Listek. Dve hčeri. (Povest.) Gospica Elvira stoji pred velikiin zrcaicm. Vsa se vidi v njera: gleda po sebi in si primerja novo obleko, novo krilo, kako ji stoji. Urezala ia sesila ji je obieko šivilja, ki sedaj pred Eiviro kleči ia ji popravlja vsako gubo. Elvira hoče, da stoji na njej vse, kakor da je ulito — kajti ta obleka je za »bal« za »ples«, ker bo čez par dai »veliki ples« v bližajem trgu. Tako torej, v bližajera trgu bo »veltki ples«, gospodičaa pa živi daleč od tega trga, na posestvu aekega bogatega velikaSa. Na tem posestvu je Eivirin oče direklor, ali upravitelj vsega posestva. Vsekako, ajeaiu je dobro, a ž ajim živi tudi žena ia njegova hči Elvira, za katero že šivajo cei teden obleko za oni »veliki ples«. Oaa je vsa v tej obleki, ne samo 8 telescm, airjpak tudi z vso pametjo in z vso dušo: oaa samo misli na svojo obieko in pa na to, kako bo ves svet giedal na ajo in se ji divil. Komaj je rekla Hvoji materi, na| vzame \z omare hladilico, pibalico, s katero delajo gospe in goupice pihljaje ter se tako hladijo, ko jim je vroče, sli pa zskrivajo svoje hudobao lice, ko drugim namiguiejo, ati pa, ko druge zasmehujejo .... Mati je torej vzela Etviri iz omare to pihalico. Ali gorje! Pihalica je bila bela, Efvirina obleka pa je bila rumeakasta: to ni pristojalo k novi obleki! Sedaj udari Elvira na mater: »AU nisem jaz djala, ko sve kupovale blago za novo obleko, da ne bo pristojala k terau pihalica iu Ad bo treba naročiti novo. »Kaj naj stonrno sedaj, moj otrok, sedaj ni več poraoči«, \n odgovorila mati. >0j, kaj ai ve5 pomoči! Ples bo fie le čez 8tiri dai, pa iahko' brzoi&vimo na Duaaj, da nam posijejo precej rumenkanto pibahcu.« »AU koga naj posijemo na brzcjavni urad? Eai konji so odpeljali očeta v trg, a drugi 80 v gozdu. Tudi bi se že težko priSlo pravočasno, ker je že pet ura, a na brzojavu je odprto ie do Seste ure«, je odgovorila mati Elviri. »Ako ni konj, pa poSlji kako služabaico!« »Ali koga naj poSljem, ko je vse na delu in ai nikogar doma?c »PoSlji malo Jelico!« je odgovorila vsa v solzah Elvira. Ta mala Jelica — to je bila hči neke pasfarice na tem veHkaškem posestvu. Jelica je imela okoli devet let. Elvira [o je pcklicala  ia ji izročila listič, aa katen m jo bil napi;»aa brzojav. »Na, nesi to v trg ua brzojavai urad. Ali hiti, teci, kar te morejo nesti noge, da prideš ?e za časa. Ako dospeS, dobžš »fliko« (10 soldov) in Se krpico obleke za tvojo pupico. Zdaj pa le teci hitro.« Gospoda ima svoje plese po zimi, a danes je zares zima in veter pžba tako silao, da ne more človek ai psa spoditi iz bi3e! A sirota Jelica je tako slabo oblečeaa. Na Diej je nekaka suknica, na glari in okolu vratu ima robec, a aa nogab ima slabe natekače. Ali ubogo dekle teče, teče v lw» — mora! Gospoda je ukazala, a k tei ¦ bljubila »fltko« in krpo za pupo. VTeter razsaja ia vse cvili po polju. Elvira se razgovarja s šiviljo: »Kako težko je to, ako žtvi človek tako na kmetih. — Nič nima človek pri roki. Ne bi se omožila na kmetih za nikogar — za nič na svetu!« »Prav imate«, je djala šivilja. Medtem je prišel v sobo Elvirin oče — ves v suegu in ves zmrzajea. Bd je v trgu in je čul marsikaj, kar se tam pripravlja za »veliki ple8<, in je seda| to pravil Elviri, a Elvira je bila pri tern zopet vsa na plesu, aii se vedao brez rumenkaste pihalice. Oh, ta otrok! Še ga ni! Bug zna, ako je prišel pravocasao ia oddal nrzujav! Že je post&lo temno in nekaj se je čulo na vratih. Culo ae je na vratib, kako hočeta dve zmrznjeni roki pritisniti kljuko, pa ne moreta! Oj, to sta bili drcbni ročiei sirote Jelice. Elvira je skočila, da vidi, ako je to Jelica — da, ona je! »Ali si oddala?« to je bila prva Elvirina beseda. »Sem oddala«, |e odgovorila sirota pred vrati. Zastonj ji je Elvira stisnila v roko »fliko« in koSček kolača — vse ji je padlo iz rok. Tudi si ni raogla tega poiakati, ker je Elvira naglo zspria vrata, da je sirota ostala v temi. Ni ji bilo tcliko mar za »fliko«, kolikor za njene natikače; vsaj se ji je dozdevalo, da je izgubila na pctu jeden natikac. Ia zares, ko se je zdsj pripognila, je opazila, da ima na nogi tnokro nogavico, a natikač je nekje izgubila in ubogi otrok je bos priskakal v tem mrazu .... Elvira |e bila vaa blažona in je javila materi in Sivilji, da je brzojav odposlan in da prido rumenkasta pihalica Se za časa. Jelica je bila 8e pred vrati. Tu jo je naSel služabnik, ji posvetil, da si je pobrala »fliko« in koSček kolača, potem so jo odvedli v materino sobico. Ali Jelica ni marala ni za »flikc«, ni za kolač; oboje je pustila na klopi in 8e je skrila nekam na postelj. Vse ji je bilo straSno težko, težko v prsib in mraz .... mraz.... Preccj se je vlegla, ali neprestano se ji je zdelo. da teče, tečo in da pada 3e vedno okoli nj« sneg, še vedno jo je strah po oni dolgi, pusti cesti, a mraz, mraz ta jo stiska notri in tiSči, kakor kamen, vedno huje in huje .... Po treh dneh. 05e Elvirin stoji spodaj pred hiSo, s pripravljeno kočijo in vzdiguje ncge, adaj eno, zdaj drugo. Zebe ga. Elvira še ni prisla z raaterjo. E?o zdaj prihajata in že sta v kočiji, da se odpeljata v trg ca »veliki ples«. Pihalica je prisla z Dunaja in divno pristoja k novi cbleki, Kočijaž se |e tudi vsedel na svoje meato, že je nategnil vajeti, ali sedaj evo leti iz svoje sobice, iz hiSe paatarica — o{, kako plaka in si lomi roke: »0, moj otrok, o, moj ubogi otrok, o moja Jelica!« Ravnokar je sirota Jeliea urarla. Elvira 86 je razjezila nad pastarico: »Ali ste vi žena brez obzira. Ravno aedaj ate morali k nama s tako vestjo, ko se apravijava na ple-t, da nam pokvarile zabavo . .. .< Tudi Elvirin oče se je jezil nad pastarico. A da jo utolaži, je obljubil, da pu?ti napraviti krsto za inrtvo Jelico na grajSčinske atroSke. In Elvira se je popeljala na ples, Jelico pa ao nesli v grob. Oj gospoda, zakaj si ti tako trda!