Motiv s stare kranjske tržnice — Foto: France Perdan Rad bi svoj avto. Kmalu potem ,ko se je izučil pri ljubljanski »Tribuni« za strojnega ključavničarja, je zvedel in se tudi osebno prepričal, da imajo trije njegovi prijatelji, ki so prav tako gluhonemi kot on, -svoje avtomobile, da se z njimi vozijo tudi po najbolj prometnih ljubljanskih ulicah, je sam pri sebi sklenil: »Tudi jaz b] rad imel svoj avto. Moram se naučiti šo-firati...«! V začetku Janskega leta se je dvaindvajsetletni MARKO MAURI, doma iz Orehka pri Cerknem, zaposlil v Domu slepih v Škof ji Loki. Tja mu je pomagala njegova dve leti starejša sestra Aleksandra, ki je že nekaj let poročena v Loki. čestokrat je ob večerih prihajal k njej, zakaj odkar ga je bila prizadejala nesreča, sta si najboljša prijatelja. Potem, ko je spoznal Franca Žumra, prav tako gluhonemega, h kateremu se je vozil s kolesom v Železnike, da se je podrobneje seznanjal z njegovim avtomobilom, jo je pogosteje obiskoval. Zaupal ji je srčno željo in z radostjo in nemirom hkrati željno pričakoval njenega pristanka, ki bi pregnal njegove zagrenjenost. . Naposled je pristala. Nekega oktobrskega dne lani sta vstopila v loško prodajalno »Peko«, kjer poslovodja Stanko Jesenovec opravlja tudi tajnišKe posle AMD Škofja Loka. Sestra je bila tolmač: »Brat bi rad delal šoferski izpit...« — »Zakaj pa ce, saj se danes v prometu vedno bolj uveljavljajo svetlobni signali in zvočni zgubljajo veljavo. Samo pm levo oko je slep; na specialni zdravniški pregled bo treba!« Pregled je bil uspešen. Marko je začel 8. novembra lani hoditi na tečaj za šofer-ja-amaterja B kategorije. Teste o prometnih znakih in o motoro-znanstvu je opravil. Kmalu je sedel za volan. Inštruktor Jože Hutar, ki ir:a gluhonemega sina, ga je učil praktične vožnje. »Za volanom je bil boljši kot marsikateri!« — je dejal. Pred nekaj dnevi je opravil društveni izpit, lud- preizkušnjo pred komisijo za ugotavljanje telesne in duševne zmožnosti voznikov motornih vozil pri zavodu za zdravstve-(nadaljevanje na 2. strani) v.v.v« ••>>>>> • • • • IvIvMCvCv^ --------*-*-*-*-*-*-*-*-*-*^ V^»4 ***** • Kranj 21. marca 1964 mmm&&* Marko Mauri (desno) in inštruktor Jože Hutar — Foto: AKI zvezo z vesoljem Jeseničani imajo Pravijo, da so Jeseničani nekaj posebnega in da se tisto, kar se dogaja na Jesenicah, iz različnih razlogov ne more dogajati povsod. Ljudje so različni: eni verujejo v življenje na »onem svetu«, drugi spet ne. Vendar je nekaj Jeseničanov, ki imajo dokaze za življenje na »onem svetu«. Ne gre za prvoaprilsko potegavščino, temveč za pošto, ki jo prejemajo nekateri Jeseničani iz »vesolja«. Pred leti je umrl Tonej, ki je poklical k sebi svojega najboljšega prijatelja Tončka, ta pa minulo jesen še Pavla, že prva dva sta zapustila precej neločljivih prijateljev, ki sta se jim od časa do časa javljala. Zato je Pavel dostikrat rekel: »Tle ga dajmo, tam ga ni!« Sicer redkejše brzojavke na Jesenicah niso dvignile posebnega prahu. Po Pavlovi smrti pa so postale pogostejše, potem pa so pričela prihajati pisma. šušljanje o pošti »z onega sveta« je prišlo na uho tudi meni. Ker je dobival od »tam« največ pošte dr. Schubert, sem ga obiskal. Takole mi je pojasnil: »Zvezo z vesoljem imamf šele po Tončkovi smrti. Odkar pa je Tonček poklical k sebi svojega najboljšega prijatelja Pavla, so brzojavke in pisma številnejša.« Ponosno mi je pokazal nekaj brzojavk in tudi pisem. Brzojavke na normalnem poštnem obrazcu so opremljene z vsemi potrebnimi šiframi, pisma pa so inozemska in opremljena pravilno, kakor da so prispela iz USA. Prebral sem nekaj brzojavk in tudi nekaj pisem. Ena brzojavka je bila ANTON MARKIZETI TOMŠIČEVA 12 JESENICE YOUGOSLAVIA EUROPA IMAVA SE DOBRO STOP SVA PRI TONEJU STOP IMAMO VISEČO GARSONIERO 5X6 m STOP POŠILJAVA PRISRČNE POZDRAVE POTOM SATELITA USA TV EMPIRA NEW YORK STOP TONČK IN PAVEL Ostale brzojavke so bile prav tako originalne in podobne vsebine. Obiskal sem še nekatere srečnike, ki so prejeli pošto z »onega sveta« in si bil kmalu na jasnem, da vsi vedo, Nla je pošta z onega sveta« napisana premalo »onostransko« in da jim je kljub temu dobrodošla in v veliko zadovoljstvo. Avtorja duhov t ie potegavščine, ki skrbi za prijateljstvo med jeseniškimi upokojenci, mi ni bilo težko ugotoviti. Anton Markizeti, po domače dr. Schubert, ki bo kmalu star 70 let, je bil zaposlen 43 let v jeseniški Železarni in dolga leta kot asistent v kemičnem laboratoriju. Poznan je kot velik humorist. Tudi tokrat si je svoje najožje prijatelje privoščil na svojstven način. Potegavščine sicer ni neposredno priznal, dejal pa je: »Trupla naših najboljših prijateljev že troh-nijo. Spomin nanje pa je med nami še vedno živ, ker ga obujamo s pošto z 'onega sveta'«. POLDE ULAGA STRAŠILO Američani se zopet jezijo na francoskega predsednika KAKŠNO BRIDKO razočaranje pomeni za ameriški politični svet resnica, da francoski general de Gaulle obiskuje ameriško bližnjo soseščino in po načrtu ne namerava prekoračiti mej ZDA. To je približno tako neprijetno spoznanje kot vest, da je vaš dober znanec ali sorodnik odšel mimo vrat, čeprav je že stopil na prag. Latinec med Latinci NI VEČ nobena skrivnost, da je general de Gaulle tudi s svojim obiskom v Mehiki hotel povedati Američanom, kako bistvena so nesoglasja med njimi. To generalovo protiameriško razpoloženje je namreč že zaslutil Kennedv, ki pa je francoskega generala s svojimi protiudarci znal držati še nekako na vajetih. Več slučajnosti pa je v zadnjem času pripomoglo, da je general de Gaulle postal osreclnja osebnost na zahodu, ki več ne skriva svojih namenov. V Beli hiši so zaradi francoskih potez prizadeti kot ranjena žival, ki ji manjka že polovica kože. Generalov obisk v Mehiki ima izrazito protiameriško ost. Francozi kot stari Latin- ci, ki imajo najbrž tudi več podobnosti z latinskoameri-škimi razmerami in več posluha za latinskoameriške lju-. di, izpodrivajo Američane na področju, ki so si ga v VVashingtonu rezervirali za svojo posest. General de Gaule je prispel na obisk \ Mehiko s konkretnimi gospodarskimi in finančnimi ponudbami. Mehika, ki je v svojem razvoju dosegla že gotovo stopnjo razvoja, se dobro sklada s francoskimi gospodarskimi načrti. Francozi lahko s svojo industrijsko izmenjavo zmešajo štrene v tem delu sveta. Ni nič čudno, če so začeli Francozi utrjevati svoj vpliv na »ameriškem zelniku« prav v Mehiki, kot relativno najbolj razviti latin-skoameriški deželi. Nič več okusa po meda FRANCOSKI prvi državljan je pred kratkim izjavil: »900.000 francoskih dojenčkov, ki so se rodili lani, bo verjetno že dočakalo dan, ko bo Francija imela 100 milijonov prebivalcev.« To veliko novico je general sporočil narodu s posebnim ponosom, kajti njegova politika, da Francijo uvrsti med največje velesile na svetu, je precej odvisna tudi od naraščanja števila prebivalcev. Lanski prirastek, pol milijona Francozov, odpira generalovim političnim načrtom dobro podlago. Pri uveljavljanju francoske politike zadeva general de ' Gaulle na precejšnje težave, vanja je kazal general de maščeval. Sedanji obisk v Dobro je znano, da njegovi Gaulle znake protiameriškega Mehiki je skupaj z drugimi interesi niso v skladu z inte- m protibritanskega razpolo- političnimi dokazi vidna po-resi drugih zahodnih držav, ženja. Naj je sodeloval z trditev, da general pripravlja predvsem ZDA. Ko se je pred Roosveltom ali Churchillom, sladko maščevanje. kratkim zahodnonemški kane- Trumanom, Eisenhovverjem - ler ponudil, da bi-zgladili se- ali Kennedyjem in Maemilla-danja stanja zahodna na- nom, vedno mu njegova pro-sprotja je naletel na trdno tisaksonska žilica ni dala mi-generalovo hrbtenico. Na pri- ru. Razlike med njim in "bri-govarjanje Erharda, da naj tanskimi ter ameriškimi vodi-Francija ubere bolj zmerno telji prištevajo med najbolj politiko, je general zmajal z »slana« poglavja zavezniške glavo in dejal: »Združene dr- zgodovine med drugo svetov-žave so žrtve svojih lastnih no vojno, čim bolj star je protislovij.« S tem je bilo na- postajal de Gaulle, tem bolj porov, da bi de Gaulla prego- močno je postajalo njegovo Francoski predsednik Charles de Gaulle Rad bi imel svoj avto m ] »Saj se jih ne bojimo« Mustafa Ismet Inonii turški, ministrski predsednik, ki je komaj ušel atentatu, je bil zelo ravnodušen, ko so odhajali, šofer in sekretar sta se nervozna nekaj prepirala, ker jim avtomobil ni hotel takoj vžgati. Inanii je dejal: »Ne hitimo tako, saj bodo še mislili, da se jih bojimo!« Nova francoska popevkarica Mlada Francoise Hardy je v dveh letih zaslužila več kot milijon frankov s svojimi popevkami. Sama piše besedila, glasbo, spremlja se na klavirju in poje. Ne poje pa samo v francoščini, pač pa tudi v nemščini, španščini, italijanščini in angleščini. Poseben ugled uživa pri ministrskem predsedniku, vozi ameriško limuzino, stanuje pii stari materi, te dni pa se je zaročila s pariškim fofo-reporterjem. Kennedvju v spomin Dirigent Leonard Bernstein — vodja newyorških fil-harmonikov in komponist West — Side — Story je svoje novo delo Kaddish posvetil umrlemu predsedniku Kenne-dyju. Delo je posnel z izraelskimi glasbeniki. The Beatles — v borbi proti lakoti Harold Macmfllan, nekdanji predsednik, je v svojem govoru za borbo proti lakoti na svetu zelo obžaloval, ker na prireditvi niso sodelovali tud] znani pevci »The Beatles.': T^ui so na poti v ZDA Macmillan jim je poslal spo" ročilo: »Vaša odsotnost pomeni za prireditev toliko, kot če bi v nekem gledališču igrali Hamleta brez duha.« (nadaljevanje s 1. strani) no in tehnično varstvo SRS v Ljubljani je uspešne pre- vorili konec. Pred nedavnim nerazpofoženje do atlantskih stal. Vrnila sta se mu po ga je že z odkritimi beseda- zaveznikov. Ta odpor se je gum in samozavest. , - mi napadel ameriški pred- stopnjeval še z naraščanjem »Tri leta mu je bilo, ko je sednik Johnson na tiskovni njegovih moči in vpliva do- zbolel. Vnetje srednega uše-konferenci. ma in v svetu, zlasti zaradi sa. Vojna je še vihrala in ni občutka, ki ga je dobil, da na bilo potrebne zdravniške ne-General gre naprej drugi strani Atlantika ne ma- ge ...« — je dejala njegova V RAZLIČNIH razdobjih rajo naglega vzpona Francije, sestra ondan v pogovoru, svojega političnega udejstvo- General je sklenil, da se bo Potem je še pristavila: »Ob oko pa je prišel tri leta po " vojni. Otroci smo se igrali in skakali tudi po jašku za seno. Oh, ravno takrat, ko je Marko zdrsel po jašku, ga je jel stari ata z vilami prazniti, da bi nakrmil živino. Zakričali smo in onemeli. Eden izmed vilinih rogljev ga je zadel nad levim očesom in poškodoval vidni živec ... Danes sva z Markom najboljša prijatelja. Kar vesela sem, da se mu je uresničila želja, seveda le na pol. Avta namreč še nima in ondan, bilo je v nedeljo, je nagovarjal mojega moža, da bi se peljala v Ljubljano »Pod lipco«, kjer bi kupil rabljeni avtomobil. Zdaj samo dela in dela, da bi čimprej in čimveč prihranil. Varčen je, pa še kako! Seveda mu želim vso srečo!« — je zaključila svojo pripoved. In Marko je res delaven. Zda(j dela in upa, da bo izpit uspešno opravil in misli' na svo javto. Tako rad bi ga imel! Morda ga bo imel že do 25. aprila, ko bo praznoval svoj dvaindvajseti rojstni dan! STANE ŠKRABAR »ZAKON je loterija; moški postavi na kocko svojo svobodo, ženska pa svojo srečo.* F. Sagan, francoska pisateljica / »VSAK dober pisatelj z radovednostjo spremlja delo, ki ga piše. Samo slab pisaielj že prej ve, kakšen bo konec* J. Ursiedil, nemški književnik »Mnogi samci se ne ženijo samo zato, ker mislijo, da je življenje prektrako, da bi ga delili z eno samo žensko.* M. Dietrich, ameriška filmska igralka »Pravo darilo je tisto, če daš nekomu nekaj, kar bi želel imeti sam.* N. TiDer, nemška filmska igralka Uspel posnetek odločilnega trenutka s prvenstvena tekme v hokeju na ledu med moštvoma profesionalne nacionalne lige Kanade in ZDA »Kanadčani« (Montrcal) in »Bruihs« (Boston). Na sliki s puckom je veteran hokeja in kapetan moštva Ted Lir.dsav # Hokej na ledu Je v mnogih deželah postal zelo priljubljen šport. Najbolj je popularen v Kanadi in Združenih državah, zelo hitro pa se razvija tudi v Evropi. Sicer pa, kot vemo, tudi na Japonskem in Kitajskem pričenjajo z njim, in je japonska reprezentanca na letošnjih olimpijskih igrah že marsikateremu moštvu pripravila neprijetno presenečenje. % Kot je primer porekla basebala v ZDA zavit v meglo, tako tudi točnih podatkov o začetkih hokeja ni. Verjetno je to vprašanje naj-točneje obdelal kapitan James T. Sutherland, nekdanji predsednik kanadske amaterske hokejske zveze, ki je menil, da segajo začetki organiziranega hokeja v leto 1888, ko so ga pričeli igrati v ontarijskem Kingstonu. 9 če je verjeti zgodovinskim podatkom, so pno tekmo odigrali gojenci kraljičine univerze in kraljevega vojnega kolegija, in sicer v poledenelem pristanišču pred mestnimi hišami. Tedaj je v vsakem moštvu igralo po sedem igralcev, ki so bili oblečeni v dolge bele hlače. — Obstajajo tudi drugi podatki, ki trdijo, da so hokej igrali že mnogo prej, in sicer so vodili tekme v Hali-fa.vu vojaki in Indijanci Mikmak. PRIVLAČNA TEKMOVANJA Ne glede na te zgodnje dni, se je zanimanie za to igro naglo širilo po vsem svetu, že 1893. leta je lord Stanlev iz Prestona namenil prvo trofejo za najboljše moštvo v tem športu, ki je še danes poznana pod naslovom Stanlevev pokal in pomeni nekakšno svetovno prvenstvo profesionalcev. .— 1908. oziroma 1909. leta so pričeli še eno pokalno tekmovanje, imenovano Alanov pokal, ki ga je poklonil gospod Alan iz Montreala, in pomeni danes največjo počastitev za amaterske hokejiste. Slednji imajo vsaka štiri leta veliko preizkušnjo tudi v okviru olimpijskega turnirja, ki je v mednarodnem športu celo bolj cenjena kot ameriško in kanadsko pokalno prvenstvo; razen tega pa je izredno privlačno tudi svetovno prvenstvo, ki pa ni nujno, da se ga udeležujejo le amaterske reprezentance. Prav zato so Kanadčani sklenili, da bodo že na prihodnjem svetovnem prvenstvu svoji domovini kot zibelki te igre vrnili nekdanji ugled. To naj bi storili na ta način, da bo na Finsko potovalo eno izmed slabših profesionalnih moštev, ki bo pokazalo, kako se igra pravi hokej. PROFESIONALCI TUDI NA JESENICAH Imel sem priložnost, da sem na olimpijskih igrah v Innsbrucku s kanadskim državljanom slovenskega rodu prisostvoval hokejski tekmi med Kanado in Švedsko. Pripovedoval je, da tega hokeja, čeprav je bil med najboljšimi na olimpiadi nikakor ne more primerjati z igro moštev, ki sodelujejo v nacionalni hokejski ligi. To so moštva slavnih imen Black Havvks iz Chicaga, Kanadčani iz Montreala, Maple Lear iz Toronta, Red Wings iz Detroita, Rangers iz Nevv Yorka in Bruins iz Bostona s še slavnejšimi igralci, ki so prave zvezde ZDA in Kanade. Ti ne bodo dopustili, da bi si svetovne in olimpijske naslove prilaščali Čehi, Švedi in Sovjeti, pač pa bodo eno izmed slabših moštev poslali čez lužo. To bo seveda precejšnja žrtev, saj v tistem času za moštvo ne bo mastnih zaslužkov, toda — tudi ugled je nekaj vreden... So-besednik mi je tedaj dejal, da je velika možnost, da bo eno izmed profesionalnih moštev nastopilo tudi na svetovnem prvenstvu v Jugoslaviji. ZAČETKI PRI NAS Tudi pri nas je ta panoga kaj kmalu dobila svoje pristaše, in študentje so že pred 32 leti odigrali prvo hokejsko tekmo na naših tleh. To je bilo 7. februarja 1932. leta v Kamniku, kjer sta se srečala Ilirija iz Ljubljane hi domači Kamnik. S 15:1 so tedaj zmagali gostje, ki so imeli dobrega vratarja, medtem ko domačin ni bil vešč široki palici in mu je puck večkrat ušel mimo nje, ne da bi se ozrl za njim. Jasno, da tudi Gorenjcem ni bilo treba dvakrat reči, da so se zaceli poditi po ledu, tako da so z zakrivljenimi palicami pred seboj vodili puck. Za novo igro so se navduševali zlasti t Kranju in na Jesenicah. Ko so pod Mežakljo dobili umetno drsališče, je šel razvoj mnogo hitreje navzgor, in komaj po kakih desetih letih igranja so Jeseničani že nastopali na državnem prvenstvu. SPOR ZARADI TUJCA Konec januarja 1956. leta je bilo na jeseniškem drsališču državno prvenstvo, ki se ga je udeležilo šest dokaj enakovrednih moštev. Brez poraza je zmagal Zagreb, domačini pa so bili drugi. Partizan, ki je veljal za najboljšo vrsto, je nastopil s Kanadčanom O'Neillom, kar je dalo tekmovalni komisiji povod, da je Partizanu dve dobljeni tekmi razveljavila, dve pa priznala. Mučnemu vtisu, ki je ob tem nastal v našem hokeiu. ie že naslednje leto napravilo ko- nec mlado jeseniško moštvo, ki se je iz Beograda vrnilo z naslovom državnega prvaka. Jeseničani so svojim varovancem tedaj pripravili veličasten sprejem, saj se jih je z zastavami in transparenti na železniški postaji zbralo več kot 5300. Po tistem so hokejisti izpod Mežaklje vsako leto osvajali državno prvenstvo — letos torej že osmič zapored. In gotovo ne zadnjič... Tudi v mednarodnem merilu so naši hokejisti dosegli že lep ugled. Med amaterskimi reprezentancami se kosajo že kar za deseto mesto, lahko pa bi dosegli še kaj več, posebno ker imamo nekatere odlične posameznike. Felcu so na olimpiadi pravili kar »virtuoz« ali »profesor«, medtem ko je Kanadčan, o katerem sem malo prej govoril, dejal, da je drugi Mahovlič — profesionalni napadalec lanskoletnega najboljšega moštva na svetu Maple Leafa, katerega oče in mati sta po rodu Jugoslovana, tako da še on zelo dobro govori srbohrvaško. NOVI POKRITI STADIONI Da se je zanimanje za hokej v Kanadi in ZDA tako razmahnilo, gre največ zaslug številnim pokritim drsališčem, ki v eni sezoni sprejmejo več kot 400 tisoč gledalcev. Po glavni sezoni pa se to število še precej.poveča, zakaj štiri najboljša moštva iz NHL potem tekmujejo še za gledalce. Pri nas zaenkrat pokritih drsališč še nimamo, vendar obstaja zelo veliko upanje, da bomo že pred svetovnim prvenstvom 1966. leta dobili dve ali tri. V tem primeru je pred nami novo obdobje razvoja jugoslovanskega hokeja. JOŽE ŽONTAR 76 let hokej in 32 pri nas JŠutote C Miitiv*i-M»Ait na Gorenjskem Nogomet in upokojenci Polomija, ki sva jo s Tarno-slavom ] amrovičem doživela ob priliki praznika žena, je naredila na naju globok vtis. Storila sva trden sklep, da se kaj podobnega ne sme več zgoditi, vsaj na praznik žena ne. ¥*er je praznik žena ponovno na vrsti šele čez eno leto, imava torej dovolj časa pripravljati se nanj tako, da bova prihodnjič najini polovici zares razveselila, zlasti še zaradi tega, ker bo takrat že uveljavljeni novi pokojninski * sistem tako blagodejno vplival na najine finance, da bova lahko mislila na darilo, ki bo dragocenejše od letošnjih nesrečnih »kremšnit*. Še nekaj sva sklenila s Tarnoslavom: to namreč, da se glede na nedavno podražitev tobačnih izdelkov, ter glede na razmeroma previsoko ceno vinu, odpoveva Al-kotinu in Nikoholu. S tem bova okrepila najine resno ogrožene finance, ki so že skoraj dosegle stanje, enako gospodarski organizaciji pod prisilno upravo. Ker pa mora vsak človek imeti nekaj zabave, sva ugibala, kaj naj bi počela, da bi si skrajšala najin izdatno dolgi pokojninski čas. Glede gledanja televizije sva si bila takoj edina, da nama za to svr-ho zadostuje vsak torek, ko je program televizije najboljši. Gre pa predvsem za nedelje. In tako sva sklenila, da bova odslej obiskovala nogometne tekme, ki se bodo ravno sedaj pričele. Tarnoslav se je sicer sprva nekaj upiral, češ da se ne spozna veliko na nogomet, pa sem ga takoj potolažil, čes kako se boš revež spoznal na nogomet, ko pa se še celo nogometni sodniki večkrat ne spoznajo. »Vidiš, sem mu rekel — stvar je čisto preprosta. Kar z menoj pojdi, pa ti bom pokazal igrišče, na katerem se odvija ta plemenita igra!* šla sva na naš novi kranjski stadion, kjer sem mu pojasnil osnovne stvari, ki jih mora poznati obiskovalec nogometnih tekem. »Vidiš, tistole tam je gol. Tema pravimo tudi vrata. Tam skozi mora igralec spraviti žogo, pa jo le redkokdaj. Veš, to je približno ena- ko težko kot če prideva midva »nadelana* domov, pa ne naj-deva vrat. V golu stoji golman ali vratar, ki brani žogi vstop v mrežo. Enako kot najini polovici nama, kadar sva »pod gasom*. Po tem travniku se podijo za žogo igralci, ki jim pravimo nogometaši, ki so pa lahko tudi boksarji. Za red na igrPsču skrbi \ sodnik, ki ima dva pomočnika. Ko pripelje sodnik igralce na igrišče, vtakneš prste v usta in na vso moč žvižgaš. Ko ostali nehajo žvižgati, nehaš še ti, potem pa iz vsega grla zavpiješ: »Fuj, sudi ja! U špirit!* Tak je namreč pozdrav sodniku, ki po takem pozdravu dobi takoj strah v kosti in sodi tako, kakor je za domače prav. No, kar poskusiva!* »No, veš kaj — je rekel Tarnoslav — menda vendar ne bova tako nespametna, da bi naju potem pognjntali, da sva midva tista, ki žvižgava sodniku. Nak, s sodnikom pa ne bi rad imel posla!* »Prav, pa ne bova žvižgala, dokler ne bo treba. Sicer boš pa sam prišel do tega, da spada žvižganje sodniku med glavne naloge nogometnega kibica!* Tisti dan nisva mogla končati najine debate o nogometu, zato sva se zmenila, da se bova dobila jutri popoldne in da bom ob tej priliki Tarnoslavu pojasnil še ostale važne podrobnosti o nogometu ali kakor mn po domače pravimo, o »fuzbalu*. O tem pa prihodnjič. LIPE SOLATA Kdo si ne bi zaželel po nekaj mesecih kolin, reberc, želodčkov in pečenic, posve-žiti svoj telešček s prvo solato? Ja, solata, solatka je tista reč, ki nas iz zimske utrujenosti pomladansko po-friša. Pa ne samo pofriša, ampak tudi požene krvni obtok, posebno takrat, kadar Jo kupuješ. Pravijo, da ima letošnja solata to prednost za potrošnika, da mu solate ni treba beliti doma, ker mu jo dobro zabeli že prodajalec. Ni dobro, da v tem času kupuješ solato prevečkrat, ker takoj vzbudiš pri sose,-dih zavistno vprašanje: le kako more ta človek pri tej plači dvakrat tedensko jesti frišno solato?? Ker je t Viko jamranja zaradi teh visokih cen, sem se pozanimal v naši specijalni zelenjavni štacuni, kakšna je res stvarna cena solati, pa so mi odgovorili: pri nas je tako: kadar jo imamo zadosti na zalogi, je po 350 din, kadar jo pa nimamo je pa tudi po 150 din. Če verjamete ali ne, da sem bil malce paf zaradi takega solidnega odgovora prodajalke! Kar se mi pa najbolj fržmaga pri solatni politiki je to, da je celo regrat po- U LOK SE J ZE SPET NEKI PREMAKNIL Učas se nardi, de se keš-na reč na ubena viža pa za ubena gnada nkamer na premakne. Včas se nardi, de kešn ulak stoji na štac-jonu, de b hmai korenine pognou, če b na tleh stau ne pa na glajzah. Pol ga pa učas še m al nazaj po-makneja namest naprej. U Lok ?a doug cajta premikal turizm, pa jam ral, de brez cimru pa štarij pa hotel ni za mislt na kešn ta prau pa poornh turizm. Po! sa pa cela reč tolk »naprej« porini, de sa ta fletne privatne starije po-zaprl. Sa djal, de zato, k nisa »sanitarne«.- Za mera sa bel gvišn šli h »Kron-birtu«. K se j to m al po-legl pa pozabil, sa pa djal, de baja hotel sezidal. Pa se j spet govaril pa grunta! pa s j al, de sa ta presjane otrobe komi u snope sprot vezal. To j gviral tolk cajta, de j blo načrtu ulik, dnara pa neč. K se j pa začel od krajcerju pa od soldu govort, sa pa djal, de na kaže dergač, ket »Kronbirta« mejhn pofle-kat pa en par cimru na nou zrihtat. če b se šlo za Industrija, b se temu lahk reki rekonstrukcija, je pa le m al enga popraulajna. To pa zato, k »Kronbirt« ni industrija, ampak stari-ja. Od ta prvih besed pa do zidarju j pa spet gviral. Če b Noe tak delu soja barka, b dons gvišn na blo treba »Kronbirta« rlhtat, k b že tekat u se u voda padi. Spotja sa se sevide mogl še m al skregat, kuga za ena firma bo to delala. Šele pol, k j blo tud krega konc, sa zidarji zares peršl pa krampe zboj pernesl, de baja taperu en cajt podiral, pol pa zidal. Zde j prouza-prou use kar fajn zgleda. Se zastop, de bama u Lok imel po spet neki fajnga. O, de b le bog al pa kekšn svetnik dau, de b ta nou »Kronbirt« na biu kopališu podobn! SMOJKA skočil s svojo ceno. Pomislite: „regrat, pa tako drag! Ko ga je povsod dosti, na parkirnih prostorih, okoli gostiln, in kar je glavno, raste popolnoma sam, brez kakršnihkoli vkalkuliranih proizvodnih stroškov, investicij, rekonstrukcij itd. Sicer tr- f dijo prodajalci privatnega in družbenega sektorja, da je cena regratu visoka zaradi tega, ker vsebuje v sebi precej železa. Ampak veste, po mojem to ne bo držalo! Pomislite samo, kolikšno ceno bi dosegel potem naš regrat ki raste okoli Železarne! Če verjamete, pa tudi je res, da ima ta železarski regrat v sebi toliko železa, da ga je treba najprej ošmirglati na šmirgelšajbo, predno ga lahko daš na krožnik. Tako vam povem: če bo drugo leto solata še dražja, potem vam predlagam, da jo vsadite v cvetlične lončke in naj vam služi samo še kot sobni okras. Pri sajenju solate v cvetlični lonček pa morate paziti predvsem na to, da v lončku ne bo preveč zemlje, sicer boste ob otroške doklade. GREGA Butalci gredo v Avstrijo " Butalcem je pošla solata in je bilo to nerodno m le za kuho in za gospodinje, nego tudi za butalski žep kajti niso kaj vedeli in kam, kadar so prišli v trgo vino po solato in jim je od jurja ostal le drobiž, ii to ni bilo redkokrat. Pa so moževali in nazadnje sklenili: ni drugače, tre ba vzeti obmejno propustnico in z njo v Avstrijo pc zelenjavo, kajti je tam lepša in cenejša. Dejali so pot da bo do!ga in da vzamemo salamo in kruh s seboj da ne bodo trosili šilingov po restavracijah. In še za-stran švercanja so moževali, ali bi kazalo vzeti kaj več dinarjev na pot, kot je dovoljeno, kajti je carina neznansko sitna in so na meji vsake sorte pregledi. Je dejal najpametnejši: »Stotaki se najbolje menjajo. Veste kaj, dajmo vsak svoj denar Piškurjevemu Ražmu, največjo ima številko čevljev, lepo naj spravi stotake pod podplat in ne bo taka škoda, če ga cariniki dobe, kajti bodo pobrali denar samo enemu, drugače pa se zna pripetiti, da ga pobero dvema ali vsem.« Pa so sklenili, da je ta beseda modra, m so kupili povratno karto za vlak in se odpeljali. Vozili so se skozi tunel in mimo dveh carin, da so prišli v prekrasno mesto Beljak. Tam je zelenjave, da pokajo izložbene šipe od nje in se tej zelenjavi pravi Gemiise. Tam zelenjavo tudi prodajajo. Pa so nakupili Bu-talci dvanajst mrež zelenjave vsak: solate, paradižnika, cvetače, paprike in kar je še take reči, in so Bel jačani jako prijazni ljudje: dovolili so jim, da lahko še pridejo, kadar jim bo česa treba za denar. Butalci so bili silno zadovoljni in so stopili še po drugih trgovinah, da zapravijo prišvercani denar — potem bi krenili zopet domov. Pa je bila tudi v drugih trgovinah čisto drugačna postrežba kot v Butalah in se je Butalcem zgodilo, da so bili novi od podplatov do frizure, še preden so utegnili povedati, kaj bi pravzaprav radi. In so bili oblečeni in obuti tako lepo, da drug drugega niso več poznali, nego so se izpraševali, iz katere komune si in kam si namenjen. Ta reč jim ni bila všeč. Natovorili so mreže z zelenjavo, odpravili se na pot v Butale in so jim begale glave nemajhne skrbi, kako priti mimo carine. Sedeli so v čakalnici in tedaj se jim je zahotelo južine. Izvlekli so salamo in kruh in ju pričeli natepavati. K salami in kruhu gre zelenjava, postavim paradižnik ali paprika. Pa so barali v kolodvorski restavraciji in prosili natakarja za paradižnik ali dva. Ni ga imel ali ga ni maral dati ali jih ni razumel: ne v tej restavraciji ne v drugi niso dobili paradižnika ne paprike. In so suho morali jesti salamo s kruhom. Ni jim dišala. Žejni so šli na vlak: salama in kruh brez zelenjave ni južina! Ko pa so se pričeli z mrežami prerivati na vlak, so se jim lica zasmejala od ušesa do ušesa: »Iskali smo paradižnik in papriko po restavracijah, pa ju imamo dvanajst mrež, hvala švercanju!« Bili so potolaženi in so se žurili proti Butalam. Čim bolj pa so se bližali domači občini, bolj jim je rasla skrb, ali so pravi ali niso pravi. Preden so jih šilingi zanesli v trgovine, so bili še pravi, potem pa so se izprevrgli. Pozno zvečer so dospeli v Butale in izstopili iz vla ka. S strahom je vsak stopil v svoj blo':, ponižno pozvonil in vprašal, ali je gospodar doma. Pa so povsod prejeli odgovor, gospodarja da ni in da je šel v Avstrijo. Sedaj se je vsak oddahnil in je rekel: »Hvala švercanju, pravi sem! Če bi pa zdajle gospodar bil doma, joj meni, ne bi zvedel, kdo da sem in kam naj se obrnem, še pokojnine bi mi, raj tam, ne priznali!« In so bili zelo veseli in ko so jih izpraševali, kakšne mesto je Beljak in ali je postavnejše od Butal, sc dejali: »Kaj bo postavnejše — niti enega kupa sneg? ni več na cestah, da bi človek zanj pocenil, kadar j< nuja!« Prihodnjič: KAKO SO BUTALCI ŠIRILI ŠOLO Ljudje so si že od nekdaj iskali svoj življenjski prostor. Sli so »s trebuhom za kruhom«, kot to običajno pravimo, številni Slovenci žive povsod po svetu. Statistike kažejo, da jih živi v Združenih državah 276.000, v Kanadi- 20.000, v evropskih državah 35.000 in v Avstraliji in drugih deželah 30.000. Vzroki za izseljevanje so različni. Največ je takih, ki so se izselili zaradi gmotnih razmer. Avstralci se ne pogovarjajo z rokami Zapis o deželi »na koncu sveta«, o kateri nam je pripovedoval naš rojak Savo Tory Eden takih med njimi je bil tudi SAVO TORY, ki že vrsto let živi v daljni Avstraliji v Sydneyu, ali kakor pravijo sami Avstralci, »na koncu sveta«. Savo Tory je čistokrven Slovenec, rojen v Trbovljah. Razmere so ga prisilile, da je emigriral. Do leta 1950 je živel v sosednji Italiji. Kaže, da so njegov konjiček jeziki, saj jih govori kar deset. Že v Italiji je delal na biroju za emigrante. Srečeval se je z rajrazličnejšimi ljudmi od madžarskih generalov do ruskih kmetov. Leta 1950 se je z družino preselil v Avstralijo, kjer živi še danes. Tu se je zaposlil v informacijskemu servisu za emigrante v »COMMONWEALTH SA-VINGS BANK OF AUSTRA-LIA«. Te dni je prišel s svojo družino na obisk v Slovenijo. Njegova dva sinova sta prvič videla sneg in skoke v Planici preteklo nedeljo. Nista se mogla načuditi lepoti planiške doline in kako je mogoče skakati na tako veliki skakalnici. Nista verjela, da se sneg lahko drži na drevesih. Zato so ga šli gledati na Pohorje. Vsega tega v Avstraliji ni. Tam nimajo tako lepih planin in naravnih lepot, relief je nezanimiv, enoličen, kakor je delo enolično za prenekaterega mladega človeka, ko pride v Avstralijo in mora s krampom trdo delati na cesti, če ne zna dobro angleškega jezika. Srečanje z jugoslovanskimi novinarji Zgovornega rojaka smo srečali na Gorenjskem. Rad se je pomen j koval z nami. Slovenski jezik mu še vedno teče tako, kot bi zmeraj živel tu. »Srečni ste, da živite v tako lepi domovini. Res drži še vedno pregovor: Ljubo doma kdor ga ima. To me tudi vedno dobesedno privleče v domovino,« je začel pripovedovati. »Z Jugoslovani in posebej s Slovenci imam vedno precej stikov. Najbolj so ml ostali v spominu jugoslovanski novinarji na olimpijskih igrah v Rimu leta 1960. Na olimpijadi sem bil prav med novinarji kot prevajalec. Še dobro se spominjam Bena Hvala, Hrvoje Macanoviča in Mladena Deliča. Bil sem z Deličem, ko je prenašal nogometno tekmo Jugoslavija : Danska; tuji reporterji so kar prenehali s komentiranjem tekme in samo strmeli v jugoslovanskega reporterja, saj se niso mogli načuditi, da mu tako gladko teče jezik.« Razvajena avstralska mladina Pogovor je tekel o najrazličnejših stvareh. Kakšen je trenutno najaktualnejši problem na avstralski celini? Vsak Avstralec ali priseljenec bi odgovoril, da mladina. Avstralija zavzema po mladinskem prestopništvu tretje mesto na svetu. Avstralska mladina je razvajena in lena. Otroci premožnejših družin Imajo denarja dovolj, porabijo ga pa le za neumnosti In za lahko in sladko življenje. Odnosi med starši in otroci so nemogoči. To pove primer, da že dvanajstletni fant pravi svojemu očetu »naš ta star«. Otrokom ni prav, če oče ne zna dobro voziti avtomobila ali če kašlja ia srarči v postelji. sem pripeljal več kot tri kovčke raznih starih oblek za domače. Toda kaj bom sedaj z njimi? Ko sem odpri očetovo omaro, sem v njej zagledal sedem novih oblek.« Ostala je samo še Amerika Kaže, da so potovanja Savu Torvju konjiček. Prepotoval Je že skoraj ves svet. Bil je v Indiji, na Kitajskem, Japonskem in v Afriki. Do 1. aprila bo ostal še v Sloveniji, potem se bo podal na pot po Evropi. 1. junija se bo spet vrnil v Jugoslavijo; pravi, da bo počitnice preživel v našil gorah. Ne bo kmalu spet ta. ke priložnosti, kajti takšni! gora, kot jih imamo mi, Av* stralija nima. še bi se lahko pomenkc* vala ure in ure in zmanjkala bi prostora, če bi hotel vsa opisati. _Naš rojak Savo To* ry je človek, ki je nedvomno v življenju že veliko izkusil. Verjetno so mu dnevi in urice, ki jih preživlja na do mači grudi, najlepši, ali kakor pravi sam: »Nimam več jugoslovanskega državljan-« stva, ampak da sem Slovenec, tega ne bi mogel nikjer In nikdar zatajiti.« MILAN ŽIVKOVIČ Življenje je trdo »Mladi fantje, ki bežijo preko meje, si mislijo, ko jih pošljejo v Avstralijo, da tam leži zlato na cesti,« je nadaljeval Savo. »Toda ni tako; najprej moraš dobro znati jezik, če se hočeš uveljaviti. Avstralci se ne pogovarjajo radi z rokami. Hočejo, da se jim vse pove in ne pokaže. Precej je takih, Id kmalu spoznajo grenkobe življenja in ubupajo. želijo si nazaj v domovino. V Svdneju, kjer živim, in povsod po drugih avstralskih mestih kroži šala, ki jo vsakemu novemu priseljencu povedo: Prvih dvajset let je težko, potem se boš pa že privadil. To je anekdota, ki je v bistvu zelo resnična in pravzaprav tragična.« i 30 dni z ladjo v Jugoslavijo Da je Avstralija res »na koncu sveta«, nam pove tudi podatek, da potrebuje najsodobnejša ladja polnih 30 dni do Jugoslavije. Tako dolga pot ni mala.rjč. Velja te precej denarja in zato si jo teško privoščiš. Avstralci hranijo denar, da potem, ko so že upokojeni, potujejo v London ali kakšno drugo mesto na kontinentu. »Domotožje je menda na svetu najhujša bolezen. Niti rak ali kaj podobnega ga ne odtehta. To sem sam preiz k u sil na lastni koži. Zato me vedno vleče domov. Kar sem tu pri vas, sem doživel že veliko prijetnega. Preseneča me vaše življenje, vaša življen-ska raven. Avstralci so do nedavnega kaj malo vedeli o lugoslaviji. Danes vedo že precej več in se navdušujejo nad politiko neangažiranosti Jugoslavije v svetu. Niso ve- ; . deli, kje se sploh Jugoslavija nahaja. Danes je že povsod . , začrtana na avstralskih zem- . _ s * - . Ijevidih. Otroci se v šoli uči- i jo d Jugoslaviji ... Presenetilo me je marsikaj, Loškit mu5f dlem ^ Izpolnjuje ne le svoje etno-1 grafske zbirke (o čemer pišemo na 7. strani), ampak tudi ko sem prišel v domovino, druge. Na sliki je top za sporočanje o požaru, ki so ga Na primer tole: Čez mejo dobili na Sorici v Selški dolini (Foto: Fr. Perdan) , Poslednje Prešernove znanke Skrb in bolezen, ki sta kljuvali pesnika v njegovih kranjskih letih, gotovo nista mogli biti pobudnici erotičnih čustev. Izročilo pravi, da so bili ti kratkotrajni prebliski zelo zelo redki. Posebno, če pomislimo, da je Prešerna prav do zadnjih ur spremljala neizpolnjena obljuba do Ane Jelovškove in obeh otrok. Zatrdno pa smo lahko prepričani, da so bili vsi pesnikovi odnosi do njegovih kranjskih znank čisti, platonični. Vendar pa je tudi gotovo, da so bila vsa ta znan-stva z ženskami blažilo za čuteče in rahlo Prešernovo srce. Ena takih znank je bila Marija pl. Vest, poročena Gasperini (1811-1861) hčerka Jožefe pl. Vesta, profesorja za, kmetijstvo na ljubljanskem liceju in lastnika gradu Št. Peter v Šmartnem pri Kranju. Prešeren je Marijo spoznal kot eno najduho-vitejših žensk njegove dobe še pred njeno poroko. Bila je ena najbolj gorečih častilk pesnikovih. Po mnenju sodobni-jilo že na sanjaštvo. Kot glasbeno izobra-kov je njeno navdušenje za Prešerna me-žena žena je napisala melodijo za pesnitev »Pod oknom.« Skladba po načinu mehko zveneče italijanske serenade je bila zložena že pred marčno revolucijo leta 1848. Marijin brat Viktor, poznejši predsednik deželnega sodišča v Celovcu, je Slovarček krajevnih imen že nekajkrat sem slišal v radiu med oddajo NAŠI POSLUŠALCI ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO krajevno ime VOKLO. Nekam zasrbelo me je v ušesu, ko je napovedovalec izgovarjal to ime z ozkim 6 — torej: VOKLO, ali iz VOKLEGA, namesto VOKLO, iz VOKLEGA — obakrat s širokim in dolgim 6. Za ločevanje vokalne kvalitete je navadno uho zelo občutljivo; zlasti pa napako najprej opazijo tisti, ki živijo v kraju ali v njegovi neposredni bližini in se s tem krajevnim imenom pogosto srečujejo v vsakdanji živi rabi. Kako očiten je razloček med širokim 6 ali e, bi lahko videli v primerjavi naslednjih krajevnih imen z občnimi imeni: VOKLO; gora; VOGLJE; most (v prvem primeru široki 6 v osnovi, v drugem pa ozki o); ali za e: široki: KOMENDA, CELJE; veža, Žena, in ozki: Podreča, BEGUNJE; mesto, berglja. Imen s poudarjenim širokim e tipa CELJE je na Gorenjskem zelo malo (zaman sem iskal primer!). Drugače pa je beseda VOKLO v sklanjatvi pridevniškega izvora in se sklanja po zgledu pridevnikov srednjega spola: iz Voklega (ne iz Vokla) ter v Voklem (ne v Voklu). V narečju pravijo: iz Vokuga. — Dpj-gače je z množinskim krajevnim imenom VOGLJE, ki so neposredni sosed VOKLEGA. Sklanjamo torej iz Vogelj proti Trbojami (tudi množinsko ime — oba j ženskega spola po zgledu lipa v množini), v VOGLJAH, v TRBOJAH, iz VOGELJ in iz TRBOJ. Napačna je oblika TERBOJE, torej z ejem v osnovi. Tako so pisali Nemci med okupacijo, ker oni v svojem pravorečju ne pozhajo samoglasniškega r, kakršen se uporablja v besedi TRBOJE. O v osnovi pa je ozek in nosilec poudarka. Imena za prebivalce krajev pa so: Vokolani, Vogljanci, Trbojci in Trbojčani; pridevniki: vogljanski spomeniki, vokelska šola (v rabi je tudi pridevnik vo-kolanska), trbojski fantje. Omenimo naj še dve množinski krajevni imeni iz tamkajšnje okolice: PRAŠE in MOŠE (obe ženskega spola). Simon iz Praš, v Prašah, Prašani, praški kmetje (v domači rabi je poudarek na obrazilu, torej praški). V besedi Moše izgovarjamo ozki 6 v osnovi; torej Mdše, ne pa Moše (s širokim 6). Za prebivalce tega kraja rabijo ime MOšANI, domača raba pa vriva v koren med O in S soklasnik V; torej: MOVšANI so prebivalci MOŠ pri Trbojah. Pridevnik pa je moški; v izgovorjavi je nerazločen u v osnovi, poudarek (kratek) pa bi bil na koncu; torej muški fantje. Navedem naj še dve imeni ženskega spola v ednini — to sta PODREČA in ŽERJAVKA. Pri besedi Podreča je e poudarjen in je ozek, v drugem imenu pa a: Podreča, Zerjavka. V rabi pa so naslednji predlogi: Na Podreči je bil rojen Simon Jenko, po treh letih pa se je preselil s Podreče v Praše. Sklanjatev imena je preprosta, ker se ravna po zgledu lipa. Prebivalci kraja so PODREČANI (v domači rabi brez končnega i zaradi vokalne redukcije).; pridevnik je podreški. ZERJAVKA je maihno naselje pri Trbojah. Iz ŽER-JAVKE do PREBAČEVEGA, ŽERJAVČANI, ŽERJAV-SKI. PREBAčEVO pa je krajevno ime srednjega spola, v sklanjatvi pa se ravna po pridevniški sklanjatvi: NA PREBAČEVO, S PREBAČEVEGA proti HRAST-JAM, PREBAČEVCI, PREBAČEVSKO polje itd. JOŽE BOHINC Ana Jamova (1809 — 1858) naučil melodije tudi prijatelja gradbenega asistenta Franceta Potočnika. Skupaj sta pesem zapela koncem marca leta 1848 v stražarnici kranjske Narodne garde ob pesnikovi prisotnosti. Izročilo pripoveduje, da se je Prešeren ob poslušanju občuteno zapete pesmi, ki ji je sam dal besede, melodijo pa njegova prijateljica, globoko zamislil, nato vstal, v zahvalo stisnil prijateljem roke in molče odšel, iz oči pa so mu vrele solze ... Uglednega moža, kakršen je bil Prešeren kot prvi odvetnik v mestu, ki pa je po tedanji šegi opravljal tudi notarske posle, so vabili tudi na domače zabave v grad Kieselstein. Sicer pa je bil z lastniki Pagiiaruzzijevimi Prešeren že iz Ljubljane znan, ko je nekaj časa zahajal k njim v Cekinov grad kot domači učitelj. V zimi leta 1847 na leta 1848 se je pesnik prav posebno posvetil neki plesalki, ki mu je ob koncu plesa zataknila rdečo vrtnico v frak. Njej je potem zložil v spomin »Eno rožco mi je dala...« Medtem ko je ime te plesalke zbledelo, je ostalo ime druge gostje ohranjeno. To je bila Luiza Oblakova, poznejša nemška pesnica, ki ji je Prešeren že prej, v Ljubljani, posvetil znano pesem »An eine junge Dichterin,« v kateri jo svari pred mukami in brezupom pesniškega poklica. V dvoje kranjskih gostiln je naš Prešeren najraje zahajal, k Jelenu in na Staro pošto. Obe sta bili najuglednejši v takratnem mestecu, ki pa je imelo večjih gostiln in manjših krčem kar 56, torej precej več kot današnji veliki Kranj. Pri Stari pošti je s svojim možem Ivanom Maverjem gospodarila Neža, rojena Pečar iz Podkorena. Do nje je moral naš pesnik gojiti posebno čustvo, saj ji je podaril snopič pesmi v rokopisu in pa prvi zvezek Flajšmanove pesmarice »Ger-lica« s kompozicijami lastnih pesmi. V to knjižico je Prešeren napisal posvetilo in par vrstic pesmi »Kdo ve, kragulja ...« Neža Maverjeva je imela v letih 1847 in 1848 pri sebi svojo sorodnico iz Bohinja, Minco Miklavčičevo, ki ji je pomagala v kuhinji in pri strežbi gostov. Prešeren je to »bohinjsko rožo« rad videl in ji zložil marsikatero štiri vrsti čnico. Te priložnostne pesmi je ohranila v spominu Minina hčerka Angela in jih sporočila Tomu Zupanu. Zadnja, najbolj zvesta in materinska prijateljica pa je bila Prešernu gotovo gostilničarka pri Jelenu Ana Jalnova, roj. Prohinar (1809 — 1858). K Jelenu je pesnik zahajal bolj kot hišni prijatelj ne le kot gostilniški gost, sa sta bila z gospodarjevim bratom v Ljubljani gimnazijska sošolca. Z Ano se je Prešeren rad pogovarjal o najrazličnejših stvareh, ker je bila žena načitana in nadarjena. Kot s skrbmi in posli preobloženega soproga na vse strani vpreženega moža (Jakob Jalen se je razen z gostilno bavil še s prevozništvom, prevzemal dela za erar in bil nekaj let tudi kranjski župan) in kot mati kar šestnajsterih otrok je našla v svojem srcu še prostora za ljubeč materinski odnos do nesrečnega pesnika. Prav Ana Jalnova je rešila Prešerna, ki se je v obupu odločil za samomor, prav ona je bila pesniku tolažnica v zadnjih smrtnih urah. Zvesto. ga je v bolezni obiskovala in mu donašala vsakovrstnih priboljškov. Ana Jalnova je tudi ohranila zadnje pesnikove besede: »Vzdignite me, zadušiti me hoče!« ČRTOMIR ZOREČ roman Kako si predstavlja zasledovanje, saj vse skupaj ni resnično, štiriindvajset ur sem imela opraviti z dvema nemogočima človekoma. Toda to je biio le naključje, ki je mimo, zdaj je ponedeljkovo jutro. Vendaf je zavila iz Mercerie, v vse tišje ulice, kjer bo lahko opazila človeka, ki me zasleduje, kolportažni pojem, odgovor iz kriminalnega romana, nikdar niso nikogar zasledovali, tudi v beneškem meglenem zraku ni bilo nobene sence, barvasti zidovi, med katerimi je hodila, so bili hladni in brez senc, nihče ji ni sledil po praznih callettih, pod oboki sottoporti-cov. Zdaj ni več prav vedela, kod hodi, dokler v izrezu med dvema hišama ni zagledala Cana-la Grande, zavil je proti desni, ujela za kratek trenutek pogled na Rialto, zabredla spet med ljudi, pustila, da so jo odplavili na Camp'San Bartollomeo in zagledala nad trgovino zlati grb s pleminitim antičnim napisom: Gioielliere. Vstopila je, poskusila bom, prodajalna je imela zvonec, ki je predirljivo zvonil, dokler so bila vrata odprta. Franziska jih je naglo zaprla, z olajšanjem ugotovila, da je prodajalna prazna. Kajpada, kdo neki obiskuje v ponedeljek zjutraj dragotinarja, vrhu vsega še tako imenitnega. Pološčeni les steklenih omar se je A. A. BEG temno lesketal, nad prodajno mizo so visele tri svetilke iz pozlačene kovine. Luč je sijala na steklo, na zeleni žamet, in dajala preostalemu prostoru rjav somrak, ga spreminjala v toplo votlino, izza zavese je stopil majhen, dobro oblečen moški, temna obleka s pikčastim vzorcem, ohlapno nabran kos bele svile v prsnem žepu, nikdar mladi in nikdar dozoreli, v neodločljivi srednji starosti odreveneli koščeni obraz je prizadevno strmel vanjo. »S čim vam lahko postrežem, signora?« »Prstan bi rada prodala,« je rekla Franziska. »Slab čas ste izbrali,« je sočasno dejal, ne da bi poskušal prikriti nagel preobrat iz prizadevnosti v obrambo. »Pozimi tukaj skoraj ni kupcev.« Tujka, ki želi prodati nakit, pozimi, v Benetkah. Rdečelaska dobrega videza, ženska tako dobrega videza mora prodati nakit, če se je za to odločila. Nisem v takšni stiski, da bi morala za vsako ceno prodati prstan. Trideset tisočakov imam. Od včeraj imam spet trideset tisočakov. Toda prstan bi moral pravzaprav veljati sedemsto mark, osemdeset tisoč lir, prav širok zlat prstan, vreden devetsto mark, s tremi majhnimi diamanti. Herbert je plačal zanj šestnajststo mark, pri Carstensu v Dusseldorfu. Tako bi imela sto-deset tisočakov, brezhibna majhna operacija, v Munchnu ali Frankfurtu, in potem dovolj časa, da si poiščem službo ali kar takoj odpotujem v London ali Stockholm. V Londonu in Stockhol-mu je poznala mesta, kjer bi jo takoj sprejeli, če bi se odločila za otroka ali pa tudi ne bi rodila, lahko ostanem v Angliji ali na švedskem, tudi z otrokom. Anglija in švedska sta deželi, kjer ljubijo otroke, deželi, kjer še obstajajo sosedje. Odprla je torbico, vzela iz nje prstan in ga pokazala dragotinarju. Zdolgočaseno ga je vzel, prijel s palcem in kazalcem, ga zdolgočaseno ogledoval, odprl predal in vzel iz njega lečo, jo zataknil pred desno oko in z zmajevanjem nakazal izid. Spomnila se je Carstensovih priporočil v Dusseldorfu, poznavalsko privzdignjenih obrvi, nevsiljive hvale Herbertovemu okusu in smislu za kakovost, za prave vrednosti. Kakšna razlika, če prstan kupuješ aH prodajaš, nesmiselna sprememba prizorišča od ugleda v prezir, odvisna od tega, če prstan kupuješ ali prodajaš, drobno stopnjevanje v poniževanju, odvisno od tega, če imaš trgovino, kjer prodajaš, ali pa" si zastopnik, zastopnik, ki sme še uporabljati glavni vhod, ali pa nekdo, ki sme hoditi le po stopnišču za dobavitelje, in slednjič, na dnu stopnic, še nekdo, ki prodaja v sili, nekdo, ki ne sodi več k drugim, človek moje vrste. »Prstan ni posebno dober,« je rekel drago-tinar. »Malce zlata in nekaj diamantnih drobcev.« Kmalu se moram lotiti dela. Kdor noče bili izpostavljen temu svetu, mora delati. Svetu trgovanja, tisočletni trgovski nizkotnosti. če delaš, prodajaš le samega sebe. Ves preostali čas pa si kupec. Svoboden kupec. »Poslušajte,« je rekla, »kakšni diamantni drobci vendar. Tole so zelo lepo brušeni majhni bri-Ijanti.« »Če tako menite,« je hladno odgovoril. Skomignil je z rameni, pogovor je bil zanj že zdavnaj pri kraju, vrnil ji je prstan, spravil lečo v predal in ga zaklenil s kretnjo, ki je pomenila dokončen sklep. Videla je tisočletno trgovsko nizkotnost, pustil bo, da pojdem do kraja, do skrajnega poniževanja. Novo v etnografskem oddelku Loškega muzeja Etnografski oddelek v Loškem muzeju zadnja leta ni doživel bistvenih sprememb in dopolnitev, seveda če smatramo prvi jugoslovanski muzej na prostem na grajskem vrtu v Škofji Loki kot samostojen oddelek Loškega muzeja. Brez dvoma je delo v narodopisni zbirki in v muzeju na prostem med seboj tesno povezano, saj je cilj obeh oddelkov isti — obiskovalcu muzeja čimbolj nazorno prikazati narodnostne razmere na loškem področju v ptreteklem in današnjem času. Letos bo Loški muzej svoj etnografski oddelek temeljito preuredil in bogato izpopolnil. Preureditvena dela, ki so jih muzejski delavci pričeli že januarja letos, bodo končana pred pričetkom letošnje sezone. Največ dela imajo sedaj muzealci v dvorani, kjer so bile doslej prikazane obrti klobučarstvo, glavnikarstvo, usnjarstvo, čipkarstvo in sitarstvo. Čipkarska in sitarska obrt bosta odslej prikazani v sosednji sobi v kmečki hiši. Novost v Loškem muzeju bo sistematično prikazana streha rska obrt, ki bo obsegala kritje s slamo, s skrilom ter 8 skodlami. Vsak izmed treh vej stare streharske obrti bo v narodopisnem oddelku prikazana s streho v delu, z vsemi orodji, s fotografskimi posnetki s terena in s pojasnilom. Streharstvo, ki bo v muzeju zavzemalo prostor, kjer so bila doslej razstavljena sitarska orodja, bo najbolj zanimalo meščanske obiskovalce, ki se bodo lahko v muzeju izčrpno seznanili z izumirajočim kritjem streh s slamo, s skodlami ter s skrilom. Še eno novost pripravlja Loški muzej za svoj narodopisni oddelek. To so lutke v naravni velikosti, ld bodo nameščene pri orodjih in strojih. S tem bo za obiskovalca postopek delovne operacije bolj živ in bolj razumljiv. Žal, zdaj še ni možnosti, da bi lutke v muzeju namestili že pred pričetkom sezone, upajmo pa, da bo načrt realiziran še letos. Bistveno nespremenjena bo ostala v narodopisnem oddelku le tkalska zbirka, ki je bila že doslej dovolj nazorno ure i ena. A. MRZEL Ne:: ia Gorenjskem v Loškem muzeju z letnico 1687 Loški manj v teh dnsh I oncuje s prikazom streharsiva. Ka (Vsi cosaetLi: Franc Perdan* 6 1 Konec belega in modrega Nila Doslej smo spremljali oba Nila — modrega in belega — od njunih izvirov skozi Ugando in Etiopijo, skozi najbolj divje predele črnega kontinenta in se danes ustavili v srcu Sudana — v Kar-tumu. Tu ni več dveh Nilov. Odtod teče \ samo še eden, pravi NO »Kraljevska pot Egipta«, kot ga je imenoval Ramzes II. Zgodba o svečeniku Janezu Smo na palubi ladjice, ki nas je peljala med otočke na jezeru Tana. Sedeli smo v senci pod plahto, sredi plemena črnih mož in žensk, zavitih v lahke mrežaste tkanine, ki so se zdele kot pajčolani orientalskih plesalk z zlatimi obročki na gležnjih in v nosnicah. Ti Sudanci so bili prvi črnci, s katerimi smo resnično zaživeli. Občutili smo isto čustvo nedolžnosti in veselja in tiste čudovite, ponovno doživete otroško-sti, ki smo jo spoznali ob ognju v taborišču na vrhu Giš Abbai. Oni pojejo, se smejejo, jedo, se igrajo in spijo z nekako živalsko hvaležnostjo, ki se čudovito poda svetu, ki je kot ustvarjen zanje in kjer se zdi, da se človek ne loči od drevesa, zemlje, vode, neba in niti — od človeka! Prikazali so se prvi otoki, naseljeni z rožnatimi flamingi, pelikani, ogromnimi dolgokraki-mi in kraljevskimi ibisi — črnimi in belimi — ki so postali božanstvo v 1500 km oddaljenem Egiptu, kjer pa so danes že povsem izumrli. Na največjih otokih pa živi po nekaj redovnikov, ponekod tudi po en sam, izven sveta in izven časa. To so menihi ali samostanci, taki, kot je bil sveti Anton v svoji puščavski celici. In tale pred nami je pravi puščavnik z brado, z očmi, polnimi skušnjave, z obleko iz raševine in z golimi nogami. Srečali smo ga na otoku Degastefa-nos, kjer smo se najprej ustavili. Navpični raj pod palmami bi ga lahko imenovali; kajti edina steza, ki so jo napravile koze, vodi skoraj navpično na vrh otoka. Puščavnik živi tu z dvema bratoma. Njihove bambusne kočice stoje okrog slamnate cerkve, ki je bolj podobna sudanski kolibi kot cerkvi. Medtem ko je ladja odšla, da preskrbi še ostale otroke s potrebnimi živili, so nam puščav-niki, ki skrivajo najdragocenejše rokopise egipčanskega krščanstva, postregli z medino in mlinci, ki so jih sami napravili, ter nam pripovedovali o slavnem svečeniku Janezu, ki si je tod poiskal zavetje. Govorili so z neko otroško radostjo, kot bi to pravljično zgodbo, o kateri je sanjala vsa srednjeveška Evropa, sami doživeli. Ozki hodnik smrti Nenadoma smo med dvema otokoma ponovno našli na izgubljeni Nil. Potem, ko njegov temni tok prečka jezero od vzhoda proti zahodu, mirno zopet odteče skozi kavne in čajne plantaže, ki obrobljajo puščavo. Toda v Tisisatu mu zmanjka zemlje. Tu pade 50 metrov globoko v prepad. Na njegovem dnu neprestano, toda nevidno besni in se peni. Potem skače od skale do skale, skozi razpoke in mi mu sledimo. Končno pridemo do tja, od koder ni več poti dalje. Pobesnelo vodovje se spusti osem ali deset metrov globoko in z neznansko močjo poruši in izruje vse, kar mu je napoti. Potem teče skozi kanjon, obdan s strmimi črnimi skalami, ki je ponekod globok tuđi do 1500 m, drugje pa samo 20 m. Se nihče v zgodovini se ni po tej naravni poti povzpel na visoko etiopsko planoto. To je edina dežela na črnem kontinentu, ki tisočletja kljubuje besedi gospodovati. Celo Mehmet Ali, ki je zavojeval Egipt, se ji je moral odreči. Nič bolj srečna pa ni bila kraljica faraonov Načesput 3000 Veličastne piramide v puščavskem pesku ob Nilu so med najstarejšimi in najlepšimi spomeniki let pred njim. Tudi nihče izmed stotih raziskovalcev, ki so se v čolnu poskušali spustiti po modrem Nilu iz jezera Tane v Kartum, ni uspel. Prav tako tudi ne sir Cheessman, britanski agent, ki se je s strašno vodno silo boril polnih osem let. Zadnja ekspedicija, ki so se je udeležili Jean Laporte in pet njegovih prijateljev leta 1961, se je morala tragično končati. Štirje so propadli, ostala dva sta zblaznela. Torej nobenega življenja ni na dnu tega »ozkega hodnika smrti«. 2e tako nezdrav zrak zastrupljajo še komarji in muhe, katerih pik človeka oslepi, paralizira ali napravi blaznega. Samo najstarejše pošasti sveta lahko živijo tukaj. To so krokodili, orjaške kače, velikanski orli in nekateri dolgokraki, ki se najdejo samo še tukaj in na freskah v Luksor-ju. V to brezno, kjer je svet še vedno tak kot je bil pred milijoni let, ko človeka še ni bilo, ne more nobena stvar, razen helikopterja. Divji ples v puščavi EI bahr! Ei bahr! To je reka! To je morje! Arabska beseda bahr ima tako dva pomena. Prvi nalivi, ki naznanjajo veliko deževje in naraščanje vode, pomenijo za Fazugli veselje in paniko. Tu Modri Nil, potem ko se prebije skozi divje etiopske soteske, vstopa v Sudan. Razposajen in blaten se zlekne v puščavski pesek, ki je ves rdeč od naplavi jenih mravljišč, izruvanih dreves, razjedenih skal in milijard kosov zemlje, korenin in kamenja. Vse to sestavlja bogato blato, katerega Beli Nil jemlje s seboj prav do Egipta in ki spreminja ogreto puščavo v žitnico in bombažnico Orienta. Fazugli — to je puščava, Sudan. Dolgo so mislili, da je to biblijski Ofir, kjer so Salomonove legije iskale zlato za gradnjo templja v Jeruzalemu. In pod tem ognjenim nebom, v samoti žarečega prahu in peska, ki se razprostira 3000 km daleč., do Sredozemskega morja, je plesal naš džip svoj divji ples na razdrapani in razorani poti, ki so jo neprestano zabrisavale peščene nevihte. Prva kamela.. Prva mošeja. Tu se torej zače nja Islam. V Jubi smo videli dinko, moža - dol--gina, poslednjega predstavnika prazgodovine, kako je čepel na eni nogi, 300 km više v Malaka lu (nasproti znane vasi Fašoda, ki se danes imenuje Kodok) pa nas je opazoval šiluk, prvi pastir, oblečen v kratko rdečo togo, skrivnosten idol Egipta sredi svojih bikov, podobnih tistim na grobnicah Sakkare. Kartum — svetleča oaza Tu, v tej sudanski puščavi, na poti, ki nas pelje v Kartum, smo odkrili pravega nomada — beduina. Večno hodi tako, sedeč na^ svojem velblodu, skozi peščeno samoto in tisočletni veter, »svoboden, s soncem in zvezdami nad svojim turbanom in z edinim bogom Alahom«. Se smo srečali vzdolž naše poti nekaj karavan. Beduini, njihovih pet ali šest velblodov ali trop koz z usnjenim šotorom, kjer je najboljša preproga namenjena za gosta, ki ga slučajno srečajo in so prepričani, da ga je poslal sam Alah V dušeči noči žari Kartum kot velika oaza svetlobe. Koliko spominov smo pustili za seboj, pri sotočju dveh rek, kjer se rodi pravi Nil, »kraljevska pot Egipta«, kot ga je imenoval Ram< zes II. Staro tržišče slonove kosti, zlata, sužnjev, karavansko prenočišče, kjer so se sreča-vale vse afriške in azijske karavane. Kartum, kjer se je Vinston Churchill udeležil svoje zadnje zgodovinske naloge, je danes glavno mestd svobodne države, eno velikih univerzitetnih mest črnega sveta in brez dvoma ena najmodernej ših metropol nove Afrike. Mehemet Ali, Mahdi, Gordon Kilchener, Stan ley! Kaj je ostalo od te puščavske epopeje, o ka teri danes komaj še govorijo zgodovinske knji ge? Samotni pesek in tisočletni veter sta vse pre krila in izbrisala. Priredila: TONČI JALEN Glas An čeprav je danes že polno zaživela »nova šola« angleškega filma, ki posega v aktualno družbeno problematiko in pa nova, dostikrat vse prej kot uglajena izrazna sredstva — pa še vedno ni mrtva in pozabljena tudi »stara angleška šola«, ki je bila v svojih najboljših delih mnogokrat vzorno elegantna, izbrušena in prefinjena. Ob imenih Tonyja Richardsona (Okus po medu, Tom Jones), Karla Reisza (V soboto zvečer, v nedeljo zjutraj) in Johna Schlesingerja (Tudi to je ljubezen) so še vedno živa tudi imena Carola Reeda (Tretji človek, Berlinska zgodba). Davida Leana (Oliver Tvvist, Most na reki Kwai, Lavvrence Arabski) in Anthonvja Asquitha (Pvgmalion, Milijonarka). Tudi ti še vedno ustvarjajo. Trenutno so sicer večinoma v senci mladih angleških »novovalovcev«, vendar pa je vprašanje, ali bo tudi tem mladim Angležem filmska zgodovina dala tako častno mesto, kot jo je že dala starim ... Ne glede na to (in tudi ne zaradi tega!) pa si oglejmo tokrat delo Anthonvja Asquitha. Filmski portret angleškega režiserja Anthonvja Asquita V najboljšem A3quithovem delu: »Pygmalion« (1938) po komediji Bernarda Shawa sta odlično zaigrala Leslie Ho-vvard in Wendy Hiller sonom). Prefinjena, elegantna, pristno angleška komedija mu je prinesla njegov največji finančni uspeh. Sledili so »špijonka« »Mreža« (1952), moderni »Romeo SIN LORDA V OXFORDU IN HOLLYWOODU Anthony Asquith (izg. Es-kvit) se je rodil leta 1902 kasnejšemu britanskemu premieru lordu Asquithu. Po študiju na oxfordski univerzi se je krajši čas mudil v Hollvvvoodu, kjer je proučeval »filmsko industrijo«. Njej se je po povratku v domovino povsem posvetil in od leta 1927 do danes režiral skoraj 40 filmov. Njegov prvi film je bil konček satire na filmsko industrijo — »Zvezde repatice« (1927, scenarist in asistent režije). V bistvu pa je bila to melodrama, kar bi lahko rekli tudi za njegov najboljši film nemega obdobja, detektivko »Dvorec v Dartmooru« (1929), ki jo je posnel po »Podzemlju« in »Ubežni princesi«. »Dvorec« odlikuje predvsem Asquithov čut za ritem in dramatičnost. Ob tem melodramatičnem začetku preseneča stroga, dokumentarična objektivnost nekaterih odlomkov Asquitho-vega prvega zvočnega filma »Govori Anglija« (1931). Bitka za Dardanele spada verjetno med najboljše vojne sekvenoe na filmskem platnu. Kljub objektivnosti pa iz njih diha domoljubja ki preveva vse Asquithovo delo. V naslednjih sedmih letih Asquith ni našel ustrezne teme. Po nekaj nepomembnih filmih je končno leta 1938 posnel svoje najboljše delo »Pvgmalion«. V sodelovanju z odličnim Leslie jem Hovvardom (ki je prevzel režijo igralcev in vlogo Hig-ginsa) in z Wendy Hiller v glavni vlogi je nastal film, ki mu je posvetil pozornost sam Shavv (za film je po Asquithovi ideji dodal en prizor). »Pvgmalion« je še danes triumf mojstrskega obvladanja medija in priča o nesmrtnosti Shavvove teme. Umetniškemu in finančnemu uspehu »Pygmaliona« je sledila po lahkotnem »Francozu brez solz« (1939) vrsta zelo uspelih filmov, z naslednjim vrhom leta 1953: »Važno je imenovati se Er-nest« (kot so film ori nas ponesrečeno imenovali). V tem času je Asquith večkrat zelo plodno sodeloval s scenaristoma Rattiganom in de Grunevvaldom; med deli te trojice so »Pot k zvezdam«, »Potomec družine Winslow« in »Zelo važne osebe« (The VIPs). PISAN MOZAIK Michael Redgrave (nazadnje smo ga videli v vlogi očeta Za vse Asquithovo delo in v Losevevem »Času brez usmiljenja«) za vlogo v Asquith-še posebej za to, najplodnej- ovi »Browningovi verziji« (1951) dobil nagrado v Cannesu še obdobje njegove umetni- ške kariere, je najznačilnej- tudi po ^ karakterizaciji. ma »copata«, je odlično za-*a izredna raznovrstnost >>PoIuraj« (1943( z mladim i , Michale Redgrave (na„ Poskusil se je malone v vseh Laurenceom Olivierom) in grada v Cannesu). zvrsteh pn tem pa je vedno >>Pot k zvezdam« (1945 — Naslednje leto je Asquith povedal tudi delček resnice Asquith mu { ,vojni f ilm { zakladnico an- o svoji domovini Angliji in brez h[tk; letalski film brez f komedije in o svojih rojakih, nenavadnem letenja«) pa sta se uvrstila po delu Oscarja VVildea po-Ijudstvu Albiona. Celotno v angleško kIasiko. Naj ome. £ j ' ^ . fi]m Asqu,thovo delo je mozaik nimo še skromni) a zanimivi in eno svojih najboljših del: s katerim je mojster povedal }>Dogodek na Kanalu« (po- »Važno je imenovati se Er-o svoj, dezeh vec predvsem snet v desetih dneh) in ne. Rest<< (zJMichaleom Redgra. pa vec dobrega kot kateri- sentirnentalni »Ob svitanju Veom in Michaelom Denni-koh drug angleški režiser. se pogrezamo« (1943). V svojih filmih je dokazal predvsem odlično poznava- DETAJLI IN IGRA nje svojih rojakov, od ari- stokratov (Važno je imeno- Po lahkotnem «Ko sije son-vati se Ernest) do delavcev ce« je Asquith leta 1948 pre-(Ženska, za katero gre), od nesel na film takrat popu-meščanstva (Potomec dru- larn0 odrsko delo »Potomec JullJa«« — »Mlada ljubim zine Winslow, Brovvningova družine Winslow«, melodra- ca* (1954)drama z vojaškega verzija) do angleških oficir- mo, ki pa jo odlikujejo sodišča »Carrington VC (1954, jev (Carrinton VC). skrbno izdelani detajli. Nato dom Nlven°m). In nato za- Posebno mesto v Asquitho- pa je poleg kriminalke »žen- nimivo de„lo: »Naročilo za vem delu imajo njegovi voj- ska, za katero gre« posnel u*1101^ (1957)» ki obravnava ni filmi. Čeprav naročeni in leta 1950 psihološko dramo Pr.oblem osebne odgovorno-torej po svojem namenu iz angleškega meščanskega stl Y doDl mnozičmh vojnih propagandni, odkrivajo re- življenja »Brovvningova ver- "bojev. ^ snico o človeku v vojni in zija«. V ganljivi, a pristni C1?va P«*"** manj uspelih se odlikujejo ne le po dosti- zgodbi o starem učitelju, ki Shavvovih komedij (»Zdrav-kirat zgledni režiji, ampak je v šoli n«>riljubljen in do- mkova dilema« in »Mihjo- ^ narka«), »Dva živa in en mrtev« (posnet na švedskem leta 1961-62), »Topovi teme« in »Zelo pomembne osebnosti« (1963 — Grand Hotel z Liz Tavlor in Richardom Burtonom ...) niso kaj prida spremenili umetniške podobe Anthonvja Asquhha ali ji kaj bistvenega dodali. Mimo njih in ne glede na svo-»,.,r.nn.Tr.„. -~ ->e bodočo delo (star je 62 »NAVARONSKA TOPOVA« angleškega režiserja J. Lee let) bo Asquith vedno častno Thompsona (po scenariju Carla Foremana) spadata v pri- zapisan v zgodovini angleške-ljubljeno zvrst vojnih filmov, v katerih je vojna pred- ga filma: skozi umetniško vsem napeta pustolovščina. Vendar pa gre tokrat res za prizmo je projeciral na plat-solidno delo, ki mu dajejo še poseben čar odlični glavni no podobo angleškega živ-igralci: Gregory Peck, Anthony Quinn, David Niven, An- ljenja, Angleževo umirjenost, thony Quayle, Stanley Baker in Irene Papas. njegov humor, njegovo od- »MOŽ, KI JE UBIL LIBERTY VALANCEA« je eden naj- !°čnost. njegov način zlobe novejših in boljših vvesternov mojstra klasičnega vvesterna in nJe§OY način ljubezni, - Johna Forda. Preprosta, prisrčna in rahlo ironična zgod- Predvsem pa njegovo nena-bica o še »zelenem« advokatu, ki hoče po svoje delati red vacno F-nvrzenost zapisanim na Divjem Zahodu. Igrajo James Stevvart, John Wayne, m ^zapisanim pravilom. Vera Miles in Lee Marvin. DUŠAN OGRIZEK Za pomladni s sv Pletene hlačke in reglan jopica, ki ju vidite na sliki, sta zelo primerni za spomlad-ni sprehod vašega 9 — 12 mesecev starega malčka. Oblečen bo toplo in udobno! Opis dela: Potrebujemo 300 gramov tanj še modre volne, nekaj bele volne za okras, pletilke št. 21/2 in 13 gumbov. Vzorec je gladek (na lice pletemo desne, na nasprotni strani leve). Rob pletemo vedno samo desno! Hlačke: Pletene so v enen kosu. Ples ti začnemo pri zad njem delu v pasu. Nasnuje mo 129 zank, pletemo 3crr eno levo eno desno, dalj« prvih in zadnjih 5 zank vedno desno za rob, ostale gladko (lice desno, drugo stran levo). Na vsake štiri vrste dodamo 1 zanko na vsaki strani. Dobimo 155 zank (5 + 145 + 5). Pletemo 17 cm visoko! Konico in hlačni izrez pletemo tako: gladko poplete-no 37 zank, obrnemo pletivo in pletemo nazaj, ostale zanke pustimo nepopletene na pletilki; nato popletemo 33 zank gladko, obrnemo in ple- temo nazaj; popletemo 29 zank, obrnemo itd. Tako pletemo toliko časa, da nam ostane samo 5 zank (vedno 4 zanjke manj!). Isti postopek ponovimo na drugi strani pletiva. Ko izpletemo hlačna izreza, izdelamo rob:. 1. vrsta: 48 zank desno, obenem snamemo 16 zank, 59 zank gladko, 48 zank desno in obenem snamemo 16 zank; 2. vrsta: 32 zank desno, 59 gladko, 32 desno itd. (123 zank skupaj). 1 Po 7. vrsti prvih in zadnjih 27 zank nazankamo, ostalih 69 zank pletemo tako: 5 zank za rob, 59 gladko, 5 zank za rob. V nadaljnjih 20 vrstah odvzamemo v vsaki vrsti po eno zanko na vsaki strani. Ostane nam 29 zank. Pletemo 4 vrste naravnost, nato pa zanke dodajamo: ^najprej štirikrat v vsaki drugi vrsti, nato po 16 v vsaki vrsti, dokler nimamo na igli 69 zank. S tem je dodajanje končano. Izdelamo prvi par gumbnic. Nato odvzemamo 17 krat po 1 zanko na vsaki strani in. izdelamo obenem tudi ostale gumbnice (5,5 cm narazen). Pletemo 18 cm visoko od prvega para gumbnic. Tako nam v pasu spredaj ostane 25 zank, 4 vrste pletemo ravno, nato dodamo 6 kraj po eno zanko (37 zank). Štiri * vrste pletemo ravno, odvzamemo na vsaki strani 3 krat po eno zanko na vsake štiri vrste, 2 krat po eno zanko na vsake 2 vrsti, 1 krat po 2 zanki, 1 krat po tri zanke v vsaki drugi vrsti. Ostalih 17 zank zazankamo naenkrat. Naramnice pletemo posebej: 7 zank pletemo vedno desno 26 cm dolgo in končamo. Okrasek izvezemo s križci. Jopico naredimo po priloženem kroju! 45 u ali Solnice moramo čistiti O Kaj radi pozabimo, da se mora tudi solnica očistiti. Nabrana nesnaga ob robovih gotovo ni v čast gospodinji. Sblnico izpraznimo vsaj enkrat tedensko in jo umijmo kot drugo posodo. Lahko si pomagamo s krtačo. Šele v suho in čisto posodico natresem nove soli. Lesena roba # Deske in vso lesnino po uporabi umijemo, sicer se umizanija in mast vpijeta v les. Večkrat jih zdrgnemo z vinom, milom in krtačo. Deske, ki diše po čebjuli, ribah ali ostrih začimbah splaknemo v vodi, ki smo ji prilili malo kisa. Osnažene lesene kuhinjske predmete sušimo na zraku. # Lesena roba sčasoma potemni in postane sivkasta, prav tako tudi mizne plošče. Zato je dobro, da včasih namažemo deske, žlice, kuhalnice in tudi mizo z mešanico 1 dl mlačne vode in 1 dl vodikovega superoksida. Tekočino pustimo na lesu pol ure, nato les dobro zmijemo s čisto vodo in posušimo v senci. Mizo pa dobro zbrišemo s suho krpo. Tako leseno robo tudi razkužimo. Lesene stvari belimo, če jih zdrgnemo z ostanki izžetih limdn. # Zvite kuhinjske deske poravnamo, če jih zavijemo v mokro krpo in obtežimo. Nujno je, da imamo eno desko za rezanje mesa in drugo za rezanje sladic. Začimbe in razno zelenjavo sekljamo na posebnih deskah. Plesen na oblekah # V vlažnem času moramo še posebno paziti, da obesimo v omaro le zares suhe obleke, sicer se jih rada loti plesen, ki je posebna nadloga v vlažnih stanovanjih. Obleka dobi poseben duh in madeže. Če jih dovolj zgodaj opazimo, jih lahko še odstranimo in sicer tako, da umazani del izperemo v vodi, pomešani s sainujaJkom Stara plesen tkanino načne, znto ni nomn« Kaj svetujejo nemški modni ustvarjalci za letošnjo pomlad in poletje Prav zaradi tega, ker se linija od lanskoletne ni dosti spremenila, so poudarki na modelih, ki nosijo letnico 1964, predvsem v barvah in modnih dodatkih. Linija je ostala ozka, ki daje ženi eleganten videz in jo*obenem tudi mla-dostno-športno poživi. Platno v pastelnih barvah, šantung in živahno potiskana svila so primarne tkanine v poletju. Lahko bi rekli, da so si berlinski modni kreatorji odločili za modno barvo pomladi — rumeno, in to v najrazličnejših odtenkih, od nežno hladno ka-narčkove rumene barve do močno ostro rumene. In druga barva? Ta je tudi živahna in poletno sveža-roza. Prav tako, kot se pojavlja rumena v vseh barvah, je tudi roza v 'različnih barvnih niansah od nežne do močne, skoraj rdeče barve. Zanimiva je prav ta kombinacija, ki so jo izbrali Nemci, in sicer modeli, ki so kro-' leni prav v moŠko-strogi liniji in so rafinirani z živahno-žen-skimi barvami. Karo je že dlje zelo priljubljen in tudi za letošnjo pomlad si je priboril vidno mesto. Jopice, plašči ali kostimi iz tvida v karo vzorcu so prav nepogrešljivi kosi v ženski garderobi. Pri elegantnih kostimih je jopica znatno daljša. Pri Športnih je kratka in ohlapno Prikupna moderna spalnica. Postelji sta lahko izdelani iz starih postelj. Stranice odstranimo, dodamo pa sprednji del, ki nadomešča nočni omarici. Pregrinjalo pokriva dve postelji in sega do dna. Dve Učni lučki polepšata sobo, če si zamislimo še nizek stol in omaro imamo že lepo spalnico. sega do bokov ali malce prekc njih. Na svetlo je zopet prišel kostim s pasom, katerega smo že pred nekaj leti tako rade zavezale. Vse tiste deklice, kt so vitke in zadosti velike, si ga lahko privoščijo. Zelo priljubljena je kombinacija obleke, navadno krojene v princes kroju, in kratka ali daljša jopica. Ta komplet je zelo praktičen, saj nam odvrne kot obleka ali kot kostim. Stil vojaške uniforme se je zasidraj tako kot' pri športnih oblekah tudi pri pfaščih. Oglate, povečana ramena, porte, dvojni manšeti, zavihki pri žepkih, vse to pravzaprav letos ni nič novega, izgleda pa, da je našlo že več' pristašev med ženskimi občudovalkamt športnega stila. Elegantni popoldanski plašči so v veliki večini ozki in skoraj poudarjajo linijo telesa. Rokava so vstavljena in ozka, ramena pa bolj ali manj razširjena. Mlada dekleta igrajo pri modi precej važno besedo. Njim na ljubo je prišel zopet na plan otroško preprost »bubU ovratnik. Ta je navadno bel in je prav lep kockast k temni obleki. In prav v tem je modni efekt. Samo nekaj: zrelejše žene naj se takih ovratnikov ne omislijo, čeprav so modni! Drugi modni ovratnik, ki jt dostopen tudi starejšim ženam je krojen v V izrezu in je podolgovato ošiljen — imenovat je »lastovičja perot*. 1C — 22.10 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 2345 Plesni zvoki ČETRTEK 26. marca RADIJSKI SPORED VELJA OD 21. DO 27. MARCA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 . v SOBOTA — 21. marca_ šalcj čestitajo in pozdravljajo 8.05 Vedre melodije za ko- z.abavna glasba - nec tedna -^8.55 Radijska S knjižnega ^a-16.00 šola za nižjo stopnjo - 925 dan za vas - 18*.00 Ak- Matic in Alenka v naši disko- J"3*?0«*1 d(?ma, m v.slet^~ teki - 9.45 Latinsko-ameriški 18-J?, obisku pri ceskih, ritmi - 10.15 Po domače - Poljskih m sovjetskih zabav- 10.35 Pesmi raznih narodov nih .ansamblih -18.45 Druz- poje zbor akademikov-11.00 ba m cas - 19*5 Glasbene Pozor, nimaš prednosti - razglednice - 20.00 Skupni _ 12.05 Zabavna glasba - 12.15 Program JRT - 21.40 Trije Literami sprehod - 16.00 Kmetijski nasveti - 1225 So- hstI » Pianisticnega albuma Vsak dan ^ vas _ 17 05 Igra botni zabavni mozaik - 13.30 7 22.10 S popevkam! po sve- ansambel Art van Damme _ Glasbeni sejem - 14.35 Naši tu ^f{^™?: 17.15 Turistična oddaja - poslušalci čestitajo in po- no ... zdravljajo - 15.15 Zabavna melodije glasba — 15.40 Poje ženski " zbor Tovarne pohištva iz No- TOREK ve Gorice — 16.00 Vsak dan -_«_-. . , 17.05 Gremo v. ki- 805 Godala in zabavm zbo 8.05 Z opernih in koncertnih odrov — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Srečanje v studiu 14 — 10.15 Plesni orkester Ljudske milice — 1030 Pet minut za novo pesmico — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Operetne uverture in koncertni valčki — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Razpoloženjske l8m Aktua]nosti doma m v svetu — 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Lah- 24. marca NEDELJA — 22. marca za vas no — 17.35 Pesmi in plesi ri — ,835 J^,mšc^. P?fml m ka glasba — 21.00 Lirika sko- jugoslovanskih narodov — napevi — 8.55 Radijska sola rf čag _ 2L4Q Koncert ^ 18.00 Aktualnosti doma in v^3 srednjo stopnjo — 9^5 orkester _ 22.10 Trije moj- svetu — 18.10 Recitali zna- Plesni orkestri tega tedna — stri sodobne g3asbe _ 23.05 menitih pevcev — 18.45 Novo f-4fc C,veV- rozica T Poljske popevke — 2320 v znanosti — 19.05 Glasbene l0/15 \rtnim^ F003?"^ val- Skupni program JRT razglednice - 20.00 Predstav- cka-10.40 Prizor iz Prodane ljamo vam novosti iz reperto- neveste — 11.00 Pozor m- PEXEK _ 27. marca arja ansambla Jožeta Kam- mas prednosti — 12.05 Zabav- -;-— piča - 20.20 Veliki Bobby - na glasba - 12.15 KmeUjski 8Xb Lahka in operetna 21.00 Sobotni ples - 22.10 nasveti - 1225 Domače vize glasba - 8.30 Nekaj doraa- Oddaja za naše izseljence - fa opoldne - 13.30 V pnca- cih - 8.53 Pionirski tednik 23.05 Prijeten konec tedna kovanju pomladi - 14.05 - 925 Z rapsodijami in plesi Radijska šola za višjo stopnjo po domovini — 10.13 Odlom- — 1435 Prleško gostovanje ki iz opere »Zrinski« — 1035 — 15.15 Zabavna glasba — Novosti na knjižni polici — 6.00 Dobro jutro — 6.30 15.30 V torek na svidenje — 10.55 Glasbena medigra — Napotki za turiste — 8,.00 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 11.00 Pozor, nimaš prednosti Mladinska radijska igra — Koncert po željah poslušal- — 12.05 Lahka glasba —12.15 8.52 Glasbena medigra — 9.05 cev — 18.00 Aktualnosti de*- Kmetijski nasveti — 1220 Naši poslušalci čestitajo in ma in v svetu — 18.10 Češko- Z domačimi ansambli — 1330 pozdravljajo L — 10.00 še slovaške popevke — 1825 Pri Franzu Shubertu — 14.05 pomnite, tovariši —1030 Ros- Plesni orkester RTV Lju- Radijska šola za nižjo stop- sini, VVebl in Lalo na tujih bljana in njegovi solisti — njo — 1435 Pri madžarskih koncertnih odrih — 11.30 18.45 Na mednarodnih križ- skladateljih zabavne glasbe Nedeljska reportaža — 11.50 potjih — 19.05 Glasbene raz- — 15.15 Napotki za turiste — Deset minut z orkestrom glednice — 20.00 Poje ko- 15.20 Zabavna glasba — 15.45 Alfred Scholz —12.05 Naši po- morni zbor Radia Sarajevo Jezikovni pogovori — 16.00 slušalci čestitajo in pozdrav- — 20.20 Radijska igra — 21.25 Vsak dan za vas — 17.05 Iz ljajo II. — 1330 Za našo vas Spomladinska serenada — življenja in dela Antonina — 13.50 Koncert pri vas do- 22.10 Glasbena medigra — Dvofaka — 18.00 Aktualnosti ma — 14.10 Radi bi vas za- 22.15 Skupni program JRT — doma in v svetu — 18.10 Pes- bavali — 15.05 Po poteh ru- 23.05 Za vsakogar nekaj mi borbe in dela — 18.30 ske glasbe — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Domače melodije za nedeljsko popoldne — 16.45 Valčki Jo-hanna Straussa — 17.05 Ham-mond orgle SREDA — 25. marca Pripoveduje nam — 18.45 Iz naših kolek. — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Kon- 8.05 Jutranji divertimento certna in zabavna glasba — - 8.55 Pisan svet pravljic in 20.15 Tedenski zunanjepolitič-17.15 Radij- zgodb — 925 Iz Jugoslovan- ni pregled — 20.30 Iz slovenska igra — 18.02 Glasba iz ske produkcije zabavne glas- ske violinske glasbe — 21.00 znamenitih oper — 19.05 Glas- be — 10.15 Pesmi in plesi iz Po strunah in tipkah — 21.15 bene razglednice — 20.00 Iz- češkoslovaške — 10.45 Človek O morju in pomorščakih — berite svojo melodijo — 21.00 in zdravje — 10.55 Glasbena 22.10 Plesni zvoki — 23.05 Njihovi rokopisi-\ 22.10 Ples- medigra — 11.00 Pozor, ni- Nokturno in koncert na glasba — 23.05 Trije slo- maš prednosti — 12.05 Za- ——— ————— bavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Lahek opoldanski spored — 1330 Iz dežele v deželo — 14.05 Radijska šola za srednjo KINO Kranj »CENTER« 21. marca ameriški film V SVETU KOMEDIJE ob 15.30 venski skladatelji PONEDELJEK — 23. marca 8.05 Koroške narodne v priredbi Zdravka Švikaršiča stopnjo — 1435 Popevke "iz — 825 Dvoje novosti iz ar- Sovjetske zveze — 15.15 Za- hiva zabavne glasbe — 8.55 bavna glasba — 15.40 Pesmi Za mlade radovedneže — 925 slovenskih skladateljev — Pojeta tenorist Jože Gostič 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 UT1> itaL barv. CS film RO- Ln Vera Klemenšek — 10.15 Cikhis Chopinovih skladb — DOŠKI VELIKAN ob 17.30 V Lotosovi deželi — 1035 Naš 1735 Iz fonoteke radia Koper m 20. uri, premiera amer. podlistek — 10.55 Glasbena — 18.00 Aktualnosti doma in barv- cs f>Ima NAVARON- medigra — 11.00 Pozor, ni- v svetu — 18.10 Mojstri or- maš prednosti — 12.05 Zabav- kestrske igre — 18.45 Ljud- na glasba — 12.15 Kmetijski ski parlament — 19.05 Glas- nasveti — 12.25 Lahka glas- bene razglednice — 20.00 ba — 13.15 Obvestila in za- Koncert za violino in orke- bavna glasba — 1330 Glasbe- ster — 20.30 Koncert v stu- SKA TOPOVA ob 22.30 uri. 22. marca amer. film V SVETU KOMEDIJE ob 10. uri, ital. barv. CS film RO-DOŠKI VELIKAN ob 14., 16.30 in 19. uri, premiera ni sejem — 1435 Naši poslu- diu 14 — 21.30 Lepe melodije amer. VV film MOŽ, KI JE UBIL LIBERTY ob 21.30 uri 23. marca amer. barv CS film NAVARONSKA TOPOVA ob 16.45 in 19.30 uri 24. marca amer. barv. CS film NAVARONSKA TAPO-VA ob 16.45 in 19.30 uri 25. marca amer. barv. CS film NAVARONSKA TAPO-VA ob 16.45 in 19.30 uri Kranj »STORŽIČ« 21. marca francoski film MARIE OCTOBRE ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma NAVARONSKA TOPOVA ob 22. uri 22. marca amer. film ZAKAJ SE BORIMO III. del ob 10. uri, amer. film V SVETU KOMEDIJE ob 14. in 18. uri, francoski. film MARIE OCTOBRE ob 16. in 20. uri 23. marca ital. barv. CS film RODOŠKI VELIKAN ob 17. in 19.30 24. marca amer. VV film MOŽ, KI JE UBIL LIBER-TY VALANCE, ob 17. in 19.30 25. marca amer. VV film MOŽ, KI JE UBIL LIBER-TY VALANCE ob 17. in 19.30 uri Stražlšče »SVOBODA« 22. marca italij. barvni CS film RODOŠKI VELIKAN, ob 15.15 in 20. uri, francoski film MARIE OCTOBRE, ob 18. uri Cerklje »KRVAVEC« Kino predstave odpadejo! Naklo 22. marca amer. barv. film NUNA ob 16. in 19. uri Jesenice »RADIO« 21. do 22. marca amer. barv. film DVA JEZDECA 23. marca franc. barv. C S film MEČ MAŠČEVANJA 24. do 25. marca ita. špan. ban'. CS film LAŽNI ZAKON / 26. marca amer. barv. film POLET V PRIHODNOST Jesenice »PLAVŽ« 21. do 22. marca ital. špan. barv. CS film LAŽNI ZAKON 23. do 24. marca amer. barv. film DVA JEZDECA 25. marca egiptovski film NEPOZNANA ŽENA 26. marca jugoslovanski film ROJAKI Žirovnica 21. marca nemški VV film MAŠČEVALEC 22. marca angl. barv. film POD OKRILJEM NOČI 25. marca amer. barv. film DVA JEZDECA „ Dovje 21. marca angl. barv. film POD OKRILJEM NOČI 22. marca nemški W film MAŠČEVALEC 26. marca amer. barv. film DVA JEZDECA Koroška Bela 21. marca jugoslovanski flim ROJAKI 22. marca amer. CS film ZLATO IZ SEVEN SAINTS 23. marca ital. špan. barv. C S film LAŽNI ZAKON VALANCE Kranjska gora 21. marca amer. CS film ZLATO IZ SEVEN SAINTS 22. marca jugoslovanski film ROJAKI 24. marca egiptovski film NEPOZNANA ŽENA 26. marca ital. špan. barv. CS film LAŽNI ZAKON Ljubno 21. marca slovenski film ČUDNO DEKLE ob 19.30 uri 22. marca amer. barv. film GUSAR ob 16. uri Duplica 21. marca španski CS film ČRNA KRONIKA ob 19. uri 22. marca španski ,CS film ČRNA KRONIKA ob 15., 17. in 19. uri 25. marca italijanski film BELI ŠEJK ob 17. uri 26. marca italijanski film BELI ŠEJK ob 19. uri 27. marca ital. špan. CS film GOLIJAT IN VELIKANI ob 17. in 19. uri Radovljica 21. marca amer. barv. film V SLUŽBI PANČA VILE 21. marca angleš. film TUDI TO JE LJUBEZEN ob 20. uri 22. marca amer. barv. fi'm V SLUŽBI PANČA VILE ob 16. in 20. uri 22. ,marca angleški film TUDI TO JE LJUBEZEN ob IS. uri 22. marca amer. barv. CS film SERENADA VELIKE LJUBEZNI ob 10., uri dop. 24. marca italijanski film MRK ob 20. uri 25. marca italijanski film MRK ob 18. in 20. uri 26. marca ital. barv. CS film LJUBEZEN NA MEJI SVETA 27. marca jugoslovanski film V SPOPADU ob 20. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU * SOBOTA — 21. marca Ob 1930 za IZVEN Den-ger: MINUTO PRED DVANAJSTO NEDELJA — 22. marca Ob 10. uri URA PRAVLJIC — 10 program, ob 16. uri za IZVEN De Štefani »SOBOTA GREHA« PONEDELJEK — 23. marca Ob 16. in 1930 uri Stehlik »TIGROV KOŽUH gostovanje gledališča Svobode center Trbovlje veljavne vstopnice od 13. .3. 1964 TOREK — 24. marca Ob 1930 uri red PRE-MIERSKI Ustinev: LJUBEZEN ŠTIRIH POLKOVNIKOV gostuje Mestno gledališče ljubljansko SREDA — 25. marca Ob 1930 uri za red KOLEKTIV Ustinov: LJUBEZEN ^ ŠTIRIH POLKOVNIKOV gostuje Mestno gledališče ljubljansko Rešitev v sili Šolniki v Mišjem dolu so se zaskrbljeni spogledovali. Stoletnica šole se je bližala z atomsko naglico, njihov program zji proslavo pa je bil še vedno bel, nepopisan list papirja. Upraviteljev pogled je obšel konferenčno omizje in proseče bezal na dan ideje. »Priredimo kulturni večer scdob-ne slovenske poezije! Ljudje so že naveličani stereotipnih zborov, govorov, recitacij in prizorčkov s kurirč-ki in kljukastimi križi,* je dal v generalni pregled prvo idejo slavist Cene Vejica. »Kako sveže, kako vzpodbudno bo učinkovala izbrana beseda naših mladih umetnikov. Recimo: Netopirji tulijo v noč ... Ooooo, kje si, nedokončani cestni kanal? Prijatelj i z pil mi je roso z oči, prodal mi ženo in psa. Ena in ena je štiri . ._.« BREZ BESED Upravitelj je z zanimanjem prisluhnil. Prežvečil je idejo, pa je z obžalovanjem ni pogoltnil. »Preveč revolucionarno,* je odkimal in ko je prestregel slavistov razočarani obraz, je urno diplomatsko pristavil: »Poleg tega pa mora biti program proslave tesno povezan z učnovzgojno vsebino sodobne, reformirane šole .. .« »Toda saj so tu netopirji!* je Vejica obupan za'eclal. »Tovariš biolog, kaj pravite? In vi, tovarisi-ca Kateta, saj ste slišali: ena in ena je štiri . . .* Zgodovinar, ki je skušal spraviti v upraviteljevo pisarno svojo nečakinjo 'za tajnico, je z medenim glasom dejal: »Tovariš upravitelj ima prav, kolegi! Tale stavek o nedokončanem cestnem kanalu mi ni prav nič všeč, utegnili bi užaliti komunalo in občino.* »Da, da, silno kočljivo, posebno tisto o ženi in psu. Smrdi po dekadenci zahoda,* jt pisnila upraviteljeva žena, ki je bila zaradi moža ljubosumna na mlado anglistko. Šolniki so se pričeli razvnemati, da so jim rdele pleše in drhteli s tinto prepleskani prsti. Kazalec upraviteljevega notranjega barometra Je pričel drseti proti NEVIHTA, VIHAR in mož, je ves v skrbeh bil?1, streljati v oblake. »Nikar, nikar, tovariši! Ni vredno izgubljati besed, kajti pravkar mi je prišlo na misel nekaj .bistveno važnega! Pozabili smo, tovariši, da mora biti program sestavljen tako. da bo zahteval čimmanj izvajalcev. Saj veste, da naša mala šola ne premore dosti učencev, ki bi bili kos zahtevnemu nastopu na odru. Poleg tega je s prevelikim številom nastopajočih preveč dela in odgovornosti. Predlagam torej, da reduciramo število nastopajočih na minimum, toda kljub temu izvedemo program, ki bo v .celoti odražal problematiko šole ■n kraja!* Polovica prosvetarjev te zadrema-la, drugi so vneto prikimavali in otožno razmišljali o pomladanskem čiščenju, dragi zelenjavi in filmskem Programu prihodn'ega tedna. Sterilna tišina ie ovijala zbornico. Tedajci plane pokonci fizkulturnik in zmagoslavno vzklikne: »Tovariši, imam ga! rPikažimo z učenci seio delavskega sveta pod efa ,Šrauf iz Mišjega dola. Dokazali bomo tesno sodelovanje šole s proizvodnjo, poleg tega pa bo prizor smešno lahko naštudirati. Direktorjevo vlogo se bo naučil a boljši odličnjak, ostalim pa itak e bo treba drugega, kakor da mu ■ es čas prikimavajo!* VILKO NOVAK / VELJA OD 21. DO 27. MARCA OVEN (213. — 20.4.) URESNIČITEV neke želje bo močno prizadela družinski proračun, vendar načina življenja ne spremeniš predvsem zaradi dobrih stricev. Po sredi nastopijo prebavne motnje. Hrepenenje. BIK (21. 4. — 20. 5.) RAZTRESENOST in pozabljivost ti nakopljeta vrsto nevšečnosti. Spremembam v službi si komaj kos zaradi precenjevanja lastnih sposobnosti, vendar ideja bo vžgala. Neka kritika te potre le za krajši čas. Pazi, aduti so v tvojih rokah. Nekoga razveseliš z darilom, drugega pa z molkom užalostiš. DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.) IZ SPEKULATIVNIH nagibov uživaš ob solzah. Skrajni čas je, da .si privoščiš malce temeljitega počitka, v drugem okolju in brez razmišljanja. Sreča je v tvojih rokah, samo prijeti jo moraš s prave strani. V petek hipna ljubezen. RAK (21. 6. — 22. 7.) NEHOTE se bo novo prijateljstvo razvilo v ljubezen, kar pa bo povzročilo salve ljubosumnosti s strani tvojih prijateljev. Tihi teden brez posledic. LEV (23. 7. — 22. 8.) TISTO, kar naj bi bilo prikrito, je že očito: kozarcem se izmak neš, zaljubljenosti pa ne, kakor tudi ne spominom. Očitki zaradi obljube in grde besede ti v sredo nagubančijo čelo. DEVICA (23. 8. — 22. 9.) OKOLIŠČINE te prisilijo, da se postaviš v opozicijo in se pred kolegi osmešiš. Intimnost pokvari radovedno oko in dolgi jezik. Pismo od daleč te gane. TEHTNICA (23. 9. — 22. 10.) ZELJA PO SPREMEMBAH te bo speljala v nevarne vode, s katerih se rešiš le s ponižno iskrenostjo. V družbi se s humorjem uveljaviš. Izogibaj se sladkarij. ŠKORPIJON (23. 10. — 22. 11.) ZNANEC te preseneti z izjavami, ki sprožijo val ljubosumnosti in navdušenja hkrati. Z domišljijo si ustvarjaš samo zapreke in nerazumevanje v domačem krogu. STRELEC (23. 11. — 22. 12.) NEOPAZNO dvorjenje žališ z ignoranco. Torkovo srečanje ti obudi dveletne spomine, da za dva dni pozabiš na svoje obveznosti. Poslušaj nasvet starejšega prijatelja in ne išči izgovorov v domišljiji. Prijeten obisk. KOZOROG (23. 12. — 20. 1.) PO DALJŠEM ČASU prejmeš novice od osebe, ki ti je bila pred časoin zelo pri srcu. Pekla te bo vest zaradi osveženih spominov. Za nekaj dni spremeni okolje. VODNAR (21. 1. — 19. 2.) PRIJATELJICA te preseneti z neiskrenim čvekanjem, da bo nedeljska avantura splavala po vodi. Telefonski pogovor ti prekriža načrte, vendar napolni denarnico. Motorizirani izlet. RIBI (20. 2. — 20. 3.) NEPRIČAKOVAN razgovor te reši morečih skrbi, tako da živčnost popusti šele sredi tedna. Nekaj slišiš pa te za hip prevzame ljubosumnost. Kesanje zaradi zaletavosti. Zapoznelo darilo in čestitka te raznežita TELEVIZIJA SOBOTA — 21. marca_ RVT Beograd: 17.05 Poročila, 18.05 Gledališče ob 18.05, RTV Ljubljana: 19.00 TV obzornik, 1920 Otok kaktusov v puščavi, 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu, JTV: 20.00 TV dnevnik, RTV Ljubljana: 2030 Propagandna oddaja, RTV Beograd: :20.45 Ogledalo državljana Pokornega, Evrovizija: 22.00 Velika nagrada Evrovizije za p-sem Evrope 1964, RTV Ljubljana: 22.45 V sezoni, 2335 Poročila NEDELJA — 22. marca RTV Zagreb: 11.00 Kmetijska oddaja, 11.30 D/snejev svet, RTV Ljubljana 17.50 »Kameno srce«, 18.30 Kameleon — TV podlistek, 19.00 Mladinski TV klub, JTV: 20.00 Nedeljska oddaja T V dnevnika, RTV Ljubljana: 20.45 Shakespeare — biografska drama, 21.45 Jazz na ekranu, 22.15 Poročila PONEDELJEK —- 23. marca RTV Ljubljana: 10.40 Televizija v šoli, 1520 Ponovitev Šolske ure. RTV Zagreb: 18.00 TV v šoli, RTV Ljubljana: 18.30 Poročila, 18.35 Kljukčev polet — lutkovna igrica, 19.00 TV obzornik, JTV: 19.30 Tedenski športni pregled, 20.00 TV dnevnik, RTV Beograd: 20.30 Celovečerni film, 22.00 Poročila TOREK — 24. marca Ni sporeda! SREDA — 25. marca RTV Ljubljana: 1730 Angleščina na TV, 18.00 Poročila, 18.05 Slikanica za najmlajše, 1820 Pionirski TV studio, 19.00 TV obzornik, RTV Zagreb: 2020 Propagandna oddaja, 20.45 Ekran na ekranu, RTV Ljubljana: 21.45 Kulturna tribuna, 22.15 Filmska zgodba, 22.45 Poročila ČETRTEK — 26. marca RTV Zagreb: 10.00 TV v šoli, RTV Beograd: 18.00 Poročila, 18.05 Slika sveta, RTV Ljubljana: 18.50 Britanska enciklopedija, 19.00 TV obzornik, 19.30 Koncert romunskega folklornega ansambla »Perenica«, RTV Beograd: 20.00 TV dnevnik. RTV Ljubljana: 2030 Vražjeverje na Slovenskem, 21.15 Mali komorni koncert, 21.50 Poročila PETEK — 27. marca_ RTV Ljubljana: 1730 Angleščina na TV, 18.00 Poročila, 18.05 TV filmski klub, 1830 27. marca leta 1941, 1850 Glasbeni kotiček, 19.00 TV obzornik, RTV Beograd: 1930 Koncert Radmile Bakočevic*, JTV: 20.00 TV dnevnik, RTV Beograd: 2030 Propagandna oddaja, RTV Zagreb: 20.45 Portreti Jaroslava Marvana, 21.40 Snežna lepotica, 22.00 Poročila