Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izduja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitar jevi ul. b/III Telefoni uredništva: dnevna služba 20=50. — nočna 2106. 2904 in 2050 H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.340 za inserate; Sarajevo štv.7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79" U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen poudeljka in dnevu po prazniku V resni uri Od našega dopisnika Budimpešta, avgusta 1981. Povsem nepričakovano je izbruhnila v madžarskem novoizvoljenem državnem zboru debata, ki je odgrnila vse zastore in pokazala evropski javnosti žalostni in od notranje boli razjedeni obraz te podonavske kraljevine brez kralja. Volitve so potekle mirno in brez vsakih presenečenj. Uspeh je bil tako zadovoljiv, da je moral grof Bethlen naravnost prisiliti nekatere poslance, da so vstopili v opozicijo, ker se je bal, da bi se sicer njegova državna stranka od same preobilice zadušila. Volilve torej niso razodele nobenega krepkejšega pokreta med narodom. Naenkrat pa so je v tem sicer tako poslušnem državnem zboru nekaj zganilo, vstajale so fevdalne figure kot mejni grof Palaviccini, grof Sigray, grof Hadick. grof Wascony, torej neoporelcljivi predstavniki naroda plemičev, ler so v najostrejših besedah žigosali politiko grofa Bethlena, ki da je pripeljala državo na rob propada. Izredno pozornost so vzbujale njihove opazke, da bo morala odslej Madžarska zapustiti svoje dos danje prijatelje in kreniti na pot iskrenega sodelovanja s Francijo. Med debato je padla celo beseda o »podonavski federaciji«, ki se še vedno z ljubeznijo ponavlja v Franciji in pri nekaterih državah Male antante. Kraljeva madžarska vlada se je istočasno čutila prisiljeno, da izda drakonične odredbe glede valutnega prometa, ki so zasejale naravnost paniko med vse plasti madžarskega naroda. Sorazmerno mirno ozračje, v katerem so se vršile državne volitve, se je ispremenilo v neurje in razne vesti o bližajoči se katastrofi so kakor ponočni bliski treskale v javnost in trosile povsod strah pred bodočnostjo. Raz govorniško tribuno državnega zbora si upa socialdemokraški poslanec Peyer vreči med osuple tovariše rezko grožnjo, da se ima Madžarska zahvaliti samo disciplini delavskih slojev, če se še ni po vsej deželi izvršil strahotni naskok na vse trgovine z živili. Spomin na 1. 1918 še ni izbrisan! Ta vihar, ki je napovedoval izbruh narodove nejevolje, je bil samo posledica nenadnega poslabšanja gospodarskega položaja. Na Madžarskem je kmet še vedno hrbtenica vsega gospodarskega življenja. Kmet je edini pridobitni delavec, kmetski pridelki so narodovo bogastvo. Ko je enkrat gospodarska kriza oplazila tudi kmeta, ko ga je prisilila, da se uvršča med proletarijat, potem je položaj ograrne države v resnici nevaren. Na Madžarskem je danes hujše kakor leta 1919. Pšenična žetev je v zadnjih štirih letih stopoma padla od 27 milijonov metrskih stotov na 24, nato na 10 in zadnje leto celo na 17 milijonov. Istočasno so bile tudi žitne cene strmoglavljene od 260 Din za metrski stot na 110 Din, nato na 40 do 50 Din v tekočem letu. Te številke govorijo zelo razumljiv jezik in glasno dokazujejo, da je madžarski kmet pred popolnim osiromašenjem. še slabšo in obup-nejšo sliko daje statistika o hipotekarnih dolgovih. Gospodarstveniki so namreč izračunali, da dosega vrednost madžarskih kmetijskih posestev -r okrog 16 milijonov katastralnih oral — okroglo 40 do 50 milijard Din. Na isti zemlji pa leži tre-notno že 27 milijard Din vknjiženega dolga. Ako bi se slaba letina še ponovila in če se žitne cene ne bodo vsaj nekoliko izboljšale, potem bo v teku enega ali dveh let vknjiženi dolg že prekosil vrednost zemljišč samih. Kaj to pomeni v narodnem gospodarstvu, pade v oči. Polom bi bil neizbežen in sicer ne samo polom kmeta, ampak v slučaju Madžarske, ki je agrarna država, tudi zrušitev države." Torej je bila gospodarska kriza, ta pošast s stoterimi glavami in žreli, ki so zazijala nad deželo, ona sila, ki je pognala kri po žilah madžarskih politikov, da so se zganili in začeli zvoniti alarm najprej v državnem zboru potem pa po vsej deželi: rešimo kmeta, da rešimo državo! Torej je bila ledena sapa bližajoče se gospodarske katastrofe, ki je razgibala otopele živce madžarskim politikom in rodoljubom, da so začeli razmišljati o novih smernicah zunanje in notranje politike. V tej zmedi, ko pravzaprav nihče ni vedel ne kod ne kam, je grof Sigray — ravno lako goreč patriot, kakor je goreč nasprotnik grofa Bethlena — predlagal, naj se v tej za domovino tako nevarni uri znajdejo vse plasti madžarskega naroda, naj pozabijo na nasprotstvo in naj se stavijo edinole v službo materine zemlje. Dežela je zadihala v pričakovanju. Grof Bethlen ima veliko zaslug za svojo zemljo in za svoj narod, napravil je morebiti ravno toliko usodnih napak, toda med najusodnejše napake njegove politične karijere spada brez dvoma ta, da je odklonil roko opozicije, ki mu jo je ponujal Sigray ua zgodovinski seji madžarskega parlamenta dno 24. julija 1931. Kadar preti nevarnost domovini, je dejal, kadar je treba utrditi majajoče se gospodarske in socialne temelje države, koje sinovi smo, takrat se strni-mo in bodimo eni brez predsodkov in brez zahrbtnih namenov.« Grof Bethlen ni razumel in ni sprejel in tako je šla Madžarska v boj razdvojena. Kaj bo prinesla bodočnost? Vladna pest bo bržkone s silno težo padla na državne uslužbence, katerim bodo znižano plače, proračun za socialno skrbstvo bo okrnjen, prosveta bo trpela, davčni vijnk se bo še bolj stisnil, narod bo moral podjn-sati poniževalne pogoje, da dobi pomoč od tujca. To vse čaka madžarski narod. Zadnje dni, tako slišimo je budimpeštanski advokat dr. Friedmann presenetil javnost z novim originalnim rešilnim predlogom. Najti je treba samo 400.000 rodoljubnih Madžarov, od katerih naj vsak posodi državi pu 500 pengov (približno 4.500 dinarjev!. S tem Kako hoče Anglija štediti Znižanje bremen za vo"no in mornarico — Brezposelna podpora zaenkrat ne bo ohrn'ena London, 13. avg. Te dni so se vršile važne konference med člani kabineta in predstavniki gospodarskega sveta, ki so bili vprašani za mnenje, kako sanirali angleški državni proračun, kojega deficit z.naša jx> proračunu takozvane komisije May okoli 120 milijonov funtov šterlingov. Na teh konferencah, katerim je predsedoval ! šef kabineta Macdonald, se je dosegel delmna sporazum. Finančni krogi so namreč privolili v lo. da se 5% vojno posojilo 2 milijard funtov šterlingov konvertira, lako dn bi se obresti znižale na 4 aH 3'A%. Na ta način bi sc prišlcdilo do 30 milijonov funtov Herlingov na leto,' ne da bi bili preveč oškodovani široki sloji prebivalstvu, Icer se nahaja lo največje vojno posojilo svela v rokah velikih bank. podjetij in zavarovalnic. Zato pa je bančni svet mnenja, da naj vlada uvede drugod velike š ednje, da bi se popravil kurz šterlinga in bi se mogel diskont zopet znižati na 4 ali celo 3%. Toda labouristična vlada je mnenja, da gospo-narski krogi položaj gledajo preveč pesimistično in da se bo državni proračun lahko uravnovesil, če se | bodo znižala bremena za vojsko in mornarico, ne da bi bilo treba znižali podpor brezposelnim in plač javnim uslužbencem. Tozadevno polaga vlada veliko upanja na razorožilveno konferenco v Ženevi februarja 1932, koje sklepi bodo omogočili vsem državam velike prihranke na stroških za armado. Nikakor pa labouristična vlada ne misli na kakšno koalicijsko vlado, ker misli, da bo sama kos položaju, četudi bi bilo treba za finančno sanacijo večjih žrtev. Pač pa hoče vlada konzultirati opozicijo, ki naj bi z vlado sodelovala pri važni akciji, da se proračun uravnovesi in vzdrži mednarodni finančni kredit Anglije. Zedinjene države severne Amerike so na tej akciji zelo zainteresirane in jo pazno zasledujejo. Kljub vsem demanlijem finančni krogi Newyorka go-vorijo o konferenci, ki naj bi se sklicala, da se vojni dolgovi revidirajo, oziroma znižajo, kar se smatra čezdalje bolj kol nujno potrebno, ako se sanira gospodarski položaj Evrope in Amerike. London. 13. avg. Ig. Voditelj opozicije Bald-win sc jc včeraj zvečer nenadoma iz Aux Les Rains, kamor je prišel šele v soboto na dopust, vrnil v London. Tudi zastopnik Loyda Georgesa v vodstvu liberalcev v poslanski zbornici Herbert Samuel se je s svojega poletnega bivališča vrnil v London. Oba voditelja ojiozicije sla pripravljena razpravljati z Mac Donaldom o načrtih zu izvršitev narodnega varčevalnega programa. Ta razgovor med obema navedenima politikoma in Mae Donaldom se bo vršil najbrže še danes po končani kabinetni seji. Mae Donald se hoče še nocoj vrniti na svoj dopust ua Škotsko. Voditelji se vrača o v London London, 13. avgusa. tg. Zanimanje angleške javnosti se koncentrira sedaj popolnoma na pogajanja, ki jih vodi zadnja dva dneva ministrski predsednik Mac Donald in, ki se v glavnem tičejo vprašanja izravnave zatrjevanja proračunskega deficita v znesku 120 milj. funtov. V City so mnenja, da bo energični korak vlade, izravnati državni proračun na vsak način mnogo prijiomogel k temu, da se zo|>et popolnoma zoperstavi zaupanje inozemstva v varnost londonskega trga. Vzdržuje se še nadalje vest o nameravanih obsežnih konver-zijskih načrtih 5 odstotnega bojnega posojila in je povzročila ob zaključku včerajšnje borze majhen padec kurza angleškega bojnega posojilu. Strašne podrobnosti o poplavah rumene reke Šangaj, 13. avgusta. Vlada objavlja o strahoviti katastrofi, povzročeni po poplavi Rumene reke (Jancekjang), sledeče podatke: Reka. narašča daljo. V provinci Hupeh je poplavljeno ozemlje, ki je enako Škotski. Škoda na žetvi v provincah Hunan, Kiansi in Kiansu znaša nad 12 milijard dinarjev. Porušenih je 4 milijone hiš in bajt, 23 milijonov kmetov jc brez strehe in 12 odstotkov rodovitne zemlje v teh provincah je popolnoma pod vodo. Jesenska žetev je popolnoma izgubljena. Preden bodo vode upadle, bo prišla zima, tako da nc bo mogoče posejati oziminc in lio prebivalstvo zaradi tega izročeno neizogibni lakoti. V okraju mesta Hankov je utonilo 8000 oseb, po reki pa plavajo zraven človeških in živalskih trupel tudi krste s pokopališč, ki jih je razrila voda. V Hankovu se je že pojavila kolera. Evropci so se dali vsi cepiti. Od bežencev jc našlo zavetja v barakah in po raznih luknjah 150.000 oseb, 200 0,10 pa je še vedno brez vsake strehe. Vlada je votira-h> 1.200.000.000 za pomoč prebivalstvu, vendar je to kaplja v morju, ker denarja ljudje ne morejo jesti, živeža pa ni. Vrhtega se je že pojavila strašna draginja, tako dn so cene živilom poskočile za 5',l odstotkov! Razume sc, da sc je pojavilo nesramno odiranje, ki na Kitajskem spremlja vsako elementarno katastrofo in ki jc tem večje, čim večja je beda. Strel v hrbet Kataloncem Polkovnik Macia ho osebno zahteval od madridske v'ade, da izpo'ni dane obljube Madrid, 13. avg. Na seji katalonskih poslancev v Barceloni je prišel v razgovor predlog naučnega ministra Marcellina Domingo in poslanika v Rimu Alomarja, ki sta oba Katalonca, da naj bi sc predložitev in razgovor avtonomnega štatuta za Katalonijo v madridski konstituanti odložila. Poslanci so ta predlog, ki pomeni strel v hrbet katalonskim avtonomistom, soglasno odklonili. Ob tej priliki je vodja Kataloncev Macia izjavil, da katalonski poslanci zahtevajo, da sc avtonomni statut od konstituante nemudoma sprejme in tako spremeni v osnovni ustavni zakon španske republiko. To nikakor nc bo oteževalo sedanjega položaja republike, ampak bo nasprotno republiko le okrepilo. Pač pa ima v nasprotnem slučaju re-puhličanska vlada računati s tem, da se bo Katalonija postavil« na čelo pokretu proti Madridu. Macia je sklenil, da v petek osebno odpotuje v Madrid in ustavodajni skupščini predloži katalonski štatut. V Madridu so zaradi tega zelo nervozni in pričakujejo viharne debate v konstituanti. Vlada se pripravlja, da deponira nove količine zlata v francosko banko kot garancijo za kredite, ki so potrebni za vzdrževanje kurza pezete. Ti krediti so v zadnjih mesecih dosegli višino osem milijonov funtov šterlingov. Položaj vlade ej slejko-prej zelo resen. taniji se vse moje Madrid, 13. avgusta, tg. V zadnjih dneh se jc splošni položaj zopet zelo poostril. V Cordovi so z V Spi velikim trudom preprečili dobro pripravljeno vstajo, ker so aretirali člane stavkarskega odbora iu nekatere voditelje. Med prebivalstvom in delavstvom Andaluzije je začelo hudo vreti. Poljski delavci so zasedli več posestev in jih proglasili za svojo last. V Estepi pri Sevilli so napadli orožništvo sekantni, ki se hoteli odvesti v zapor nekatere aretirane stavkujoče delavce. O-rožništvo je moralo oddati okoli 80 strelov, da je prepodilo napadalce. V Saragossi je izbruhnilo več stavk. Tudi tam vlada velika brezposelnost. Pri mnogih novih zgradbah se javljajo brezposelni delavci v velikem številu in zahtevajo, da jih morajo odslej plačevati kot brezposelne, ali vsaj kot najslabše plačane delavce. Prostori socialistične splošne delavske unije so se morali izprazniti radi grozečega nastopa radikalnih delavcev. Socialni konflikti postajajo vse bolj srdit boj med zmerno splošno delavsko unijo in ekstremniini radikalnimi sindikati, ki povzročajo nemire in ki sami priznavajo, da povzročajo nemire deloma anarhisti. Spričo napetosti med obema velikima delavskima organizacijama se ho začel sedaj hoj še z orodjem, ki ga imajo delavci še iz časa bojev proti monarhiji. V mnogih krajih preiskujejo delavce po orožju na cesti in v njihovih stanovanjih. Samo v treh asturskih mestih so zaplenili okoli 5.000 revolverjev. Protirepubliknnski listi zelo izrabljajo težkoče, s katerimi se ima boriti republika in so začeli hudo kampanjo s hujskanjem in natolcevanjem. - bol$ševišho gnezdo Vlada bo energično čistila Pariz, 13. avgusta. V istem času, kakor se vršijo med Francijo in Sovjetsko Rusijo pogajanja za zbližanje, ki naj bi prineslo boljševikoni tako potrebnega denarja, so razvili moskovski emisarji med pariškim delavstvom izredno živahno agitacijo. Položaj, ki jc nastal po otvoritvi diplomatskih pogajanj, bi boljševiki radi izruhili /,a to, da učvrstijo francosko komunistično stranko. Vse kaže, da si je Moskva izbrala Pariz za središče svoje akcije denarjem bi država prebredla najhujšo krizo in si pri tem ohranila zavest, da je našla sama v sebi toliko zdrave energije, da se je rešila propada. Kardinal Seredy in ves madžarski episkopat je z navdušenjem podpisal Friedmannov predlog in ga pustil priporočiti širom madžarske države. Heroičen poizkus, posnemanja vreden! Toda kaj pomagajo vsi še tako lepi načrti, je rekel v parlamentu grof \Vaesony, če pa ljudstvo nima več zaupanja v vlado, oziroma če so mu ne da prilika, da bi zaupanje nemoteno in neprisiljeno izrazil! aa zapada. Doslej se je ta akcija vodila iz Berlina. ■ ker jc bila v Parizu radi stalne napetosti med , Francijo in Rusijo nemogoča. Boljševiki so zdaj svojo centralo prenesli iz Berlina v Pariz. Odtod so v zadnjem času razpredli podzemske niti proti zapadli in predvsem čez Španijo. Sicer se že dalj časa vse komunistične brošure, ki so namenjene Španiji, tiskajo v Parizu v španskem jeziku, od koder se pošiljajo ludi v južno Ameriko. Pariško javno mnenje je glede te nove akcije holjševikov zelo občutljivo in v zadnjem času so se v francoskem desničarskem tisku pojavili članki, v katerih se vlada opozarja na nevarnost boljševiške propagande. Zanimivo je, da skušajo boljševiki izrabiti tudi kolonijalno razstavo v svoje namene, in sicer zato, da bi med veljake iz francoskih kolonij na vzhodu, ki so prišli nn razstavo, zanesli komunistične ideje. Stalin računa tudi na to, da bo po ustvaritvi prijateljskih odnošajev s Francijo dana možnost oživitve tlela lit. internacionale, ki se vrši predvsem 'm sovjetskih trgovinskih znstnnnikih Prosvetni dan v Grobljah Polovična vožnja na prosvetni in socialni dan v Grobljah (15. in 1«. avgusta) je dovoljena. Udeleženci naj kupijo celo karto do Domžal. Na taboru dobijo potrdilo o udeležbi in vozovnica velja tudi za nazaj. Dijaki! Slavnostnega sprevoda na prosvetnem taboru v Grobljah (15. avgusta) se udeležimo v |>usebni skupini. Znak: rdeč nagelj. — Fajdiga. Dr. Marinkovič poide na Poljsho Belgrad, 13. avgusta. AA. Zunanji minister dr. Marinkovič bo na povabilo jjoljske vlade odpotoval v Varšavo, kjer ostane od 22. do 24. i. m. Osebne vesti Ljubljana, 13. avg. AA. G. ban dr. Drago Ma-rušič jutri v j^etek 14. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo službeno zadržan. Belgrad, 13. avg. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta postavljena v narodnem gledališču v Ljubljani za člana s pravico uradnika 0. skupine Angela Ra-karjeva, članica gledališča v 7. skupini, in za člana s pravico uradnika 7. skupine član gledališča in uradnik 8. skupine četrte perijodijske jrovišice Josip Plut. Belgrad, 13. avg. AA. S sklepom prometnega ministra so premeščeni po potrebi službe: Jožef Pundrič, uradnik 8. položajne skupine in šef postaje Trizivoj-Vrhjiolje na postajo Jesenice; Rudolf Zavašnik, uradniški pripravnik na postaji Hrastnik, na |iostajo Velenje direkcije državnih železnic v Ljubljani; na prošnjo Ivan Pušar, uradniški pripravnik na postaji Velenje, na postajo Hrastnik. Davki gladko prihajajo Belgrad. 13. avg. ž. Državni dohodki iz naslova davkov, trošarin in taks so v prvem polletju proti vsakemu pričakovanju visoki. Značilno j>ri tem je, da je bilo le malo rubežni in so sploh oblasti imele malo sitnosti pri jx»biranju davkov. Teror tudi na Irskem Dublin, 13. avg. ž. V mejni grofiji Cavvan v svobodni irski državi se je ponovno pričel izvajati teror. Da bi se preprečilo zborovanje protestantske organizacije, so republikanci proti zakonu irske ropu bi ike pognali v zrak železniško progo na več mestih v pravcu proti Coolhylu. Pri tej |>riliki je zletel v zrak tudi en most, uničena je bila telegrafska proga in cesta, ki vodi proti mestu. Mesto so blokirali z ogromnimi avtomobili. Razveti tega so rekvirirali vse avtomobile za J>rev07, irskih republikancev v Coothyl. Tribune, ki so bile zgrajene mestu, so zrušili in začgali. Položaj v Cootiiylu je bil tako kritičen, da .je morala nastopiti vojska svobodne Irske države, ki je proglasila obsedno stanje. London. 13. avgusta, tg. Na Irskem je veliko razburjenje. Daily Express« poroča, da so si včeraj »iregularne« čete svobodne irske države slale nasproti pri Coothillu. V okolici mesta so izkopali strelne jarke. Potrjuje se, da so bile železniško tračnice raztrgane in telefonske in brzojavne zveze prerezane. Mesto je brezžično prosilo za pomoč vojaških čet. Ta nenadni nastop je pripisovali poskusom nekaterih političnih skupin, ki dolžijo Irsko protestantsko organizacijo Orangemen, da je služila angleškim imperialističnim agentom. I.isti poročajo dalje, da so se v vsej hitrici poslale v Coothill čete, ki so zasedle vse vhode v mesto in niso nikomur pustilo priti v mesto. Aretiranih ie bilo 9 rejHiblikanskih voditeljev. Vest, tla je bil most v Ballybaylu pognan v zrak, jo neresnična Ni'are starte mobili zac< e Trst, 13. avg. Tukaj jc mobilizirano mo: 'vo in častniki 58. bataljona tašistične milice za poletne vojaške vaje 15., 10. in 17. avgusta. I6ati'a ie razburjena Rim, 13. avg. Tukajšnji listi sc pritožujejo ua'.: turnejo >Jadranske straže v okolici Zadra, kjer da se uprizarjajo protiitalijanske igre in poje na gusli žalna pesem za Vladimirom Gortanoin. Tudi se držijo protiitalijanski govori. To označujejo \ Rimu kot provokacijc Jadranske straže na naši meji, dočim mobilizacije fašistične milice na jugoslovanski meji očividno nc smatrajo kot nrovokacijo. > Proč od fašizma!" Francija previdno gleda na razvoj položaja v Nemčiji - se bo morala odreči nacijonalislom 9f Nemega Pariz. 13; avgusta. Nekateri listi trdijo, da Jc* nemška vlada sedaj oficijelno povabila Lavala in r.rlanda, naj poselita Berlin In sicer pred koncem lega meseca: najboljšo, Ce 20. nll 30. avgusta. Ni še znano, kakšen odgovor misli na to dati francoska vlada. Zaenkrat samo soeijalistična levica in glasila viMike finance forsirajo fini skorajšnji pnset fran-eo-kili državnikov r Herlinll. dočim so ostale francoske stranke mnenja, iln naj se pOset odloži, ker notranjepolitični položaj v Nemčiji ldjtib porazu nacionalistov ob priliki pruskega plebiscita nikakor sc ni razčiščen in mitlfrancosko razpoloženje \ Nemčiji nikakor nI upadlo. Kot drug razlog v prid te teze se navaja, da bo treba počakati rekonstrukcije francoskega ka- še! kabineti!. Vendar oba ta dva razloga nista tolikega pomena, kakor neko drugo dejstvo. Mnogi francoski krogi iiniiireč (teslrpiio čakajo, da hi odstopila angleška delavska tlada. ki je, kakor pravijo tu. angleško gospodarstvo spravila v najtežjo krizo. V Parizu so prepričani, da jo v Angliji na vidiku kabinet konservativcev, ki so kakor znano, za liuj-testtejšft politično in gds|iodarsko kooperacijo s Francijo. Zalo ne bi bilo — tako pravijo ti krogi — uporluno, če bi se Francija preveč vezala z Nemčijo, preden se ne razčisti sedanja kriza v Angliji. Kakor rečen«, pn ul znano, kakšno stališče zavzema v tem vprašanju Laval. Gori omenjeno mnenje sicer v Širokih krogih Francije prevladuje, vendar pa ni treba, da bi odločilno vplivalo na bineta, ki se smatra zn neizogibno, da bo Bfland t vlado, Mogoče ho Laval v Berlinu od nemške vlade moral v najkrajšem času svoje mesto zapustiti iii prepustiti resor zttittuijlh zadev Lavfiht, ki bi ostal zalitetul, oziroma jo vprašal, da-Ii je zdaj pripravljena ho popolnoma odvrniti od nocijonalisfoT in po V sodu preganja „Nawtilusa" Njegovi motorji imajo tehnične hibe — Plovba v Ledeno morje nemogoča Oslo. 13. avg. Kakor smo že poročali, so je na Naulilusu . ki se nahaja na poli iz Tromstj proti Svalbardskim oti kom, na visokem morju nedaleč !>d Tromsoa pojavil defekt pri motorjih. Zaradi tega je podmornica, ki se na visokem morju ni inogla zasidrati, poslala lignlča valov, lako da so v Troniso ju bili v skrbeh, kaj bo z njo. Toda posndka Nautilusa ni izgubila niti poguma nili dobre volje, ampak se je celo noč in naslednje jutro brez počitka trudila, da defekt najde in popravi. Toda okoli opoldneva je podmornica lala znamenje SOS, da naj ji pridejo z obale na pomoč. Očividno defekta niso mogli najti in je podajala vedno večja opasnost, da ne bi valovi ladje gnali proti čerem nemške obale, kjer bi se bila arez dvoma razbila. Poveljstva lillte Tremo Je poslalo Nautilusu« na pomoč rešilno ladjo •Paclc. Medtem pa ?o tehniki na podmornici defekt našli in ga popravili. Kljub Ipftim d rt jlnl je knpilitft Packa ffadsljftje potovati je na tečaj odsvetoval, se je kitpltfut Wil-kins za tečni odziv in dobre nasvete zahvalil ln dfll Nautilusu povelje, dn nadaljuje svojo pot proti Spitzbergom. v večni sneg in led. Norveški pomorski krogi so prepričani, da bo Nautilus , kojega motorji imajo brez dvoma tehnično hibo že cd pečetka. Zopet obtičal, tako da bo plovba v Ledeno morje sploh onemogočena. Titdi bo podmornici težko priti nu pomoč, če se motorji zopet pokvarijo daleč od Norveglje. O de/ektu pri motorjih se je Izvedlo sledeče! 70 milj daleč od Tronisoa so se pokvarilo zakloptilce, ki spuščajo v motorje nafto. Zato so morali nadaljevati pot s pomočjo električnih motorjev, dokler se niso akumulatorji izčrpali. Zato so si morati zopel pomagati naprej z motorji na nafto, ki so jih bili med tem za silo popravili, dokler niso Zopet napolnili balerij. Vendar so krmilu ilalo zgorele električne Odporne naprave in je obenem odpovedal levi motor na naflo. Deloval je za silo samo desni in kapitan Vilkins je še računal s tem, dit bi se dal gnali do točke Sk.vervoy na obali, ko se je psgfpf-ilo dokončati poprave.' Sedaj plove »Nautilus? naprej z vso. brzino, vprašanje pn je, kako dolgo. „Mttlyg!n" I icningrad. 13. avg. Ledoloirtec IVlfllvglfl , ki raziskuje severno arktično ozemlje okoli fratlc Jo-žefovega otočja, jc začel na poti do otoka Aldeger v silovit vihar. Ladja je zaman iskala luke, končno pa se ji je po Itucflh naporih posrečilo, da je dosegla severni rt otoka Bndge ih se tam usidrala. Pfl tem se je nekoliko poškodovala iti izgubila en čoln. »Malyglf1» je na svoji raziskovalni pOti dozdaj odkril tri tioVe ostrovc jugovzhodno od Aleksandrove zemlje< Mariborska občinska seja % Maribor, 13. avgusta. Uvodnimi pozdravlja župan novega občinskega =vctrttka g. Andreja Osetft. ki je bit dfrfles prvič pri seji naVzdč. Nato pdročn žti|Kiti o slaVhOstlH v Mariboru ob priliki desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra, 0 čemer poročamo podrobneje na drugem mestu. — Zelo nujna je Zadeva delavca v mestni plinarrti Franca IteFnika, ki je pri delu rslepil nn obeh očesih. Do krnir-nc ureditve njegovih prejemkov se mu dovoli nifspčfln podpora 400 Din ket prispevek k podpori OUZD. — Za slavnost* ob piriliki proslave 60letnice tukajšnjega Prostovoljnega reševalnega in gasilnega društva v dneh 20. i it 30. avgusta se dovoli znesel? JO.CMiO do 15.000 Din. — V peti odsek pride namesto blngo-pokojhega občinskega svetnika Hobavsa novi obč. svelriik Oset in prav tnko pride Osel v klavniški odsek namesto Kajšla. — V zadevi vzdrževalnine ?a državni inost pofOča nadalle župan dr. Juvsil, da je kol uspeh intervencij |irl in«. Dušanu Sernoeu in drugih merodajiiih činiteljih prišla tozadevna rešitev, v Zmislu k-atere se letna vzdrževalnina /.ni- zal. kako zelo je sedanji mosf preobremenjen In kako potrebna bi bila zgraditev novega mostu v nieli=kpm predmestju. Tako je 5lo v dneh 15.. 17,, IS. in 10. julija 1-1.334 ton preko maflbofskegrt dr-žavnega mostu, nadalje 25.324 kolesarjev, 2081 avtomobilov, 1071 majhnih tovornih avtomobilov ter 151 težkih tovornih avtomobilov, da ne govorimo o drugih številnih vozovih, kakor eno- in dvovprež-nih vozičkih Itd. Povsem jasno je. da je gradnja takega mostu nujno potrebna, ter sta tukajšnja Splošna stavbna družba in Družba Simplen-Avala v Belgradu stavili ponudbi, dn o skrbita posojilo po 5 do 5 in pol odslotkov in sta izvršili tozadevne načrte, ki bi stali 100.000 do ifiO.OOO Din, za katere pa ne bi Splošna stavbna družba stavila napram mariborski mestni obrtni ftobcUih obveznosti. Za slučaj, da bi dela prišla v roke 1 bodo v zveži s tem vršila potrebna poizvedovanju. Obč. svetnik Gruar ort07lrtfja iln načrt za gradbo, ki je že pripravljen pri oltr. načelstvu, in ki ga je svoječasno pripravil oblastni odbor v Mariboru. Radi graditve iiovp carinske pošle poroča mestni župan, da so laniptstertja že gradi in da so bo 7, gradnjo pričeto tnkoj. Čini bo litltlpisterlja dovršena. V ta svrho so kup! od Fratiza tn slnoV potrebno zemljišče v izmeri 8000 kv. metrov zn Din GOO.OOO, — žeiezničarsUn družina gradi atmaj v Magdalonskem predmeetju več eno- in dvostano-vntijSkih hiš, v katerih bo nastanjenih okrog 70 družin, Železni carska družina prosi za jamstvo mestno občino in sicer v znesku 25 odstotkov. Po daljši in izčrpni debati ter Uvldevajoc Veliko potrebo fo grbdhefto akcijo. =klo>ir občinski Svet. da ,-o ŽclPzttifflrskl družini dovoli jnmsfvo 1ČI odstotkov. lo jc sktipttO s 50 ndefotnini jamstvom Mostne hrahllrticd', 70 odstritknv, — Vfleiiiflustrijaleo Her-gpr bo gradil na Glavnem trgu trinadstropno Ir-i govslco in stanovanjsko hišo na nezazidani parceli mod državnim mestom in trgovsko hišo Miloša Osrin. Glede te vloge Bergefjn je bilo sklenjeno, da se odstopi v to svrlio pas zemljišča proti odškodnini COOO Din pod pogojeni, dn sp z gr.idhjo prične še lotos in da dobi graditelj potrebno stavbno dovoljenje. 1'otog tega so se obravnavala še driign važna vprašanja, o čemer bomo poročali v jutrišnji številki. Med drugim je bilo danes rnzpr.ivljnnn vprašanje o povečanju mestnega vodovoda v Betnav-sketn gozdu, glede česar se je že sklenilo tozadevno pogodbo z lnvantinskim ordinariaiom. Seja ob času poročila še traja. Preveč vina l Beluract, 13. avg. ž. Na merodajnih medlih proučavujo vprašanje glede preveč pridelanega vina v državi. S tem vprašanjem sc posebno pečajo vinarske zadruge in Privilegirano izvozno društvo, ki je stopilo v zveZO s Poljsko radi prodaje odvisnega vina. V zadnjem času sploh delajo na lem, da se pridela čim manje vina, da pa so izvozi fini vet grozdja v inozemstvo. D u naj*ka vremenska napoved. V Severnih Alpah se liti začelo oblnčiti In bo ponekod še verjetnost padavin. V Južnih Alpah bolj oblačno, zato loplejev pozneje padavine, morda tudi nevihte. po- pusta vili lojalna tia stališče vofjfljsko mirovno goilhe. za kar ho dobila potrebno finančno pomoč nO pa misli, kukat- se feiimrl. itn t< like f»«spo-darslte in socialitc refornic. Iiaslanjajoč se ua do--nlco. ki zahteva, da sc Nemčija postati sama mi noee lirez pomuči FriUUdje, To ji> za nas odločilno vprašanje,- pravi oiicijozn i Tenips . Pariz. 13. aVg. tg. Ftatlcoski trgovinski minister Rollln dcttlanttra vesti, da bi bila francoska Vlada otVorlla sovjetski vladi večji kredit. Pariška gospodarska pogajanja med Francijo in Rusijo imajo samo edini nameli, končati trgovinsko vojno med obema dfžavatrta. Nikdar tli bito goVofa o kreditih za Rusijo. Seveda je res, da so Rusi žc stopili v pogajanja s francoskimi industrijci za razne nabave. Francoska vlada pa ne misli na to, da bi za te pogodbe, ki so jih francoske industrije sklenile na lastni račutt iu itevartiost, prevzela kakršnokoli jmnstVo za primanjkljaj. spor trni kulhsmi problem Če pozorno motrimo in zasledujemo potek dogodkov, ki so v zadnjih tednih privedli do tako očitnega in neprikritega riasprotstva med Vatikanom in Kvifiiialom. stopi politična stran tega spora v ozadje in v tej napetosti zazremo eminenten kulturen problem, ki sega daleč preko ozkih meja apeninskega polotoka, ln vse težišče tega važnega problema teži v tam, komu naj pripada neposredno prihajajoča generacija in kam naj potem ta generacija, zlasti v svetovni vojni demoralizirano in desorientirano Evropo, pa tudi ostali 3Vet, tiSftcf!. V Italiji je baš to vprašanje stopilo neprikriio na dan kot neposredni vzrok tega spora: tako poglavar katoliške cerkve kakor tudi država zahtevata kategorično, da se jima prepusti vzgoja mladine. Če poznamo miselnost fašizma, ki predstavlja novo religijo, kateri je Bog država, konkretno Italija, m njen prerok Mussotini, i druge strani pa baš v tem pogledu nemogočo popustljivost Cerkve, ki ima po božjem pravu pravico do vzgoje mladine, potem ni težko razumeti, da je do konflikta moralo priti. Vsak hompfomis bi tu radi pravkar označenih nepopustljivih stališč etie kakor dru^e stranke, pomenil zgolj nekak provizorij, po katerem bi ob prvi priliki pflilo do ponovnega, še ostrejšega konflikta. Kulturni problemi sc ne rešujejo niti z diplomatskimi notami niti s pogodbamii ki vsaj v teh pogledih trdijo zgolj juridičen fakt brez Organske podlage. Lateraflika pogodba pomeni za fašizem uda- rec v vodo, zakaj njegove dovolj jasne kalkulacijo no sc ponesrečile, 5 priznanjem sl/verenosll pajio-ža, glavarja cerkve kol posvetne organizacije, je italijanska država mislila, da si pridobi oporo v borbi s svojimi notranjimi in zunanjimi političnimi nasprotniki, skratka, da je cerkev postala orodje v rokah rimske diplomacije. Ta trtčiln je bil pa fia-jiačen, l,cr je fašizem storil to kratkovidno napako, da je prezrl — univerzalnost cerkve, radi katere jt moralo priti do nasprotstva z ozkosrč-nimi nacionalističnimi nazori rimske politike. Evo, zakaj potem tako razočaranje, ker Vatikan ni ustregel Mussoliniju o priliki spomladanske poslanice jugoslovanskih škofov! Da je fašizem na . -pil proti Katoliški akciji kot proti neki njemu nasprotni politični organizaciji, jc z njegovega stališča popolnoma razumljivo: Fašizem je rabil za svoj pokret tudi moralne podlage in je zato izgradil cel sistem svoje ideologije, ki jc do zadnjih odtenkov zgolj — materialistično — fašističila. Ttidi v killtuirtem pogledu! — Zato na eni strani boj proti framasonstvu — na drugi strani sedaj s cerkvijo. Stališče fašizma kot nečesa absolutnega je Izraženo lilpidatno v dveh stavkih: Kdor ni cel fašist, 6ploh ni fašist, iii; Kdor ni z nami, je proti nam! Fašizem zahteva torej strogo uniformnost tudi v mišljenju in ker Kat, akcija usmerja miselnost drugam kot sodobni italijanski ideologiji, tvori za njihovo ideologijo opasnsl, ki io oni smatrajo za politično. — Da je pa Kat. akciji mogoče živeti do nedavnega, tiči vzrok v tem, da fašizem enostavno ni smatral, da bi mu Utegnila poslali nevarna. Iz vsega navedenega jasno Izhaja, da )e tflftd Cerkvijo in Italijo moralo priti do spofa tisti trenutek, ko je fašizem stegnil roko po prvobitnih pravicah Cerkve. Ostro trenje je še pospešil ozek prostor, na katerem sta sc srečala in kjer se ni mogoče ogibati drug drugemu dotgo časa. Nikakor pa ni drznost trditi, da je sedanji spor le prva praska pred silno kulturno borbo, ki bo zajeta, kot že uvodoma poudarjamo, ccli svet, v prvi vfSti Evropo, Da fe to pričakovanje upravičeno, nam kaže že današnja kulturna fotografija Evrope: Po svetovni vojni sta nastopili kot najmočnejši dve politični kulturni sili, ki sla neorientirane mase gnali v dva popolna ekstrema: fašizem in boljševizem, katerima se jc pridružila tretja, zgolj kulturna sila — Cerkev, z novim, silncjširii raZgibanjetn religije. I o se ne kaže samo v Kat, akciji, organižirarti naravnost iz Vatikana, ampak v avtonomnih pokre-tih, zlasti med nemško in francosko katoliško orientirano mladino, ki so našli odmeva ludi pri nas. Da bo do toga kulturnega spopada prišlo, nam kaže neobičajni interes vsega svetovnega tiska za vatikanski spor. En del časopisja, ki je nasprotno ali vsaj inditerentno Cefkvi, se postavlja odtočno na faSistlcno stališče, drugI del pa skuSa biti strogo objektiven th poudarja polilifn o .strrth spora iu pri tem stoji ob strani papežu. lini kakor drugi pa so si edini v tem, da nočejo videti in flaglasili tega, kar poudarjamo mi danes: Da smo na pragu ogromne kulturne borbe, od katero izida zavisi orientacija in morda usoda Evrope. S, P. S carinsko zvezo ne 9 W mc Avstrija išče posojila v Ženevi — S tem se je odpovedala carinski zvezi z Nemčijo Dunaj, 13. avg. d. V dobro informiranih političnih krogih prodira mnenje, da je Avstrija že opustila vsako misel na carinsko zvozo z Nemčijo. Isti krogi so prišli do tega sklepa, ker se jo Avstrija že potiovfto trudila, da bi prt Z ve/i iiatodov inogla najeti novih posojil za vpostavitev normalnega gospodarskega življenja. Znano je namreč, da Zveza narodov ni bila fiikdar navdušena za to zvezo, in da so tudi od strani tajilišiva Zveze narodov prihajali tozadevno nasveti na Dunaj. Debata v llaagit pred mednarodnim razsodiščem jc bila samo pesek v oči in je služIla samo v toliko, da se stališče Avstrije vsaj na zunaj pred svojim lastnim narodom opraviči. Oh priliki prihodnjega zasedanja in sicer točno dno 7. septembra ho prišlo vprašanje avstfo-nemškn carinske zveze pred plcniim Zrefce narodov. Isti dan so mislili to zvezo tudi stečano pokopati. Sedaj, ko je Avstrija že dejansko pokažala, da je odstopila od vsakih načrtov r lej smeri, pogrebnih svečanosti ne bo niti treba iii carinski načrt t (lile 19. junija, ki jc toliko razburjal evropsko jafflOst, sc ho razblinil v nič. Francija jo bila Usta država, ki je trdilo silila Ha stališču, da se Avstriji ne smejo dovoliti nova posojila, ako ne popusti v vprašanju carinske Zveze Z Nemčijo. Dr. Schober bo torej imel sedaj ju-i-ltko zagovarjali avstrijsko dPtiartie potrebe, muiiP-sto da bi bil /ugovarjal iu bhuitt .svojti zamisel -.1-rinske Zveze. V finančnih krogih so si sedaj tli'1i popolnoma 11 a ja?neni, da bi katastrofa »Ctedit-Ahstalta« nikiiar ne hita udarila s tako silo po Avstriji iti po sosednih držatali. dit ntso flaritoži bili radi carinskega načrta užaljeni in so postali rtez,Hipni. Talio izginja ideja, ki jo vzbudila toliko upanj in toliko sovražnosti. Na Madjarskem ni težkoč tako trdi uradni komunike madjasshe vlade Budimpešta, 13. avg. AA, Korbiro poroča: Nekateri Itiji listi so prinesli vesti, kakor da bi bitu madjarska tiarotliifi banka oblegana od množic, ki so hotele zamenjati papirnati denar v srebrnega. Tako slikanje stvari ni točno, ker so so dogodk! odigrali takole: Včeraj dopoldne je okoli 300 o ob izhiPnjnlo liti blagajnah narodne banke v popolnem redu in brez incidentov večje ali manjše količine papinialPgn denarja v srebrnega, ki so ga potrebovali ,ui to, ker jc zaradi vladne prepovedi Dunaj - centrala nase žitne trgovine Belgrad, 13. avg. AA. S sklepom trgovinskega ministra je postavljen za šefa zastopstva Privilegirane delniške družbe za izvoz poljskih pridelkov na Dunaju Aleksander Mitič. Zastopstvo tla Dunaju bo prodajalo blago neposredno kupcem, mlinom in trgovcem. Ce bo treba, bo imelo tudi pod-agente na Dunaju. Vsak dan bo poročalo Privilegirani delniški družbi v Belgradu o možnostih prodaje ln cenah, ki jih lahko doseže. Zastopstvo ima nalogo, da takoj likvidira vse poslovne razmere dosedanjih zastopstev in agentov na Dunaju ln Budimpešti.. Prodajo bo vršilo nc samo tta Otlnaiu, nego v vsej Avstriji, Češkoslovaški In Nemčiji. Z okrožnicami bo zastopstvo obvestilo vse trgovske žitne centrale v Avstriji, na Češkoslovaškem in v Nemčiji o ustanovitvi iu ■/■■■-četkii delovanje društva Zastopstvo na Dunaju bo izprva, dokler ne pokaže potreba po posebnih i-stopstvili v sosednjih državah, generalno zastopstvo za centralno Fvropo. Razen s prodajo žita sc bo zastopstvo bavilo tudi s prodajo ostalih izvoznih predmetov, kakor n. pr. svežega sadja suhih sliv, mezge, orehov, fižola itd., vendar bo tudi le posle vršilo po direktivah Priv. del. družbe ali pa po nalogu izvoznikov iz Jugoslavije, strogo po navodilih kotnisijortarjev. Obenem bo dunajsko zastopstvo vršilo tudi Informativno službo. I/vozna služba In splolt vse poslovanje zastopstva bo pod neposrednim nadzorstvom Priv. del, družbe, v kolikor pa bo zastopstvo opravljalo posle, pri katerih bo udeležena tudi država, bo nadzorstvo imela država s3ma preko delegacije trgovinskega ministrstva in Priv. del. družbe za izvoz poljskih pridelkov. ... izvoza denarja ilnstulo pomanjkanje sTebrncga ui„ bižu. Narodna banka je brc/, kakršnihkoli ležkoii . amenjala papir v srebrni drobiž in je celo, du iii mogli; opravili vse delo, podaljšala uradne ure ul 13 do 18. Ta ukrep »ladjarske narodno banke Je bil zelo Korisfell in post-ocilo se jo, pOniirilt duhove, ki so jih neki špekulanti Vznemirili. Da so se duhovi pomirili, najbolje dokazuje to, da je popoldne euniO rrto oseb izmenjalo papir V srebrni drobiž. špekulacijskih kupčij, združenih s kakršnimkoli rizikom, zastopstvo ue bo smelo sklepati up za lastni račun, ne za račun drugih. Kol podlaga za Vzdrževanje zastopstva na DttiiajU bo služili enoodstotna provizija prodajne vrednosti blaga v vseli kltpCIjškilt postili tnko V mestu kakor tUdI ziiitaj Dunaja, V prvem časti, najdelj '3 mesece od ustanovitve zastopstva, pridejo izdatki izključno v breme Priv. del. družbe, odnosno države, vendar sc bodo po tem roku, ko se bodo začeli posli razvijati, ti ustanovni izdatki prenesli na dunajsko zastopstvo ilu račun zasluženih provizij. Budimpešta, 18. avg. ž. »Pesti Nuplo« in-inioa test svojega dopisnika I/, Pariza o namerah Francije ulcilc saniranja Jugovzhodnih evropskih držav. I M opozarja, na veliko moč iu finančno politik« l-j ihcljfe iu zaključuje, da se nn (luni d'0rsnyu popravlja načrt, po katerem naj hi se sanirale v.o srednjeevropske dflate. Francija želi, da odvlšili denar plasira v vzhodni Bvropi, bodisi polom n<>-sojila, bodisi potom investicij. Paralelno * to f;-nalidno pomočjo hi se počasi navalil Briaiulov predlo« o Panevropi, kjer hi ne Ustvarili regionalni dogovori. Francija ima velik interes na tem. ker lil dobila kupce za svoje industrijsko proizvode. Bukarešta. 13. avg. AA. Do/nava sc. da jc prihod grškega ministrskega predsednika Venlzfelu v Bukarešto odgoden na 21. t. m. ZttpfebUkn vremenska napoved. Vroinc se bo uoslabšsilo. Dcžla v loku 2-1 ur ne bo. Vladiki dr. Jeglič in dr* Rozman pri našik skavtih Griže pri Žalcu, 12. avgusta Skavli iz Salezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem v Ljubljani (»Svetovidova četa«) taborimo /c peti teden v Grižah pri Žalcu v Savinjski dolini. Tako lepo in prijetno se imamo, da nas vsi, ki nas obiščejo, zavidajo. Kar bojimo se prihodnje sobote, na katero smo sklenili vrniti se v Ljubljano. Same prijetne dneve srno doživeli v teh petih tednih. Včeraj pa smo na svojem taborenju dosegli viseli sreče. Obiskala sta nas naša največja mladi-noljuba prevzv. g. nadškof dr. Jeglič in g. knezo-škof dr. Rožman ter nam prinesla nadpastirski blagoslov. Sprejem je bil nadvse priprost, kar v gozdu, a zato tembolj prisrčen. Udeležil se ga je tudi ljubeznivi g. župan iz Griž. Prevzvišena gosta sta se pripeljala z avtom v družbi g. upravitelja ing. Žuinra. S ceste sta imela še precejšen kos ne baš lepe poti do gozdu, da sta prispela do našega taborišča. Občudovali smo zlasti g. nadškofa Jegliča, kako mladostno čilo in krepko je korakal po razr-vani, s koreninami prepleteni gozdni stezi. Na taboru je odlična gosta pozdravil naš starosta g. ravnatelj dr. Blatnik, ki je povdaril, da se skušajo sa-lezijanci vživeti v duha in stremljenje sodobne mladine, zato so prisluhnili valu taborišnega pokreta, ki gre skozi naše mlade vrste, in so izmed vseh organizacij, ki goje taborenje, izbrali tisto, ki se jim zdi najbolj vzgojna in najbolj disciplinirana: 9kavlsko. Za tem je pozdravil visoka dostojanstvenika še brat Roš v imenu izvidnikov, v imenu vol-čičev pa naš najmanjši »Manči«, na kar je ponudil br. Hočevar gosloma po slovanski šegi kruha in soli. Za pozdrave se je zahvalil najprej g. škof dr. Rož- man in povdarjal, da so skavtski tabori najlepše urejeni in da je taborenje za nas izborita šola. Živimo v božji naravi, v neki neposredni božji bližini, opazujemo kmeta pri njegovem delu in se naučimo spoštovati delavca in delo ljubiti. Predvsem pa nas taborenje navaja k skromnosti in samoodpovedi, ki nam je v težkih časih tako potrebna. G. nadškof dr. Jeglič je omenil, da kakor nam naš taborni ogenj sveti na zemlji, pa se dviga proti nebu, tako mora vse naše življenje stremeti navzgor. S to željo nam je podelil nadpastirski blagoslov. Prevzvišena gosta sta preživela v naši družbi poldrugo uro. Ogledala sta si tabor, še pod šotore sta zlezla — g. škof Rožman je bil prav v vseh devetih — in se zanimala za vse podrobnosti in domačnosti. Bila sta med nami kakor kateri izmed nas. Razumeli smo: zalo ke- nas ljubita. Padal je že skoraj mrak, ko sta nas zapuščala. Pozno v noč"" pa je z mogočnim plamenom gorel naš taborni ogenj in iz razvnetih prsi so kipele v božji mir naše pesmi, da so se okoličani spraševali, kaj so nocoj skavti tako prešerno dobre volje. Kakor še nikoli, smo sinoči čutili, kako smo si bratje in kako lepo je skavtsko življenje, pa kako nam taborni ogenj kaže v nebo. Zapeli smo tiste našo: »Visoko plamen šviga, nemirno plameni, s-hrepeneče dviga, v nebo, v nebo kipi... šest novih članov ie delalo obljubo in vsi smo z niimi nanovo-prisegali, da bomo »izpolnjevali svoje dolžnosti napram Botru, domovini in kralui, pomagali vsakemu v sili in izpolnjevali skavtske zakone«. Vse drugače kakor druge večere je snoči zadonelo v gozdove in polja: 'Otrnieni krog sklenimo. poglejmo si v oči, med svet ga ponesimo, kar v prsih Velika avtomobilska nesreča na Gorenjskem Ljubljana, 13. avgusta. Danes popoldne se je pripetila na Gorenjskem velika in pretresljiva avtomobilska nesreča, pri kateri so bili ponesrečeni tisti, ki so vozili pravilno, medtem, ko je avtomobilist, ki je nesrečo povzročil, ostal zdrav, prav tako je ostalo celo tudi njegovo vozilo. • Na cesti med Lescami in Kranjem, v bližini Radovljice, sita si privozila nasproti dva avtomobila. V avtomobilu, ki je vozil proti Kranju, je sedel g. Krešimir Fizir, 39 letni samostojni odvetnik i/. Krapine, s svojo ženo Almo in štiriletno hčerko Iviro. Nasproti pa mu je privozil neki avtomobilist, ki očitno ni obvladal svojega voza, zakaj vozil in umikal se je zelo nepravilno po ccsti. Da ne bi trčil z njim, je Fizir zavozil na rob ceste in se skušal na ta način umakniti s svojim vozilom. Na nesrečo pa raste prav tam jablana, v katero je Fizir zavozil s lako silo, ker tudi zavore ni mogel -v trenutku porabiti, da se je avto povsem razbil. Vsi trije potniki v tem avtu pa so obležali na tleh z resnimi poškodbami. Fizir sam si je zlomil desno nogo, se močno poškodoval na glavi in roki ter v členku, gospa Alnia pa se je poškodovala tudi na desni nogi. »i odrgnila meso do kosti iu se poškodovala na glavi, hčerka Ivica pa si je obrezala glavo ob razbito šipo avtomobila. Vso težko ponesrečeno rodbino jc prepeljal neki avtotaksi iz Lesc v ljubljansko bolnišnico, kjer se sedaj zdravi. V Ljubljani je v zadnjih dneh policija kot prometna oblast zelo ostro nastopila za popolen red v prometu. Čudno je, da je na podeželskih cestah, kjer je promet mnogo manjši, kakor v mestu samem, tako mnogo prometnih nesreč. Na vsak način je potrebno, da se strogi predpisi in uredbe, ki jih uvaja ljubljanska policija za mesto, uveljavijo tudi na pooleželskih cestah. To bi skrčilo število prometnih nesreč na minimum. Predvsem jc treba strogo nadzirati, ali vozijo po naših cestah res le strokovno usposobljeni šoferji! Ob razvitju prvega strelskega pruporja in otvoritvi slreliiča v Hotinji vasi pri Mariboru 9. avgusta. f I&nacij Nučič V eeraj ob 3 zjutraj je mirno zaspal v Gospodu v 91. letu starosti gospod Ignacij Nučič, nadzornik policijskih agentov v pokoju. Pokojnik je bil znan in priljubljen vsem Šcntvidčanom, pa tudi marsikateri Ljubljančan ga je dobro poznal. Kljub visoki starosti je ohranil do zadnjih mesecev svojo do-brovoljnost in mladostno šegavost. — Pogreb se bo vršil na Šmaren, 15. t. m. ob 149. uri zjutraj na pokopališče v Šent Vidu nad Ljubljano. Dobri gospod Nace, počivaj v miru! 50 let niča mature Pretekli teden so obhajali abituriienti ljubljanske gimnazije iz 1. 1881 svojo 50 letnico. Izmed 32 takratnih sošolcev jih jc 50 letnico dočakalo 14. K 50 letnici jih je prišlo 13. Dr. Gustav Tauzher, finančni ravnatelj na Dunaju, se vsled bolezni ni mogel udeležiti proslave. Prišli so: Dr. Brodnik iz Zagreba, notar Anton Gallc iz Ljubljane, Franc Galle, graščak iz BisL c, dr. Alojzij Homan, advokat na Dunaju, računski nadsvetnik Janko Košir, Anton Lesjak, župnik v Št. Jerneju, dr. Janko Marolt, zdravnik in župan na Vrhniki, dvorni svetnik Rudolf Persche v Ljubljani, finančni nadsvetnik dr. Ponebšek v Ljubljani, vitez Rot-Rothenhorst, dvorni svetnik v Brnu, zasebnik Anion Zeleznikar iz Gradca, advokat dr. Franc Tekavčič iz Ljubljane iii dvorni svetnik v liiomostu dr. Thoman. Na predvečer so se zbrali k sestanku v Unionu, v četrtek je celebriral sv. mašo duhovni svetnik Lesjak v frančiškanski cerkvi, opoldne je bil v hotelu Union zelo animiran banket pri izvrstni postrežbi Zanimivo je, da je izmed 9 sošolcev, ki so šli v bogoslovje, umrlo osem tovarišev in živi le še naistarejši Lesjak. Umrli so: Adamič, spiritual Bu-lovec, prost dr. Elbert, župniki Klemenčič, Novak, 1'etrič. Šinkovec in Paki/ v Ameriki. Med umrlimi sošolci so še bolj znani: Dr. Jagodic, zdravnik v Tržiču, jiodpolkovnik Hugo Mnllv. ki je padel v vojni, sodni predstojnik Pogačnik v Kranju, deželni glavar dr. Ivan šušteršič, advokat dr. Vilfan v Radovljici in sekcijski svetnik baron Winkler na Dunaju. še živečim: Ad inultos annosl Podrobnosti o velikem požaru pri Blokah Bloke, 12. avgusta. Včeraj, dne 11. avgusta, zvečer nekako ob 9, torej približno istočasno kakor v Nadlesku, je izbruhnil silen požar v lepi vasici pri Fari. Še preden smo se dobro zavedli, je bil Vcselov skedenj kar ves v ognju. Mogočni plameni in ognjeni zublji so vas prehitro razsvetlili, in z grozo smo gledali, kako se širi ogenj na bližnja poslopja. Plat zvona se je mešal s sireno parne žage g. Milana Modica — in je oznanjal žalostno vest o hudi nesreči. Skoro do mala vsa župnija je pridrla na lice mesta — saj smo prestrašeni itak po nesrečah, ki jih je zadnje čase plat zvona javljal. Pa je bil tudi skrajni čas. Ogenj je popolnoma uničil Veselov skedenj in hlev, upepelil je Kljunovo hišo, Lastovčev skedenj, uničil Mestkov skedenj, hlev in hišo in ravno tako tudi Cičkovemu gospodarju hišo, hlev in skedenj. Ljudje so rešili precej obleke, omare; vendar pa je ogenj pokončal 4 prešiče, 3 slamoreznice, kmetijsko orodje — in kar je glavno: seno in slamo in žito, obleko; pa saj veste, kaj ogenj vse vzame, kaj bi našteval. Pri čičku se lahko reče: vse je le pepel — nič niso rešili, tako da se siromak prav vsem smili. Pohvalno je omeniti gasilce iz Nove vasi in iz Vel. Blok, kakor tudi iz Gore, ki so se trudili, da bi ogenj ukrotili. Pa kaj? Ko ni vode. Ko bi se Malnarjev jez pri mlinu očistil, bi bilo vsaj kaj vode — tako pa ni mogla motorka nič delati — ker je črpala blato mesto vode. Tako bi vsaj čičkovo hišo rešili, ki jc pogorela do tal baš zato. ker ni bilo vode v jezu. Motorko so zato prepeljali v Novo vas k »prvi štirni«, sklopili so cevi od treh brizgalen skupaj in tako jc začela delovati in gasila ogenj in plamene in jih v kratkem času ukrotila. Delovala je vso noč, prav do petih zjutraj. Da pa ne bi zmanjkalo vode v vodnjakih, ki sta dva v Novi vasi, so združili oba vodovoda, starega in novega, lako jo mogla motorka krasno in brezhibno delovati. Njeno prvovrstnost so občudovali že v Nadlesku, isto smo videli tudi pri leni ognju. Motorka je delo Združenih livaren in zvo-naren v Ljubljani in dela podjetju vso čast! Pa tudi tu bivajoči vojaki so pritisnili iu pomagali, kar so je dalo rešili. Tudi tem vrlini fantom čast! Več ljudij je prav opasno opečenih in bodo nujno rabili zdravniško pomoč, Tako Metkov go-spgdar, ki je ves opečeji po vratu; Zakrajšček Stanko, ki je ravno prišel od vojakov, ima silno opekline po roki: nekemu gasilcu je padel goreč tram na čelado, drugi je ves opečen po obrazu. Domači župnik jo ravno o pravem času oditi tel iz hiše, katere kučka so jc za njegovim hrbtom podrla. Hvala Bogu, da ui bilo vetra ali burje, sicer bi šla vsa vas in morda šo; cerkev. Tako pa je pihljal le bolj neznaten vetrič. Tudi domačini so vzeli delo in gašenje v roke, lako moški in ženske in so pomagali gasilcem, ki so bili zares požrtvovalno vso noč pokoncu in gasili kupe sena in slame ler tramovja. Vsa časi jim I Čudno pa je, da nima vas nobenih mačkov in ne dolgih lestev pripravljenih. Velika napaka je, da nima vas nobenega bazena, rezervarja, ki bi dajal vode in to v obilni meri — ob času take požarne katastrofe, kakor smo jo občutili minulo noč! V kratkem času je ta silni element uničil gospodarjem vse njihovo premoženje. In to je še večja ironija usode, dn so vsi več ali manj zadolženi. — Lustovec je utrpel zadnje časo hude nesreče pri živini, ravno tako tudi Mestek. čičkov gospodar pn si je baš ravno nekako za silo uredil svoja po-slopia — ves denar, ki ca ie norabil. krvavo za- Prvo stretme strelske družine v miši državi o Hotinji vasi pri Mariboru. Ob otvoritvi 9. avgusta. ■ Nova žrtev ovaduštva V soboto zvečer je bil aretiran v Postojni l.uolovih Tršar, šofer pri tvrdki Sclalsa, doma iz Planine. Aretiranca so takoj odpeljali v tržaške zapore. Tršar je bil aretiran na ovadbo ovaduha Franca Zaudnika, doma iz Malnov pri Planini, ki spadajo šo pod Italijo. Zaudnik je hotel Tršarja izpodriniti z dela in ga je zato obdolžil, da jc pred sedmimi leti sodeloval pri umoru finančnega brigadirja na meji. Ovaduh se je pred dobrimi osmimi dnevi mudil celo v Ljubljani, kamor je prišel brez potnega lisla. Aretacija jo zbudila v Postojni silno ogorčenje, ker je splošno znano, da je Tršar postal žrtev grdega ovaduštva. Aretirani je bil v Postojn-ščini znan kot dober človek iu priden delavec. Vse kaže, da ga bo tržaška policija izročila izrednemu sodišču v Rimu. Blagoslovitev nove šole v Radencih Ljutomer, 12. avgusta 1931.. To nedeljo, dne 10. avgusta, se vrši v Radencih slovesna blagoslovitev novozgrajene narodne šole kralja Aleksandra L Poslopje je moderna šolska zgradba (sliko smo priobčili včeraj), ki bo v ponos zdravilišču Slatina-Radenci. Okolica zdravilišča jc spadala dosedaj v okoliš šolske občine pri Kapeli. Radi precejšnje oddaljenosti je bila nova šola v bližini zdravilišča Slatina-Radenci, ki se tudi sicer lepo razvija, nujno potrebna. Obred blagoslovitve bo opravil mariborski pomožni škof g. dr. Ivan Totnažič. Celotni spored spored slavnosti je sledeči: 1. Ob 0.17 sprejem gostov na kolodvoru Slatina-Radenci. 2. Ob 10. slovesna sv. maša, ki jo bo služil poni. škof g. dr. Tomažič. Po sv. maši verski govor ob zdraviliški kapelici. 3. Po govoru se bo formiral sprevod izpred kapele k šoli, kjer se bo izvršila slovesna blagoslovitev. 4. Ob 14. slavnostni banket v zdraviliški restavraciji. — Vsa pripravljalna dela vodi krajevni šolski odbor Slatina-Radenci. »Učiteljevo življenje v honhordatshi dobi" Pod tem naslovom je priobčilo »Jutro« š-tev. 164., ki mi je prišlo slučajno v roke, o t učitelju g. Ivanu Gantarju, ki jc bil pokopan 14. julija, nekaj podatkov o njegovi prvi učiteljski službi v Adlešičih. V tem spisu omenja g. dopisnik, kako osorno je postopal ž njim tedanji župnik, ki ga pa ne navaja z imenom, 1. 1861, toraj pred 70 leti. Vendar pa pristavlja, da v srcu ni bil tako osoren, kakor v besedah.« Naj omenim tu, da jc bil tedaj župnik v Adlešičih Anton Kraševec, ki je župni-koval tam celih 22 let t. j. od 1. 1854—1876. O njem sem zapisal v svoji knjižici »Zgodovina Adlcšičke fare na Belokranjskem« na str. 31. — Knjižica je izšla 1. 1887: »V Adlešičih je zelo marljivo deloval celih 22 let in je ostal pri vseh Adlešičanih v najboljšem spominu«. In res je bil prav vesten duhovnik, ki se je posebno trudil v cerkvi in šoli, da so znali župljani krščanski nauk ali katekizem, kakor gotovo le malo kje drugje. Ko sem imel prvo leto v Adlešičih t. j. 1. 1886 velikon. izpraševanje, tedaj sem se čudil, kako so znali starejši ljudje, nekdanji njegovi učenci, izvrstno katekizem. Pravili so mi pa ludi, da ni bil pustil nikogar k prv. sv. obhajilu, dokler ni znal vsega katekizma, pa naj je bil še tako v letih. Naj navedem tu par slučajev. Nekega fanta ni pustil k prv. sv. obhajilu, četudi je že šolo končal. Pa ga ni bilo več k pouku nazaj. In ko je bil star okoli 20 let, je odšel v Ameriko brez. prv. sv. obhajila. Drugi jc bil potrjen k vojakom. Ko je Kraševec to zvedel, ga je dal poklicati in ga je pustil k sv. obhajilu, toraj z 20 leti. V tem obziru pa, moramo pripoznati, da je bil prestrog in da je preveč zahteval. Vzrok temu Kraševčevcmu postopanju pa je bil v tem, da je bilo v njem precej jazenističnega duha. Temu pa sc nc bomo čudili, če pomislimo, kje in kdaj je bil Kraševec rojen. Rojen je bil 1. 1807 v Metliki. Tam je bival tudi kot dijak in bogoslovec in je imel 1. 1832 novo mašo. Iz Baragovega življenja pa nam je dobro znano, kakega mišljenja so bili tedaj duhovniki v Metliki in okolici, namreč janzenistič-nega. Potem ni čudno, če se je tega duha navzel tudi dijak in bogoslovec Kraševec. Ker je pa žc ravno govor o šoli in gg. učiteljih, mislim da ne bo odveč, če priobčim tu še, kar sem pisal v »Zgodovini Adlešičke fare« na ■str. 38. še o šoli: »Prvi učitelji bili so v Adlešičih, kakor drugod po Kranjskem v premnogih farah, duhovniki, zlasti gg. kaplani, odkar je bila kaplanija zasedena. Oni so o prostem času poučevali mladino razun v krščanskem nauku, še v čitanju, pisanju, računstvu itd. Od tod tudi pride, da zna primeroma še precej starejših ljudi brati ... Kasneje poučevali so otroke ponckoliko tudi cerkovniki in organisti«. Iz lega se razvidi, da je res cerkev žc od nekdaj skrbela tudi za šole, posebno še po deželi, in da je resničen pregovor, ki pravi, da je šola hčerka cerkve. I. Š. Cerkveni vestnih Cerkev sv. Jožefa. Jutri na praznik Marijinega vnebovzetja ob 8 slovesna sv. maša. Izvaja se: missa »Salve Regina- zl. I. G. Slclile, Oradual »Propter veritateni in offerl. Assumpta esl Maria«, zl. P. Griesbacher, Tantum ergo zl. Fr. Kimovec. Po maši: -Danes odprto je svelo nebo zl. St. Premrl. Cerkev Marije Pomočnice v Križankah. Jutri na praznik Marijinega vnebovzetja ob pol 11 slov. sv .inaša, izvaja se: Missa Doniinicalis II« zl. I. Gruher, gradual -Propter veritateni zl. P. Griesbacher, offert. -Asumpta est Maria« zl. A. Rihov-sky, ix> maši: Danes odprto je sveto nebo-: zl. St. Premrl. služen v Ameriki, jc šel, pa še kako urno — po vodi! Škode bo nekako pol milijona dinarjev. — Škoda je tem večja, ker je ta požar v našem notranjskem okraju logaškem žc tretji: v Babnem polju, v Nadlesku in zdaj še pri Fari. Razume se, da so zavarovani pogorelci, ampak njih zavarovalnina je vse preinala. Vsem gasilcem prisrčna hvala, vsem posestnikom nujen opomin glede zavarovalnine, vsem vasem opozorilo, da naj si oskrbe vodovode, rezer-varje ali kaj podobnega! Merodajne faktorje pa prosimo pomoči, ki so jo vsega usmiljenja vredni pogorelci potrebni! Prometne nesreče in drugo Grosuplje, 13. avgusta. Danes dopoldne se je peljal posestnik A. Ahlin iz M. Mlačeva pri Grosuplju z vozom iz Po-nove vasi proti domu. Na vozu je bil tudi njegov sin. Blizu gostilne »pri Koprivcu« pa se je splašil konj vsled nekoga mimovozečega kolesarja, ali pa sta prehitro zavozila na drugo cesto v ovinku, tako da se je voz obrnil narobe. Oče je ostal nepoškodovan, dočim si je sin izpahnil kost v stegnu. Prvo pomoč je nudil domači zdravnik g. dr. Ka-lan; opoldne pa je bil fant prepeljan v bolnišnico v Ljubljano. Včeraj zvečer se je med Grosupljem in Šmarjem pod klancem pripetila večja motocikli-stična nesreča. Fotograf g. F. iz Viča se je peljal na motornem kolesu s svojo ženo v Mirno. Pod klancem pred Grosupljem sla srečala nekega kolesarja; hotela sta so izogniti, pa sta zavozila preveč na levo, kjer je bil ravno kup peska, tako da st; jc kolo prevrnilo v jarek. Kolesar pa najbrž tudi ni prav vozil, ker so je zadel v motorno kolo, vendar pa jo ostal skoraj popolnoma nepoškodovan: kolo je nekoliko popravil in jo jo hitro od-kuril proti Šmarju, dočim je oba nesrečneža pustil ležati v grabnu. Gosjiod F. jc dobil težje poškodbe na glavi in rokah. Najbrž ima lutli hrbtenico nekoliko poškodovano in sicer v križnem delu, ker ui mogel na noge nič stojiiti. Najbrž ima tudi kake notranje poškodbe. Ga. F. pa ima lažje poškodbe nn rokah. Nekaj časa sta oba ležala v jarku. ker ni bilo nikogar blizu — mož je bil še cclo v nezavesti, šole čez nekaj času so sc začeli ljudje zbirati. Poslali so takoj po domačega zdravnika. Nalo so spravili oba ranjenca v bližnjo vas Brvace, odkoder ju je neki avtotaksi peljal v Ljubljano, ker ni bilo rešilnega avtomobila od nikoder. Tudi polomljeno motorno kolo so spravili v omenjeno vas. V nedeljo so se v gostilni >na Šoli« pri Lu-čah, kjer je bilo »žegnanje. nekoliko stepli. Neki fant jc dobil po telesu več udarcev. — Tudi na Sp. Slivnici pri Grosuplju so so fantje nekoliko spoprijeli v gostilni. Eden fantov jc dobil težjo poškodbo po glavi. V poletni vroč ni kuha te s ^^ p Kuhinja ostane hladna. Rfi^ia m nc nadlegujejo Vas muhe pfllll III« |4Uha jo prijetna in poceni Ljubljana Bolnišnica te modernizira Ljubljana, 1H. avgusta. Splošna bolnišnica jc imela dosedaj električni lok i z svoje lastne elektrarne, ki Je vobfo najstarejša elektrarna v Sloveniji. Stroji te elektrarno imajo skoraj muzeahio vrednost, ker so res nekaj posebnega. Umevno Je, du le obrat v tej elektrarni v današnjih Časih precej (irug. Kakor smo že poročali, pa se je upruva bolnišnice sedaj odločila, da napelje v bolnišnico tok Iz mestno elektrarne. Sedaj že kopljejo jurko po cestah za električni kabel, ki bo dovajal tok Iz mestne elektrarne, bolnišnica potrebuje namreč zelo mnogo toka, tako za luč, kakor tudi zu razne zdravilne, masažne, obse-valne in hlgijeillke aparate. Doiedunja elektrarna v bolnišnici pu ostane nadalje in bo služila za rezervo. Uprava bolnišnice se je odločila tudi za skrajno potreben korak. Preuredila bo namreč ves ki- rurgični in interni oddelek. Ti dve poslopji sta bili zadnje čuae zanemarjeni in nujno potrebni popravila. Saj se je pojavila četo golazen. Sedaj pa se že vršijo dola za obnovitev obeh poslopij. Obe poslopji bodo povsem razkužili, obnovili električno napeljavo in vodovodno napeljavo ter vse pre-pleskuli. Električne žice in razne cevi |>u bodo v bodoče pod ometom, kar je higijensko edino pravilno. Za tema dvema oddelkoma pridejo nu vrsto ie razni drugi oddelki. Več hudih nesreč Ljubljana, 13. avgusta. Splošna bolnišnica je sprejela ponoči in danes čez dan več ponesrečencev, ki ho skoraj vsi prav resno poškodovani. /rtev to^otnega dečka je postala 18 letna hči posestnika lloza Kralj z Lužovjevega kaln v občini Dob pri Litiji, Sprla se je namreč z 12 letnim sosedovim sinom, ki jo je v prepiru z nožem zabodel v levo roko in prerezal žilo. Noz ui za otroka! 4 lotili čevljarjev sinček Janezek Ušeničnik s Sela 25 pri Zireh je vrečaj nekaj rezljal iu se pri tem z nožem zabodel v levo oko. Težko, če mu bodo zdravniki rešili oko. 28 letnega rudarju .takolia (irošlja v Kisovcu pri Zagorju je včeraj popoldne povozil avto nekega mesarja, Grošelj je dobil hude notranje poškodbe. Najbolj resna nesreča pa se je pripetila danes popoldne 30 letnemu Venrlju 1'oljaneu, stanujočeinu v Starem dvoru 28 pri ši,ofji Loki. Poljanec je prnkticirul pri industrijalcu Helnrlcharju za kurjača. Danes dopoldne jo nalagal v peč. Med njegovim delom pa je švignil Iz peči velik plamen in mu vžgal obleko, Poljanec se je v trenutku spre-iiienll v živo bnkljo. Dobil je hude opekline po vsem telesu, udavi, rokah in nogah. Vsega opečenega so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. • Someščani! Dne 17. avgusta 1931 poteče 10 let, odkar je NJ. Vel. kralj Aleksander I stopil na kraljevski prestol. Mestna občina ljubljanska bn slovesno praznovala ta jubilej ter se vrši v ponedeljek- i7. avgusta 1931 ob 11 dopoldne sluv-nostna seja občinskega sveta, po seji se pa izvrši svečano polaganje temeljnega kamna za novo zavrt išče /ji onemogle na prostoru za artilerijsko voju3llleo. Meslua občina bo la dun razobesila na vseh mestnih poslopjih državne zastave. Vabim Vas, da okrasite ta dan vsa poslopja z državnimi zastavami. — Zupan dr. Dinko Puc. 0 Tiijsko-|irometna razstava v zvez! z razstavo kmetijskih jiroizvodov bo gotovo največja prireditev v (kviru letošnjega jesenskega ljubljanskega velesejmu od 29. avgusta do 9. septembra. Ruzsluva bo zavzemala večino razstavljenih prostorov ljubljanskega velesejma in ima namen, la vrši propagando za pridobitev tujcev v Dravski banovini in da zbere materijni, ki bo služIl za IKidobne bodeče razstave v inozemstvu. Razstava bo nazorno pokazala hotelski, zlasti pa gostilničarji obrat in bo podala .sliko tujskega prometa in hotelske industrije. Obsegala bo več oddelkov, tako propagandni oddelek, higijeno goslllnlčanskih obratov, demačo umetnostno obrt. folkloristično razstavo, liskarski iu Biografski oddelek, reklamne tiskovine iu lepake, razstavo narodnih noš, historično ruz.-lavo iu literaturo. V pesebnem paviljonu pa bo razstava slovenskih mest in umetniška raz slava pokrajinskih slik. O Maturanti ljuhlj. učiteljišča iz I. 1893, so «e v ponedeljek zbrali v Ljubljani, du proslave 18 letnico svoje mature. Pobudo za la sestanek je lal tovariš Zupančič', ki je tudi sklical še vse ži-voče sošolce v Ljubljano. Si šli so se: Baraga .lanko. vpokojeni okr. šol. nadzornik z Bleda, Čuk (iojko. vpokoj. šol. upravitelj iz Dolskega. Rosen-stein, šol. uprav, v p. iz Si. Jurja ob Taboru. Ro-slan Janko, fin. račun, nndsvelnik v p. iz Ljub-Ijane. Sehlenz Rudolf, šol. svetnik iu prof. iz Inns-brueka, Vidmar Tone, šol. uprav, v Čatežu pod Zapla/.oni iu Zupančič .lan, šol. uprav, v Preserju. Zadržan pa je bil Sabee Avgust iz Limbuša. Deset tovarišev pa spi že večno spanje. Na ljublj. pokopališču počivajo: učitelj Jakše, mestni učitelj Fran Bonač: Jordun, višji poštni uradnik LenJak, okr. šol. nud-zornik Lavtlžur, rovn. vzgujallšču Sadur Dolfe in c. kr. finančni uradnik z Dunaja Vrhovec, elemente je pokopan v NevlJah, Koželj v Vel. Poljanah, stotnik KusMbHch In glasbenik Kock pa troh-nltu na bojnih poljanah gulišklh. Sestanek naših slavljencev Je jiosetlt tudi banski šol. nadzornik g. Andr. Rape, ki je v lepem nagovoru pozdravil zbrane prosvetne delavce. Vrstilo se Je še več govorov, ki so zbrane spominjali veselih, žalostnih pa ludi trpljenjttpolnih dni, V nad I, da se čez dve ieli, ob njih 40 letnici, v nezmanjšanem številu zopet snidejo, so vrli možaki zaključili svoj lepi jubilej. Mi jim pu kličemo: Ad inultos annos! 0 Promet t ljubljanskim tramvajem še ni uglujen. Marsikomu je že prizadjul nevoljo in krivico. Primerilo se mi Je n. pr. to-le: Kupim pri Kmetu v šlšk! vozni listek do garnlzljske bolnišnice in se peljem do pošte, du tam prestopim ua staro progo. Ker pa url pošti nI voza od nikoder in bi mornl nanj čakali na Irotoarju in v gneči še kdo ve kako dolgo, se podani ob jnogi naprej !>eš, da vstopim na prihodnji postaji, saj vozni listek velja eno uro. Pri Prešernu nato res stopim na tramvaj z mirno vestjo in pokažem vozni listek. — Kuj prnvlte, kakšen nuuk mi je dal purngraf? Ta veljavni listek da ni veljaven; vožnja je res plačana, listek je res pravilen. Ima res veljavo Se več kol pol ure, ali vse to ne pomaga nič. Če hočem nadaljevati vožnjo, moram iti zopel peš nazaj do pošte, tam stopiti na tramvaj in se od tam peljati naprej, torej še enkrat tlslo progo, ki jo že imam peš za »oboj. Paragraf namreč pravi, ila Je pri pošti postaja za prestopanje I Bil sem tore j postavljen nn cesto, šel pa nisem nazaj proti pošli, temveč naprej peš do svoje zadnje posluje in s. shrunil listek, za katerega mi tramvujska uprava ni nudila vožnje, čeprav sem Jo bil plačal. Take birokratske okornosti odganjajo občinstvo, du se bo začelo voženj raje izogibali. Ako stopajo v ospredje okorni paragrafi, skovani v pisarni, in ne urejuje prometa h t varna potreba in zdrava logika, potem izgubi tramvaj svoj pravi namen ln občinstvo ne ho Imelo od njega koristi, blagajna tramvajske družbe pa tudi ne. • Kii/an>ka moška kongrcgacija opozarja in vabi svoje člane ua družbeno proslavo Marijinega praznika 15. avgusta. Družbeno opravilo zjutraj in zvečer ob 0. Zjutraj med -v. mašo skupno obhajilo, zvečer po govoru darovanje za ilruž-bine namene. 0 Fantovski mUek fientpetrrskejra prosvetnega društva se udeleži v nedeljo celodnevnega fi>. e I a I nega tečaju v Grobljah. Vabim prav vse. da -e v nedeljo zjutraj gotovo in pravočasno zbero na kolodvoru pri prvem kamniškem vlaku. Bog živi! — Br. Matija. 0 Frančiškanska prosveta priredi v nedeljo 10. avgusta izlet na Magdulensko goro pri Grosupljem. Odhod ob 12.45 /, glavnega kolodvoru. Po niožnisti ogled Županove jame . Prijatelji iu člani vljudno vabljeni! 0 Oh priliki jesenske pokrajinske razstaTe priredi Narodno gledališče s sodelovanjem in ]>o iniciativi lujsko-promrtneg|i urada par predstav, ki bodo za Ljubljano brezdv ma novost. N'a sijajnem. preurejenem Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo se bo vprizoril Ilofmnnnstlial-Zupančičev misterij : Slehernik . na Terasah hotela Tivoli pa l'orsterj«va oprra ^Gorenjski slavček . Obe vpri-zorilvi sc bodo vršile v okv irju jesenskih ,-lavnosti: • Prenočišču /:i ljubljanski jesenski vrle-sejem in Kraljevi teden . Ker bo Ljubljana od 2N. avgusla do 8. septembra 1931 preplavljena s tujci, prosi stanovanjski odsek ljubljanskega vele-* »ejma. da se vsi oni. ki bi hoteli dali nn ruzpokuo sobe t eno ali večimi posteljami (ludi divani) zglus<> v mestnem odprav ujšlvu (Mestni trg 27/111. v uradnih urah od 8 do 14. Meščanstvo se opozarja, •In se bo rabilo več tisoč prenočišč, posebno v času od 5. ilu s. septembra, ko pridejo udeležuiki o I blizu iu daleč k odkritju spomeniku kralju Pelru L Osvoboditelju iu drugim slavnostnim prireditvam (festival s pivskimi in gudbenim! noslopi, Gorenjski slavček in Slehernik na prostem) na razslavo ,-lovenskih mol. razsiavo slov. lurislike. Kmetijsko razstavo itd. •) fpruvuištvo Službenega lista« -e je preselilo iz Gradišču 1 v tiskarno Merkur •, Gregorčičeva ulica 23, pritličje, levo. 0 Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani ne bo poslovala za stranke v sredo, četrtek in pr-tek 19—21. t. m. radi notranje preureditve. Ob 5 letnici svojega obstoju bo izdala tipkano poročilo. ki bo zanimivo zn vsakega kulturnega delavca. Izšlo bo prihodnji teden. 0 Izvajanje novih prometnih odredb. Poročali smo že. da je policija sklenila strožje izva- Zobozdravnik dr. Srečko Puher Gregorčičeva ulica "^2 ne ordinira do 12. septembra 1.1. janje policijsko prometnih odredb. Prva strožja kontrola, prt kateri sodelujejo ludi stražniki v ci vi tu. se je pričela na trgu. Policija je zapisali! nad 30 neprevidnih voznikov, povečini kolesarjev in mesarjev. Prvi so bili krivi, kol' so se ob prepovedanem času vozili j>o trgu, drugI pa zato, ker so puščali svoje mesarske vozove in vozičke dalj Časa pred stojnicami. Želeti bi bilo, ila bi nove policijske odredbe vendar enkrat napravile red v prometu po ljubljanskih cestah! 0 Dvakrat ukradena. Morda je bil en sam tal, morda pa sla bila dva, ki sta si izbrala v sredo za svojo žrtev brnnjevko Kdrollno Grdudol-nlkovo iz llrndeekega vasi 32. Ko se jo ta vrnila domov s trga, jo spoznala, da je imela neljub obisk ter du ji jc nekdo v Času, ko je bila odsotno, Iz- maknil tri ženske svilene obleke in plašč, »kupuj vredno 2300 Din. V razburjenosti zaradi pogrešane obleke pit jc jiustila na mizi v kuhinji denarnico z 850 Din. To si je prilastil drugi — ali pu morda celo isti — lal, ki je slučajno pogledal v kuhinjo, pa ga Grdadolnikova ni opazila. Res je, nekateri ljudje so že na nekatere dni zelo nesrečni, zu Grdadolnikovo je bil tak nesrečen dan sreda. 0 Ubog illjak-iičltcljtščnik prosi plemenito družino, da bi ga sprejela nu brezplačno hrano in stanovanje, kar bi odslužil /. tnslrukeljunil. Odgovor na upravo lista pod Odličnjak . 0 Nočno služliu imajo lekarne: mr. Levstek, Resljeva e. 1; mr. Bohlnec ded., Rimska c. 24 iu dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41. Maribor Maribor za desetletnico vladanja Nj, Vel. kralja Aleksandra V ponedeljek 17. avgusta bo ob pol 10 v mestni posvetovalnici slavnostna seja občinskega sveta, na kateri se bo sklenilo proslavili drsel letnico vladanja NJ. Vel. kralja Aleksandra s tem, da se bo i od strani mestne občine prispeval znesek 500.000 Din za povečavo počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. V stolnici bo ob 10 slovesna pontifl-kalna sveta niašn z zahvalno pesmijo in molitvijo za kralja. V župnih cerkvah izven Maribora se bo : po navodilih ordlnarlata v Mariboru vršila cerkve-i nu proslava v nedeljo 10. avgusta. Po sveti maši v tukajšnji stolnici se zastopniki mestne občino udeležijo slavnostne seje Društva za zdravstveno za-: ščito otrok in mladine, Id bo v mestni posvetovalnici. V ponedeljek bo po meslu svečan sprevod 7. . sodbo, ki se razvije ob pol 20. Istočasno na Plrn-I iuidi krasna razsvetljava in žarometi. Razsvetljen ! bo tudi Sli mikov trg. Ob tej priliki se pozivajo i hišni posestniki, da razobesijo na svojih hišah /,u-I stave. n Društvo katehetov lavantlnske škofije. — Ki lui občili zbor bo v ponedeljek 24. avgusta ob 10 v škofijskem dijaškem semenišču v Mariboru, Ko-icsčeva 12. Dnevni red: branje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo tajnika, blagajnika in pregledovaleev računov, slučajnosti. Ob 1<5 je isto-imn sestanek veroučiteljev na srednjih šolah In učiteljiščih z razgovorom o izvedbi novega vero-učnega načrta za srednje šole in učiteljišča ter o drugih aktualnih zadevah. Ob priliki občnega zbo-ra bosta na dnevnem redu ludi dva referata: t. iiealizaeija katoliške življenjske misli med mladino; 2. Socialne vzgojne sile in metode krščanstva. □ Interesenti našega lista se naprošajo, da oddajo danes do 1*2 oglase v upravi na Koroški cesti ali v naši podružnici na Aleksandrovi cesti li: ker izide praznična številka z ilustrirano prilogo in v povečani nakladi julri na Veliko Gospojnleo. □ Za častnega občana občine Korena je izvolil korenski občinski odbor mnogozasluznegn župnika pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah g. Jožefa Potočnika. Nase prisrčne čestitke! Zahvala. Nešteto prijateljev se me je spomnilo ob moji petdesetletnici. Nemogoče mi je vsem .se pismeno zahvaliti. Bodi vsem izrečena prijateljska zahvala, osobito tovarišem iz mladih dni in izza dobi' borbe. — Franjo Zebot. j Mariborčani * ljubljanskem radiju. Jutri zvečer ob 20 nastopila v ljubljanskem radiju gg. stoika Fratnikova, subrclka pri tukajšnjem gledališču, ter režiser in igralec Pavel Rnsberger. Na sporedu so nekatere skladbe P. Rasbergerja ter razne operne in operetne arije, šaljivi nastopi ter dueti. □ Grobovi. V starosti 72 let je umrla zaseb-nica Antonija Balir, tašča tukajšnjega uglednega industrijalca Aniona Tavčarja. Pogreb bo julri ob IU na Pobrežje. — V bolnišnici je umrl na posledicah neozdravljivo bolezni v slarosli 32 let Andrej Derevieki. pripravnik finančne kontrole, prej Častnik ruske armade. Pokopali ga bedo fu'ri ob 17 na mestno pokopališče. — V starosti 34 let jp izdihnil v bolnišnici posestnik Andrej Krempl. Njegovo truplo bodo prepeljali dane« v al. Jurij ob Pesnici kjer bo dmjeg ob 9 pogreb na taniošiijem farnem pokopališču. Rajnikom časten spomin, žalujočim rodbinam naše najgloblje sožalje! 171 Zakjluček melodičnega gospodinjskega tečaja za iičilcljiie ho danes. Kakor smo že poročali, je priredila la tečaj banska uprava. Vseh udeleženk je bilo 10. Predavanja so obsegala psihologijo kmeta, kmečko občestvo, metodo gospodinjskega pouka, socialno skrbstvo, slovansko narodopisje iu drucro. Z veliko ljubeznijo so odgrinjali udeleženkam duševno«! slovenskega kmečkega ljudstvu, lako da so udeleženke z zanimanjem sodelovale. Predvsem hvalevredno pa je, da so se udeleženke odločile, zbrali recepte slovanskih jedil. da jih /berejo v posebno zbirko. Zanimanje naših učiteljic za omenjeni tečaj je toliko, da je bilo potrebno ra li prevelikega šlevila priglašenih priredili še drug legaj le vrste, ki se je tudi že začel. | "I Restavracijo na državnem kolodvoru je ravnateljstvo državnih železnic izročilo tukajšnjemu hotelirju Jcsipu Majdiču. □ Pa bo vendarle nekaj. Poleg nogometni tekme med varnždinskimi in mariborskimi Svobo-daši bo jutri in pojutrišnjem nu Mariborovem igrišču prvo ln drugo kolo mladinskega turnirja zu pokal Ilirije in sicer jutri: ob 9 Svoboda—Železničarji (sodi Kopič); ob 10.30 Rapid—Maribor (sodi Islenič). V nedeljo ob 0 Maribor proti zmagovalcem v srečanju Svoboda—Železuičar, ob 10,80 Železničar proti zmagovalcem drugega srečanja (sodita Jančič in Vesnaver). Razen tega bo v nedeljo ob 15.30 na Mariboroveiu igrišču tokmu Maribor— Železničar rezervi. □ SiSK Maraton. Sledeči lahkoatleti naj se sigurno udeleže nocojšnjega treninga na Livadi: Kramberger, Grešuk, Lučko, Vidie, šHungl, Fran-eelj, Ferjančlč, Hameršak, Jezovšek, Kebrič, Lešnik, Marčlč. Naeek, Pliberšek, Pavšič, Sekolec, Kur-lo, Fikn, Ludvik, škainlee, Verstovšek, O/,val le, Frnncl In Dvoršak. Točno ob pol 19. Ferenčak, Marijan, Arih, Janez, Lojze. Horvat, □ Dr. Vilko Marin zopet redno ordinira. 17) Izohraicvnlno društvo rta Kusukih ima v nedeljo ob 16 svoj redni sestanek s poučnim predavanjem. I I Neko lajno tiskamo so odkrili varnostni organi v Studencih; vršijo se obsežne poizvedbe in je bilo s tem v zvezi aretiranih več oseb. O Mohorkovo gnezdo — brez dna... Sedaj se oglašajo v zvezi z našim prispevkom pod gornjim naslovom, ki je izšel v številki z dne 9. avgusta, razne prizadete osebe, ki jih navaja Mohorko v zvezi s svojimi nadaljnjimi priznavanji . Posest-nik ftumnndl iz Limbuša in njegova sestra Alojzija trdita z ozirom na Mohorkovo priznanje iu izpo-vedbo, du je ukradeno uro podaril šuinandlovi sestri Alojziji, da je la Mohorkova trditev grda laž in da je povsem i/, trte izvita. To svojo trditev bosta dokazala pri sodišču ob priliki obravnave, ki bo tekem septembru ali začetkom oktobra. Tudi nckalere ostale prizadete osebe zatrjujejo, da jih Mohorko iz maščevanju notri tlači in da bodo nesrečničnost njegovih trditev glede sodelovanja izkazale pred sodiščem. □ S sadno trgovino je slabo? Kakor zatrjujejo trgovci s sadjem je transport sadja v Nemčijo in tudi v druge severne dežele večinoma ustavljen. Vzrok je v krizi nemško marke, pa tudi v okornosti, da je lelos v navedenih državah ugodna sadnu letina in pu, da menda ni bilu sadje popolnoma zrelo, radi česar so ga nekuteri jeli zavračali. □ Železna roka na mariborskem trgu. Organi meslnega tržnega nadzorstva so zaplenili včeraj na trgu večjo količino črvivih gob. LI Iz puške si je pognal kroalo v glavo 21 letni dijak Ali Džcmal Saban ter je obležal mrtev. Bilo je lo ua neki njivi pri Devici Mariji v Brezju. Vzrok samoumora ni znan. □ Kobila y gnojni jami. V Cvetlični ulici je zgrmela kobila po pesebnem naključju v dva metra globoko gnojno jamo, iz katere se ni mogla rešili. Prišli so mariborski reševalci ter z dvigalno napravo spravili kobilo iz jame. Kobila jc lasi po-ee.-itnice Terezije Pukšič iz Selc. (Tj Delavec proti delavcu. V neki mariborski tekstilni tvornici sta se med delom pričkula, sprla in spoprijela. 25 letni Alojzij Ferk je dobil tako nevaren udarec s jiesljo v levo oko, du so ga morali prepeljali v bolnišnico. Trbovlje Toča in strela. V sredo okoli poldne so nebo zatemnili obluki in se je na hitro vlila ploha s točo. Toča je posebno zbila poljske pridelke v smeri Kuezdol in ponekod pobelila kakor sneg. Vmes je jmrkrat zagrmelo in čez nekaj minut se je sirena oglasila — znamenje, du je ogenj in gasilci so se v avtih peljali gasit. Strela je udarila v Ker-šetov kozolec v Gabrskem. Pod kozolcem je ledaj vedrll Ahac Franc, pa se mu na srečo ni zgodilo ničesar. Poklicni je takoj sosede, v najkrajšem času so nastopili ludi gasilci. A ni bilo mogoče kaj rešiti, ker je bilo vse naenkrat v plamenu. V kozolcu je bilo seno in drva. K vsemu j«a je šp manjkalo vode, du ni bilo mogoče uspešno gasiti. — Lastnik kozolcu Kerše Jožef je rudar in ima šo malo posestvo. Zavurovun je bil za 5000 Din, kur je malenkost v primeri s škodo, ki jo trpi. Klavničiiega pomočnika bo nastanila občina. Kdor se zanima za to službo, naj se javi do 17. t. in. Izkaznice za rudarsko romanje na Brezje se dobe v župnijski pisarni. Naši v severni Franciji (Konec.) liližalu se je nedelja, praznik sv. Ane. Vračala sva -e /. gospi doin župnikom z višine Notre Dame de Loretto, kjer so bili strahoviti boji, ko-mnj uro proč ml bivališča gospoda in kramljala o naših zadevah, ko naenkrat stoji pred nama gospod dekan s Trebnjega, Toinažič. Segli smo si v roke trije fantje izpod šeiitpeterskega zvona, prav za prnv dva Moščanca in tretji s Vorstadta doma. in takoj napravili načrt za drugi dan. V kraju Bruav. 2 uri proč od Siesina proti Lille so namreč rudarji združeni v Bratovščini živega rožnega venen imbuvili lepo novo zastavo, ki naj bi bila to nedeljo blagoslovljena. Pa smo se res odpeljali in že so pričele prihajali v dvorano poljskega bula v Bruay ponosne zastave raznih bratovščin, raznih rudarskih društev in obenem /, nJim naše ljudstvo... Moj Bog! Na teh ni srebra ne zlulš, In blesk jim je neznfin. \n licih tožnih se pozna le sled solzu in ran. Gregorčič. Tu vendar je bilo vsaj la dan Rolnce v njih. nebeško solnce bratstva, medsebojne ljubezni. Vsaj ta dun se je mrtvaška rudarska srajca .spremenila v toplo odejo zavesti, da jih domovina, zlasti mala Slovenija nI zapustila In du jih še vedno |>ovsoil sprem I ju svetla zvezda betlehemsku. Ob pol 1 popoldne je bil odhod v ondotno lično cerkvico... )\i so v.nbučale orgle in zadonele naše večuolcoe "T'i-------- r.....* 11 n r 1.1, imi m «ii m t....... m jui, pesmi, tako da sva se z gospodom dekanom strme pogledovala, češ. odkod ti pevci, odkod te pevke, odkod ta zbranost, odkod to božje svetišče; saj je kakor pri nas doma. Le ubrane pesmi naših zvonov smo pogrešali, sicer pa nešteti škrjančki žvr-gole po ondotnih poljanah smrti in trpljenja, kakor klicarji k zvezdam, k Bogu. Na prižnico je stopil pisec Ieli vrstic in ljudje božji! — besede so kar same vrele iz dna srca... govorila jo zemlja slovenska s svojimi cerkvicami, govorilo Primorje od morja preko Scče do Sv. Lovrenca in Sv. Višarij in Korotana, govorili so fantički in deklice iz Primorja iu klicali in profili: ljubezen do Boga in Marije, do zeinlje rnzbičane naše in požrtvovalna treznost ter krepka volja do cilja. Bila je že malone druga popoldanska ura, ko je gospod dekan Tomažlč daroval najsvetejšo daritev, asistiran od obeh sodrugov izza mladih let. V lepem sprevodu so šla potem društva, zastopniki bratskih poljskih in čeških rudarskih organizacij nazaj v lepo prostorno dvorano, kjer se je vršil pozdrav in zabijanje žebljev. Tu snio se seznanili s kaj dobrini, ljudoinilim konzulom našim iz Lille, gospodom Sava Spasojevičein, sinom kršne Črne gore in njegovim tajnikom, primorskim Slovencem Benovic Josipom in takoj nam jo bilo jasno, da hočeta oba gospoda zastavili vse sile v prid našim rudarjem in da docela razumeta položaj sedanjih dni. Vrstili so se pozdravi za pozdravom, posebno lejio je gospod Tomažlč pozdravil navzoče v imenu obeli naših vladik ■/, Gornjega grada in Ljubljane iu gromko je donela beseda rudarjev po dvorani: Hočemo, dn ju ludi vi pozdruvlte v našem imenu, kakor tudi vse naše, drago domačijo in dn kličemo i/, svobodne Francije: ue zabile nas in trdno čuvajte Jezik sloven- ski, vero in domačijo! Nalo so nastopala dekleta in fantje naravnost vzorno — z lastnimi ad hoc sestavljenimi deklamacijami v jurelepi slovenščini in oko se je zarosilo, ko smo čuli naše najmlajše rojene v tujini, kako so žuboreli kot potočki naših planin v mili slovenščini. Rečem vam, dragi čila-telji, dvakrat me je letos zagrabilo prav posebno ganotje: prvikrat ko sem klečal letos na Gregorčičevem grobu pri Sv. Lovrencu in je Soča šumela one večnolepe stihe našega preroka svečenika: »Tu klečim vrh griča v noči Itd. Ter zadnji vzdih: To prošnjo le usliši Večni Oh ne molim je za se, Molim jo za dom nesrečni zjasni zvezde mu teumč. In v drugič me je zagrabilo, kakor nobena še lako lepo zapeta melodija, še tako lep zbran stili 7. odra: ko sem gledal te naše trpine, veličasten njihov pevski zbor, ki je prepeval naravnost sijajno naše najlepše narodne in umetne ter na lo dero. rojeno v Veslfaliji, rojeno v Franciji, ki je deklainirala, nastopala in se kretalu kot najboljši naši otroci, recimo kje nn jeseniškem odru. Matere slovenske v Frnncijt in vi duhovniki naši tam gori nam zares ustvarjale čudeže... Človek se polo-lažen, čudovito okrepčan vrača s lakih prireditev in najraje bi poleg kolonialnih paviljonov v Parizu postavil skromen kamen v Plečnikovem stilu z napisom: iAu peuple slovčnc (jui veut vivrc et qui vivral - — Narodu slovenskemu, ki hoče živeli iu bo tudi živel.« — V imenu Zveze bojevnikov, trpinov iz strelskih jarkov, Je pozdravil pisec teh vrstic, bivše vojake-rudarje in jim sporočil, da se letos zopet zberemo 15. avgusta na Brezjah pod vodslvom dič-nega sedanjega predsednika, generala Maistru iz Maribora." Upamo, da nam letos dajo polovično vožnjo, kakor jo zaslužijo možje, ki so prestali silovile duševne in telesne muke. Vrstili so se še drugi pozdravi, koncert, odlično petje in na koncu je bi! še mal sestanek glavnih mož zaupnikov - delegatov iz ondotnega ozemlja, kjer so gosp. konzulu iz Lille izrazili svoje želje iu kjer se je tudi poudarjala sloga in disciplina med vsemi društvi in se predlagalo, naj bi se večkrat vršili laki skupni sestanki mož-zaupni-kov pri gosj). konzulu ali na kakšnem določenem kraju. Seveda morajo zginiti vse osebnosti, prenapetosti in v bratski slogi naj francosko-slovenski rudar kuje sebi in družini in narodu lepšo bodočnost. Odhajali smo s solzami v očeh. In še dolgo, dolgo je trepetal v pozni noči žarki sij s svetilnika spomenika na višini Notre Dame de Lorelle, kjer spi večni sen 50.000 francoskih bojevnikov, ki so lod izkrvaveli v obrambi Pariza in domačije. Vam pa trpini slovenski, ki šc. živi črpate temne zaklade po globoldh rovih, prepojenih s krvjo borcev svetovne vojne in vašim krvavim znojem naj tudi sveli živi soj Večno luči Srca Jezusovega, ki slo ga hoteli imeti na novi Vaši zastavi v Bruny iu Vaš naijzvestejši prijatelj in vodnik, preizkušeni župnik g. Sievin. a naš gosp. Tine Zupančič naj čuvata svoj rod ob vznožju Lorelle in ob vznožju labeniaklja Dnevna kronika Koledar Petek, 14. avgustu: EvzeblJ, spoznavale«) Ata-nnzijtt, vdova. Novi grobovi f 1». Bliiuk« Kavčič lo umrl dne »1. Juliju v Člkagu po dalj&l bolezni. Rojen v SkofJI.Lokl dne 17. ituiju 1H74 Jo vstopil v frančIJkaiUKl red dne 23, avgustu 1 H()4, posvečen Ju bil 28. septembra isoo. Dcdovul jo vt'8 lel v Novem mestu kot ljudski uflltelj lu opravljal razne službe po drugih sumo-stanlh, Leta 1021 Jo udiel v Ameriko, klor se Je posvetil duSnopastfrskt službi ondolnlh Slovencev. Bil Jo luko družaben gospod, ljubil je nuruvo, zlasti živali lu bil delaven ludi na literarnem polju. Nje. gove Roguve spise so Slovenci prav rudi prebirali. H. I. P, Osebne vesli c- Imenovanje In napredovanje, /m višjega voter. prisiliva Conlr. veter, bakt, zavodu v Bel-grudu Jo Inteuovan Ivnn Kondn; iz t(. v 7. položaj- no skupino je napredoval Anton Velikonja, poni. luhn, munipuluut pri drž. rudniku v Zabukovcu. Ostale vesli — Vidiki šmaren — Brezje. Prosimo vljudno vse župne urade po Sloveniji, naj ljudem jasno do-povedo, du se sestanek bivših vojakov vrši v soboto, 13. avgusta. Začetek ločno ob tO ua glavnem prostoru pred cerkvijo nu Brezjah. Polovična vožnja velja od 14. do 20. avgusta za vse brez izjeme. Ne oddajte voznih listkov nikjer, izkaznice dobile pri odbornikih zveze nu Brezjah. Tovariši-prijntelji, vsi nn Brezje, da slišimo našega Maistra, da si spel krepko stisnemo roko in so okrepčani vrnemo v borbe življenja. — Gospodarji in gospodinje! Opozarjamo na ,t. Majdlčevo knjigo »Nanvoti »a hišo tu dom*. Urez le Izvrstne knjigo naj no bo iiobenn slovenska hiša. V njej najdeš vso nasvete in navodilu, ki jih rabiš pri gospodinjstvu oziroma gospodar-stvu. lako se bavi /. gospodinjstvom v hiši, z gospodarstvom nu polju, z vinogradništvom, Živinorejo, čebelarstvom j Id. Nud i mnogo receptov zn dobra jedilu in razpravlja o domačem zdravljenju iu negi telesa. Cena vez. izvodu jo 30 Din, navez. 20 Din. Dobi so v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — »Ilustracija«: St. S jo pravkar izšla. Z bo-galo vsebino naših poletnih dni, športnih jiriredl-tev, kopanja In plavanja itd. ild. Vse berivo spremljajo Številne. Izbrane slike. Ne ho Vam žal, če si številko nabavite. Dobilo jo v vsaki trafiki iu knjigarni j>o 10 Din.- Če lista še ne poznate, zahtevajte od uprave številko na ogled. Celoletna naročnina znaša samo Din 100, ki Jo morete plačati v obrokih. Uprava revijo /ilustracija , Ljubljana, Kopitarjeva ulica it, L — Prepovedane knjige. Z ministrskim dekretom I. br. 25.010 od 1. avgusta 1081, je v naši držuvi jirepovedano razširjanje knjige »Helytelen lltaken in .A Sovjet 1980 iz založbe Genius Kna-das, Budimpešta. — Z dekretom t. br. 23.229 od 2. avgusta pu razilrjanje revijo jCrontian Revievv — Ilrvutsku smotra, ki Izhaja v angleškem in hrvatskem jeziku v Kliadelflil. Krka. V spomin 50letnice smrti Jos. Jurčiču priredi |>e\ski zbor nu Krki igro Domen« v nedeljo, dno lb. uvguhtil ob "> popoldne. Pred igro bo počastitev nušee.i rojaka s slavnostnim go\ orom. Del čistegu (lgbička sc pokloni Jurčičevemu brutu, — Zveza za tujski promet v Ljubljani bo razstavila jeseni na ljubljanskem velesejinu, ki se bo vršil mi 29. avgusta do 9. septembra pregledno karto slovenskih zdravilišč in letovišč z lučkami, relijef Dravske banovino in relijef Viutgnrju, kartone z raznimi poučnimi stavki, ves materijal, ki ga jo izdala Zveza od svojega začetka in kur ga je izdal vPutnik in umetniške slike miših krajev. — Žrtev redukcije TPI). Na članek, ki je izšel pod tem naslovom v Slovencu 11. avgusta, nam pošilja Trboveljska preinogokopna družba naslednje pojasnilo: Delaven Janko Puvlič ni bil odpuščen, temveč, mu je bila zakonilo po službenem redu odpoveduua služba proti II dnevnemu odpovednemu roku. Zaposlen je bil Puvlič pri rudniku 0 in tričetrt leta, ne jia 15 lel. Tudi mu rudnik ni vzel mladostnih let, ker čc je bil star •17 lel In bil zaposlen le zadnjih II lel na našem iiidnikii, vendar ni prebil vsa mladostna leta nn rudniku. Tudi niso bili reducirani delavci, ki so bili zaposleni na rudiiiku več kol 15 lel; s 15 službenimi leti ni bil reduciran noben delavec. Bratovska skludnica nc more pri|)oznali po šestih službenih letih zdravemu delavcu jiokojuine in ludi nc, čc je bil-jazlog Izstopu i/, službe redukcija. odpravnine podjetja nikjer ne plačujejo in tudi naše jiodjetje jih ne izplačuje. Pavlič — ne-oženjen — je bil reduciran iz razloga, ker kot samski lažjo prenese odpoved službe nego ofce-njeu delavec z nepreskrbljenimi otroci. — Prevozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na jesenski ljubljanski velesejeni, ki se bo vršil letos od 29. avgusta do 9. septembra, so dovolile sledečo litje državo: Avstrija, Bolgarija, Čehofilovašku, Grška, Italija, Madjarska, Nemčija, Poljska in Homunija. — Tovariši iz svetovne vojne! Kakor smo že včeraj sporočili, je polovična vožnja dovoljena vsem udeležencem našega taboru nu Brezjah iu lo od 14. do 20. avgusta t. I. Kupite pri odhodu celo karto Iu ne oddajlo po nikomur. Na Brezjah pa dobile potrdilo o udeležbi in s leni iinate pravico do polovične vožnje. Na dan zborovauju 15. avgusta izide tudi prva številka našega glasila Bojevnik , ki se bo prodajni na Brezjah in v kolpor-tnži jio vseh večjih krajih Dravske banovine. Prosimo vse tovariše, da pridno segajo |>o njeni! Tovariši! 15. avgust je naš dan, vsi na Brezje in to ob vsakem vremenu! — Osrednji odbor -Zveze Bojevnikov • Ljubljana. — Prvi ahiturijenti kranjske gimnazije (letnik 1901) ,ki hi se vdeležili i>roslavo 30 letnico mature koncem I. ni. ali začetkom septembra v Kranju, sc naprošajo, da sporoče svoje sedanjo naslove lov. Ušlukarju Ivanu, javnemu notarju v Sevnici. —- Itedelc nebesni pojav pri sv. Križu nad .lesenicumi. Danes, 12. avg. 1931, par minut po 7 zjutraj, je opazilo več oseb ua vzhodnem nebu zelo zanimiv jiojav. Desno in levo ob solncu se je videlo še po eno solnce, nad pravim solncem jin proti zenitu dve mavrici. Ena, bližja solncu. je bila manjša, druga pa precej velika, čudno .je bilo pri leni, da sta bili mavrici narobe obrnjeni, tako da sla kruka mavric gledolu navzgor. Pripomniti je treba, dn ni deževalo. Lepi pojav se jo nehal par minut jio pol 8. Gasilnim društvom! Vsa bral ska društva in posameznike, katerim smo poslali srečke za prodajo, prosimo, da nam do 15. t. ni. ]x>šljejo denar za srečke; srečke, katere niso bile vrnjene do 5. I. m., smatramo za prodane in jih ne sjire-jemaino več nazaj. Žrebanje bo ncprcklic.no 15. Konjice Kranj avgustu. Ker so ljudje tukaj splošno revni, je tudi društvo revno, in si ne more postaviti iz svojih sredstev prepotrebnega gasilnega doma in si nubuviti drugo [nepotrebne stvari. Zato pričakujemo od bratskih društev, da nam bodo priskočila ua pomoč. Ob enem vabimo vsa gasilna društva In tudi posameznike, da se udeleže žrebanju in veselice, ki bo sledila po žrebanju. Tisti dttn bo pri nas tudi farno žegnnnje ali semenj'. Ljudstvu pride od vseh strani, zlasti Hrvatov. Zvezo so ugodne, avtobu« Ljubljaua—SuS«k gre iz Ljubljane ob 5 zjutraj, pride sem ob 9, uuzaj gre ob (i zvečer. Utolako vozi avtobus Kočevje—Brod na Kupi iz Kočevja ob pol 1 In jiride sem ob 2 popoldne. — Gas. društvo v Fara-Vasi. — Odbor. — Akademski klub gradbenikov v Ljubljani javila prijavljenim udeležencem za ekskurzijo v Afriko, du vplačajo kavcijo Din 300 nn klubove jioložnlee do 20. 1. m. — Čebelarska razstava na jesenskem velesejinu v Ljubljani od 29. avgusta do 9. septembra , I. 1. Naši čebelarji bodo zojiet razstavili svoje letošnje pridelke. Dana bo vsakemu jirjlika. ki ceni uživanje medu, dn se o pravem času oskrbi z me- I dom. Ta del bo nudil tudi marsikaj poučnega, za I kur se naSi čebelarji najbolj zanimajo. — (>. Viktor Tratnik daje vljudno nn znanje, da jo v četrtek 13. avgusta otvoril novo preurejeno kavaruo Escelsior na oglu trga Borze in Draško-vičeve ulice ter se poselnikom Zagreba uajtopleje priporoča. — Proti zaprtju in bemeroidoni, motenju v želodcu iu črevih. oteklini jeter iu vranice, bolečinam v 1/rhlu in k:džu, je krasuo sredstvo naravna j Franz-Josef« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnjo pri obolenjih spodnjih delov lelesa so dognale, da učinkuje >Franz-Jo*ef< vodu zanesljivo razkrajajoče in v«elej milo odvajalno. »Frani-Jose!* grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinuh. Celje et Proslava lOletnice vladanja Ni. Vel. kralja. V ponedeljek 17. t. m. se vrti ob 8 zjutraj v župni cerkvi «v, Danijela slovesna sv. maša in Te Dcum, katere se udeleže zastopniki oblastev. Ob pol 9 zvečer se vrši po mestnih ulicah bakljada želez-ničarske godbe s sodelovanjem celjskih narodnih društev, od 9 do 10 zvečer bo na Krekovem trgu koncert železničarake godbe. & Razglas mestnega načelstva. Hiine posestnike vabim, da v proslavo lOletnice vladarskega jubileja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v ponedeljek 17, t, m. razobesijo na svojih domovih državne zastave, kakor ho to tudi storila mestna občina — Mastni načelnik: dr, Alojzij Goričan. Cs Dar mestne občine celjskim revežem. Da bodo tudi reveži veselo obhajali lOletnico vladanja kralja Aleksandra, bo meslno načelslvo v proslavo tega dogodka razdelilo med najbvdncjšc prebivalce Celja 10.000 Din. & Seja občinskega odbora občine Ccljc-oko-lica se vrši v nedeljo 16. t. m. ob 8 dopoldne v dvorani občinske hiše na Bregu pod predsedstvom župana g. Alojzija Mihelčiča. & Gasilske prireditve. Gasilno društvo na Lopati pri Celju jmii v soboto, nn jiruznik Marijinega vnebovzetja, slovesno blngosldv-Ijenju novega gusilskcgu avtomobilu, združeno z veliko vnuo veselico. Ob '•> popoldne se vrši slovesno blagoslovijenje gusil.-kegu uvtu, ki m u sledi govor /upnega delegata o pomenu gasilstvu. l'o končuiieui oficijclucni delu prireditve se prične veselica z bogutim sporedom, katere čisti dobiček je uuuicnjeu nubuvi gasilskega orodju. — Isti dun popoldne ob 2 ima gasilno društvo v Cubcrju pri Celju gasilsko vajo s kompletu i ni orodjem, ob > pu -c prične veliku gasilska veselico v gostilni Vob-ner mi Spodnji lludinji. Čisti dobiček jc namenjen zu nabavo novega gasilnega orodju. /. ozirom nu človekoljubni naincn gasilskih društev se obe prireditvi uajtopleje priporočata. & Razglas mestne občine. Na podlagi sklepa občinskega sveta začne instalacijsko podjetje Franjo Dolžan v prihodnjih dneh z montiranjem hiinih vodomerov. Ker je v interesu javnosti in hišnih posestnikov, da sc vrši instalacija čim hitreje in nemoteno, ie vabijo hišni posestniki, da instalacijskega oiobja ne ovirajo pri delu, temveč ga podpirajo po možnosti. Predvsem naj dajo hiini posestniki očistiti vse dohode do mest, kjer je vpeljan v poslopje glavni vodovod, kakor tudi vsa mesta, kjer bodo napravljeni jaški za itevce. Osobje, ki jc za vriitev inštalacijskih del upravičeno, sc bo izkazalo s posebnimi legitimacijami, ki jih bo izdalo mestno naCelstvo. et Izgube in najdbe. Izgubil se jc v torek 11. t. m. na Kralja Petra cesti od hBckilna- do Kokrške-ga nioslu je Kokrika cesta, od Fr, Majdica do Prevalu je Mala cesta, pokopališka cesta mimo Zontarja še nima imena, od vije dr. Sabothyjd mimo Mayrjeve pristave do Kokrikc ceste je Šolska cesta. Trgi: Glavni trg bo Mestni trg, Cerkveni trg pred «Iko jc Mali trg, kraljeviča Petra park, Podrtina, Pungrad, Skrlovet, živinski trg bo sedaj Sejmišče. Ulice in pola: Cerkvena ulica ostane, Roženvcnska ulica je sedaj od Kuilana do Pungra-da, Prešernova ulica od Kreditne banke do Cro-batha, Grajsku ulica od šole do Je/.erika, naprej gor pa bo sedaj Jenkova ulica, med Likozarjcm in Kocbekom je l.aycrjeva ulica, za Crobathom notri je Na okopih, dalje je ie Jahačev prelaz, Na Skali, Graben, mimo sirotišnice proti Bekslnu je Franc Šavnikova ulica, mimo sirotišnice proli Koklnovi vili je Koblarjeva ulica. Koženvenski klanec jc se-zastopniki občine in društev na okrajnem načelstvu. daj Podmcstjc. od ovinka Jelenovega klanca proli Meičani se vabijo, da okrase v sobolo, 15. t. iu., j Savi je Pod Kloštrom, pešpot, ki gre vzporedno proti večeru hiše z državnimi zastavami, zvečer \ z Jelenovim klancem je dr. šavnikova ulica, od pa razsvetlijo okna. pošte do hiše g. Holzhackerja j« Postna ulica in Organizacija gasilstvu menda nikjer ni tako I zgornja pot_v Starem drevoredu, ki vodi k nov: razvita, kakor na Murskem polju, /c skoraj vsaka vas ima svoje gasilno društvo, gasilni dom in naj-potrebnejše orodje. Vse večje \asi pa so si /adnji čas nabavile celo motorne brizgalne z avtomobili. To nedeljo, 16. t. m., se bo vršila blagoslovitev nove brizgalne v Babincih pri Ljutomeru oh 14. pop. Prireditev bo /dru/en.i / tombolo v korist nove brizgalne. O. Ignacij Siuigoj. industrijalec, je na zadnji seii občinskega odbora |iodal ostavko na mandat občinskega svetovalca po 18-letnem delovanju v tej korporaciji. Rečica ob Savinji Smrt kosi. Zadnjo nedeljo smo poko|inli Kakima Jožefa, delavca nn ža.i v Marijinem gradu. Kako je liil rajnki priljubljen, je pričal pogreb. Pogreba se je udeležilo nad 100 gasilcev n petimi xastu?!imi. Nadalje delavstvo zgoraj omenjene žnee z g. ravnateljem ing. Ziimrom na čelu. — V ponedeljek pa se je vršil |iogreb Kranjca Franca iz Spodnje Rečice. Bil je božjasten. Vrglo ga je /. brega v Savinjo. Dobil je težko rano ii.i glavi. Ker slučajno takrat nobenega človeka ni bilo blizu, se je nesrečnež utopil. — V sredo pa se je vršil po-areb gospe Tončke Zaje. Naj počivalo v miril! Preostalim naše sožalje! Posnemanja vredno. G. kaplan Goro rane je pripeljal semkni '.'1 deklic t/. Trbovelj. Hrano dobivajo po hišah v tr<:u, stanovanje pa imajo v Soli. Tukaj ostanejo do 17. avgusta. koloniji je Zlato polje. — Krajevne in hišne tabb ce bo dobavila tvrdka \Ve*ten iz Celja. Občinsko predstojništvo se pooblasti, da izvaja eventuelne spremembe odnosno dodatke — Poročilo lin.mč-nega odseka. Občin, svetovolec in ii-ediednik Mestne hranilnice, g Makao Focl delu zavoda v preteklem letu Ob računski zaključek sprejel sgoiar ie idh Domžale III letnim vladanj* Domzaliv z bakljado in ki *h bode \r'-ila v pui godbe, občinskega hI ^ državnih uradov, društe večam I. kralja nr al-Iv Ob 19 pa iu [ilskci ho vršila sli »Ibora \ obči Vrhnika Zagorje Ptuj Odkritje gotskih fre«k v Minoritskem sanio-stancu v Ptuju. 2e lansko leto so delavci našli jili restavracijskih delih v minoritskem samostanu sledove starinskih fresk in ostanke kamenitega gotskega baldahina. Ko lelos ravnokar obnavljajo notranjščino minoritske cerkve, se je prikazala za levim oltarjem v srednji ladji nad vse pričakovanje dobro ohranjena gotska freska, ki predstavlja Kristusa, ki nosi na glavi nekako karolinško krono. Zveličur je v krogu nekaterih oseb z dolgimi haljami, ki predstavljajo uajbrž njegove učence. Za njimi jo videli veliko cerkev, ki jo krasi stolp z obsežno kupolo. Ves jirizor je obkrožen z ueltim buldahinom. Posebno živahna v svojih barvali je tu gotska freska iz prve polovice XIII. stoletju, ki spada brez dvoma med najstarejše na Slovenskem. Banski konzervator g. dr. Slele osebno odkriva znamenito fresko in pričakovati je v nekoliko dneh šn večjih presenečenj. Tako je mesto Ptuj v kratki dobi pridobilo Se poleg fresk v nekdanjem dominikanskem samostanu, sedanjem muzeju, nov znamenit spomenik slikarske umetnosti na naših domačih tleli. Mozirje Dela jia banovinski co»tj hitro napredujejo. Tudi naš trg hoče biti napreden. Zato bomo odstranili staro trhlo lipo, starinsko kapelico, vod-njnk in tehtnico, samo da bo prostora za bnno-vinsko cesto. Prostora bi že bilo, a cesta bi ne bila ravna — in to jo tisto. — Gospod Majerhold je zgradil novo moderno kegljišče. Sedaj imamo že dvoje novih kegljišč in tako bomo lahko prišli vsi na vrsto. Tudi keglanje je sportt V nedeljo je bila nogometna tekma med rezervo SK Zagorje in rezervo SK Hrastnik. Rezultat t : 2 v korist SK Hrastnik. — Povsid vlada huda kriza, vendar najiovednnn / i nedeljo 16. avgusta veselica, ki jo misli prirediti kolesarski športni klub. Čudno se zdi človeku, da se še dobe ljudje, ki so navdušeni za veselice in zabave v tako težkih časih, ko povsod primanjkuje denarja. Zagorje je dobilo lastnega iivi-liozdrnvnika. - tem jo kmetom mnogo pomagauo. ker so se morali do sednj v potrebi obručali v Li- | I i jo ali Trbovlj Te dni uitli.ija Iz na-e Franc. Bil .je dober delavec Z njegovo zush.go se je i/v rokodelskih pomočnikov. V svetnega diu-tvn ua Vrlinik grešnli. Želimo mil obilo - novi božji njivi. — V peiel službeno mesto v Tržič m Stanko Skvarfa. V nedeljo, dn občili zbor (llejis do.-tne udeli žbe (| n! vršil. Z oziroiu na potok dne II. pnsojiln dru-lvo lila/ are Kaplan g. naših organizacija žimi luiuburiiškl zl' lil je tudi pelje pr _'a b< in silil no ležko lagmlova 9. hI illlle di tva a« uus imamo sa pmzdigo > l ini I čevijar Pe moral vršili Itadi neza- i je lillo le ospoii tv |>:l je občni zbor prestavljen i ob 8 zvečer v Kmečki Pridimo vsi. Mujna jmlreb.i je. da a. Predvsem se moramo zavedali, da i škodo, če ne delamo za proč vil in hilike. Zalo v | elek vsi na občni zbor! - v i«rodo nenadoma od n Franc iz Sinje gorice, št se /grudil in tukoj umrl. Ostalim naš Litija kapi zadel 1 je i/, hiše, sožalje! Proslava 45lelnicc pevskega društva Lipa . \ lerek .-lu |ii i-lu na obi-!? v Zagorje nadškof I No Šmaren piaznuje Litija 45letnico pev dr. Jeglič in knezoškof dr. Kožnimi. Med drugim stil -i ogledala ludi v spremstvu rudniškega ravnatelja Inženirju Lovskofa rudnik \ Kisovcu. Dopoldan sla visoka gos I a vrnilo /. avtomobilom. Logatec 10 Irtnico vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra proslavimo v soboto, 15. t. m. z obhodom po glavnih ulicah. Obhoda z lampijončki in plainenicami se udeleže vsa tukajšnja društva. Po obhodu se vrši koncert tukajšnje godbe na običajnem prostoru. Vabimo prav vse k čim večji udeležbi, Cene mesa. Tudi mi z zanimanjem zasledujemo boj za zmerne cene mesa v Ljubljani. Naši mesarji so si sami zelo enostavno rešili problem, ki povzroča Vam toliko skrbi. Pri nas je namreč goveje meso lio 14 Din kg in sicer L, II. in III vrste — kar vse vprek. Zelo komodno in obenem z žrtvami združeno stališče! Ako pomislimo, da sc v Logatcu ne ubijajo voli, ki bi dali meso I. vrste, marveč po večini krave in telice, ki dajo le II. in III. vrste meso, od katerega pa Včasih dobile najboljše kose Ljubljančani iu če upoštevamo ljubljansko kalkulacijo po celjskem ključu, ki dovoljuje ceno največ Din 14 za kg mesa L vrste, potem vidimo, kako tudi logaški mesarji delajo z »izgubo«. Kajti izgubo imajo na vsak način, če prodajajo meso II. in lil. vrste po 14 Din., namesto po 8—12. (!) Skrajni čas bi bil, da sc zgane in napravi red oni, ki jc v to poklican, kajti tc razmere trajajo žc vse predolgo neovirano in nekaznovano. Piscu tega je znano, da je v nekem večjem kraju oblast določila cene za meso še celo predno ste se zganili v Ljubljani. Tam sc prodaja meso jio 8, 10 iu 14 Din in vsi mesarji šc dobro živijo. Naj še omenim, da je cena teletini 18 Din, torej višja, kakor v Ljubljani, dasi se plačuje živa vaga po največ 8 Din. Logaški mesarji naj brez vsake intervencije uvidijo sami, da je prav, čc del posledic neugodnih socijalnih in gospodarskih razmer prevzamejo ua svoja pleča. Mi jim bomo hvaležni, medtem, ko si bomo v nasprotnem slučaju pomagali sami, kakor si bomo pač najbolje mogli. Koiicč pa mora biti tem cenam lako ali — drugače. Iva Lipe. — Leta 1885 junija mcscca so ljubitelji sloventKc prsmi ustanovili na vzpodbudo takratnega litijskega nadučitelja g. Capudra Jožefa, ki sedaj živi v pokoju v Ljubljani, svoje pevsko društvo, za prvega predsednika pa so izvolili takrn,-nega glavarja, znanega dovtipucža Matijo Grila. Ob ustanovitvi je ta pevska družina štela kom:;j ducat grl. Izmed ustanoviteljev e žive: mizarski mojster Luigi Cocllg, ki od obsloja društva do danes poje s svojim vztrajnim tenorjem, Čeme Pavel, cedaj vpokojeni kapelan naše vojske, Gašper Gela ter trgovec z usnjem Franc Hribar iz Litije. Prvi pevovodia je bil ustanovitelj Capuder Jožef, temu je za krajšo dobo sledil učitelj Ravnikar, nato žel. uradnik Piščanec, kateremu jc sledil takratni občinski tajnik g. Peter Jereb. Z vso vztrajnostjo in ljubeznijo je vodil od I. 1892. torej skoro 40 let litijsko pevsko družino, lani pa jc vsled bolezni odstopil svoje mesto mlajši moči v osebi litijskega učitelja g. Milana Pcrtola. Pod njegovim vodstvom jc naša pevska družina močno naraslla, imamo moški in ženski zbor, ki šteje nad 60 dobro izšolanih grl. Temu pa sledi v najkrajšem času šc mladinski pevski zbor, ki bo eden prvih na našem ozemlju. Da bo ta pevska prireditev ob 151etnici društva večjega stila, dokazuje napovedana udeležba sledečih pevskih zborov: Ljubljanski Zvon, Slavec, delavsko pevsko društv o Cankar, Trboveljski Zvon, Šmarski Zvon, Pevsko društvo Domžale, Loški glas iz Aržiš, Posebno zanimiv pa obeta biti mladinski zbor iz Trbovelj, ki sc tc prireditve udeleži pod vodstvom svojega pevovodje polno-štcvilno z 90 otroškimi grli. Spored slavnosti: v petek zvečer podoknica kumici prapora g. Jerebovi, soprogi skludatelja in dolgoletnega pevovodje, na praznik v sobolo: ob 9 »v. mn.ša v litijski cerkvi, nato slavnostno zborovanje, popoldne sprejem gostov pri obeh vlakih, ob 3 jia koncert na senčnatem in prostornem vrtu gc. Julijanc Modi-čeve. Po koncertu veselica s pestrim sporedom. Pri vsej prireditvi sodeluje domača gasilska godba. Udeležencem jc priznana polovična vožnja po zc-leznici. Ker jc čisti dobiček namenjen za nakup prepotrebnega inatrumentarija, se pričakuje obilna udeležba ne samo domačinov, amoak iz sosednjih kraiev. nos t i v službi kake industrije odnosno se neizmerno liitro razmnožuje, ako hoče imeti človek čiste kulture ali kvas. Mala glivica je zelo požrešna in pogolta mnogo več nego potrebuje; kvasna glivica potrebuje n. pr. za /gradlx> svojega majhnega telesa samo 2 odstotka presnutega sladkorja, pač pa rabi ogljikovo kislino, ki nastaja pri kipenju ostalih 98 odstotkov, za splakovanje in gibanje. Redno se da pitati z dušikom in fosforjevo kislino, da se celo — prav kakor kisove bakterije — namesto z beljakovino umetno hraniti z amoniakovimi solmi; njeno delovanje moremo z različnimi dražili pospešiti — kakor n. pr. s hmeljevo grenčico pri proizvajanju piva. Iz brezovega soka so odgojili celo »maščobno glivico«, ki iz sladkorne raztopine, s katero se hrani, in iz kisika, ki se nahaja \ zraku, tvori dodatno maščobo, in sicer do 50% svoje telesne teže. Druge maščobo tvoreče glivice in kvasovi izpreminjajo celo alkohol v maščobo — čisto tako kakor človeško telo! V resnici — človek se je naučil vežbati nevidno majhne glivice kakor kako domačo žival. Kakšno ogromno nalogo opravljajo glivice v sodobnem gospodarstvu, bomo poj- , mili, ako omenimo le nekatere industrije. Jimmy Walker (na sredi), newyorški višji župan, je prišel na oddih v Nemčijo. Levo: generalni ravnatelj Severnonemškega Lloyda HeLneoken, desno svetovni mojster Maks Schmeiing. •Rečni Zcppelin«, novovrstno vozilo, ki ga sedaj preizkušajo na Donavi. Baje razvija hitrost 80 kilometrov na uro. Skrktjiči v kemiji V naravi je cela vrsta snovi, ki morejo, dasi po količini silno neznatne, povzročiti ogromne učinke. To so pravi skrkljiči (škrati) kemije, a znanost jih označuje z imenom katalizatorjev. So to snovi, ki so pri nekih kemičnih procesih nujno potrebne, ki pa ostanejo pri tem sanie popolnoma nedzpre-inenjene. Živila morajo vsebovati nevidno majhne množine tistih tajinstvenih vitaminov, brez katerih so vse kalorije, vsa hra-nivost zu telo popolnoma brez vrednosti. na jagodah se že prej naselijo glivice, ki izpreminjajo poteni grozdni sladkor v alkohol; dalje pri zelo zapletenem proizvajanju piva, kjer kvas slednjič tudi i/.prem in ja sladkor in temu podobne vmesne snovi v alkohol — podobno kakor pri kuhanju špirita, ki daje poleg sprita tudi kaliž, ki je izvrstno krmilo za živino. Neka druga glivica izpre-minja »prit alkoholnih pijač v octovo kislino; bakterije mlečne kisline in druge živi igrajo nenadomestljivo vlogo pri kisanju ze- Kipenje, ki igra v človeški prehrani znatno vlogo in na katerem temelje mnoge velike industrije, se vrši le pod učinkom tako imenovanih enzvmov. ki nastopajo v nedoumljivo majhnih količinah, katerih delo pa osvobojuje fantastične množine energije in jih sili, da služijo človeku. Bil ie velik dogodek, ko je Pastenr pred 74. leti spi znal. da povzročajo kipenje vedno le mikroskopu iio majhne živi. stoječe po lja in druge zelenjave ter posebno tudi krme. pri napravi yoghurta in kefirja. Cista kultura vseh teh živi, ki se pridobiva na uineten način, je skoraj vedno uspešnejša in zanesljivejša nego prvotna naravna kultura, ki je pomešana z raznimi drugimi glivicami. Strokovnjake sttine mnogo truda, da omogočijo gojitev najboljših čistih kn I tli r, najsposobnejših plemen; v ta namen izberejo iz ene same mikroskopično majhne Nemški katoliški shod v radiu Prosincu 12 letnice nemikc driavnc ustave v državnem zboru. kakor kisarne, pivovarne, viname, žganje-knho itd. Znanost pa mora rešiti še innogo vprašanj na tem poprišču. Tako se še ni posrečilo proizvesti plemenito octovo glivico, ki bi delovala najuspešneje z najmanjšimi izgubami. Enako še ni rešena zadnja uganka enzymov, zapletenih, kemično jako učinku joči h tekočin, ki jih v svojih majhnih tel proizvajajo glivice cepljivke in kličnice. Prof. dr. Itinard Wett*tein, podpredsednik dunajske akademije za znanost, ki je te dni umiri v starosti 08 let. £\i j< m Ubtivpi med živaljo m rastlino: to so glive cepljivke, l>aklerije ali glive kličnice, kaki r n. pr. kvas. Se važnejša je pa znau-stveua ugotovitev zadnjega časa, dn povzroča enake učinke tudi sok. ki ga iztisnemo iz teh živalskih ali ra«*tlin>kih kultur, ker vsebuje la izžemek enzvme, skrkljiče kemije, v nepojmljivi, majhnih količinah. Veda teh si^ivi še ne pozna natančno in Ireba bo še di.lgoletnih raziskav anj. preden bomo v resnici vedeli, kaj je prav za prav kipenje. To- Imkterije najbolje izvežbani kvas« za kako industrijo. V nekaterih slučajih zmešajo med seboj do 5 plemen! Vsaka posamezna živ, ki sodeluje pri j kipenju, je inikr« skopično majhna protoplas- > mlina kepica, ki jo obdaja membrana — I opna, skozi katero pronica v notranjost obdajajoča jo tekočina, iz nje pa prihaja po taistem potu presnovami v alkohol, kis itd. Kljub enostavnemu presuavljanju so tudi te živi podvržene lakoti po hrani in večkrat Za kulisami radia z-HttltUilm(., ob sUtrlu i. Tronuoe-ju. - l\> zadnjih vo*ieii .Nautilus ni prisej ualeč, Ker so se mu v tretje pokvarili motorji in je sedaj igrača morskih valov. Letos se vrši veliki nemški katoliški shod od 26. do 30. t. m. v Niirnbergu. Vse glavne slavnostne točke sporeda bodo razširili po radiu. Sem spada predvsem slavnostni koncert v spomin 700 letnice sv. Elizabete, na katerem bodo izvajali veliki Lisz-tov oratorij »Legenda sv. Elizabete«. Potem bo povzel radio veliko slovesno službo božjo dne 30. avgusta, pri kateri bo pridigal bam-berški nadškof dr. Jakob v. Hauck, sv. mašo pa bo daroval |>apeški nuncij Vasallo di Tor-regrossa. Za uvod bodo zvonili zvonovi, donele orgle in pel bo poseben pevski zbor. Ti točki bodo sprejele vse nemške radio-postaje, zaključno zborovanje pa se bo omejilo na Bavarsko. Sklepni go,vor bo imel predsednik o predmetu: »Kristjan v socialnih stiskah sedanjega časar. Prtncesinja Marija Savojska v italijanski narodni noši. V krogu njen zaročenec Oton Habsburški. Poroka bo baje 18. t. m. liko pa so znanstveniki že ugotovili, da st) enzymi v tesnem. sorodstvu z rdečim barvilom krvi in zelenim klorofilom rastlin. Kemično delo teh dveh snovi je podlaga pre-snavljanju v skoraj vseh živalskih in rastlinskih telesih. Tu je znanost na sledi najzaple-tenejšemu delu, zadnjim osnovnim mislim mira ve! Pri vsakem kipenju »o na delu živi. Tako pri tisočletja starem kvašenju kruha s kvasom: pri proizvajanju vina iz grozdja — tudi po zraku; treba jim je določene prehrane, predvsem beljakovine in soli, občutljive so za strupe, okuženje, kisline; potrebna jim je določena temperatura in trajno gibanje, ki ga dosezajo s pomočjo majcenih bičev na tnalih telesih ali s pomočjo plinov, ki se tvorijo pri kipenju in vro kvišku — ali pa jih mešamo z umetnimi napravami, kjer naravna sredstva ne zadoščajo. Samo če so izpolnjeni vsi življenski pogoji za glivico, izpolnjuje tudi ona svoie dolž- Dei imuka policija tisli lAebkneclilov dom o Berlinu. - Odstranila je vse pro|>agandistične plakate in dom zasedla. Podgane objedie dojenčka Človek ne bi verjel, da so mogoče v mestu, kakor je Milan, tako nezaslišane stanovanjske razmere, kakor priča naslednji dogodek: Mestni cestni pometač Dragoni stanuje s svojo ženo in tremi otroci v pritličnem stanovanju, ki je prej brlog nego . človeško bivališče. V stanovanju je toliko velikanskih podgan, da jih je ujel Dragoni eno samo noč osemnajst v past! Prosil je gospodarja, naj da zazidati vsaj največje luknje po zidovih, kjer se koti podganja nesnaga, toda zaman. l hmeljarji prvotno pričakoval!. Kakor pofOfa Slovenski hmeljar . so hmeljarji od ločeni obirati le prvttvtstlio blago, vse liinlij vredno pa pustiti neobrano. ker itak nima izgleda ua prodajo. Tako bo letošnji pridelek prvovrsten In zlasti v barvi brezhiben, tlledo množine bo sicer zaostajal za lanskim, glede kakovosti pu bo boljši, ker je savinjski golding lelos izredno bogat na lii|iiiliiiu in^prvov rstni aromi. Kupčije zaenkrat še ni nobene, vendar pa je neka i inozemskih ku|»cev že prišlo v naše kraje. — Knkor je »Slovenec /." poročal, je lelos na i eškoslovaakein letina zelo dobra in boljša od lanske. V Nemčiji pa bo pridelek piflejši od lanskega, vendar računajo. da bo kljub neugodnemu vremenu kakovost blaga prav dobra. Na češkoslovaškem notlra hmelj 19811 3 do ti Din za kilogram, v Nemčiji 4 do 5. — Splošno računajo, da bo letošnji svetovni pridelek znnšal okoli OOO.OOn stotov. to je okoli 1000 stolov manj kakor lanski. Borza Dne 13. avgusta 1931. Denar Amsterdam 2270.20—2288.04, Bruselj 780.fr! - 780, Curih 1101.75—1105.05. Dunaj 793.79— 790.19, London 274.39—275.21. Nevvjork 5088.18— 5055.18, Pariz 221.31-222, Praga 107.47, Trst 295.37-290.27. Zagreb. Amsterdam 2270.20—2283.04, Dunaj 793.79—790 19, Bruselj 780.04-789, London 271.80 275.21, Milan 295.87-290,27, Netv.vork kabel 5610.10—5006.19, Nevvjork ček 5038.18-5055.18, Pariz 221.34—222, Praga 167.24-167.74, Curih 1101.75—1105.05. Skupni promet brez kom|>enzacij 5 mili j. Iletgrad. Amsterdam 2270.20-2288.01, llru-seli 786(14-789, Curih 1102.76—1105.05, Dunaj /98.79 -790.19. London 274.89—275.21, Nevvvork 5638.18—5(555.18. Pariz 221.31-222. Praga 167.21 -170.74. Trst 295.37—296.27. Curih. Iletgrad <1.07, Pariz 20.09, London 24.9075, Nevvyork 512.75, Bruselj 71.40, Milan »6.815. Magrld 11.25, Amsterdam 206.05, Duuaj 72.05. Stockholm 137.15. Oslo 137.10, Kopcnhagert U17.I0, Sofija 3.71. Praga 15.18. Varšava 87.40, Bu-limpcšla 90.025. Atene 6.65. Carigrad 2.13, Buka-rešin 30175, llelshigfors 12.90, Buenou-Aires 140.00. Vrednostni papirji t.jahllnna. Celjska 150 den., Lj, kred. 120 d., i'c ■ -icliiMia 950 den.. Kred. zavod 105, Vevče 12(1 Itn.. Stavbna 45, Ruše 125, 8% Bler. pos. 82, 1% Bler. dos. 72. govcev izzvali krizo, smo mi zelo malo napravili, da bi te udarce pri nas odbili iu du bi malini proizvajalcem ptmingiili iz stiske: razni ukrepi, ki so bili storjeni, niso prinesli učinkovite koristi, na drugi strani so industrije) zgubili svoje prometne kapitale ter morajo zdaj plačevati bankam za kredite izredno visoke obresti.k Naši lesni konkurenti. Knkor zilnlio je Izvoz jugosiovuuskepn lesn od letu I9js. ptičel padati iu sicer so jo /godilo lo prav v tistem ( asu, ko so jo pojavi I nn italijanskem trgu ruski les v večjih količinah. Statistični podutki kažejo, du je Jugosluviju v letu I928. iztozilu v Italijo 738.123 ton losu, letu 19JO. 714.508, lotu 1030. pu 637.803. Rusija je letu 10.28. uvozila v Italijo 2.436 ton losu, letu 1929. pa 29.699 in lotn 1930. 36.279 ton losa, Od lotu 1923. do 1927. je izvoz jugoslovanskega leiu v Italijo ttatašoal in je znašal I. 1925. 666.090, naslednjo loto 778.125 in v letu 1927. 821.279 ton lesu: Avstrija jc v lotu 1928. izvozil« v Italijo ton lesa, leta 1929. 627.459 in lela 1930. 584.010 ton lesu. Od letu 1928 nutpščil tudi romunski izvuz losu v Italijo: v tem letu je znnšal 50.7:3, leta 1029. 63.168 ii! lota 1950. 63.607. I udi nemški izvoz, je v tem ousu nekoliko naraščal. Rasto tudi uvoz i/ Združenih dr/ar, ki ie znašal lota 1928. 120.513. letu 1929. 116.477, lotu 1930. [m 131.866 ton losu. Zagreb. Drž. pap,« 1% i ti vest. pos. 76—78 (77), agrarji 43—43.50, vojna škoda ar. 303.50— 365 (362), kasa 363.50 -305, 9. 305 den., 10. 9o7 denit 12. 371—372 (309.50. 870), 89» Bler. pos. 80 -81 (80, 81), 1% Kier. pos. 70.50-71 (71. 72), 7% pos. Drž. hip. banke —, 0% begi. obv. 59—60.50. Bančne delnice: Kavna gora 60 den., Hrvatska 50 den., Polja 53.50—55, Kredilna 121—120, Union 150-155 (150), Jugo 07—08 (67), Lj. kred. 120 d„ .Medjunarodtia 68 den., Obrtna 36 den., 1'raSledio-tia 957.50—965, Srbska 190—192, Zelnaljska 11?— 118 (120, 118, 117, 118). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den.. Guttmttnn 115—125. Slavonija 200 den., Danica 65—70, PiVara Sar. 200 den., Drava 220 den., Šcčeralia Osjek 220—224, Osj. ljev. 210 den.. (tio l. va odstotkov nižjo kakor običajna diskonlna mera. Pšenica nofira RM 7. rž 9—10. oves 8 4. Splošno je žetev zadovoljivo. Pšenice bodo Nemci pridelali okoli 4.5 milijonov ton (lani 3.7), ječmenu 8.1 (2.9). ovsa 6.6 (5.7) in rži 7.2 milijonov Ion (lanski pridelek je liil višji in je. znnšal 7.7, ker je bila z ržjo posejana ploskev večja). Presežek pšenice znaša okoli 900.000 ton. to se pravi, dn letošnja proizvodnja prekaša za to število nemški konsum pšenice. Tu pšenica jo namenjena Izvozu. Kljub leHlu Nemčija sama uvaža tujo pšenico, ki po kakovosti prekaša domači pridelek. Italijani kupujejo naša podjetja. Tovarno zu predelavo volile v Zcmunn. ki je biLi doslej List ?ivojinn Vukojičiču, je prcšln v italijansko roko. Kupila stu jo dva italijansko industrijca iz Biclle v Severni Ituliji. Tovarna je bilu vpisana v trgovski register pod nuslo-vottt Fabrika mnnufukfuro Vukojičie d. s. o. j.t s sedežem v Ljubi ju n t in s tovarno v Zemunu. Itolijuul so tovorno razširili in opremili z. novimi stroji. Kam gre jugosl. vino. V juliju se jo iž donavske in mornvske bnUoviue izvozilo 6.227.40 hI vina. in sicer 3.207.70 v Italijo. 457 v Češkoslovaško. 442.05 \ \vstrijo in 120.65 lil vinu v Švico. — V mesecu juliju jc jugosluviju Izvozilo V Avstrijo 4.000 lil vinu, to jo 700 hI več. knkor lansko leto. Največ vinu jo v Avstrijo uvozila v tem mesecu Italijo In sicer P tisoč hektolitrov, knr predstavijo polovico vsegu uvozu (28.300 lil). -- Francija kupuje čedalje več vinu v Italiji. Ta jo namreč izvozilo v Francijo lotu 1928. 18.000 lil. lotu t029. 25.500 in lotu I95(i 143.700 lil vinu. /nnimivo je. rlu Italija iu Francija, ki stu po količini proizvodnjo vina prvi na svetil, sami kupujeta viilo v inozemstvu: tako Italijo kupujo vino pri nu-. Fruncija pu v Italiji, iz toga jo razvidno, da države z bolj razvitim vinogradništvom in z boljšo opremljeno vinsko obrtjo kupujejo vinu v državah z manj razvito vinsko tehniko, dn jih potem predelajo in pri Ioni zaslužijo lopo detiurje. Z Ustanovitvijo zadružne mlekarne so Že dalj časa bavi tukajšnji okrajni kmetijski odbor. Ker je tukaj mleku dovolj na razpolago, bi mlekarna oziroma zadruga jirav dobro uspevala. Od začetka, dokler bi zadruga no bila upeljana, bi lahko dobivala do 1001 mleka na dan. pozneje pa do 500. TOVORNI AVTOMOBIL BLITZ ... ie tako zgrajen, da lahko prenaša udarce slabih cest. A KO naložite na tovorni avtomobil težo dveh ton in ga vozite deset kilometrov, šasija ne prenaša samo tega tovora. Teža se naglo poveča vselej, kadar tovorni voz udari v kako izbočino na neravni cesti. To je eno onih načel, na katera so se s posebne skrb-ljivostjo ozirali Opelovi inženirji pri konštrukciji Blitz-a. Ta tovorni avtomobil je popolnoma preizkušen na poskusnem zemljišču General Motorsa pri Detroltu. Lahko se torej trdi, da je Blitz — tak kakor je danes — sad sodelovanja najboijSih avtomobilskih tehnikov dveh kontinentov. — Ako rabite močan in ekonomičen tovorni avtomobil, obiščite zastopnika Opelovth avtomobilov KAKO SE MORE TEŽA TOVORA NAGLO POVEČATI? Postavite na tehtnico utež za dva kilograma, tehtnica Vam pokaže dva kilograma. Ako pa isti ulež naglo spustite na tehtnico, Vam pokaže tehtnica večjo težo, ker je to odvisno od načina, kako je bil utež spuščen na tehtnico. Prav isti proces se izvrši, ako tovorni voz z enako brzino udarja ob nekaj neravnega na cesti. To so upo* števali Opelovi inženirji in v tem smislu konstruiralii na Blitz-u šašijo ln peresa. BLITZ TOVOmi AVTOMOBILI OPEL OSEBNI AVTOMOBILI OENERA L MOTORS CONTINENTAL S. A. Zn * topnih i> Zagrebu: KOl.ONJALE D. D. Avto odd , ILICA 28 Spori Viktorij« t Ilirijo Naslov kakor za nogometno telimo. I odrt v izpreniembo gre lo pot zu plavalce. V nedeljo po-popolilne bo /opet plavalno tekma v kopališču Ilirije. Sušaška Viktorija, M ima najboljše juniorje v državi iu katera si je letos žo drugič priborila juniorsko državno prvenstvo, bo nastopila proti Iliriji. Viktorija potuje namreč skozi Ljubljano v .Monakovo, kjer bo tekmovala z tamkajšnjim plavalnim klubom. Spotoma se ustavi v Ljubljani, da vrne našim plavalcem lanski obisk. Srečanje Ilirije in Viktorije v plavalnem bazenu pomeni za naš plavalni šport veliko senzacijo. Saj je znano, da iunla ravno la dva kluba v svojih vrstah najboljše plavalce v državi. Po končanem juniorskem prvenstvu smo po rezultatih' morali ugotovili, da so juniorji veliko boljši kot pa seniorji. Gotovo bo pa nedeljska medklubska tekma veliko bolj zanimiva, kakor je bilo državno prvenstvo. Kajti program je zelo skrbno sestavljen in ne bo nobelie točke, ki bi ne bila zanimiva. Ljubljani prav /n prav medklubske lektne V lakeni obsegu še nismo imeli. Prvotno je bilo nameravano tekmovanje samo v domskih točkah. Kajti oba kluba imata ravno najmočnejše In najboljše moči med damami. Vse ju-niorske rekorde imajo ali članice Viktorije ali Ilirije, Srečale bi se fakorekoč same rekorderke. V zadnjem hipu sta pa kluba sklenila nastopiti kompletna, tudi z moškimi. Celo vvaterpolo tekma se bo vršila. Program je določen. In sicer: Dame 100 m prosto, 100 in prsno, 4 krat 30 in štafeta prosto, J krat 100 m štafeta mešano. Gospodje: 100 m prosto, 200 m prsno, 100 in hrbtno, 3 krat 50 111 štafeta prosto. 3 krat 100 m mešano. Viktorija nastopi z naslednjimi plavalca: gospodje: Marčeta, PnveMC, Golob. Smokvina, Davor, Matkovič Vinko, Vrčanin, Negovetič. Daine: .župan, Bier, Medanič, l.ctonja. Schvvarc. Med temi so stari državni rekorderji Marčeta. Pavešič, Matkovič. Od daitt so pa Vse Gospodinjska ura, |jdč. Cilka Kfcl ova. — 20.00 Katscher: Traioncspre- . opeicta, prenos t Dunaja. — 22.30 Cas. dne-, ne vesli. Sobota, 15. avgusim 99.00 Im; .lo/e Cerm (1 poljedelstvo. — 9.30 I' . no.-. t:erk< ene |ln. Onlaul nad drv ct vrstic s« mčuno|n vliv. Zn ndnovor znamKo! Nu vpra&anla hrez zitomUr ne o.t.jovurlanio I Dober Žagar išče delo na venecianki, zmožen vsega popravila. Nastop lakoj. - Naslov v upravi Slov.« pod .Dober Žagar« št. 9195. Učenka i enoletno učno praUso se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom še ostalo ačno dobo. Želi vstopiti v podjetje, kjer bo imela iirano in stanovanje v hi-5i. Šolske izobrazbe ima 3 razr. mešč. šole in 1 razr. trg. nadalj. šole. Službo želi najraje v mestu. Na-flov v upravi »Slovenca« pod št. 9155. ilužbodobe Trgovskega vajenca t vso oskrbo v hiši takoj iprejmem. Naslov v upr. •Slovenca« pod št. 9122. Pekovskega vajenca »prejmem z vso oskrbo. G. Tomšič, Višnja gora. Učenca pridnega, poštenega, hrana in stanovanje v hiši, »prejme slaščičarna R. Goleš, Laško. Služkinjo srednjih let, pošteno, sna-gno, veščo kuhe in vseh hišnih del, sprejme tričlanska družina na Gorenjskem. Plača 300 Dip. Z znanjem vrtnih del imajo prednost. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Stalna. 1. september« št. 9188. Mesarski vajenec te sprejme. Kari Zdolšek, Celje, Gaberje. Iščemo inženerje in risarje za gradbena dela tovarne, ki naj po možnosti obvladujejo francoščino. -Prošnja s spričevali in zahtevki naj se naslovi na: Tvornica Nitrate de Chaux, Dugirat, Primorska banovina. Koncipijcnta samca, išče advokat. Dopisi na upravo »SI.« pod »Zdrav fant« št. 9212. Perfektna kuharica se išče k mlademu zakonskemu paru poleg sluge in hišne. Ponudbe na baronico Adamovich, Velenje, grad pri Celju. Oskrbnika vernega in poštenega, za večjo stavbo in vrt sprejmemo. Vešč elektrike ima prednost. - Ponudbe pod »Oskrbnik« štev. 9202 na upravo Slovenca«. Stanovanja Stanovanje 3 min. od elektr. železnice, obstoječe iz dveh sob, kuhinje, verande in pritiklin, oddam mirni stranki. Poizve se Vod-matska ulica 21. Stanovanja 3—5 sob in PISARNE 2 sob v Ljubljani, Kranju in Kamniku iščemo za 1. september ali kasneje. — Ponudbe na upravo »SI.« pod značko »Brez otrok«. Krajevni prodajalci za prodajo vsakovrstnega blaga se iščejo. Blago dajemo na kredit. Potrebna garancija 10.000 Din. Vsak posestnik lahko postane trgovec. Ponudbe: Maribor, poštni predal štev. 4. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast, koncesijonirana Prosoeiii št. 16 zastonj. Pišite ponjl Lokal pritličen, 3 prostori, na Gosposvetski cesti, primeren za trgovino ali pisarno, se takoj odda v najem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9190. Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 29, I. nadstr., so se 1. sept. na razpolago. Poizve se istotam. Večjo trgovsko hišo z nekaj zemljišča kupim ob prometni cesti na bivšem Štajerskem. Ponudbe na upravo »SI.« pod zn. »Navedba cene in natančen opis« št. 9203. Vila blizu centra naprodaj. — Ponudbe pod »Sv. Krištof 1931« štev. 9082 na upravo »Slovenca«, Posestvo 18 minut od Kamnice pri Mariboru, naprodaj. Kamniški jarek št. 106. Marko Hišo ob cesti zidano leta 1920., z gospodarskim poslopjem in vrtom, pripravno za vsako obrt, se zaradi preselitve obrta ugodno pro-I da v večjem kraju ob železnici in glavni cesti na Gorenjskem. Cena po dogovoru. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9153. Gojko Pipenbacher koncesijon. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte informacije. Poizvedbe Izgubil se je zavoj na cesti preko Poljan do Bohinja. Najditelj se naproša, da ga vrne, ali pa pošlje svoj naslov podruž. »Slov.« Jesenice. Naprodaj je novozgrajena vila s 4 kompletnimi stanovanji. V isti je elektrika, vodovod, kopalnice; vrt ograjen s fino izdelano ograjo. Nahaja se v Šušterši-čevi ulici v Udmatu. Poizve se: I. Oražem, Moste Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur* Ljubljana Šelenburgova ulica 6 II nadstr Kupujem bukova polena, oglje, apno — na vagone. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Gorivo« štev. 9201. Nova hiša | Pozor mizarji! trodružinska, se proda. - Skobelnik (Diktenhobel-Elektrika, vodovod v hiši. masehine), popolnoma ne-Več pove Mišvelj, Ljub- rabljen, se poceni proda, ljanska ulica 37, Moste Naslov v upravi »Slov.« pri Ljubljani. pod št. 9157. Hišo la. sveže debele slive z velikim vrtom prodam kg a 4 Din pošilja franko blizu Prulske šole za 235 vsaka železniška postaja tisoč Din. Naslov v upr. po 25 kg G. Drechsler, »Slovenca« pod št. 9204. - Tuzla. Vrtne zaklopne stoie prodaja pisarna Tribuč na Glincah. Telelon 2605. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto belo goste po 130 Din ke in čisti pub po 250 Din kg Razpoši-Itam po poštnem povzetiu. L BROZOV1C - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica oerta Beli zobje Pekarija, specerij. trgovina, prav dobro vpeljano, trafika, točenje alkoholnih pijač vseh vrst, naprodaj vsled bolezni. Franjo Skipala, Zagreb, Pazinska ulica 2. olopgnjo vsak obraz. Cesto žo zadostuje samo enkratno člSfonte 7 prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto. da so doseže let? sijaj s ono Dobi va °ee po vaod.^'' ^ * ma'° tubo Di» 8- SA" Si Ladijska tla, t rame, inecesnove deske dobavlja po najnižji ceni »Ilirija«, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta št. 46, telef. 28-20. HENIEHIEIII Kopalne hlače od 9 Din naprei dobite pri »Luna« Maribor Aleksandrova cesta štev 19 Poštna naročila točna. HPŠO ješprenj, ajdovo moko vedno svežo odrta 10 nu debelo velefrirovina A. VOLK LJUBLJANA Reolirvo oest* 24 mt»»mtM»»M««>«IK»W«WK«>««»««»»t»»«««,»KW»W Prva ceiotua izdajal Prva celotna izdajal Doktorja Franceta PreSerilti Zbrane Cena Din 40*—, elegantno vezana Din 55'— Jmoos'ovanska knfigarna v ^?wbManl. Premog, drva dostavlja na dom ..KUttlVO' dr. z o.z. Dunajska cesta št. 33 TELEFON 34-34. Sprejmem v prodajo v svojo trgovino vsakovrstno lončeno posodo iz ilovice. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Brez-konkurenčni kraj« 9193. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena in nepozabna mati, stara mati, sestra in teta, gospa Antonija Bahr zasebnica v četrtek, dne 13. avgusta ob 5 po dolgi, mučni bolezni, pre-videna s tolažili svete vere, v 74. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojnice se bo vršil v soboto, dne 15. avg. ob 16 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na mestno pokopališče v Pobrežju. Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 17. avgusta ob 7 zjutraj v stolni in župni cerkvi. Maribor-Wien-Saitz, dne 13. avgusta 1931. Josipina Tavčar, hčerka; Anton Tavčar, zet; Adolf Bahr in Franc Bahr, sinova; vsi vnuki, vnukinje in ostali sorodniki. Razpisujemo nabavo raznih delov za jamske svetilke. Pogoji in podatki za pogodbo na dan 27. avgusta t. 1. se dobijo pod št. 3676'II pri Direkciji državnega rudnika Zabukovca. Glavobol, omotico, migreno, utrujenost, prehlad glave, brez-spanje, živčno napetost ter kronični glavobol popolnoma in sigurno odstrani DUŠICA VODA. Steklenica DUŠICA VODE proti glavobolu stane 35 Din. DUŠICA VODA proti glavobolu se iobi pri firmi D. M. Grozdiča, Bjelovar, Savska banov. SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO f. & E REH2GAR. LJUBLJANA Kolodvorska 18 - Čopova 10. Telef. 3430 Se priporočala za vsa v lo široko spadajoča dela Zahvala Povodom smrti in pogreba našega dobrega očeta si štejemo v dolžnost, da se zahvalimo prečastitemu gospodu župniku Lovšinu, ki je v bolezni skrbel za pokojnega dušni blagor s svojimi obiski. Obenem se zahvaljujemo tem potom prečastitemu gospodu župniku Švigclj-u iz Blok, novemu šefu pokojnikovega sina kaplana Andreja, za njegov obisk, tolažilne besede in udeležbo pri pogrebu blagega pokojnika. Obenem iskrena hvala in Bog povrni vsem, ki so umrlega očeta obiskali ob njegovi smrti. Planina, dne 10. avgusta 1931. Andrej Kušlan v imenu družine in rodbina Smola. SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. nudi ho [zkedno ugodnih cenah KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE prej SC. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE i —. 1- o 0 ® SSŽ^oS a fgjSg- ic J »J — W -r j! e.Seo_. ig 3-UOl cccg ® "K .. S J2C3 £8 JE-g . o I 15 »S <§8? o o = "5 I § 1 5®' g*_ o e - B .E D ■»o « ^ a n > Jt — zi n , m S 2 S ? S S 2 t jjD N = C I V S e ** 1 t •= 5 o cco jr r -J s > ct «o S o » N a _ . »m !£-I55 Otfrid v. Hanstein: 115 I Strahotno potovanje no luno Zdaj pa je pritisnil na gumb, kovinska ploča st' je odmaknila in isti hip se je razlilo v kabino tako blesteče svetlo solnce, da je obema vzelo vid in sta okno takoj zopet zasenčila. Pa poskusimo na drugi strani!« Irena premakne vzvod, kovinska ploča se odrine, oči pa ji oslepi drugo solnce, ki je bilo skoraj še močnejše, ki pa začuda ni posvetilo od zgoraj, ampak iz neposredne bližine. Tudi to okno sla morala zastreti. Neverjetno!«" Očividno sva mod dvema solncema. »Bi 1 utegnil biti meteor?-': Apel je poiskal dvoje solnčnih očal, zavarovala sta si z njima oči in poskusila še enkrat. Lega rakete sc jo tačas nekoliko spremenila, poševni žarki niso več zadevali okna tako naravnost. Apel je za hip opazoval, nato pa se vidno razburil. Pojdite semkaj in sami poglejte! Ali veste kaj je to? Vse je ena sama žareča točka. Le natančno si stvar oglejte! Saj res: takih žarečih točk je cela vrsta. Pogledal jo je zmagoslavno. Ali res ne uganele? Prepričan sem, da je Kgonova raketa prav blizu. Gospod Apel? Inžener pa ni odstavil daljnogleda od oči. To ni zvezda, ni meteor, še manj pa komet." Apel se je zadovoljno smehljal. To je zrcalo. To je velika mreža z brušenimi zrcali, ki jo je imel Egon pri sebi. > Al i res? Razprostrl jo je in /. njo dajal signale.' Ali torej mislite, da je druga raketa —c Stari gospod je pokitnal. Zelo ver jetno je, no pa zdaj moram venkaj. >Jaz tudi. Ne še, stopil boni v zatvorno cev, prepričati se morava, kam naj kreneva. Z mladeniško gibčnostjo si je Apel nataknil ki-sikovo čelado, umetno kožo je pa imel že tako oblečeno, Irena pa je spretno pritrdila vzvode in cevke in mu za pas privezala droben jermen. Vzemite še Vi čelado, stopile k izhodu zatvorne cevi in držite za vrv. Ko bom dvignil desnico, me potegnite nazaj. Dasi je imela zelo krepke živce, se je za hip vendarle samo s strašnim naporom premagala, ko je stala v škarjasto naprej potisnjeni za tvor ni cevi, zibajoči se v lahnem peresnem ogrodju in tik |kif. ''daiutelj. Ivan Rakovee. Urednik: Dr. Alojzij Kuhar.