fottmoa pla&uu t gotovini Leto LXI1 V Ljubljani, v petek 27. julija 1934 štev. 168 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, u inozemstvo 40 Din — nedeljska isdaja celoletno 96 Din, ul Inozemstvo 120 Din Uredniitvo je ▼ Kopitarjevi aL 6^/111 SLOVENEC Ček. račun; Ljubljana it 10.650 i« 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79» Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999 Telefoni aredništvai dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2056 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Smrt na branika Ni še minulo mesec dni od onega strašnega JO. junija, ki je okrvavil Nemčijo in pretresel do dna duše vse narode, ki se ponašajo s staro evropsko kulturo, in že zopet leži pred sodnim dvorom duhovne omike in človeškega dostojanstva nova žrtev, ki je padla, podrta od razbrzdanih gonov pokreta, ki se je drznil obljubljati, da bo človeški rod prenovil in po-plemenitil. Pred tremi tedni, 30. junija torej, je ista sila z nedojmljivo neusmiljenostjo in osebnostjo pobila na tla vse, ki »o se baje zo-perstavljali zakoniti državni oblasti, včeraj pa je zopet z isto zverinsko hladnokrvnostjo in brezsrčnostjo umorila ravno predstavnika zakonite državne oblasti zato, ker je branil državo pred puntom. Tam je upor proti oblasti bil opravičilo za brezpravno prelivanje človeške krvi, tukaj je odpor oblasti proti puntarjem pozakonitil strele iz 12 revolverjev, ki so ob' njegovi delovni mizi umorili zveznega kanclerja Avstrije. Človek ne ve, kako naj bi sodil in obsodil gibanje — ki naj bi bilo predvsem gibanje duha —, ki si v svojem razvoju sproti po tre-' nutnih potrebah postavlja samo svoje etične norme in svoja pravna načela. Kot ogenj, ki gnan od požrešne strasti po uničevanju pleše od strehe do strehe. Kot deroče vode, ki si s podiranjem vsake zapreke sproti kopljejo svoje struge in nimajo drugega opravičila kot svojo lastno težo, ki jih žene v nižine. Kot zverine, ki se izgovarjajo z gladom, da opravičijo svojo krvoločnost nad člani svoje lastne črede. Kot da bi šel čez vso našo dobo davni dih barbarstva iz onih dni, ko je človek še sledil divjim gonom svoje neugnane nravi, predno ga je uklonil božji zakon in je dozorel v ono kulturno bitje, ki sta mu srčna omika in spoštovanje ona prava nedotakljiva ograja, v kateri mu je edino mogoč duhovni in materijelni napredek. Bog varuj človeštvo, če ga bodo zajeli takile vzori! Z njegovim režimom se kot zagovorniki idealov ljudske demokracije nismo nikdar strinjali. Kot človeka pa smo umorjenega kanclerja dr. Dollfussa vedno spoštovali. Spoštovali smo ga kot vzornega kristjana, ki ga nikoli ni zajela omotica visokih služb, ki je na najvišjem mestu države ostal skromen in zvest tradicijam kmetske družine, iz katere je izšel: ljubezni do vere in ljubezni do svoje lastne grude. Ljubezen do vere, s katero ni nikdar šaril, ampak jo je do zadnje posledice živel greje kot kmetski sin in sedaj kot državni ancler, ga je gnala, da bi v organizaciji državne skupnosti uveljavil vsa ona načela, ki napravljajo kmetski dom in kmetsko družinsko sožitje tako krasno. Ljubezen do domače grude pa mu je dala pogona, da odkrije Avstrijo, da utere med ljudstvom pravo avstrijsko rodoljubje, ki ga prejšnji rodovi, prodani Hohenzollernski ošabnosti, niso poznali, in da s pravim kmetskim zanosom brani nedotakljivost njene zemlje. V tej borbi je bil rajni kancler sam, kot je tudi umrl sam. Sicer so ga obdajali prijatelji, ki jih je konjunktura prignala v njegov tabor, ki pa so srce pustili zunaj. Njegov načrt, da organizira državno občestvo po krščanskih družabnih načelih, je odbil od njega vse one, ki so hrepeneli po kolektivih sovjetskega idejnega izvora. Njegovo čisto av-strijstvo pa ga je osovražilo pri onih, ki so se čez truplo svoje domovine prodali tujcu. Iskal in zbiral je pomoči, se moral oslanjati čestokrat na »prijateljske rame«, o katerih je dobro vedel, da ga ne bodo držale skozi drn in strn, a o katerih je vsaj vedel, da ga ne bodo izdale ob prvi priliki, pogostokrat moral tudi sprejemati »prijateljske nasvete< za izvršitev ukrepov, ki so jih hoteli in izvedli irugi, na njem pa je ostala samo odgovornost. Sedaj ga ni več. Padel je kot duševni velikan, kar je v svojem življenju in delovanju vedno bil, v svoji delavnici. Sedaj ga ni več. Sedaj bodo morda zadovoljni njegovi nasprotniki na levi, čeravno vemo, da vsi krvavega dejanja ne odobravajo. Sedaj so si utešili glad in žejo njegovi nasprotniki na desni, ki so komaj čakali, kedaj bodo mogli svojo domovino zamenjati z novo, in ki o v dr. Dollfussu videli edino zapreko. Sedaj ga ni več. To je kruta resnica. Toda kaj bo naprej? To je kruto vprašanje. Kaj bo s tole Avstrijo, ki so jo nekateri namenili, naj postane neke vrste posebno gojena gredica za boljševiške ideale v srednji Evropi? Kaj bo ž njo, ki so jo nekateri poklonili razgrajajočemu germanstvu, ki sili proti vzhodu? Kaj bo ž njo, o kateri nekateri mislijo, da bo podaljšala italijansko roko v osrčje Podonavja? Vsa ta vprašanja vstajajo, strašna^ in negotova, okrog odra, na katerem spi večno spanje v boju izmučeni avstrijski zvezni kancler. Danes dopoldne že so prišla prva poročila, ki mečejo tajinstvene svetlobne žarke na bodoče dogodke. Avstrijski Heimwehr, posnetek italijanskega fašizma, ki je vsa zadnja leta rinil neprestano v ospredje, je tolikokrat delal rajnemu kanclerju silne težave, ki nosi tudi odgovornost za februarske dogodke na Dunaju, a ki ga je dr. Dollfuss s svojo ogromno avtoriteto vedno zadrževal, je sedaj v vladnem sestavu režima izgubil svojega krotitelja. Starhemberg m Fey izhajata za enkrat kot zmagovalca tega boja, ki ga gotovo nista želela, a ki jima je njegov tragičen konec razvezal roke m ki ju postavlja sedaj čisto v ospredje A Heimvvehr ni katoliška, ni krščanska, Hjimvvchr je fašizem, ki ima po predpo-dobi drugih fašizmov, svoje lastne etične in firavne norme. Čez truplo umorjenega kane-erja slavi torej Heimvvehr in ž njim pravi pristni fašizem svoj zmagoslavni pohod v našo sosedno republiko. Ali so to želeli nasprotniki dr._ Dollfussa? Sedaj jim je ustreženo. In v Heimvvehru niso vsi zakrknjeno avstrijski. Dr. Rintelenova vloga pri pobuni na Dunaju i'e še uganka, a bo kmalu osvetljena. Zločinci, :i so pobili na tla dr. Dollfussa, so šli brez nadaljnjega mimo ministra Feya, ki je pa vendar bil žef komisarijata za zatiranje puntar- Tragična 20 letnica izbruha svetovne vojne Po zločinskem umoru . . • Avstrija je še vsa nemirna - Velesile se pripravljajo na posredovanje - Heimtvehr mobiliziran Dunaj, 26. julija, b. Truplo zveznega kanclerja dr. Dollfussa leži na mrtvaškem odru v rumenem salonu kanclerske palače. V teku današnjega dneva je bilo storjeno vse potrebno za njegov pogreb. Dr. Dollfussa bodo položili k večnemu počitku na državne stroške na častnem pokopališču. Vsi poslaniki tujih držav so se prišli poklonit mrtvemu Dollfussu in položili na mrtvaški oder prekrasne vence ter istočasno izjavili vladi v imenu svojih vlad sožalje. Poslaniki držav Male zveze so prišli pod vodstvom češkoslovaškega poslanika k vladi in izjavili svoje sožalje. Sožalje je brzojavno izrekel tudi nemški državni predsednik Hindenburg avstrijski vladi in pa družini mrtvega kanclerja dr. Dollfussa. Kardinal Innitzer je izdal danes naredbo, da se opoldne v vseh cerkvah vršijo kratke molitve za dušo velikega pokojnika. Ob 12 pa so zvonili pol ure zvonovi vseh dunajskih cerkva in to zvonenje se je prenašalo potom radija. Radio' danes ne bo oddajal nobene glasbe, nobenih privatnih reklam in poročil, ampak samo uradna poročila. Otroci dr. Dollfussa ostanejo še naprej v Italiji, Ie njegova žena pride na Dunaj, da se poslovi od mrtvega moža. Do ponedeljka ostanejo vse borze za blago in vrednote zaprte. Pogreb . . . Dunaj, 26. julija, p. Zemeljski ostanki dr. Dollfussa bodo prepeljani na magistrat, kjer bodo na mrtvaškem odru v glavni dvorani. Od jutri dalje bo imela publika svoboden pristop k .pokojniku. Za enkrat je določeno, da se bo vršil pogreb v soboto popoldne, za kar se že sedaj delajo priprave. V vsej Avstriji bo od 20 do 21 spominska ura, povsod bodo zvonili zvonovi in že sedaj poživljajo državljane, naj prižgo na svojih oknih sveče v počastitev spomina. Po deželi že pripravljajo kresove, ki bodo celemu svetu oznanjali žalostno vest. V ponedeljek dopoldne pa se bodo v vseh avstrijskih cerkvah brale žalne maše, katerih se bo udeležilo gotovo vse prebivalstvo Avstrije. Vdova Dollfuss . . . Dunaj, 26. julija, p. Dolllussovi vdovi je žalostno vest o smrti soproga sporočil sam predsednik italijanske vlade ter ji stavil na razpolago letalo, da poleti na Dunaj. Davi ob 8 se je podala vdova iz Ricciona v Benetke, kamor sta jo spremila ter se od nje poslovila Mussolini in Mussolinijeva žena. V Riccione pa je pustila v oskrbi Mussolini-jeve rodbine otroke. Ob 1 je prispela vdova na dunajsko letališče, kjer jo je pričakoval v imenu vlade trgovinski minister dr. rritz Stockinger. Vdova pokojnega kanclerja se je takoj podala na Ballhaus-platz k katafalku svojega moza. Ko ga je zagledala, je padla v nezavest, nato pa se je kmalu opomogla ter pokleknila in dolgo molila ob moževem truplu, junaško prenašajoč usodo. Sožalje sv. očeta Rim,4 26. julija, p. 9v. očetu je žalostno vest iz Avstrije sporočil že včeraj kardinal Pacceld. Sveti oče je visoko cenil dr. Dollfussa kot dobrega katoličana. Danes je poslal sv. oče brzojavno sožalje, v katerem deli žalost celega civiliziranega svewiehsu<. Demonstracije proti nemškemu poslaniku Dunaj, 26. julija. AA. »Telegraf am Mittag« joroča: Odpoklicani nemški poslanik dr. Riet. ki je z letalom odpotoval v Berlin, se je peljal na letališče v Aspernu z močno vojaško in policijsko ^korto, in sioer kakor trdi list, zato, ker se je bilo upravičeno bati za osebno varnost nemškega zastopnika. Dalje pravi list, da je množica, ki se je bila snoči zbrala pred zvevznhu kanolerstvom, začela, ko je zagledala nemškega poslanika, bučno kazati svoje ogorčenje do Nemčije. Berlin, 26. julija, b. Minister za propagando dr, Gobbels je izdal nalog, da se zapre nemška meja napram Avstriji. Nemški tisk davi še ne komentira dogodkov v Avstriji, v političnih uradnih od mestnim mast-straloni na Glavnem trgu, odkoder bo ob 4 popoldne pogreb. Pinkojial ga bo kneaoskof dr. Ivan tomaoič. Globoka žalost ie objela danes ves slovenski svet, ko je prišla z Unca pri Rakeku pretresljiva vest, da je umrl naš narodni junak, osvoboditelj Maribora, general Maister. _ Ime tega moža, ki si je za slovenski narod in za Jugoslavijo pridobil v življenju toliko zaslug, je s svetlimi črkami zapisano v slovenskem srcu. Zato plaka za njim vsa Slovenija, žaluje vsa Jugoslavija in se v nemi žalosti klanja njegovi veliki duši. General Rudolf Maister se je rodil dne Jfi. marca 1874 v Kamniku, kjer mu je bil oče Franc višji finančni preglednik, mati Franja, roj. Tomšičeva, pa doma iz Trebnjega. Osnov-n šolo je obiskoval v Mengšu in Kranju, nižjo gimnazijo v Kranju, peti in šesti gimnazijski razred pa v Ljubljani. Nato je bil sprejet v kadetsko šolo na Dunaju ter bil 1. 1894 uvrščen kot kadet v domobranski pešpolk v Ljubljani. Kot častnik je služboval v Ljubljani, v Celovcu, Przemyslu, Celju in Mariboru. L. 1903 je dovršil strelsko šolo v Brucku ob Litvi in leta 1907 komo šolo v Gradcu. Kot častnik je vedno kazal očitno in živo narodno zavest ter zaradi tega med častniki ni bil priljubljen, dasi se je vedno izkazoval kot izvrsten častnik. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil 3 in pol mesece konfiniran v Gradcu, dokler ni dr. Anton Korošec interveniral zanj pri cesarju Karlu, da se je vrnil v Maribor. Tu je postal poveljnik črnovojniškega okrožja. Ko je nastalo ju-goglgj^ansko osvoboditveno gibanje, je bil Maistbr v stalnem stiku z dr. Antonom Korošcem in se je udeleževal tudi sej narodnega sveta za Štajersko ter je vedoč, da se bližajo veliki dogodki, navezoval stike s slovenskimi častniki. Dne 1. novembra 1918 se je s pooblastilom Narodnega sveta s 15 častniki in 87 vojaki polastil Maribora in postal poveljnik vse spodnje Štajerske. Mariborski narodni svet ga je imenoval za generala, dasi je bil v avstrijski armadi po činu šele podpolkovnik. Ker Maister ni dobil od nikoder nobene pomoči, dasi je zelo prosil zanjo in so Nemci pripravljali preobrat, je dne 9. novembra 1918 mobiliziral in zbral toliko vojaštva, da je v zgodnjih urah 23. novembra razorožil mariborski Schutzwehr (belo-zeleno gardo), si zagotovil Maribor, zasedel dne 25. novembra Špilje in v nekaj dnevih vso severno jezikovno mejo od Radgone do Dravograda. Tako je Maistrova zasedena črta do malega ostala sedanja državna meja. Nemška garda v Mariboru je bila tedaj zelo močna. Usodnega dne, 23. novembra, je nemška garda, nič hudega sluteč, mirno spala, ko so prišle pred vojašnico slovenske čete in se po načrtu polastile najprej straž, zasedle vse izhode in dohode ter vzele v roke telefon. V teku 10 minut je bila cela nemška garda popolnoma razorožena. Edino poročnik Guggel se je upiral. Kričal je na slovenske straže in se skušal braniti z orožjem. Bil ie ranjen ter je pozneje umrl. Bila je to edina človeška žrtev osvoboditve Maribora. Drugo jutro so Mariborčani z radostnim začudenjem brali Maistrov razglas na deskah, da je Maribor slovenski. V zmagoslavju so slovenske čete prepevale narodne popevke: »Maribor je in ostane naš!« Le odločnosti generala Maistra se je zahvaliti, da je Maribor prišel pod Jugoslavijo in da se naša severna meja na Štajerskem skoraj krije z jezikovno mejo. S tem si je pridobil neminljivih zaslug za slovenstvo. Toda general Maister še ni miroval. Samostojno poveljstvo Slovenije je general Maister ohranil do 23. januarja 1919, ko je prevzel poveljstvo general Krsta Smiljanič. V dnevih od 30. novembra dalje in prve dni 1918 je skupno s tedanjim stotnikom Alfredom ' Lavričem zasnoval načrt, da zasede Celovec, toda pogajanja med jugoslovansko in dunajsko vlado so to preprečila. Za koroške ofenzive 1919 je bil Maister poveljnik labod-skega oddelka s štirimi bataljoni in štirimi baterijami in oddelka konjenice ter je prodiral v smeri Dravograd—Št. Pavel. Poveljnik lju-belskega oddelka je bil podpolkovnik Tripko-vič, pozneje divizijonar v Ljubljani. Po večdnevni borbi je general Maister zasedel Veli-kovec in prišel na levo stran Drave. Povsod so se Nemci srdito branili. Vendar pa so srb- j ski in slovenski vojaki, ki so se nrvič vzajemno borili pod poveljstvom generala Krste Smi-ljaniča, generala Rudolfa Maistra in podpolkovnika Tripkoviča, očistili Koroško sovražnika. Ako bi ostalo pri vojaškem uspehu, bi ostala Koroška naša. Po ofenzivi je prevzel general Maister poveljstvo nad vojaštvom in orož-ništvom na vsem Koroškem ter je tudi vodil firiprave za plebiscit. L. 1920 je bil kot sprem-jevalec regenta Aleksandra imenovan za častnega kraljevega adjutanta, 1. 1921 za predsednika razmejitvene komisije med Italijo in Jugoslavijo in je opravljal to službo do 1. 1923, ko je bil upokojen. Za njegove vojaške in narodne zasluge ga je odlikoval predsednik Ma-saryk z vojnim križem, ima pa tudi mnogo jugoslovanskih odlikovanj. 28 obmejnih občin ga je imenovalo za častnega občana, nekatera mesta, kakor Ljubljana, Maribor in Kamnik, pa so imenovala po njem tudi ulice. Bil je častni predsednik Zveze slovenskih vojakov, Maribor pa mu je podelil lani častno meščanstvo. Po upokojitvi se je nastanil v Mariboru, kjer je stalno živel. Na počitnice je hodil na svoje posestvo na Unec pri Rakeku, kjer ga je danes zadela kap, ki ji je podlegel. Pomemben pa je Rudolf Maister tudi kot pesnik. Pesnikoval je že kot dijak ter je izdajal razne dijaške liste, bil je izredni član »Zadruge«, sodeloval pa je pri »Ljubljanskem Zvonu«, »Slovanu«, »Zabavni knjižnici« ter pri raznih listih. Bil je tudi semintja tudi sotrud-nik »Slovenca«. Njegova lirika, kakor jo kažejo »Poezije«, ki jih je izdal 1. 1904, rada prehaja v realizem, preveva pa jo erotika in satirična šala. Pozneje se je njegova pesem zresnila in tik pred svetovno vojno kažejo njegove pesmi izrazito močno osvobodilno težnjo ter izrazito narodno bojevitost. Po vojni ie 1. 1929 izdal »Kitico mojih«, ki je izraz zrele moške lirike in epike. Izdal je tudi nekaj spisov o svojem osvobodilnem delovanju. Po vsej Sloveniji je znana njegova obširna knjižnica, ki ga kaže kot izrazitega bibliofila. Dan in ura pogreba še nista določena. Truplo pa vsekakor prepeljejo v Maribor. Dokler bo slovenski narod živel in dokler bo stala Jugoslavija, spomin na hrabrega generala Rudolfa Maistra, prvega slovenskega generala in največjega vojaka, ne bo minil. Njegove zasluge so večne za slovenski narod. Slava njegovemu spominu, njegovi duši pa naj podeli Bog v večnosti plačilo za dejanja na tem svetu! Radost na z\aku. itt soncu Vam daje. NIVEA Pred sončenjem morate nadrgniti svoj« telo % Nivea kremo ali Nivea oljem. S tem zmanjšate nevarnost sončarice, obenem pa dobite krasno bronasto Uarvo kože. JSlvea na xraku ln soncu! Mizarski tečaj v Št Vidu Preteklo soboto in nedeljo se je vršil v Št. Vidu nad Ljubljano ob veliki obrtni razstavi velik splošni mizarski tečaj ob ogromni udeležbi priglašencev iz vse dravske banovine, kateri je nad vse lepo uspel. Tečaja se je udeležilo 78 mizarjev, povečini samih mojstrov. Veliko udeležencev je prišlo iz naj-oddaljenejšili krajev naše banovine, nekateri oelo do 60 km daleč s kolesi. Mnogo jih je bilo treba odkloniti, ker ni bilo več prostora. Kako velika je potreba prirejati take poduč-ne tečaje, se je videlo na tem tečaju, s kakšnim zanimanjem so mojstri sledili predavatelju. ravnih in upognjenih ploskev. Udeleženci s«, sledili izvajanjem polnih 6 ur z velikim zanimanjem. Nato so se pri večerji sestali na vrtu gostilne Jager s šentvidskimi tovariši. Po ogledu razsvetljave so se nekateri bližnji odpeljali s kolesi domov, večina pa je odšla v Škofove zavode, kjer jim je bilo pripralje-no prenočišče. Na tem mestu naj bo izrečena upraviteljstvu Škofovih zavodov najiskre-nejša zahvala za gostoljubnost, brez katere bi se tečaj vsaj za oddaljenejše goste sploh ne mogel vršiti, kajti v Št. Vidu ni drugje nikjer mogoče prenočita tolikšnega števila udeležencev. Tečaj je vodil g. Kregar Ivan iz Št. Vida in uvodoma dal prvo besedo predsedniku šentvidske podružnice jugoslov. obrtnikov, g. Vrhovcu, ki je navzočne v imenu društva pozdravil ter želel tečaju obilo uspeha. Nato je g. Kregar vodil udeležence po šentvidskih obratih najprej v mizarsko zadrugo v Viž-marje, kjer so si udeleženci ogledali strojni obrat, kateri je bil ta čas v polnem obratu. Nato je sledil ogled tvornice Andreja Kre-garja in sinov, kjer je bila kratka razlaga Zanimiv je bil tudi ogled tovarne pohištva Erman & Arhar, kjer so se udeleženci porazgubili po vseh objektih tovarne in si ogledovali moderen obrat, kjer se izdeluje pohištvo v serijah. Zanimala jih je velika stiskalnica, brusilni stroj, zaloga pohištva itd. Po ekskurziji so si skupno ogledali obrtno razstavo in z zanimanjem ogledovali res lepe izdelke šentvidskih tovarišev. Po kosilu je g. Kregar pričel teoretično predavanje. Poljudno in nazorno je podajal prevažno tvarino o vezavi lesa, furniranju Naslednje jutro se je tečaj takoj po jutranji sveti maši nadaljeval in je sledila razlaga o luženju in r>olitiranju. Po kosilu pa so se udeleženci skupno slikali. Popoldne je sledilo še praktično luženje, ki je trajalo do pol 4 popoldne. Na koncu tečaja se je načelnik novomeške zadruge gosp. Jevšček Karol v imenu udeležencev zahvalil g. predavatelju za vseskozi zanimiva in poučna izvajanja, nakar je g. predavatelj z vzklikom: »Bog živi pošteno rokodelstvo«, med splošnim odobravanjem in ploskanjem tečaj zaključil. Da je tečaj vsestransko tako lepo uspel, se mora na tem mestu izreči zahvala tudi g. Roku Arharju, ki je tečaj organiziral in vse tako vzorno ukrenil, da ni bilo povoda za najmanjšo pritožbo. Ravno tako se izreka zahvala tudi vodji tukajšnje narodne šole g. Šmajdku, ki nam je dal na razpolago telovadnico in nam šel vseskozi ljubeznivo na roke. V boju za vseučiliško knjižnico Lansko jesen so, kakor je slovenski javnosti dobro znano, začeli akademiki ljubljan-kse univerze široko zasnovano akcijo, da bi se zgradila neobhodno potrebna univerzitetna biblioteka. Doma v Sloveniji je akcija našla polno razumevanje Kljub tem neuspehom pa so študentje ljubljanske univerze na svojem obč. zboru sklenili akcijo še intenzivneje nadaljevati. Obrnili so se na slovensko javnost. In pomoč ni izostala. Vsa najvažnejša slovenska kulturna in gospodarska združenja, oba gg. škofa: dr. Gregorij R o ž m a n , škof ljubljanski, in dr. Ivan T o m a ž i č, škof lavantinski, nadalje dr. Dinko Puc, župan ljubljanski, dr. Fr. L i p o 1 d , župan mariborski, in dr. Gori-č a n, župan celjski, so podpisali sledečo resolucijo kralju in vladi: Pred 15 leti se je ustanovila univerza v Ljubljani. Poleg drugih ustanov, s katerimi bi si mogli v novi državi urediti življenje in ustvariti pogoje za nadaljnji razvoj in napredek, so hoteli Slovenci predvsem univerzo, ki naj bi bila kot najvišji kulturni in znanstveni zavod najvidnejši izraz njihove narodne svobode.7 Že v začetku so bili zaznavani prvi uspehi dela nove univerze, ki sta jo le njena nepopolnost in nezadostno vzdrževanje ovirali, da ni razvila svojih sil in da ni mogla v polni meri izpolnjevati nalog, ki so- ji bile dane ob ustanovitvi. Zato leta 1919 še ni bilo konca bojev za slovensko univerzo. Vsa dolga leta odtlej do danes so se ponavljala prizadevanja, da se razširi in da se ji z zadostnimi sredstvi zagotovi nemoteno delo. Napori slovenskega ljudstva, ki je vsa leta delalo in žrtvovalo za rast svoje duhovne in gmotne kulture, so bili polno pooblastilo vsem, ki so se trudili za univerzo. Ob začetku 15. leta od ustanovitve univerza. ki noai Vaše visoko ime, so njeni alu- šatelji, sami nabolj neposredno čuteč njene pomanjkljivosti začeli akcijo, da se ugodi prvi in največji potrebi, da se postavi univerzi osrednja univerzitetna knjižnica. Tudi ta akcija, ki so jo podpirali predstavniki vse slovenske javnosti, ni uspela. Zato se zastopniki slovenskega kulturnega in gospodarskega življenja v spoznanju in prepričanju, da je popolna, z vso skrbjo negovana univerza med prvimi pogoji uspešnega razvoja in napredka Slovencev, vzpodbujeni po dosedanjem delu univerze, ustvarjenem ob pomanjkanju in tež-kočah, vendar jasno izpričujočem njeno upravičenost in pomen, zavedajoč se dolžnosti, ki jim jo nalaga slovenski narod, da delajo in skrbe za čim večji razmah in napredek njegove kulture — pridružujejo zahtevi akademikov, da država zagotovi univerzi potrebna sredstva in takoj dovoli kredit za izpolnitev zahteve po zgradbi univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Predstavniki slovenskega kulturnega in gospodarskega življenja se obračajo na Vaše Veličanstvo s prošnjo, da s svojim visokim vplivom omogočite ugoditev naših teženj. Resolucija bo nekaj dni razstavljena na Aleksandrovi cesti v izložbenem oknu tvrdke Rojina, — Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporablja naravna »Franz Joscfova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Alf ste ie poravnali naročnino? 40 letnica župnikovanja Novo mesto, 25. julija. Včeraj, v torek, je v krogu svojih duhovskih sobratov praznoval podgrajski župnik g. Andrej C e s e n j 40 letnico, odkar župnikuje v Podgradu pri Novem mestu. Jubilant se je rodil 22. novembra 1864 v Šmartnem pod Šmarno goro ter bo jeseni obhajal 70 letnico rojstva. V mašnika je bil posvečen dne 10. julija 1887 ter je že čez 7 let postal župnik v Podgradu. V dušnopastirskem delovanju osive-| leinu gospodu želimo še mnogo leti Občinske volitve pred sodiščem Ljubljana, 26. julija. Posestnik Janez Berlec, rojen 25. decembra 1885 v Podhruški, kamniški okraj, še nekaznovan, je s težkim srcem stopil v veliko razpravno dvorano, kajti še nikdar ni imel opravka s kazenskimi paragrafi. Že nekaj minut pred pričetkom razprave se je vsedel na zatožno klop, položil je poleg sebe dežnik in udano pričakoval sodnika. »Kdo ste vi?« ga je kazenski sodnik-poedinec najprej vprašal. Molk, nobenega odgovora. Branilec dr. Miha Krek: »Berlec Janez. Je precej gluh.« Sodnik je nato izrazil dvom o naglušnosti obtoženčevi. Branilec: »Se boste, gospod sodnik, prepričali.« In obtoženec Janez Berlec je stopil prav blizu sodnika. Z glavo kimajoč je pritrjeval sodnikova vprašanja glede generalij, nato pa je sodnik omenil: »Obtožnica vam očita, da ste nekaj dni pred lanskimi občinskimi volitvami rekli trgovcu Ivanu Vrtačniku v Srednji vasi: Takih ne bomo volili, ki so vzeli škofu vso zemljo I Zakrivili ste prestopek po čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi.« Obtoženec vdano: »Danes se ne spominjam, kaj sem dejal. Če sem kaj napačnega rekel, obžalujem.« Sledilo je nato kratko dokazovanje. Priča trgovec Ivan Vrtafnik, ki je bil zaslišan v Kamniku, je potrdil inkriminirane besede, omenjajoč, da je obtoženec še celo rekel: »Takih ne bomo volili, kakor sta Kramar in Pucelj, ki sta škofu zemljo vzela.« Te besede pa je obtoženec zavrnil. Preiskovalni sodnik v Kamniku g. Potrato je v svoji izpo-vedbi poudarjal: »Obdolženci se navadno zagovarjajo na ta način z gluhostjo pri II. inštanci, češ, da zagovor ni bil pravilno protokoliran.« Občina je obtoženca označila, da je dober gos|iodar in da ni vpisan v občinski kazenski register. Državni tožilec je zahteval obsodbo, branilec pa je plediral za oprostitev, poudarjajoč, da ni podan nikak dejanski stan za propagando proti odredbam oblasti. Slo je za volivno borbo pri občinskih volitvah. Vsak vo-livni boj pa bi bil na ta način onemogočen. Berlec je bil obsojen zaradi prestopka po čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v držnvi na 420 Din denarne kazni, v slučaju neizterljivosti na 7 dni zapora, toda pogojno za 2 leti. Sodnik je kot olajševalno okoliščino upošteval priznanje, neoporečnost in obžulovanje. Kopališče v Rogaški Slatini Nov dokaz, kako se Rogaška Slatina vedno bolj in bolj prizadeva, da bi bila v slehernem pogledu vabljivo in zadovoljivo zdravilišče, je novo, po načrtih mladega in spretnega arh. Vinka Glanza zgrajeno kopališ&. Ves kopališki prostor s 33.33 krat 12.50 m obsežno globino je obložen s keramičnimi ploščami. Globina more obseči 800 m* vode ter se polagoma in varno, to se pravi, vidno pogreza do 4 m na globoko, da more služiti pla-vačem. Kopališče more z vsemi prostori obseči 1000 kopalcev. Konstruktivni načrt za kopalno globino je napravil banovinski gradbeni ing. Stanko Maček. V jx>sameznih izvedbah je kopališče podobno onemu, ki ga je zgradila Ilirija v Ljubljani; vendar pa ljubljanskega v mnogih oddelkih še presega, kar je zasluga ing. Bloudeka z bogatimi skušnjami in s praktičnimi nasveti. Nekaj posebnega je filtraža za filtriranje vode iz kopalne globine. Po tej napravi se voda neprestano osvežuje in očiščuje od vseh snovi, ki bi motile nje bistrino in čistoto. Zraven filtraže ie napravljena kotlarna, kjer se bo vsa kopalna voda ogrevala na 20 stopenj. Dimnik je speljan pod železniško progo čez bližnji hrib v dolžini 40 m. Gostje, ki se bodo od Grobelnega pripeljali v Rogaško Slatino, bodo kot prvo zdraviliško znamenje zagledali prav to novo plavalno kopališče. Lepa solnčna lega in lepa svetla oblika, v kateri se dviga to moderno kopališče, in jx>seben 61agoslov, s katerim bo 29. t. m. dopoldne ob 10 odpn-to, naj mu vsak čas kliče, da je vstalo pod geslom: »Lepa duša v lepem telesu!« Strela na Viču Vič, 25. julija. VčeTaj, v torek, dne 24. t. m. okoli pol 11 dopoldne, ko ni bilo treskanja in grmenja, je nakrat mirno kolonijo Stan in Doma ob cesti, ki vodi v Brdo, pretresel močan pok. Vsakdo je hitel gledat, kaj bi moglo to biti, ker nikdo ni pričakoval, da bi bila to strela. Glas iz hiše g. Jakoba Trampuža, Rožna dolina št. 41, pa je naznanjal, da gori. Prihitel? so sosedje z vodo. Na streho poleg dimnika je udarila strela, razklala špirovec, predrla podstrešje na hodniku in preskočila na oletrično napeljavo. Odtrgala in uničila je v podstrešju vso napeljavo in vžgala lesene dele v zgornjem stanovanju. Bila je resna nevarnost za požar; če ne bi bilo nikogar doma, bi bil požar prav gotovo uničil hišo. S pomočjo sosedov ijo domačini pogasili požar in ni bila klicana na pomoč požarna bramba. Vsa hiša je bila polna ometa, ki ga je odkrušila strela in je na poslopju nekaj tisot dinarjev škodo. Lastnik je zavarovan pri banki »Slaviji« v Ljubljani in je škoda krita. Prebivalstvo kolonije no moro razumeti, kako je strela udarila is ir.irneca osra&ia v nizkem komuUvkan hiš. f Matija Žemljic duh. svetnih in župnik Sv. Tomaž pri Ormožu, dne 26. jul. Dane« ob 0 dopoldne se je kot truden popotnik odpočil po mnogih zemeljskih naporih in mirno v Gospodu zaspal 62-letni priljubljeni marijanski pesnik velč. g. Matija Zemljič, duh. svetnik in župnik pri Sv. Tomažu nad Ormožem. Pogreb pre-blagega pokojnika bo v soboto ob pol 10 dopoldne pri Sv. Tomažu nad Ormožem. Globoko je odjeknila žalostna ve6t v srcu vseh, po obširni župniji Sv. Tomaža in izven njenih mej. Od svojih ljubljenih župljanov se je poslovil dušni pastir, ki je polnih 20 let vzorno vodil izročeno mu čredo. Odšel je pred večnega sodnika po dolgem križevem potu bolezni in trpljenja, da za vdano prenašanje križev in zvesto službovanje prejme polno plačilo. Matija Zemljič je bil rojen dne 25. januarja 1873 na Ptujski cesti 24, župnije sv. Petra pri Radgoni. Mladost je preživel v Noriškem vrhu pri Kapeli, kamer so se kmalu po nagovem roistvu starši preselili. Ljudsko šolo je obiskoval pri Kapeli, 4. razrtd pa pri Sv. Petru tik Radgone. Gimnazijo in bogoslovje je študiral od 1885—1897 v Mariboru, kier je bil tudi kot četrtoletnik 25. julija 1897 posvečen v mašnika. Duhovniško službo je nastopil že isto leto kot kaplan v Šmartnem pri Slovenjgradcu, dve leti nato pa v Vuzenici, odkoder je moral že po par tednih v bolnišnico ter v začasni pokoj, ker si ie zlomil nogo. Po ozdravljenju je bil 1. I. 1899 nastavljen za kaplana na Dobrni pri Celju, kjer je bil tudi nekaj časa provizor. Nato je še služboval v Čadramu, pri Sv, Križu pri Slatini, pri Sv. Križu Eri Ljutomeru in pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. . 1905 je postal provizor in leto kesneje župnik Celje Ljubljanske vesti: Izložbeni aranžerji na delu pri Sv. Juriiu ob Pesnici, župniji ob severni slovenski meji; nekaj dni po začetku svetovne vojne, 1. avgusta 1914, pa je nastopil župnijo Sv. Tomaža pri Ormožu. Pokojni knezoškof dr. Andrej Karlin, ija je ob svoji zlati maši imenoval za duhovnega svetovalca. Blagi pokojnik je bil torej cenjen od svo'ih predstojnikov ter ljubljen od 6vojih duh. sobratov in vernikov. Znan je bil tudi kot izboren govornik. Že v dijaških in bogosiovskih letih se je oglašal kot pesnik. Ko je bil kaplan pri Sv. Križu pri Slatini, je začel in pri Sv. Križu pri Ljutomeru dovršil slovenski prevod nemške pesnitve kartuzijana Filipa iz žiške kartuzije o Marijinem življenju. Pesnitev, obsegajoča 11.272 jambskih verzov, je izšla z naslovom: Kartuzijanskega brata Filipa Marijino življenje. Maribor 1904. Pobudo mu 'e dal pokojni knezoškof dr. Mihael Napotnik, kateremu je tudi prevod posvetil. Izdal je tudi več dramatskih siik in prigodnic, tako n. pr. Popotnice k Mariji, Ob vojski, Val. Vodnik, 70-letnica A. M. Slomška, Ob 50-letnici narodnega trpina tomaževskega rojaka Koaverja Meška. V svojem življenju je iskal najprej božje kra-Ijesrtvo in nadejamo se, da je v njem, našel po mnogem trpljenju bogato plačilo. Have pia animal '•©■ Obrtna razstava v Celju leta 1935. Na inicijativo podružnice Društva jugoslovanskih obrtnikov v Celju se namerava prirediti prihodnje leto v Celjn velika obrtna razstava. V ta namen sklicuje omenjena podružnica za torek 31. t. m. ob 8 zvečer v spodnjih prostorih Narodnega doma sestanek vseh, ki so za to interesirani. & Spominska plošča za ponesrečenega tnrista Franca Leenika. Savinjska podružnica SPD bo v nedeljo, dne S. avgusta odkrila v spomin ponesrečenega turista Franca Leč-nika pod Skrlatico spominsko ploščo. K tej spominski svečanosti vabi SPD v Celju vse prijatelje in prijateljice planin. Natančnejša pojasnila so dobe pri tajništvu v Prešernovi ulici. •©" Važno za invalide. Občinski urad občine Celje-okoliea razglaša po naročilu okr. načelstva v Celju, odnosno banske uprave in ministra za socijalno politiko, da je v invalidskem domu v Našicah na razpolago večje število praznih most za sprejem popolnoma nesposobnih invalidov I. skupine, ki so kot vojni invalidi priznani po invalidskem zakonu iz 1. 1029. Prošnje za prepis sodnijskega invalidskega rešenja in potrdilo o davčnem predpisu. & S kamenjem nad šoferja. — Brumec Franc, 37 letni šofer Zdravstvenega doma v Celju, se .je 25. t. m. zvečer peljal a avtom v Drešlnjo vas po neke bolnike. V Drešinji vasi pu .je nekdo vrgel v šipo kamen, ki je zadel Brumca in ga močno poškodoval po obrazu. V bolnišnici jo zdravnik Brumca za-šil ln ga nato poslal domov. Ptuj Ljubljana, 26. julija. Med bistvene značilnosti modernega mesta spadajo lepe in okusne trgovske izložbe. Po teh tujec takoj instinktivno čuti okus in trgovski smisel ter marljivost mestnega prebivalstva. Zanemarjene, starinske in staromodne izložbe napravljajo vtis dolgočasnega in zaspanega mesta, lepe ln okusne pa napredujočega, stremečega mesta. V Ljubljani dolgo ni bilo smisla za lepe izložbe ter so bile ljubljanske izložbe kar tako znešene in nametane z blagom. Le nekatere izjemne tvrdke so polagale važnost na smiselnost izložb in še te so jim morali prirediti po večini tujci. V zadnjih letih pa se je v Ljubljani v tem oziru bistveno spremenilo na boljše in mesto je res dobilo tudi na zunaj drugo, živahnejše lice. Namen izložbe je, da privabi trgovec z njo kupca in je to tudi najcenejši in za časopisnim inseratom najbolj uspešen način reklame. Izložba mora biti estetska, okusna in efektna, mora biti zrcalo trgovine. K temu spada tudi primerna osvetitev. Prav v tej točki pa Ljubljana še ni dosegla one višine, kakor druga moderna mesta. Le redki so trgovci. ki polagajo važnost^ na to. Drugi važen moment je, da so izložbe primerno prostorne in morajo tej točki posvečati važnost arhitekti pri zidanju, oziroma prenavljanju poslopij. Občinska trošarin« za poStne pakete. Počenši z 32. julijem t. 1. pobira mestna občina od poštnih paketov za naslovnike na področju obojne trošarino, ki znaša za vsak paket do 5 kg 2 Din, do 10 kg 3 Din in nad 10 kg 4 Din. Trošarino zaračunava pošta i»ri prevzemu paketov. Poštna vest. Premeščen je poštni uradnik F/rnost (Flemclinuui od poste Ptuj k pošti Trbovlje. Tel 31-62 KINO KODELJEVO Tel 31-62 Danes ob pol 9: 1. »Don Jose Mojica«, zanimiv pustolovski film z divnimi španskimi melodijami. Prekrasno petje Don Jose Mojice. — 2. Olga Čehova, Gustav, Maz in Gima Fratellini v napetem kriminalnem filmu »Trije Fratellini«. 0 Razstavljena spomenica. V izložbenem oknu trgovine Kette na Aleksandrovi cesti je razstavljena spomenica, ki so jo podpisala vsa pomembnejša slovenska kulturna društva, kor-poracije, strokovne organizacije ter druga združenja in ki je naslovljena na Nj. Vel. kralja Aleksandra. Spomenica tolmači kralju želje in zahtevo vsega slovenskega kulturnega življenja, da se v Ljubljani čimprej osnuje univerzitetna knjižnica. Spomenico izroči v kratkem posebna depuiacija v avdijenci. Spomenica obsega dve veliki poli. O Križo ka moška in mladeniška Marijina družba udeleži z društv. zastavo pogreba pokojnega člana Andreja Dolinarja, ki bo jutri 27. julija ob pol 15 (pol 3) iz Gregorčičeve ulice št. 5. Pridite v obilnem številu. O Bloki »Pomoč potrebnim«, katere je uvedla mestna občina ljubljanska, so se obnesli kot jako uspešno sredstvo za podpiranje revežev, ker je vsaka zloraba podpore izključena in dobi revež z nabranimi listki v prvi vrsti le najpotrebnejše življenjske potrebščine. Ker s« zadnji čas opaža, da daruiejo mnogi Ljubljančani prosilcem zopet gotovino, priporočamo vsem dobrosrčnim prebivalcem, da si nabavijo omenjene bloke, ki se dobijo v vseh trafikah tn v mestnem socijalno-političnem uradu v Mestnem domu, II. nadstr. Cena enega bloka z 10 listki znaša 2,50 ali pa 5 Din. — Občinstvo naj ne daje ljudem denarja v roke, temveč naj se še bolj kot doslej poslužuje blokov »Pomoč potrebnim«, keT bo s tem omejilo zlorabo darov, obenem se pa otreslo nadležnih in vsiUivih beračev — pijancev. Q S počitnic. V torek zvečer se je vrnilo v Ljubljano 40 dečkov, samih sinov mestnih uslužbencev, ki jih je njihova bolniška blagajna poslala nn počitnike v Kumno gorico. Dečki so na počitnicah neverjetno pridobili na teži in zdravju ter so se vrnili v mesto polnili, rdečih lic. V ponedeljek pa odide v Kam-no gorico 40 deklic, hčerk mestnih uslužbencev, ki jih tja prav tako pošlje bolniška blagajna. V soboto se vrne iz Medna okoli 100 deklic, ki jih je tja na svoje stroške poslala mestna občina. Tudi te deklice so imele dobro hrano, pa seveda tudi dovolj solnca, zraka in prilike za kopanje ter igro in so tudi mnogo pridobile na zdravju. Prihodnji teden odide v Medno enako močna skupina revnih dečkov. 0 Mestno načelstvo obvešča starje, da se vrneta počitniški koloniji iz Mednega in Poljan dne 28. julija ob 16. Počitniško kolonijo iz Mednega je pričakovati na Glavnem kolodvoru, drugo iz Poljan pa ob 16 pred Mestnim domom. © Zobozdravnik dr. Milan Perko zopet redno ordinira. © čudno. V Ljubljani velja, da moraš nn tramvaju, kadar hočeš prestopiti, plačati listek za dva dinarja in ne za 1-50, kakor običajno brez prestopa. To se pravi, ako se pelješ od Mestnega doma dve postaji do Trance, plačaš prestopni listek. Ako pa se pelješ krogin krog po krožni progi, pa plačaš samo t.50 Din. Naravnost pa preseneča ženeroznost tramvajske družbe, da m uvedla prestopnega listka za najnovejši prestop, namreč na Marijinem trgu, ko morajo potniki peš čez most. Ako je družba pozabila na to priliko, je še čas, da to uvede. Nemara se ji bo to kaj poznalo v blagajni! Pravilo je pravilo in velja tudi za ta prestop. 0 Zdravniška spričevala za ženitbe. Po določilih zakona o pobijanju spolnih bolezni in zadevnega pravilnika, moraio ženini predložiti župnemu uradu pred poroko spričevalo o svojem zdravju, in to od 1. julija naprej. To spričevalo ne sme biti staro nad 10 dni, računši od dneva poroke nazaj. Sedaj so nekateri zdravniki v škripcih, kdaj naj zdravniško preiščejo ženine in napravijo spričevalo, ali še pred prvim oklicem aH pozneje. Ljublfanska župnišča so zavzela stališče, da spričevala ni potrebno takoj pri prvem oklicu predložiti, pač pa tik pred poroko in to spričevalo ne sme biti staro nad 10 dni, V' juliju doslej v Ljubljani ni bilo porok, ker ni za to sezona. Mestni fizikat j« izstavil iele 1 spričevalo in gospodje pri fizikatu so bili prav zaradi 10 dni nekoliko v dvomu, kajti sprva so tolmačili, da je treba izdati spričevalo še pred I. oklicem, a oklicna doba traja 15 dni, tako da bi bilo tako spričevalo ob poroki že prestaro. Naposled so prišli do sklepa, da izdaja fizikat tako spričevalo nekaj dni pred sklenjeno poroko. 0 Jez nad Hradeokega mostom so deloma podrli. Ta jez je zgradila terenska sekcija spomladi aprila, da ie mogla izvrševati vsa betohska dela v strugi Delavci »o včeraj najprej v sredi odbili par desk, da ie začela visoko nad jezom stoječa voda kar drveti nizdol po strugi. Z največjo težavo jo odstranili ves leseni del je».u, ostai pa bo 2 m visok betonski jez vse dotlej, dokler ne bodo izvršena še vsa projektirana redulaciiska dela Za napredek ljubljanskih izložb ima bistvene zasluge tukajšnje »Društvo izložbenih aranžerjev dravske banovine«, ki je zelo agilno. Društvo pa je še mlado in se mora boriti z raznimi težavami, kljub temu pa se lepo razvija in hitro napreduje, Vendar je za društvo še vedno vse premalo zanimanja med trgovskimi nastavljene!. Društvo prireja praktične tečaje, predavanja, ekskurzije v večje kraje. Ustanovilo je tudi lastno knjižnico in ima naročenih več aratižerskih revij, ki jih svojim članom brezplačno posoja. V arhivu se zbirajo slike tukajšnjih lepih izložb. Lani je draštvo priredilo praktični tečaj, letos pa. risarski. Ta tečaj se jc zaključil pretekli mesec in ga je obiskovalo prav lepo število interesentov. Vsako leto prireja društvo tudi tekmo izložb, za katere pa je med trgovci še vedno premalo zanimanja. Društvo je izdalo pred kratkim tekmovalcem lične diplome. Ustanovljena je podružnica aranžerjev v ( Celju, ustanovili pa se bosta tudi v Kranju i in Novem mestu.. I Da je sedaj v Ljubljani toliko lepih izložb, ,je predvsem zasluga naših marljivih aranžerjev, ki se trudijo, da jih bo v prihodnje še več ter da Ljubljana tudi v tem oziru ne ho zao.siajala za drugimi evropskimi mesti. v Ljubljanici tja do Špice. Delavci so včeraj po strugi pospravljali tračnice ter so pri tem vodo brodili kar do kolen. Tudi vzpenjačo so včeraj v strugi že demontirali. Na Sv. Petra nasipu pa kovači in ključavničarji popravljajo vagončke in lokomotive. Vagončke so popravili in lepo s petrolejem namazali, da izgledajo, kot da bi bili novi. Tudi lokomotive so bile renovirane in lepo namazane. Vse se sedaj sveti! © Nalivi v sredo so v Ljublani in okolici trajali od 10 dopoldne neprestano tja do 19. Pa tudi ponoči so se nalivi ponavljali. Najhujši naliv je bil v sredo od 15 do 16. Vsega je do včeraj zjutraj padlo 29.9 mm dežja. Ljubljanica je precej narasla in je vodomer na Prulah kazal vodno stanje 1.92 m. Včeraj je bilo prav hladno, jutranja najnižja temperatura je znašala + 13.5° C in se pozneje dvignila na +18° C. Gorski velikani so bili zjutraj deloma pregmjeni s tenkim snežnim pajčolanom. Včeraj se je barometer dvignil na 761.5 mm. Bil je lep in dokaj veder dan. O avtomobilski nesreči na Gorjancih Novo mesto. 25. julija. Poročali smo že o hudi nesreči Moreto vega tovornega avtomobila na strmem Ma-linskem klancu pri Luži. Vaš poročevalec je govoril z nekaterimi. Vsi so pripovedovali o velikem strahu, ki so ga prestali v teku par minut, ko je težki avtomobil z ljudmi in vsem tovorom drvel -z neznansko naglico v dolino, kjer so videli samo — smrt. »Ko smo pripeljali na vrh klanca,« tako pripoveduje g. Franc Gutmari, »je naekrat nekaj močno počilo in isti hip je že pričel avto z veliko brzino drveti navzdol. Slo je tako naglo, da nismo ločili eeste in obcestnih njiv. Vse se je videlo v nekakšni megli, na avto pa je škropil dež peska izpod koles. Stisnil sem se med zaboje in pričakoval, kaj bo. Naenkrat močan sunek in avto se je ustavil. Kolikor nas je še ostalo na avtomobilu, smo hitro poskakali doli, da bi nudili pomoči onim, ki so med vožnjo poskakali z drvečega vozila ali pa jih je sunek vrgel doli. Šele sedaj smo videli vse razdejanje. Na avtomobilu se nas je razen šoferja peljalo 15 ljudi, od katerih jih je sedem med vožnjo poska-kalo, ali popadalo z avtomobila. Vsi ti so dobili večje ali manjše poškodbe. Pa tudi vsi drugi razen mene so odnesli večje ali manjše praske in buške. Skoro vsak ima spomin na to pošastno vožnjo. Gospo Minko Zefra-novo n. pr. je hud sunek v tfenotku, ko je avto zapeljal v breg in se je pri tem preklalo ogrodje strehe na dvoje, vrgel v velikem loku v grmovje, kjer je obležala precej opraskana po nogah. Sunek je že med vožnjo vrgel iz avtomobila g. Mišjaka z njegovim paketom vred. Tudi gospo Pelkovo je vrglo doli, da je z glavo udarila ob kamen. Nekatere pa je oplazilo strešno ogrodje. Vendar rane in buške, ki so jih dobili drugi, najbrže niso nevarne, vsaj ponesrečencem se niso zdele, ker smo nekako okrog 9 že nadaljevali pot proti Semiču z drugim tovornim avtomobilom, ki ga nam je poslal na pomoč g. More, ko je zvedel o nesreči. Pa tudi v Semič je med tem časom že prispela novica o nesreči in je bil takoj poslan nam v pomoč Severjev tovorni avto. Naš avtomobil se pa ni prevrnil, kakor poroča torkov »Slovenski narod«, temveč je obstal pokoncu, le močno je poškodovan. Na hitro so ocenili škodo na 15.000 Din. Šofer Stanko Trošt se je obnašal ves čas zelo junaško in je s svojo hladnokrvnostjo in prisotnostjo duha preprečil večjo nesrečo in tako rešil ljudi in blago, za kar mu vsa čast. Mariborske vesti: Vode bo letos dovolj V julijski vročini porabi vsak Mariborčan dnevno 165 I vode Novi vodnjak bo v kratkem času dovršen Maribor, 26. julija. Te dni se je sprožilo v mariborski javnosti znova vprašanje oskrbe Maribora z vodo. Navajalo se je, da grozi zopet pomanjkanje vode ter zahtevalo, da se zgradijo pri Dragi svoječasno projektirane črpalke za dobavo dravske vode za škropljenje ulic. Informirali smo se na pristojnem mestu ter dobili pojasnila, da je strah pred pomanjkanjem vode letos neupravičen. Mestni vodovod na Teznu in rezervni vodnjak na dvorišču mestnega kopališča v Kopališki ulici dajeta letos vode dovolj, dasi porabi Maribor dnevno v julijski vročini 580(1 kub. metrov ali 5,800.000 litrov vode na dan. Na vsakega Mariborčana bi potemtakem prišlo dnevno 165 litrov vode. Seveda pa tvori osebna poraba malenkosten odstotek te velike količine. Največ vode, namreč 1000 kub. metrov, gre dnevno za potrebe mariborske industrije. To se opazi pri tem, da ob nedeljah, ko industrija ne obratuje, pade celotna uporaba za omenjeno količino. Drugi največji odjemalec vode so potem neštevilni mariborski vrtovi, v katerih se porabi za škropljenje nasadov neverjetne količine mokrote vsak dan. Potem sledijo mestni škropilni vozovi, ki spadajo tud! med največje^ vodovodne odjemalce. Vidi se to zlasti v času deževnih dni, ko odpade škrop- ljenje vrtov in polivanje cest. V sredo, ko je cel dan deževalo, je znašala vodna poraba samo 3800 kubičnih metrov. Med vodovodne velekonsumente spadajo v Mariboru tudi številne kopalnice, potem šele sledi uporaba za kuho in na zadnjem mestu bodo mariborska žejna grla. Kajti ugotovljeno je, da uporabljajo Mariborci za gasitev žeje v poletnih mesecih mnogo raje brizgance in pivo, kakor vodo! Da bodo pa vodopivci popolnoma pomirjeni, je sigurno, da bo novi veliki vodnjak, ki se koplje na Teznu, v kratkem času gotov. Računajo, da prične obratovati že čez 5 tednov. Gladina podtalne vode je že namreč tako padla, da so kopači dosegli predpisano globino. Kopanje je s tem zaključeno in sedaj se dela že cementna plošča, na katero se pritrdi crpalna naprava. Novi vodnjak bo dajal toliko vode, kakor dosedanji vodnjaki, tako da bo imel vodovod dnevno do 10.000 kubičnih metrov na razpolago. S to količino bo dovoljno preskrbljeno za potrebe Maribora ln okolice, če se priključi na vodovodno omrežje. Črpalne naprave ob Dravi bi stale 150.000 Din. Ta denar se je raje investiral v nov vodnjak, zate pa bodo imeli škropilni avtomobili se v bodoče ugodno priliko, da bodo črpali vodo iz vsakega hidranta, ne pa samo na gotovih točkah ob Dravi. R Porcijunkula. V sredo, dne 1. avgusta J imajo tozadevno obrt in ki so že leta 1953 pekli inonain n/irnillinlzillolr/v nnknnnAc,^) TT kn 1rnc4nn 1 1:__ 1 • _ • _ _ • 1 , t . , se pričnejo porcijunkulske pobožnosti v baziliki Matere Milosti ter trajajo do petka. □ Ribnik čistijo. Veliki ribnik pri Treh ribnikih je dalo mariborsko Olepševalno društvo očistiti vodne trave in druge navlake. □ Mariborski teden je pred durmi. Povpraševanje po stanovanjih raste iz dneva v dan. Prosimo vse hišne lastnike in najemnike, da nemudoma priglasijo razpoložljiva stanovanja. Prijave na stanovanjski urad »Mariborskega tedna«, Razlagova ulica (otroški vrtec). Telefon 23-87. □ Lepo slikarsko delo. V izložbi trgovine \Veixl je razstavljena velika slika, ki predstavlja nekdanjo zgodovinsko dekanijsko cerkev Sv. Petra pri Gorici z zunanjim božjim grobom. Cerkev se je nahajala med vojno v bojni črti ter je postala žrtev topov. Našim goriškim emigrantom bo stara zgradba gotovo še v spominu. Sliko je izvršil g. E. Kramaršič. □ Iz Glasbene Matice. Naša včerajšnja notica o novih imenovanjih je še nekoliko preuranjena. Občinstvo bo o zadevi pravočasno obveščeno. □ Smrt kosi. V splošni bolnišnici sta umrla 52 letni čevljarski prikro je valeč Ivan Paj in 39 letna soproga tesarja Marija Pukl. □ Sadna trgovina. Delegacija sadnih trgovcev, ki je prejšnji teden odpotovala v Belgrad, sc še vedno ni vrnila. Položaj trenutno še nI pojnsnjen. Čujcjo se vesti, da se namerava osnovati poseben sindikat sadnih trgovcev v Sloveniji, kateremu bo Priv. izvozna dražba v Belgradu izročila proti gotovi odškodnini kontingent za Nemčijo. V sindikatu bi bila zastopana tudi Kmetijska družba kol predstavitelj pridelovalcev. □ KostanJarjl, ki želijo v letu 1934-35 peči kostanj v območju mesta mariborskega, se vabijo. da se javijo pri mestnem tržnem nadzorstvu od 27. illlijH do 6. avgustu med uradnimi .uruiui. /.glasijo uai samo oni kostanjarji, ki kostanj. Ostalim, ki nimajo obrtnega lista, se dovolilnice ne bodo izdale. Na kasnejše prijave se ne bo oziralo. □ Za 20 jurjev obleke ukradel. Nenavadno dolge prste je pokazal 32 letni Oto Prosen, ki so ga pred nekaj dnevi izgnali iz Felosfa na Tirolskem v Maribor. Dobil je delo pri neki stranki v Tomšičevem drevoredu, pa se je zahvalil na ta način, da .ie ukradel dva velika kovčega dragocenih dain-skih oblek ter skušal to robo vnovditi pri raznih ljudeh. En kovčeg je res razprodal, ko pa je načel drugega, so ga aretirali. Tatvino prizna ter so ga izročili sodišču. Okra-dena stranka je cenila vrednost odnešene obleke na 20.000 Din. □ 50.000 Din škode radi strele. V Velki je udarila strela v hišo. ki je last posegtnic Terezije in Frančiške Krenn iz Cmureka v Avstriji. Strela je poslopje popolnoma vpepe-Ijila ter znaša škoda 50.000 Din. □ Zlobna roka. V Rošpohn pri Mariboru je zgorela lesena šupa za seno posestniku Alojzu Lukmanu. Požar je uničil vso zalogo krme. Sumijo, da je zažgala zlobna roka. □ Nesreča na knpu kamenja. Hudo se je ponesrečil 22 letni Inž. narednik vodnik Ivan Stumberger. Stal je na kupu kamenja, ki se jo sesulo. Pri tem je zadobil Stumberger hude poškodbe po celem telesu ter so ga mo rali prepeljati v bolnišnioo. □ Instrukcije čez počitnice posreduje uprava Slovenca na Koroški cesti 1. Inštruktorji so akademiki. □ Obiskovalci Mariborskega otoka bi bili kopališki upravi zelo hvaležni, fic bi v taki vročini in navalu v kopališče, kot ja bil zadnje dni, obnovila vodo v glavnem bazenu dvakrat tedensko. □ Tovarna Hntter povečuje obrat. Tka ninska tovarna Hntter in Drug je zaprosila hansko upravo za gradbeno dovoljenje za zcrndhn novi kotlarne in tovarniškrtrn dimnika. Slovenska nova maša ob Dojranskem jezera Kje pa je to, bo vprašal ta in oni, ko bo bral naslov. Le počakaj, kmalu ti bom razložil. Pred dnevi je prinesel «Slovenec» sliko letošnjih novo-mašnikov z navedbo krajev novih maš in z imeni slavnostnih novomašnih govornikov. V zadnji vrsti je pa stal na sliki novomašnik, pri katerem je bilo označeno: »Žito mir Janež iS iz skop-ljanske škofije« in nič drugega. Vedel je sicer takrat, da bo opravil prvo sv. daritev v Dušanovcu, podružnici obširne skopljanske škofije, vec pa sam ni vedel. , ... - „ . Prav tiste dni sem pa jaz kolovratil po Južni Srbiji. Ko sva se sešla s prevzv. g. škofom dr. Uni>-dovcem, je pričel pogovor: »Dobro, da ste tu. Boste pa šli na novo mašo.« - »Saj me nihče m vabil.« - »Vas pa jaz vabim na novo mašo našega novomašnika g. Janežiča; mu boste morali bitii tovariš in pridigar in asistenca. Drugega duhovnika ne bo V Skoplju sta samo dva in imata preveč dela, v Prizrenu je sedaj samo g. Kordin, ko je župnik umrl, jaz tudi ne morem; kar " boste sli, pa bo v redu. Novomašniku sem obljubil, da bo imet enega duhovnika, in sedaj, ko ste vi tukaj bom obljubo lahko držal.« - »Pa jaz novomašnika ne poznam.« — »Ua boste pa spoznali.« — »ln kje bo imel novo mašo?« - »V Dušanovcu.« - »Je to blizu?« — »Iz Skopi ja boste že v enem dnevu tam.« — »Kdaj pa bo?« - »V nedeljo 22. t. m.« — »Pa takrat moram biti jaz že doma v službi.« — »Kar sporočite g. župniku, če je tržiška fara podarila Dušanovcu zvon (o veliki noči je trziska podružnica sv. Jurija podarila cerkvi v Dušanovcu star zvon), naj za eno nedeljo posodi še kaplana.« — »Pa kako bom govoril?« — »Lahko kar slovenski; pa če obrnete malo na srbohrvaščino, bo pa tudi prav.« .... , , „ Tako so padli vsi pomisleki, m postal sem novomašni tovariš in pridigar in sicer novomaš-niku, ki ga niti ne poznam ne. No, z novomašnikom sva se kmalu spoznala, zadevo s tržiško službo sem telefonično in pismeno kmalu uredil, tovariske posle sem prepustil večinoma g. novomašniku, le pridiga mi je delala še preglavice. V nedeljo 15. julija sem se šel preizkusit v Veles, kjer sem dvakrat maseval in malo pridigal, pa so rekli, da so me razumeli. Dobro. G. novomašnik je med tem pripravil vse za sv. mašo — paramente, kelih-, knjige, svečnike, sveče — skratka vse, zakaj tam doli je samo cerkev z oltarjem brez opreme. Do srede je bilo vse skupaj in o polnoči sva se odpeljala iz Skoplja, oborožena s kovčki, proti Devdeliji. Pridružil se je nama grško-katoliški župnik devdelij-ski g. Kapsarevič. — Pravijo, da je za novo mašo vredno strgati podplate. No, če bi na to novo mašo šel peš, najbrž eni podplati ne bi zadostovali. — Dušanovac je namreč edina podružnica obširne skopljanske fare,, ki pa je oddaljena od Skoplja približno 200 km. Cerkvica sv. Petra in Pavla je nova, blagoslovljena je bila o vel. noči. Poleg je naselbina 28 družin iz Istre. Leži pa ta naselbina skoraj tik krasnega Dojranskega jezera v najbolj jugovzhodnem delu naše države. Meja z Grčijo je potegnjena sredi jezera, a na Belasici gori je trojna meja med Jugoslavijo, Grčijo in Bolgarijo. V okolici tam je še več katoliških družin, a od velike noči že niso imeli sv. maše. Grško-kato^ liški župnik je bil parkrat pri njih, a težko slede ^ttVedom, ker jih niso vajeni. Tudi nekaj slovenskih družin je tam doli, med njimi tudi Janežičeva, ki stanuje dve uri stran v Dojranu samem. Vsi so se seveda razveselili, ko so izvedeli, da bo med njiimi nova sv. maša. V četrtek zjutaj ob 6 smo izstopili v Devdeliji, ki je zadnja železniška postaja v naši državi. Vlak je oddrdral proti Solunu, mi bi pa kmalu morali ostati v Djevdjeliji. Prtljago smo oddali vozniku, pa je ž^ prišel k nam zelezniški uradnik, da se malo pogovori — Slovenec je in v Sloveniji je prej služil, pa me je poznal. Malo naprej me je sredi ceste ustavil orožnik — legitimacija — je ne potrebuje, ker me pozna, saj je moj rojak GaSnik iz trebanjske fare; in na okrajnem nacel- stvu je moj sošolec pisar itd____tudi tu mi ne bo dolgčas, sem si mislil. Odšli smo k sestram evha-ristinkam, ki v skromni kapelici časte svojega OdreSenika. Tu pa najdemo prijatelja naših planincev in naših Kofc g. dr. Segedi-ja, grško-katoli-škega duhovnika, spirituala njihovega semenišča v Zagrebu. Končno smo dobili) s težavo neko vozilo, ki naj bi se mu reklo kočija, in odpeljali smo se proti 25 km oddaljenemu Dušanovcu. Ko smo se malo časa vozili, sem razumel, zakaj je vozilo tako; preračunal sem pa tudi, kolikokrat nam bodo preštete kosti. Pot pa je bila skozi zanimiva, saj teče vzporedno z znano solunsko fronto, katere ostanki so vidni) še danes. Po treh urah smo dospeli v Dušanovac, kjer je zapel v pozdrav bjstri-lid zvon in me spomnil, da sem tržiški kaplan- V cerkvici smo pustili vse potrebno za opremo oltarja in se odpeljali proti Dojranu. Pred nami se je razprostrla gladina velikega jezera, ki dela z vso svojo okolico in z ribiSi ter drugimi prebivalci vtis svetopisemskega Genezareškega jezera. Vsaj jaz si vedno v duhu tako predstavljam po sv. pismu, kakor sem tu videl. Tudi ribiške priprave in obleka in osel kot občevalno sredstvo, vse, kakor piše sv. pismo. Še sani sem bil enkrat prisiljen, da sem zajezdil staro kljuse in jezdil v mesečini uro daleč ter tako pretresel malo svoje razvajene kosti. A utrujenost nam je sproti jemala prijetno hladna kopelj v jezeru, V petek in soboto sva z g. novomašnikom uredila cerkev, obiskala naseljence, ki jih precej tare revščina in bolezen, ter malo poučila otroke, med katerimi sva jih 5 pripravila za prvo sv. sjKtved in sv. obhajilo. Končno je nastopil dan nove maše. Že ob 6 zjutraj se je zbralo veliko ljudi, ki so bili pri sv. maši in prejeli sv. zakramente. Nato sem obhajal tri bolnike na domu, nakar so prišli še katoličani iz oddaljenih naselbin, da zadoste svoji verski dolžnosti. Že mnogo pred deseto je bila zbrana vsa naselbina; prišli pa so tudi slovenski naseljenci iz Palurcev (kakih 20 km), potem iz Dojrana in iz Valandovega je prišlo nekaj katoličanov, naseljencev in orožnikov ter finančnih stražnikov s svojimi družinami. Tudi grko-katoliki so prišli iz Bogdan-cev in Stojskovcev — pa to so kraji, ki so oddaljeni 15 do 30 km. Še iz Djevdjelije se je pripeljal g. dr. Segedi in dve sestri. Ko se je pripeljal novomašnik s svojo družino, je zvon sv. Jurija pač zapel slovesno kakor še nikdar ne. Vhod v cerkev je biil kar slovesen; oba grško-katoliška duhovnika v svojih oblačilih sla slovesnost izredno povzdignila. Pevski zbor, ki so ga sestavili naseljenci sami, je pa ob vhodu v cerkev prav lepo zapel hrvaško pesem o dobrem pastirju. Le prehitro je nastopil trenutek, ko sem moral nastopiti s svojo pridigo. Pa vsa srca so bila tako pripravljena, da ni bilo treba mnogo truda. Vem, da bi moj nekdanji profesor slovenščine in srbohrvaščine g. Koštial ušel iz cerkve, ko bi poslušal to mojo pridigo, pa »sila kola lomk, pravi pregovor, a pri moji pridigi na novi maši v Dušanovcu je sila lomila slovenščino in srbohrvaščino. Končni uspeh pa je bil vendarle ta, da so me vsi razumeli, in upam, da seme božje besede, ki sem jo skušal na ta originalni način sejati, ni padalo samo na nerodovitna tla. Po pridigi je še bogdanski grško katoliški župnik g. Kapsarevič pozdravil v imenu prebivalcev Južne Srbije — on je tamkajšnji rojak — g. novomašnika in se mu zahvalil, da se je namenil posvetiti svoje mlade moči delu med njimi za reševanje njihovih duš in v blagor države. Ganljiv je bil prizor, ko je nato g. novomašnik podelil svoj prvi-blagoslov. Pri sveti maši so nato domači pevci prav lepo prepevali, a orgle jim je nadomestovala vijolina. Vsa slovesnost je potekla tako prisrčno in veličastno, da bo ostala vsem tamkajšnjim katoličanom pa tudi meni še dolgo v spominu. G. novomašnik je s tem doprinesel veliko žrtev, « prepričan naj bo, da Vsemogočni upošteva tudi to. Končal sem, ker popoldanske nove mase nič ni bilo, kakor smo jih v Sloveniji vajeni, ampak se je vse končalo s kosilom v domačem krogu. Viktor Zakrajšek. V sredo popoldne ob 4 je, kakor smo že poročali v včerajšnji prvi izdaji, po dolgem trpljenju umrl v ljubljanski bolnišnici g. Martin Jurliar, župnik iz Brežic. Pred tednom dni je nenadoma nevarno zbolel in že tedaj ni bilo nobenega dvoma, da se bo bolezen končala s smrtjo. Rajni gospod župnik je bil izredno plemenita duša, zelo pobožen in iz,obrazen duhovnik, ki je umel tudi spretno sukati pisateljsko pero. V letih, ko je bil spiritual v Mariboru, je urejeval »Glasnik najsvetejših Src<. Lani je izdal pod šifro M. J. kratko premišljevanje za mesec junij pod naslovom »Presveto Srce Jezusovo« (samozaložba). Knjižica je našla hvaležnih bravcev, tako, da je letos izšla druga izdaja z avtorjevih imenom. Župnik Martin Jurhar se je rodil 11. novembra 1880 v Mariji Reki, v mašnika je bil posvečen v Mariboru 27. julija 1908, kaplano-val je v Rečici in v Konjicah. Leta 1916 je prišel za vikarja v Celje, od tam pa leta 1918 za spirituala v mariborsko bogoslovje, kjer je ostal do 1. januarja 1924, ko je postal mestni župnik v Brežicah. Povsod, kjer je služboval, j si je pridobil zaupanje in naklonjenost svojih j župljanov. Živo bodo žalovali za svojim duš-t nim pastirjem zlasti Brežičani, kjer je služboval zadnjih deset let. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, 28. julija ob 10 dopoldne v Brežicah, kamor so prepeljali krsto s truplom. Naj v miru počival 50 letni jubilej domžalske godbe Domžale, 26. julija 1934. Kakor je »Slovenec« že v par člankih omenil, praznuje letos priznana domžalska godba svojo 50 letnico, ki ioa bo s pomočjo vseh Dotnžalcev kar najlepše proslavila 12. avgusta. Program slavnostnih dni je sedaj definitivno določen in bo obsegal z razdobji vred 14 dni, t. j. od 28. julija do 12. avgusta 1934. Otvoritev slavnostnih dni bo jutri, v soboto, 28. julija. Zvečer ob 19.30 se prične veliki instrumentalni koncert v parku restavracije »Pri novi pošti«. Koncert priredi jubilant sam, domžalska godba, pod taktirko g. kapelnika Vinka Riedla. Med odmorom bo domačin g. Stražar K., prof. na državni realni gimnaziji v Kočevju, razvil nekaj misli o pomenu jubileja domžalske godbe in o njeni življenjski poti skozi 50 let. Vse Radio-narocnike Sirom domovine pa posebej opozarjamo, da bo ta koncert prvi letošnji večji instrumentalni koncert, katerega bo Radio Ljubljana prenašal iz province. Upamo, da bo s tem »Radio« ustregel vsem svoiim poslušalcem in ponesel iz sredine industrijskih Domžal dokaz, da naš delavec, obrtnik in kmet vkljub težkim borbam, naporom in skrbem za vsakdanji kruh še ni izgubil svetlega krščanskega optimizma glede bodočnosti in ne zanimanja za lep>o glasbeno umetnost. Vse okoličane Domžal in ostale prebivalce našega okraja pa vabimo, da v soboto, 28. t. m. osebno pohitijo v Domžale, da bomo skupno čim bolj fiovzdignili moralni uspeh otvoritve in s tem v obilni meri podj>rli tudi agilne godbenike pri njihovem plemenitem stremljenju za napredek in razširjanje glasbene umetnosti med našim ljudstvom. Koledar Petek, 27. julija: Rudolf in tovariši, mučenci, Pantaleon. Osebne vesli — Upokojeni so: višji pisarniški oficial 7. pol. skup. pri okrajnem sodišču v Murski Soboti Dio-nizij Neszmeny, progovni nadzornik Alojz O s i m , prometnik Jožef C i b i c , strojevodja Fr. Sluga, vsi iz Ljubljane. = Premeščena sta poštna uradnika: V a 1 a n t Piia iz Krškega v Trbovlje, F 1 a j S m a n Ernest iz Ptuja v Trbovlje. = Popravek. 15. julja smo med belgrajskimi vestmi objavili notico, da je premeščen od kasa-cijskega sodišča v Novem Sadu k apelacijskemu sodišču v Ljublano Karel Plemanšek. Priimek se mora pravilno glasiti KI en o v Sek. Ostale vesti — V Južno Srbijo. Meseca avgusta bo šla ekskurzija nekaterih akademikov (tudi teologov) v Skoplje, Letnico in Prizren, Odhod 12. avgusta. Kdor se hoče ekskurzije udeležiti, naj se javi podpisanemu. Ob tej priliki bomo imeli priložnost pozdraviti 15. avgusta škofa Gnidovca v Letnici. Ker gradi škof Gnidovec nekaj kapelic in cerkvic za novodošle Slovence in Hrvate v raznih delih svoje prostrane škofije, so duhovniki naprošeni, da mu podarijo nekaj cerkvenih para-mentov, ki bi jih mi mogli vzeti s seboj meseca avgusta. Tozadevna darila naj se pošljejo podpisanemu. — Dr. L. Ehrlich, Ljubljana, Semeniška St. 2-1. — Romanje na sv. Višarje bo v soboto in nedeljo, t. j. 4. in 5. avgusta. Odhod iz Ljubljane v soboto ob 7.50 zjutraj, t. j. pol ure za rednim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.20. Vozi posebni vlak. Obstane na vseh postajah do Jesenic. V Žabnico pride okrog 12. Zvečer ob pol 8 bo govor, nato rimska procesija, litanije in blagoslov. V nedeljo zjutraj bodo sv. maše od 4 do 8. Odhod z Višarij ob pol 9, iz Zabnice ob 12. Izkaznice in položnice so se odposlale. Vlak se vrne v Ljubljano okrog 4 popoldne. Znižano vožnjo uživajo izletniki le na progi Ljubljana—Trbiž, za vse druge proge, ki vodijo do Ljubljane, pa si morajo preskrbeti celo vozovnico. Romarji se opozarjajo, da ne smejo zapustiti skupine ki da morajo samo s skupnim vlakom tja in nazaj potovati. Prosi se tudi, da obdržijo nazaj grede iste prostore kakor gori grede. — Vsak romar mora imeti ■ »eboj izkaznico aH legitimacijo s fotografijo. Zadostuje planinska legitimacija, uradniška, železničarska, potni list, kdor pa tega nima, naj gre k občini ali župnemu uradu s fotografijo, da mu potrdijo ime in bivališče. — P, n, župne urade prosimo, da bi to oznanili s prižnice. — Sv. maša na Koicah. V nedeljo, dne 29. julija bo ob 10 v slučaju lepega vremena sv, maša na Kofcah. — Sv. maša za planince pri Mozirski koči. V nedeljo, dne 29. t. m. bo ot> 10 dopoldne pri Mozirski koči na Gol teh sv. maša za pl anince. Sodeloval bo šmihelski pevski sbor in orkester. Planinci in izletniki iskreno vabljeni. — Katera šolnina je prava? Na to vprašanje nam pošilja ravnateljstvo drž, učiteljske šole v Ljubljani sledeče pojasnilo: V šolskem izvestju tiskano poročilo o plačevanju Šolnine za šolsko leto 1934-35 je bilo pomotoma vzeto iz letošniega davčnega zakona, po katerem bi znašala šolnina za višje razrede drž. učiteljske iole v Ljubljani pavšalni znesek 250 Din. Pomote pa ni bilo mogoče več popraviti, ker so bila izvestia že dotiskana, pai pa je ravnateljstvo opozorilo svoje diiaštvo na to s posebnim oglasom, ki je na črni deski v vezna moški in ženski strani zavoda že od 29, junij« t. 1„ ki pravi, da se za Ul. do V. razred učitelsk« šole (drugi razredi za jeseni ne pridejo v poštev do 300 Din neposrednega letnega davka ne plač« nobene šolnine, od Din 300—1000 davka je celotna šolnina 200 Din in od 1000—3000 neposrednega davka pa 250 Din in da so predpisi o davčnih prijavah in polovičnih šolninah ostali isti kakor lani One starše, ki so pa višje obdavčeni — v celoti devetorico, od teh samo četvorico izven Ljub-Hane — pa je ravnateljstvo že s posebnim dopisom obvestilo, koliko bo znašala šolnina za njihove otroke. Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani. — Pri težkočah v želodca, 'gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne »Franz-Josef« grenčice točno poživ-Ijenje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josef« vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca,, ki nastopata v družbi mrzlice — Namestno osmrtnice in venca na grob pokojnega sluge Andreja Dolinarja je poklonilo uradništvo »Zadružne gospodarske banke« Din 350 v dobrodelne namene. — Abiturijenti iz leta 1924 na dri. moškem učiteljišču v Ljubljani) Zberemo se po 10. letih vendarle enkrat in sicer dne 16, avgusta t. L v Novem mestu. Prosim vas, da mi nujno jivate število udeležbe, da vemo, s kakim številom lahko računamo. — Naslov: Karel Štrbenk, nastavnik mešč. šole, Črnomelj. — Menina vabi! Prijazna planina Men i ni je zdaj po zaslugi vnetih planincev na vse strani zvezana s svetom. Iz vseh krajev Tuhinjske in Gornjegrajske doline vodijo na Menino zložna pota, ki so jih prijatelji te lepe planine dobro markirali, tako da zdaj ne more nihče zaitit Posebno prijetne so poti iz Gornjega £rada, iz Bočne in z Vranskega. Ljubljančani in Kamničani pa imajo najlepši dohod preko Češnjic od Pajkeljca, kjer ima postajališče »Pe-regrinovc avtobus, ki edini oskrbuje promet po Tuhinjski dolini. Tudi s štajerske so preko Vranskega tako ugodne zveze, da je popolnoma razumljivo, zakaj izletniki tako radi pohite na Menino. Vransko ima vsak dan 4 ali 5 avtobusnih zvez s Celjem, od Vranskega pa je samo dve uri zložne pešhoje na Menino. Kdor ne ljubi dolgih in utrudljivih potov, bo prav vesel, ko bo od avtobusnega postajališča lahko v dveh urah prišel na planino, ki je visoka nad 1400 metrov, torej skoro toliko kot Velika planina. Vse markiran epoti vodijo do novega planinskega doma. V domu je 8 prenočišč na posteljah, na skupnih ležiščih na senu pa lahko prenoči 100 izletnikov. Pri oskrbniku dobiš prav poceni vso hrano, mleka in surovega masla pa kolikor hočeš. Vino je na Menini po 10, 12 in 14 Din, torej nič dražje kot v mestu. — Poseben vlak v Maribor priredi Putnik dne 5. avgusta za časa »Mariborskega tedna«. Vlak bo odšel zgodaj zjutraj ter ga priporočamo planincem, članom SPD, da se ga poslužujejo radi poseta Pohorja. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Algermissen Konrad Dr. Freidenkertum, Ar-beiterschaft und Seelsorge, 79 strani, nevezano, 32 Din. Antvveiler Anton Dir. Vom Priestertum, 152 strani, vezano, 96 Din. Capellmann-Niederme-yer. Fakultative SterilitSt, 109 str., nevez., 63 Din. Engelhert Leopold. Neue Wege der Seelsorge, 127 str., nevez,, 66 Din. Katcholische Leistung in der Weltliteratur der Gegenwart, 372 str., vez., 164 Din, Krapi Josef. Fremdenverkehr und Seelsorge, 93 strani, nevezano, 36 Din. Schalling Otto, Katho-lisohe Wirtschafsethik, 338 strani, vezano, 153 Din. Schilling Otto. Christliche Sozial- und Rechtsphi-losophie, 260 strani, vezano, 174 Din. Ude Johan-nes Dr. Die Losung der sozialen Frage durch Chri-stus, 79 strani, nevezano, 20 Din. Waitz Sig. Dr. Der heilige Dlienat, 316 strani, vezano, 80 Din. Ziegler Adolf. Die russische Gottlosenbewegung, 248 strani, nevezano, 90 Din, — Zapomnite si, da domače, prijetne, naravne, cenene JORDAN gorke vode ne more nadomestiti nobeno umetno sredstvo za reguliranje normalnega delovanja, prebavnih organov. Deluie milo brez zavijanja, uživa se jo lahko stalno. Dobi se povsod. — Pri nagnenju k maSčobl, protinu, sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Franz-Josefova« gren-čica delovanje želodoa in črevesa in trajno pospeli prebava Kulturni obzornik Novo gledališče Nekaj dodatkov. Ker se vam je zdelo umestno, gospod urednik, da priobčite članek go-sp. Fr. Vodnika o »Novem gledališču« iz 4.—5. Številke »Drame« tudi v »Slovencu« (v Stev. 162 z dne 20. julija t. 1.), je postala zadev zanimiva za širšo javnost. Hotel sem objaviti nekaj bežnih pripomb k temu članku v naslednji številki »Ljudskega odra«, zdaj pa moram že vas poprositi za gostoljubnost, da se zadeva osvetli z obeh strani. Gosp, Fr. Vodniku gre zasluga, da je dozdaj z dvema člankoma edini nastopil v »Drami« za pravi ljudski teater, Prvi je v njej obsodil dilatant-ski teater, ki se j« dotlej »Drama« zanj zavzemala in ki ga i e nato zamenjala za »amaterski« teater. Je pa tudi vsebinsko bistvo pravega ljudskega teatra, ki smo ga domnevati že na dijaškem zborovanju o binkoštih 1909 v Mariboru in sem o njem tudi sam že pisal kot glas vpijočega v puščavi v zadnjih letih, znal približati naročniškemu krogu »Drame«. Brez njegovih izvajanj bi »Drama« v osnovnih vprašanjih svojega namena ostala brez jasnih pojmov in pravilnih smernic. Tem bolj nas je zato presenetil način, kako je v svojem članku jjokazal naii javnosti gibanje za religiozni občestveni teater, katerega glasilo je »Ljudski oder«. Medtem ko temu gibanju očita enostranost, je sam zelo enostranski. Prav bo, da pokažem na ozadje tega članka, V predzanji Številki je »Drama« obljubila »Ljudskemu odru« oceno izpod peresa ideologa. Upravičeni tedaj vidimo v tem članku te oceno. Gosp. Fr. Vodnik si je sieer nadel Širšo nalogo in sklenil pisati o »novem gledališču« —. omenja tudi socjalno-kolektlviptlčno smer okoli »Delavskega odra« — razpisal pa se je samo o smeri okoli »Ljudskega odra«. Samo pritrditi moramo osnovam, ki jih pokaže v uvodu gosp. Fr. Vodnik za vsak ljudski teater: laična igro in svetovnonazorni spored. To je za nas, ki smo konec koncev ustanovili »Ljudski oder«, že nekaj let dognana resnica. Nato pa nam gosp. Fr. Vodnik očita »pretirano, nevarno enostranost«, češ, da se zavzemamo samo za misterije »ali« duhovne igre. Moti nas pri tem najprej nekoliko nejasnosti. Zakaj takoj nato slišimo, da je misterij »produkt določene zgodovinske dobe« (to je pač srednjega veka), Ali pa naj iz tega sledi, da naš čas ne zmore več — duhovne igre (ki je torej nekaj drugega ali isto)? Tega pač nihče ne bo trdil! Pa pustimo to besedno bitko in vrnimo se k stvari. Ali se gibanje okoli »Ljudskega odra« res omejuje samo na duhovne igre? Ali je ta očitek upravičen? Res se zavzemamo predvsem za duhovno igro, ki je osnova ln izvor teatra, kar potrjuje tudi gosp, Fr. Vodnik. A ne omejujemo se zgolj nanjo, Gosp. Fr. Vodnik je bil površen, ko je napisal to oceno, zakaj v uvodnem programatičnem članku v 1. številki »Ljudskega odra« sem napisal (na str, 6) tudi tole: »Naša duhovna igra se mora sprostiti do vseh važnih točk našega medsebojnega življenja. Nele da se ne sme omejiti na samo svetopisemsko vzdušje in na legendarni svet, za nobeno ceno ne sme mimo konfliktov in problemov našega narodnega organizma In naše družbe. Katoliško občestvo mora vsa ta vprašanja rešiti, ako hoče zmagati. Reševalo jih bo v luči večnosti. 1 Teater bo odsvit, izraz in podoba tega reševanja. Naša duhovna igra se bo tako rekoč izpred oltarja j preselila na trg, da sodeiuje tudi pri drugih veii-> kih vprašanj človeškega sožitja in občestva. — Ne bomo se pa omejili samo nanjo, če nam gre za vse življenje obsegajoče gibanje. Tudi zraven grških tragedij so se igrale komedije, tudi med srednjeveške misterije so se vpletale farse. In zapisal sem nekje, da katoliško življenje ni samo zbranost v Bogu, amp>ak je tudi sproščenost v Bogu. Večna zakonitost teatra, pravi Tairov, je v dveh pptih; v misteriiu in haTlekinadi. Nihče nam ne brani, da se ne bi v igri od časa do časa nanoreli. Naše veselje in naše norenje pa bo zmeraj.le igranje otrok božjih. V veseli igri bomo pač izbirali, a je ne bomo zametali, ker bi bilo to protinaravno.« Proti komu in proti čemu se tedaj obrača gosp. Fr. Vodnik? Še bol< čuden pa se nam zdi drugi očitek, ki se tiče ljudskega igravea v našem pojmovanju. Ker zahtevamo, da bodi predstavljaveo svetih oseb v duhovnih igrah po svoji notranjosti vreden svoje vloge, si je dovolil gosp. Fr. Vodnik sofizem, da mora biti tedaj tudi predstavljavec hudiča v svoji notranjosti menda — propallea. Ta sklep je preveč smešen, da bi bilo treba nanj reagirati. Nam se le čudno zdi, da ga je mogel napisati gosp. Fr. Vodnik, ki se je s svojimi dosedanjimi izvaianji uvrščal popolnoma v sodobno usmerjeni miselni krog te vrste. On namreč j>ozablja, da je po našem ljudska igra — izpoved prepričanja, da jo je tedaj (kakor vsako igro) treba videti kot c e j o t o , ne pa po tipičnem vzorcu diletantske (individualistične) igre kot — vsoto »boljših« in »slabših« vlog. Za katoličana cvnik, nikomur pa ne pride na misel, da bi moral njegov jirotiigravec »kapitalist« v igri biti po mnenju in prepričanju re« — »kapitalist«. Jaz bi pa le še nekaj dodal, kar je gosp. Fr. Vodnik pozabil. Pogoj ca uspeh teatrskega gibanja, ki stremi za prej>orodom teatra na religiozni podlagi, je religiozno občestvo. Ali imamo pri nas takšno občestvo? Nismo poklicani, da o tem razpravljamo. Pač pa se uvrščamo med delavce zanj v prepričanju, da je delo za religiozno-občestven teater eminentno delo v duhu KA. Če bo versko bčestvo živo v vsaki fari, bodo vprav »misteriji«, ki se iih nekateri tako boi«, postali nujna potreba, a druge igre v tem duhu bodo našle pravih tal Takrat bodo lahko r» kii, da imamo katoliški teater. Že pdaj pa iSčemo in čakamo — katoliških dramatikov, In tudi te je gosp. Fr. Vodnik v svojih izvajanjih, ki hočejo vendar biti tudi informativen pregled, pozabil. Niko Kuret. * Trgovsko-gospodarski leksikon za vsakogar, ki ga izdaja Umetniška propaganda v uredništvu dr. Nema, obsega v 6. zvezku besede od Called Bond-Cerealije. Najdaljši sestavki »o posvečeni carini, cehom, cementu, ceni in cerealijam, Leksikon sega v vse vrste gospodarstva (z zgodovinskega, geografskega Itd. stališča) in trgovstva, zato bo potreben vsem stanovom, ki se havijo s temi strokami. Spomenica jugoslovanskih akademikov v Brno. Za 25-Ietnico društva »Jugoslavija« v Brnu, v katerem so se zbirali od 1909. leta oni jugoslovanski dijaki, ki so študirali na Češkoslovaškem, ie Izdalo društvo »Jugoslavija« spomenico, v kateri je rai-vrščenih precejšnje število priložnostnih spisov o delovanju, življenju itd. naših Študentov med češkoslovaškimi brati. Mnogo člankov so napisali razni profesorji brnsklh visokih Sol, ki eo kakorkoli spoznavali in sc idejno družili z jugoslovanskimi dijaki. Uvodno pesem »Proteže pod Triglavom « os. 58—58.50, 7% P°s- DHB 68—69, Kranj. ind. 150 bi. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.50—73, agrarji 38.75 den., vojna škoda 317—319 (318, 319), 7. 318 den., 8. 318- 321 (320), 7.-11. 318 den., 12. 320—323 (321), 6% begi. obv. 56.25—56.75, 8% Bler. pos. 67 den., 1% Bler. pos. 59.50-60. — Delnice: Narodna banka 4020 den., Priv. agr. banka 218 den., Osj. sladk. tov. 110—140, Osj. livarna 141 bi, Impex 50 den.. Trboveljska 80—90. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. j>os. 71.25—72 (71.50), agrarji 38.50—39.25 (39). vojna škoda 318.5 —319 (319, 317), 12. 323.15 324.50, 6% begi. obv. 56.75—57 (56.80), 8% Bler. pos. 68—70, 7% Bler. pos. 58.50—59.25. — Delnice: Narodna banka 4045 —4060 (4045), Priv. agr. banka 218—220 (219). Žitni trg Pšenica jc nadalje zelo čvrsta in stane uO kanalu že 124, za ostale postaje pa je narasla od 108 do 110 na 115 do 117.50. Slavonski oves stane 75 do 77.50, moka je ostala neizpremenjena. Novi Sad. Koruza bač. in srem. 72—76, bačka ladja 76—80, otrobi bač., srem. 75—77.50, banaški 72.50—75, bač. ladja 82.50—85. Ostalo neizpreme-njeno. Promet srednji. Živina Svinjski sejem v Ptuju, ki se je vršil v sredo 25. t. m. je bil nekoliko bolje založen kakor prejšnji. Prignali so 72 svinj in 121 prascev, skupaj 193 ščetinarjev, prodali pa 87. Cene za kg žive teže so bile sledeče: debele svinje 6—7 Din, prolenki 5 do 6 Din, mrtve teže 9 Din. Znatno pa so padle cene prascem in sicer so se prodajali 6 do 8 tednov stari od 50 do 100 Din komad, medtem ko so pri zadnjem sejmu znašale cene iste kakovosti od 80 do 150 Din komad. V današnjem prometu so ostali neizpremeniem lečaji Bruslja, Curiha in Prage, popustili so Amsterdam, Berlin, London in Newyork, narasla sta pa Pariz in Trst. .. . V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi ostal neizpremenjen: 8.75, v Zagrebu in Belgradu pa je popustil na 8.51. — Grški bom v Zagrebu 27.90-28.60 (28.25), v Belgradu 28.75 bi. — Španska pezeta v Belgradu zaklj. 6.30, v Zagrebu 6.25 den. — Angleški funt ie v Zagrebu popustil na 242.50 zaklj. — Madjarski pengo v Zagrebu 10.15-10.25, v Belgradu 10.45—10.55 (10.50). Ljubljana. Amsterdam 2300.96-2312.32, Berlin 1303.47—1314.27, Bruselj 794.68—798.62, Curih 1108.35—1113.85, London 170.97—172.57, Newyork 3372.16—3400.42, Pariz 224.15-225.27, Praga 141.12 -141.98, Trst 291.18—293.58. Promet na zagrebški borzi 31.631 Din. Curih. Pariz 20.225, London 15.4625, Newyork 306.875, Bruselj 71.715, Milan 26.315, Madrid 41.90, Amsterdam 207.525, Berlin 117.50, Dunaj 72.81 (56.80)?, Stockholm 79,75, Oslo 77.70, Kopenhagen 69.05, Praga 12.74, Varšava 57.95, Atene 2.92, Carigrad 2.60, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes sla-bejša in 90 bili tečaji nižji ko včeraj. Promet je bil znatnejši, na zagrebški borzi je bilo zaključenih samo 1000 kom. vojne škode. OBVESTILO. Do nadaljnega prodajamo iz našega skladišča v Ljubljani vsako poljubn0 količino Super visohovrednega Portland cementa znamke „TEMPLE" po ceni Din TO - za 100 ha Ia Porfland cementa znamhe „TITAN" po ceni Din 60 - za 100 ha AinFKA" Trgovsho-indu-t)ALFLllV slrllsKa družba Ljubljana, Masarykova 23. Tel. 29-30 Spoti V.: 18 Po valovih Donave široke . • • (Beležke iz popotnega dnevnika.) »A po našem, kako?« »Po našem?« In je pristavil: »Imperator Cezar, božanstvenega Nerve «in. Nerva Trajan, Avgust Germanik, vrhovni duhovnik, narodni zastopnik četrtič, oče domovine, konzul četrtič, premagavši planinske in donavske stene, je zgradil to cesto.« * »Vidimo Oršavo,« je rekla Tea, in si nadela roko na oči. »To se pravi,« je rekel njen spremljevalec, da ploTemo iz Dolenjega klanca. In tam, na jugoslovanski, t. j. na desni strani, je Tekija. Majhno mestece. Tu je na mučeniškem kolu izdihnil slavni Koča s svojimi 60 tovariši, ki so rili Turki obkolili na »Kočnem bregu« pri Dobri, in jih, po strašnem boju, zvezane odvlekli v Tekijo in nataknili žive na kole...« Pomolčal je nekoliko, nato pa rekel: »Ta Donavski bazen ob sotočju velikih rek Save, Trše in Morave je tudi znan kot eno najbogatejših. a še ne raziskanih zgodovinskih najdišč rimske civilizacije. Posebno, kar se tiče vzhodnega dela rimske države. Nedavno jc bilo v bližini Tekija odkopanih nekaj silno pomembnih predmetov in to na razvalinah nekdanjega mesta Dianus-a. Potopisno delo iz leta 1744, ki je izšlo v Haagu, obsežneje govori o mestu Dianusu in kraju, kjer ga ie treba iskati. Šef plovnega oddelka Mednarodne donavske komisije (C. I. D.) inž. Dragovič je odkril zidove omenjenega me- sta. Tri metre globoko so delavci že zadeli na obzidje, ki je dajalo sledove ogromnega požara na severni strani zidovja, v smeri proti Donavi. Obzidja požar ni uničil, ampak je ostalo nepoškodovano. Vhod v mesto obstoja s severovzhodne strani. To so nazvaline takozvanega »malega« Dianusa. »Veliki« Dianus je v neposredni bližini »malega«. Na prostoru med obema deloma mesta je odkopana zelo pomembna plošča iz belega marmorja, velika 60X35 cm, težka čez 30 kg, na kateri je bil silno plastično upodobljen Mithrin kult. Plastika predstavlja ležečega bika v borbi s človekom, ki mu je z enim kolenom legel na hrbet, v desnici drži velik nož in ga zbada biku v prednji del telesa, z levico pa drži bika za nosnice in mu upogiba glavo. Pod bikom stoji drugi človek z baklio v rokah. Zadaj je še ena figura. Plošča ni ohranjena v celoti. Prvotnega roba ima zelo malo. Napis, ki te bil na spodnji strani reliefa, je razen črke 1, ki je še vedno vidna, docela uničen. Telesa so izredno dobro izoblikovana in dajo dokaza o umetniški višini dobe, v katori je relief nastal. Odkopali so še več plošč z napisi različne vsebine, a niso ohranjene v ccloti in radi fragmen-tarnosti besedila ni mogoče razbrati. Na istem mestu je bilo tudi precej rimske opeke z vtiski »DRP — DIERNA« v velikosti 50X39X9 cm. Tudi druge izkopine so našli. Posebno zanimiv je petkaratni smaragd z vdelano glavo rimskega vojščaka, ki je služil kot pečatnik. Vrednost tega kamna cenijo do 500.000 Din. Vreza ie črke nn smaragdu so podobne grškim, ali niso grSke Našli so se tudi kosi zlatega, srebrnega in '>a-krenega denarja vseh mogočih rim.-,Mh ce-nr jev. Tudi izredno zanimiv mlinski kamen je bil izkopan, ki pa ni popolnoma okrigle omike, nego daje vtis starorimske amfore v prerezu z enim držajem.« »Pravzaprav vse take izkopine pričajo, da je vse že na svetu bilo,« je rekel Zaravk.o. Prvenstvo Jugoslavije v plavanju Srebrni prehodni pokal, darilo ministra za telesno vzgojo naroda g. dr. Angjelinoviča. Borbe prično danes popoldne na kopališču Ilirije. Za plavalni šport vlada tudi po naših krajih vedno večje zanimanje. Ne samo to, da je število prijateljev tega lepega in zdravega športa od leta do leta večje, ampak tudi naša kvaliteta je že na taki višini, da se bomo Ljubljančani prav resno pomerili s pomorskimi klubi. Naša Ilirija bo delala vsej jugoslovanski eliti na letošnjem prvenstvu precej preglavic in nas bo po vsej priliki častno zastopala. Slovenski plavalni šport bo tudi na tem državnem prvenstvu zastopal najodličnej-ši jugoslovanski plavač Wilfan (Primorje), ki je že ponovno častno zastopal barve naše države na inozemskih tleh. Borba obeta biti v vseh točkah kar najzanimivejša in bo brez dvoma vseskozi zelo napeta. Nivo cele prireditve bo pa zelo dvignilo darilo ministra za telesno vzgojo naroda, g. dr. Aragjeloviča, srebrn prehodni pokal, za katerega se bodo v bodoče borili naši plavalci na državnem prvenstvu. Pe-trinovičev pokal si je namreč lansko leto stalno osvojil splitski »Jadran«. Za posamezne točke ie prijavljeno veliko število tekmovalcev, in kar je glavno, sami elitni tekmovalci. Manjkal bo edino lanski naš državni prvak »Jadrana«, ker je poslal samo Gazzarija in Maroviča. Vzrok za nesode-lovanje na letošnjem prvenstvu je baje finančno vprašanje in pa neurejene razmere v klubu. Tekme bodo pa kljub temu na visoki stopnji in se z gotovostjo lahko trdi, da bo jx>-stavljenih več novih jugoslovanskih rekordov. V nedeljo torej ob pol 11 nn Dunajsko cesto V cilju pred Kučičevo gostilno, da vidinio prihod kolf Barskih borcev za prvenstvo dravsko banovinel Dirki se vršita ob vsakem vremeuu. Ilirija: Primorje V nedeljo domač »derby« na Stadiona. Prvenstvene tekme v Ljubljani vedno vlečejo. Kadar se srečata dobra nasprotnika, pa še bolj. Po uspehih, ki sta jih dosegla Primorje in Ilirija zadnji dve nedelji nad zagrebškima kluboma Haškom in Gradjanskim, vlada za nedeljsko srečanje ogromno zanimanje. Prijatelji nogometa so nad našim nogometom v zadnjih letih precej obupavali. Nobenega napredka, poleg tega pa še nezdrava konkurenca, ki je prave športnike v resnici odbijala. Toda stvar se je — kakor sta pokazala oba kluba z zadnjima zmagama — vendar začela obračati na bolje. Ni bil to zgolj slučaj, kajti premoč ljubljanskega nogometa je bila obakrat tako vidna, da se moramo tega napredka prav vsi veseliti. Najbolj nas pa veseli, da sta zaigrali obe moštvi fair in da se je občinstvo obakrat zadržalo tako, kakor je potrebno za športni prostor. Kaj pa v nedeljo? Srečata se stara rivala v domačem derby-ju, katerega bo prišlo gledat vse, kar leze in gre. Še celo oni, ki se drugače dosti ne zanimajo za šport, bodo zraven. Fantje, igralci! Dve nedelji smo vas videli igrati lepo, fair. Ako ste znali igrati napram Zagrebčanom tako lepo, zakaj ne bi zaigrali tudi proti ljubljanskim tovarišem, ki so vam še bližji, tako fair. Ne dopustite, da bi oni del občinstva, ki ne pride na tekme radi športa, prišel na svoj račun. Kolesarsko prvenstvo dravske banovine Maribor-Ljubljana (135 km) glavna dirka. Celje- Ljubljatia (70 km) juniorsko dirka V nedeljo, 29. t. m. bomo imeli prUiko videti prvo letošnjo pomembno kolesarsko dirko, ki bo na progi iz Mariboro do Ljubljane. Organizatorji iste so prvotno mislili pripustiti k startu na eno in isto progo prvorazredno in pa juniorsko skupino. Ker pa po zve-zinih določilih juniorji ne smejo startati pri prvenstvenih dirkah, presegajočih 100 km, se je start poslednjih prenesel v Celje, tako, da bo za to skupino znašala proga le 70 km. Borbe prvorazredne skupine, v kateri bodo star-tali najagilnejši slovenski dirkači iz Ljubljane, Maribora, Celja in drugih podeželskih krajev, bo — kakor je razvidno iz priprav — zelo napeta, saj bo šlo za letošnji častni naslov kolesarskega prvaka dravske banovine in pa za nagrado lepega spominskega pokala. Tudi povprečno brzino je z ozirom na stanje proge predvidevati visoko — seveda le ob ugodnem vremenu. Kar se tiče Juniorskega kolesarskega prvenstva dravske banovine, obeta biti borba še ostrejša, kakor pa pri prvorazredni skupini. To pa zato, ker bodo tu zastopani številni konkurentje enakih sposobnosti. Ta skupina ima kot edino težavo dneva Trojanski klanec, medtem ko ima glavna skupina razen Trojan še nekaj krajših, a ostrih vzponov med Mariborom in Celjem. »Ali kakor je dejal Ben Akiba: »Nič ni novega na svetu,« je rekla gospa Marija. »Vse se ponavlja.« Nasproti Tekiji je večje rumunsko mestece Oršova, ki se imenuje še posebej »Stara Or-šova« v razloček od »Nove Oršove«, nekdanjega znanega otoka: Ada-Kaleh imenovanega. Tu se izliva v Donavo reka Černe. Z juga, z druge strani reke černe, se dviga hrib Alion, ki se opira v samo Donavo. A pod tem bregom, na Donavi, je otok Ada-Kaleh s svojim gradom. Zgodovina Oršove sega za dvatisoč let nazaj. Je to glavna točka Dolenje Donave in je od pamtiveka kraj, okrog katerega so vihrale liute bitke. Tu so lomili kopja stari narodi, Daki in Rimljani, tu ie z Donave, kakor z bre- fov karpatskih, prodiral plaz azijatskih bar-arov, tu so se bojevali Slovenci, Grki, Bolgari, Madjari, Nemci, Srbi in Turki...« Parobrod je plul dalie. Godba je igrala veselo koračnico in akordi so poljubljali pozdravljajoče z obale. Tein spremljevalec je pokazal z roko na nekako kapelico, ne daleč od mosta na reki Čemi, na koncu lepe, dolge aleje z visokim in vitkim drevesjem.« »Ali veste, kaj je to?« Tea je gledala, se nasmehnila in rekla. »Po sliki poznam. Učili smo se. To je ogrska »Kronkapcla«. Sezidana je na kraju, kjer je Košut 1849. leta, ko je propadla madjarska revolucija, zakopal krono in kronske insignije sv. Štefana, preden je zbežal poti tprško oblast.« »Dobro, gospodična Tea ... Vidim, da vas je ta zgodovina zanimala.« »Kaj bi nc! . Saj je s tem Košut potresel habsburško moč, čeprav se zaenkrat ni obneslo, kar je nameraval.« (Dalje.) Rt/zpis lahko-atletskega prvem-' va Maribora zu poedince, ki ga priredi Poverjeništvo Jugoslovanske lahko-atletske zveze v Mariboru dne 28. in -'». julija 1931 na igrišču S K Železničarja na Tržaški cesti. 1. Pravico udeležbe imajo vsi verificirani člaul mariborskih klubov. 2. Tekmovanje se vrši ihi pravilih in pravilnikih JLAZ. 3. Prijave brez prijavnine je dostaviti najkasneje do 27. Julija 11134 na naslov: Pover-jeništvo JLAZ v Mariboru, pisarna »Mariborski teden«, Itazlagova ulica. Discipline: Petek, dne 27. julija ob 19 tek 800 m, 5000 m; sobota, dne 28. julija ob 16.30 predtekl 100 m, krogla, skok v daljino, tek 1500 m, finale 100 m, met kopja, skok ob palici, štafeta 4 krat 100 m; nedelja, dno 29. julija: predteki 200 m, tek 10.000 m, skok v višino, tek 400 m, met diska, tek 200 m finale, me' kladiva, troskok, štafeta 800 krat 400 krat 200 krut lOd metrov. — Prva trojica plasiranih prejme priznnnice. Jurija: Vrhovni sodnik: dr. Jettmarj tehnični vodja: Fišer; starter: Bergant; sodniki: Beigott, Cestnik, Kramberger F., Kramberger B., Perin, Starešina zapisnikar: Dobčnik; časopisni poročevalec: Bergant Pfopozicife juniorske izbirne cestne dirke za državno prven stvo juniorjev, obvezne za vse verificirane ju niorske vozače podzveze «Ljubljana«. Kolesarska podzveza »Ljubljana« razpisuje za nedeljo, 5. avgusta 1934 juniorsko izbirno cestno dirko na progi Vič pri Ljubljani-Vrhnikn-Logntec in nazaj (60 km). Start pred gostilna Pirnat ob 15; cilj istotam. Dolžnost starta imajo vsi verificirani juniorski vozači podzveze »Ljubljana«, ki se morajo potom svojih klubov prijaviti podzvezi najkasneje do 3. avgusta na naslov: Kolesarska podzveza »Ljubljana«, Poštni predal 280, Ljubljana. Trije prvoplnsirani bodo imeli pravico nastopa na zveznem državnem juniorskem prvenstvu, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 12. avgusta 1984 na 80 km na progi Podsused-Cerklje in nazaj. Vozi se s posameznim startom v presledku po 2 minuti In to ob vsakem vremenu. Za številko jn založiti 10 Din, kateri znesek se vrne pri oddaji številke. Vsak vozač se mora javiti startni komisiji pol ure pred začetkom dirke, to Je ob 14.30. Splošna določila: Vsak vozač vozi na lastno odgovornost ter 8t mora strogo držati pravil in pravilnikov Kolesarske zveze ter upoštevati cestno-policijski red. Kolesa morajo biti opremljena z zvoncem in dobro zavoro. Izmenjava kolesa, kakor tudi vsako pomaganje na progi med vožnjo je strogo prepovedano. Izmenjava kolesa je dovoljena samo v slučaju preloma, o čemer je nak-nndno obvestiti komisijo. Eventualne proteste je vložiti komisiji nn cilju najpozneje tekom četrt ure po prihodu na cilj. M K Ilirija, Ljubljana. V soboto, dne 28. t. m. ob 20 bo v restavraciji »Slepi Janez« pri Št. Vidu (tramvajska postaja) razdelitev nagrad tekmovalcem Ogri-nove spominske dirke, Motoskijoringa in Ljubeljsko gorske motocikliške dirke. Vabijo se vsi tekmovalci, ti imajo sprejeti darila, dalje celokupno članstvo In prijatelji športa. — Odbor. ASK Primorje (lahko-atletska sekcija). V soboto, dne 28. t. m. in v nedeljo, dne 29. t. m., prvi dan pfI-četek ob 17, drugi dan ob 8.30 dopoldne, se vrši klnbov propagandni društveni miting nn nnšem igrišču. Ker hoče sekcijsko vodstvo nn tej prireditvi preizkusiti vse atlete, ki pridejo v poštev za nastop na državnem prvenstvu, dne 10.—12. avgusta, istočasno pa ugotoviti napredek v treningu celotne sekcije, je dolžnost vseh atletov, da nastopijo na imenovani prireditvi. Obvozen pn je nastop zn naslednje atlete: Kovnčič, Žorga Frio in Aleš, Czurda, Krevs, Gašperič, Perpnr, Snšteršič, Cerar D.. Gorfiek, Martini, Gabršek, Žgur, Korče, Grgič, Marek E., Štok, Putinja, Srakar I„ Gombač, Grnd, Ošabnik, Iglič, Meršok, Ogrin, Hamor, Cerar'-TT„ Serše, Skoberne, Švigelj, Trnše, Raič M., Malnarič, Ornžem, Slnninn, Tršnr, Skrbinšek, Srakar F., Sket J. Atleti morajo biti v garderobi vsnkokrat najpozneje pol ure pred pričetkom in sporočiti trenerju discipline v kateri nastopijo. Desetobojnik Sievert — svetovni rekorder. C*. kateri športnik zasluži pohvalo, jo gotovo zasluži desetobojnik v lahki atletiki. Kajti toliko in tako napornih disciplin, kot jih mora absolvirati desetobojnik in fioleg tega mora biti — če namreč hoče doseči kak uspeh — v vseh na višku, jih gotovo nima noben drug športnik. Mora biti vsestranski, ko noben drug atlet, doma mora biti tako v tekih kakor v skokih in metih. Izredno hiter mora biti, ker to zahtevajo od njega sprinterske proge, dalje eksploziven, ker drugače ne bo dobro metal in končno tudi vztrajen, ker bi mu sicer delali preglavice teki na daljše proge. Na kratko: allround-atlet brez primere in še nekaj: specialist mora biti tako rekoč v vseh lahkoatletskih disciplinah. Po navadi se atleti specializirajo na eno, dve ali kvečjemu tri panoge in v teh skušajo napraviti kar se sploh napraviti da; desetobojnik jih -pa mora trenirati kar deset. Kako naporno je to, ve le oni, ki se res bavi z desetobojem. Zato jib je prav malo na svetu. Trenutno najboljši desetobojnik na svetu je Nemec Sievert, kateremu se čudi ves svet in o katerem so v zadnjem času polne športne kolone svetovnih listov. In popolnoma upravičeno; kajti ta atlet je s svojim rekordom postavil v desetoboju rezultate, ki jim zlepa ne bo mogel kdo blizu. Za več ko 300 točk je zvišal zadnji svetovni rekord, ki ga je postavil na olimpijadi v Los Angelesu leta 1932. Amerikanec Bausch. S svojimi kolosal-nimi uspehi je dosegel nič manj kot 8790.46 točk. Ker zanima naše čitatelje, kakšni so prav za prav njegovi uspehi v posameznih panogah, zato navajamo vso listo njegovih uspehov v desetoboju. 100 m 11.1 sek., 881 točk; 400 m 52.2 sek., 849.40 točk; 1500 m 4:58.8 sek., 628 točk; 110 m zapreke 15.8 sek., 924 točk; skok v daljavo 7.48 m, 970.60 točk; skok v višino 1.80 m, 818 točk; skok s palico 3.43 m, 719.20 točk; kroglja 15.31 m, 997 točk; disk 47.23 m, 1076.76 točk; kopje 58.32 m, 926.30 točk; skupaj 8790.46 točk. Na zadnji olimpijadi, ko je postavil Amerikanec Bausch nov svetovni rekord, je dosegel 8462.235 točk. Njegovi rezultati so bili tedaj od Sievertovih skoraj vsi slabši, edino v skoku s palico (4 m), v kroglji (15.32 m) in v kopju (61.91 m) je prišel nad mere sedanjega svetovnega rekorderja. Zanimivosti iz lahkoatletskega sveta. Na prihodnjem kongresu mednarodne lahkoatletske zveze, ki se bo vršil v času od 24. do 30. avgusta t 1. v Stockholmu, bodo na dnevnem redu zelo intere-Bantne stvari. Amerikanci bodo predlagali z ozirom na angleške mere, da se progi 1500 in 3000 m zamenjata s progami 1600, oziroma 3200 m. Poleg tega hočejo, da se črta določba, zaradi katere je tekač preko zaprek, ki podere dve zapreki, diskvalificiran. Angleži gredo pa še dalje. Oni namreč hočejo, da se rekord kljub temu prizna, četudi je tekač podrl eno ali več zaprek. Finci hočejo novo tabelo za olimpijski desetoboj. Slučaj Nurmija se bo tudi na tem kongresu obravnaval. In še marsikaj drugega bo prišlo. Toda gornji predlogi bodo —■ kakor se zdi — zavrnjeni;. Nov rekord v lahki-atletiki. Pri mednnrodnem lahko-atletskem mitingu, ki se Je vršil včeraj v Stockholmu, je Danec Nilson postavil nov svetovni rekord v teku na 3000 metrov s časom 8:18.3. Drugi rezultati pa so bili: 800 m: Easlman (Amerika) 1:50: skok v višino: Johnson (Amerika) 2 m; 400 m: Hardin (Amerika) 4(.8; 100 m: 1'eacock (Amerika) 10.6; krogla: To-rance (Amerika) 16 m; 110 m zapreke: Beard (Amer.) 14.5; 200 m: Coan (Amerika) 21.8; skok ■ palico: Lind-blad (Švedska) l miti*. Umrl je gospod Rudolf Maister častni adjutant Mj. Vel. kralja, divizijski general v pokoju, odlikovan z Belim orlom 3. reda z meči, Karadjordjevo zvezdo 4. reda itd., častni meščan mesta Maribora Pogreb se bo vršit v soboto 28. julija 1934 ob t6 izpred mestnega magistrata v Mariboru. Maribor, 26. julija 1934. Mestna občina mariborska Osaka Osachi Simbun" 2 milijona iztisov na uro Uredništvo z 18 letali - v nebotičniku s 13 nadstropji Evropska javnost je prav »labo poučena o japonskem tisku. Bržčas se je še zdaj drži domneva, da japonski tisk zaostaja v tehničnem pogledu za evropskim ali ameriškim tiskom. Toda to naziranje je povsem zgrešeno. V zadnjih desetletjih je tehnika na Japonskem silno napredovala. Japonski čas-niški kombinati lahko vzdrže konkurenco tudi z ameriškim tiskom, ki j« v tehničnem pogledu na višku. Ako se želimo prepričati, da je to res tako, poglejmo malo v uredništvo in tiskarno enega največjih japonskih listov v mestu Osaka. To je list »Osaka Osachi Simbun«, ki je bil ustanovljen dne 25. januarja 1880. Ta list obstoji torej že 54 let . in je najstarejši na Japonskem. Zgodovina tega lista je obenem razvoja japonskega tiska. Naj navedemo nekaj številk, ki naj bi ustvarile bralcu vsaj približno sliko o razmerah pri tem listu: Založba, ki izdaja list, izdaja poleg tega še 10 časopisov (revij). V podjetju je zaposlenih 2500 ljudi. V to število niso vračunjeni domači dopisniki, ki jih je 1200, kakor tudi ne inozemski dopisniki, ki jih je okoli 50. Število vseh nameščencev, časnikarjev in drugih, ki delajo pri listu, znaša 3750. To je lepa številka! Vsi ti nameščenci delajo v nebotičniku s 13 nadstropji, ki stoji v središču mesta. Na vrhu nebotičnika je svetilnik z žarometom za letala, poleg tega moderna radijska postaja. Vsak večer je zgradba 13 nadstropij razsvetljena z neštetimi žarnicami. V pritličju je nadzorstvo vse založbe, ki nadzira delo. Pritličje je zvezano z nadstropji s 4 dvigali. V prvem nadstropju je časnikarski klub. V četrtem nadstropju je gledališče, nadalje sprejemnice za goste, brivnica in zobni ambulatorij. Vsa ta podjetja so last lista. V devetem nadstropju so restavracije, in sicer evropska in japonska. Ostala nadstropja so rezervirana za prostore uredništva. Tiskarna je pod zemljo. To je prava tovarna s 24 ogromnimi stroji; v nji je 17 rotacijskih strojev tipa »Osachi«, ki v eni uri natisnejo okoli 2 milijona izvodov lista. En stroj je tipa »Elits«. Določen je za tisk ilustriranih prilog lista in drugih časnikov. V uredniških prostorih »Osaka Simbun« je najzanimivejši prostor tisti, v katerem 90 združeni zadnji izsledki na področju radija, telefona in brzo-java. Tam boste videli tudi majhen, na prvi pogled enostaven aparat, zadnja pridobitev tehnike, to je aparat za gledanje na daljavo. Nadalje najdete tam najrazličnejše radijske aparate, brzojavne in telefonske aparate od najenostavnejših za domačo uporabo do najbolj kompliciranih za večjo razdaljo. List ima 9voj zvočni kino, za katerega dela 11 skupin operaterjev. V kinu kažejo »živ list«, to je pregled vseh posebnih dogodkov doma in po svetu. List »Osaka Osachi Simbun« se zanima za vse dogodke na Japonskem, pa tudi na vsem svetu; $to dela z radijem, telefonom in brzojavom in ttidi z lastnimi letali I Se več, list ima tudi golobe- pismonoše. Tristo jih je, na strehi nebotičnika imajo poseben golobnjak. Čeprav so prometne zveze na Japonskem izvrstne, je vendar še vedno mnogo takšnih krajev, kjer ima list dopisnike in kjer ni radijskih aparatov in tudi ne telefona. Založba »Osaka Osachi Simbun« ima kar 18 letal; 10 izmed teh prevaža dopise, medtem ko 8 drugih uporabljajo ža prevoz potnikov in sotrudnikov tista. Od 27 avomobilov je 7 na razpolago sotrudnikoin, a 18 avtomobilov rabijo za prevoz papirja in listov. Zračne zveze lista »Osaka Osachi Simbun« so velikega pomena, ker je ta list dal pobudo za letalske zveze med Japonsko in Ameriko. Po njegovi zaslugi je bil 1. 1925 vpeljan redni letalski promet med tema državama. Leta 1931 je list skupno z nekim ameriškim podjetnikom razpisal nagrado za prvi let čez Tihi ocean brez pristanka. Japonskim in ameriškim pilotom so za to plačali 50.000 jenov. Poleg vsakdanje izdaje lista »Osaka Osachi Simbun« izdaja podjetje obširen ilustriran tednik, nadalje tednik, posvečena interesom časnikarjev in časnikarstva, mesečnik časnikarskega kluba, športni list dvakrat na mesec, časopis kinematografske in gledališke umetnosti, otroški mesečnik, fotografski tednik, ženski mesečnik, poseben časopis, posvečen pregledu delavnosti založbe »Osaka Osachi Sambun« in končno luksuzni zbornik »Tokio Osachi Simbun«. »Osaka Osachi Simbun« ni last nikake stranke, temveč trdi, da je last vse javnosti. Mično je, da se izdajatelji lista bavijo tudi z dobrodelno akcijo. Tako je 1. januarja 1928 list osnoval prvo javno društvo in mu odkazal sklad pol milijona jenov. Letni dohodek društva je namenjen pomoči naj siromašne jšim prebivalcem mest Kobe, Tokio in Osaka. Poleg tega odpira dobrodelno društvo vsako leto otroške domove in vrtce, kjer kmetje lahko brezplačno pustijo svoje otroke, ko delajo na polju. Z novinarskega vidika je prav mičen oddelek lista »Osaka Osachi Simbun«, kjer. preiskujejo verodostojnost poročil, ki prispejo od domačih in inozemskih dopisnikov. Vse te vesti mora ta oddelek natančno preiskati. Francozom črnega kruha! Pariški zdravniški akademiji je bilo te dni predloženo delo, v katerem avtor priporoča Francozom, naj bolj uživajo črn kruh. Nadalje meni, da bi ga morali uvesti predvsem vojska, srednješolski zavodi in bolnišnice. Francozi uživajo samo bel kruh, ki po mnenju avtorja povzroča motnje v prebavi, medtem ko je črn kruh bolj prebavljiv. Po njegovem mnenju črn kruh tudi pospešuje rast. Pisec je prepričan, da bi se po uživanju črnega kruha galsko, to je francosko pleme, okrepilo. Klanjamo se spominu narodnega heroja generala Rudolfa Maistra Oblastni odbor Narodne odbrane Maribor in njene viteške čete. Marinor, dne 26. julija 1934. Zveza Maistrovih borcev v Mariboru naznanja vsem svojim članom in vsemu narodu najžalostnejšo vest, da je v četrtek, dne 26. t. m. ob 1 popoldne na Unou pri Rakeku umrl nepričakovano od kapi zadet Rudolf Maister divizijski general v pokoju in njen častni predsednik, osvoboditelj Maribora in pesnik slovenski. Pogreb velikega moža, ki ga vsi, ki smo se borili z njim ramo ob rami za našo sveto jugoslovansko zemljo, nikoli ne bomo pozabili in mu prisegamo večno zvestobo v duhu njegovih idealov, bo v soboto, dne 28. julija 1934 ob 16. uri v Mariboru. Maribor, dne 26. julija 1954. Zveza Maistrovih borcev v Mariboru. Radio Programi Radio Ljubljana s Petek, 27. Julija: 12.15 Reproduclrana glasba 12.45 Poročila 13.00 Cas, reproduoirana glasba 19.00 Izleti za nedeljo (g. Ante Gabor) Izleti po loškem gospodstvu 19.30 Reproduoirana glasba 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Cas, poročila, reproduclrana glasba. Sobota, 28. julija: 12.15 Reproduclrana glanba 12.45 Poročilu 13.00 Cas, reproduoirana glasba 19.00 liorosua ura: Narodopisje koroških Slovenoev v primeri z osta-lin,i Slovenci (g. Vinko Moderndorfer) 19.30 Zunanji politični pregled (dr. .Tng) 20.0« Vosela ura: g. Mirko Jelačin in g. Vondrnfiek 20.45 Panevroi»ko predavanje — Ob 20 letnici zbruha svetovne vojne (dr. Janko Tavzes) 21.06 Prenos lz Domžal — koncert domžalske godbe 22.00 Cas, poročila, reproduclrana glasba. Drugi programii PETEK 27. julija: Belgrad: 19.05 Predavanje 19.35 Plošče 20.00 Zagreb - Zagreb: 20.00 Klavir 21.00 Vok. konc — Dunaj: 19.00 Ljudska umetnost 20.30 Mlndi umetniki 21.20 Indijanska igra — Budimpešta: 20.00 Prenos godbe s parnikn 21.20 Ork. in klav. konc. — Milan-Trst: 20.45 Muzikalična igra 21.30 Ork. gl. — Ki m- 20.45 Busonijev koncert 22.20 Lahka gl. — Praga! 1910 Tamburaški kone. 20.20 Predavanje o Jazzn, s ploščami 21.00 Ork. in vok. kono. — Brno: 21.20 Orgelski konc. - Bratislava: 20.20 Plošče - VarSava: 20.12 Ork. in vok. kono. 22.15 Lahka gl. - Vsa Nemtija: 20.15 Ksanten, mesto ob Renu, reportaž«. Ljubljana 1 Notno slulbo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Din 1'—j tenHovanJskl oglasi Din 2'—. NajmanJSI znesek in mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inaCaJa se računa enokolonska S mm visoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službo cerkvenika v mestu ali na deželi — iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Večletna praksa« št. 8393. (a) Sluibodobe Sah 11. kolo v Curihu Stanje po 11. kolu je naslednje: Flohr 9 in pol, Aljehin im Bogoljubov po 9, Euve 8 in pol, Stahl-berg 7, Lasker 6. in pol (1), dr. Bemstein 6, Joh-ner in Niemcovič po 5 (1), Henneberger 4 in pol, Mttllea- 4 (1), Grob in Roeeeli po 3 in pol, Gygld 2 in pol, Naegeli 1 in pol in dr. Joee 1. Poizvedovanja Najdena je bila srebrna zapestna ura. Dobi se ▼ Ilirski ulici 19, priUičje, od 1—2 popoldne. Vič Ljudski oder Vič pripravlja uprizoritev »Slehernika« na prostem, na trgu pred viško cerkvijo. To bo krstna predstava novega društva »Ljudski oder« Vič in obeta biti izreden užitek. Predstava bi se bila morala vršiti že preteklo leto, pa je bila preložena zaradi tehničnih težkoč. Pročelje in trg pred viško cerkvijo sta nalašč pripravna za uprizoritev tega dela. Društvo pa si bo s predstavo pridobilo sloves in gotovo tudi naklonjenost prijateljev dramatične umetnosti. Jesenice Poročil se je v nedeljo na Brezjah orožniški podnarednik g. Anton Majcen z gdčno Kristino Ceplak, hčerko dolgoletnega strojnika pri K1D g. Ceplaka. Mlademu paru obilo sreče! Avtomobilisti še vedno ne upoštevajo, da je predpisano skozi Jesenice voziti z brzino 15 km. Kaj še! Drvijo prav tako kot na odprtem terenu ftf le čudno je, aa se ne Zgodi več nesreč. Čuferjevo kopališče ima vedno dosti kopalcev, Vendar pa bi se jih še mnogo več posluževalo te ugodnosti, ki jo imanio sredi mesta, ako bi bile pristojbine vsaj malo znižane. Slov. Konjice Prostovoljno gasilno društvo Tepanje vabi dne 5. avgusta popoldne ob pol 4 na proslavo 5 letnice svojega obstoja. Ob tej priliki bo blagoslovljen pravkar dovršeni gasilni aom, ponos tepanjske vasi in okolice. Smrtna žetev. Dne 24. julija smo pokopali g. Ano Lovrenčič, posestnioo v Vešeniku. Blag ji spomin! Slovenska Krajina Novo mašo je daroval v nedeljo v Turnišču g. Koren Ivan iz Renkovec. Vreme nam je bilo naklonjeno in naroda je privrelo od vseh strani, da Turnišče še ni doživelo tega. — V nedeljo, dne 29. t. m. pa bo daroval prvo sv. mašo v Bogojini g. Berden Jože, a pridigal mu bo njegov stric, gospod Andrej Berden. Borza dela v Soboti bo zidala Delavski dom. Ze dolgo je bilo govora o tem tako zelo potrebnem poslopju in zdaj vse izgleda, da pride do uresničenja. Občina Sobota je dala na razpolago potrebni prostor, tudi denar je baje zagotovljen. To je zgradba, ki je res najpotrebnejša v Slov. Krajini, zato delo prav pozdravljamo. Strežnica za dopoldanske ure, iz okoliša stare spodnje-Eišenske šole, se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8394. (b) Šafar praktikant kmetski sin, ki ima Kmetijsko šolo, se išče za veleposestvo pri Celju. Ponudbe pod »Šafar« št. 8406 upravi »Slovenca«, b irniMii Železne postelje vseh vrst, železne nočne omarice, mreže za postelje v lesenih in železnih okvirjih dobavlja in popravlja najceneje Strgulec Pavel, Gosposvetska c. 13 (Kolizej), Ljubljana. (1) PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Lesni manipulant praktikant, ki je vajen v nakupu in prevzemanju lesa, se išče. Ponudbe pod »Manipulant« štev. 8407 upravi »Slovenca«. (b) Knjigovodja-bilancist prvovrsten — z večletno prakso, se išče. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Bilancist« št. 8405. (b) Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) kVTB Elu'1 ODDAJOt Gostilno ▼ najem v prometnem kraju na Gorenjskem takoj oddam. Treba nekaj kavcije. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kavcija« št. 8378. n Razno Upokojeni duhovnik ali lajik se sprejme na dosmrtno stanovanje in popolno oskrbo, ako po loži 35 do 40 tisoč dinarjev pri bivši župnikovi kuharici v prijaznem in milem kraju Dolenjske, v bližini župne cerkve. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 8404. (r) Gostilna »Uspinjači«, Zagreb, Tomičeva 3, priporoča dobro domačo hrano. Dnevno velika izbira jedi. Kosilo 10 Din, večerja 8 Din. Točijo se dobra domača in dalmatinska vina. (r) Lovci! Oddaja se odstrel močnih srnjakov, eventuelno jelenov in mrjascev na Kranjskem po zmernih cenah. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 8402. (r I Automofor Tovorni auto I za takojšnjo uporabo, z dobro pnevmatiko, odda za 4000 Din mlekarna Bernhard, Maribor. (f) Jnseraii V\ •Slovenci/* imajo največji uspeh: Razpis Oprava za eno sobo zelo dobro ohranjena, se odda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8395. (1) Dijaki Stanovanje s hrano strogo nadzorstvo pri učenju, za dijaka višjega razreda realne gimnazije — išče višji uradnik pri profesorski obitelji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Strogost in točnost« št. 8401. (D) Stanovanja ODDAJO: Udobno stanovanje se takoj poceni odda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8396. (č) Več sob z vsemi pritiklinami in vrtom oddam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Cela vila zase« št. 8380. (č) II Pohištvo i Starinsko pohištvo prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Ljubljana 27« 8379. (š) Mestna občina Novo mesto razpisuje natečaj za izdelavo špecijalnega regulacijskega načrta za mestni park, letno igrišče, telovadišče z nagradami 5000 Din, 3000 Din in 2000 Din. Pojasnila in nadaljna navodila dobe reflek-tanti v obč. pisarni, kjer se morajo osebno zgla-siti. Načrti, katere oceni brezprizivno obč. uprava, morajo biti predloženi do 1. septembra 1934. PREDSEDSTVO OBČINE NOVO MESTO, dne 23. julija 1934. Predsednik: Dr. Jos. Režek 1. r. ,,Jugoslovensko pčelarstvo" glasnik Saveza čebelarskih zadrug, je najboljši čebelarski časopis, pri katerem sodelujejo svetovni in naši najboljši strokovnjaki. Izšla je sedma številka z odlično vsebino. Noben čebelar ne sme biti brez tega časopisa. Letna naročnina 32 Din, za zadrugarje 25 Din. ,Savez pčelarskih zadruga" je otvoril svojo prodajalno medu, vseh čebelarskih proizvodov in potrebščin. Pisarna, skladišče in prodajalna: Beograd, Frankopanova 32. „Beogradsha pčelarska zadruga' Beograd, Frankopanova 32, sprejema kot svoje člane čebelarje in čebelarske podružnice vseh mest v Jugoslaviji. I I. Star, rabljen klavir kupim na mesečno plačevanje. Naslov v upravi »Slovenca« št. 8397. (k) Žensko kolo dobro ohranjeno vzamem v zameno za malo rabljen Diabolo posnemalnik. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 8403. (k) IVO STANCER IN NADA STANCER ROJENA HRIBAR SPOROČATA, DA JIMA JE DNE 21. JULIJA 1934 V VIKRČAH POD ŠMARNO GORO NESREČA UGRABILA OBADVA LJUBLJENA SINOVA DURETAIN DANKA V NAJLEPŠEM RAZVOJU DAROV IN V NAJČISTEJŠI RADOSTI ŽIVLJENJA POGREB BO V PETEK, DNE 27. JULIJA OB 4 POPOLDNE IZ MRTVAŠNICE NA VIDOVDANSKI CESTI ŠT. 9 NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU V LJUBLJANI, DNE 26. JULIJA 1934 NEVESTA V 50-TIH LETIH Srečna žena razkriva svojo skrivnost »Pred tremi meseci nisem niti sanjala, da bi kak mož mogel uperiti svoj pogled na mene. Skrbi in težave so napravile moje lice nagubano in uvelo in izgubila »em že vsako nado, ko sem v časopisih čitala, kako ie j« neka žena rešila gub ter postala na videz za 20 let mlajša z enostavno uporabo kreme Tokalon, hranila za kožo. Sklenila sem, da tudi sama to poizkusim. Mislite si moje veselje in presenečenje, ko sem opažala, da mi je lice od dne do dne videti mlajše. Za svojo sedanjo idilo in srečo se moram zahvaliti edino kremi Tokalon, hranilu za kožo, ter svetujem vsaki ženi, da je poizkusi skozi mesec dni. Učinki so naravnost čudoviti«. Seveda ta nevesta ne mara, da bi objavili ime in naslov. Njen mož je višji bančni uradnik. Za pristnost njenega gornjega pisma pa s« jamči Krema Tokalon, hranilo za kožo, vsebuje »Biocel«, ta sijajni izum dr. Stejskala, profesorja dunajskega vseučilišta. Krema iirani in pomlajuje kožo. Gube in črte kmalu izginejo, rumenkasta in uvela polt pa postane sveža, čista in mladostna. Uporabljajte redno hranilo za kožo Tokalon in že po enem mesecu boste videti za deset let mlajša. ZAHVALA. Za obilne dokaze sočuv-stvovanja ob priliki smrti naše blage sestre, tete in svakinje Marije Podkrajšek poštarice v pokoju izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo, Posebno se moramo zahvaliti preč. g. župniku dr. p, Angeliku Tomincu za dušno tolažbo, primariju dr. Ivanu Jenku in dr. Ludoviku Merčunu za nad vse skrbno zdravljenje, častiti sestri Magdaleni, ki ji je pri dolgem, mukepolnem trpljenju lajšala gorje; vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, ter za gin-jjive žalostinke pevskemu zboru poštnih uslužbencev, ter prav vsem onim, ki so spremili predrago rajnko na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 27. julija 1934. Žalujoče rodbine: Aleksandrovič, Podkrajšek, Smolič. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobita razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030. Simončič Maks: Galicija Kje eo naši? Prisluškujem v temo, toda nikjer glasu. Vse je potopljeno v to monotono pošumevanje deževnih kapelj. Vmes zategnjeno cvilenje vetra, ki se lovi po planjavi in mi otipajva telo in obraz s svojo sapo. Mrzla je ta sapa, kakor so mrzli obrazi mrtvecev, čez katere se podi. Planem kvišku in se zaženem v temo. Groza mi je stisnila goltanec. Zakričal bi, pa ne morem. Samo grgrajoči glasovi, podobni hripavemu pasjemu laježu, se trgajo iz mene. Naprej I Cez mrliče, (ki mi iizpodnašajo noge, se bajem, gazim. Vseeno kam, samo proč, proč odtod! Skušam preplezati stene jarka, toda blato mi polzi ^jod rokama, se trga od zakopa in me suje nazaj. Utrujen sedem. Hlad mrtveca pod mamo md leze v kosti in mozeg in me požene kviišku. Napr ej I Toda mrtvecev je vedno več, vedno več. Na-gromadeni dirug na drugega mi zastavljajo pot, me ne pustijo odtod. Izmučen obstanem. Naslonjen ob steno jarka, stojim pogreznjen sikoro do kolen v mrzli mlakuži in pričakujem dneva. Slabost me premaguje. Le z največjim naporom držim oči odprte. Zona me epreletava ob misli, da bi spal med temi mrliči, ki jih sicer ne vidim, katerih bližino pa čutim z vsaikim vdihom. Duh njihovih razkrajajočih se trupel je tako močan, da se borim med zavestjo in omedlevico. Za hip se mi zapro veke, pa jih takoj spet odprem. Najprej eno, potem spet drugo. Nazadnje omagam. Spim. Izpod neba lije dež. Vedno višja jxwtaja mia-kuža pod mano. In blato raste do neba. lin mrličev je kakor listja in trave. Podijo se čez mene. V gostih, nepreglednih trumah se podijo in se mi režijo v obraz. Reži se mi njlhoivo golo, od čeljusti ločeno zobovje, njihove izglodane očesne votline, njihove odprte lobanje, njihova razbita telesa. Vse, vse se mi reži, se podi čez mene in mi puha v nos svoj smrdljivi dih, kj mi sili v grlo, v želodec in se odondod spet dviga navzgor, mi stiska prsni koš in grebe v možgane. Nevidna moč me grabi za vrat in me duši, duši... V smrtnem strahu zakričim. ★ Noč se počasi preliva v umazano sivino, ki se od vzhoda razpreda čez nebo. Dež lije, Mje ... Z nogami, otrplimi od mokrote in mraza, se leno vlečem proti izhodu jarka. Vsepovsod sami mrtvaki. Naši in Rusi. Voda jih napihuje in dviga kvišku. Nekateri ležijo tu najbrž že več dni, kajti njihovi zabuhli obrazi so podobni že kepam očrne-loga, razpoka nega svinca. Oči eo jim zJezle nekam v notranjost glave, ali pa so jim jih izgloda.li črvi, ki so se zaplodili v njihovi gnilobi. V debelih klopfiičih gonra®ijo vsevprek po teh razpadajočih truplih. Nikogar od njih ne poznam. Tovariši so daleč nekje za menoj. Ko sem jih zapustil, je bila že noč. Zdaj so že najmanj štiri in dvajset ur mrtvi. Kmalu bo smrad po gnilobi udaril tudi iz njih. Črvi, ki jih bo priklicalo v življenje razkrajajoče ee drobovje, bodo začeli dolbsti in glbdati njihova uboga trupla. Najprej oči, usta, nos ... Bog ve, koliko jih je, odkod so in kaj so? Tam daleč nekje v zaledju sanjajo morda o njih lepe dekliške oči in jih vidiju v prividu, kakor so bili nekoč: mladostno čili, zdravi, sveži, močni... Oni pa ležijo zdaj tu — brezoblične kepe gnilobe, iz-puhtevajoč neznosen smrad, hrana črvom ... Jaz še nisem med njimi. Zdaj še ne. V meni še polje življenje, v meni še bije srce. Toda koliko časa še? Onstran jarka copotamje korakov in polglasno govorjenje. Povzpnem se na kup mrtvakov. Cez okrajeik zakopa, previdno opazujem planjavo pod 6eboj. Nekaj sključenih postav ee mota po megli. Sklanjajo se k zemljii in spet vstajajo. Samitejci 60. Naši. S seboj imajo prepečenec in žganje ... Okrepčan se počasi vzpenjam v hrib. Pol ure kesueje sem spet med svojimi tovariši. ★ Pozno v noč smo se privlekli v Samok. Izpred hiš, kii s svojimi motno svetlikajoč«™ se okni strme v noč, se trga voz za vozom in izginja nekam v teano. Ranjenci. Motovilimo se med vozovi in razno navlako, s katero je naj>olnjema cesta. »Šeeta!« Iz teme se izlušči črna senca. Sledimo ji. Ob slabo brleči leščerbi obstanemo. S posodami najrazličnejše oblike se prerivamo proti puhajočima kotloma, iz katerih zajema Ličan z veliko zajemalko čudno brozgo in nam jo meče v nastavljene črepe. Nadporočnik nas s sikajočim glasom priganja, naj hitimo. Lezemo nazaj na cesto, odkoder smo prišli, in kar spotoma erebljemo skisano godljo, da si vsaj za silo napolnimo prazne, kruleče želodce. Pod cesto na travniku, desno od nas, se pomika nepregledna kolona voz. Begunci. Že nekaj dni romajo z nami, ee ustavljajo z nami in nas spet spremljajo — kakor blodne sence ,brez volje, brez moči. Na svojih majhnih, zbi-tih telegah, na katerih je nakopičena vsa mogoča šara, ki jo skušajo rešiti pred grabežljivostjo vojske, čepe aLi leže drug poleg drugega možje in žene, starci in starke, koze in praeci, nebogljeni otroci in že odraščena dekleta. Ne/kateri so komaj za silo pokriti s konc: raztrganih, umazanih cunj. Ponoči skušajo posamezniki prekoračiti cesto, ki nas deli, da bi si izprosili vsaj sikorjioo kruha, toda straže, razpostavljene kraj ceste, jih hitro poženejo nazaj. Zaradi kolere in drugih nalezljivih bolezni, ki razsajajo med beguincti, nam je vsako občevanje z njimi prepovedano. Kljub prepovedi j>a se marsikdo z naše strani zmuane skrivaj k njiin, kajti že za košček kruha, nekaj kock sladkorja ali polovico konzerve si lahko kupi za vso noč dekleta. Vojna je večino izmed nas poži-vinila.Nobenih ciljev nimamo več pred seboj. Vso lepoto in veličino življenja so v nas zadušili. Ž i- ' vimo samo še od danes do jutri... Strgulc ei skoro ves čas, odkar hodijo begunci z nami, ne privošči skorjice kruha. Vse, kar dobi, razda otrokom beguncev, ki se kakor sestradani jiei stepejo za vBak grižljaj. Njegova visoka, upognjena postava se je sesedla na kup; le s težavo se še vlači za nami. Motne, utrujene oči so se mu pogreznile globoko pod čelo in žalostno strme nekam v daljavo... On je med tistimi redkimi, ki je ostal sredi najhujšega klanja in živinske razbrzdanosti svojih tovarišev — človek. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Liubiiani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakoveo Drednlk: Lojze Golobi«,