pORvll IB1
JBS? mari
feONDS
M*?
AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN " IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINCf DAILY HEWSPAPER
CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 19, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
je nedolžnih Slovencev
Večkr zločinov, s katerim Nemci sramote svoj narod, 'h Si Ze- poro^a*i 0 streljanju nedolžnih talcev po vseh avenije. Dobili smo osebno podatke o nekaterih teh £^našamo danes imena 10 izmed njih. Več seznamov bo --- sledilo.
V Londonu je1 Dne 10' marca 1942 80 bili Goricam za zmago
-Angleški radijo je bilijonom narodom
pfko Peto o obisku pre- T	t> x*x a + n * •■
Churchilla v Moskvi, kjer	Bemc Ant°n' D°rfal'J1
%enca
Dne 10. marca lviz so ustreljeni na GORENJSKEM:
1.	Resman Jože, Kranj. Savska 25.
2.	Šiško Jožef, Stražišče.
3.	Logar Franc, Hrušica.
4.	Miklavčič Andrej, Stražišče.
,, am zadnji načrti, ki iif "1 nemško bojno silo.
« Moskve je poročal, |za0b. °skvi dosegli spora-Vojno Proti Hitler-' Evr—•m-njenim zavezni
vropi »led
Radio ni ničesar e Japonske.
o-
^slovenskega ? v Ameriki
fork
lilo
(JIC) — Prinaša-
govora g. senatorja H h°mas O laškem in ^anjanju sloven-
»Ci!bert D- Thomas je k Sn 0ru obtožil sile osi-
0& m
se odločil 1Venski narod.
e izbrisati iz
:
°civ<
«tal, 'ede«'h ► 0l,išča
slo pto
MihaIZKltah Je omenil, da ^°Vansk Podpredsednik iz SloU vhlde izjavil, da Ve«ije, zasedene od v koncentra ,v« j. a 130,000 Sloven-. v,_ v j ' Je bilo vrženih v iMžJini, 410 ustrelje-Podanih.
k bil(,0mas je tudi pove-
\ cd' XTSl°Venije' ki Je UO
So
°Poro^rVaško in Nemči
SbZdr-Kreka je bi-
i>hod ln na Bledu> ' naci3t°v 1064 tal-. J! f bil° Požganih tie C V,° Pomorjeno. 1 * sh l kak nov zakon
% r^ahovlade," 1 nomas
Uiož ^ ^enicev, izgnano 'jn in otrok v Polj.
je de-
IS	elah zasedenih
, kažej°- kaj nam sv°jim takozva-
!JaJo žene in
lz dežele
!z Nem
cije pri-začeli iz
Ki -1 v** Več žena in
/teyi,nejših
Po-

illS 12 Anglije.
Avstrijo, na __ lske dežele.
J)hl( 'konvencije
j°žefa št-
V Chici a s konvenci-člagu najlepše po-
v " v newv n°m ter vsem >j,	naselbini.
S5*» ^k
K, % v
6.	Jelene Gregor, Kranj, Sokol-ska 2.
7.	Rant Stanko, Kranj, Cerkvena 22.
8.	Markovič Petr, Okroglo 9.
9.	Košenina Miha, Goriče.
10.	Krašnja Filip, Primskovo pri Kranju.
Moritve in požigi
Dne 17. marca 1.1. je prišlo do bojev med gerilci in Italijani v okolici Iga v Mokrcu. Ubitih je bilo yeč italijanskih vojakov, pa tudi 6 gerilcev je obležalo mrtvih.
Italijani so obkolili vasi Golo in Škrilje> ubili 20-letnega fanta Glavana, zažgali celo vrsto hiš. Naslednji dan so Italijani požgali vse hiše, ki so bile bolj na samoti, župnišče na Golem, kočo na Kureščku, pristavo in žago v Mokrcu ter vso vas Krvava peč. Ubili so tudi dva kmeta, od katerih je bil eden oče številne družine.
Italijani pa so divjali še naprej ter tretji dan požgali in do kraja razdejali vasi Spodnje in Gornje Golo, škrilje, Zapotok, Visoka Suša, Osolnik, Purkače in Ustje. Vse moške iz navedenih vasi od 16 leta naprej, v koliko niso odšli v gore, so odpeljali v Ljubljano v zapore, žene in otroke pa so porazdelili v okoliške vasi, kakor Ig, Iška Loka, Matena itd.
Italijani zapirajo
Dne 25. februarja so Italijani v Ljubljani zaprli Petra Kova-čiča, bivšega profesorja verouka v Celju.
Dne 5. marca so Italijani zaprli dr. Kari Capudr-a, direktorja I. drž. realne gimnazije v Ljubljani.
-o-
V Yellowstone parku je še dosti divjadi
Najnovejše štetje divjadi v Yellowstone parku izkazuje sledeče: 12,800 jelenov, 800 bizonov, 630 antelop, 520 črnih medvedov, 290 grizlijev, 900 srn, 700 moosov in 200 divjih koz. Razume se, da so te živali pod varstvom vlade.
Je imela zelo mehko srce
Tampa, Fla. — Ameriški vojaki so pokorni svojim višjim, toda v ljubezni so pa z njimi popolnoma enakopravni, kot kaže naslednji slučaj. Ko se je vozil nek vojak na tušu proti Tampi, se je seznanil z dekletom, ki je bila na potu tje, da se poroči z nekim poročnikom. Vojak je napravil na dekletovo srce ofenzivo in pred-no sta se pripeljala do Tampa, sta bila že zaročena in se potem tudi poročila. Poročnik je najprej naznanil dekleta kot pogrešano. Ko je pa zvedel za vso stvar, ni napravil drugega, kot da je zahteval svoj zaročni prstan nazaj.
—-o-
V Angliji ne bodo več delali dežnikov
London. — Ministrstvo za prevoz je odredilo, da se po 1. novembru ne bo več prevažalo po železnicah umetnih cvetlic. Na tisoče vlakov je vozilo vsako leto take cvetlice z dežele v mesta, kjer so jih ljudje radi kupovali. Toda še bolj kot ta odredba bo gotovo zadela druga, namreč, da ne bodo več izdelovali dežnikov. (To bi gotovo zlomilo srce bivšega premierja Chamberlaina, ki ni bil nikdar brez dežnika in to ob vsakem vremenu).
ti-
imenoval
t> sodni.°dnijsko mesto <Ni v Cleveland«

Ni
k

2 ~vetnika
atn<*ci. ki
Perry
- 13e njirCI' ki so silno ^iLNera!r°jaktako odli-
veiika!° Prirediti ob
r,Nšel 6 Ceremonije.
h Spopust ,
»il
b	na dopust Pfc.
NlJ«Hlr.in Mrs.
1J40 Norwood
Hiše vojakov ne bodo prodane radi zaostalih davkov
Okrajni avditor Zangerle naznanja, da tekom vojne davkarija ne bo prodala posestev radi zaostalih davkov vojakom ali od njih odvisnim osebam. Davkarija tudi ne bo računala 10 % kazni za zaostale davke.
Nov grob
Včeraj dopoldne je i^mrl v Nottingham bolnišnici Peter Yan, star 50 let, stanujoč na 896 E. 237. St., Euclid, O. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Cimperman, in dva sina, Petra, ki je pri mornarjih v S. Richmond, Va., in Filipa. Rojen je bil na Poljskem, kjer zapušča dva brata in dve sestri ter več sorodnikov. T ulita j je bival 29 let in je bil zadnjih 14 let zaposlen pri N. Y. C. železnici. Bil je član društva Cvetoči Nobel, št. 450 SNPJ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. v cerkev sv. Kristine in potem na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Zaroka
V	soboto 15. avgusta sta se za/očila John Vatovec Jr. in Miss Antonia Tekaučič. Zaročenec je sin dobro poznane družine Mr. in Mrs. John Vatovec iz 10801 Prince Ave., zaročenka je pa hčerka družine Mr. in Mrs. Vincent Tekaučič iz 7828 Union Ave. Bilo srečno!
Mornar na dopustu
V	pondeljek je prišel na 9 dnevni dopust mornar Walter Desmond, sin Mrs. Jennie Hrvatin iz Arrowhead Ave. Walter je bil izbran za zrakoplovno šolo, v katero bo šel, ko se vrne nazaj. Izmed 170 so jih odbrali samo 10.
Pozdravi iz Kanade
Iz Toronto, Ontario, pošiljajo pozdrave Mr. in Mrs. Menart Sr. ter Mrs. Rose L. Erste.
v DVEH VEČERIH POSTANETE LAHKO STRAŽNIK CIVILNE OBRAMBE
Demokratska stranka je obljubila vso podporo McSweeneyu
Na konvenciji precinktnih načelnikov okraja Cuyahoga, na kateri je bil Ray T. Miller soglasno izvoljen načelnikom za tretji
Nove ameriške čete so dosegle Egipt
R,\Y T. MILLER
termin, je bil predstavljen tudi demokratski kandidat za guvernerja, John McSweeney.
Predstavil ga je Mr. Miller, ki je rekel, da vlada zdaj v demokratski stranki popolna harmonija ter je napovedal, da bo zmagal McSweeney jeseni v okraju Cuyahoga z ogromno večino nad guvernerjem Brickerjem. "Ako je dobil McSweeney brez podpore organizacije tako lepo večino v primarnih volitvah," je rekel Miller, "potem bo dobil pri novembrskih volitvah nad 100,000 glasov večine v našem okraju.
Govoril je tudi McSweeney, ki je rekel: "Borili smo se na raznih frontah, toda sedaj ni nobenih ran in nobenih prelomov. Zedinjena demokracija bo korakala proti skupnemu sovražniku za skupno zmago."
McSweeney je urgiral za veliko udeležbo pri volitvah, ker "svinčnik v volivni koči je danes najmočnejše orožje na svetu."
Koncilman Ed. Kovačič naznanja, da bosta jutri in v petek ve-
V	J v •
cer tečaja v pouku za stražnike v slučaju zračnih napadov. Pouk bo v Želetovih prostorih, 6502 St. Clair Ave. in sicer vsak večer po šest ur, začenši ob 6:30 zvečer. Namesto da bi hodili sedem tednov po en večer na te-
den, boste vse opravili v dveh večerih.
Potrebuje se še mnogo prostovoljcev za to delo, zato je prošen vsak, ki mu le čas dopušča, naj se prijavi. Pridite jutri večer v želetov pogrebni zavod, kjer boste dobili potrebna navodila in pouk.
Sin je bolj srečen kot je bil oče
Newburryport, Mass. — Robert Dickie, star 19 let, ki služi pri ameriški mornarici, je prišel te dni na dopust. Udeležil se je bojev v pristanišču Pearl, bitke pri Coral Sea in pri otoku Midway. Iz vseh teh bojev je prišel brez najmanjše praske. Doma ga je pa sprejel oče, ki je na bolniški listi. V ladjedelnici si je pokvaril oko.
-o--
Pozdravi iz Lemonta
Z ameriških Brezij pošiljajo pozdrave: Mr in Mrs. E. Kle-menčič in sin Walter, Mr. in Mrs. Louis Zupančič, Mrs. Stark in Alice, Mrs. A. Kotar, Mrs. Rosie Rihar, Mrs. Marie Molnar, Mrs. Frances Branzel, Mrs. Helen Tirbic in Mrs. Po-gačar.
Naši novi vojaki
Sledeči naši fantje so poklicani v armado: iz 25. naborne komisjje Joe Udovič. Iz naborne komisije št. 27: Edward Gerbec, James Pucel, Joseph Lučič, Robert Perko, T. S. Ber-nardič. Iz naborne komisije št. 28 pa Martin Antončič. Fantom želimo vso srečo in zdrav povratek.
Pogreb Karoline Kaušek
Jutri zjutraj ob devetih bo pogreb Karoline Kaušek v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. iz hiše žalosti, 18526 Underwood Ave. pod vodstvom Za-krajškovega pogrebnega zavoda.
Armada bo začela kmalu klicati tudi oženjene moške pod orožje
Boston, Mass. — Ted Luther, ki je zaposlen v uradu brigadne-ga generala Hersheya, ki je načelnik za obvezno vojaško službo, je v tem mestu izjavil, da ne bo dolgo, ko bodo začele naborne komisije klicati oženjene moške, ki imajo odvisne osebe, iz razredov 3-A. Vzrok za to bo, ker je začelo primanjkovati novincev v razredu 1-A in 1-B.
Oni, ki imajo manj otrok, bodo prej poklicani. To nabiranje oženjenih moških pa ne bo za vso deželo v enaki meri. Klicali jih bodo najprej tam, kjer nimajo več novincev v nižjih razredih.
—--o-
Ohijčan je zbil nemško letalo nad Francijo
Don Blakeslee, star 25 let, doma iz .Fairport Harbor, O. je včeraj sklatil nad francoskim obrežjem enega najnovejških in najhitrejših nemških letal. Ob-Sul ga je s kroglami, nakar je letalo treščilo v Rokavski preliv.
-o-
Predrzni roparji
Včeraj zjutraj, enkrat po tretji uri, so roparji udrli v trgovino s pohištvom Norwood Appliance & Furniture na 819 E. 185. St. Vlomili so sprednja vrata, potem pa nosili skozi zadnja vrata pohištvo na truk, ki so ga imeli na Kildeer Ave. To se pozna po sledovih, ki so jih pustili. Odnesli so za več tisoč vrednosti blaga, kot 21 radijev, električne in ročne likalnike, roasterje, toasterje, čistilce in drugo. Da so vso to robo iznesli iz trgovine, jih je gotovo vzelo več časa, a vendar jih ni nihče opazil, niti policija, niti kdo drugi.
Mera najemnini naj bi bila kot 1. inarca 1942
; Charles Spaeth iz Bedforda je vložil pri uradu za kontrolo cen v Washingtonu pritožbo, v kateri zahteva, da urad spremeni mero za najemnino od 1. julija 1941 na 1. marca 1942. To se pravi, da bi gospodarji pobirali najemnino, kot so jo dobivali 1. marca 1942, kar bi bilo bolj v soglasju z drugimi cenami. Urad je dovolil tožitelju 30 dni, da po da dovolj dokazov za svojo zahtevo.
Ambridge vabi na piknik
. V nedeljo 23. avgusta bo priredilo pevsko društvo "Rožmarin" piknik v Ambridge Boro parku, ki se nahaja na cesti št. 88 in 22. cesta, Ambridge, Pa. Nastopila bo tudi znana pevka Frances Novak iz Sharon, Pa. Najboljša zabava je garantirana vsem.
Minnesotske podružnice SŽZ so imele v nedeljo svoj dan
V nedeljo je bil na Ely, Minn, dan Slovenske ženske zveze, pri katerem so sodelovale vse minnesotske podružnice. Gl. odbor je poslal na to slavnost Mrs. Albino Novak, urednico Zarje.
Dve Slovenki sta naredili skušnje za civilno obrambo
Mrs. Mary Gorše iz 207. ceste in Mrs. Jennie Hrvatin sta z dobrim uspehom napravili izkušnje za pomoč v slučaju zračnih napadov. želeti bi bilo, da se jih še več priglasi za to prepotrebnO službo.
Med novimi ameriškimi edinicami, ki so dospele v Egipt, je tudi mnogo edinic, ki bodo v pomoč ameriški zračni sili, ki danes v polnem obsegu operira v afriški puščavi.
Kairo, 18. avg. — V tem bojnem gledišču se je izkrcalo mnogo novih ameriških čet, vključno potalne edinice, ki bodo pomagale ameriški zračni sili. Nove ameriške čete so dospele v času, ko je ameriška zračna sila povečala sodelovanje v puščavski vojni ter dodala k težkim bombnikom tudi one srednje velikosti. Nove ameriške čete so prišle v nove vrste čeladah, ki jih prej še niso videli tukaj.
Glavni stan ameriške zračne sile v Osrednjem vzhodu danes poroča, da so ameriški težki bombniki s ponovnim uspehom bombardirali Tobruk 14. in 15. avgusta. Srednje veliki ameriški bombniki so istočasno izvedli prvi zračni napad na Ma-truh.
Ameriški bombniki so zažgali dve osiški tovorni ladji v Tobru-ku, kateri sta varovali dve težki križarki. Ameriške bombe so tudi prizadele mnogo škode na
pristaniških napravah. Vsi ameriški bombniki so se srečno vrnili z napada, se glasi poročilo.
S tem, da je začela rabiti ameriška zračna sila v Egiptu tudi srednje velike bombnike, je prišla korak bližje, ko bo v polnem razmahu posegla v boj kot samostojna edinica s težkimi in srednje težkimi bombniki in bojnimi letali. Dozdaj so Ameri-kanci napadali samo s težkimi bombniki, toda za uspešno bojevanje potrebujejo razne tipe letal in bombnikov.
Anglija je poslala novega generala v Afriko, ki je poznan kot najbolj agresiven in zmožen
London, 18. avg. — Anglija je poslala v Afriko generala Alexandra, ki bo prevzel komando nad angleškimi četami v Osrednjem vzhodu, kjer general kommeJ ogroža Suez in se nemške čete vedno bolj bližajo v Kavkazu angleški bojni črti.
General Alexander je zamenjal generala Aachinlecka, kar smatrajo opazovalci kot znamenje, da bodo Angleži pričeli v Afriki z akcijo. Alexandra smatrajo danes za enega najbolj agresivnih in zmožnih vojskovodij v angleški armadi.
General Auchinleck Nje poveljeval angleški armadi, ko se je morala umakniti iz Libije pred osiško armado. Imenovanje generala Alexandra vrhovnim po-velj.mki)m,..%Afriki je prišlo v javnost kmalu zatem, ko je bilo naznanjeno, da je premier Churchill obiskal Egipt gredoč v Moskvo.
O generalu Alexandru pripovedujejo, da je v oasu, ko so angleške čete zapuščale Dunkirk, sedel na obrežju v pesku in čakal, da je bila vsa armada srečno odpeljana, predno je tudi on stopil na ladjo.
Rusi so s protinapadi potisnili nacije nazaj na fronti pred Stalingradom
Moskva, 18. avg. — Ruske čete so prešle v protinapade južno-zahodno od Stalingrada ter prisilile Nemce k umiku. Rusi so iztrgali Nemcem važho črto v ovinku reke Don. Rusi so mnogo izboljšali svoje pozicije nad Ko-telnikovskim.
Ta izpad ruskih čet je bil eden najjačjih, kar jih je še izvedel maršal Timošenko, odkar so na-ciji prebrodili Don v spodnjem teku. Več prej izgubljenih Tnilj ozemlja so Rusi zopet vzeli Nemcem.
Dnevnik Izvestija piše, da so ruska pehota, topništvo in tanki izpolnili ukaz, da ustavijo sovražnika za vsako ceno. V zadnjih 24 urah so Rusi odbili štiri nemške napade in pobili 1,500 nacijev.
V bolnišnici
Mrs. Paulina OpaliČ iz 16012 Arcade Ave. se nahaja v St. Alexis bolnišnici. Prijateljice jo lahko obiščejo od 2 do 4 po-. poldne in 7 do 8 zvečer._
dvoboj med policajem in
zločincem v bližini elyrije
Sinoči sta z a d e 1 a v bližini Elyrije dva avta. Na lice mesta je prišel stražnik Howard Taft, da zadevo preišče. Ker je bil voznik enega izmed avtov, Nathaniel Spuriel iz Cleve-landa pod vplivom alkohola, ga je stražnik odpeljal na policijsko postajo v Elyrijo. Blizu mostu čez Black River je pa Spuriel nenadoma potegnil samokres in začel streljati na stražnika. Ta mu je odgovoril s streli iz svojega samokresa in zločinca na mestu ubil, a stražnik je tri ure zatem umrl v bolnišnici za ranami.
V avtu, ki ga je vozil Spuriel so našli nago truplo 22-letne prostitutke Doris McConnell, mnogo moške in ženske obleke, a v njegovih žepih $1,811.
Spuriel je bil že neštetokrat kaznovan radi raketirstva in pa ker je vodil zloglasne hiše. Še 5. maja je nastopil devet-me-sečno kazen, ker je zavajal mladoletna bela dekleta. Toda dva dni pozneje je bil izpuščen iz ječe, ker je vložil pritožbo.
Na dekletovem truplu se poznajo udarci, kar kaže, da jo je Spuriel ubil. Dekle je bila v 'obrti" z Spurielom, ki je zamorskega plemena. Spuriel je živel na 2163 Clarkvvood Ave., Cleveland, O. Sosedje pripovedujejo, da so slišali iz stanovanja včeraj zjutraj ob petih prepir in pretep. Policija, sodi' da je Spuriel dekleta pretepel do smrti, nato stlačil njeno truplo v avto in ga odpeljal, da bi se ga spotoma iznebil.
r r
1117 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland. Ohio.
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months
Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, »2.00 for 3 months _______Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
_No. 194 Wed., Aug. 19, 1942
Odprtija druge fronte
Danes ves svet ugiblje, če bodo in kdaj bodo zavezniki odprli drugo fronto na evropskem kontinentu. Izgleda, da se stvari približujejo svoji končni odločitvi in verjetno je. da bomo v naslednjih tednih preživljali zelo važne dogodke! Sodeč po nekih predhodnih podvigih, kakor tudi razgovorih med angleškimi, ruskimi in ameriškimi vojaškimi krogi je zelo verjetno, da bo eventualno pričel tudi zavezniški napad na kakem novem bojišču. V mislih imamo predvsem ofenzivo na evropsko celino. Kakor smo že svoječasno poročali, so zavezniki tako ofenzivo predvidevali šele v letih 1943 in 44. Rekli smo pa že takrat, da izjave posameznih državnikov vseh treh velikih zaveznikov potrjujejo, da se bo odločilna bitka izvojevala še v tekočem letu. Ameriški general Marshall, načelnik ameriškega generalnega štaba se je dolgo posvetoval z vodilnimi angleškimi vojaškimi krogi v Londonu. Ruski poslanik v Londonu, g. Maisky, je govoril zelo določeno. Njegova izvajanja je potrdil ruski poslanik v Washingtonu Litvinov. Tudi gg. Harry Hopkins in Ernest Bevin sta se izrazila v tem smislu. Bivši angleški minister, Lord Beaverbrook je v Ameriki naravnost zahteval vpostavo druge fronte. — Pred vstopom Rusije v vojno so bile vse razprave glede napada na celino več ali manj propagandnega značaja, zlasti razprave, da bi mogel tak napad slediti že v bližnji bodočnosti. Nemčija je bila v tem času na višku svoje moči, letalstvo je razpolagalo z ogromnim številom modernih aparatov, milijoni nemške vojske so bil nedotaknjeni in odlično opremljeni. Ta ugoden položa Nemčije je danes popolnoma spremenjen. Ruska zemlja je pogoltnila milijone nemških vojakov, tisoče nemških tankov in na desettisoče nemških letal. Na dolgi fronti je skoro \ popolnosti zaposlena nemška armada, v kolikor je ni raz tresene za obrambo dolge obale na zahodu in za nadzor ev ropskih ozemelj, kijih imajo trenotno Nemci v rokah. Ogro mni uspehi, ki so jih Nemci dosegli ob začetku operacij in to predvsem po zaslugi popolne nepripravljenosti zavezni kov in zaradi velikih pogreškov njihove strategije, so Nem cem danes gotovo bolj v škodo, kakor pa v korist. Vse nem ške iznajdbe takozvane bliskovite vojne so prešle iz nemških rok v zavezn.iške. Pri tem ne mislimo samo na ogromne nemške oklopne divizije, na njihove strmoglavce itd., pač pa imamo v mislih slovito peto kolono, ki je Nemcem prinašala zmage, kar na krožniku. Za zavezniško zmago bo pets kolona gotovo eden najvažnejših elementov.
Predvsem nastaja vprašanje, kako naj zavezniki uda rijo na kontinent, ko pa Nemcem takrat, ko so bili na višku svoje moči, ni uspelo polastiti se britanskega otočja. Odgovorna to A^prašanje ni tako zamotan, kakor na prvi pogled izgleda. Vsem nam je še dobro v spominu, da so Nemci'napeli vse sile, da bi udrli v Anglijo, napad pa se je ponesreči zaradi ogromne angleške vojne mornarice, ki je hermetično zapirala pot nemškim napadalcem. Na drugi strani so sc Nemci bali Rusije, ki bi jih gotovo krepko stisnila za vrat v trenotku, ko bi bili na zapadu polno zaposleni. Zato so se Nemci odločili, -da najprej obračunajo z Rusi. Ali Hitler se je v svojih računih strahovito zmotil. Ruske armade so ohro mele nemško bliskovitost in tako so Hitlerjevi računi povo deneli.
Dogodki tekoče vojne so stratege, kakor smo že večkrat naglasih, premnogokrat postavljali na glavo. Zadnji dogodki v Pacifiku so dokazali, da je bliskovita vojna mogoča le, če sta dana dva predpogoja: močna vojna mornarica in številno letalstvo. Posebno veljata ta dva pogoja takrat, ko je v načrtu zasedba obširnih področij. Japoncem bi gotovo nikdar ne uspelo polastiti se tolikega ozemlja, če bi zavezniki ne počivali vsa povojna leta in če bi Japonci ne razpolagali s tako ogromno vojno mašinerijo.
Vsa ta razmotrivanja nam bodo poslužila pri obravnavi možnosti upostavitve druge fronte na evropski celini
To vprašanje je osnovnega značaja za razmotrivanje uspehov druge fronte. V poštev prihajata najbolj francoska in norveška obala. V tem so si vsi zavezniški strategi edini Vsa ostala področja so polna težkoč in za drugo fronto ne prihajajo v poštev. — Najbolj posrečeno področje Francije je Bretonija, ki je znatno oddaljena od središč pruske vojne sile, obala sama pa tvori obširno členkovitost s številnimi lukami in pristanišči, l^i dovoljujejo razmeroma lahko izkr-cavanje na številnih mestih istočasno. Področje Bretonije je razmeroma ravno, posebno še, če ga primerjamo z Norveško. Ravna področja dovoljujejo napadalcu, da si v razmeroma kratkem času ustvari na sovražnem ozemlju važna letalska oporišča, ki zelo uspešno podpirajo naloge napadalcev. Če bi se zavezniki vgnezdili v Bretoniji, bi Nemce prepodili z enega najvažnejših atlantskih oodmo-rniških oporišč, ki leži v francoski luki Brešt. Iz te luke namreč Nemci sistematično izvajajo svoje piratske podvige proti angleški in zavezniški trgovski mornarici.
Istočasna invazija zaveznikov proti severu Francije v Normandijo, bi nudila zaveznikom popolen nadzor nad severozahodno Francijo in tu bi se ustvarila šele resnična druga fronta proti Hitlerjevim hordam.
(Dalje prihodnjič.)

BESEDA IZ NARODA
Dan Zveze Najsv. Imena
Že večkrat je bilo v zadnjem času omenjeno v tem listu in vam poročano, da se vrši v nedeljo Katoliški dan vseh Slovencev iz Clevelanda in okolice, katerega priredi Zveza društve Najsvetejšega Imena in sicer v nedeljo 23. avgusta#na prijaznih Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. ■
Ta zveza je bila ustanovljena nekako pred petimi leti. Ta-krkt se je pričelo organizirati društva Najsvetejšega Imena v slovenskih župnijah v Cleve-landu v skupno organizacijo, Z organiziranjem se je pričelo polagoma in v petih letih smo precej lepo napredovali, kajti društva so ustanovljena pri vseh naših slovenskih farah v Clevelandu in sicer: pri fari Marije Vnebovzete, sv. Lovrenca, sv. Kristine in pri sv. Vidu. K tej zvezi pa so prav prijazno vabljene tudi vse naše slovenske fare po raznih slovenskih naselbinah. Naj bi vsa slovenska društva Najsvetejšega Imena spadala k Slovenski zvezi društev Najsvetejšega Imena.
Več je bilo že poudarjano, da ta naša zveza ni ustanovljena za posvetne koristi, pač je njen namen, da deluje za večjo čast Najsvetejšega Imena in pa za zveličanje naših duš.
Glavni duhojvni vodja naše zveze je Rt. Rev. kanonik J. J. Oman; predsednik Michael Ko-lar od sv. Vida, Matt Tekavec od sv. Kristine je podpredsednik, tajnik Frank Hočevar od sv. Kristine, zapisnikar Anton Meljač od fare sv. Lovrenca, blagajnik Lawrence Bandi od fare*sv. Vida, nadzorniki pa so: J. Urbas in M. Leskovec od fare Marije Vnebovzete in Jacob Resnik od.fare, sv, Lovrenca; maršal pa je Anton Gregorač od fare sv. Vida.
Odbor, ki ima v oskrbi nedeljsko prireditev, garantira vsakemu posetniku kar najbolj šo postrežbo in veliko zabave, da boste imeli v vseh ozirih obilo telesnega in duševnega raz vedrila. Da pa ne bo mogoče kateri naših mlajših mislil, da bo tudi zabava samo za stare ljudi, naj vam tu povem, da smo najeli Frank Novakov orkester iz Newburgha, da bo skrbel za vesele poskočnice in se bo vsak, ki ga veseli ples, lahko tudi s tem zabaval. Za ples ne bo nobene posebne vstopnine.
Na programu pa bo gotovo tudi petje in godba, saj to je že tako. znano, da kjer se zbi ramo Slovenci, brez tega ne moremo biti in si tudi zabave brez tega ne moremo misliti. Sodelovali bosta godbi od fare sv. Vida in sv. Lovrenca. Dalje bo tudi par kratkih nagovorov naših poznanih govornikov. Glavni govor pa bo imel vodja vseh društev Najsvetejšega Imena v elevelandski škofiji, Father Kremer.
Kakor že prej omenjeno se bo ta naša prireditev vršila Brae Burn prostorih, 2500C Euclid Ave. Ti prostori so kot nalašč za take prireditve, kajti tu je prostora dovolj v prosti naravi in v slučaju slabega vremena pa je tudi dovolj strehe za več sto ljudi. Nikomur se ni treba ustrašiti, če bi v nedeljo mogoče kaj prilivalo z neba, če se ne bomo mogli zabavati na prostem, se bomo pa pod streho. Prostori so dovolj veliki.
Prav vljudno in prijazno vabim vse katdliške Slovence in Slovenke iz vseh naših slovenskih fara v Clevelandu kakor tudi iz bližnjih slovenskih naselbin. Prihitite v nedeljo na prej omenjene prostore. Pri-četek ob treh popoldne, pa naj sije sonce ali pada dež. Na svidenje,
Michael Kolar, preds.
Iskrena zahvala
Predno zapustiva lepi Cleveland, smatrava za najino dolžnost, da se zahvaliva za stanovanje in prijazno postrežbo Mr. in Mrs. John Snyder, 1071 E. 71. St. Daje najlepša hvala za prijeten večer na domu Mr. in Mrs. John Znidaršič, ki so ga nama priredili pevci društva Ložka Dolina. Najlepša hvala tudi vsem drugim, ki so nama na en ali drugi način izkazovali dobrote in omogočili prijetno bivanje v Clevelandu.
Naj nama ne zameri noben, ako ne imenujemo vsakega po imenu, ker bi to vzelo preveč prostora.
Torej še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej najlepša hvala za vse. Ob slovesu vam vsem skupaj kličeva: bodite še enkrat prisrčno pozdravljeni in Bog vas živi-!
Mr. in Mrs. J. Mlakar,
Chisholm, Minn. --o-
Euclid Rifle Club
Kar je našega skrbnega predsednika Jima najbolj skrbelo in mu kratilo sladko spanje v vročih poletnih nočeh, je bilo vprašanje, kako bi prehranili svoj bataljon hrabrih vojašča-kov, če bi bil pozvan na mane vre ali komandiran celo v boj no linijo pobirat osnike in hilz-ne. Jim dobro pozna svoje fante in ve, da so razvajenčki, ki so zelo nagnjeni k dobremu pupkanju in papkanju. In ker mu je blagor naših fantov bolj pri srcu kot pa državni dolgovi vseh svetovnih sil, zato je skle nil napraviti nekako preizkušnjo v tem oziru.
Ono sredo je v ta namen naročil naši uradni kuharici, Mrs. Jennie Dolenc, naj pomori ne« kaj putk, jih lepo speče in obloži s primernimi amendmenti in naj to ponudi našim fantom na strelišču. Ako jim bo to šlo v slast, je rekel Jim, potem bo vedel, kakšen provijant bo pre-skrbel za slučaj, ako bo bataljon pozvan na bojno poljano. Jim namreč pravi, da bo šel naš bataljon, kadar bo šel na fronto, na svoje lastne stroške. Edino, kar bo potrebno bo to, da bomo deli pod našo kantino kolesa, zapregli prednjo Dre-nikova šarca, Lojze Starman bo vzel v roke vajeti, fantje bodo zapeli in zastokali "adijo pa zdrava ostani" in vojska bo končana v treh dneh. Toliko časa bi namreč vzelo naše fante, da bi posušili kantino in bi morali potem zopet nazaj pc novo zalogo.
Well, pokazalo se je, da bodo naši fantje s take vrste košto zelo zadovoljni in ko so načeli drugi sodček, jih je Jim komaj ustavil, da niso šli kar tisto popoldne proti Solomonskim oto-com. To še posebno radi tega, ker imamo tudi svojo bojno ladjo, ki bi jo nam posodil so-brat Albin Filipič. Nič ne zde, če malo pušča. Vedeti morate namreč, da se more priti do otokov samo z ladjo, ker je ta svet tako nepraktično ustvarjen, da je okrog vsakega otoka sama voda.
Naš predsednik Jim je zelo skrben človek in je menda ravno radi prevelikih skrbi tako strašno pozabljiv, da ni za nikamor. Ker sem jaz namreč tisto slavno pojedino v naši kantini zaspal, mi je Jim pri_
nesel moj delež na moj dom. Z hvaležnim srcem sem vzel pri-nešeno na znanje, pa takoj videl, da nekaj manjka in sem mu to tudi povedal, rekoč:
"Jim, ali se ti meša, ali kaj ? Kako pa da nisi prinesel nič za pit?"
Nekaj časa me je svetlo gledal, potem se je pa odrezal:
"Pijačo si pojdi pa sam iskat!"
"Na, tako je," bi rekel Tone Baraga", jaz nisem rekel pa nič.
Prav na tisti dan, ko se je vršila ta generalna proba glede vojne prehrane našega slavnega bataljona, so fantje takole streljali:
Mandel ..............20
Kastelic ............. 17
Kunstel.............. 11
Sober................ 13
Gubane .............. 15
Kramer.............. 25
Kotnik ............... 17
Janževič.............. 19
Baraga .............. 23
Dolenc............... 18
Plesec ............... 19
Petkovšek............ 16
Setina ............... 11
Sepic ................. 18
Lampe............... 16
Prijatelj ............. 17
Zulich ............... 9
Kot vidite, je ostal naš Kramer zvest svojim načelom: 25 izmed 25. To je dalo menda povod govoricam, da Jože Lek šan v Barbertonu že mobilizira rezervo za 30. avgusta in da je šel zadnjo soboto v Chicago sa mo zato, da bi se z najboljšimi strategi posvetoval, kako bi nas zopet nabrisal. Pa se ne ve brez ciganke.—Jaka.
—-o-
Prva obletnica Atlanskega dogovora
Dne 14. avgusta je poteklo že eno leto, odkar sta predsed nik Roosevelt in prvi minister Churchill podpisala Atlantski čarter.
Ta zgodovinski dokument vsebuje osem točk, ki bistveno določajo štiri osnovne cilje:
1.	Vsi narodi se odpoveduje .jo nasilju, napadanju in terito rijalnemu povečanju.
2.	Priznava se načelo samo odločitve ljudstev glede njiho ve oblike vlade.
3.	Enak pristop za vse narode do surovin; popolno gospodarsko sodelovanje in svoboda morja.
4.	Vsakemu človeškemu bitju garantira se svoboda od revščine in svobode od bojazni.
Dne 2. januarja je 26 Združenih narodov s skupno izjavo in s svojimi podpisi pristopilo k ciljem in načelom Atlantskega čarterja, dočim se je pustila prosta roka drugim narodom, "ki so ali bodo v stanu dajati dejansko pomoč in prispevati k borbi za zmago nad Ilitleriz mom," da se tudi pridružijo tej izjavi. Dva druga naroda, Mehika in Filipini, sta dodala svoj podpis dne 14. junija, 1942.
Dne 23. februarja so Velika Britanija in Zedinjene države podpisale dogovor za vzajemno pomoč (Mutual-Aid Agreement), ki je potrdil Lend-Lease pomoč Veliki Britaniji in izja vil, da bo Velika Britanija za lagala Ameriko s tako vzajemno pomočjo, ki jo je v stanu dajati. Dasi je še prerano predvideti ali navesti natančne in podrobno pogoje, je dogovor ustanovil gotova načela, ki naj obveljajo, vštevši pospeševanje gospodarskih odnošajev po vsem svetu. V to svrho bo vključena določba o skupni akciji s strani Zedinjenih držav in Velike Britanije, h kateri akciji naj pristopijo druge dežele enakega mišljenja v svrho da se potom primernih mednarodnih in notranjih mer poveča produkcija, zaposlitev in zamenjava ter konsumpcija pridelkov, da se odpravijo vse oblike diskriminacije v mednarodni trgovini in da se znižajo carine in druge zapreke za trgovino.
Ta pogodba je postala vzorec za naslednje načelne pogodbe (master pacts) med Ze-dinjenimi državami in Kitajsko, dne 2. junija; med Zedi-n j enimi državami in Rusijo, dne 11. junija, in med Zedinje-nimi državami in sedmorico vlad v pregnanstvu (Poljsko, Cehoslovakijo, Belgijo, Grško, Nizozemsko, Norveško in Jugoslavijo) tekom prvih dveh tednov julija, 1942. Vsi ti dogovori so naglašali, da poravnava po vojni mora biti taka, "da bo pospeševala vzajemno koristne gospodarske odnoša-je."
V svojem poročilu na kongresu o Lend-Lease programu, dne 15. junija je predsednik Roosevelt poudaril, da potom skupne akcije moremo sedaj obvarovati svobodo in povrniti. mir vsem narodom. Potom skupne akcije moremo pozneje dopolniti zmago, za dosego katere smo se združili. Pojem Združenih narodov ne umre na bojišču. Živel bo dalje, da postavi osnove trajnega svetovnega sporazuma, ki ga človeštvo pričakuje, da se ohrani mir in svoboda.
Atlantski čarter je smotre-no svetovnega pomena. Nanaša se na Indijo, Kitajsko in Rusijo, Burmo, Afriko, Evropo in vse Amerike. Atlantski čarter ima svoje ime vsled tega, ker je bil podpisan na visokem morju, ne pa, ker bi se tikal le narodov, ki mejijo ob Atlanti ku, kakor nekateri ljudje po motoma mislijo.
Združeni narodi morajo osta ti združeni. Ako Združeni na rodi ne držijo skupaj, ne bomo v stanu udejstviti načela, za katera se borimo. Strategija Osišča počiva na načelu "Raz deli in zmagaj." Nasprotna strategija Združenih narodov je "Združi in zmagaj."
Važno je v tem času, da po navijamo zopet in zopet, da se moramo združiti, ako naj dobi m o vojno.
In moramo ostati združeni ako naj dobimo mir!
Nikak narod ne more sam na sebi zajamčiti uspehe načel označene v Atlantskem čarter-ju.
Združeni narodi skupaj mo rejo zajamčiti sadove zmage vsem deželam in vsem ljud-Ijudstvom.
-o--
Nemci prete z izstreblje-njem srbskega naroda
London, 13. avgusta (Posebna vest JIC) — Med 6. julijem in 8. avgustom so imeli od Ne diča postavljeni občinski predsedniki in okrožni policijski načelniki v raznih srbskih mestih celo vrsto konferenc, katerim je načeloval nemški državni svetnik Turner, šef nemškega administrativnega štaba v Srbiji.
Turner je izjavil na teh kon ferencah, da bi moralo biti vsem Srbom jasno, da nemško poveljstvo ne bo povečalo števila svoje sedanje zasedbene si le. Ako bi bilo primorano, da ojači okupacijske čete v svrho pomirjevanja neredov, bi to po menilo iztrebljenje ljudstva v Srbiji.
"Moj opomin ni grožnja," je izjavil Nemec, "temveč samo stvarna izjava. Kršenje miru in reda nam povzročuje izgubo časa, nikdar pa nas ne bo odvrnilo o dizvršitve naše naloge.
so Nemci že pograbi'1 no mladičev od 16 <3° Al jih odvedli v konce« 'HI tabore, da se ne bi i vojski generala Draž* viča.	jrac
Tukajšnji jugoslovCeno gi se boje, da so S v koncentracijski 71. oba sina generala Mj' '' I ki so jih pred neko!'1 . vzeli za talce. Po * [m steh, drže Nemci že* in hčere generala M1 " nekje v okolici Beol' p01 neral ni hotel preneW uJe jim sodelovanjem, kjj šjkim
grožnjam, da 1 strelili vso njegovo W Jei
Itttlijjanski kon"
New York, 12. ^ dio prejemna služba)^, Cincinnati, Ohio, je ff'
|(feva: se
Prej
ku svoje emisije v ^
miv komentar o J^V.
• i sej
Komentar govori o ^ Črni gori, SlovenijU u Srbiji, od katerega zC ej. t vajo, da sodeluje z. ))o
v
p-tu,
London, 13. avgusta (UP) — Jugoslovanska vlada v izgnanstvu poroča, da nameravajo Nemci pobiti vse prebivalstvo Srbiji, ako bi bili prisiljeni, da ojačijo, pa bodisi z enim samim vojakom, svoje zasedbene čete, v svrho pobijanja četni-ške akcije na Balkanu.'
Hurner, poveljnik zasedbenih čet v Jugoslaviji, je baje zahteval, da ljudstvo brezpogojno preneha s svojim odporom. Jugoslovanski krogi poročajo, da
Mussolini mora hodi'' nadzirat čete, ki se |Q Jugoslovanom, ne da zakaj. Mussolini jeV manija za koloniz1^ dov, je laškemu voJ? ^ noma tuja in zaradi čin fašizma nad las' fey dom še hujši. Italii*' |fo ^ ni list priznava v Veneziji Giuliji- ^ -Hrv* Kl
Črni gori in na c' gQ da so uporniki dob^ ^
in zelo aktivni. nje komunistične, f amerikanske Pom°f!|ovC;i je nesmiselno. BOJ1 j laška mladina v zločin je treba lik*1"'
dobe Hrvati kar Je
fY
Slovenci kar je slo^ji] z
bi kar je srbskega ^ te s kar je italijanske^ Pa se to zgodi in da se last iz rok italija® , >gel ? nikov. Speaker je 119 nil, da je general ke zavzel še dve mest' ^dlj
Pomagajte Ant&



. 4
obrambne bonde i" ,;idli
ii'fS
bel
N.
kt
časopf itie.S
Ameriško da je bilo pri baB^ dai Jože S t a 1 i » ^ premier ju Church1 kot 26 riht. T.o sif,
t0%N
- H m
ke Nhi
jih imeli skoro ribniški ohceti. ma glede tega ba11 je bilo pri omizj11 pitnic, na z d r av J
j .	,*e s",
zdravje onega. <:1
teh napitnic "e]lS$
edino pravilno Prlr(
potem bi jaz rad
fantje pri 25. nap
!
nit«
še vedeli, komu
če je bila količkaj ča. S čajem si Pa niso nazdravljali« kel.
*
10
n4i t.
h
Dekle je p r i 3 pričat proti neke^ katerega je zatoŽ^j|fs ukradel nekaj de".
je sodnik vprašal j v
J«
denar spravljen, ^
ga je imela z^t0
nogavico.	^
"Pa zakaj se Pf J
i," jo je poba
vam je jemal de'
"Kako naj bi ^
je imel namen k1"3" « • " s° gel za nogavico,
a dečva. "Jaz ^
na"
aral ? >nar
e imel poštene ; *
J
V Washington" 'VJn, j a pripovedka 0 i^/i
tipkaric v ta^ Zadeva je pop01 na. Kadar se VT]^e, za službo stroje?1.
■ -M
it
jo V sobo, kjer stoJ
en pisalni stro.]
ii1 7

puška. Ako pros1 ^ teri izmed teh pisalni stroj, dob1
ni ie.

Ji
k
m

ce
s ia> i, v
■i 4
> >
h,.
S
S ] %
k > I'
h
h,
i

%
%
H
gabili 16
concei e bi D raz«
CXXXXXIXXXXXXXXXXIXXXXXXXXXXIXXXXXj
'AKLAD V SREBRNEM JEZERU

račun
XlmrTTiritTIIIIITIIIIIIiHTTTTHITtH
je pravilen, iz-
dsIov* eno samo postojanko , Ne* «e, da bi zašli v ob ki t^3sih krogel tisti, ki bi la Jfit Postrelili bi jih eno-lekoli .
Po zai F ^sto, radi česar ste ii
la M'1 f'tisto, sir! Prišel sem, Beotf P0nudim življenje na-reneW jetnikov, ki jih dobro m,
da 1 Pač brez potrebe mu-ovo * enJe tistih ljudi ni v
ko0 ^arnosti!" . avg« Se J'e škodoželjno za-
jžb«) L
• Silno se motite, sir! ' Vrnete naših predložimo __T"
, je F
v 1« . Ju?1 'i o liji)
1 Sem Posi
je
hodit' i se' le da ii. nizirf voj3 •adi« las*
že slišal. Pa tudi . anca sta vam men-,a> ^ bi v takem slu-tudi vi!"	x
! Ste šteli, koli-
1110 e?» Ho
šteli!"
;alija' ' vas tudi ni bilo tre--«<*0 nam •
gUef liji HrV1
lob?"
eev 1o
hi ko na farmi, več jih
J"
e,
moč'
njif likv" • je
lovf ;ga % eg«'
J
vem. tudi
koliko
vi
vas je.
tOi
k
eno
, koliko je nas
sem štel." Ni bilo prilike,
Je znano, koli-
ii So 13red nekaj tedni, rji , na farmi kvečjemu ■ea, nSte jih Pobrali na
r Al Vi—1 -
KOV;
aje
«vea.
^erju."
po strani je
BOJ' Le delal se je sa-
Heg-a
"Jtak ' resnici pa ni
S močna
je posadka
"'eh;
je prezirljivo i r°ko.
svoj
e mrtve in ra-
fiKlojl 1Zračunajte, ali &geli Vllni rafter ji to-
Pa' fee
111 tiste bele, ki so v hrbet!"
t
\
Jk videli tudi naše
Mli
- Je poskusil, ali 'acjjj 0 so bili tisti, ki so
čredah, i beli ce smejal.
"i l^T"' Tisti ste bili ^ afterji!
J m Ste nas ukaniIi! farm.?eČkarjem na P°"
^ Je bila Prazna, r . 'De. rp se domislil te fcetf^. takoj bi se bn mo.
•s bil 3,° napasti> Pre-bjin ' ker ste bili peš.
M naša!
8tfa£av nas ne bo-' H r0' i S Svojo številčno
n :hil ni
tol' 0
^ kakor
L^ii^3 80 trampi-: ne diši Pošteno ■^»irt« ' Potepuhi —!
J
J
)e
Kf j f
!tiUk0v (la maščevali
Je.
da bi
bežite! Pre-
si upali nad prikritim'
Je skomizgnil. Kos smo

a>aiva se!
No \nas res tudi bilo računate!
10 iflH Žil"1
KJ'fil
l. ^ Pa stojijo naj-
j?1 trarnpov!
njih odtehta
Ho
^ scouti zapa-,' Uiof se drznili in
samo dvajset
povem
5^i"iiTesece bi vam bi-
j
101 N&
vas 7 Prej bi ne odne-H, ^trebimo do zad-
To
ne bodete skri IS ^ »iti lasu!"
. samozavestno je P°Vft,. Je " 1
H1
1	da bi slovi
$ M °
vi Je
0*Cam drzen in p°
0 °>Po 2asled0^l ce-do
Zadnjega so pad-
Veste čisto na-
IVesi]J!vfdeČi cornel ne-0 {. °ci,
s:
nJ1 Ke'
Jznjo. Koliko-
Pripetilo na za
pa svojih misli seveda ni pokazal, porogljivo je gledal lovca in dejal:
"Počakaj va! Da ste tako čisto brez skrbi za življenje ujetnikov, bi ne stali sedaj le tukaj! Le skrb za nje vas je prignala la ne sestanek!"
"Ne kvasite neumnosti! Sporočil sem vam, da lahko pridete, pa ne, ker me je strah za življenje ujetnikov, ampak da si vaš obraz in vaš glas še enkrat prav dobro vtisnem v spomin. Že sami veste zakaj! In to sem dosegel. Temeljito in varno ste vpisani v moj spomin in zato se lahko ločiva. Opravila sva."
"Še ne, sir! Nov predlog vam nudim! Ne bomo namreč zahtevali farme."
"Ah —! Jako milostno —! Kaj pa?"
"Vrnite nam konje, ki ste jih polovili, dajte nam nekaj volov, da se preskrbimo z mesom, in končno, — plačajte še dvajset tisoč dolarjev! Toliko bo že imel farmer doma."
"Samo to —? Nič druga —? Jako lepo!
In kaj nam nudite?"
Izročimo vam ujetnike pa odidemo. Vi pa se s častno besedo zavežete, da nas bodete pustili pri miru.
Takole! To je najskrajnejše, kar vam morem nuditi. Odločite se! Predolgo sva že be-sedičila."
Govoril je, kot da ima kdo ve kake pravice do svojih terjatev.
Old Firehand je vzel samokres v roko pa odgovoril mirno in z neskončno prezirljivim nasmehom :
"Da, predolgo sva že besedi-čila! In zato se nemudoma poberite, sicer dobite kroglo v glavo!"
Kar otrpnil je cornel.
"Kaj —? Kako —V'
"Proč —! Nemudoma —!" ga je prekinil lovec z grozečim glasom in mu pomeril samokres glavo. "Ena — dve —." Tramp ni čakal na tri. Obrnil se je, odurno zaklel in naglo odšel.
Old Firehand je gledal za njim, da mu ni mogel več zahrbtno poslati krogle, pa odšel na farmo.
Željno so ga že pričakovali, ves čas so pozorno opazovali sestanek. Poročal jim je.
Čisto pravilno ste nastopili, sir!" je pohvalil lord. "S takimi lopovi se ne pogaja noben pošten človek! Bojijo se nas in se ne bodo dotaknili ujetnikov.
Kaj pa mislite, da bodo storili?"
"Hm —! Solnce zahaja —. Sumim, da bodo počakali na noč in se v temi skusili splaziti črez zid. Če jim ne uspe, no, — saj imajo še vedno ujetnike za talce."
"Res mislite, da bodo še enkrat napadli?"
"Je verjetno. Posebno, ker dobro vejo, da so številčno v premoči. Pripraviti se bo treba na nočni napad.
Predvsem jih bomo opazovali. Ko se stemni, jih poj de nekaj ven k njim na poizvedovanje. In Jzakurili bomo zunaj pred obzidjem."
"Zakurili —?" je gledal Anglež.
"Da! Na vseh štirih oglih obzidja. Da preprečimo napad v temi.
Pojdimo gledat, kaj počenjajo, preden se zmrači!"
Solnce se je nagibalo k zatonu, poševno so padali žarki in j razsvetljevali ravnino, dobro je bilo videti trampe. Še vedno
Skrivnosti na Bir Es Semije
Kakor črv prstene barve je lezel puščavski vlak iz Constan-tine v Touggourt skazi' tesni gorovja Aures. Gole in razče-fedrane pečine so sličile stenam plavža. Ozračje je ždelo kakor meglena stena v dolini in je bilo neprodirno, žareče in težko kot svinec. Male in samotne postaje železniške proge so tonile in se dvigale iz sive beline ponočne pokrajine kakor blodeče lučke, ki poplesavajo nad nevarnimi barjanskimi tlemi. V kotu vagona je tiho in ves v belih gubah svoje halje ždel mršav Arabec. Samo temne oči so gorele iz rjavega obraza, kadar so za nekaj hipov hušknile v vagon plapolajoče luči kake postaje. •
"Ali vidite tamle ob kraju puščave stolp iz Bir Es Semije?" Moj sopotnik z nasprotne klopi, majhen, zgrabljen moži-ček, je iztegni lsvojo mršavo in koščeno roko v noč. Njegovi prsti in suha roka so se iztezali iz njegove drobne postave kakor nepremični kos lesa, kakega kažipota. Njegov glas je bil tih in hripav, ko da bi hotel razode-ti kako skrivnost, in za temnimi naočniki so zagoreje nemirne oči in so s pogledom otipavale notranjost vagona.
"Ali še ne morete spoznati stolpa? Dozdeva se, da ste tujec v tej deželi, sicer bi vam bila znana skrivnost iz Bir Es Semije. Jaz se ne peljem prvikrat tjakaj."
Glas je bil še tišji, še bolj prodiren, nemirne oči so bile kar tik pred menoj, in besede, kakor da niso prihajale iz njega, marveč kakor da so se plazile iz kretenj drhtečih rok in so grabile po meni.
"Tamle stoji stolp iz Bir ES Semije. Koliko je stolp star, kdo ga je sezidal — tega še danes nihče ne ve. Gospodje znanstveniki," tu je postal glas hi-hitav in razdrapan; -'so napisali že debele bukve o stolpu, premerili so ' ga, preiskali in pretipali. Pa ne da nobene besede od sebe, gospod, še ne črh-ne ne! Ali imate kakega vod-
nika, kako knjigo o Alžiru? Tam utegnete brati: Nemajra je stolp nagrobnik iz predkr-ščanske dobe, še iz bajeslovne dobe; njegov premer je sedemdeset metrov ... in takele čen-čarije. Toda kakšen namen je imel stolp? Kakšno skrivnost vsebuje?"
Glas je postal še tišji, da je bil slišati le še kot šepetanje; umiral je z zmeraj tišjim po-pevanjem koles, ki so drčali po tračnicah, s puščavskim peskom potresenih.
"Jaz bom to zvedel; nemara že nocoj. Pripovedka pravi, da je treba devet noči bivati v stolpu Bir Es Semija, kdor mu hoče izvabiti njegovo skrivnost. Že marsikdo je to poskusil, dragi gospod, pa še nihče ni tega dosegel. Postavljali so barake poleg njega v peščeni pesek, in učenjakarji — a stolpa ni moči učenjaško preiskati, on mora sam spregovoriti! — so podnevi kopali in merili in so nato čakali na veliko razodetje. A tako ta stvar ne gre, kakor so mislili ti tepci! Nato je že
splaziti noter. Pripravil sem si desko, ki je natančno tako velika kot odprtina. To desko porinem pred luknjo, kadar sem znotraj. Nato pa čakam, kaj mi stolp pripoveduje. O, zdaj že veliko vem, mnogo, mnogo več, kot vedo vsi drugi! Noben nagrobnik ni bil to, kakor menijo gospodje univerzitetarji, pa tudi nobena ječa ne in še manj kak tempelj, kjer bi bili žrtvovali ljudi! Zakladnica je to, dragi moj gospod! Kadar je noč povsem temna, takrat je včasih videti, kako se zlato blesti skozi stene."
Vlak se je ustavil. Možiček je planil iz svojega kota; kakor kak neščeperjen ptič je sfrfotal iz vagona. Temne oči Arabca so streljale puščice za njim. Vihar je dvignil prah in pesek s tal in je zavil hitečo postavo v gbste oblake. Kolesa so mlela s srditim škripanjem pošastnega sovražnika, ki je
prihajal iz puščave.
*
"Že dolgo, dolgo je bil mrtev, ko so ga našli," mi je kas-
je bil zasul ozki vhod, in moža je živega pokopalo. Ali je umrl od lakote, ali od žeje? Kdo naj bi to vedel! Stolp iz Bir Es Semije je za eno skrivnost bogatejši. Kaj, poznali ste ga, gospod? Bog bodi mi-lostljiv njegovi duši!" (V.N.) -o-
Domača fronta
marsikdo sedel ponoči med zi- neJe pripovedoval gospodar go-dovjem, sedel za mizo pri luči' stišča v Biskri. "Peščeni vihar in je čakal, dokler ga ni pičil kak škorpijon ali kaka kača. Potem so pa v časopisih poročali, da stolp iz Bir Es Semije še zmeraj čuva svojo skrivnost in da je spet en predrznež obležal na bojišču."
Pekoč in vroč veter je planil kvišku in je človeka s svojimi drobnimi, peščenimi zrnci zba-dal kot s šivankami v obraz in mu sušil jezik in grlo. Sprevodnik je omahovaje šel skozi pozibavajoče, se vagone in je zapiral okna. Med lesene stene se je naselila dušeča vročina, ki ti je jemala sapo, in srce je utripalo ko pod tesnim oklepom. Ko je sprevodnik izginil v sosednji oddelek, je spet za-hreščal glas in je bil še bolj hripav ko prej.
"Jaz bom to skrivnost dognal. Šest noči sem že prebil v stolpu, gospod, pa sam .popolnoma sam. In brez luči, saj nisem tako neumen, da bi z lučjo privabljal strupeno golazen in mrčes! Vhod je jako ozek in tesen, in po trebuhu se moram
War Production .Board Washington, D. C.
Ta vojna je vojna jekla, jekla, ki frli na sovražnika iz ust jeklenih topov, jeklenih tankov, ki prinašajo smrt sovražniku na kopnem, in jeklenih bojnih ladij na morju" Nihče se tega bolj ne zaveda kot ljudje, ki izdelujejo jeklo in ti ljudje gredo od rekor da do rekorda, od zmage do zma, ge produkcije.
Glavni stan vojnega produkcijskega pogona v Washingtonu naznanja skoraj vsak dan nov napredek ljudi, ki izdelujejo jeklo. Ta-poročila prihajajo tja s strani delavsko-upravnih odbo
Na sliki vidimo indijske "Jat,s," ki so člani pomembnega plemena v Indiji. So in-do-arijskega plemena, katerim je pav izredno sveta žival. Vidimo jih pri vežbi rabe anf/le^kega protitankovskega topa nekje v Iraku.
\H

(so stali in posedali ob gruči in maščevael dreves, niso se pripravljali za odhod, pa tudi za prenočevanje ne. Dalo se je sklepati, da ne mislijo oditi, da pa tudi ne mislijo prenočiti pod drevjem. Res so se pripravljali na nočni napad —.
1 ln l??Ve nezmotljive tisti kdo, je bil Old
-J'e bil zmo k ! takega.
2ftlišljal tramp,
Gornja slika nam predstavlja konvoj am-riških ladij v Karibijskem morju, kjer je bilo vedno dobro lovišče nemških podmornic. Naia konvoj pa ni bil izstreljen niti en sovražni torpedo. oKnvoju je poveljeval poročnik John Walsh.
rov v posameznih tovarnah, prihajajo iz velikih jeklarnih središč vzhodnega industrij alnega trikota, iz New Englenda in iz Pennsylvanije in iz Kentuckyja in Ohio in Illinoisa in Indiarie in prihajajo tudi iz Pacifične obale.
Neka jeklarna je zabeležila več kot 1,000 novih produkcijskih rekordov od Pearl Harberja sem in pričakuje, da kmalu več kot podvoji skupno število produkcijskih rekordov, napravljenih leta 1941. Ko je odbor delavstva in uprave poročal to dobro vest glavnemu stanu vojnega produkcijskega pogona, je pripomnil, da "ta korak smo si postavili samim sebi, dokler ne
pride do zmage."
*
To je tudi korak, ki dovede do zmage — ali se ne more vzdrževati, ako ni starega železa in jekla, da se pomeša z litim železom, kar je treba za plavže.
Vsakdo izmed nas v Ameriki si mora zapomniti, da imamo neprestano dolžnost paziti na to, da se vsak košček stare kovine povrne skozi prekupovalce odpadkov nazaj v jeklarne.
*
V svoji splošni borbi proti večji draginji življenja vlada strogo pazi na položaj najemnin širom dežele — in tudi posega vmes, kadar je potreba. V svoji prvi sodni pravdi, da uveljavi "strop" nad stanovanjskimi najemninami, si je Office of Price Administration zagotovil sodno povelje, ki prepoveduje neki nepremičninski tvrdki v Erie, Pennsylvania, da bi pobirala najemnine nad postavljenim "stropom."
*
Office of Civilian Defense izvaja po vsej deželi mobilizacijo ameriških domov, v kateri vsi domačini, .ki povsem sodelujejo v vojnem naporu, bodo dobivali "V" certifikate, ki naj se izloži-jo na oknih. Da dobi "V" certifikat, gospodar ali gospodinja mora:
1. Dokazati lokalnim obram-benim zastopnikom, da dom izpolnjuje bistvene zaščitne predpise, kar se tiče "blackout-a," sobe reservirane za zavetje in predpisanih priprav proti ognju.
2 Zagotoviti lokalne obrambe-ne oblasti, da družina varčuje na hrani, oblačilu, prevažanju in zdravju, da nabira potrebne odpadke, da se brani širiti govorice, ki razdvajajo narod in da redno kupuje vojne bonde in znamke.
Lepak na oknu bo proglašal "This is a "V" Home" in bo vseboval veliko črko "V" nad podobo hiše. Drugi certifikati se bodo dajali trgovskim podjetjem v obrambenih okrajih, ki so vpeljali primerne varnostne priprave proti zračnim napadom.
*
Mnogo žrtev se je že zahtevalo od civilnega prebivalstva Amerike, odkar je vojna začela, in mnogo več jih se bo še zahtevalo, dokler svoboda ne zmaga. Prebivalstvo se je prostovoljno odreklo mnogim razkošninam in udobnostim, tako da naša vojska dobi to, kar potrebuje. Istočasno pa je civilna Amerika brezpri-merno na boljšem kot njeni sovražniki — in bo tudi nadalje tako. Imamo polno hrane in oblačil, imamo celo več stvari, ki niso ravno ptrogo potrebne, v večjih količinah, kot smo pričakovali. Ko jih imamo, jih tudi rabimo — kajti mi se ne žrtvujemo zavoljo žrtvovanja, ampak da dobimo vojno.
En tak primer je večja porcija sladkorja. Po Pearl Harbor ju smo morali omejiti rabo sladkorja, ko so odpadle zaloge iz Daljnega Istoka.
V zadnjem času pa smo imeli nekoliko sreče. Vzlic podmornicam Osišča in primanjkljaju prevoznih ladij smo bili v stanu uvoziti meseca maja in junija približno 200,000 ton več sladkorja, kot so oblasti pričakovale. Office
of Price Administration je takoj proglasil delež na teh 200,000 ton za vse konsumente — bolnišnice, hotele, sladščičarne in gos. podinje.
*
Tirani Osišča se ne brigajo, da-li ravnajo pravično z ljudstvom ali ne, in pri svojih odredbah mislijo le na svoje1,želje isi potrebe. Demokratične vlade pa ne ravnajo tako, celo pod pritiskom vojne se izogibljejo, kjerkoli mogoče, vsaki krivici napram še tako neznatni manjšini.
Dober primer tega postopanja je način, kakor Office of Price Administration upravlja regulacijo o maksimalnih cenah, katerih svrha je preprečiti podraže-nje življenjskih potrebščin in vse človeško trpljenje, ki bi to pomenjalo. Večina predpisov postavlja kot najvišjo ceno ono, za katero se je isto blago prodajalo meseca marca tega leta.
Mnogo prodaj alen in tovaren pa je protestiralo, češ da njihovo blago je bilo ravno meseca marca strašno nizko v ceni iz tega ali onega razloga. OPA je vzela to na znanje in, ko je našla, da ugovor je bil upravičen, je napravila posebne odredbe v teh slučajih.
Ušesa med eksplozijami
V Londonu priporočajo oblasti ljudem, naj ob letalskih napadih pazijo med drugim zlasti na svoja ušesa, da ne bodo trpela škode od eksplozij. Zdravnik dr. Littler pravi, da sluhu ne škoduje toliko moč poka, kolikor zračni pritisk oziroma, da se točneje izrazimo, brzina, s katero narašča zračni pritisk, ki izvira iz eksplodira-jočega izstrelka. Pri tem je zanimivo, da je za sluh tem bolj nevarno, čim manjši je top in čim ostrejši je pok. Uho izgubi tedaj sposobnost dojemati visoke zvoke, n. pr. najvišje zvoke violine ali flavte,, a kar visokih tonov še dojema, ne dojema slabotne je, temveč le manj razločno in zabrisano.
S človekom, ki se mu je sluh tako pokvaril, moramo govoriti mirno in razločno, ne pa kri-če. Tuleče bombe pa sluhu ne škodujejo, preračunane so bolj na to, da človeka prestrašijo. Pomoč proti zvočnim nevarnostim je lahka, treba si je pravočasno zamašiti ušesa z vato, ki smo jo namočili v parafinu. Otrokom zamašimo ušesa z večkrat zganjenim kosom blaga. Škode nas obvaruje tudi to, če vzamemo košček kavčuka med zobe, končno priporočajo, da si v trenutku eksplozije sprostimo obrazne mišice.
-—o-
Kupujmo obrambne obveznice in znamke!
MALI OGLASI
Pohištvo naprodaj
Proda se peč, miza, 6 stolov, set za spalno sobo, radio, pral-nik. Zglasite se na 1315 E. 53. St., med 1 in 2 uro popoldne. _(195)
Delo dobi
Dekle ali ženska srednje starosti dobi delo v restavracij i-gostilni. Zglasite se na 6634 St. Clair Ave.	(196)
Naprodaj
Naprodaj je slaščičarna po jako nizki ceni, na jako prometnem kraju. Poizve se na 5705 St. Clair Ave. (196)
VICTORY BUY
UNITED STATES
WAR
BONDS
AND
STAMPS

V. J. KRIŽANOVSKA:
PAJČEVINA //I
IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK

IB
r,t\
—	Za začetek pravi mi "ti," pa bo že vse dobro, — je rekel grof v smehu.
Nato je pripravil pomirjevalne kapljice, ki jih je vzel s seboj, predvidevajoč, kaj pride, ji dal piti in jo polegel spat; zavil jo je v gorko plišasto odejo in jo vprašal, če ji njanja tako postelje, da bo vedel, če je prav tako.
Milica se je nasmehnila. Mir je bil sklenjen, zato se je potolažila in mirno zaspala.
(Konec drugega dela.)
TRETJI DEL
Medtem ko sta bila novopo-ročenca na potovanju, je vladalo v Krenici veliko vrvenje, ki ga je povzročil prihod Marte in Dunje z balo. Po grofo-vem ukazu se je sluga podal na postajo s kočijo in z vozom; toda kovčegov, zabojev in košev je bilo toliko, da je bilo treba poslati še po en tovorni voz.
Dunja je živela med naseljenci Jekaterinoslavske guber-nije in je znala nemški. Zbežala je svojim gospodarjem, ker so grdo z njo ravnali; po naključju je naletela na Marto Sidorovno, ki jo je namestila za drugo sobarico pri Milici ter jo medtem dala izučiti šivanju in česanju. Navihana, prebrisana in čedna Dunja se je odlikovala med služinčadjo v Krenici.
Ko se je nekoliko razgledala po hiši in se odpočila od potovanja, je prosila, naj ji pokažejo omare in skrinje, kamor bi spravila reči svoje mlade grofice. Frau Linder se ji je iz radovednosti ponudila za pomoč. Ko sta začeli iz kovčegov in košev-jemati fino perilo, vezene in s čipkami okrašene halje vseh mogočih barv in krojev, cele ducate svilenih kril in oblek za doma in za ven, izmed katerih je bila vsaka naslednja lepša od prve, in ko ni bilo konca razkladanja, je bila hišna silno zadeta.
—	Vaša gospa je gotovo silno bogata, — je vprašala gospa Linderjeva, ki se ni mogla več zatajevati.
—	Seveda! Milica Jurjevna je bila hči zelo bogatega gospoda; toda razen po očetu je podedovala tudi veliko premoženje po stricu. Ima dve veliki posestvi, hiše v Moskvi in Pe-trogradu in veliko glavnico v banki. Pa če bi videli, kakšne briljante ima! — je odgovorila samozadovoljno Dunja, kakor da je vse to bogastvo njena last
Strmenje gospe Linderjeve je prišlo do vrhunca, ko je na prošnjo Marte Sidorovne začela sprejemati v oskrbo in hrambo srebro, posodo, kožuhe, preproge in druge reči, ki so tvorile balo. Dobra gospa Linder je bila zelo ponosna na lepo kre-nicsko srebro; toda ko je vide-
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1126 E. 61st St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730.
Itfi
la razkošno namizno opremo, svečnike in popoln seVvis za najmanj sto oseb, je bila docela poražena. Kar j-e imela pred očmi, je predstavljalo pravcato premoženje; ona pa si je domišljala, da bo ta "Rusinja" presenečena od razkošja, ki ga bo tu našla, in ki ga seveda ni imela doma.
Medtem ko je gospa Linderjeva s tresočimi se rokami pregledovala sezname in sprejemala te reči, se je pred glavnim vhodom ustavil lep koleselj, v katerega sta bila vprežena dva ponija Iz njega je stopila Vilma pl. Dauniceva. Vprašala je, kje je hišna, in ko so ji povedali, da je zaposlena z razkladanjem in s sprejemanjem bale, se je napotila takoj tja. Vilmo je privedla semkaj radovednost .nikakor pa ne materino naročilo, ki ji je bilo samo za izgovor. Vest, da je bilo treba za prevoz Miličine bale dveh velikanskih vozov, je prispela kajpak tudi do Karolinenhofa. In Vilma je prihitela, da bi videla, če odgovarja pri tej ogromni bali kakovost količini. Za vsako ceno je hotela ponižati vse, kar je bilo v zvezi z žensko, ki je ugrabila njenega izvoljenca in katero je sovražila iz vse duše. Srečno naključje ji je dalo možnost videti vse z lastnimi očmi, in to, kar je videla je bilo dovolj, da jo je prevzela žgoča zavist.
Navidezno se je kazala ravnodušna in komaj se je ozrla po mizah, ki so 3e lomile pod težo raznih dragih predmetov, in ko je izpregovorila nekaj besed s hišno, je odšla.
Toda ni šla domov, ampak se je odpeljala v majhno mestece, kjer je stal Berenklavov polk. Tam je živela njena prijateljica, žena konjeniškega stotnika Vizenbruka, katero je nameravala obiskati. Ta se je ravnokar vrnila s sprehoda, ko je prišla Vilma. Povabila je gostjo v buduar ter velela prinesti kavo in peciva.
—	Prišla sem po slovo, Alma. Pojutrišnjem se odpeljemo v Berlin.
—	Kaj, vi odhajate? Na dan prihoda Berenklava in njegove mlade žene? Ali se ne bojiš
j užaliti grofa, če tako javno po-i kažeš, da ne maraš poznati njegove žene?—se je začudila Alma.
i —Tako je. Nimam najmanjše volje seznaniti se s to "mo-! skovsko" sestrično. Kar sem 'zvedela od baronese pl. Rang-jvaldove in od Meli, ni moglo | vzbuditi v meni naklonjenosti in spoštovanja do te osebe, — je s prezirnim mrdanjem rekla Vilma. — Saj sem ti povedala zgodbe njene prve ponesrečene zaroke in kako spretno je zamenjala prejšnjega ženina, ruskega kneza, že. naslednjega dne z nemškim grofom? Ha! ha! ha!
—	Da, da! To je vse zelo sumljivo: nesrečna Poljakinja, zahrbtni zapeljivec in praktična nevesta, ki men ju je ženine kakor rokavice. Imenitna dru-žba! Toda grof mi je uganka! Kako se je mogel uloviti v to mrežo?
Vilma je zmajala z glavo.
—	Moški sploh radi izgube glavo ter postanejo slepi, če gre za lep obrazek, ta ženska pa je lepa, a kar je glavno, tudi bogata. Le pripravi se, Alma, in glej, kako boš sprejela to bogato ošabnico, ki se bo ba-hala s svojimi dragimi oblekami.
—	Misliš? Toda, če si domneva, da nas bo zatemnila s svojimi "rublji," veruj mi, da ji bodo tu pokazali, kam spada,— je rekla Alma, ki je zardela od nevolje.
—Seveda, če sprejmeš ti nase nalogo, poučiti lepo "kozaki-njo," tedaj sem uverjena, da se bo njena ošabnost kmalu zlomila, — je podpihovala Vilma. — Kakor vse kaže, namerava v resnici blesteti tu s svojimi oblekami. Ravnokar prihajam iz Krenice, kamor sem šla po materinem naročilu k gospe Lin-derjevi, in slučajno sem videla balo, ki jo je ona sprejemala. Moj Bog! Mislila sem, da sem prišla v trgovino, toliko porcelana, srebra in kožuhov je bilo tam nagomilanih. Pravim ti, Alma, da sem videla take eobo-lje, hermeline in črne lisice, da se ti niti ne sanja o njih; a gospa Linderjeva, kateri se je kar v glavi vrtelo od vsega tistega bogastva, mi je zatrjevala, da so perilo in oblačila mlade grofice takšna kakor v pravljicah.
— Zelo neumno je od nje, če se misli tako lišpati za naše podeželsko mestece! Saj bodo vse
naše dame proti njej, — se je razburjala Alma, ki je postala vsa rdeča od nevolje. — Sicer bi si ne bila nikoli mislila, da je postal Berenklau tako praktičen človek. Vedno sem ga smatrala za viteza brez strahu in madeža in za idealista; v resnici pa se je ta "vitez" mirno prodal neki gizdavi kramarici.
Vilma se je delala, kakor da ne vidi prijateljičine jeze, ter obrnila pogovor na svoj odhod, opravičujoč ga z izgovorom, da se mati želi posvetovati z nekaterimi znamenitimi berlinskimi zdravniki zaradi bratove bolezni. Posedela je še nekoliko in se nežno poslovila od Alme, ki ji je obljubila, da ji bo sporočila vse mestne novosti. Vilma je bila zelo zadovoljna s svojim obiskom; zdaj je bila prepričana, da je imela Milica sovražnico. Ustvarila si je tla za razne vrste neprijetnih spopadov.
Komandant poročnik John F. Walsh, ki ga vidimo na sliki, je poveljeval prvemu konvojki je imel nalogo prepeljati razen material skozi Karibijsko morje, o katerem so govorili, da je popolnoma zavzeto od sovražnih podmornic, vendor pa tekom vse vožnje niso videli niti ene sovražne podmornice.
Na sliki vidimo dva višja ameriška častnika, katerima je bilo poverjeno nehvaležno delo zagovarjati nemške vohune, ki so bili pred kratkim obsojeni v Washingtonu. Desni na sliki je polkovnik Kenneth Royall, levi pa polkovnik Cassius M. Doioell,
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
$2.00
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
1 I«
k
1874
1942
NAZNANILO IN ZAHVALA
V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelje"" znancem prežaiostno vest, da je nemila smrt zahtevala življenje in smo iz naše srede preljubi j enega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
ANTON NOVAK,
ki je po tri letni mučni bolezni v božjo voljo vdan zatisnil svoje trudne, oči mirno v Bogu zaspal dne 18. julija, 1942, ,v starosti 68 let. Doma: je bil iz VeW Poljan pri Ribnici.
Po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi sv. Vida smo Ka položili k večnemu počitku dne 21. julija, 1942 na Calvary pokopališče.
Globoko hvaležni si štejemo v dolžnost, da se prisrčno zahvalimo Monsignor Rt. Rev. B. J. E-onikvarju za podeljene svete zakramente, za opravljene molitve ob krsti pred pogrebom, ssa spremstvo iz Frank Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto maše in cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv tolažilni govor v cerkvi.
Našo prisrčno zahvalo naj prejmejo vsi, ki ga obiskovali v bolezni ter vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč in nam kaj dobrega storili na en način ali drugi v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih. Ravno tako tudi prisrčna hvala vsem ki so prišli pokojnega pokroplt, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba.
V globoki žalosti želimo izreči prisrčno zahvalo vsem, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto s številnimi krasnimi venci v blag spomin pokojnemu in sicer: Mr. in Mrs. Mathew Novak in družina Geneva, O.; Mr. in Mrs. John Dolence, E 66th St.; Mr. in Mrs. John Pengal, Mr. in Mrs. Louis Novak in družina, Massillon, O.; Mr. in Mrs. Frank Novak, Beach City, O.; Mr. in Mrs Rudolph Novak in družina, Canton, O.; Mr. in Mrs. John Petric in družina, Parmalee Ave.; Mr. in Mrs. Andrew Bajt in družina, Carry Ave : Mrs. Mary Krainz in sinovi, E. 63rd St.; Mrs. Tom Zele, Addison Rd.; Mrs. Johana Hlad in družina. E. 64th St.; Mr. in Mrs. Louis Rigler, E. 64th St.: Mr. in Mrs. John Zarnick in družina. Mr. in Mrs. Frank Gerchar, Mr. John Zor-man in hči Carmen, Edna Ave.; Mr. in Mrs. John Pajk in družina. Edna Ave.; Mrs. Rose Jurman in hči Katherine, Mr. in Mrs. Thomas Legat Mr. in Mrs. John Zalokar Jr., Hecker Ave.; Mr. in Mrs. M. S. Beros Studio, Mr. in Mrs Frank Kastelic. Shawnee Ave.; Mr. in Mrs. Matt Dolence, Mr. in Mrs. A. Macek in družina, Trafalger Ave.; Mr. in Mrs. Stanley Mahnic, Mr iji Mrs Tlno Modic, Ml", in Mrs. Jos. Mo-har in družina, St. Clair Ave.; Mr. in Mrs. Louis Oblak. St. Clair Ave.; Schuele and Gordon families, Mrs. George Foster and Dorothy, Addison Rd.; Mr. in Mrs. M. Pustorcic in družina, Addison Rd.: Miss Carmela Catalano, Miss Ellen Fa-theringham, GlenvlUe Girls, P. A. Geier Emplo-yeees Welfare Association, Lincoln Electric Employees Asscciation, Fellow Floor Inspectors (Weatherhead Co.), Weatherhead Company, Associates Reid Products. Kill Kare Klub, Dr. Emery S. James. Pittsburgh, Pa.; Dr. in Mrs. Otto S. Margolis, Pittsburgh, Pa.; društvo Dvor Baraga. št. 1317 COF; Mr. in Mrs. John Dolence in družina, E. 140th St.; Mr. in Mrs. John Rebol In družina. Pittsburgh, Pa.; Mr. in Mrs. Louis Novak, Mr in Mrs. Albin Novak. Mr. in Mrs. Albert Ncvak, Emily in Mary Jean Dolence, Joan Marie Rebol, Diane Mae Novak, Louis Novak Jr., Albin Kenneth Novak.
Enako tudi naša prisrčna zahvala sosedom in prijateljem, ki so darovali za skupni krasen venec in za dar za svete maše namreč: Mr. F. Pugel, Mr. in Mrs. A. Brunik. Mr. in Mrs. John Paik in diužina. Mr. in Mrs. Fred Sternisha, Mr. in 'Mrs. Lockovic in družina, Mr. in Mrs. F. Lon-gar in družina, Mrs. Rose Zupančič in družina, Mr. in Mrs. John Zust in družina, Mr. in Mrs. Jcseph Hrovat in družina, Mr. J. Ajster, Mr. J. Hrovat Sr., Mr. Joe Bokar, Mr. in Mrs. J. Pure-ber in družina. Mr. in Mrs. J. Chanchula in družina, Mr in Mrs. V. Ackim, A. Sunakaris, Mr. in Mrs. J. Šterle. Mk. in Mrs. J. Hrovat Jr., družina Rupnik. Mrs. Kausek in Rose, Mr. in Mrs. Frank Zupančič in družina. Mr. in Mrs. L. Brodnik, Mr. in Mrs Joe Novak. Mr. in Mrs. F. Majer in družina, Mr. in Mrs. Joseph Brodnick, Mr. in Mrs. J. Brodnik. Mr. in Mrs. Blaž Pirnat, Mr. in Mrs. J. Petrick Mr. in Mrs. J. Merhar, Mr. in Mrs. Fritz Sternisha. Mr. in Mrs. A. Pauli, družina Kogoy Mr in Mrs. L. Champa, Mr. in Mrs. J. Kastelic. Mr. in Mrs. L. Papes. Mr. in Mrs. F. Modic, Mr. in Mrs. M. Vidmar.
Prisrčno zahvalo želimo Izreči vsem, ki so v tako obilnem številu darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše, namreč: Mr in Mrs J. Adamič in družina. E. 66th St.; Mr Louis Ambrozic, Mr. Ludwig Avsec, Mr. in Mrs. Andrew Bajt in družina, Carry Ave.; Mrs. Frances Babnik, Mr. in Mrs. Frank Bavec in družina. Mr. in Mrs. Frank Barbie Jr. in sin, Miss Helen Blrt, Mr. in Mrs. Boldan in družina, Mr Joe Bokar Mrs. Julia Bokar in družina, Mr. in Mrs. Henry Batich, Mrs. Mary Bradach. Mr. in Mrs John Brodnik in družina, Mr. in Mrs. John Bukovnik in družina. Mr. Anthony Cim-
perman, E. 55th St.; Mr. in Mrs. John E. 66th St.; Mr. in Mrs. Michael Dolance , re, Mr. in Mrs. Drganc in družina,	' il
Ave.; Mr. in Mrs. Fogel, Miss E. Fries, m Mrs John Gornik Jr. St. Clair Ave • Mr. W :,.
"Itlak
Mrs. John Gornik Jr., St. Clair Ave.; Mr. j John Gornik. Giddings Rd.; Mrs. Agnes Mr. in Mrs. John Hlad Jr., Bonna Ave.: - en f)a; Johana Hlad, Miss Louise Hlad, Miss ^ f "•» Mrs. John Hočevar, Addis*® ^ ^nisk
eveti J A.
like, han
Hlad. Mr. in
Mr. in Mrs. Joseph Hrovat, Mr. in M-""5,, Hrovatin in družina, Mrs. M. Jakopič, MJ"' Miss Jelinčič, Mrs. Angela Lunder-Jeraj, * . Mrs. John Jeraj, Mr. in Mrs. Jerse, E. Mrs. Juratovec in sin Mike, Mrs. A. Kau» hči Rose, Mrs. Andrew Kozel in družina, Mrs. Joseph Kozel, Mr. in Mrs. Frank Mr. Stefan Kovach, Mrs. Mary Kraintz.J^ St.; Mr. in Mrs. T. Kresinski, Mrs. Krainz, E. 155th St.; Mr. in Mrs. Jos. Mr. in Mrs. A. Lovko, Mr. in Mrs. B. Liis«1, in Mrs. A. Macek. Trafalger Ave.; Mr. >n_ Frank Macerol, Mr. in Mrs. Christ Mandel &1 Mr. in Mrs. Frank Majer in družina. ^ Ave.; Mr. Ferdinand Misic, Mrs. Frances -M" E. 64th St.: Mr. in Mrs. Anton Muha, Mrs. Rudolph Novak in Corrina, E. 71st S1 in Mrs. Mathew Novak, Geneva, O.; Mr. John Novak. E. 71st St.; Mr. in Mrs. Leo J* in družina. Lockyear Ave.; Misses Mary in Novak. Remington Ave.; Mrs. Frances 0*7, in hčere. Carl Ave.; Miss Mary Pike, Edna vfSopgt Mr. in Mrs. John Pajk, Edna Ave.; M155 Peplin, Miss Marie Callahan, Mr. Stefan
Aemsl bate, ;o po: >diš, lh na] 1,C
0	dr2
'ške, *lit8 tra * tc Nek
1	>*gu
lin, Mr in Mrs. Lawrence Petkovsek, « Rd.; Mr. in Mrs. A. Peterlin in družina, St.; Mr. in Mrs. Joseph Perpar in družin*. ^ ser Ave.; Mr. in Mrs. Joseph Pike, Bonn®:-1 Mr. Steve Pirnat, Mr. in Mrs. Blaz Pirnat1 Ave.; Mr. in Mrs. Poljance in Jean Pirn John Potokar, St. Clair Ave.; Mr. Anton » i tel. E. 68th St.; Mrs. T. Prince in Joseph® i| 71st St.; družina Purcell, Lake Court; • Mrs. J. Pureber in družina, Edna Ave.; -„ty Mrs. Frank Pureber, E. 63rd St.; družin® IjP Bridgeport, O.; družina Rebol, Addison
ad
Je
"an
lzV( naj
in Mrs. S. Rogel. E. 74th St.; Mr. in Mrs-

"0V0{
[>er
avij;
e,)ijo
Net,
X
N la:
wni7. kJ. 1VU6W, .c. Iitu ov.., IVII. in	.r. '
Segedi, Blanche, Lillian and Al Serksnis, ^ Mrs. John Simoncic, Carl Ave.; Mi', in Ws' tf-Skerbec in družina, E. 61st St.; Miss M8rit/| da, družina Skerl, E. 61st St.; Miss Marie & ,1 Mi's. Angela Steblaj, Mr. in Mrs. Joseph Russell Rd.; Mr. in Mrs. Fred Sternish8' Edna Ave.; Mr. in Mrs. Fritz Sternisha. jjj Edna Ave.; Mr. Reink Strumbel, Mr. /' Flank Stump, Mr. in Mrs. Frank Svigel. »-J St.; Mr. in Mrs. Tauzel, družina Tomsick. comb Ave.: Mr. Joe Perusek, Mr. in Mrs- f Bayliss Ave.; Mr. in Mrs. S. Fedak, dru®^ seph Drobnic. E. 73rd St.; družina Sershen. , tor, O.; Mrs. Tom Zele, Miss Marv ZarnlcK' ; R. I. Schonitzer, Miss Priscilla Szekeress-. _ <4 Fiances Zakrajsek in hči, Mr. in Mrs. >r|r0t)i 66th St.; družina Martin Zugel, Carl f In Mrs. Louis Zust, E. 89th St.; Mrs. pancic in družina, Mrs. Widmar in sin jfi. 71st St.; Mr. in Mrs. George Voinovich žina, Misses Frances in Mary Russ, E- 70 c f društvo sv. Antona Padovanškega, št. 138,jo' of O.; Mr. Anthony Novak Jr., Miss Anna £ j Mr. in Mrs. Albert Novak, Mr. in Mrs. L°u )er. družina Rogel, Addison Rd.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem. ki s j j svoje avtomobile brezplačno na razpolago P grebu, in sicer: Mr. in Mrs. Leo Beling^Wtfov] Agnes Grosko in Joe Zanda, Miss Loui^.gtP^ E. 64th St.; Mr. Leo Lewandowski, E. l^VI Mr. Joseph Meglich, E. 64th St.; Mr. "1 f"
Frank Novak. Beach City. O.; Mr in dolph Novak, E. 71st St.; Mr Frank Wlckliffe, O.; Mr. in Anthony Novak, >-1 Ave.; Mr. Ludwig C. Novak, Dibble A^/ John Pajk Jr.. Edna Ave.; Mrs. John 1 Addison Rd.; Mr. in Mrs. A. Tauzel. Iskrena hvala tudi vsem onim, ki so
h
«
sožalje s pismi, sožalnimi kartami in teieP^I

Nadalje želimo izreči našo prisrčno v. vsem, ki so prišli izven mesta, se poslovili ^ kojnega ob krsti in se udeležili pogreba, .^i Enako naj velja prisrčna zahvala j ^ društva Dvor Barage, št. 1317 C. O. F. in f0}\ sv. Antona Padovanškega, št. 138 C. K. so se udeležili svete maše in pogreba, zahvala pa nosilcem krste, ki so ga sPre položili k večnemu počitku.	fi'|
Prisrčno se želimo zahvaliti ZakrajS®Kjp A neral Home za vso prijazno naklonjenost izvrstno vodstvo pogreba.	f\
Slučajno, če se je katero ime pomot^ji pustilo, prosimo, da nam oprostite, ker se 1 vsem najprisrčneje zahvaliti.
X
S lVk »Us
k
to.
V1 ■ ki,
"at IV}
Preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in oče, Bog Ti je uro odločilp lih ral si se ločiti od nas in žalostna so naša srca, ker {Te ni več med nami. ? J j
» dolgo trpljenje in utruien 1 '
Ohranili Te in v globoki žalosti pošiljamo prošnje k Bogu, naj Ti sveti.
Žalujoči ostali:
i	JOHANA NOVAK, soproga.
ANTHONY, LOUIS, ALBIN in ALBERT, sinovi
nas le misel, da se je dokončalo Tvoje mučno dolgo trpljenje in utrujen si ' lA k zasluženem večnem počitku. Ohranili Te bomo za vedno v sladkem sP0'"^: I
t, da Ti podeli večni mir in večrt"

S
JENNIE, poročena Dolence; ANNA, MARY, poročena Rebol, in MILV
hlere	... i
John Dolence in John Rebol, zeta; Anna, Christine in Helen, sinahe; ž^' Mary Jean Dolence, Joan Marie Rebol in Diane Mae Novak, vnukinje
Louis Novak Jr. in Albin Kenneth Novak, vnuka.	jjfi I
Zapušča v Geneva, O., žalujočega brata Mathew Novak, v stari domovini P* sestri.	i	______
Cleveland, O., 19. avgusta, 1942.