BORZA, VREDNOSTNI PAPIRJI, PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelku vrednostnih papiijev na sedežu Gorenjske banke, (04/208-43-28,04/208-44-14 PRODAJA: na vseh naših bančnih okencih. Gorenjska Banka OoxK«*« Unha tf d . BltM^WMi n i. Banka ^ posluhom Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 67 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 24. avgusta 2004 V sobotnem finalu na olimpijskih igrah v Atenah sta blejska veslača Iztok Čop in Luka Špik v ogorčenem boju dvojnih dvojcev osvojila drugo mesto in srebrno odličje ztok ima že "olimpijski komplet". Blejska veslača Iztok Cop in Luka Spik sta si na olimpijskih igrah priveslala srebrni kolajni Atene, Bled - ''Zadovoljna sva s svojo vožnjo, prav tako seveda s srebrno kolajno. Izpolnila sva cilj in prehitela Italijana, Francoza pa sta bila prehitra," sta po ogorčenem boju v veslaškem središču olimpijskih iger po tekmi pripovedovala blejska veslaška šampiona, 32-letni Iztok Čop in 25-letni Luka Špik, nato pa sta na zmagovalnem odru prejela oljčna venca in srebrni odličji. Za Iztoka Čopa je tokratna srebrna kolajna (prejel jo je s hčerko Ruby v naročju) že tretje olimpijsko odličje, saj je bronasto osvojil leta 1992 v dvojcu brez krmarja z Denisom Zveg-Ijem, zlato pa pred štirimi leti v dvojnem dvojcu, prav tako z Luko Špikom. Tako ima Iztok že popoln "olimpijski komplet" kolajn, Luka pa se sedaj lahko pohvali z olimpijskim zlatom in srebrom. V velikem fmalu pa žal nismo videli veslati blejskega četverca brez krmaija, saj so se Jani Kle-menčič, brata Pirih in Gregor Sračnjek po četrtem mestu v pol-fmalu uvrstih v fmale B in tam osvojili končno deveto mesto. Sicer pa so slovenski športniki konec tedna v domovini olimpijskih iger, v Grčiji, nastopali s spremenljivo srečo. Poleg Iztoka Čopa in Luke Špika se je olimpijske kolajne, sicer pa prve za naše jadralce, veselil jadralec Vasilij Zbogar, ki je osvojil bronasto odličje v razredu laser. v Po bronu judoistke Urške Zol-nir in srebru blejskega dvojca je tako v nedeljo, po devetih dneh olimpijskih tekmovanj, imela Slovenija tri odličja, žal pa nove olimpijske kolajne ni uspelo osvojiti našenu najboljšemu strelcu Rajmondu Debev-cu, ki se je na koncu v nedeljo moral zadovoljiti z nehvaležnim četrtim mestom in tako ni obranil zlata iz Sydneyja. Sicer pa so do včerajšnjih odločilnih tekmovanj največkrat svojo himno slišali kitajski športniki, ki so skupaj osvojili kar 46 kolajn, od tega 22 zlatih. Do zaključka naše redakcije včeraj še ni nastopila naša atletinja Jolanda Čeplak, ki si je zagotovila finale v teku na 800 metrov, prav tako pa bomo do konca tedna pospremili še nekaj zanimivih obračunov naših Športnikov: med Gorenjci predvsem atleta Matica Osovnikar-ja, ki bo nastopil v disciplini teka na 200 metrov, Tine Čar-man, ki bo nastopila v skoku v daljino in za konec maratonca Romana Kejžarja, ki bo v Atenah nastopil prav zadnji tekmovalni dan. Vilma Stanovnik, feto: Tina Doki / V Snoviku še apartmaji Predsednik vlade Anton Rop in kamniški župan Tone Smolnikar sta včeraj v Termah Snovik položila temeljni kamen za apartmajsko naselje. Snovik - Jutri bo minilo natanko deset let, odkar so v Snoviku pri Kamniku odprli prvi odprti bazen Term Snovik. S tako imenovanim preizkusnim bazenom so takrat začeli preverjati že izpred pol stoletja prej poznane raziskave termalne vode v tem delu Tuhinjske doline. Po poskusnem obratovanju je bazen do odprtja pred tremi leti obiskalo več kot 70.000 kopalcev. Potem so se prejšnja več deset let dolga razmišljanja o zdravilnih toplicah pri Kamniku začela hitro uresničevati. Odprti, petsto kvadratnih metrov velik bazen z različnimi atrakcijskimi programi je pred tremi leti dobil streho. Temu je sledila razširitev matična in druga obolenja. Lani so program nadgradili z odprtjem treh novih odprtih bazenov z drčo, s skakalnicama in urejeno zunanjo plažo, letos spomladi pa še z novo recepcijo, restavracijo in kuhinjo, s povečanimi garderobami ter z obširno zdravstveno terapijo in savna centrom, ki vključuje vse poznane vrste savn in vodnih kopeli. Po etapnem nastajanju pravih gorenjskih zdravilnih toplic v Snoviku pri Kamniku pa so včeraj, ob 10-letnici začetka Term Snovik, na slovesnosti s predsednikom vlade R Slovenije Antonom Ropom položili temeljni kamen za izgradnjo apartmaj- Slovesnosti ob desetletnici in začetku gradnje apartmajskega naselja se je udeležil tudi predsednik slovenske vlade Anton Rop. notranje infrastrukturi^Viiaf^zfr \skega naselja z 90 apartmaji, in solarijem, garderobmni ii^o- 'Uzgradnjo naselja z dovozno stinsko ponudbo. Tefee v^no- /.^cesto in komunalno ter toplotno viku so postajale vse boJj^^o-^ infrastrukturo načrtujejo do ^ in obiskane; postale so leta 2007, veljala pa naj bi 1, znane m oDisKane; postale tudi najbližje gorenjsko zdravilno termalno kopališče za rev- veljala pa naj bi 1,6 milijarde tolarjev. Andrej Žalar Čistilna naprava čez dobro leto 4 Radovljiška centralna čistilna naprava bo stala dobro milijardo tolarjev. Zgrajena bo v dobrem letu in pol. Radovljica - Minuli petek so minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač, radovljiški župan Janko S. Stušek in generalni direktor Primorja, d.d., Dušan Črnigoj na gradbišču pri separacyi Graben položili temeljni kamen za novo centralno čistilno napravo. Sledi^ja bo stala dobro milijardo tolarjev, zgrajena pa bo do konca januarja 2006. Projekt je pripravilo ljubljansko podjetje Hidroinženiring, izvajalec del pa je Primorje, d.d., Ajdovščina. Od prve zamisli o čistilni napravi do začetka gradnje sta minili dve desetletji. Najprej je bila skupni radovljiško blejski projekt, ki ni nikoli zaživel, predvideval pa je kar 40.000 enot. Zmogljivost sedanje čistilne naprave bo za dobro polovico manjša, nanjo bo priključenih 60 odstotkov gospodinjstev v radovljiški občini. Zupan Stušek je povedal, da je omenjena naprava največja naložba v občini in ekološko najpomembnejši projekt, ki bo omogočila tudi dograditev kolektorskega sistema in deponije. Občina bo za gradnjo namenila 405 milijonov tolarjev, 179 milijonov tolarjev iz ekološke takse, delež države pa je 475 milijonov tolarjev. V naslednjih letih bodo v radovljiški občini zgradili še štiri manjše čistilne naprave. Minister Kopač je ob tem poudaril, da morajo po nacionalnem programu na območju omenjene občine poskrbeti za čistilne naprave najpozneje do leta 2010, kajti brez slednjih ne bo razvoja turizma, kar v kampu Šobec že občutijo. ''Evropa nas zavezuje, da moramo do leta 2010 vse večje kraje v Sloveniji opremiti s čistilnimi napravami. Na našem ministrstvu je radovljiški projekt trenutno edini gorenjski projekt. Nekajkrat je poskušala tudi trži-ška občina, vendar na žalost neuspešno, saj je bil njen projekt Temeljni kamen za novo centralno čistilno napravo so položili Dušan Črnigoj, Janez Kopač in Janko S. Stušek. vedno nepopoln. Z ekološko takso letno zberemo 18 milijard tolarjev, 7 milijard tolarjev pa dobimo iz evropskih kohezij-skih skladov," je dejal Kopač. Naslednji razpis za državna sredstva bo leta 2006. Renata Škrjanc, foto: Kaja Pogačar CO VD VD Smrtni žrtvi na avtocesti Zaradi neprilagojene hitrosti je v petek popoldne državljan Srbije in Črne gore silovito trčil v zadnje vozilo stoječe kolone na koncu avtoceste v Podtaboru. rs. CS CS CS CS Podtabor - V petek popoldne se je na gorenjski avtocesti zgodila najbolj tragična prometna nesreča letos. V silovitem trčenju, ki gaje zagrešil 37-letni državljan Srbije in Črne gore, sla umrla francoska državljana, 55-letni oče in 23-letni sin, druga družinska člana pa sta se hudo poškodovala. Zaradi nesreče je bila avtocesta med izvozom za Kranj-za-hod in koncem avtoceste v Podtaboru v smeri Radovljice za ves promet zaprta dve uri in pol. Minuli Četrtek pozno popoldne se je v Dašnici (Železniki) hudo poškodoval mladoletni voznik kolesa z motorjem, njegov mladoletni sopotnik pa lažje. Med vožnjo od športne dvorane v Železnikih proti stanovanjskemu naselju Dašnica je mladoletni mopedist izsilil prednost 25-letnemu vozniku tovornega vozila. Voznika kolesa z motorjem je po trčenju v rob kabine tovornega vozila vrglo zunaj cestišča, njegov prijatelj pa je obležal na robu cestišča. Mladoletnika, ki pri vožnji nista uporabljala zaščitne čelade, so s helikopterjem odpeljali na urgenco Kliničnega centra. Simon Šubic 0 O C C9 ^ u uJO 'vVi.- ' . > 17703529 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 24. avgusta 2004 Janez Janša je z očitki glede nesmotrne vladne pomoči novomeškemu Revozu in namigi o domnevnih prisluhih LDS političnim nasprotnikom poskrbe za nov besedni dvoboj med največjima parlamentarnima strankama. Ljubljana - Predvolilna kampanja se sploh še ni začela, a kdo bi kaj takega sploh še verjel. Največji parlamentarni stranki -vladna LDS in opozicijska SDS - sklicujeta novinarske konference druga za drugo. Se prejši\ji teden vroča tema interpelacija o delu in odgovornosti vlade je pomaknjena na stranski tir, v ospredje pa sta se prebili novi - prisluhi telefonskim razgovorom državljanov in delitev državne pomoči gospodarstvu, konkretneje novomeškemu Revozu. Na imenovanje nekdanjega zunanjega ministra Zorana Thalerja za direktorja Si.mobila se je pred slabimi Štirinajstimi dnevi predsednik SDS Janez Janša odzval z besedami, da LDS obvladuje vsa telekomunikacijska podjetja v državi, kar ni dobro za zasebnost državljanov. S tem je namignil, da naj bi LDS prisluškovala telefonskim pogovorom. Sredi prejšnjega tedna pa je prvi mož opozicije kritiziral način podeljevanja državnih pomoči gospodarstvu, pri tem pa predvsem izpostavil družbo Re-voz iz Novega mesta, v katero je vlada za 700 novoustvarjenih delovnih mest vložila 40 milijonov evrov. Po Janševem za zelo draga delovna mesta, obenem pa se je vprašal, ali ne gre v tem primeru kar za vladno darilo francoskemu Renaultu. Odgovor največje koalicijske stranke je prišel kmalu. Izvršni direktor LDS Bogdan Biscak je prejšnji četrtek na novinarski konferenci ocenil, da je Janša, da bi škodoval LDS, pripravljen očrniti tudi slovenska podjetja. 'To je za politika, ki ima man-datarske ambicije, Škodljivo,'' je dejal Biščak. Pojasnil je, da je 40 milijonov evrov predstavljalo le desetino celotne investicije v Revozu, z njimi pa vlada pred selitvijo proizvodnje v Turčijo ni le rešila 700 novih delovnih mest, ampak tudi obstoječih 2100 in 500 delovnih mest v podjetjih, ki so partnerji Revo-za. Če investicije ne bi izvedli, bi v Novem mestu ukinili proiz-' vodnjo, meni BišČak, hkrati pa bo država preko pobranih prispevkov in davkov 40 milijonov evrov dobila povrnjenih prej kot v treh letih. V zvezi z očitki o prisluškovanjih je Biščak dejal, da sta bila v Sloveniji le dva dokumentirana primera prisluškovanja političnim nasprotnikom. Oba sta se zgodila v času, ko sta pristojne organe vodila politika SDS: leta 1992 je Miha Brejc med predvolilno kampanjo odredil prisluškovanje telefonski številki LDS, leta 1994 pa je Varnostni organ ministrstva za obrambo dokazano prisluškoval šolskemu ministru Slavku Gabru, je zatrdil Biščak. - Na Biščakove izjave sta se naslednji dan odzvala Miha Brejc in Janez Janša. Prvi je zatrdil, da v času njegovega vodenja Varnostno informativne službe (VIS) le-ta ni nikdar uporabila posebnih metod in sredstev, ne da bi za to imela odredbe sodišča. Tako je bilo tudi leta 1992, ko so na predlog takratnega notranjega ministra Igorja Bavčarja in z odobritvijo sodišča prisluškovali "znanemu podjetniku, ki pa je bil tudi Član LDS", odgovarja Brejc. Dodal je tudi, da je leta 1993, ko je VIS vodil Janez Širše, član LDS, pristojna parlamentarna komisija ugotovila, daje VIS izvajal prisluhe brez odobritve so- 1 • v v disca. Janša pa je Biščaku odgovoril na navajanja o državni pomoči Revozu. Kot je dejal, za ta sredstva vlada ni objavila nobenega javnega razpisa, zato se zanje niso niogla potegovati ostala slovenska podjetja, do česar so t bili skeptični tudi nekateri strokovnjaki. Tako je citiral tudi rektorja ljubljanske univerze Jožeta Mencingeija, ki je podvomil o smiselnosti subvencije novomeškemu podjetju, saj bi po njegovem Revoz v Novem mestu izdeloval avtomobile tudi brez vladnih sredstev. Janša tako meni, da bi lahko ta sredstva porabili veliko bolj produktivno, če bi jih namenili malim in srednje velikim podjetnikom. Simon Šubic Javna tribuna SLS Krai\j - Slovenska ljudska stranka organizira v petek, 27. avgusta, javno tribuno na temo demografske in družinske problematike. Vodstvo SLS bo predstavilo strankina stališča glede omenjene problematike, sodelovali pa bodo tudi strokovnjaki s tega področja in predstavniki civilne družbe. Prireditev bo v hotelu Creina v Kranju ob 17. uri. S. Š. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Imel bi Glasov arhiv Franc Kropar iz Kranja je zvesti naročnik Gorenjskega glasa, saj ga naročuje že devetinštirideset let. "Včasih ni bilo radija in televizije, zato je človeka na časopis vleklo," razloži svojo odločitev za Gorenjski glas Kropar. Pravi, da je tudi danes časopis kljub radiju in televiziji glavni prinašalec informacij. "Se vedno je zanimiv," dodaja. Zelo rad prebira Usode, ki opisujejo težko življenje in življenjepise "starih gorenjskih mož", kot sta Fajdiga, Slapar ... Pravi, da ni nič narobe, če se kakšen zani- "Človek rad Franc Kropar miv opis ponovi, prebere kakšne stvari tudi dvakrat," dodaja. Rad pogleda Še zadnjo stran in osmrtnice. Včasih je bral tudi politične članke. Zdaj politiko spremlja prek televizije, čeprav pravi, da kakšno politično zanimivost pogleda tudi v-časopis.' Kot Kranjčana ga bolj zanimajo novice iz Kranja. Dobiva tudi mesečno prilogo Kranjčanka, ki je po njegovem mnenju zelo "zgovoren časopis". Pohvali tudi fotografije. "Fotografije so odlične. Včasih je bilo vse temno," razlaga. "Včasih je Časopis izhajal tudi trikrat na teden," se spominja. Vendar tretjega izvoda časopisa ne pogreša, ker sta obe številki dovolj obsežni. Kupe "starega" časopisa, ki se naberejo prek leta, Kropar reciklira. "Skoda je ... Če bi imel človek čas in prostor bi bilo zanimivo, če bi vse številke dal vezat, jih shraniti v nek arhiv. Ampak to ni mogoče," razmišlja Kropar. "Veliko stvari je v časopisu pametnih in koristnih. Zelenjavni nasveti, gospodinjski nasveti, nasveti za čaje ...," še doda. Prebira ga, ko ima čas. Poštar namreč prinese časopis šele ob enajstih ali pol dvanajstih. Zgodilo seje že, da postaj* Časopisa ni prinesel, zato je klical na Gorenjski glas in izvod so mu naknadno dostavili. "Se zgodi," pravi. Ukvarja se še z vrtičkarstvom. "Če včasih pride kakšna huda reč, moraš iti na vrt," pravi v smehu. Vsak dan sede na kolo, saj z ženo nimata avtomobila. S kolesom tako domov pripelje vse potrebne stvari. "Veliko bolje je, da sem na kolesu kot pa v avtu. Da malo treniram," razloži. Včasih je redno prevozil trideset do štirideset kilometrov. Zdaj je njegova destinacija vrt. tako da dnevno prekolesari tri do štiri kilometre. Eva Gračanin, foto: Eva Gračanin Incident na meji Hrvaški mejni organi na mejnem prehodu Sečovlje so od Joška Jorasa zahtevali plačilo carine za les, ki ga je nameraval prepeljati na svoj dom. Sečovlje - Po skoraj dveh letih "mirovaiya" je Joško Joras, ki živi v enem od zaselkov na levem bregu Dragonje, kjer državna meja še ni določena, minuli petek znova poskrbel za mejni incident s hrvaško policijo. V obupu je Joras v soboto za slabo poldrugo uro iz protesta popolnoma zaprl mejni prehod Sečovlje, kar je najbolj ujezilo nemočne turiste, ki so Čakali na prestop meje. Z blažjo obliko protesta je Joras nada^eval tudi v nedelo, vendar ni oviral prometa. Včeraj se je z njim pogovarjal notranji minister Rado Bohinc. Joras je v petek preko mejnega prehoda Sečovlje nameraval pripeljati nekaj kubikov lesa. Medtem ko so ga slovenski mejni organi spustili preko meje, mu tega niso dovolili hrvaški, saj so zahtevali plačilo carine. Joras je zatem obrnil in s pomočjo prijateljev je začel ročno prenašati les do svojega doma po poti, ki jo je sam naredil. Pri tem početju so ga ustavili hrvaški policisti, ki so aretirali tri osebe, med njimi pa ni bilo Jorasa, zaplenjeni tovor pa so deponirali v carinsko skladišče. Kot je pojasnil Joras, se mu zdi plačilo carine neupravičeno, saj ga je peljal na slovensko ozemlje. Zanj zadeva ne bo končana, dokler ne bo uspel lesa dostaviti na dom brez plačila carine. Prav zaradi tega je začel s protestom, ki ga je nameraval izvajati, vse "dokler odgovorni politiki v Sloveniji ne bodo izpolnili obljube, da bodo delali za blagostanje države in njenih državljanov." Na zadnji dogodek so se že odzvale nekatere parlamentarne stranke. Nova Slovenija je tako v sporočilu za javnost zapisala, da so incidenti na meji po njenem mnenju "rezultat nedoslednosti ravnanja vlad pod vodstvom LDS." Ker vlada ne izvaja dosledno sukcesijskega sporazuma, prihaja do tovrstnih incidentov, pravijo v N.Si. V SLS so obsodili nezakonito ravnanje hrvaške policije, od organov slovenske oblasti pa pričakuje, da bodo zaščitili slovenske državljane in njihovo imetje tako na kopnem kot na morju. SNS pa pričakuje, da se bosta slovenska vlada in zunanji minister Ivo Vajgl takoj odzvala v skladu z zahtevami o samostojnosti, neodvisnosti in suverenosti Slovenije kot tudi v skladu z članstvom v zvezi Nato in Evropski uniji. Simon Šiibic Srečanje z dr. Marjanom Šturmom Kraixj - Kranjska ZLSD vabi občanke in občane Kranja z okolico na srečanje in pogovor z dr. Marjanom Šturmom, predsednikom Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki bo jutri, 25. avgusta, ob 18.30 v prostorih Mladinskega kulturnega centra v Kranju (Tomšičeva ulica). S. Š. Za vas bele/inio čas! GI.AS Zveza seniorjev N.Si Ljubljana - Nova Slovenija je v petek ustanovila Zvezo seniorjev N.Si. Predsednik stranke Andrej Bajuk je ob tem dejal, da imajo v stranki posluh za potrebe starejše generacije, ki ima v zadnjih letih velike težave. V Zvezo seniorjev N.Si se lahko včlanijo člani stranke, starejši od 55 let. S. Š. Svečano na Poreznu Porezen - V nedeljo je na Poreznu potekalo redno letno srečanje planincev, borcev in drugih, ki so ga organizirali Planinsko društvo Cerkno, Zveza združenj borcev Cerkno, borci brigade Srečka Kosovela, inženirskega bataljona XXXL divizije in Gorenjskega vojnega področja. Poleg počastitve 100-letnice delovanja PD Cerkno so po običaju pri grobnici padhh borcev v zadnji sovražnikovi ofenzivi 24. in 25. marca 1945 položili vence. Srečanja so se med drugimi udeležili državni poslanec Janez Podobnik, župan Cerknega Jurij Kavčič in predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar. Simon Subic Odbori SDS Kranj, Cerklje, Jezersko, Naklo, Preddvor, Šenčur Vabimo vse ljudi dobre volje na srečanje Pod Jenkovo Lipo v Cerkljah na Gorenjskem, na katerem bo za mlade vseh starosti igral ansambel 3 tu z UJ 2 S v petek, 27. 8. 2004, ob 18. uri. Poseben gost: Janez Janša, predsednik SDS Na razpolago bo šotor - srečanje bo v vsakem vremenu! § Vstopnine NI! Vljudno vabljeni! Torek, 24. avgusta 2004 AKTUALNO/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Tovrstna zavarovanja niso poceni, zanemarljiva pa postanejo v primerjavi s škodo ob velikih potresih. Kranj - Ob zadnjem potresu v Posočju je znova postalo aktualno vprašanje potresnega zavarovai\ja nepremičnin. Celotna Slovenija je namreč potresno zelo ogrožena - šibek potresni sunek je pred dobrim tednom stresel tudi okolico Kranja. V zavarovalnicah so nam j)otrdili, da število potresnih zavarovanj iz leta v leto narašča. Čeprav vsota, ki jo je za to treba odšteti, ni ravno majhna, pa po mnenju enega od sogovornikov postane zanemarljiva, če pride do takega rušilnega potresa, kot je bila zadnji v Posočju. Potresno zavarovanje so pred dobrimi šestimi leti prvi ponudili v Zavarovalnici Triglav. Ker živimo na potresno precej aktivnem območju, menijo, da obstajajo zelo tehtni razlogi za premislek glede potresnega zavarovanja objektov. Zlasti ker je gmotna škoda ob potresu ponavadi precejšnja. 'Totresno zavarovanje lahko sklenejo pravne in fizične osebe kot dodatno zavarovanje k osnovnim zavarovanjem, to je požarnemu zavarovanju, zavarovanju stanovanjskih premičnin, zavarovanju računalnikov in zavarovanjem obratovalnega zastoja zaradi požara," je razložila vodja sektorja premoženjskih zavarovanj in trženja v kranjski območni enoti Zavarovalnice' Triglav Janka Planine. Zavarovati je mogoče vse vrste objektov in premičnin v njih, zavarovalnica pa potem krije uničenje ali poškodovanje zavarovanih stvari, ki nastane zaradi potresa ali v vzročni zvezi z njim. "Ljudje so zelo hitro ocenili potrebo po tovrstnem zavarovanju, tako da njihovo Število iz leta v leto narašča. Ta čas ima dvajset odstotkov his, ki so zavarovane s požarnim zavarovanjem pri enoti Zavarovalnice Triglav na Gorenjskem, tudi dodatno potresno zavarovanje. Torej vsaka peta hiša. Razen tega dodatno potresno zavarovanje vključuje tudi štirideset odstotkov zavarovanj stanovanjskih premičnin." Za primer, koliko stane tako potresno zavarovanje, so vzeli Potres lahko povzroči veliko gmotno škodo, zato se vse več ljudi odloča za potresno zavarovanje svojih nepremičnin. . hišo, vredno 30 milijonov tolarjev. Za požarno zavarovanje je v tem primeru treba odšteti 20 tisoč tolarjev, približno toliko pa še za potresno zavarovanje. Za trisobno stanovanje, pri katerem je za zavarovanje treba odšteti 9.000 tolarjev, pa je za potresno zavarovanje treba dodatno doplačati 1.700 tolarjev. "Konkretne številke so potem odvisne od tega, koliko je celotni obseg za- varovanosti gospodinjstva. Zavarovanja namreč združujemo v različne pakete, ki prinašajo določene ugodnosti in popuste," je pojasnila Janka Planine. Čeprav potresno zavarovanje ni poceni, pravi direktor predstavništva zavarovalnice Tilia v Kranju Matej Zlajpah, pa ti zneski niso veliki, če jih primerjamo s škodo, ki nastane ob potresu. "To se je pokazalo tudi v Posočju. Treba je namreč vedeti, daje v tem primeru tudi naš rizik izredno velik." Tudi v njihovi zavarovalnici opažajo, da se vse več ljudi odloča za potresno zavarovanje, zlasti po potresih v Posočju. "Za dodatno potresno zavarovanje k osnovnemu požarnemu zavarovanju se odloči približno polovica tistih, ki zavarujejo svoje nepremičnine," je še dodal Matej Zlajpah. Direktorica kranjske podružnice Slovenica Nataša Smrekar pa je postregla s podatkom, da pri njih potresno zavarovanje sklene 15 do 20 odstotkov tistih, ki se odloČijo za požarno zavarovanje objekta. Ceno tovrstnega zavarovanja poleg starosti in vrednosti objekta določa še razvrstitev kraja, v katerem se objekt nahaja, v potresno bolj ali manj rizično cono. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Priložnost za legalizacijo vodnjakov G©RENjSKA www.gorenjskiglas.si Gorenjski glas, ö-o.o., Zoisova 1, Kranj Doslej so prejeli več kot 25 tisoč vlog za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo. Kranj - Vsi, ki se s pitno vodo oskrbujejo iz lastnih virov, so bili po zakonu o vodah iz leta 2002 do 10. avgusta letos dolžni oddati vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja. To je v javnosti dvignilo precej prahu. Nekateri so državi recimo očitali, da želi na ta način podržaviti vodnjake, pobirati nove dajatve in podobno. Na te očitke so se pri okoljskem ministrstvu že odzvali in poudarili, da želijo zgolj celovito in na za vse enak način urediti področje posebne rabe vode. Pri ministrstvu za okolje, prostor in energijo so poudarili, da vodnih virov ni bilo treba prijaviti nikomur, ki je že imel vodne pravice na podlagi zakonov, ki so veljali v Avstro-Ogr-ski. Kraljevini Jugoslaviji ali po zakonu iz leta 1981. "Dveletni prehodni rok iz novega zakona o vodah, ki se je iztekel 10. avgusta, je bil le priložnost za vse, ki so v preteklosti brez kakršnegakoli dovoljenja začeli izkoriščati nek vodni vir, da to enostavno legalizirajo. Ker bodo dobili odločbo o vodni pravici in gre torej za upravni postopek, je bila predpisana le najnižja možna vrednost za upravne koleke, in sicer 4.250 tolarjev." Tako kot doslej, zagotavljajo pri ministrstvu, tudi v prihodnje imetnikom vodnih pravic za lastno oskrbo s pitno vodo ne bo treba plačevati nobenih dajatev. Evidentiranje vodnih virov in podeljevanje vodnih pravic, so še poudarili pri ministrstvu, ni nobeno podržavljanje. "Po zakonu o vodah, ki je v skladu z evropskimi direktivami, je voda naravno javno dobro v upravljanju države. Ker voda ni neomejen vir, je tako kot drugod po svetu tudi pri nas prosta, raba vode za pitje ali namakanje, če za to niso potrebne posebne naprave ali objekti, dovoljena le kot splošna raba. Za splošno rabo se Šteje pitje iz vodotoka, kopanje, potapljanje in podobno, če pri tem posameznik s svojo rabo ne ogrozi vodnega vira drugim, ker bi lahko presahnil ali bi prišlo do onesnaženja. Vsaka raba, ki presega splošno rabo, pa se šteje za posebno rabo," so razložili pri ministrstvu. Posebna raba, še dodajajo, je mogoča le na podlagi vodne pravice, ki jo podelijo v obliki dovoljenja ali koncesije. "Država je to dolžna nadzorovati, zato potrebuje evidence." Taka ureditev, so še poudarili, velja v vseh urejenih državah. Najprej so razmišljali tudi o Občina Bohinj praznuje Bohii^jska Bistrica - Bohinjska občina konec avgusta praznuje občinski praznik, v spomin na štiri srčne može, ki so pred 226 leti opravili prvi vzpon na Triglav. Osrednja slovesnost bo v četrtek, 26. avgusta, ob 19. uri, v Kulturnem domu Joža Ažmana, na njej bodo podelili občinska-priznanja, zjutraj pa bodo v Srednji vasi odprli prenovljene prostore tamkajšnje pošte. Letošnji nagrajenci so: Pros-tovoyno gasilsko društvo Bohinjska Bistrica, ki bo prejelo zlato plaketo, Franc Sodja, Franc Ceklin, Štefan Fujs, Marya Rabič, Viki Mencinger, Prostovo^no gasilsko društvo Studor, Mar^a Medja, zlati maturant Aleš Sedlar pa bo prejel spominsko darilo. Drevi ob 17. uri bodo pred muzejem Tomaža Godca otroci izdelovali igrače, jutri ob isti uri bo Otroška folklorna skupina Bohinj pred Domom Joža Ažmana otrokom prikazala stare otroške igre in plese, v soboto ob 18. uri pa bo pri spomeniku Štirih srčnih mož prireditev ob 226-letnici prvega vzpona na Triglav. Ob občinskem prazniku so v Domu Joža Ažmana odprli razstave o prvem vzponu na Triglav, o 120. obletnici PGD Bohinjska Bistrica in o 100-letnici prebitja bohinjskega predora. R. Š. tem, da bi vse sedanje nelegalne posebne rabe vode dovoljevali od primera do primera, a so se, pravijo pri ministrstvu, zaradi enostavnosti odločili za splošno legalizacijo. "To pa zdaj neka-, teri dojemajo kot podržavljanje ali kot uvedbo nekega davka. Tako legalizacijo so predvideli tudi z zakonom iz leta 1981, pa uporabe vodnega vira ni prijavil skoraj nihče." Agencija za okolje je po podatkih ministrstva doslej prejela že več kot 25 tisoč prijav. Koliko ljudi je lastne vire za oskrbo z vodo prijavilo na Gorenjskem, nam niso mogli povedati, saj po besedah Stanke Koren iz agencije za okolje vloge še obdelujejo. Tisti, ki vloge niso oddali pravočasno, so v prekršku, zato jim pristojna inšpekcija lahko naloži denarno kazen ali celo prepove uporabo vodnega vira. "Ljudem svetujemo, da čimprej vložijo vloge za lastno oskrbo s pitno vodo," je ob tem še doda- la Stanka Koren. Po podatkih ministrstva je sicer približno 80 odstotkov prebivalcev vključenih v javni vodovodni sistem, dodatnih deset odstotkov pa že ima oziroma bodo imeli v prihodnjih petih letih možnost priključiti se na javno vodovodno omrežje. "Preostali se bodo s pitno vodo še naprej oskrbovali iz lastnih virov, predvsem zaradi razpršene poselitve." Mateja Rant 'IMGLAS' polepšane Šole v šolah, ki so med počitnicami prišle na vrsto za obnovo, v teh dneh večinoma opravljajo le še zaključna dela. Kranj - Večina šol tudi v počitniških dneh ni samevala. Počitnice namreč v šolah izkoristyo za najrazličnejša vzdrževalna dela, marsikje pa se lotijo tudi teme^itejše obnove. Medtem ko bodo v večini šol do začetka šolskega leta dela končali, pa se bodo poganski, najverjetneje pa tudi cerkljanski Šolarji veselili podaljšanih počitnic. Obnova osnovne šole Poljane se je po besedah župana občine Gorenja vas - Poljane Jožeta Bogataja zavlekla, ker je izvajalec skoraj za mesec dni zamujal z začetkom del. "Gre za večjo obnovo, vredno 300 milijonov tolarjev," je ob tem pojasnil Bogataj. Tako bodo poskušali za kakšen teden, največ 14 dni prestaviti začetek pouka, da bi opravili vsaj najnujnejša dela in omogočili kolikor toliko normalen pouk. Podaljšanih počitnic se bodo najverjetneje veselili tudi učenci cerkljanske osnovne šole, kjer poleg gradnje prizidka obnavljajo še učilnice v starem delu šole. Večje, preko šesto milijonov tolarjev vredne naložbe so se lotili tudi v osnovni šoli v Preddvoru. Šol a bo pridobila dodatno nadstropje, razen lega pa jo bodo v celoti obnovili. "Dela bodo predvidoma končana decembra, tako. da bo pouk treba malce prilagoditi," je pojasnil župan Franc Ekar. Do konca leta se bo po pojasnilu vodje oddelka za družbene javne službe v občini Kranj Nade Bogataj Kržan zaradi dodatnih del zavlekla tudi obnova šole v Stražišču. "Načrtovali smo zgolj gradnjo nadzid- ka, na osnovi inšpekcijske odločbe pa bomo obnovili še kuhinjo in jedilnico. Obnovili bomo tudi vso napeljavo." Uporabi zunanjih igrišč se bodo morali zaradi obnove odpovedati učenci osnovne šole v Toneta Cufarja na Jesenicah, kakšen teden kasneje pa bodo začeli telovadnico uporabljati učenci osnovne šole Križe. Mateja Rant, foto: Gorazd Šinik Zaradi številnih dodatnih de Stražišče. se je zavlekla obnova osnovne šole Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, MIha Naglič, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Rajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica; Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13. e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za avgust: 2.200 SIT, tretje četrtletje: 6.500 SIT. drugo polletje: 13.300 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki Imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. \ GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Torek, 24. avgusta 2004 Vse več tujih planincev Kanalizacija bo kmalu urejena ICamnik - Finlof» 7iTn;i q cn<=»ar»nn Vi cp vpHnn Ipti nr» mar«ilfatpri ^^ Kamnik - Dolga zima s snegom, ki še vedno leži na marsikateri visokogorski stezi, ter poletje s slabšim vremenom sta glavna razloga, daje letošnja planinska sezona glede na število obiskovalcev veliko slabša od prejšnjih. Planinska društva, ki v naših gorah oskrbujejo planinske domove ta pojav letos občutijo predvsem na upadu nočitev. Planinsko društvo Kamnik, ki ima v lasti dve visokogorski postojanki, planinska domova na Kokrškem in Kamniškem sedlu, je le eno izmed tistih, ki bo stroške vzdrževanja komajda pokrilo. Kljub veliki popularnosti hoje v gore, ki je značilna zadnja leta, planinski delavci in skrbniki koč tožijo nad tem, da večina planincev v gorah ostane le en dan, vedno več pa jih s seboj prinaša tudi hrano. So vzrok temu pretirane cene ali kaj drugega, smo povprašali predsednika PD Kamnik, Ivana Resnika: "Mislim, da je upad nočitev domačih planincev realen in do neke mere tudi pričakovan. Vzrok verjetno niso cene, saj podražitev letos ni bilo. Cene so primerljive z drugimi visokogorskimi postojankami v Evropski uniji, čeprav je standard v naših kočah večinoma višji. Prav tako moramo upoštevati, da je dostop do izhodišč v planine največkrat enostaven in da se vse več planincev zaradi pomanjkanja Časa odloča za enodnevne ture, zato v naŠih kočah s kakovostno in pestro ponudbo ter prijazno postrežbo in čistočo vse več pozornosti iiamenjamo prav tem obiskovalcem." Natančnejše ocene o številu planincev v Kannniških planinah bodo znane ob koncu sezone, že zdaj pa je jasno, da bodo številke nižje od lanskih. Da je škoda še veČja, je karmiiškim planincem zagodla še narava, saj jim je strela poškodovala žičnico do koče na Kamniškem sedlu in jim tako za nekaj časa onemogočila enostavnejši in cenejši način dostavljanja hrane in pijače v kočo. Sezona je slabša, a vzrokov za preplah vodilni na PD Kamnik še ne vidijo. "Opažamo porast nočitev planincev iz drugih držav, predvsem vzhodnoevropskih, kar je posledica višjega standarda in zmanjšanja mejnih formalnosti. V prihodnje leto pričakujemo tudi več planincev iz celotne EU, tako da perspektiva le ni tako črna, kot se zdi na prvi pogled", dodaja Resnik. Planinski delavci in zagrizeni gorniki sicer Še lahko upajo na sončno in suho jesen, ki zna planinsko sezono zavleči vse tja do novembra. Jasna Paladin V teh dneh zaključujejo z gradnjo individualnih priključkov na kanalizacijo v Praprotni Polici. Praprotna Polica - V prihodnjih dneh bo ljubljanski Hidrotehnik zaključil z gradnjo sekundarne kanalizacije in obnovo vodovoda v Praprotni Polici, saj te dni na kanalizacijo priključujejo še zadnje stanovanjske hiše. Sledila bo še priprava cestišč na asfaltiranje, za kar bo poskrbelo Cestno podjetje Krai^j. S tem bodo zaključili z nekajletnim urejanjem komunalne infrastrukture v zahodnem delu občine Cerklje. V slabih petih letih so zgradili kanalizacijsko omrežje in obnovili ostalo Vaščani Praprotne Police so zadovoljni zaradi dobrega dela ljubljanskega Hidrotehnika. komunalno infrastrukturo v naseljih Adergas, Velesovo, Trata, Cešnjevek in sedaj zaključujejo dela v Praprotni Polici. "Tako kot drugod smo tudi v Praprotni Polici poleg ureditve kanalizacije poskrbeli tudi za obnovo skoraj celotnega vodovodnega omrežja, vključno z vasjo Trata, delno smo obnovili javno razsvetljavo, uredili pa smo tudi strugo hudournika Trskovca," je pojasnil župan Cerkelj Franc Cebulj in dodal, da bodo cestišča v Praprotni Polici sprva preplastili zgolj z grobim asfaltom, v letu ali dveh pa še s finim asfaltom. Sedaj se občina pripravlja na izgradnjo kanalizacije in obnovo vodovoda v Lahovčah, v načrtu pa imajo še asfaltiranje nekaterih cestnih odsekov v Ravnah, Apnem in na Šenturški Gori, v skupni dolžini dva kilometra. "Do konca novembra bomo še očistili in sanirali strugo potoka Reke v Lahovčah, sanacijska dela pa bodo potekala tudi na strugi Pšate v Poženiku in v Gli-njah," še pravi župan. Simon Subic Praznik Suhodovcev Po zaslugi upokojenega zdravnika Toneta Koširja, oziroma njegove knjige, je Suhi dol v nedeljo doživel praznik. Suhi dol - V nedeljo je namreč nastopil čas za predstavitev knjige mag. Koširja z naslovom Suhi dol in Suhodovci, ki je namenjena vsem vaščanom, ki imajo kakršnokoli povezavo s to lepo vasjo nad Horjulom. Hkrati so Suhodovci pripravili tudi razstavo starih listnih, slik in fotografij ter na ogled postavili tudi izkopanine, ki jih štejejo med najstarejše te vrste v Slovenci. V knjigi je Tone Košir zgodovinsko, etnološko spremljal dogajanje na Suhadolskem s posebnim poudarkom na preveije-nem ljudskem izročilu. Avtor si je zelo prizadeval, da so vsi podatki v knjigi preverljivi v arhivih. Razdeljena je na dva dela. V uvodu opiše nastanek, lego in poimenovanje vasi, vključi cerkveno pripadnost, lastništvo zemlje, imena, prve katastre, hiše, oblačenje, šolstvo in podobno. V nadaljevanju ugotavlja, kako so Suhodovci preživeli. Gnalo jih je predvsem kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo, veliko pozornosti so morali namenjati vodovodni napeljavi. Skorajda vsa vas namreč ne pozna niti enega izvira vode. Košir se je lotil tudi tukajšnje govorice, Zegnanjski dan na Uskovnici Uskovnica - Združeni "Uskovničarji" so bili v nedeljo res združeni. Pašna skupnost, lastniki hiš, domov in stanov, župnija Srednja vas v Bohinju in vsi, ki imajo kaj opraviti na priljubljeni bohinjski planini, so v nedeljo pripravili na planini prvi žegnanjski dan, ki bo Blizu 500 ljudi se je udeležilo nedeljske slovesnosti na Uskovnici. odslej tradicionalen. Osrednji dogodek dneva je bila blagoslovitev novega zvona za kapelico Marije Kraljice miru na planini, ki je bila blagoslovljena lani. 70 centimetrov visok, 80 kilogramov težak in na ton A uglašen zvon je blagoslovil upravitelj ljubljanske nadškofije msgr. Andrej Glavan. Zvon so v livarni Perner v Nemčiji naročili in plačali "Uskovničarji", denar za montažo v zvonik pa je bil po besedah srednjevaškega župnika Ivana Jagodica zbran med nedeljsko nabirko. Uskovnica je bila v nedeljo zaradi Številnih obiskovalcev in lepega vremena res praznična. Po zaslugi "UskovniČarjev" nihče ni bil lačen in žejen. Popoldne se je praznovanje preselilo k planinskemu domu. Jože Koši^jek ljudskih običajev in navad, kraj povezal s svetom in drugimi kraji ter rodovi. Dotaknil se je tudi obeh vojn, naštel znamenite Suhodovce. Med njimi velja izpostaviti duhovnika Matevža Ferlana, ki je izumil "ferlanovo pinjo" in invalidski voziček. Jernej Bogataj je po lesenih ceveh napeljal pitno vodo izpod Golega vrha v Suhi Dol, ki je spremenilo praktično vse Suhodovce. Iz vasi izhajajo tudi kovači in urarji Oblaki. V drugem delu pa so opisane vse domačije in rodovi od prvih zabeležk naprej, kar je Košir lahko našel v arhivih. Štirinajst domačij je tako opisal od nastanka vse do danes, njihova ledinska imena vse od zgodovine do danes. Kraj je bil prvič omenjen v freisinških urbarjih leta 1291, od takrat pa je Suhi Dol ves čas zapisan v zgodovino tudi kot eden najnižjih prelazov med Sočo in Savo. Danes je v Suhem dolu dobrih 30 vaščanov v 16 hišah, število prebivalcev pa v zadnjih letih raste. Knjiga je bila razlog za srečanje na Košiijevem skednju, morda pa bodo avgustovski dnevi tudi v prihodnje priložnost za srečanje Suhodovcev. V kaŠči so razstavili tudi muzejsko zbirko, večinoma orodja in stari predmete iz domačije Pr* Košir in sosedov. Kašča je najstarejša zidana hiša v Suhem dolu iz leta okrog 1750. Predstavitev knjige in odprtje (odslej stalne) razstave so se udeležili tudi župani Škofje Loke, Gorenje vasi - Poljane, Dobrove in Horjul ter tudi Vedrijanci iz Brd, kjer je služboval župnik Ivan Košir iz domačije Pr' Koširju (pred letom 1700 seje imenovala Suhodovc), kjer je mladostna leta preživljal tudi avtor, zdravnik mag. Tone Košir. Boštjan Bogataj Belgijci v Skofji Loki Občini Škofja Loka in Maasmechelen sta 21. avgusta praznovali petletnico pobratenja. Vtem času so Škofjo Loko obiskali številni Belgijci. v Skofja Loka - Prejšnji teden je v pobrateno mesto pripekal že 15. avtobus v deseti skupini, čeprav Škofjo Loko prebivalci Maasmechelena obiskujejo tudi zasebno že vrsto let. Razlog za obiskovanje gre iskati tudi v rudniku črnega premoga, ki je bil v tem belgijskem mestu odprt vse do leta 1987, v njem pa je delalo vsaj 500 slovenskih rudarjev. "S pobratenjem smo naredili korak naprej od le turističnega obiskovanja," nam je povedal Jeff Aibrechts, eden od pobudnikov sodelovanja, ki Škofjo Loko vsako leto obišče tudi po desetkrat, večinoma pa gre za zasebne obiske. Tokratni obisk Albrechts opiŠe kot popolnoma turistični, saj so si ogledali vse znamenitosti Slovenije, od Postojnske jame, Bleda, Krope, Brezij, Železnikov in Soriške planine, na vrh Blegoša so se peljali s traktorjem, se povzpeli na Malensko goro, odšli na morje in obiskali Ptuj in Maribor, še posebej pozorno pa preučili Škofjo Loko in Ljubljano. "Program je zelo natrpan, vsega si niti ne moremo ogledati. Ponavadi je tako, da ob odhodu mnogi že rezervirajo sobe in se vrnejo z družino čez teden ali dva," pravi Albrechts in dodaja, da jih najbolj privlači gostoljubnost in pristnost domačinov. Pravijo, da se počutijo bolje, kot bi bili doma, zelo radi pa obiščejo tudi gostilno Jožovc in uživajo v narodnozabavni glasbi. Avseniki so v Maasmechelenu že dvakrat gostovali z velikim uspehom. V občini Škofja Loka je za stike z Belgijci zadolžen Borut Bajželj, ki želi sodelovanje še razširiti, predvsem na gospodarskem in šolskem področju. Tudi v ta namen bo v začetku oktobra v Belgijo odpeljal avtobus Ločanov, naslov naloge pa je "Evropski dosje je dokončan!". Naslednje leto se bosta mesti pomerili v kopici športnih panog. Boštjan Bogataj Jubileji prijateljskega sodelovanja Skupni projekt avstrijskih in slovenskih slikarjev. Bled ima prijateljske vezi s sedmimi mesti. Bled - Minulo soboto sta blejski župan Jože Antonie in avstrijski zvezni svetnik dr. Andreas Shnider v avli festivalne dvorane odprla razstavo z naslovom Jubileji Bled 2004, ki je del projekta avstrijsko-slovenskega pryate(jstva in zaključna prireditev ob letošnji tisočletnici. Skupno razstavo so pripravili občina Bled, Turizem Bled in Društvo avstrijsko-slovensko prijateljstvo, na njej pa svoja likovna dela razstavljajo slikarji Adolf A. Osterider iz Gradca, Heide Osterider - Stibor, Mariborčan Rado Jerič in v Bohinjski Bistrici rojen Janez Ravnik. V pozdravnem govoru je veleposlanik Republike Slovenije na Dunaju dr. Ernest Petrič poudaril, da je Bled v preteklosti imel pomembno vlogo pri oblikovanju slovenske diplomatske kulture in pri povezovanju ljudi. "Z letošnji- mi prireditvami ob tisočletnici je Bled postal pomembno kulturno središče, današnja razstava dveh avstrijskih in dveh slovenskih umetnikov pa prispeva k dobrim odnosom tudi na področju kulture," je dejal Petrič. Župan Antonič je ob tem dodal, da Bled že prijateljuje s sedmimi tujimi mesti, v prihodnje pa se veseli še tesnejšega sodelovanja z Gradcem. Avtorje slovensko-avstrijsko razstave sta predstavila zvezni svetnik dr. Andreas Shnider in umetnostni kritik Mario Berdič, odprtja pa se je udele- Na slovensko-avstrijski razstavi svoja likovna dela razstavljajo slikarji (na sliki z leve): Adolf A. Osterider, Heide Osterider-Stibor, Rado Jerič in Janez Ravnik. žil tudi častni konzul Republi- odprta do 31. avgusta, vsaka ke Slovenije v Gradcu dr. Kurt dan od 15. do 19. ure. Oktabetz. Razstava Jubileji bo Renata Škrjanc /t ^ h Torek, 24. avgusta 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Vrtnice Zanimiva postavitev Rafaela Samca v cerkvi sv. Ane na Ljubelju za človeško očiščenje Rafael Samec svoje postavitve prilagaja posebnostim prostora, tokrat v mali šentanski cerkvici. Ljubelj - Te dni je v podružnični cerkvi sv. Ane na Ljubemu na ogled zanimiva razstava umetniško oblikovanih sveč z naslovom Vrtnica v mojem srcu mojstra Rafaela Samca. Pravzaprav ne gre za klasično razstavo, ampak za konceptualno postavitev, ki gledalca popelje iz visokega materializma današi\jega časa do popolnega očiščei^ja. Namreč avtor, ki smo ga na gorenjskih razstaviščih že imeli priložnost srečati, je še enkrat znova poiskal tiste vrednote v prostoru, kjer naj bi njegove stvaritve polno zaživele, kjer bi se duhovni notranji naboj najbolj v popolnosti razletel v tisto najžlahtnejše: doživljanje razstave. Kot ob razstavi piŠe prof. Janez Ster, takrat ko Samčeva invencija v prostor s svojimi formami "doseže" tudi nas, se razstava šele začne dogajati. V cerkvi sv. Ane na Ljubelju, ki svojo obnovo ob pomanjkanju finančnih sredstev doživlja po etapah, je TržiŠki že lani pripravil razstavo križevega pota hrvaškega avtorja, akademskega slikarja Josipa Rochusa Pankraca, tokrat pa je direktorica muzeja Mela-nija Primožič v edinstven ambient povabila ustvarjalca izdelkov iz voska, Rafaela Samca. V cerkveno preddverje je Samec postavil ambient nekakšne tržnice, z velikimi živopisnimi okroglimi svečami in voskasti-mi kovanci. "Denar je sveta vladar, zanj se dobi vse ali nič, nam avtor sporoča v vstopni loži, hkrati pa tiste, ki to spoznajo, povabi skozi vrata v cerkveno ladjo, prostor očiščenja," razlaga Primožičeva in nadaljuje: "Simbolika vstopa v ta prostor je, da odvržeš oblačila in vstopiš v dvorano posvetitve, Najprej so tukaj bele Uvodni del razstave - Je denar sveta vladar? vrtnice, nedolžnost, s katero se človek rodi in kot taka pripada vsakomur, na obeh stranskih oltarjih se te premešajo z rdečimi, ki pripadajo vsem, ki so stopili na pot življenja, in ko se človek zeme^-sko izpolni, pride do zlatih vrtnic, ki jih je avtor postavil na glavni oltar." Na koncu Človek doseže vrh zlate gore. Takrat alkimisti dokončajo svoje delo in se vrtnica spremeni v neminljivo kovino, zlato. Ves čas se v ozadju vrti glasba Lada Jakše, ki na najbolj- Ogledalo pod kroglami, na katerih so rdeče vrtnice, je prispodoba zemeljskega, vse je enako kot na oni strani, a vendarie minljivo. ši mogoči način dopolnjuje ambient Samčeve postavitve. Razstava je na ogled vsak dan od 14. do 17. ure, še posebej dober obisk pa je po besedah Primožiče-ve ob vikendih, ko si predstavo ogledajo številni planinci, saj je Ljubelj tudi izhodiščna točka za gorske ture. Razstava bo odprta še do 4. septembra, ko bo na vrhu stare ceste čez Ljubelj meddržavna prireditev Ples brez meja. Igor Kavčič, foto: Kaja Pogačar Mlada godba na Bledu Bled - V petek se je z zaključnim koncertom Slovenskega mladinskega pihalnega orkestra v Festivalni dvorani, končal izobraževalni Tabor mladih godbe-nic in godbenikov, ki je od 14. avgusta potekal v Vojašnici Bohinjska Bela. Na taboru je sodelovalo 120 mladih godbenikov iz 40 slovenskih pihalnih orkestrov in godb. Na koncertu je 70 Članski orkester pod dirigentsko palico prof. Mirka Sajeta izvedel nekaj zahtevnih skladb za pihalni orkester, med drugim tudi Glavnikovo Martin Krpan in Habetovo Modro rumeno. Seveda je publika slišala tudi nekaj svetovno znanih uspešnic v priredbi za pihalni orkester in skladbo, ki jo je skladatelj Vinko Štrucl napisal posebej za Tabor mladih godbenikov. I. K. Makova barvna evforija V galeriji Kurnikove hise je na ogled razstava slik koroškega Slovenca Maria Maka. Tržič - Četrtkov večer v Galeriji.Kurnikove hiše je bil v znamenju mladega likovnega ustvaijalca, koroškega Slovenca Maria Maka iz Unterbergna. Mak sicer dela kot geodet, je pa tudi glasbeni urednik na slovenskem radijskem programom v Celovcu, Radiu Agora. Tokrat se predstavlja s platni različnih formatov, ki gledalca pritegnejo že ob prvem pogledu. Avtor nas v neizmernem ustvaijalnem optimizmu na-govaija z bogato paleto barvnih odtenkov, ki se menjavajo iz tople v hladno in obratno. "Vodilna nit lyegovega umetniškega izraza je pastozna lin^a, ki se pojavi, potem ko so na celotni površini razrešene osnovne dileme v koloritnem tonu, pogosto moder, rumen, tudi Črn ...," je k razstavi povedal umetnostni zgodovinar prof. Janez Šter in dodal, da je s tem ustvaijen začetek za njegovo poigravanje s ploskvijo. Naj bodo to vijuge, razpoke, zareze ali pa barvni prebliski z rdečo, modro, črno in zlato nitko. Dobri odzivi na njegovih dosedanjih razstavah govorijo o Mariu Maku kot talentiranem in obetavnem umetniku, ki ga bomo "na slovenski strani meje" zagotovo še srečevali. Ta trenutek in do 6. septembra v Galeriji Kurnikove hiše v Tržiču, vsak dan med 16. in 18. uro. Igor Kavčič, foto: Kaja Pogačar Končan Festival Radovljica « Od desetega avgusta se je na tradicionalnem festivalskem prizorišču v Radovljiški graščini in v bližnji cerkvi sv. Petra zvrstilo deset koncertov. certov ansamblov in solistov iz v Velike Britanije, Španije, Nemčije, Italije, Nizozemske, Francije in Slovenije. Na festivalu, ki ga uspešno vodi Marija Kolar s sodelavci, za zanimive koncerte, na katerih se stara glasba prepleta s sodobno, pa že osem let skrbi umetniška vodja programa Tjaša Kranjc, so tudi letos sledili zaokroženemu programskemu konceptu. Koncerti so bili uglašeni na žensko glasbeno ustvarjalnost preteklosti in sedanjosti in pa glasbo znamenitih zgodovinskih osebnosti. Tako kot v preteklosti je vseh deset koncertov posnel Radio Slovenija, slovenski večer pa tudi Televizija Slovenija. Tudi tokrat je eden od koncertov šel neposredno v mednarodni eter Evroradia. Kljub vedno težjemu zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev, so se se snovalci in organizatorji festivala Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica, tudi letos izjemno potrudili in pripravili pester staroglasbe-ni avgust v Radovljici in seveda povsod, kamor festival seže. t Igor Kavčič,, foto: Kaja Pogačar Na slovenskem večeru sta se v petek ob spremljavi Domna Marinčiča (viola da gamba) in Irene Skumavec (čembalo), predstavili sopranistki Irena Baar in Andreja Zakonjšek. _ Radovljica - Z včerajšnjim nastopom ansambla Les talens lyriques in sopranistke Anne-Marie Panzarella se je ob zvokih francoske in italijanske glasbe iz 17. in 18. stoletja, v Radovljiški graščini zaključil letošnji, že 22. festival Radovljica, ki je tudi tokrat na koncerte privabil številne ljubitelje stare glasbe. Od začetka avgusta se je na tradicionalnem festivalskem prizorišču v Radov-Ijiski grascmi m v bliznji cerkvi sv. Petra zvrstilo deset kon- Knjiga za koreografe Kranj - Zveza ljudskih tradicijskih skupin Slovenije, ki ima od zadnjega leta naprej sedež v Kranju je založila knjigo dr. Bruna Ravnikarja, Kinetografija, ples in gib. To je prva tovrstna knjiga v Sloveniji, pisana kot učbenik, saj poleg kinetogramov, na podlagi katerih voclje skupin in koreografi postavljajo plese, avtor obravnava tudi temeljito razlago le-teh in uporabnikom razlaga, kako se kinetograme sploh bere. I. K. ljubo Kožic razstavlja v Kamniku Kamnik - Letošnje poletje je prostore kamniške občinske stavbe popestrila razstava radovljiškega umetnika Ljuba Kozica, ki je med ljubitelji novodobnega slikarstva poznan predvsem po t.i. objektni umetnosti, ki se pri njem odraža v nadvse domiselni in hudomušni .1 uporabi povsem vsakdanjih predmetov. Slikaijeva posebnost je predvsem v tem, da upodobljenim predmetom, ki tako niso več sami sebi namen, da pomembno vsebinsko vlogo in jih spremeni v vrsto simbolov, s čimer na svojstven način izraža kritičen in parodičen odnos na vsakdanje življenje. V Kamniku se tokrat predstavlja prvič, njegova dela pa bodo na občini na ogled Še do petka. Jasna Paladin r Piše Eva Senčar Za 'knjigobrbce' Makove slike pritegnejo še tako pretanjeno gledalčevo oko. Čarobni svet buČ, besedilo in fotografije Ruth Podgornik Res, Ljubljana 2003, Kmečki glas, 158 str., 90 barvnih fotografij, 4.200 sit. Na sprehod po italijanskih mestnih tržnicah sem vedno znova presenečena, koliko dražji so mladi cukini, ki se jih še drži pogostokrat že rahlo uvel živorumen cvet. Asociacija na pozno poletne in jesenske izlete po avstrijskih ali italijanskih podeželskih kiajih, ali.pa postanki na njihovih avtocestnih oskrbovalnih središčih so postale "buče". Največkrat jih naložijo na stare kmečke vozove ali pa dekorativno in celo provokativno zložijo ob vhodna vrata, da presenečajo s svojimi oblikami in za zelenjavo nepričakovanimi barvami. Na portalu Kulinarične Slovenije so spraševali, katera zelenjava je Slovencem najljubša; zatrjujejo, da buče, nato pa menda Špinača. Pravijo tudi, daje od zimskih buč pri nas po tržnicah precej borna izbira; za kulinariko naj bi bilo namreč bistveno razlikovanje med letnimi in zimskimi bučami. Medtem ko prve obiramo mlade in manj dozorele, morajo slednje zoreti in nato medeti kar lep čas, tako da od sejanja do uživanja včasih mine tudi po celo leto. Najdaljša buča naj bi bila tudi do 23 metrov dolga z imenom kačja buča, najokusnejša pa zimska maslenka, ki je hruškaste oblike in precej sladkega oku- 0 sa. Nekatere dosežejo težo več deset kilogramov: Gelber Zentner, Big Max, Muscade de Provence, Atlantic Giant pa naj bi se s 481 kilogrami v zgodovino zapisala kot rekorderka. Avtorico Ruth Podgornik Reš, agronomko, ki je širši javnosti znana kot publicistka in predavateljica s področja gojenja okrasnih in drugih rastlin ter prijazna svetovalka ob obisku ene najbolj založenih vrtnarij v Podvinu, je k pisanju spodbudila prva knjiga o bučah, ki jo je kupila na Nizozemskem. Danes jih ima nevemkoliko, pričujoča pa je prva na našem knjižnem tržišču. Njena bučna strast se je nadaljevala z iskanjem bučnih semen. Leto pred nastankom te knjige jih je okoli 70 vrst posadila na polje, in tako dokazala, da odlično rastejo tudi na Gorenjskem. Sicer pa je njihove peŠke grizljal že tropski paleolitski človek, izkopavanja v indijanskih nahajališčih pa kažejo, da se je njihovo kultiviranje začelo pred 6000 leti, vendar pa naj bi bilo takrat oplodje še grenko, tako da so uživali listje, semenje in cvetove. V knjigi poleg opisa različnih vrst buč najdemo Še sprehod skozi zanimivosti iz davnine, nasvete za gojenje in Še marsikaj, predvsem pa veliko uporabnih receptov. Tale pa je iz moje kuhinje: Naberemo moške cvetove, jih očistimo zelenih delov, nato pa položimo v močno stepena jajca in ocvremo kot 'fertajlo', kot Primorci pravijo jajčni jedi, v kateri se znajde marsikaj iz zelenjavnega vrta. Avtorica knjige je fascinirana tudi nad hkratnostjo tradicionalnosti in modernosti buč. France Mihelič je bil gotovo najprej nad vizualno lepoto, ki jo je uzrl kot kmečko idilo in jo potem upodobil z oljem na vezani plošči, daje nastala slika Buče (po letu 1940), kije sedaj v lasti Narodne galerije v Božič-Langusovi zbirki. »t GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 24. avgusta 2004 4 T •I Prazniki in godovi Izbira med tremi kandidati JemeJ je znanilec jeseni Kandidat za škofa mora biti star najmanj 35 let in mora biti najmanj pet let duhovnik. Imeti mora doktorat znanosti ali magisterij ter druge kakovosti. Ljubljana - Temelj in izvor vse škofovske oblasti je v posvećenju, ki tudi podeli vse pristojnosti. Da iz tega nastane prava oblast, je potrebna povezanost s papežem in Člani Škofovskega zbora. Če neki škof deluje mimo te povezanosti, se lahko zgodi, da ga Cerkev razreši vseh dejavnosti in potem nastane primer dr. Grmič in škofa Groera v Avstriji ali pa ustanovi lastno cerkev kot Le Febrej)o IL Vatikanskem koncilu. Škofje morajo delovati po hierarhičnem principu in koordinirano. Poznamo krajevnega in naslovnega škofa. Krajevni Škofje so imenovani residentiales, ker jim je v pastoralno oskrbo zaupana neka konkretna krajevna Cerkev in rezidirajo (imajo sedež) v tej krajevni Cerkvi (npr. Ljubljana, Maribor, Koper, Dunaj, Milano,...). V tej škofiji jim je zaupana skrb za škofijo v lastnem in polnem pomenu. Naslovnim škofom ni bila dana v upravo neka škofija. Oni predsedujejo delni Cerkvi, ki nima teritorialne zasnove ali pa so škofje pomočniki ali pomožni Škofje ter tisti, ki opravljajo kakšne druge službe v korist določenega števila krajevnih Cerkva ali Po odhodu dr. Franca Rodeta v Vatikan vodi ljubljansko nadškofijo začasni upravitelj msgr. Andrej Glavan. Sveti sedež naj bi po pričakovanju novega nadškofa imenoval jeseni. pa so v drugih službah. Naslovni škofje so posvečeni na naslov katedralne cerkve kake škofije iz preteklih časov, ki danes ne obstaja več (npr. naša Petovia ali škofije v muslimanskem svetu, kjer danes ni več vernikov niti klera). Na ta način se nekako ohranja spomin na nekdaj močne Cerkve, ki so zaradi različnih zgodovinskih in političnih razlogov prenehale obstajati. Nove škofe imenuje ali potrdi le papež. Vsaka tri leta so škof- je cerkvenih pokrajin (metropo-lij) dolžni sestaviti seznam treh duhovnikov, kandidatov, ki so primerni za Škofovstvo in ga posredujejo apostolskemu sedežu. Poleg tega pa lahko vsak škof še posebej predlaga tri svoje kandidate. Postopek imenovanja novega škofa je sestavljen iz predhodnega informativnega zbiranja podatkov o kandidatih. Ta postopek je posvetovalnega značaja. Zanj je zadolžen papežev odposlanec (navadno nuncij), ki razišče vsa mnenja o treh kandidatih, ki so predlagani. Dolžan je vprašati tudi škofijske svetovalce, kanonike, lahko pa poizve tudi pri duhovnikih in laikih. Dobljena mnenja potem odposlanec posreduje svetemu sedežu. Za kandidata za škofovstvo se zahteva, daje trdne vere, dobrih nravi, pobožen, goreč za duše, moder, razsoden, se odlikuje v človeških krepostih, ima druge darove zaradi katerih je primeren za službo, je na dobrem glasu, star vsaj 35 let, vsaj pet let posvečen v duhovnika, ima doktorat ali vsaj magisterij iz svetega pisma, teologije ali cerkvenega prava na fakulteti, ki jo apostolski sedež priznava (to so v bistvu vse katoliške teološke fakultete) ali pa ima vsaj veliko znanje o teh strokah. Za imenovanje je pristojen le apostolski sedež. Glede na vse te pogoje, če jih primerjamo s pogoji za kardinalsko službo, se za škofa zahteva celo veČje kreposti. V treh mesecih po imenovanju mora kandidat prejeti po-svečenje. Med posvečanjem pa mora izpovedati vero in priseči zvestobo apostolskemu sedežu. Dominik Frelih Zigovcem" zvonijo novi zvonovi V Ziganji vasi so se letos februarja odločili za nakup novih zvonov. Na Veliki šmaren so bili novi zvonovi že v zvoniku. v Zigai\ja vas - Lani so potegnili nov zvon v zvonik podružnične cerkve v Seničnem, letos pa so najprej dobili nov zvon v Gozdu, na praznik Marijinega vnebovzetja pa so trije novi bronasti zvonovi, ki so jih vlili v li- v varni Feniks v Žalcu, zazvonili v zvoniku podružnične cerkve v Ziganji vasi v župniji Križe. Do leta 1917 so imeli tudi v Ziganji vasi bronaste zvonove. Vliti so bili leta 1857 in 1877, vendar jih je vzela Vojska. Leta 1918 so jih nadomestili s tremi železnimi, narejenimi v jeseniški železarni: dva so kupili v Lešah, tretjega pa na Jesenicah. Sedaj imajo znova nove, odlične zvonove, ki jih je na Veliki šmaren blagoslovil upravitelj ljubljanske nadškofije msgr. Andrej Glavan. Na malem zvonu, ki je težak 226 kilogramov, je podoba Antona Martina Slomška in napisa "Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za nas" in "Škrjanček" po botrih družini Škrjanc. Na srednjem zvonu, ki je težak 332 kilogramov, je podoba Marije in napis "Kraljica družine, prosi za nas" z imeni botrov. Veliki zvon pa je težak 534 kilogramov. Na njem je upodobljen sv. Urh z napisom "Sv. Urh prosi na nas" in darovalci iz v sosesk Ziganja vas in Breg. Župnik župnije Križe Alfonz Grojzdek se je na slovesnosti, ki se je je udeležilo okrog 500 ljudi, zahvalil vsem darovalcem iz Ziganje vasi in sosednjih vasi Breg ter Zadraga. Povedal je, da so pritrkovalci, še posebej pa ključar in tudi pritrkovalec Franc Lukanc - Vevar, že dolgo želeli nove bronaste zvonove. Konec februarja so se odločili zanje in prosili za prispevke gospodinjstva v Ziganji vasi in na Bregu ter nekatere druge organizacije, ustanove in posameznike. Nadškofija je dovolila nakup, strokovnjak kolavdator dr. Matjaž Ambrožič pa je v njenem imenu določil okvirno težo in glasove zvonov. "Danes za v sosesko Ziganja vas - Breg ni samo velik Gospodov dna in zapovedani praznik Veliki šmaren, ampak tudi velik verski in kulturni dogodek, ki bo odmeval desetletja in stoletja," je dejal na slovesnosti župnik Alfonz Grojzdek. Jože Košnjek Novi zvonovi v Žiganji vas. - Foto: Gorazd Kavčič Srečanje pritrkovalcev v Mengšu Mengeš - Pritrkovalski krožek slovenskih bogoslovcev in župnija Mengeš bosta priredili v nedeljo, 29. avgusta, ob 15. uri v Mengšu vseslovensko pritrkovalsko srečanje. Na srečanju bodo sodelovale samo izbrane skupine. Po uradnem delu bodo lahko na miniaturnih zvonovih pritrkovale tudi druge skupine. J. K. Znani pregovor pravi: Po vremenu svetega Jerneja rada se vsa jesen nareja. Konec tedna bo praznik znamenitega Avguština. Danes, 24. avgusta, praznujeta redovnica Emilija de Vialar in apostol Jernej, ki je Še posebej čaščen in spoštovan med Slovenci. Jernej je bil eden od dvanajstih apostolov s prvotnim imenom Bartolomej. Rojen je bil v Kani Gahlejski inje veljal za zelo iskrenega in poštenega človeka. Ob oznanjanju evangelija v Indiji, Mezopotamiji, v Armeniji in v raznih drugih krajih Male Azije je uspešno zdravil tudi nekatere bolezni, zato si je nakopal sovraštvo poganskih duhovnikov, ki so zahtevali njegovo smrt. Vojaki so ga ujeli v Armeniji in ga po perzijskih zakonih obsodili na smrt. Živemu so potegnili kožo s telesa in ga križali ali obglavili. Umetniki ga upodabljajo s kožo in nožem v roki, za zavetnika pa so ga izbrali knjigovezi, usnjarji, roka-vičarji, strojarji, čevljarji in vsi, ki imajo opravka s kožo. V slovenskih škofijah je Jerneju po-sve.čenih 28 cerkva. Ime Jernej je v Sloveniji znova pogostejše. Danes praznujejo ženske in moški, ki jim je ime Jernej, Nejc, Nejče, Nejko, Bartolomej, Bartey, Barti, Bartl, Jerneja, Neja, Nejka in Neca, Jernej je tudi "kmečki" svetnik, saj vreme v dneh okoli njegovega goda opozarja na prihod jeseni. Z njim so povezani številni vremenski pregovori in opravila. Na Jerneja je dobro pripraviti maslo za vtiranje ran, nabirati zdravilna zelišča ali sekati smreke in drug les. Okrog Jerneja naj bi bili zreli tudi lešniki. Jutri, 25. avgusta, bo praznik francoskega kralja Ludvika IX. in redovnika Jožefa Kalasanca, v Četrtek, 26. avgusta, pa bodo praznovali mučenci Tarzicij, Hadrijan in Tomaž Percy, škof Rufin in redovna ustanoviteljica Ivana Elizabeta Bichier. Ustanovila je redovno družbo za poučevanje revnih otrok in za oskrbo bolnikov, ki se imenuje Hčere svetega križa ali Sestre svetega Andreja. V petek, 27. avgusta, bo praznik škofa Cezarija in Monike, matere sv. Avguština. Monika je bila rojena v Numidiji v današnji Alžiriji in seje poročila s poganom Patricijem. Rodila je sinova Avguština in Navigija. Vzgojila jih je v veri, pred smrtjo pa se je .dal krstiti tudi mož. Umrla je leta 387. V soboto, 28. avgusta, pa bo praznik Moniki-nega sina, škofa in cerkvenega učitelja Avguština in mučencev Hermesa in Pelagija Istrskega. Avguštin je bil odličen govornik in pisec. Sprva ni bil naklonjen krščanstvu, kasneje pa se je spremenil in postal njegov goreč zagovornik in duhovnik. Krstil ga je milanski škof Ambrozij, ki je bil navdušen nad njegovimi govori. Ohranjenih je nad 500 njegovih govorov. Najbolj znani knjigi sta Izpovedi, delo O božji državi pa obsega 22 knjig. Umrl je 28. avgusta leta 430. V nedeljo, 29. avgusta, bo praznik redovnice Bronislave, mučenke Sabine in Mučeništva Janeza Krstnika kot spomin na njegovo obglavljenje. Janez Krstnik je edini svetnik, pri katerem cerkev časti posebej rojstvo in posebej smrt. Obglaviti gaje dal tedanji vladar Svete dežele Herod Antipa na željo Salome, hčerke Herodiade, pol- bratove žene. V ponedeljek, 30. avgusta, bo praznik Škofa in mu-Čenca Feliksa, ki je umrl leta 303. Jože Košnjek Jezuiti o migracijah Celje - Konec meseca bo pri sv. Jožefu v Celju evropska konferenca o migracijah, ki jo bodo skupaj organizirale jezuitska služba za begunce Evropa, mreža jezuitskih socialnih ustanov Eurojess in Mission Ovriere. Na konferenci bodo sodelovali predstavniki vseh skupin jezuitov, ki delujejo na področju begunstva in raziskujejo migracijske probleme. Posebej bodo analizirali migracijska gibanja med državami Evropske unije in državami v razvoju iz južne in vzhodne Evrope, še posebej pa iz Ukrajine in Portugalske. Konferenco, na kateri pričakujejo okrog 60 udeležencev, bo vodil pater Fernando Franco, tajnik socialnega apostolata, ki ima sedež v Rimu. Družba Jezusova ali jezuiti so zelo dejavni tudi v Sloveniji. Njihova slovenska provinca je upravno samostojna. Slovencev jezuitov je 84, od katerih jih 65 živi in dela v Sloveniji, 19 pa jih deluje v različnih krajih sveta. Jezuiti so se stalno naselili v Ljubljani leta 1597 in takoj začeli graditi kolegij - šolo. V začetku 18. stoletja se je na njej šolalo nad 900 otrok. Velja za začetnico visokošolskega študija v Ljubljani, saj so bili že leta 1619 v njenem učnem programu nekatera predavanja, ki so sodila na univerzo. Jože Kosiyek Jasna Paladin VI. del Kamniški Kurhaus Kot veleposestnik in veleindustrialec si je Alojz Prašnikar ustvaril veliko kapitala, ob čemer je bil trdno odločen, da ga bo investiral v nada\j-ixji razvoj. Kot lastnik opekarne in cementarne je hitro doumel, da razvoj večjih obratov in tovarn na območju Kamnika in Domžal zahteva hitrejšo in zanes^ivejšo prometno povezavo. Kot priznan graditelj železniških prog po Evropi je kmalu prišel do zamisli o gradnji lokalne železniške proge Ljubljana - Kamnik. Zaradi lastnih gospodarskih interesov je bil Alojz Prašnikar eden glavnih pobudnikov za graditev omenjene lokalne proge, a kljub temu da je bil predlog za graditev podan že leta 1868, se še več kot deset let načrt ni premaknil nikamor. Poleg pomena prometnih povezav je Prašnikar na svojih pogostih potovanjih po Evropi spoznal tudi pomen t. i. tujskega prometa. Videl je, kako kopališča, zdravilišča ali zgolj zabavišča privabljajo tujce in s tem pomagajo kraju k splošnemu napredku. Odločil se je, da tudi sam vloži sredstva v gradnjo kopališkega kompleksa. Vendar njegova prva investicija ni bila v Kamniku, ampak v rojstnih Izlakah. Rojstnemu kraju, ki ga, kljub rosnim letom, ko je odšel v Kamnik, ni nikdar pozabil, je za 14.000 goldinarjev 6. oktobra 1868 kupil nekdanje Valvasorjevo gospostvo Medijo, obnovil pa je tudi tamkajšnje termalno kopališče (danes Medijske toplice v Izlakah). Po uspešni investiciji v Izlakah se je odločil, da bo nekaj podobnega zgradil tudi v Kamniku oziroma Mekinjah, kjer je živel. Zavedal seje, da Kamnik brez ustreznih.turističnih naprav ne bo mogel postati letoviški kraj. Zato seje odločil, da bo na robu svoje obširne mekinj- Prašnikarjeva cementarna v Mekinjah je bila leta 1854 šele druga tovarna cementa v takratni monarhiji In je Imela za Kamnik Izjemen gospodarski pomen. ske posesti med Bistrico in Nevljico zgradil kopališke naprave in stavbe, namenjene za stanovanja gostov. Nastanek prvega turističnega objekta v Kamniku je Peter Borisov opisal takole: "Kopališče in vodno zdravilišče Kamnik na Kranjskem (Bad Stein) je bilo ustanovljeno leta 1876. Zgrajeno je bilo 411 m nad morjem, sredi prekrasnega parka, na ozemlju nekdanje mekinjske občine, na levem bistriškem bregu, i' kotu, kjer priteka Nevljica k Bistrici, in ob vzno^u do 2560 m visokih Kamniških planin. Okolica je bila zares za to prikladna." Kakor pa je bila prikladna okolica, je bilo primerno tudi obdobje. V 2. polovici 19. stoletja je namreč turizem začel dobivati vse pomembnejšo vlogo in Alojz Prašnikar je bil kot izredno razgledan, odprt in iznajdljiv gospodarstvenik eden prvih v monarhiji sploh, ki so se pomena tega pojava zavedali že zelo zgodaj. V tem obdobju je potovanje namreč postajalo zabava. V 19. stoletju je bilo veliko popotnikov in turistov iz vrst plemstva, naraščalo pa je tudi število tistih, ki so pripadali vedno b. , -^rodirajočemu novemu meščanstvu. V Evropi so bili najbolj priljubljeni Benetke, Salzburg, Ischl in drugi kraji, vedno bolj številni tujci pa so prihajali tudi v naše kraje. ■ - . j Torek, 24. avgusta 2004 REKREACIJA, MLADI / tnfo@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Obisk Planine pri Jezeru ali Planine Jezero v osrčju Fužinskih planin morda ne nudi najlepšega razgleda, je pa zato kraj, od koder do razgledov vodijo številne poti. Na Planino Jezero vodi več poti. Do planine Blato se pripeljete z avtom in pot nadaljujete peš. Ce se odločite za krajšo, a bolj strmo, potrebujete do Planine Jezero dobro uro. Lahko pa se odločite za več ur hoje, že kar celodnevni izlet Na primer: najprej greste na Krštenico, potem na Planino Laz in potem na Planino Jezero. Planino Jezero obiščejo različne generacije ljudi. Primerna je tako za tiste, ki imajo veliko kondicije in jim predstavlja izhodiščno točko za nadaljnja po-hodniška potepanja, kot tudi za začetnike - take, ki jo izberejo namesto popoldanskega sprehoda v domačem kraju. Planina Jezero je krasna izhodiščna točka. Od tu se lahko odpravite na Prehodavce, Sedmera jezera, Triglav. Raziskujete poti, ki vodijo do že omenjenih Planine Laz, Krštenice ter Viševnika, v Prš i VC a, Cmega Jezera, Dohne, Debelega Vrha, Vogaija in številnih drugih lepih bohinjskih kotičkov. "Največkrat se ljudje odpravijo na Sedmera jezera," pravi Gabriel Jelovšek, kije že pet let oskrbnik Integralovega Doma na Planini Jezero. Pomaga mu Valerija Jesenovec. Oba prihajata z Vrhnike, vendar sta se v tem koncu Gorenjske, na okoh tisoč petsto metrih nadmorske višine kar znašla. "Dom je odprt od junija do oktobra. Letos je obisk v Gabriel Jelovšek in Valerija Jesenovec velikokrat poprimeta tudi za inštrumente ter planincem, gostom zaigrata kako poskočno. primerjavi z lanskim manjši, čemur botruje vreme, vendar je med pohodniki zelo veliko tuj- Po bohinjskih planinah je tovrsten pogled v avgustovskih dneh precej pogost, (na sliki planina Laz) cev. Več kot druga leta. Največ je Nemcev in Nizozemcev. Pravzaprav lahko rečem, da so nas do sedaj obiskali praktično že iz vsega sveta. Med slovenskimi v gosti pa prevladujejo Štajerci in Prekmurci. Največb:at le prenočijo, potem pa se odpravijo naprej. Velikokrat prespijo tudi manjše, večje skupine, ki se potem potepajo po bohinjskih planinah ter 'oblezejo' vse kar lahko. Imamo osemdeset ležišč, ter zimsko sobo, ki je primerna za prenočevanje pozimi, uporabijo jo lahko tudi turni smučarji. V začetku sezone pa vedno gostimo dva tabora predšolskih otrok oziroma šolo v naravi," razlaga oskrbnik Gabrijel dalje. Vedno je dobre volje in za vsakega planinca ima pripravIj en ravno pravšnji odgovor na njegovo vprašanje - seveda začinjen z določeno količino humorja. Gabriel je dodal še, da je žalostno, da se danes vsem ljudem tako mudi. Slovencem je pa hitenje že del vsakodnevnih obiskov hribov in gora: "To se vidi celo pri izbiri hrane, ki je pri nas zelo pestra. Poznani smo predvsem po (sirovih) Mirinih štrukljih, vendar se včasih na njih čaka pol ure, kar pa nekaterim pohodni-kom že preveč." Alenka ßrun, foto: Renata Škrjanc Premoč lokalnih rekreativcev Bled - V začetku avgusta se je dvajset ekip pomerilo na tretjem rekreativnem turnirju v odbojki v organizaciji Radia Hit za Pokal Bravo. Zadnji dan so se prijavile tudi tri ekipe z Bleda, ki pa so jih poznali že iz prejšnjih turnirjev. Igraje do finala pripeljala dve 'domači' ekipi in tako so na vrhu zmagovalnih stopnic na koncu stali domačim. Najboljši na Bledu: PULI (Andrej Polajnar, Zdenka Mandelc, Toni Paz-lar), DIVC (Franc Divjak, Emil Šubelj, Darja Frjan), ROKOKO (Tomaž Korošec, Frenk Korošec, Aleš Sarec). A. B. KAM V PRIHODNJIH DNEH? Žirovski kolesarski krog v >✓ Ziri - Turistično društvo Ziri organizira v soboto, 28. avgusta, rekreativno kolesarsko prireditev Žirovski kolesarski krog, ki bo potekala v okolici Žirov oziroma po hribih in dolinah, ki obdajajo Ziri. Začela se bo ob 9. uri v centru Žirov. Krajši, družinski krog, se bo začel ob 11. uri. Prijave sprejemajo uro pred začetkom kolesarjenja, vse ostale informacije pa dobite na telefonskih Številkah 04/ 50 50 710, 041/ 375 370 ter 04/ 51 04 050. Kolesarski juriš na Vršič Kranjska Gora - V začetku septembra (4. 9.) ponovno pripravljajo kolesarski Juriš na Vršič. Start bo ob 11. uri. Na Juriš se morate prijaviti do 25, avgusta pisno! Vse nadaljnje informacije dobite na številkah 041/ 203 999 ter 041/ 844 990. Slovenski alpski maraton Preddvor - Klub Trmastih iz Preddvora letošnjo jesen organizira že četrti slovenski alpski maraton (SAM). Prireditev sestavljajo trije teki: 50-kilometrski, 35-kilometrski in 10-kiIo-metrski. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.boltez.si/maraton/ ali po telefonski številki 041/647 509 (Iztok Boltez). Alenka Brun Sprejeli jih bodo v družino Študentom, zlasti brucom, bodo predstavniki ljubljanske študentske organizacije v zelenih in roza majicah nudili pomoč pn vpisu. Ljubljana - Z namenom, da bi predvsem brucem omogočili prijaznejši vstop v novo študijsko leto, je Študentska organizacija Univerze (SOU) v Ljubljani že drugo leto zapored pripravila vpise v družino SOU. Študentom bodo ob vpisu razdelili 25 tisoč map s koristnimi informacijami o studiju, spodbuditi pa jih želijo tudi k aktivnemu vključevanju v obštudijske dejavnosti. Vpisovanje v družino ŠOU predstavlja nadaljevanje akcij ob informativnih dnevih, ki jih je študentska organizacija pripravila v februarju, je poudarila predsednica ŠOU v Ljubljani Maja Potočnik. "Z vpisom v družino ŠOU bodo študentje izvedeli več o delovanju in projektih družine ŠOU, ki jo sestavlja osem zavodov, pet resor-jev za različna področja študentskega delovanja, številne stalne projektne dejavnosti in organi ŠOU v Ljubljani." Razen z informacijami glede samega študija se bodo študenti lahko seznanili tudi s številnimi možnostmi, ki jih ponujajo obštudijske dejavnosti, od športa, kulture, študentskega turizma in zabave. "Za obštudijske dejavnosti ŠOU v Ljubljani letos namenja 40 milijonov tolarjev. Naš cilj je, da Študentje zanje izvejo in se vanje tudi vključijo," je ob tem dejala Maja Potočnik. V okviru omenjene akcije vpisovanja v družino ŠOU bodo študente na fakultetah pričakali predstavniki ljubljanske ŠOU v zelenih in roza majicah. "V projektu bo sodelova- la od petdeset do sto ljudi. Na vsaki fakulteti bosta vpisovala po dva naša predstavnika," je razložil koordinator projekta Gregor Baje. Ob vpisu bo vsak študent prejel mapo s koristnimi informacijami, posebej za bruce pa so pripravili še 12 tisoč študentskih priročnikov. "Akcija je namreč v prvi vrsti namenjena brucem, ki so na začetku še malo prestrašeni in se ne znajdejo najbolje." Mape bodo lahko študenti uporabljali pri samem študiju, saj je vanje mogoče vpenjati liste. Z vpisom v družino ŠOU pa bodo študentje vpisani tudi v Študentski servis Ljubljana in v bazo prodajalne bonov. Računajo, da jim bo tako uspelo zmanjšati čakalno dobo na pro- dajnih mestih študentskih bonov v oktobru in novembru, ko je bilo prav zaradi vpisovanj največ gneČe. Študenti bodo z vpisom pridobili še brezplačen dostop do interneta. V oktobru se bodo študenti po nasvete glede Študija in študentskega dogajanja lahko obrnili tudi na Študente višjih letnikov z več izkušnjami in informacijami. Akcijo bodo zaokrožili z zabavo za člane študentske družine. "Ugotavljamo, da se študenti, ki pridejo na študij v Ljubljano, premalo družijo. Zato bo to priložnost, da se spoznajo in navežejo nove stike," je končal Gregor Baje. Mateja Rant, foto: Kaja Pogačar 9 Med študente bodo razdelili 25 tisoč map s koristnimi informacijami o študiju in obštudijskih dejavnostih. Posredovalnica študentskih sob Ljublana - Za pomoč pri iskanju sobe za bivanje v času študija se študenti lahko obrnejo tudi na posredovalnico študentskih sob M2, ki deluje v prostorih ljubljanske študentske organizacije na Kersnikovi 4. V njihovi bazi podatkov je ta čas več kot sto lastnikov, ki želijo oddajati sobe študentom. Razen tega, da jim pomagajo vzpostaviti slik z lastniki, v posredovalnici študentom nudijo tudi pravno svetovanje pri sklepanju najemnih pogodb. "Želimo, da bi se v naŠo bazo podatkov vpisalo čimveč lastnikov stanovanj, saj študentskih sob v Ljubljani močno primanjkuje. Ta čas imamo na voljo okrog 100 do 140 sob. Na dan dobimo povprečno deset novih oglasov, prav toliko pa jih tudi oddamo "je pojasnila svetovalka v brezplačni posredovalnici sob M2 Sai^a Leban. Oglase si je mogoče ogledali tudi na njihovi spletni strani www.svetovalnica.com. "Boljše sobe včasih oddamo tudi v desetih minutah," je pojasnila Sanja Leban in dodala, da Študenti iščejo predvsem sobe v središču mesta oziroma v bližini fakultet, za najemnino pa so pripravljeni odšteti do 120 evrov na mesec. Lastniki pa za najemnino v povprečju zahtevajo od 100 do 150 evrov, vendar so pri višjih najemninah ponavadi že všteti tudi stroški, je še razložila Sanja Leban. M. R. Olimpijske igre v Pineti Otrokom iz zveze društev prijateljev mladine Jesenice so pripravili nepozabno letovanje. Olimpijski duh je zaživel tudi v Pineti. Jesenice - Zveza društev prijateljev mladine Jesenice je tudi letos omogočila nepozabno letovanje otrokom z Jesenic ter Mojstrane in Kranjske Gore v Pineti pri Novigradu. V izmeni od 27. julija do 6. avgusta je letovalo 78 otrok iz osnovnih Šol iz Kranjske Gore in Mojstrane. Nekaj svojih počitniških utrinkov so delili tudi z nami. Za otroke je skrbelo osem vodičev pod pedagoškim vodstvom Zdenke Oven. Otroci so se lahko zabavali ob raznolikih in pestrih dejavnostih, med drugim so sodelovah celo pri odprtju olimpiade. "Olimpijski ogenj sta z morja prinesla vodiča Aleš in Sandra. V dneh, ki so sledili, so se otroci pomerili v številnih Športnih disciplinah, od nogometa, košarke, balinanja, hulahopa in badmintona do plavanja," je razložila vodja kolonije Zdenka Oven. V spomin pa se jim je zagotovo vtisnil tudi izlet z barko, ki so ga izpeljali s pomočjo kranjskogorske občine, tako da so morali otroci prispevati zgolj simbolično vsoto. "Peljali smo se skozi Limski kanal, si ogledali mesto Rovinj in se na koncu kopali na Crvenem otoku. Bilo je nepozabno," je vtise z izleta strnila Zdenka Oven. Otroci so izbrali tudi miss in mistra Pinete 2004, na plaži ob romantični polni luni in baklah pa so poročili pare, ki so se zaljubili na srČkovem plesu. M. R., foto: arhiv ZDPM Jesenice Še tisoč subvencij za zasebnike Ljubljana - Zaradi velikega povpraševanja po subvencioniranih študentskih posteljah je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport razpisalo še tisoč dodatnih subvencij za bivanje pri zasebnikih. Poleg že razpisanih 3405 subvencij bo tako na voljo še 870 subvencij v Ljubljani, 50 v Mariboru in 80 v Kopru. Na mesec bodo za to namenili dodatnih devet milijonov tolarjev. Skupaj bo tako v novem študijskem letu na voljo 15.900 študentskih postelj (lani 14.490). M. R. .iti- GORENJSKI GLAS • 8. STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 24. avgusta 2004 SMUČARSKI SKOKI Letošnja poletna hokejska liga na Bledu je požela velik uspeh, sedeži ledene dvorane pa so bili po dolgem času zopet polni. Bled - S poletno ligo, kije bila ta konec tedna na Bledu, so hokejisti o^rli letošnjo hokejsko sezono. Ze tradicionalno so na turniiju sodelovale ekipe Slavije M Optime, Zavarovalnice Maribor Olimpije, Acronija z Jesenic ter zagrebškega MedvešČaka. V vseh šestih tekmah so igralci prikazali solidno igro, vendar se jim pozna, da se je sezona na ledu komaj dobro začela in da zentanci, ter Gregor Slak, ki je k Olimpiji prestopil iz Slavije. Turnir se je začel v četrtek, najprej pa je bila na vrsti tekma med Ij ubij anskima kluboma Slavija M Optima in Zavarovalnico Maribor Olimpijo. Izid tekme se je, kakor na zadnji tekmi prejšnje sezone, obrnil v prid zmajem, ki so bili boljši s 3:1. V večerni tekmi so jeseniški žele-zarji s^ 4:3 premagali ekipo iz uspešno ubranil napadov nasprotnikov. Vendar pa so gledalci že nestrpno pričakovali soboto, ki je v večernih urah napovedovala prvi derbi med večnima rivalo-ma. Najbolj vneti navdušenci so si ogledali že popoldansko tekmo med Medveščakom in Slavijo, ki seje končala neodločeno z 1:1, kar je zadostovalo za 3. mesto Zagrebčanov. V pričakova- Prvi letošnji derbi med hokejisti z Jesenic in Ljubljančani je bil zanimiv in napet do zadnjega piska sirene. so ekipe šele na začetku priprav. Poleg razglasitve najkoristnejših igralcev pri moštvih, so po vsaki tekmi vozili tudi po pet kazenskih strelov. Ta poteza se je izkazala za zelo pozitivno in dobro sprejeto pri gledalcih. Pred sezono so se vrstili razni prestopi igralcev in ravno ta turnirje pokazal ali so bili le-ti dobra naložba ali ne. Slavija se je okrepila z Domnom Lajevcem, ki je prišel iz Olimpije in Urošem Vidmarjem ter Alešem Burnikom z Jesenic, v Olimpiji-nem dresu pa sta zaigrala Mitja Robar, lanski debitant v repre- Zagreba. V petkovi prvi tekmi je Olimpija presenetljivo izgubila proti Medveščaku s 4:6. Tekmo so Ljubljančani začeli dobro in tretjino končali neodločeno z izidom 1:1, vendar je v drugi tretjini v ljubljanskih vratih pristalo kar pet zadetkov, dali pa so le enega. Zadnja tretjina se je obrnila v prid zmajem, a le dva zadetka sta bila premalo za boljši rezultat. Večerje bil bolj naklonjen Jeseničanom, ki so s 3:0 premagali ljubljansko Slavijo. Jeseniški vratar Robert Kristan je zopet dokazal, da nadzoruje prostor pred svojimi vrati in se nju večerne tekme se je dvorana hitro polnila. Kar 800 gledalcev, večinoma jeseniških navijačev, je glasno bodrila svoje moštvo. Ze v prvi tretjini so zmaji pove-dli najprej z zadetkom Mušiča, kasneje še Rožiča. Na 2:1 je zmanjšal Remar, vendar je rezultat le minuto kasneje povišal Sivic. Po koncu druge tretjine so bili gledalci na nogah, saj so Jeseničani z zadetkoma Marko-viča in Krivca rezultat izenačili. Napeta tretja tretjina je postregla le z enim zadetkom, ki pa je bil dovolj, da je desetkratni državni prvak, Olimpija iz Ljub- ljane, pobrala prvo letošnjo lovoriko. Trenerji so skozi vse tekme dajali priložnost za igro mladim, neizkušenim igralcem. Izredno se je izkazal mladi Anže Markovič, ki je na Jesenice na preizkušnjo prišel iz kranjskega Triglava. S solidno igro pa je presenetil tudi Medveščak. "Za nami je Šele prva faza priprav, na tem turnirju smo preizkušali svoje tujce, tako da rezultat niti ni bil pomemben. Prestop na led je pač vedno težak in potrebno bo še dobro stopnjevati našo formo," je nastop svojega moštva ocenil vratar MedvešČaka Anže Ulčar, ki je bil s svojim nastopom na turnirju zadovoljen. Tudi pri Slaviji so optimistični: "Če bi imeli veČ treningov, bi zagotovo igrali bolje, zaradi poškodb in bolezni pa smo bili brez petih ključnih igralcev, vendar se je naša igra proti koncil izboljšala," je dejal Slavijin vratar Matej Mišic. Vsi pa so bili zelo navdušeni nad organizacijo. "Letošnja poletna liga je bila odlična, bilo je še bolje, kot smo pričakovali. Odziv gledalcev je bil enkraten, prikazana igra ter vzdušje v dvorani fenomenalno. Ljudje imajo še vedno radi kakovosten hokej," je ob koncu povedal organizator Brane Terglav. Za.prihodnjo sezono načrtuje povabiti tudi več tujih ekip, vendar bi za to potreboval večje razumevanje in sodelovanje z blejsko direkcijo za turizem in sponzorji. Poletna liga je dober napoved-nik za letošnjo sezono, čeprav moštva še niso bila v popolni formi. Nobena ekipa pa se ne bo zlahka odpovedala lovoriki. Računamo pa lahko tudi na veliko podporo gledalcev, ki so prav te dni na Bledu dokazali, da hokej še vedno spada med najpriljub-Ijenejše športe pri nas. Tina Tošič, feto: Kaja Pogačar NOGOMET VATERPOLO Prva zmaga Domžal Krai\j - Nogometaši Domžal so v 1. nogometni ligi gostovali v Celju pri CMC Publikumu in vknjižili svojo prvo zmago s 3:2. Za Domžalčane so zadeli Velimir Varga (25. minuta), Zlatan Ljubjan-kič (56.) in Slaviša Dvorančič (66.). Domači so se po tekmi izgovarjali, da so imeli osem igralcev v reprezentanci, a petkovi zmagi ne gre gledati v zobe, saj so Domžalčani pred tekmo ostali brez vratarja. Ekipa Domžal po Štirih tekmah s tremi točkami zaseda 9. mesto, v nedeljskem 5. krogu pa bodo doma gostili Koprčane. V drugi nogometni ligi je gorenjski predstavnik NK Supernova Triglav gostoval pri ljubljanski Svobodi. Gledalci na štadionu na Viču niso videli golov, že tretjič zapored pa so Triglavani igrali neodločeno. V 4. krogu se bodo Kranjčani, ki so s tremi točkami na osmem mestu, doma pomerili z ekipo Krškega. Tekma bo v nedeljo, 29. avgusta, ob 17. uri. Strelci v tretji nogometni ligi zahod so bili zelo razpoloženi, saj so zabili kar 22 golov. Šenčur in Kalcer Vodoterm sta se razšla neodločeno (2:2), Zarica je visoko s 5:1 premagala Avtoplus Körle, Jesenice s 3:1 Jadran Dekani. Tekme naslednjega kroga bodo v soboto ob 17. uri, ekipa Kalcer Vodoterm se bo doma pomerila z Bilja-mi, Šenčur bo gostoval pri Portorož Piranu, Zairca pri Slovanu in Jesenice pri Adrii. Boštjan Bogataj BALINANJE Marija Horvat najboljša v krogu t Miye - Na prvem državnem prvenstvu članic v igri v krog, ki je potekalo v Miljah pri Kranju, je zmagala igralka ljubljanskega Polja Marija Horvat, ki bo na bližnjem svetovnem prvenstvu za Članice v francoskem Montmorencyju (7. - 12. september) branila naslov svetovne prvakinje v tej balinarski disciplini. Družbo na zmagovalnem odru na minulem državnem prvenstvu staji delali še dve igralki iz ljubljanskih klubov: druga Denis Vidmar (Krim) in tretja Petra Pivk (Brdo). S. Š. Našim upom zadnje mesto Obrenovac - V Obrenovcu je bilo od četrtka do nedelje zbranih devetdeset mladih vaterpolistov, ki so sodelovali na zelo močnem turnirju. Na njem so nastopili mladi iz Madžarske, Hrvaške, Slovaške, ZDA, Slovenije in domačin SCG. Mladi iz Slovenije so odšli na turnir brez pravih priprav, kajti stalno spreminjanje datuma turnirja je zelo ponagajalo Radu Čermelju in Borutu Sirku. Rado Cermey je po končanem turnirju povedal: "Če bi imeli nekoliko daljše skupne priprave, bi prav gotovo dosegli boljši rezultat. Sedaj imamo vsaj nekaj podatkov o drugih reprezentancah, ki jih bomo z akcijami v prihodnje lahko dobro izkoristili in delali primerjave kje smo. Turnirje bil zelo močan, kajti igrati z reprezentancami, ki so v samem vrhu svetovnega in evropskega nivoja, je velika stvar. Fantje so lahko spoznali, kako se dela drugje in videli, da brez dobrega dela ni dobrih rezultatov. Hrvaška, Madžarska in SČG so imele štirinajstdnevne skupne priprave, zato tudi taki rezultati. Naša trenutna raven je Slovaška in ZDA, a smo prav na teh tekmah naredili tudi največ napak. V Obrenovcu so pod vodstvom trenerja Rada Čermelja in njegovega pomočnika Boruta Sirka nastopili: vratarja Žan Smolič in Aleksander Gavrič, ter igralci: Mitja Lavtar. Žan Jaklič, Gašper Kalan, Rok Resnik, Čedomir Todič, Žiga Stirn, Tadej France^ (vsi Triglav), Nened Černeka, Mark Freie, Luka Basiaco (vsi Koper), Jan Pangeršič, Martin Krašek (oba Olimpija) in Luka Komatar (Kamnik). Direktor te mlade reprezentance Matjaž Sedej je v Obrenovcu navezal stike za sodelovanje z nekdanjim najboljšim vaterpolistom nekdanje države Igorjem Milovanovičem, ki je ponudil pomoč pri vzgoji teh igralcev preko kluba Partizan, kjer sedaj opravlja funkcijo Športnega direktorja. Rezultati naših v Obrenovcu: Slovenija - Madžarska 5:12 (0:4, 2:3, 1:4, 2:1), Slovenija - Hrvaška 2:18 (0:6, 1:3. 1:8, 0:1), ZDA - Slovenija 8:1 (0:0, 2:1, 3:0, 3:0), SČG - Slovenija 13:1 (4:0, 5:1, 2:0,4:0), Slovenija - Slovaška 5:7 (0:0, 2:3, 1:2, 2:2). 4 Našim še dve mesti v SP Kranj - V norveškem Lillehammeiju sta minuli konec tedna potekali zadnji tekmi letošnjega poletnega celinskega pokala za smučarje skakalce. Na tekmah so nastopili tudi naŠi smučarji skakalci, predvsem tisti, ki so se borili, da si prek celinskega pokala v prvem delu zimskih tekem izborijo nastopanje v svetovnem pokalu. Ta cilj je na koncu uspel Ljubljančanu Jerneju Damjanu in Primožu Piklu iz Ljubnega ob Savinju, ki sta v skupnem seštevku osmih tekmovanj zbrala dovolj točk za uvrstitev med prvih Šest tekmovalcev, kajti skupno peto mesto Roberta Kranjca, ki že ima kvoto svetovnega pokala, ne šteje. V skupnem seštevku je namreč zmagal Poljak Robert Mateja, pred Avstrijcem Štefanom Kaiseijem, Jernej Damjan je bil tretji, Primož Piki pa šesti. Žal je tokrat slabše skakal zmagovalec prve tekme v Velenju Triglavan Bine Zupan, ki je bil pred odločilnima tekmama na petem mestu, na koncu pa je pristal na skupnem sedmem mestu. Sicer pa je bil od naših v Lillehammer-ju najboljši Primož Piki, kije osvojil osmo in deseto mesto. Sicer pa poletna sezona za najboljše smučarje skakalce še zdaleč ni končana, saj se bo 4. septembra nadaljevala serija FIS poletne velike nagrade. Dve tekmi bodo pripravili v zakopanih na Poljskem. Vilma Stanovnik « iskra sicupni zmagovalec Reit im Winkl - S četrto tekmo smučarskih skakalcev Nemčije, Avstrije in Slovenije se je končalo letošnje poletno tekmovanje za pokal Löwenbrau. Na zaključni tekmi je med 80 mladimi tekmovalci (največ dijakov smučarskih gimnazij iz Stamsa in Berchtesgadna) nastopilo tudi 12 skakalcev kranjskega Triglava, ki so dosegli vidnejša mesta v skoraj vseh kategorijah. Med člani je bil prvi Branko Iskra (Triglav), ki je bil zanesljivi skupni zmagovalec pokala Lövenbrau pred obetavnim mladim Avstrijcem Mariom Innauerjem, sinom Tonija Innauerja, direktorja nordijskih disciplin pri avstrijski smučarski zvezi. Med šesterico najboljših sta se uvrstila še Jan Tomazin na četrto mesto in Žiga Pelko na šesto mesto. Pelko je bil na zadnji tekmi prvi tudi med starejšimi mladinci. Med dečki do 15 let je slavil tudi Kranjčan Matej Dobovšek. Vidnejše uvrstitve so dosegli še: Jan Hartman s tretjim mestom pri dečkih do 12 let, Gregor Skok tretji in Nik Krivec peti pri dečkih do 14 let, Miha Požek drugi in Gregor Romšak peti pri dečkih do 15 let. J. J. KOLESARSTVO Dečici za nasiove na dirkališču Kraqj - Na kolesarskem dirkališču v Stražišču pri Kranju so člani Kolesarskega kluba Sava Kranj v soboto organizirali državno prvenstvo na dirkališču za kategorijo dečkov. Izredno uspešno so nastopili tudi gorenjski kolesarji, saj so osvojili kar štiri naslove prvakov. Prva disciplina na sporedu je bila vožnja na končni cilj, med najmlajšimi, torej dečki C je drugo mesto osvojil član Save Kranj Blaž Bogataj, v isti disciplini med dečki B je naslov državnega prvaka osvojil prav tako član Save Kranj Bernard Rožman, drugo mesto pa Mark Džamastagič Perftech Bled. Naslednja disciplina je bila vožnja na točke. Med dečki C so se Nejc BeŠter, Jan Polanc in Matic Urbane vsi Sava Kranj osvojili 2., 4. in 5. mesto. Med dečki B je zmagal Mark Džamastagič Perftech Bled, Bernard Rožman in Anže Šemek člana Save Kranj pa sta osvojila 3. in 4. mesto. Tekmovanje se je nadaljevalo z disciplino 2000 m na čas. Med dečki C je v tej disciplini naslov državnega prvaka osvojil član Save Krarij Nejc Bešter, Jan Polanc pa je bil 5. Med dečki B je ponovno zmagal Mark Džamastagič z Bleda. Zadnja je bila na sporedu disciplina 500 m na čas. Člana Save Kranj Nejc Bešter in Luka Bertoncelj sta osvojila 4. in 5. mesto. Med dečki B je ponovno slavil Mark Džamastagič Perftech Bled na drugo mesto pa se je uvrstil član Save Kranj Bernard Rožman. Dečki bodo v naslednjih tednih redno tekmovali na Gorenjskem, saj jih že konec tega tedna čaka dirka Slovenskega pokala za "Nagrado občine Šenčur" v Lužah. Mladinci in člani Kolesarskega kluba Sava Kranj pa so v nedeljo nastopili v Ivanič Gradu na Hrvaškem na cestni dirki za Pokal Hrvaške. Med starejšimi mladinci se je z zmago izkazal Vanja Piljoj-čič. Med mlajšimi mladinci pa je 5. mesto osvojil Tadej Bernik. Kolesarska reprezentanca Slovenije v kategoriji mlajših rhladincev pa je minuli teden nastopila na etapni dirki "Radjugendtour" v Avstriji. Prvič je bil član reprezentance tudi Član Save Kranj Sebastjan Bauman. T.P. ODBOJKA 9 n/ianjkai je ie Pieško Radovljica - Ekipa odbojkarskega kluba Autocommerce z Bleda je v soboto odigrala prvo tekmo letošnje sezone v novi postavi. Sanjsko moštvo" seje namreč v prijateljski tekmi pomerilo z ameriškimi odbojkarji, ki bi radi igrali v Evropi. Blejska ekipa, za katero je prvi teden skupnih treningov, je delovala dokaj uigrano ter tako trla napade in obrambo nasprotnikov. Priložnost za igro so dobili prav vsi igralci, letošnji nastop je vprašljiv le za Pleška, ki ima še vedno težave s poškodbo kolena. T. T. Jože Marinček Zdravniki so tekmovali Garmisch-Partenkirchen - V nemškem Garmisch-Partenkirchnu so pripravili letošnje svetovno prvenstvo zdravnikov. Udeležilo se ga je tudi kar 70 slovenskih predstavnikov, od Gorenjcev Branko Košir iz Železnikov in Matija Horvat iz Kranja. Naši zdravniki so se odlično odrezali, saj so si priborili skupaj kar 54 kolajn, od tega je bilo najbolj odmevno 1. mesto v košarki. Izkazala sta se tudi oba gorenjska zdravnika, saj je Matija Horvat osvojil naslov svetovnega prvaka med zdravniki v kolesarstvu, Branko Košir pa je osvojil zlati kolajni v streljanju z malokalibrsko in zračno puško, tretji pa je bil v streljanju z zračno pištolo. V. S. 4 •.t/. Torek, 24. avgusta 2004 ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN Moška slovenska ekipa smučarjev v telemarku se je v pripravah na novo sezono preizkusila v kranjskogorskem Elan bike parku, takšen trening pa je bil zanje pravi izziv. Že po prvem spustu so zavore popustile in večina je drvela po strmini s hitrostjo izkušenih "bikarjev". Kranjska Gora - Minuli teden so bili David in Sergej Pri- v možič, Klemen Zonta ter Jakob Jovan v kranjskogorskem Elan bike parku prvič. Njihov začasni trener in direktor slovenske telemark reprezentance Urban Simčič pa je velik ljubitelj tovrstnega kolesarjenja. Takšen trening je bil za moški del ekipe slovenske telemark reprezentance nekaj novega in doživljali so ga vsak po svoje. Povzročil je dvig adrenalina, padci pa jih od ponovnega spusta s ko- lesom po parku niso odvrnili. Gorenjec, aktualni svetovni prvak v sprintu v slogu telemark David Primožič, je trening vzel bolj za sproščanje, čeprav prizna, da so kljub vsemu "roke in noge precej delale". "Zelo sem užival. S takšnimi kolesi se Še nisem vozil, zato je bila stvar še toliko bolj zanimiva. Prisoten pa je bil seveda tudi adrenalin," pravi David, ki je v lanski sezoni dvakrat zmagal, bil enkrat drugi in nekajkrat četrti ter peti na tekmovanjih. Le- tos je na novo sezono dobro pri- v pravljen. Zeli obraniti naslov prvaka in biti najboljši v skupnem seštevku svetovnega pokala. Direktor reprezentance Urban Simčič se je letos odloČil, da se bo kot tekmovalec udeležil le še svetovnega prvenstva v veleslalomu. Ljubezen do tekmovanj sicer ostaja, vendar usklajevanje treningov s službo in ostalim življenjem ni več mogoče. Letos je kot trener pripravil tri pripravljalna obdobja. "Današnji trening v Kranjski Gori je zadnji Jakob Jovan, Urban Simčič, Klemen Žonta ter brata David in Sergej Primožič pred spustom v dolino. v prvem pripravljalnem ciklusu, v katerem so se naši tekmovalci pripravljali predvsem kondicij-sko. Na njem so se telemark smučarji spopadli z umetnimi in naravnimi ovirami Elan bike parka, kar je bila dobra sprememba po številnih pretečenih kilometrih, na rolerjih in peš. Drugo pripravljalno obdobje je predvideno proti koncu septembra in bo kombinacija vzdrževanja fizične pripravljenosti ter iskanje prvega stika s snegom, " je v Kranjski Gori povedal Urban Simčič in dodal, da pa bo tretji del že tekmovalno pripravljalni del. Z njim pa bodo naši najboljši telemarkaiji začeli sredi novembra in bo potekal le še v na snegu. Ce bo slo vse po načrtih, bodo letos zamenjali tudi terene. Predvidevajo namreč, da bi se za ustrezne pogoje sodelovanja lahko dogovorili v Kranjski Gori. Tako naj ne bi več trenirali le v Mariboru, kot so to zadnja leta, saj tekmovalci teren že preveč poznajo in je vsa stvar postala monotona. Kot začasni trener in direktor reprezentance Urban Simčič še dodaja, da ima telemark reprezentanca kar nekaj zastavljenih ciljev, sam pa želi, da bi se na tekmah tekmovalci uvrščali med prvih petnajst. Alenka Brun V tržiškem bazenu živahen županov teden Tržič - V nedeljo se je v tržiškem bazenu, z odprtim prvenstvom v plavanju, začel županov teden brezplačnega kopanja. Najuspešnejši sta bili KaljuŠa Stanek pri mlajših deklicah in Marija Lavtar pri veterankah, ki sta zmagali v dveh disciplinah. Tržiški župan Pavel Rupar je povedal, daje občina bazenu želela priskočiti na pomoč, zato so se odločili za teden brezplačnega kopanja. Da bi privabili čimveč obiskovalcev, so zato skupaj s Športno zvezo Tržič organizirali tri tekmovanja. Zaradi sobotnega slabega vremena se je županov teden začel z nedeljskim odprtim prvenstvom v plavanju. Prijavljenih je bilo nekaj Čez 50 tekmovalcev, najmlajša je bila štiriletnica, najkarejši tekmovalec pa je imel nekaj čez 60 let. Tekmovanje je štelo tudi v točkovanju za najboljšega posameznika v delavskih Športnih igrah 2004/2005. Na tržiškem bazenu so prevladovali predvsem mlajši plavalci. Na 33-metrski progi so se pomerili treh disciplinah. V prostem slogu so se med zmagovalce vpisali Jernej Svab pri mlajših dečkih, Goran Todorovič pri starejših dečkih, Bojan Stanek do 40 let in Tja-ša Filipčič v kategoriji do 55 let. Na 33 metrov hrbtno so bili najhitrejši Katjuša Stanek pri mlajših deklicah, Nejc Stanek pri maljših dečkih. Samo Kotar v kategoriji 40 do 60 let, Slavko Meglič pri veteranih in Marija Lavtar pri veterankah. V prsnem slogu so zmagali Mitja Drinovec pri mlajših dečkih, KatjuŠa Stanek pri mlajših deklicah, Jan Dolenc pri starejših dečkih, Anja Meglič pri starejših deklicah, Matjaž Ribnikar v kategoriji 40 do 60 let. Biserka Drinovec v kategoriji do 55 let in Marija Lavtar pri veterankah. V soboto bi moralo biti na sporedu še tekmovanje v skokih v vodo, a je bilo zaradi slabega vremena prestavljeno na včerajšnji dan. Zupanov teden s športnimi tekmovanji pa se bo nadaljeval jutri, ko bo na vrsti turnir v vaterpolo, ko se bodo med seboj pomerile ekipe suhih, debelih, politikov in gospodarstvenikov. Barbara Todorovič f- Dve kolajni za Ireno Avbelj Že 31. svetovno vojaško padalsko prvenstvo, ki je potekalo od 9. do 20. avgusta v Kremsu pri avstrijski prestolnici je bilo za naše tekmovalce ponovno zelo uspešno Dunaj - Irena Avbelj, naša najuspešnejša padalka vseh časov, je v konkurenci 56 vojakinj iz 18 držav osvojila kar dve kolajni, njena reprezentančna kolegica Maja Sajovic pa je v uvodnem nastopu na vojaških tekmah za bronom zaostala le cm. Avbljeva je svojo bogato zbirko kolajn začinila s srebrom v figurativnih skokih, zaostala je le za Rusinjo Svetlano Klenino, slednja pa je zmagala z za odtenek boljšim nastopom v peti finalni seriji, saj je našo padalsko šampionko ugnala le za šest sto-tink sekunde. Sajovičeva je bila v figurativnih skokih 21. Avblje- vi se skoki na cilj niso najbolj posrečili, saj je v tej disciplini zasedla II. mesto, v kombinaciji figurativnih skokov in skokov na cilj pa ji je pripadla bronasta medalja. "Zelo sem vesela, pravzaprav sem zelo srečna. Predvsem sem zadovoljna s tem, da sem se Rusinji zelo približala, ves čas sva se namreč menjavali v vodstvu, kar je odlična popotnica za civilno svetovno prvenstvo na Reki prihodnji mesec. S skoki na cilj nisem najbolj zadovoljna, a letos sem očitno z mislimi bolj pri figurah." je zadovoljna pripovedovala Irena Avbelj po izjemno uspesnem nastopu. Dvema medaljama Irene Avbelj so se pridružili Še fantje v postavi Roman Karun, Matjaž Pristavec, Uroš Ban, Senad Salkič in Borut Erjavec, ki so tudi v Avstriji nadaljevali uspešno tradicijo slovenskega padalstva in si med ekipami v skokih Irena Avbelj je za svetovno prven stvo na Reki dobro pripravljena. na cilj priborili srebrno medaljo, v skupinskih likovnih skokih pa so dosegli dvanajsto mesto, kar je glede na manjše število treningov v tej disciplini tudi dober dosežek. Slovenci so bili v uvodnih treh serijah nekoliko zadržani in za odtenek manj zbrani, zato so bili uvrščeni okrog sedmega mesta, v nadaljevanju pa so pokazali vse svoje znanje in izkušnje, ter iz skoka v skok izboljševali svoj položaj, kar je na koncu zadostovalo za srebrno medaljo, boljši so bili le Nemci, za njimi so ostali vsi ostali na čelu s favorizirani-mi Rusi, trema pa je izdala tudi Čehe in Slovake, ki so bili v uvodnih serijah v ospredju. "Kljub odličnemu rezultatu, ki smo ga dosegli na koncu, nismo pokazali vsega kar znamo, v uvodnih serijah smo skakali nekoliko razglašeno, a se je na koncu z nepopustljivostjo in izkušnjami za nas vse skupaj končalo več kot uspešno, zato smo s tem rezultatom zelo zadovoljni," je po koncu tekmovanja dejal Uroš Ban, ki je bil skupaj z Romanom Karunom na petem mestu v skokih na cilj, s 17. mestom v figurativnih skokih pa je osvojil še skupno sedmo mesto v kombinaciji. Z osvojenimi medaljami na tem prvenstvu so naši padalci Še enkrat več dokazali, da so še vedno med najboljšimi na svetu, kar je po koncu ocenil tudi trener Drago Bunčič: "Mi smo šli na svetovno prvenstvo z dobrimi občutki, vedeli smo da nas čaka huda konkurenca, z nastopi pa smo nadaljevali kontinuirano delo zadnjih let in se nove medalje veselimo. Zadovoljen sem z opravljenim, saj je konkurenca s prisotnostjo Rusov, Belorusov in azijskih predstavnikov še nekoliko močnejša kot v evropskem pokalu, hkrati pa je ta uspeh tudi lepa napoved za civilno prvenstvo Čez mesec dni na Hrvaškem." Naši padalci si bodo privoščili nekaj dni oddiha, potem pa jih čakajo sklepne priprave na civilno svetovno prvenstvo na Reki, kjer bodo branili dva naslova svetovnih prvakov v skokih na cilj. Ekipnega in Roman Karun med posamezniki. Zoran Račič Na Rovnu več kot tristo športnikov Selca - V nedeljo pozno popoldne se je zaključil teden športa na športnem parku Rovn v Selcih v Selški dolini. Športno društvo Selca namreč že nekaj let konec avgusta organizira prireditev Selca open. Prireditev, ki je z leti postala že tradicionalna, privablja vsako leto večje Število obiskovalcev. Letos se je vseh tekmovanj udeležilo več kot tristo Športnikov. Prvi tekmovalni dan je bil rolar-sko obarvan. Najprej so se med seboj pomerili otroci v rolanju med stožci. Bilo jih je 17 in od prvega do zadnjega so pokazali veliko znanja in borbenosti. Za njimi so palice prekrižali hokej isti v hokeju na rolarjih. Najuspešnejša je bila ekipa Loške joške, ki je porazila vse štiri nasprotnike. Tekmovanja so se nadaljevala v sredo, na svoj račun so prišli košarkaši in se pomerili v Streetbal-lu. Med desetimi ekipami so najbolje igrali košarkarji iz Tržišča na Dolenjskem. Od Četrtka do nedelje so potekali kar trije nogometni turnirji. Najprej so se med seboj pomerili osnovnošolci. Med štirimi ekipami so zmagali Fantički iz Podbrda. V petek se je v mladinski konkurenci za pokale potegovalo kar enajst ekip, najboljši med vsemi so bih Red huligani. V soboto pa se je začel glavni del nogometnega sporeda, turnir na travnatem igrišču. Turnir, ki se je zaključil v nedeljo popoldne, je privabil kar štirinajst ekip. V finalu so šele po streljanju enajstmetrovk nogometaši Valentina iz Železnikov premagali _ ekipo Talentov, prav tako iz Železnikov. Poleg nogometa na travi je od vsega začetka na prireditvi Selca open tudi teniški turnir. Letos se gaje udeležilo kar dvaintrideset igralcev. Največ znanja med vsemi je pokazal Miha Okorn iz Selc. V finalu je premagal Roberta Ozaniča iz Železnikov. V zadnjem času v Selški dolini vse večjo veljavo dobiva tudi rokomet. Na nedeljskem turnirju, ki se ga sicer lahko udeležijo samo neregistrirani igralci, ki ne igrajo v nobeni od rokometnih lig, se je med seboj pomerilo pet ekip. Zmagalo je moštvo Veterani iz Železnikov. Gašper Benedik NOVO V KRIŽANK 5.400 gesel na 320 knjižnih straneh NAROCILNICA Nepreklicno naročam izvod(ov) Sedemčritovnega ugankarskega slovarja po prednaročniški ceni samo 3.980 SIT. Ime in priimek: Ulica in hišna številka: Naročila sprd|«namo na nastovu: Založba Forma 7 <1.0*0^ Koprska 94,1111 LJubliana, aH tel./fax: 01 25 72 171 (24 ur n«preklnj«no) in po formaJ^sfoLnet ičunana Opomba: v ceni sta DDV + poštnina; pri vplačilu^vnaprej na TRR: 02045 0011292'252 aii na naslov založbe prihranite 600 SIT, kolikor znaša razlika v ceni med navadno pošto in odkupnino; torej samo 3.380 srr ? GORENJSKI GLAS • 10. STRAN DRUŠTVA/ stojan.saje@g-glas.si Torek, 24. avgusta 2004 Srečanje medvedom Na tradicionalni etnološki prireditvi, vaškem semnju, je bilo letos posebej predstavljeno ročno tiskanje na rekonstrukciji starega tiskarskega stroja. Senično - Sedmi vaški semenj se je začel takoj po nedeljski maši v bližnji cerkvi. Z govoroma sta ga odprla župan občine Tržič Pavel Rupar in predsednik krajevne skupnosti Senično Drago Ficko, potem pa sta si skupaj z obiskovalci ogledala stojnice semnju. Osrednja tema letošnjega semnja v Seničnem je bilo tiskarstvo. Predstavil gaje Boris Jalovec, tiskar Blaznikove tiskarne iz 19. stoletja. Na ročnem tiskarskem stroju je za vsakemu obiskovalcu za spomin natisnil silhueto SeniČnega na umetniški ročno izdelan papir, na katerega je kasneje kaligrafka vpisala še njihova imena. Kot je povedal Jalovec, ko so stojnice že pospravili, je v slabi uri in pol natisnil 80 do 100 odtisov. Povedal je Še, da čeprav naj bi bilo tiskarstvo osrednja tema semnja, so bile prav vse stojnice enakovredno obiskane. Na ostalih so bili namreč predstavljeni uporabni izdelki domače obrti. Tatjana Švab z Zgornjega Vetrna je prodajala roČno pletene nogavice, rokavice in kape iz naravne domače volne, Mirjam Grilc iz Senturške gore zelišča in čajne mešanice z gorenjskih hribov, Jože Koželj iz Voklega pa unikatne izdelke iz lesa, primerne za darila in vsakdanjo rabo. Za dobro vzdušje so organizatorji poskrbeli še z etnološko gostilno in harmonikarjem Alojzom Ličarjem. Slaba točka semnja je bila predvsem malo manj primerna ura za obiskovalce. Semenj se je sicer začel že ob enajsti uri dopoldne in naj bi trajal do tretje popoldan, a so se obiskovalci v času kosila porazgubili po domovih, tako da je bil semenj po uri in pol že končan. Tržiški župan Pavel Rupar nam je povedal, da z organizatorji, KS Senično, že razmišljajo o tem, da bi sicer atraktivno prireditev predstavili v popoldanske ure. Upa tudi, da bodo v naslednjih letih na semenj privabili čimveč razstavljavcev, prodajalcev in tudi obiskovalcev. Sicer pa je bil župan "zelo navdušen in vesel, da se najdejo organizatorji, ki take tradicionalne stvari še organizirajo in prirejajo za ljudi. Letos je bilo mogoče nekoliko skromnejše v primerjavi s prejšnjimi leti, ampak toliko bolj kvalitetno." Barbara Todorovič prihranjeno v okviru projekta Razširimo obzorja, so kranjski skavti obiskali finske prijatelje. Krai\j - "Lahko rečemo, da smo se domov vrnili bogatejši za marsikatero spoznanje, igro in izkušnjo, predvsem pa z na novo stkanimi dobrimi prijateljskimi vezmi," je po obisku kraiyskih skavtov na Finskem svoje vtise strnila ena od udeleženk Katarina Štremfe^. Na Finsko so se v začetku avgusta odpravili v okviru njihovega mednarodnega projekta Razširimo obzorja. Projekt je nastal lani, ko so v Sloveniji gostili finske in danske kolege, letos pa so dobili priložnost obisk vrniti. Glavna zvezda letošnjega semnja je bil tiskar Blaznikove tiskarne iz 19. stoletja. Na Finsko so tamkajšnji skavti povabili najstarejšo vejo Triglavskega stega -klan, skupaj s še ne-. katerimi skavti, ki so sodelovali že v lanskem projektu, pa se je tabora na Finskem udeležilo 19 skavtov. "Najprej smo se odpravili na potovalni tabor na skrajni vzhod Finske, ki je trajal sedem dni," je razložila Katarina Štremfelj. Pot jih je vodila le kakšnih deset kilometrov stran od finsko ruske meje po popolni divjini. "Že takoj na začetku so nam finske voditeljice razložile, kako ravnati v primeru, če srečamo medveda," je kot zanimivost v navedla Katarina Štremfelj in dodala, daje za to obstajala precej velika možnost, glede na to, da na tem območju živi kar 90 odstotkov medvedov na Finskem. Po njih se imenuje tudi pot, po kateri so večino časa hodili - medvedja pot oziroma kar-hunpolku po finsko. "Na srečo nismo videli nobenega medve- da, še kakšnega človeka smo komaj srečali." So pa zato lahko občudovali urej enost tamkaj -šnjih poti in prostorov za prenočevanje. Na taboru so imeli udeleženci priložnost primerjati finsko in slovensko skavtstvo ter pri tem dobili precej idej, kijih nameravajo v prihodnje vključiti v svoj program. Nekaj dni pa so preživeli tudi v Helsinkih na domovih finskih skavtov. Tako so imeli, je v prepričana Katarina Štremfelj, najboljšo priložnost za spoznavanje njihovega načina življenja. "Druženje s finskimi skavti in bivanje na njihovih domovih nam je postreglo z veliko zanimivimi dognanji. Tako je recimo za Fince skorajda neverjetno, da kdo še nikoli ni bil v savni, popolnoma običajno pa je, da Še nikoli ni bil v hribih. Za Slovence bi veijetno lahko rekli ravno obratno," je končala Katarina Štremfelj. Mateja Rant Posodobili so vozni park Po Bolgariji naproti jubileju Gasilci na Jezerskem so v nedeljo prevzeli novo orodno vozilo. Jezersko - Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Jezersko so že pred tremi leti, ko so praznovali 90-letnico društva, ugotavljali, da imajo precej zastarel vozni park za posredovanje ob požarih. Avto-cisterna TAM je že takrat imela blizu štirideset let, orodno in komandno vozilo pa sta bili tudi stari že dobro desetletje. Tako so se letos spomladi sorazmerno hitro odločili, da Novo orodno vozilo za gasilce. nabavijo novo Volkswagnovo orodno vozilo. Ob podpori-občanov in članov z denarjem in delom, saj so posekali tudi podarjen les, so zbrali večji del denarja. Nekaj so prispevali do-natorji, dobro tretjino pa občina Jezersko. Tako so minulo nedeljo prevzeli in po blagoslovitvi svečano proslavili 12 milijonov vredno orodno vozilo z opremo za osemčlansko moštvo. Ob prevzemu in blagoslovitvi so pripravili svečano povorko, ki se je je udeležilo okrog 60 gasilcev, narodne noše in mladina iz PGD Jezersko, društev v __v GZ Kokra in gostje iz Črne na Koroškem, Železne Kaple, Re-brce in Solčave. Gasilsko društvo na Jezerskem ima 90 članov, posebno pozornost pa namenjajo izobraževanju in mladim. Slednji so tudi najbolj uspešni na občinskem in regijskem tekmovanju. Predsednik društva Izidor Parte se je na svečanosti zahvalil vsem, ki so pomagali pri nabavi vozila, izreden pomen aktivnost gasilcev v občini je poudaril župan Milan Kocjan, v imenu GZ Slovenije pa je gasilcem Jezerskega čestital za pridobitev podpredsednik Vili Tomat. V programu so nastopili ženski oktet Korotan in kvartet bratov Smrtnik. Botra novemu avtomobilu sta bila Olga Tičar in Jože Polajnar, blagoslovil pa ga je jezerski župnik Janez Ham. Priznanja pa so podelili občini Jezersko, Avtohiši Vrtač, podjetju Svit Ivan Zolar in Mestni občini Kranj. Andrej Žalar Folklorna skupina Sava Kranj je v začetku meseca gostovala na 13. mednarodnem folklornem festivalu v bolgarski Varni. Kraixj - Tradicionalnega 13. mednarodnega folklornega festivala v letoviškem mestu Varna v Bolgariji, ki ga prirejajo pod okriljem svetovne zveze folklornih festivalov (C.I.O.F.F.), se je kot prva skupina iz Slovenije, letos udeležila Folklorna skupina Sava Kranj. Po besedah vodje Zvoneta Gantarja je bil za "savčane" to eden boljših festivalov v zadnjih letih. Na podlagi programa festivalov, ki ga pred vsako sezono predstavi CIOFF, so se savski folkloristi letos odločili za Varno, saj naj bi šlo za enega kakovostnejših festivalov pod okriljem svetovne zveze. Poleg FS Sava Kranj, kot predstavnika Slovenije, so tako na festivalu gostovale še skupine iz Kostarike, Gruzije, Uzbekistana, Slovaške, Italije, Turčije, Španije, Kitajske in Makedonije, tri skupine pa so bile domače, bolgarske'. Kot je povedal vodja po letih kar mlade skupine Zvone Gantar, so se v Bolgarijo odpravili s precej obsežno zasedbo, saj je skupina štela kar 40 ljudi, poleg enajst plesnih parov še šest glasbenikov in osem tamburašev iz Reteške Bisernice. "Nastopali smo po dvakrat na dan na različnih prizoriščih, tudi zunaj Varne, zagotovo pa je bil najlepši ambient na tamkajšnjem glavnem odru. Organizator je več poudarka dal na otvoritveno in zaključno prireditev, ki sta bili najbolj raznoliki." Savčani so se predstavili z različnimi plesi od gorenjskih in rezijanskih do belokranjskih, štajerskih in goričkih plesov. Ob nabiranju festivalskih izkušenj so folkloristi Save tako poskrbeli tudi lastno in slovensko promocijo v svetu. Ob povratku v domovino so se ustavili tudi v srbskem Zrenjaninu, kjer so s celovečernim nastopom navdušili tam živeče Slovence. V jeseni bodo začeli pripravljati program, ki naj bi bil nekaj posebnega in s katerim bodo prihodnjo pomlad proslavili 55-letnico obstoja. Igor Kavčič LOČANKA www.gorenjskiglas.si Veseloigra "Ženska kmetija 99 Kljub sobotni večerni nevihti si je veseloigro na prostem ogledala množica obiskovalcev Kovšakovega griča. Kladje - Dramska sekcija Društva upokojencev Sovodei\j je v so-delovai\ju z Društvom podeže^a Kladje pripravilo igro na prostem "Ženska kmetya" na Kovšakovem griču v Kladjah. Igro so sovodenjski upokojenci premierno odigrali lani novembra in pripravili enajst ponovitev, med gostovanji pa se še • ■ najraje spommjajo tistega v Strunjanu. "Tokrat so nam pomagali v Društvu podeželja Kladje, ki so vse skupaj organi- Veseioigra Ženska kmetija je nasmejala kakih 100 gledalcev v Kladjah. zirali," nam je povedala režiserka Zinka Slabe. Sobotna igraje bila ves čas na nitki, saj je ves v ^ popoldan v Zirovskem vrhu deževalo, le dobri dve uri pred začetkom predstave pa so se odločili, dajo kljub vsemu izpeljejo. Veseloigra se začne po smrti gospodaija kmetije, kjer se mati s petimi hčerami sklenila, da v hiši ne bodo trpele moške golazni, ki da pri hiši dela smo nered in potrato. Nato pa prva dobi fanta, ta se zaradi strahu preob-leče v žensko, začnejo se zmešnjave ... Igro si je doslej ogledalo 1200 gledalcev. KladenČani so že ob svoji največji prireditvi, organizaciji prvomajskega praznovanja, obljubili, da se bodo lotili gradnje nove koče, do konca leta pa bodo povečali prireditveni prostor. Boštjan Bogataj Maša za ponesrečene planince Pri kapelici v Krnici je bila letos že sedmič zapored. Kranjska Gora - Župnija in planinsko društvo Kranjska Gora sta se pred šestimi leti odločila, da prvo nedeljo po velikem šmarnu darujeta mašo za ponesrečene planince na območju Planinskega društva Kranjska Gora, to pa je v Julijcih med Malo Mojstrovko do Kurjega vrha. Vsako leto se te spominske žalne svečanosti, ki jo daruje župnik iz Župnije v Kranjski Gori, udeležijo številni planinci in tudi svojci ponesrečenih. Tudi tokrat je bilo tako. Ob zares lepi nedelji je pri kapelici v Krnici v malem Tamarju pod Vršičem maso daroval župnik Janez Avsenik. Med udeleženci so bili člani Planinskega društva Kranjska Gora s predsednikom Andrejem Žem-vo, svojci ponesrečenih in izletniki. "Za vsakoletno žalno slovesnost smo se odločili skupaj z župnijo zato, da ne glede na različne kraje nesreč v kapelici počastimo spomin nanje,'* sta povedala župnik Janez Avsenik in predsednik društva Andrej Žemva. Spominu na padle ruske in avstrijske vojake ter ponesrečene planince se je poklonilo tokrat več kot petdeset članov PD Kranjska Gora, svojcev in ljubiteljev gora. Andrej Zalar Mašo je minulo nedeljo daroval kranjskogorski župnik Janez Avsenik. Torek, 24. avgusta 2004 KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS »II. STRAN Državno pravobranilstvo je izdalo zbirno poročilo za leto 2003. Iz njega izhaja, daje država s pravnimi in fizičnimi osebami v sporu za nekaj manj kot bilijon oziroma za natančno 950.158.725.229,04 tolarjev; denacionalizacijski zahtevki in zaplembe premoženja niso upoštevani. 77 odstotkov te vrtoglave številke zadeva tožbe zoper državo. »» Čeprav so številke navadno duhamorne, jih nekaj vendar izpostavimo. Sedež državnega pravobranilstva je v Ljubljani, zunanji oddelki pa so v Celju, Kopru, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju. Vseh zaposlenih je 108, od tega: generalni državni pravobranilec, 32 državnih pravobranilcev, 17 pomočnikov, generalni sekretar, 6 strokovnih sodelavcev, 51 uslužbencev. Skupaj so obravnavali 58.374 zadev; 21.749 novih, na koncu leta je ostalo nerešenih 31.991 zadev. Največ zadev je obravnavalo ljubljansko pravobranilstvo (20.878), kjer imajo tudi največ zaostankov (12.404). Drugo največje pravobranilstvo je mariborsko, kjer so obravnavali 7.248 zadev, nerešenih je ostalo 3.563. Po številu obravnavanih zadev je kranjsko pravobranilstvo na osmem mestu (2.579), po številu zaostankov pa na zadnjem (1.312). Po vrsti in vrednosti zadev so Država na zatožni klopi na prvem mestu pravde. Pravne in fizične osebe tožijo državo za nekaj več kot sedemsto triinšti-rideset milijard tolarjev, kot tož-nica pa država od njih v pravdnih postopkih pričakuje nekaj več kot devetindvajset milijard. Na področju izvršb je stanje naslednje: v vlogi upnice pričakuje država 51,5 milijarde tolaijev, dolžna pa je 1,2 milijarde. V stečajnih postopkih je prijavljenih terjatev za 19 milijard, nepravdnih postopkov je za nekaj manj kot triinšestdeset milijard, dena-cionalizacijskih zahtevkov za 9,7 milijarde, zaplemb za trideset milijard, ostalo so pogodbe in predhodni postopki po zakonu o kazenskem postopku in zakonu o prekrških. V primerjavi z letom 2002 se je število prejetih pravdnih zadev lani povprečno povečalo za 15 odstotkov. Število novih zadev se je v primeru, ko država nastopa kot tožnica povečalo za 15 odstotkov. Število zadev, v katerih je država tožena stranka pa za 32 odstotkov. V končanih pravdnih postopkih je bila država s svojimi tožbenimi zahtevki uspešna v višini 62 odstotkov, oškodovanci pa s svojimi v višini 31 odstotkov. Poglejmo, zaradi česa vsega državljani državo najpogosteje tožijo. Prevladujejo odškodninski zahtevki zaradi različnih neizplačanih obveznosti, poškodbe pri delu in med služenjem vojaškega roka, nepravilnega dela državnih organov, sodišč in kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, neupravičenega odvzema prostosti, poškodb s strani policista, nepravilnega izplačevanja plač in drugih nadomestil. Po vrednosti (319 milijard) Še vedno izstopa tožba Aktive Avant I in drugih pooblaščenih investicijskih družb zaradi nepokrite vrednosti državnega premoženja za izdane certifikate v postopku lastninjenja. Konkretni primeri. Zaradi protipravnega nasilja policistov je 31 posameznikov vložilo odškodninsko tožbo proti državi v skupnem znesku 180 milijonov tolarjev. Neka fizična oseba je vložila odškodninsko tožbo zaradi izdaje potnega lista z napako. Zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivališča je vloženih osem zahtevkov fizičnih oseb v skupni vrednosti 463 milijonov tolarjev. Neka gospodarska družba zahteva milijardo odškodnine, ker je zaradi nepra- vilne in nezakonite odločbe o zavrnitvi izdaje soglasja k nameravanemu prevzemu gospodarske družbe prevzem uspel z enoletno zamudo. Občina zahteva 125 milijonov odškodnine, ker koncesijska pogodba za izkoriščanje energetskega potenciala na reki ni bila sklenjena v zakonsko predpisanem roku. Neka fizična oseba zahteva 35 milijonov odškodnine, ker upravni organ ni v primernem roku odločil o denacionalizacijskem zahtevku. Nekdo drug zahteva 4 milijone, ker je delavka na sodišču ponaredila zemljiškoknjižni izpisek. In tako naprej. Poglavje zase je Agencija za plačilni promet. Zaradi nezakonito realiziranega akceptnega naloga v korist ene izmed toženih strank v vrednosti 3,7 milijona tolarjev tožijo Štiri gospodarske družbe in fizična oseba državo za 106 milijonov tolarjev. V nekem drugem primeru so na agenciji brez pravilne, zakonite in izvršljive listine blokirali denarna sredstva neke gospodarske družbe. Skoda, ki je pri tem nastala, znaša 44 milijonov tolarjev. Spet v nekem drugem primeru so na agenciji iz tekočih prilivov tožeče stranke pokrili njen dolg do prvotožene stranke. Čeprav so bili obveščeni o uvedbi postopka prisilne poravnave. Škoda znaša 5 milijonov tolarjev. Zaradi objektivne odgovornosti države sta tuji gospodarski družbi na sodišču v Beogradu proti Sloveniji in drugim državam nekdanje Jugoslavije vložili dve regresni tožbi za izplačano Škodo v višini 277.842,85 mark in 14.901.257,09 dolarjev. Gre za škodo, nastalo ob raketnem napadu jugoslovanske vojske na letališče Brnik, Škodo pa Smrtni žrtvi v silovitem trčenju Podtabor - Tako tragične nesreče, kakršna se je minuli petek popoldne pripetila v bližini izvoza za Tržič na koncu avtoceste Kranj - Potabor, letos še ni bilo. Zaradi silovitega naleta 37-let-nega državljana Srb^e in Črne gore, kije vozil osebno vozilo re-nault megane, v zadnje vozilo v stoječi koloni, sta dva francoska državljana umrla, dve osebi sta se huje poškodovali, ena pa lažje. Letos je na gorei\jskih cestah umrlo že trinajst oseb, lani v enakem obdobju ena mai\j. odbojno ograjo, nato pa Še v citroen xsaro, ki je stala pred njim in jo je vozil 23-letni Jeseničan. Posledice trčenja so bile tragične. 19-letni voznik peugeota in njegova 52-letna mati, ki je sedela na sovoznikobem sedežu, V-' -v - v petek po 14. uri je zaradi povečanega prometa na koncu avtoceste Kranj - Podtabor v smeri proti Radovljici začela nastajati kolona vozil. 37-letni državljan Srbije in Črne gore s stalnim prebivališčem v Franciji je ob 14.40 po prehitevalnemu pasu hitel proti zgornji Gorenj- ski. Ko je ugotovil, da vozila pred njim stojijo, je bilo žal že prepozno. Kljub močnemu zaviranju je silovito trčil v osebno vozilo peugeot 406, kije na prehitevalnemu pasu stalo kot zadnje v koloni. Peugeota, v katerem so se vozili štirje francoski državljani, je pri tem odbilo v sta se huje poškodovala, potnika na zadnjih sedežih, 55-letni voznikov oče in 23-letni brat, sta zaradi hudih poškodb umrla na kraju nesreče. 37-letni povzročitelj nesreče se je lažje poškodoval, Jeseničan pa jo je odnesel brez vidnih poškodb. Simon Šubic je zavarovalnica že izplačala. V odškodninskem zahtevku za zaplenjeno premoženje zahteva neka fizična oseba za izgubo mesečne najemnine devetsto tisoč evrov. Neka agrarna skupnost toži na plačilo odškodnine v znesku 14,8 milijona tolarjev za kmetijska in zazidana ter nezazidana stavbna zemljišča, ki jih ni bilo mogoče vrniti v naravi. V petih zadevah zahtevajo oškodovanci skupaj 61 milijonov tolarjev, ker država na eni od hitrih cest ni poskrbela za dovolj visoko varovalno ograjo. Državno pravobranilstvo v Novi Gorici je prejelo 146 novih odškodninskih zahtevkov iz naslova škode, ki so jo utrpeli zaradi azbestoze. In tako naprej. Generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič posebej opozarja na sodbo višjega delovnega in socialnega sodišča, v kateri je sodišče odločilo, da opravljanje dežurstva in stražarske obveznosti ne šteje za nadurno delo, saj gre za stalno in utečeno opravilo oziroma delo, ki ni vezano samo na redni delovni čas. Bistvo nadurnega dela je v tem, da gre za redno delo, ki se sicer opravlja v rednem delovnem času, pa ga zaradi danih okoliščin ni mogoče v celoti opraviti znotraj rednega delovnega časa. Zoper pravnomočno odločbo je v teku ustavna pritožba. Tovrstnih odprtih zahtevkov je še 35. Ko toži država Država je s pravnimi in fizičnimi osebami v sporu med drugim zaradi neplačanih davkov in prispevkov ter carinskih obveznosti, nelegalnih izkoriščanj mineralnih surovin in kaznivega dejanja tatvine po 211. členu Kazenskega zakonika. Zaradi slednjega so na državnem pra- vobranilstvu lani vložili 30 kazenskih ovadb. V primerjavi z letom 2002 se je lani število izvršilnih zadev, v katerih država nastopa kot upnica, povečalo za 21 odstotkov. Skupna vrednost prejetih zadev je znašala 27 milijard tolarjev, skupna vrednost vseh izvršilnih predlogov pa 44 milijard. Izvršbe se nanašajo na izterjavo preveč izplačanih plač, neplačanih najemnin, kupnin, posojil, šolnin, stroškov za tečaje tujih jezikov, terjatev iz pogodbenih razmerij, obveznostih po sodnih odločbah, neplačanih davkov in prispevkov ter na izterjavo nedenarnih terjatev (predvsem na izselitev iz nezakonito dodeljenih vojaških stanovanj). Pri izvršbah Bembič kot bistveni problem izpostavlja nesorazmerno dolg postopek ter počasno delo izvršiteljev. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno nadzoru nad njimi dati večji poudarek. Po pregledu izvršilnih spisov, v katerih je dr-žava dolžnik, pa generalni državni pravobranilec ponovno ugotavlja, da država svoje obveznosti izpolnjuje nevestno. Bembič: "Zaradi tega proračun nosi breme zamudnih obresti I glavnice, kakor tudi nepotrebne izvršilne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje izvršilnega sklepa do plačila. Tako je bilo zoper republiko Slovenijo vloženih 123 izvršilnih predlogov v skupni vrednosti 501.299.646,76 tolaijev." Marjeta Smolnikar, foto: Gorazd Kavčič Peta knjižica .Mercatorjevih kuponov ugodnosti Od 23. avgusta do 19. septembra v Mercatorju svoje kupce razveseljujemo že z novo knjižico kuponov ugodnosti. Ob praznovanju 55 letnice snno izbrali 55 proizvodov ter jim do 55% znižali cene. V vaših poštnih nabiralnikih vas tako pričakuje že 5. knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti. Izkoristite jih! Ko Mercator praznuje, svoje kupce razveseljuje! l^t^v (Jndl/ipnjrtnih ljuJt ercator I' . GORENJSKI GLAS •12. STRAN ZGODBA / info@g-glas.si Torek, 24. avgusta 2004 ▲ Avstralci se pogosto Avstralija je dežela sirjav in prostranstev, sto kilometrov nič ne pomeni. Prebivalci se pogosto selijo, v povprečju štirikrat v življenju, velik je tudi promet s hišami in stanovanji Avstralija je dolgo ostajala za Slovence najbolj nepoznan kontinent, zanesljivo o njem še niso ničesar vedeli sredi 18. stoletja, saj so v pasijonskih igrah, ki so jih uprizarjali škofjeloški kapucini v deseti podobi ob Kristusu stale tudi štiri osebe, ki so predstavljale Evropo, Azijo, Afriko in Ameriko; Avstralije tedaj očitno Še niso poznali. Po nekaterih ocenah je leta 1931 v Avstraliji živelo le sedemsto Slovencev, po zadnjih razpoložljivih podatkih jih je tam okrog 25 tisoč. Izseljevanje Slovencev v Avstralijo seje končalo sredi sedemdesetih let, največ jih je odšlo tja s "trebuhom za kruhom", del iz političnih razlogov, nekateri pa tudi zgolj iz radovednosti. Le malo se jih je doslej vrnilo, kot ugotavlja Breda Čebulj -Sajko v raziskavi o Slovencih v Avstraliji z naslovom Med srečo in svobodo, je Avstralija za veliko večino povojnih izseljencev postala svet, ki mu glede na njihovo notranjo razdvojenost med tem, kar pogrešajo, in realnostjo, vse bolj pripadajo. Časi se spreminjajo in Avstralija, najmanjša celina in šesta največja država na svetu, danes za Slovence ni več "Indija Koro-mandija", ampak vse bolj zanimiv turistični cilj. Že ko z letalom s hitrostjo več kot devetsto kilometrov na uro več kot tri ure prečkaš Avstralijo, se zaveš, da je to dežela širjav in prostranstev, dežela, kjer za razliko od Slovenije sto kilometrov razdalje pomeni malo, še tisoč ne veliko. Na zemlji, na kopnem, smo se o to tudi prepričali, v slabem mesecu smo z avtom prevozili več kot šest tisoč kilometrov in ob tem spoznali le delček avstralskega prostranstva - od Šestih zveznih držav le del Novega južnega Walsa in Viktorije ter otok Tasmanijo. Avstralija namreč od severa proti jugu meri 3.180 kilometrov in od zahoda proti vzhodu 4.000 kilometrov. Lepo je potovati v Avstralijo decembra in v poletni sončni pripeki praznovati novo leto, a tudi zima (sredi slovenskega poletja) ima svoje čare, saj avstralske gore z najvišjim vrhom, 2230 metrov visokim Mount Kosciuskom pokrije sneg. Julij je najhladnejši mesec v letu, v Sydneyu se povprečna celodnevna temperatura giblje od devet do Šestnajst stopinj, na otoku Tasmanija je Še precej hladneje, v Launcestonu, na primer, je od tri do dvanajst stopinj. Ponoči se živo srebro spusti pod ničlo, na cestah v bolj senčnih predelih opozaijajo na poledico. Velika skrb za čistočo k Slovenskega turista najbolj preseneti avstralska urejenost, skrb za čistočo. Na tleh skorajda ni moč najti pločevinke, papirčka ali drugih odpadkov, za tiste, ki upajo ravnati "po balkansko", so zagrožene visoke kazni, tudi več kot tisoč avstralskih dolarjev (približno 140 tisoč tolarjev). V vseh večjih krajih in ob cestah so javna stranišča, ki so dobro oskrbovana in čista, tako da človek lahko kulturno opravi tiste stvari. Zanimivo: stranišča pa za razliko od Slovenije niso obvezna v vseh gostinskih lokalih. Okolice hiš so lepo urejene, krasijo jih zelenice, grmičevje in cvetje, oken- Dolge, široke plaže in valovito morje. ske police so brez rož, zelenjavni vrtički so redki, skorajda nikjer ni ob hiši videti ostankov gradbenega materiala in druge ropotije. Hiše so nizke, večinoma pritlične s položno streho, marsikatera je brez dimnika. Poslovno središče Sydneyja. Narava veliko postori namesto kmetov Med potovanjem smo veliko ur preživeli na cestah in si o njih ustvarili podobo. Pozna se, da v Avstraliji ni hudih zim in zmrzali, ceste so lepe, v dobrem stanju in skorajda brez krp, značilne "folklore" slovenskih cest. Vozili smo se po avtocestah in cestah nižjega ranga in niti enkrat plačali cestnine. Nekatere ceste so tako ravne, da od tega, ko ponoči zagledaš žaromete nasproti vozečega -vozila, mine še deset, dvajset minut. Pri križanju cest prevladujejo krožišča, veliko je fizičnih ovir za omejevanje hitrosti, kršitelje lovijo tudi s kamerami in merilci hitrosti in jim potlej pošljejo le nalog za plačilo kazni. V Avstraliji podobno kot v Angliji in še kje vozijo po levi, avtomobili imajo volan na desni. Bencin je cenejši kot v Sloveniji, cene so na črpalkah različne, gibljejo se od 0,94 do 1,12 dolarja za liter oz. od 132 do 157 tolarjev. Na črpalkah ni možno kupiti alkoholnih pijač, te prodajajo le v trgovinah, ki imajo za to dovoljenja. Slovenski kmetje lahko le zavidajo avstralskim, namesto njih veliko naredi narava. Zima ne prekine rasti in živina je vsesko- zi zunaj, na pasi. Kmetom ni treba kos-iti trave, jo sušiti in spravljati na senike in v silose za zimske dni, ne potrebujejo strojev za spravilo krme in skorajda tudi ne hlevov, le molzišča za molžo krav. Površine, s katerimi razpolagajo, so velike, številčne so tudi črede. Krompir sadijo tudi dvakrat na leto, ostrižene ovce v mrzlih zimskih dneh nosijo "pižame". Gozdovi so večinoma neprehodni, sekajo jih na trato, posekane površine tudi takoj pogozdijo. Požarov je veliko, pogori le podrast, medtem ko osmojeni evkalipti hitro ozelenijo in rastejo naprej. 470 dolarjev (66 tisoč tolarjev). Če imajo na banki od 153 do 310 tisoč dolarjev denarja ali premoženje v takšni vrednosti, so upravičeni le do dela pokojnine, ob preseganju zneska 310 tisoč dolarjev pa ne dobivajo pokojnine in se morajo preživljati z dohodkom od obresti in najemnin. Trgovine odprte tudi ob nedeljah Še pod vtisom slovenske polemike o nedeljskem obratovalnem času živilskih trgovin smo bili pozorni na to, kako je to urejeno v Avstraliji. V Launcestonu, mestu na Tasmaniji, so nekatere živilske trgovine pa tudi druge (z železnino) odprte v nedeljo ves dan, do devetih zvečer, zaposleni pa se, vsaj tako so povedali, nič ne pritožujejo, saj je nedeljsko delo plačano še enkrat bolje kot v delovnih dneh. Avstralski standard je boljši od slovenskega, plače (prejemajo jih vsak teden) so skoraj še enkrat višje kot v Sloveniji, cene v trgovinah pa so zelo podobne slovenskim, za nekatere izdelke tudi nižje. Vsi upokojenci prejemajo ne glede na delovno dobo in plačo enake pokojnine, dvakrat na mesec po Prodaja na zaupanje V trgovinah je veliko poceni kitajskega oz. azijskega blaga, par moških nogavic je možno kupiti že za 280 tolarjev ali štiri spodnjice za 1.400 tolarjev. Ljudje se veliko prehranjujejo v raznih Mc Donaldsih in njim podobnih lokalih, tudi "kransky" klobasa imajo, bržkone je posledica tega razmeroma veliko (pre)debelih ljudi. Zanimiva je samopostrežna prodaja sadja, cvetja in zelenjave na stojnicah ob cestah. Prodajalci pripravijo le Šopke ali vrečke z določeno količino, na vidno mesto napišejo ceno in postavijo še kuverto ali "šparovc", kamor kupci dajo denar. Prodaja, ki temelji na zaupanju, uspeva, prodajalci so zadovoljni z izkupičkom, saj marsikdo nima drobiža in da še celo več, kot bi bilo treba. Na tak samopostrežni način v bolj odročnih krajih prodajajo celo bencin in "karte" za igranje golfa. (Bi prodaja "na zaupanje" uspevala tudi v Sloveniji? Zanimivo vprašanje?!) Avstralska posebnost so tudi garažne prodaje, v katerih lastniki hiš prodajajo vse, kar ne potrebujejo več. Domači fantje radi igrajo avstralski nogomet (s sploščeno žogo), zelo priljubljen pa je tudi golf. Samo v Sydneyju je več kot sto igrišč, ima ga vsak turistični kraj. Prevladujejo igrišča, kjer lahko igrajo le člani golf klubov, veliko pa je "public golf cour-sov", na katera imajo vstop tudi začetniki, družine in drugi. Cena je sprejemljiva, golf z osemnajstimi luknjami je možno igrati že za ceno L4(X) tolarjev na dan. Tudi letna članarina v vseh klubih ni visoka, v enem od klubov na podeželju znaša 150 dolarjev, to je 21 tisoč tolarjev. Avstralci so za razliko od Slovencev manj navezani na svoje hiše, okolje in delovna mesta in se hitreje odločajo za spremembe, vsak se v povprečju za časa življenja štirikrat preseli. Posledice se kažejo v velikem prometu s stanovanji in stanovanjskimi hišami, skorajda ni naselja, kjer ne bi prodajali vsaj ene hiše ali stanovanja. Očarljivi Sydney Sydney, ki je s Štirimi milijoni prebivalcev največje avstralsko mesto in upravno središče zvezne države Novi južni Wales, bržkone očara vsakega turista, še toliko bolj, če se z dvigalom povzpne na 305 metrov visoki stolp, odkoder je v lepem-vremenu čudovit razgled na visoke, mogočne stavbe v mestnem središču, na opero, zgrajeno v obliki jadra, na L150 metrov dolg most Harbour Bridge, zgrajen leta 1932, na oddaljene Modre gore, imenovane po modrikasti meglici, ki jo oddajajo olja ev-kaliptovih dreves, na slovito peščeno plažo Bondi Beach, ki je pravi raj za ljubitelje deska-nja... In takšnih plaž je v Avstraliji še veliko, nekatere so tako dolge, da jim ni videti konca. Morje vseskozi valovi, valovi se razblinjajo ob skalah ali se zlivajo po mivki, kjer puščajo različne oblike školjk. Avstralci znajo svoje posebnosti in zanimivosti dobro izkoristiti za turistične priložnosti. Propadajoče zapore v Port Arthuiju v Tasmaniji, kamor so v 19. stoletju z ladjo iz Anglije vozili obsojence, so odprli za javnost, kaznilnice pa "skrivajo" veliko pretresljivih zgodb. Na primer: trinajstletni fantič, ki je ukradel robček, je odsedel v zaporu sedem let, moški si je za krajo konj in kur prislužil dosmrtno ječo. . Cveto Zaplotnik Piše Miha Naglic Gorenjski kraji in ljudje od A do Z Zavratec Zavratec je za moj okus ena najlepših in hkrati najbolj skritih vasi na Slovenskem. Prav nič zavra-ten ni, čeprav je bil v starih časih zaradi svoje lege med rovtarskimi hribi res precej bogu za hrbtom. Danes, ko so cestne in druge komunikacije vse boljše, postaja njegov "zavratni" prometni položaj tudi nekakšna prednost. Naravno okolje je prelepo, življenje zdravo, ljudje delovni in pošteni. Pa jim je še kako desetletje nazaj kazalo precej slabo. Gotovo se še spominjate afere z radioaktivnimi odpadki, ki so jih po nesreči v ljubljanskem kliničnem centru v začetku šestdesetih tajno zazidali v opuščeni italijanski vojašnici ("kaverni") nad vasjo. Tam so ležali in sevali več kot tri desetletja, dokler jih niso proti koncu stoletja naposled odzi-dali in odpeljali. Vaščani pa so od države kot nekakšno odškodnino dobili izdatno denarno podporo pri izgradnji novega vodovodnega zajetja. Zavratec se prvič omenja v Loškem urbarju 1501, ko je sodil v hlevnovrško županijo loškega gospostva freisinških Škofov. Nemški pisarje slovensko ime vasi zapisal kot "Czabratzi", med pod-ložniki, ki so bili gospodarji domačij, pa jih je naštel in imenoval pet: Ožbolt, sin Pavla (Oswald, f. Paul), Luka Jereb (Lucas lereb), Tomaž Erznož-nik (Thoman Rasnosnik, leto pred njim je bil na istem gruntu za gospodarja Jurij, sin Lenarta), Rupert, sin Petra (Ruprecht, f. Petter) in Gregor Jereb (Gregor lereb). Teh šestero mož so zagotovo prvi po imenu znani Zavračani. V urbarju iz leta 1560 so imena že druga. Navajam jih po prepisu dr. Franca Kosa. Na prvi hubi je bil prvi podložnik Lenart, sin Osvaldov, na drugi Mihael Zonta, na tretji Urban, sin Raznožnikov, na četrti Jurij Lah in na peti Lenart, sin Gregorja Jereba. Torej lahko ugotovimo, daje bilo gruntov pet, podložni-ki pa v glavnem istega rodu. Če pogledamo v telefonski imenik Zavratca dobrih 500 let pozneje, vidimo, da prvih priimkov - Jereb, Erznožnik, Žonta, Lah - v vasi ni več. Med sedanjimi je najbolj pogosti KogovŠek. sledijo Gantar, Kavčič, Lazar, Leskovec, Menegotti, Mivšek in Rupnik ... Pri prvem popisu prebivalstva, ki sta ga ukazala cesarica Marija Terezija in njen sin Jožef II., je bilo leta 1780 v Zavratcu že 96 duš, v bližnji Črni Italijanska in (nič več) radioaktivna kaverna nad vasjo Zavratec. pa Še 12, leta 1817 pa v obeh 102 osebi, ki so živele v 18 hišah. Največ prebivalcev je imela vas ob popisu 1900, koje bilo Zavračanov 165. Popis 2002 jih našteje 118, 64 moških in 54 žensk v 25 družinah, 30 gospodinjstvih in 32 hišah. Najbolj znamenita stavba v vasi je seveda cerkev sv. Urha. Tudi ona se prvič omenja v Loškem urbarju 1501: "Sant Vlrichs kh. zu Sabratzi". Takrat so bila v cerkvi tri proščenja na leto: prvo na god sv. Marka, drugo na sv. Urha in tretje na Povišanje sv. Križa, 14. septembra. Današnji zvonik ima nad vhodom letnico 1647, pod zvonovi pa 1747. Do 1788 je bila tu podružnica žirovske župnije sv. Martina, tistega leta je postala samostojna župnija. Farovž so zgradili 1780. Šola se je začela novembra 1886. Za časa Ilirskih provinc so Francozi 1812 Zavratec skupaj z Žirmi prestavili iz loškega v idrijski kanton. Do konca Avstro-Ogrske je sodila zavra-ška župnija v idrijski sodni okraj in pod logaško okrajno glavarstvo. V tistih časih je bila Idrija z okolico seveda še del Kranjske in ne Goriške, celotno žirovsko ozemlje je bilo kljub razdelitvam na nove župnije in občine Še naprej povezano znotraj istega okraja. Ob koncu 1. svetovne vojne so vas zasedli Italijani, Zavračani so postali italnan-ski državljani in Še danes so idrijski občani. Župnija spada v koprsko škofijo. Telefonsko so povezani v omrežno skupino 01 LJ, pošto imajo v Rov-tah, šola je podružnica idrijske. Tudi na primeru Zavratca vidimo, da se naravne in zgodovinske danosti ne skladajo z upravno pripadnostjo. Zav-raške vode se slej ko prej stekajo v Sovro, Zavračani pa so po svojem delu in poteh navezani na vse strani. In zdi se, da se v tem razdeljenem in hkrati komunikacijsko vse bolj povezanem svetu kar dobro znajdejo. Torek, 24. avgusta 2004 GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN Po preselitvi izdelovanja brizganih termoplastov v nove proizvodne prostore, je Šibo Orodjarna odbila ugodne prostorske možnosti in opremo. Novi direktor želi v dveh letih prihodke skoraj podvojiti. Škofja Loka - Šibo, d.olo., podjetje za brizgaiye termoplastov in orodjarstvo je v tisočletnem mestu zagotovo eno najhitreje rastočih podjetij. V svoji več kot 30-letni zgodovini je iz obrtne delavnice preraslo v sodobno podjetje, ki svoje izdelke izvaža po vsem svetu, z novim letom se je v skladu z dvema dejavnostma razdelil na dve družbi in izgradili so tudi nove proizvodne prostore. S prvim avgustom je vodenje hčerinske družbe Šibo Orodjarna prevzel nov direktor Igor Hanc, ki smo ga povabili k pogovoru. Bi predstavili svojo poklicno pot? "Sem univerzitetno diplomirani inženir strojništva in z delom sem začel v Gorenje Tiki v Ljubljani, po dveh letih pa sem se začel voziti v Kolektor v Idri- ji, kjer sem delal kot vodja projektov skoraj deset let. Vsakodnevna vožnja iz Medvod, kjer stanujem, je bila precej zahtevna. Z Boštjanom Sifrerjem, generalnim direktorjem in lastnikom podjetja Šibo, sem se seznanil in sodeloval že prej, z avgustom pa sem prevzel vodenje orodjarne. Šibo Orodjarna ima danes 39 zaposlenih in 82 odstotkov orodij za brizganje plastike izvozi, 18 odstotkov orodij pa izdela za potrebe matične firme. Največ izvažamo v trikotnik Nemčija, Avstrija in Švica, posredno pa so naša orodja prišla že celo do Koreje." Kakšno je povpraševanje na trgu orodij? "Kot povsod, se je za posel potrebno potruditi in biti stalno prisoten na trgu. Seveda je potrebno biti konkurenčen s ceno in roki, predvsem pa kakovostjo. Na plastičarskem področju je konkurenca izredno močna. Pozna se, da gospodarska aktivnost v svetu Še ni v polnem zagonu in če izdelovalci nimajo naročil, tudi naroČil za orodja ni." Kaj je za Šibo Orodjarno pomenila izgradnja novih proizvodnih prostorov? "Po izgraditvi novih prostorov podjetja Šibo, so Orodjarni pripadli vsi dotedanji Šibovi prostori - skupaj okoli 1.500 kva- Novi obdelovalni center, ki je stal pol milijona evrov Igor Hanc dratnih metrov. V obnovljenih prostorih z nekaj dodatnimi stroji imamo resnično dobre pogoje za delo. Imamo lastno konstrukcijo, proizvodnjo in lastno preizkuševalnico za vsa orodja, ki jih izdelamo. Zagotovo lahko rečemo, da je pri našem delu potreben precejšen vložek znanja in izkušenj, zato je izbor kadrov, ne samo konstruktorjev, pač pa tudi vseh v proizvodnji izredno pomemben. Potrebno je, da so dobro izobraženi, hkrati pa tudi motivirani za delo. Nujno je stalno usposabljanje, spoznavanje novosti, stalno skrbimo za to, da smo za korak pred drugimi. Naš načrt je, da naj bi ostali približno na ravni med 40 in 45 zaposlenimi, želimo pa s povečanjem produktivnosti še pomembno povečali proizvodnjo. Imamo štipendiste - celo podjetje Šibo jih ima trenutno 17, na različnih stopnjah izobraževanja, ki jih že v času šolanja vključujemo in še dodatno usposabljamo, zato, da so, ko nastopijo delo že dodatno 'oblikovani*. Sicer pa smo mlad kolektiv - povprečna starost je 34 let, in mislim, da imamo dobro urejeno nagrajevanje in da so tudi plače kar stimulativne. Povprečna bruto plača je okoli 350 tisoč tolarjev." Kakšni so vaši načrti, izzivi? "S približno 40 zaposlenih sedaj ustvarimo okoli 2,5 milijona evrov letnega prometa. Naša vizija je, da v naslednjih dveh letih dosežemo približno 100 ti- soč evrov prometa na zaposlenega, kar bi pomenilo 4 milijone evrov letnega prometa družbe. Pri tem moramo seveda kakovostno, da ne rečem odlično, suportirati matično podjetje, ki beleži okoli 30-odstotno letno rast, kar pomeni podvojitev proizvodnje v treh letih. Kako hitro rast beleži Šibo, pove podatek o tem, da so samo lanske in letošnje investicije pomenile takšen obseg za investicije v preteklih devetih letih skupaj. Novi pogoji za delo, nov velik obdelovalni center, ki ga sedaj uvajamo v delo in ki je stal pol milijona evrov, menim, da nam bo to omogočil. Del potreb pokrivamo tudi preko kooperantov, če pa se bo nadaljevala pričakovana rast, bo potrebno razmišljati tudi o novih investicijah." Osebni izzivi? Osebni izziv seveda je, prenesti moja znanja in izkušnje, ki sem si jih pridobil pri dosedanjem delu. Veliko sem se namreč ukvarjal s prenosom tehnologije iz Kolektoija v hčerinske družbe po vsem svetu. Prav ta teden smo imeli v Šibo Orodjarni presojo Siemens building tehnology (Siemensova oprema za klimatizacijo in varovanje stavb), prejeli smo prav dobro oceno. Pri našem delu so take 4 ugodne ocene - prihodnje leto mora biti ta ocena odlično, za posel izredno pomembne, celo pomembnejše od certifikatov, kot je denimo po ISO 9001/2000, ki ga sicer tudi imamo. Poleg klasičnih izdelkov Šiba, kot so zaporke (zamaški) in elementi za elektronsko industrijo, si prizadevamo prodreti tudi v farmacevtsko industrijo z orodji za izdelavo - tiskanje tablet." Se tudi na vašem področju občuti silovit pritisk Vzhoda ? "Občutimo predvsem cenovne pritiske in hkrati dražitev vhodnih materialov, na primer jekla. Opazno je, da se proizvodnja plastičnih delov kar močno seli na Kitajsko in verjetno bomo morali temu slediti. V novembru greva z generalnim direktorjem preko gospodarske zbornice na obisk na Kitajsko, da si to ogledamo od blizu." Štefan Žargi Prednost ima informacijska podpora Telekom pospešeno vlaga v informacijska omrežja in lastno informatiko. ISND bo še naprej pogoj za ADSL. Ljublana - Po spomladanski 'prenovi' uprave in reorganizacyi Telekoma Slovenye so tam tudi podrobneje opredelili razvojne ciye. Kot je v petek na srečanju z novinarji sporočil član uprave Dušan Mitič, so zaceli ciklus vlaganj v jedrno omrežje za in-ternetno telefonijo, širokopasovni dostop uporabnikov in infor-mac^sko podporo. Telekom Slovenije bo v letošnjem letu namenil za investicije 14,5 milijarde tolarjev, od tega skoraj tri četrtine za razvoj omrežij. Po dilemah o tem, ali bo omrežje za internetno (IP) telefonijo gradili v hčerinski družbi Siol, ali pa morda celo to družbo kar priključili k Telekomu, je sedaj jasno, da bo Telekom to omrežje gradil sam. Do konca leta bodo imeli namreč že 10 delujočih tovrstnih pilotskih projektov (sedaj imajo 9 večjih IP vozlišč, gradijo še tri) in novo zvrst telefonije so najprej ponudili poslovnim uporabnikom. testirajo pa že tudi rešitve za posameznike. Drugi pomembni poudarek Telekomovih prizadevanj je širitev Širokopasovnega omrežja, ki omogoča velike hitrosti pri prenašanju podatkov. Danes je mogoče po podatkih Telekoma priključiti na ADSL že kar 86 odstotkov vseh naročnikov, saj so samo od maja letos potrebne naprave postavili na 50 novih od skupno 330 lokacij s to opremo. Testirajo pa že tudi nove tehnologije - Še hitrejši ADSL2-h in VDSL, iščejo pa tudi rešitve za oddaljenejše ruralne predele. kjer širokopasovnih linij doslej ni.bilo mogoče priključiti. V akciji ponudbe ADSL so samo od letošnjega aprila pridobili kar. 17.000 novih naročnikov, tako da jih je sedaj skupaj že preko 60.000. Kljub temu da so že znane rešitve, preizkusili pa so jih že tudi v Telekomu, da namreč že navaden analogni PS priključek zadostuje, pa za ADSL priključek po politiki Telekoma ostaja pogoj drag ISDN (torej digitalni) telefonski priključek. Tudi možnosti, da bi si naročnik izbral le ADSL priključek, brez telefonskega, do nadaljnjega ne nameravajo omogočiti. Tretja usmeritev, v katero nameravajo po Mitičevih besedah letos investirati, pa je lastna informacijska podpora, ki da je bila v preteklosti nekoliko zane- marjena. Na tem področju vlagajo v tri projekte: informacijsko podporo za upravljanje odnosov s strankami (CRM), prenovo sistema zaračunavanja storitev in projekt še večje varnosti podatkov, s katerimi razpolagajo. Za vodenje teh projektov je uprava ustanovila poseben Usmerjevalni svet, ki določa investicijske prioritete in potrjuje investicije. Cilj vseh vlaganj je, kot je poudaril Dušan MitiČ, še kakovostnejše storitve za končne uporabnike, pri čemer izvajajo tudi optimalizacijo ATM omrežja, tako v smeri propustnosti proti hrbtenici, kot tudi propustnosti proti končnim uporabnikom. Pospešeno iščejo ozka gria, projekt pa naj bi bil končan do konca septembra. Štefan Žargi O nestavitnosti trgov Dr. Robert Volčjak, Ekonomski Inštitut Pravne fakultete Ob zadnjih dogajanjih okoli cene nafte na svetovnih trgih, ki je v preteklem tednu ponovno podirala nominalne rekorde, se močno tresejo tudi finančni trgi, predvsem borze in nekoliko manj devizni trgi po vsem svetu. Pri tem pa je morda nujno potrebno poudariti, da trenutna realna cena nafte sploh ni tako visoka, gledano z zgodovinskega ok\'ira, saj se je le-ta, preračunano na današnje dolarje, ze dvakrat v zadnjih treh desetletjih približala 80 dolarjem za sodček - ob naftni krizi v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja in ob iranski krizi leta 1980. Kakorkoli že, ena od mnogih pomembnih posledic gibanja cen nafte na svetovno gospodarstvo je tudi sedanja hkratna nestanovitnost ali s tujko volatilnost na različnih borzah vrednostnih papirjev, blagovnih borzah ter ostalih svetovnih trgih. Tako je na primer ameriški borzni indeks Dow Jones pretekli teden padel, kot ze tolikokrat doslej, pod 10.000 točk, kar samo po sebi ni nič nenavadnega, saj je zgoraj omenjeno število pač samo eno od mnogih vrednosti, ki jih lahko zavzame indeks, a vseeno predstavlja nekakšno psihološko mejo, okoli katere se v zadnjem času vrti ta najbolj slavni ameriški borzni indeks. Pojem nestanovitnosti na svetovnih finančnih in blagovnih trgih si najbolje predstavljamo, če postavimo analogijo z vremenom. Kakor je lahko vreme ne samo iz dneva v dan, pač pa tudi v nekoliko daljših časovnih razdobjih, zelo različno, da ne rečemo muhasto in se na dolgi rok ne spreminja tako radikalno, tako je tudi značilnost finančnih trgov, da se lahko cene oziroma tečaji v kratkem času spremenijo navzgor ali navzdol, čeprav lahko ostaja njihova povprečna višina na daljši rok nespremenjena. A tudi v primeru, ko se vrednostnim papirjem spreminja, zvišuje ali znižuje njihova povprečna cena govorimo o nestanovitnosti. Tako se je na primer že zgoraj omenjeni borzni indeks Dow Jones na "črni torek" 19. oktobra 1987 v pičlih treh urah znižal za celih 16 odstotkov in ob tako nenadnih padcih vrednosti delnic govorimo o borznih zlomih. No, večina sprememb vrednosti tečajev je ponavadi manj dramatičnih, nanje pa večkrat močno vplivajo tako imenovani zunanji in pogosto nepredvidljivi in slučajni dogodki in dejavniki, kot je v zadnjem času na primer cena nafte, politična ali vojaška zaostrovanja na za svetovno gospodarstvo pomembnih območjih našega planeta, objava novic o splošnem stanju v nekem gospodarstvu in podobno. Pri tem pa ni nepomembno, da je predvsem za delnice podjetij značilno, da je njihov tečaj zelo ali celo najbolj spremenljiv in z vidika varnosti naložbe tudi najbolj tvegan, s tem pa je ponavadi tudi njihov donos največji v primerjavi z obveznicami podjetij ali države. Naj na koncu omenimo še, da so nestanovitnost, spremenljivost in nihanja cen, tečajev in ostalih (ne)ekonomskih kategorij nekaj čisto naravnega in samo-posebi umnevnega. Za vsaj nekolikanj tolažbe za vse tiste, kijih skrbi draga nafta, pa še tole: kdor visoko leta, nizko pade... ali pa, hm, pride še više. Rekord bodo presegli za polovico Brnik - Iz Aerodroma Ljubljana so sporočili, da so pripravili analizo letalske linije Ljubljana - London - Ljubljana za obdobje maj, junij in julij 2004. Gre za trimesečno obdobje, odkar z brniškega letališča v London leti britanski EasyJet. Rezultati analize kažejo, da so z nizkocenovnim prevoznikom pridobili vsi - tako EasyJet kot Aerodrom Ljubljana, domači letalski prevoznik in slovenski turizem. Skupaj s potniki, ki potujejo z domačim letalskim prevoznikom, bo na relaciji Ljubljana - London - Ljubljana tako do konca leta 2004 prepeljanih okoli 130.000 potnikov, kar je za približno polovico več kot leta 1999, ko je Aerodrom Ljubljana na tej liniji zabeležil največ prometa. Pred majem so nekateri izražali bojazen, da bo EasyJet negativno vplival na promet Adrie Airways na liniji Ljubljana - London, opravljena analiza pa je potrdila, da se to ni zgodilo. "Prihod EasyJeta Adrii potnikov ni odvzel, temveč je skupaj z drugimi ukrepi generiral celo nove. K povečanju števila je gotovo prispevala tudi medijska pozornost tej liniji, ki jo je spodbujal SPOT, v katerem je bil Aerodrom Ljubljana aktivno vključen. Prihod EasyJeta in reakcija Adrie sta potrdila, da so bili na strani letališča sprejeti pravi ukrepi za preprečevanje odliva potnikov na sosednja letališča," je ob rezultatih analize povedal Zmago Skobir, član uprave Aerodroma Ljubljana, odgovoren na trženje. Leta 2003 je bilo na liniji Ljubljana - London prepeljanih nekaj manj kot 44.000 potnikov. Koje maja 2004 na Brnik prišel britanski EasyJet, se je število teh potnikov drastično zvišalo. Prvi rezultati potrjujejo napovedi, da bo promet EasyJeta na letni ravni znašal okoli 90.000 potnikov. Zanimiva je tudi njihova struktura, analiza namreč kaže, da je med njimi kar 75 odstotkov Angležev. Do konca leta to predstavlja 60.000 potnikov oziroma 30.000 angleških turistov. v v Š. Z. CEMENTNI IZDELKI MEDVODE Tel.: 01 361' 79 36 h ttp ://www.Jarc. si • paUsadG • škarpnfki • ploščo • cevi • robniki, ... Betonski TLA KOVCI yi I GORENJSKI GLAS • U. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE / info@g-glas.si Torek, 24. avgusta 2004 J Lastniki podprli združitev Tovarna olja Gea iz Slovenske Bistrice in Oljarica Kranj se bosta združili. Kranj - Največji slovenski o^arni, Tovarna olja Gea iz Slovenske Bistrice in Oljarica, tovarna oUa Kranj, s sedežem v Britofu sta že nekaj časa načrtovali združitev, prejši\ji teden pa so soglasje za to dali tudi lastniki obeh družb. Delničaiji Gee so na četrtkovi skupščini soglašali, da družba prevzame Oljarico, delničarji kranjske družbe pa so Še isti dan na skupščini podprli pripojitev h Gei. Združitev bodo izvedli tako, da bo Gea izdala 423 tisoč navadnih prosto prenosljivih delnic z nominalno vrednostjo tisoč tolarjev in jih dala delničarjem Oljarice, ki bodo v skladu z določili pripojitvene pogodbe za eno delnico prejeli osem Geinih. Tovarna olja iz Slovenske Bistrice bo s tem osnovni kapital družbe povečala z 847 na 1,27 milijarde tolarjev. Gea je ob koncu lanskega leta imela nekaj manj kot 46 milijonov tolarjev bilančnega dobička, delničarji pa so na predlog uprave in nadzornega sveta v četrtek sklenili, da bodo o njem odločili v naslednjih poslovnih letih. Družba je lani s prodajo ustvarila 4,2 milijarde tolarjev prihodkov, njen čisti dobiček pa je znašal nekaj manj kot 23 milijonov tolarjev. Za lansko poslovanje je bilo značilno tudi povečanje prodaje na domačem trgu in dodane vrednosti na zaposlenega. Izvoz je predstavljal dobro desetino celotne prodaje. V Bosni in Hercegovini so odprli skupno proizvodno in prodajno podjetje, prodajo specialnih olj pa so razširili tudi na nemški trg. C. Z. Sto deset tolarjev dividende Krai^j - Delničarji holdinške družbe Istrabenz bodo v osrednji točki petkove skupščine odločali o uporabi bilančnega dobička, ki je ob koncu lanskega leta znašal nekaj več kot 2,4 milijarde tolarjev. Uprava in nadzorni svet predlagata delničarjem, da bi 570 milijonov tolarjev oz. 110 tolarjev (bruto) na delnico namenili za dividende, 32 milijonov tolarjev za nagrado upravi, 16,5 milijona za nagrado nadzornemu svetu in 1,19 milijarde za rezerve družbe, o vsem preostalem dobičku pa naj bi odločili v naslednjih letih. C. Z. Osemdeset let prve borze .Kraiy - V sredo je minilo osemdeset let, odkar je v Ljubljani začela poslovati prva borza, na kateri so trgovali z vrednostnimi papirji, imenovanimi efekti oz. z vrednotami in z blagom. Takratna borza je bila v prostorih današnje Filharmonije, prvi njen predsednik je bil Dragotin Hribar, ob odprtju pa so trgovali s 27 vrednostnimi papirji. Med njimi je bilo največ državnih, ostalo so bili od denarnih zavodov in industrijskih podjetij. Med izdajatelji vrednostnih papirjev so bili tudi nekateri predhodniki današnjih znanih slovenskih podjetij, kot so Pivovarna Union, Union - hotelska in stavbinska Ljubljana, Tekstiliana Kočevje, Trboveljska premogokopna družba, Tovarna dušika Ruše in Združene papirnice Ljubljana. V prvih treh letih trgovanja je največ prometa ustvarila z blagom, od leta 1927 dalje, koje bilo dovoljeno tudi trgovanje z devizami in valutami, pa je prevladal devizni promet. Posledice druge svetovne vojne je občutila tudi borza, z letom 1942 ni bilo več nikakršnega prometa, po koncu vojne pa ni več obstajala. Po skoraj 50-letni prekinitvi je bila 26. decembra 1989 ustanovljena Ljubljanska borza, ki je dobre tri mesece kasneje začela tudi redno poslovati. C. Z. O prevzemu Tesnil TIT Medvode - Delničarji družbe Donit Tesnit bodo na Četrtkovi skupščini sklepali o prevzemu družbe Tesnila TIT iz Velike Loke, o imenovanju dveh novih članov nadzornega sveta in o zmanjšanju osnovnega kapitala. Sedanjima članoma nadzornega sveta Tomažu Ber-ločniku in Francu Hermanu Šimnovcu naj bi podaljšali mandat še za Štiri leta, z umikom 36 tisoč lastnih delnic pa naj bi osnovni kapital zmanjšali s 661 na 625 milijonov tolarjev. C. Z. Dividenda za delničarje Goričan Medvode - Delničarji družbe Goričane, tovarna papirja Medvode, bodo na petkovi skupščini med drugim sklepali tudi o uporabi bilančnega dobička za lani. Družba je ob koncu lanskega leta imela nekaj manj kot dve milijardi tolarjev bilančnega dobička, po predlogu uprave in nadzornega sveta naj bi ga 508 milijonov tolarjev namenili za dividende in 27 milijonov tolarjev za nagrado upravi in nadzornemu svetu, ves preostali dobiček pa naj bi prenesli v naslednje poslovno obdobje. Če bodo na skupščini podprli predlagani sklep, bodo imetniki delnic prejeli nekaj več kot 1.134 tolarjev dividende (bruto). Družba naj bi jo delničarjem, za katere ima popolne podatke, izplačala najkasneje do 30. septembra, pri tem pa bo upoštevala stanje v delniški knjigi na dan sklica sjcupščine. C. Z. Dobička ne bodo delili ŠkoQa Loka - Delniška družba Alpetour iz Škofje Loke je ob koncu lanskega leta imela nekaj manj kot 513 milijonov tolarjev bilančnega dobička, od tega je bilo 189 milijonov tolarjev lanskega čistega dobička in 324 milijonov tolarjev prenesenega dobička iz preteklih let. Uprava in nadzorni sveta predlagata, da bi celotni dobiček ostal nerazporejen, o čemer bodo delničarji odločali na današnji skupščini. Na skupščini naj bi spremenili tudi statut družbe, izvoli- % li za nova člana nadzornega sveta kot predstavnika delničarjev Saša Modrijana in Vinka Gradišarja, se seznanili z odločitvijo sveta delavcev, kije za člana nadzornega sveta izvolil Janeza Osredkarja, in določili višino sejnine. Za predsednika nadzornega sveta je predlagana v znesku 70 tisoč tolarjev in za člana 50 tisoč. C. Z, Aktualno dogajanje v panogi telekomunikacij Panoga telekomunikacij je po nekaj slabših letih, ponovno postala ena najzanimivejših panog za portfeljske vlagatelje po vsem svetu. Da se je stanje v panogi izboljšalo, kažejo napovedi novih prevzemnih aktivnosti, zadnji smo bili priča pretekli teden, ko je Švicarski Swisscom objavil ponudbo za prevzem 42-odstotnega deleža v Telekomu Avstrija. Slovenski Telekom je še vedno v 62-odstotni lasti države, če zraven prištejemo še delež paradržavnih skladov, potem država obvla- v diije 74 odstotkov podjetja. Ze kar nekaj let se govori o tem, da bi imela dokončna ali vsaj delna privatizacija podjetja več pozitivnih kot negativnih učinkov, a vlada zaradi slabih razmer v panogi Še ni naredila koraka v to smer. Tudi delnice podjetja še niso uvrščene na borzo. Na sivem trgu znaša cena delnice našega Telekoma okoli 35 tisočakov, kar je glede na rezultate podjetja in hčerinskih družb relativno nizka cena, v primerjavi z nekaterimi svetovnimi telekomunikacijskimi podjetji. Pri tem je potrebno poudariti, da sam Telekom v celoti obvladuje trg fiksnih telekomunikacij, Siol ima 99-odstotni tržni delež širokopasovnih povezav prek tehnologije ADSL, Mobitel pa ima skoraj 80 odstotkov trga mobilnih telekomunikacij. Po konzervativni oceni bi bil.lahko Telekom Slovenije prevzet po ceni 49 tisoč tolarjev, kar predstavlja 40-odstotno potencialno rast BH Telekom v Federaciji BIH je še vedno v 90-odstotni lasti države, 10 odstotkov pa je bilo privatizirano in kotira na borzi- 67 odstotkov lastninskega deleža podjetja v lasti države, bo v prihodnje privatizirano na tenderju, torej se bo paket prodal najboljšemu strateškemu ponudniku, preostalih 23 odstotkov pa naj bi ostalo v lasti države. Cena delnice na Sarajevski borzi se giblje okoli 13 KM, kar je glede na rezultate poslovanja in odličen 18-odstoten donos na kapital zelo nizka cena. Po konzervativni oceni bi bil lahko BH Telekom prevzet po ceni 34 KM, kar predstavlja 160-odstotno potencialno rast. V Republiki Srbski je Telekom v 65-odstotni lasti države, pokojninski sklad ima 20-odstotni delež, odškodninski sklad 5-odstotne-ga, 20 odstotkov pa je bilo ponujenega javnosti (PlF-om in fizičnim osebam) v postopku vaučerske privatizacije. Pri ceni delnice okoli 1 KM na Banjaluški borzi je pod knjigovodsko vrednostjo in tudi drugi finančni kazalniki kažejo na bistveno podcenjenost te delnice. Po konzervativni oceni bi bil lahko Telekom Srbske prevzet po ceni 3,7 KM, kar predstavlja 270-odstotno potencialno rast. Hrvaški Telekom, Telekom Srbije in Telekom Makedonije imajo že strateškega partnerja ali pa ne kotirajo na borzi in njihovih delnic tudi ni mogoče kupiti, zato jih nisem posebej omenil. Za Telekom Črne gore pa obstaja problem pri nakupu zaradi nizke likvidnosti delnic in visokih stroškov nakupa, sicer pa so zanimiva naložba. Ta hitra analiza je pokazala na bistveno podcenjenost delnic telekomunikacijskih podjetij v državah nekdanje Jugoslavije. Tudi če do prevzemnih aktivnosti ne bo prišlo v kratkem, ta podjetja veljajo za podcenjena. Goran Dolenc, gdolenc@gbd.si GBD Gorenjska borzno posredniška družba, d.d. ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GOZDARSKI DELAVEC - SEKAČ, TRAKTORIST: do 18.9.04; št.d.m.: 2; ENES BAUĆ S.R, UL. STANETA BOKALA 3. JESENICE GRADBENI DEL; do 27.8.04; št.d.m.: 4; TABER, D.O.O., BRITOF 152, KRANJ DELAVEC BREZ POKLICA DELAVEC V PROIZV.; do 31.8.04; št.d.m.: 3; ADECCO H.R.. D.O.O.. KOLODVORSKA 10. UUBUANA ČISTILEC LETAL; do 7.9.04; št.d.m.: 3; HRIBAR BLESK. D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ ČISTILEC PROIZV. IN NEPROIZV. PROSTOROV; do 11.9.04; HRIBAR BLESK, D.O.O.. SAVSKA C. 34, KRANJ (del. m. všk. Loki) POMOŽNI DEL V PROIZV.; do 24.8.04; št.d.m.: 3; ADECCO H.R.. D.O.O.. KOLODVORSKA 10, UUBUANA ELEKTROINŠTALATERSKI POMOČNIK - POM. ELEKTRIKAR; do 28.8.04; št.d.m.: 4; EROTIK MALA-VAŠIČ IN PARTNER D.N.O., UL FRANCA JERALA 5, JESENICE POM. SLAŠČIČAR; do 27.8.04; ZORMAN MARKO S.P., SMLEDNI-ŠKA21, KRANJ MIZAR - MIZARSKA DELA III. in IV.; do 31.8.04; št.d.m.: 5; JELOVICA-LESNA INDUSTRIJA. D.D.. HRIB 1, PREDDVOR TALI LEC-LI VAR; do 24.8.04; št.d.m.: 2; ADECCO H.R., D.O.O., KOLODVORSKA 10. UUBUANA FORMAR LIVAR - TAULEC 2; do 31.8.04; št.d.m.: 2; ADECCO H.R., D.O.O.. KOLODVORSKA 10, UUBUANA KUUČAVNIČAR STROJNI; do 24.8.04; št.d.m.: 3; ADECCO H.R., D.O.O.. KOLODVORSKA 10, UUBUANA STROJNI: do 31.8.04; št.d.m.: 3; ADECCO H.R., D.O.O., KOLODVORSKA 10. UUBUANA do 28.8.04; št.d.m.: 4; EROTIK MALAVAŠIČ IN PARTNER D.N.O.. UL FRANCA JERALA 5. JESENICE OBLIKOVALEC KOVIN PRIPRAVUALEC VZORCEV; do 31.8.04; ADECCO H.R.. D.O.O.. KOLODVORSKA 10. UUBUANA SESTAVU. SESTAVIN IN SISTEMOV I.; do 27.8.04; št.d.m.: 2; KLA-DIVARŽIRI. D.D.. INDUSTRIJSKA UL 2. ŽIRI UPRAVU. OBDELOV. STROJEV; do 278.04; KLADIVAR ŽIRI, D.D.. INDUSTRIJSKA UL 2, ŽIRI VZDRŽEV. ORODIJ; do 28.8.04; NIKO KOVINARSKO PODJETJE. OTOKI 16. ŽELEZNIKI AVTOKLEPAR; do 24.8.04; PEU-HAN, D.O.O., BREZNICA 37. ŽIROVNICA KOVINOPASAR - PRIPRAVUALEC VZORCEV; do 278.04; ADECCO H.R.. D.O.O., KOLODVORSKA 10, UUBUANA (del. m. na Jesenicah) AVTOMEHANIK - AVTOSERVISNA DELA; do 15.9.04; MARKEU SABINA S.P. AVTO M&CO. BREZJE 78A. ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTROINŠTALATER; do 22.9.04; št.d.m.: 3; ELVO INŽ. ING. D.O.O., GRAJSKA C. 44. BLED ELEKTROMONTAŽER; do 24.8.04; ISKRA STIKALA, D.D.. UUBUANSKA C. 24A. KRANJ ELEKTROMONTER - ELEKTRO- MEH.; do 278.04; št.d.m.: 2; ADECCO H.R.. D.O.O., KOLODVORSKA 10, UUBUANA ELEKTROINŠTALATER - ELEKTRIKAR; do 28.8.04; št.d.m.: 4; EROTIK MAL^VAŠIČ IN PARTNER D.N.O., UL FRANCA JERALA 5, JESENICE ELEKTROMEHANIK; do 27.8.04; št.d.m.: 2; ADECCO H.R. D.O.O.. KOLODVORSKA 10. UUBUANA (del. m. na Jesenicah) SLIKOPLESKAR - BANDAŽER. KE-RAMIČAR; do 11.9.04; BOUĆ BORKA S.P.. KIDRIČEVA 4B. KRANJ AVTOLIČAR; do 24.8.04; PEU-HAN. D.O.O., BREZNICA 37. ŽIROVNICA ZIDAR GRADBENI DEL; do 27.8.04; št.d.m.: 2; LATIF BAHTIČ S.P, TITOVA 99. JESENICE do 27.8.04; št.d.m.: 2; TABER. D.O.O.. BRITOF 152, KRANJ POM. GRADBENIK; do 4.9.04; št.d.m.: 3; VAJDEC DAMJAN S.P., UL PRVOBORCA 6. JESENICE BAZENSKI REŠEVALEC IZ VODE; do 24.8.04; št.d.m.: 2; KOMPAS HOTELI. D.D.. BOROVŠKA C. 100, KRANJSKA GORA DIMNIKAR; do 2.9.04; ZLATKO PA-DOVAC S.P, LEVSTIKOVA UL. 7, ŽIRI VOZNIK AVTOMEHANIK - VOZNIK TOVORNJAKA; do 27.8.04; ISKRA INVEST. D.D., STEGNE 25A, UUBUANA ŽERJAVAR ŽERJAVOVODJA; do 31.8.04; št.d.m.: 11; ADECCO H.R.. D.O.O.. KOLODVORSKA 10. UUBUANA ŽERJAVOVODJA: do 24.8.04; št.d.m.: 11; ADECCO H.R.. D.O.O., KOLODVORSKA 10. UUBUANA PRODAJALEC - PROD. POSREDNIK; do 18.9.04; št.d.m.: 3; JAN-COMM. D.O.O., RETNJE 54. KRIŽE PRODAJALEC AVTOM., REZ. DEL, KMET. MEHAN.; do 27.8.04; AGROMEHANIKA, D.D., HRASTJE 52A, KRANJ KMETIJSKI TEHNIK - POSLOV. TRGOVINE; do 24.8.04; KMETIJSKA ZADRUGA KRIŽE, C. KOKRŠKEGA ODREDA 24. KRIŽE LESARSKI TEHNIK - MIZARSKA DELA I.; do 31.8.04; št.d.m.: 2; JELOVICA-LESNA INDUSTRIJA. D.D., HRIB 1, PREDDVOR STROJNI TEHNIK - MERILEC PLA-STIČ. IN ORODNIH DELOV; do 1.9.04; POLYCOM. POUANE NAD ŠK. LOKO 76. POUANE NAD ŠK. LOKO ELEKTROTEHNIK do 27.8.04; št.d.m.: 2; ADECCO H.R.. D.O.O.. KOLODVORSKA 10. UUBUANA do 27.8.04; št.d.m.: 2; ADECCO H.R., D.O.O., KOLODVORSKA 10. UUBUANA (del. m. na Jesenicah) VODILNI ELEKTROMONTER; do 22.9.04; ELVO INŽENIRING. D.O.O.. GRAJSKA C. 44. BLED ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK -VARNOSTNIK; do 27.8.04; KANJA PROTECT, D.O.O.. ŠERCERJEVA UL 18. RADOVUlCA RAČUNALNIŠKI TEHNIK - PROGRAMER CAM; do 31.8.04; INTEC TIV TISKANA VEZJA. D.O.O.. UUBUANSKA C. 24A. KRANJ GRADBENI TEHNIK - OPERAT VODENJE GRADBIŠČ; do 25.8.04; EGOLES. D.D.. KIDRIČEVA 56. ŠK. LOKA EKONOMSKI TEHNIK - MATER. KNJIGOVODJA, LOGISTIK; do 31.8.04; HOTEL BELLEVUE. D.O.O.. ŠMARJETNA GORA 6. KRANJ KOMERCIALIST - KOMERC. IN POMOČ V SKLADIŠČU: do 27.8.04; WOMARK, D.O.O., SPODNJI PLAVŽ 6B, JESENICE UPRAVNI TEHNIK - V SPREJEMNI PISARNI SODIŠČA: do 31.8.04; RS OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU, ZOISOVA UL. 2, KRANJ VARUH PREDŠOLSKIH OTROK -POMOČ VZGOJITEUlCI V VRTCU; do 278.04; OŠ FRANCETA PREŠERNA, VZG. VARSTV. ODD. KOKRICA, C. NA BRDO 45. KRANJ GIMNAZIJSKI MATURANT ZAST NA TERENU: do 18.9.04; št.d.m.: 15; GENERAU ZAVAROVALNICA, D.D., KRŽIČEVA UL 3. UUBUANA SPREMUEVALEC ZA GIBALNO OVIRANEGA OTROKA; do 31.8.04; OŠ ANTONA JANŠE, KRANJSKA C. 27A. RADOVUlCA Zavod Republike Slovenij« za zaposiovanie. GlinSkova ul 12. Ltubljana R AiO LO Konc Vas zanima, kaj se skriva za vašo pisavo? Spoznajte sebe In druge! Na podlagi enega samega rokopisa vam bo, spoštovani naročniki, grafolog opravil analizo pisave! Vzemite bel list papirja ter nanj napišite 10 do 15 vrstic prostega teksta in se podpišite. Skupaj z izrezanim kuponom nam ga pošljite na naš naslov. Berite Gorenjski glas in V njem poiščite svoje odgovore. Šifra - LEON Prav lepa vsebina, ki sem jo prebral nekajkrat. Prav imate določene stvari bi morali spremeniti, toda upam, da se bo to dogajalo v prihodnosti. Ste prav zanimiva osebnost, notranje nemirna in predvsem temperamentna, dinamična. Vse, kar vas obdaja, vas zanima, saj ste odprti in dojemljivi. Ste zelo zavzeti in prizadevni. Pri vas je vrlina, delati. Nikakor ne trpite površnosti. Življenje sprejemate z veliko žlico. Veste, ker ne vem, kaj ste po poklicu, bi si upal trditi, da bi vas postavil na kakšno vodilno delovno mesto. Predvsem iz dejstva, ker ste polni optimizma in pozitivnih misli. J/. 7 4? ^J^ ' 2ui '^i/t^_________ A» P Ji /S > ^^ ^^ ^^^ ^ /f 0 Grafoioško društvo - UURA Društvo za proučevanje pisave Partizanska ulica 2, 2319 Poljčane http://www.jurgec-sp.com e-mail: gd.laura@email.si G5M : 041/947-113 Šifra - ZORISLAVA Vsak danje nekaj posebnega, predvsem če ga znamo prav izkoristiti. Včasih si želimo uspehe, toda potem smo žalostni, ker nam ne uspe. Vprašanje je, Ige je vzrok. Pa poglejva. Ste oseba, kije premalo odprta in dojemljiva. Na stvari gledate predvsem negativno, osamljeno. Namesto da bi se bolj odprli, se ukvarjate s stvarmi, ki niso pomembna. Vračanje v preteklost, v spomine, nikakor ne more biti pozitivna lastnost. Kadar se preveč vračamo v preteklost, vase, smo žalostni in potrti. Obremenitev se predvsem pozna v nervozi. Včasih se za stvari odločate premalo zavzeto. Malo bolj se odprite in doživeli boste radost sreče. Sreča je vse kar nas obdaja, le sprejeti jo moramo. Torej, iztegnite roke, da vas popelje v prihodnost. Uho VV^v^:^ M^ to V \ k KUPON Grafološki kotiček Ime in priimek Ulica, hišna št., pošta in kraj Št. naročnika Izrezani kupon in tekst nam pošljite na naslov: Gorenjski glas. Zoisova 1, 4000 Kranj. Sodelujejo lahko vsi naročniki Gorenjskega glasa. V vsaki torkovi številki bosta objavljeni dve analizi. Če bo več prispelih tekstov, jih bomo obravnavali po datumu prispele pošte. Sodelujoči v akciji grafološki kotiček se strinjajo z objavo svojega teksta in odgovora. mmmm^ siiglas Torek, 24. avgusta 2004 KMETIJSTVO / cveto.2aplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • STRAN kvote Vlada je ob koncu julija spremenila pravila za dodelitev mlečne kvote. Rejci naj bi odločbe o odobreni količini prejeli do konca tega meseca. Krai^j - Evropska un^a je mlečne kvote kot ukrep za omejeva-i\je prireje mleka in za zmai^šanje presežkov na trgu z mlekom in mlečnimi izdelki uvedla pred dvajsetimi leti, po lani sprejeta reformi skupne kmetyske politike pa naj bi jih ohranila vsaj še do leta 2015. Slovenija jih bo v skladu s pristopno pogodbo uvedla v mlečnem letu 2005/2006, poskusno, brez dajatev za morebitno prekoračitev kvote, pa jih bo (je) že v mlečnem letu, ki se je začelo 1. aprila in bo trajalo do 31. marca prihodi\je leto. Vlada je marca letos za uveljavitev mlečnih kvot v Sloveniji sprejela dve uredbi, eno za poskusno leto 2004/2005 in drugo za naslednja leta, vendar je prvo ob koncu letošnjega julija že spremenila, napovedala pa je tudi spremembo druge. In kaj je razlog za spremembo? Po prvotni uredbi so rejci pri kvoti za oddajo mleka v mlekarno lahko izbirali med leti 2001/2002, 2002/2003 ali 2003/2004 (in se odločili za leto z največjo količino oddanega mleka), svet Evropske unije pa je 22. marca letos določil, da je osnova za do-deUtev kvote za leto 2004/2005 lahko le količina v mlečnem letu 2003/2004 in da bo le na tako dodeljene kvote možno letos izplačati mlečno premijo in dodatno plačilo za mleko. Letos dodeljene kvote tudi ne morejo biti osnova za dodelitev kvot v naslednjem letu, kot je predvidevala prvotna uredba, ampak bo za mlečno leto 2005/2006 potrebna ponovna razdelitev, tokrat na osnovi dosežene količine mleka v letošnjem letu. Ker bo za prihodnje leto treba kvoto ponovno razdeliti, je prenašanje kvote v letošnjem mlečnem letu postalo nesmiselno in ga ukinjajo, spremenjena uredba pa že letos omogoča pretvorbo kvot iz neposredne prodaje v oddajo mlekarnam in obratno. Brez prenosov, možna pa pretvorba Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo nacionalno kvoto razdelila med rejce do konca avgusta, pri tem pa bo upoštevala količine mleka v obdobju med lanskim 1. aprilom in letošnjim 31. marcem in tudi tri- Dodeljene kvota za mleko bo manjša od lani oddane količine. Bo treba zmanjšati prirejo? odstotno nacionalno rezervo. Kot je znano, so kmetijska gospodarstva v lanskem mlečnem letu, ki bo osnova za dodelitev kvot v letošnjem letu, oddala mlekarnam okrog 500 tisoč ton mleka in ga še okoli 20 tisoč ton prodala v neposredni prodaji, Slovenija pa je v pogajanjih z Evropsko unijo dosegla kvoto 467.063 ton za oddajo v mlekarne in 93.361 ton za neposredno prodajo. Iz tega izhaja, da bodo rejci za letošnje mlečno leto do- bili kvoto za oddajo v mlekarno, ki bo približno za desetino nižja od dejansko oddane količine mleka. Ker je pri neposredni prodaji okoh 70 tisoč ton neizkoriščene kvote, možna pa je pretvorba, naj bi jo v čim večjem obsegu preoblikovali v kvoto za oddajo v mlekarne in s tem približali "mlekarniško" kvoto dejanskemu odkupu. Pretvorba iz ene v drugo kvoto bo možna le na podlagi vlog posameznih rejcev. Razpis za razdelitev rezerve Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, bo ob dodelitvi letošnjih kvot za oddajo mleka v mlekarno nacionalna rezerva znašala tri odstotke, pri neposredni prodaji pa bo bistveno višja. Rezervo bodo najprej namenili za odpravo morebitnih napak pri dodeljevanju kvot, potem pa jo bodo delili na podlagi javnega razpisa, ki ga bo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predvidoma objavil do 1. oktobra. Z javnim razpisom bodo določili merila za dodeljevanje, ta pa bo treba priglasiti tudi Evropski komisiji. Rejci bodo vlogo za dodelitev kvote iz nacionalne rezerve morali oddati na predpisanem obrazcu agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja do začetka letošnjega novembra, vlogo za pretvorbo kvote pa do 24. decembra. Slovenija' bo morala spremembe, ki bodo nastale na podlagi pretvorb, posredovati Evropski komisiji do L februarja 2005, komisija pa bo na podlagi teh podatkov določila in objavila novo višino nacionalne kvote za oddajo in za neposredno prodajo, ki bo tudi osnova za razdelitev kvote med rejce v naslednjem letu. Odkupovalca je možno zamenjati Uredba o uvedbi kvot za mleko in mlečne izdelke določa, da mleko lahko odkupuje vsak, ki je registriran pri agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja in izpolnjuje še nekatere druge pogoje: ima poslovne prostore v Sloveniji, je registriran za odkup mleka in je pripravljen voditi evidence o oddanih količinah mleka in o tem poročati rejcem in agenciji. Čeprav so se uresničile napovedi, da bodo mleko še naprej odkupovale kmetijske zadruge in mlekarne, pa so se pojavili tudi nekateri novi odkupovalci. Na Gorenjskem sta med registriranimi odkupovalci tudi zasebnika, ki se ukvarjata s predelavo mleka -Ludvik Podjed iz Olševka in kmetija - sirarna Bogataj iz Gorenje vasi. Rejci so si morali sami izbrati odkupovalca najkasneje do konca maja, uredba pa jim omogoča, da si kasneje lahko izberejo tudi drugega. Cveto Zaplotnik Kmečki praznik pod Storžičem Bašelj - V Bašlju nadaljujejo tradicijo, tudi letos bodo pripravili etnografsko turistično prireditev Kmečki praznik pod Storžičem. Prireditev bo to nedelo z začetkom ob dveh popoldne v športno rekreacijskem centru v dolini Belice, tudi tokrat pa bodo prikazali nekatera stara kmečka opravila in običaje. Kot je v imenu organizatorja. Turističnega društva Bašelj, povedal njegov predsednik Rado Roblek, bodo letos prikazali pripravo drv za kurjavo v mrzlih zimskih dneh, striženje ovc (nekateri kmetje v vasi se ukvarjajo tudi z ovčerejo), pletenje košev in cajn (opravilo, ki ga le malokdo še obvlada) in zdravilno uporabo nekaterih "rožic" in drugih rastlin. Domačinke bodo poskrbele za domače dobrote, v krušnih pečeh bodo napekle kruh, postregle z masovne-kom in s svežimi krofi, pekli bodo tudi jarca in odojka. Tudi vse ostalo bo v znamenju kmečkega praznovanja: kegljali bodo za ko-štruna in ugibali, na katero mesto se bo "podelala" krava, za prijetno razpoloženje pa bo poskrbel ansambel Fantje z vasi. Prireditelji obljubljajo tudi nastop folklorne skupine Društva upokojencev Naklo in tria z Brnika, bogat srečelov in Še kaj. V ponedeljek, ko bodo že pospravili prireditveni prostor, bo ob 18. uri Še tekma med oženjenim! in samskimi. Glavni pokrovitelj prireditve, ki sodi tudi v okvir praznika preddvorske občine, bo Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj. C. Z. Z GLASOM DO BOUSE ZELENJAVE Obvezujoči roki Krai\j - Del(ček) dohodka kmetij predstavljajo neposredna plačila in druge državne pomoči, tudi za ta denar pa se je treba potruditi in pravočasno oddati vloge. Zahtevke za posebne in klavne premije za čas med 1. majem in 31. avgustom je treba oddati na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja v Času med 1. in 15. septembrom. Naj spomnimo še na dva roka! 30. avgusta se bo končalo zbiranje vlog na podlagi javnih razpisov za naložbe v kmetijska gospodarstva, za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti ter za trženje kakovostnih kmetijskih in živilskih izdelkov, do 10. septembra pa bodo odprti še javni razpisi za naložbe v živilsko predelovalno industrijo, za vlaganja v gozdove ter za ribištvo in ribogojstvo. C. Z. Zlata plaketa za Vrtnarstvo Antolin * Dorfarje - V Mozirskem gaju so v nedeljo zaprli razstavo Polet-te skozi cvetje, prireditelji pa so že prejšnjo soboto podelili priznanja najboljšim vrtnarjem, ki so se udeležili razstave. Komisija, ki sojo sestavljali strokovnjaki iz Slovenije, Nemčije, Avstrije in Nizozemske, je ocenila kakovost sadik, nasaditev cvetja in skupni vtis 38 domačih in tujih vrtnarjev, pri tem pa je najvišje število točk in zlato plaketo prisodila Vrtnarstvu Antolin iz Dor-farjev. C.Z. Vrt v rdečem: posadimo jagode, vložimo feferone Posadimo jagode, da se bomo z njimi junija lahko sladkali. Vsako leto se nekaterim rastlinam na vrtu godi tako dobro, da bogato obrodijo in jih ne moremo sproti pojesti. Pridelka je enostavno preveč, kar se nam je to poletje zgodilo tudi s podolgovatimi paprikami, bolj znanimi pod imenom feferoni. Potrudili pa se bomo tudi, da bi pri-hodnje leto imeli obilo rdečih jagod. Rdeče jagode obožujemo vsi Čeprav jagode sodijo med sadje, so hkrati zelo priljubljena vrtnina, saj skoraj ni Človeka, ki se z njimi ne bi rad posladkal. Jemo jih tako same, kot s smetano, iz njih pa naredimo tudi kompot ali marmelado. Odličen je tudi jagodov sladoled. Lahko jih s paličnim mešalcem zmik-samo, damo v jogurtove lončke in zamrznemo. Potem pa iz njih pozimi pripravimo kot sadni napitek in to same ali pa v kombinaciji s katerim drugim sadjem. Jagode potrebujejo pognojeno zemljo Če želimo jesti jagode konec prihodnje pomladi oziroma poleti, je zdaj čas, da jih posadimo na vrt. Najprej jim moramo pripraviti dobro zemljo. Tako gredo dobro prelopatimo in pognojimo s starim, preležanim hlevskim gnojem ali pa kompostom. Mi smo šli po sadike jagod k sosedi. kjer odlične jagode rastejo že tri leta. Jagode se vsako leto želijo razmnoževati same in to tako, da naredijo dolge vršičke, ki se potem ukoreninijo. Iz te nove rastline spet požene vršiček, se uko-renini in tako naprej. Mi smo rasthno "mamo" pustili v zemlji, izkopali pa smo "hčerke", ki so zrasle iz prve, druge in tretje vi-tice. Jagode posadimo na redko, saj se bo greda hitro zapolnila z novimi vršički iz katerih bodo zrasli novi grmi jagod. Rastline smo zato posadili v vrste. Med njimi je 50 centimetrov razdalje, med posameznimi rastlinami pa ravno toliko. Pri sajenju moramo paziti, da jc "srček" rastline nad zemljo, korenine pa so seveda pod zemljo. Nato vsako rastlino še zalijemo. nov, potrebujemo še liter kisa za vlaganje (9-odstotnega), 12 de- kagramov soli, 15 dekagramov sladkorja, 0,75 litra vode. Kis, vodo, sol in sladkor skupaj zavremo. Nato v vrelo tekočino vsu-jemo feferone, eno minuto naj vrejo, nato jih poberemo iz tekočine. Feferone ohladimo toliko, da jih lahko naložimo v kozarce. Zalijemo jih s tekočino v kateri smo feferone prevreli. Kozarce dobro zapremo ter jih pasteriziramo pol ure pri 90 stopinjah. Monika in Mateja Bertonce^ doronhM aiM4l o o . m 1. Kim Feferone vložimo v kozarce Feferone dobro operemo. Od-straniH jim bomo le peclje, sicer pa vložimo kar cele. Da bi vložili dva in pol kilograma fefero- izhepi.8i VMtlovmvki portsl ITMlftl OftMev To bo "pasulja 99 Ljubu Miloševiču iz Srednje vasi pri Šenčurju se je fižol na fižolovkah povzpel pet metrov visoko. Srednja vas - ''Ko sem leta 1962 iz srbskega Aleksinca prišel v Slovenijo, sem jedel pasulj zjutraj, opoldne in zvečer, tudi zdaj ga imam še zelo rad,'' pravi Ljubo Miloševič, očitno zadovoljen, da mu je v zelenjavnem vrtu ob hiši letos še posebej dobro obrodil nžol, ki je najboU primeren prav za "pasu^". Ljubo je letos vrt dobro pognojil, naklonjena mu je tudi narava, saj je vseskozi dovolj moče in toplote. Vse mu dobro raste in uspeva -paradižnik, korenček, solata, kumare ... Paradižniku je na začetku boj slabo kazalo, a je v rasti vse nadoknadil in se lepo odebelil. Najdebelejši, ki gaje doslej utrgal, je tehtal 72 dekagramov, nekaj debelih pa še raste. Še posebej je ponosen na fižol za "pasulj", ki seje povzpel do vrha pet metrov visokih fižolovk in naredil tudi veliko lepih dolgih strokov. In na eni bi se zanesljivo vzpel še višje, vsaj še en meter. Če bi se lahko, a se je moral obrniti navzdol. Ko bo dozorel, bo fižo-lovke izruval in potrgal stroke. "Fižola bo dovolj, lahko bom kuhal pasulj," pravi Ljubo in razkrije še eno posebnost svojega zelenjavnega vrta - črne pekoče feferone, za katere je seme prinesel iz Srbije. Odkar se je Ljubo upokojil (nazadnje je delal v Gradbincu), sta mu v največje veselje delo v zelenjavnem vrtu in v gozdu. Vsako jutro najprej pregleda stanje v vrtu, letos je ugotavljal, da seje stroČji fižol, ki se vije po žici, vsak dan povzpel približno za deset centimetrov. In kaj dela v gozdu? Nabira drva za kurjavo in jih potlej kar s kolesom vozi domov. Zeblo ga ne bo, kot pravi, drv ima za tri zime. C. Z. Ljubo ob pet metrovvisokih fižolovkah. Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberi.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasil Brskanje po malih oglasili še nilcoli ni bilo tal(o udobno. DELO mrnm Novice VESTNIK primorske Siuh'nki novice *'{ if * ^ GORENJSKI GLAS • 16. STRAN ZDRAVJE, DOBROTA/ tnfo@g-glas.si Torek, 24. avgusta 2004 9 telovadbo nad boleči križ Nepravilna telesna drža, nepravilno dvigovanje in dolgotrajno sedenje poslabšajo bolečino v križu. Ljublana - Udarila je kot strela z jasnega. Bolečina v krizu. In več tednov ni popustila. Marjanu se je to zgodilo prvič pri iye-govih 53 letih. Do takrat rednemu gibanju ni namenjal posebne pozornosti. Večino dneva je presedel. V službi, v avtomobilu in doma pred televizorjem. Bolečina ni izginila, zato je poiskal zdravniško pomoč. In začel redno telovaditi. Znebil se je bolečine v križu, ki se doslej še ni ponovila. Izkušnjo z bolečino v križu ima skoraj vsak človek. Slednja pri 90 odstotkih ljudi mine v dveh do treh tednih in običajno jo lahko obvladamo brez zdravniške pomoči. Pri polovici bolnikov se ponavlja. Bolečina v križu ni bolezen in ponavadi tudi ni znak nevarne bolezni. S pravilnim ravnanjem bolečino v križu lahko hitreje ublažimo in celo preprečimo. Je opozorilni znak prizadetosti ene ali več hrbteničnih struktur, le redko je znak nevarnosti za zdravje. Bolečino v križu si pogosto pridelamo sami, s slabimi navadami, med katere spadajo čezmerna telesna teža, nepravilna telesna drža, nepravilno dvigovanje težkih bremen, uporaba nizkih in mehkih sedežev ter dolgotrajno sedenje in ležanje. Dražljaji, ki vzburijo bolečinske živce, so lahko posledica majhne lokalne poškodbe in sproščanja snovi, ki jih dražijo, mišičnega krča, pritiska na bolečinske živce in stresa. Najpogostejši vzrok so mišice in obraba medvretenčnih ploščic in malih sklepov hrbtenice, med pogostimi vzroki pa so tudi zakostitve hrbteničnega kanala in pritisk na živčne korenine zaradi premika medvretenčne ploščice. Učinkovito zdravilo proti revmatizmu Ljubljana - Na kongresu Evropske hge proti revmatizmu so predstavili rezultate raziskave, ki je pokazala, da jemanje rofekoksiba enkrat dnevno izboljša simptome juvenilnega revmatoidnega artritisa (JRA) pri otrocih in mladostnikih, starih med 2 in 17 let, podobno kot uveljavljeno nesteroidno protivnetno zdravilo naproksen, ki ga bolniki jemljejo dvakrat dnevno. JRA je najpogostejša oblika artritisa pri otrocih, pri katerem gre za trdovratno vnetje sklepov, ki povzroči bor lečine, občutljivost, otekanje in v hudih primerih celo okvare sklepov. Najpogosteje.se začne v zgodnjih otroških ali najstniških letih, deklice pa prizadene pogosteje kot dečke. Pomočnik direktoija berlinske klinike Hehos Josef Zacher je povedal, da so rezultati raziskave jas- f no pokazali, da je odstotek otrok in mladostnikov, pri katerih se je med zdravljenjem z enkrat dnevnim odmerkom rofekoksiba pokazalo izboljšanje simptomov v sklepih, primerljiv z odstotkom tistih, ki so se zdravili z naproksenom. Rofekoksib zmanjša količino prostaglan-dinov in s tem zmanjša bolečino in vnetje. Po dvanajstih tednih seje izboljšanje pokazalo pri 54,5 odstotka bolnikov. Renata Skrjanc Bolečina v križu pri večini mine v dveh do treh tednih. ^Prim. mag. Nevenka Krčevski Skvarč, dr. med., meni, da bolečini v križu ljudje pogosto pripisujejo prevelik pomen, zaskrbljenost in nepravilno ravnanje pa njeno trajanje še podaljšajo. Lahko se celo zgodi, da človek zaradi bolečine v križu postane kronični bolnik, njegova bolečina pa prava bolezen. Kadar se to zgodi, je zdravljenje zapleteno in dolgotrajno. Bolečina v križu se kot bolezensko stanje pojavlja pri 5 odstotkih ljudi z bolečino v križu, pri 2 odstotkih se pojavi zaradi bolezni notranjih organov in samo pri 1 odstotku bolnikov je posledica resnih tumorskih in vnetnih procesov. Pri 85 odstotkih bolnikov točnega vzroka bolečine v križu ne ugotovijo. Najpogosteje se pojavi zaradi poškodbe ob dvigu težkega bremena ali ob nenadnem, nepravilnem gibu, lahko pa tudi med nosečnostjo, ko je hrbtenica bolj obremenjena. Krčevski Škvarčeva svetuje, da bolečino najprej poskušamo lajšati z ogrevanjem ali hlajenjem bolečega mesta, če bolečina ne mine, si pomagamo z analgetiki, ki jih brez recepta dobimo v lekarni. Odsvetuje pa daljše ležanje in mirovanje, saj je za odpravljanje bolečine v križu zelo pomembno gibanje, kajti hrbtenica je ustvarjena zanj. Učinkovite so vaje za raztegovanje in krepitev hrbteničnih mišic, pomaga tudi masaža. Brez odlašanja pa moramo poiskati zdravniško pomoč, če bolečino v križu spremljajo težave z odvajanjem vode in blata, omrtvelost v pre-sredku in spolovilu, omrtvelost in zbadanje v nogah ter težave pri premikanju nog. V teh primerih sta lahko prizadeta živčevje in hrbtenjača. Okrog 1 odstotek bolnikov z bolečino v križu mora na kirurško zdravljenje, najpogosteje zaradi hernije di-skusa in spinalne stenoze. Renata Škrjanc, foto: Kaja Pogačar DRUŽINSKI NASVE Ne-popolni starši (1) Damjana Šmid Rože na vrtu ine spominjajo na otroke in vrt me bolj kot karkoli drugega spominja na vzgojo. Gladiole, prelepe pisane rože, ki me spominjajo na staro mamo, so tiste, za katere mi je na vrtu najbolj mar. Spomladi jih čakam, da prilezejo na plan in poleti se veselim njihovih cvetov. Ko jih takole gledam, vidim, kako so odvisne od mene in moje skrbi zanje. Nekatere imajo ob sebi oporo, ki jo največkrat izkoristijo, da rastejo pokončno in lepo. Te so najlepše. Na tiste rože ob vrtni ograji sem računala, da si bodo oporo poiskale same, kar ob ograji. Njihova teža pa s cvetom naraste in nekatere so padle. Ker so rasle po svoje in ker sem napačno predvidevala, da si bodo pomagale same. Ko sem jim želela kasneje dati oporo, so bile v steblih že vse krive in naravnala bi jih lahko le tako, da bi jih zlomila ter s tem seveda uničila. Tako sem jih pustila in se sprijaznila z njihovo drugačno lepoto. Ob tem sem razmišljala o vzgoji in o tem, kaj vse je pravzaprav potrebno, da živo bitje uspeva in se razvija v pravo smer. Koliko otrok raste po svoje, ker so zgubljeni v prevelikem vrtu brez opore. Napada jih plevel, ki pa ga ne zmorejo in ne znajo sami izruvati. Lahko se le bolj ali manj uspešno borijo z njim in se trudijo, da bi s svojo drugačno rastjo dobili nekaj sonca zase. Starši smo res vrtnarji. In tisto, kar me žalosti je dejstvo, da današnji vrtnarji ne znamo več delati brez priročnikov. Da včasih v svoji skrbi po popolnih otrocih dajemo okrog njih preveč opore in jim tako odvzamemo možnost, da bi stali bolj sami. Ali obratno - da jim ne damo nobene.opore, misleč, da se mora otrok razvijati po svoje in da sam ve, kaj je dobro zanj in kaj ne. Za nobeno rožico ne moremo vnaprej vedeti, kam bo Šla, v katerem domu bo našla svoj prostor na okenski polici, koga bo razveselila za praznik. Tudi za otroke ne vemo, kakšna je njihova pot in kaj bodo postali. Zato je nesmisehio, da jim mi rišemo njihove načrte za prihodnost. Tisto, kar pogrešam pri vzgoji današnjih otrok, je spontanost in poznavanje otrokovih in naših potreb. Otroci potrebujejo človeške starše, ne popolne robote, ki nikoli ne naredijo napake. Vsaka napaka v vzgoji še ne prinese travme za vse življenje. Veliko travm pa dandanes nastaja zaradi naše želje po popolnih otrocih, po popolnih starših in popolnih družinah. Bolj kot kdajkoli prej je prav danes pomembno, da se zazremo v svoje vrtove, prisluhnemo svojim cveticam in jim damo predvsem tisto, po čemer hrepenijo. Oporo, spodbudo, starše, ki se smejijo in jočejo in delajo napake. Starše, ki se zaradi napak opravičijo in gredo naprej. Uboge so tiste cvetice, ki so odvisne samo od strokovne usposobljenosti svojih vrtnarjev, ki v svoji strokovnosti ne vidijo, kdaj je potrebno biti predvsem človeški. Kolesarjenje tudi za slepe Iz Berlina v Atene s tandem kolesi. Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije elektronsko povečevalo. Septembra para olimpijske igre v Atenah. Ljubljana - Dva para, štirje kolesarji. Slepa, slaboviden in dva videča. Albert in Jutta Balzert ter Ilona in Thomas Nicolai so se v začetku avgusta odpravili na dobriti 3500 kilometrov dolgo pot, ki jo bodo prekolesarili s tandem kolesoma. Njihovo potovanje se je začelo v Berlinu, sredi septembra pa se bo končalo v Atenah. Med kolesarjenjem, ki so ga poimenovali Tandem Aid, bodo slepim in slabovidnim v devetih državah podarili tehnične pripomočke. Včeraj so se nemški kolesarji ustavili tudi v Ljubljani. V prostorih Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije so jim pripravili prijazen sprejem, slepa kolesarka Jutta Balzert in slabovidni kolesar Thomas Nicolai, polovica kolesarske odprave Tandem Aid, sta predstavnikom omenjene zveze izročila sodobno elektronsko povečevalo, ki bo slabovidnim pomagalo pri branju in jim ©mogočilo dostop do različnih informacij, namestili pa so ga v čitalnici omenjene zveze. Pripomoček je darilo nemške fundacije German Funke Fundation, ki spodbuja in podpira projekte za slepe in slabovidne osebe. Nemška odprava bo na dveh tandem kolesih poleg Slovenije prekolesa-rila tudi Češko, Slovaško, Madžarsko, Hrvaško, Srbijo in Črno goro, Romunijo, Bolgarijo, 16. septembra, dan pred začetkom para olimpijskih iger, pa bodo kolesarjenje končali v Atenah. V vseh državah, skozi katere potujejo, bodo slepim in slabovidnim podarili sodobno napravo za lažje branje. Elektronsko povečalo stane dobrih 700 tisoč tolarjev, tehnični pripomočki, ki jih bodo v okviru akcije Tandem Aid podarili slepim in slabovidnim v deve- tih državah pa stanejo 25 tisoč evrov. Člani odprave Tandem Aid so povedali, da so se na projekt šesttedenskega kolesarjenja po Evropi pripravljali dobro leto in v tem času zbirali tudi sredstva za donacije in pomoč slepim in slabovidnim. Do postanka \ Ljubljani so prekolesarili skoraj tretjino poti, celotna pot pa bo zanje zahtevna preizkušnja. "Namen kolesarske odprave ni le finančna pomoč organizacijam slepih in slabovidnih v državah skozi katere potujemo, ampak tudi dviganje zavesti slepih in slabovidnih oseb ter spodbujanje h kolesarjenju, ki ga omogočajo prav tandem kolesa za slepega ali slabovidnega in za videčega kolesarja," je dejal Nicolai, ki se mu je zamisel za omenjeni kolesarski projekt porodila pred dvema letoma. Tudi v Sloveniji slepi s spremljevalci že kolesarijo na tandem kolesih. Po besedah referenta za tehnične pripomočke na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki ima 3600 Članov, Bogdana Sakside imajo takih koles več kot 40, nekaj jih je v njihovem domu na Okroglem pri Naklem in v Čatežu. Renata Škrjanc Korak za novo življenje V Sloveniji vsako leto 3600 poškodb glave. V kranjskem dnevnem centru Korak nujno potrebujejo vozilo za prevoz varovancev. Krai\j - Korak k človeku in za človeka. Hiša, v kateri poleg ducata varovancev bivajo še sonce, dobra volja in pryaznost. Kraiyski dnevni center za odrasle Korak, svoja vrata je odprl pred enim letom, je drugi dom za osebe po poškodbi glave z Gorenjskega. Posledice teh poškodb so običajno zelo hude in posamezniku povsem spremenijo življenje. Začeti mora znova, saj izgubi velik del svoje identitete. Vrata kranjskega Koraka so bila na stežaj odprta, v njem pa kljub soparnemu poletnemu dnevu delovna vnema in glasno pomenkovanje na vsakem koraku. Varovanci že izdelujejo novoletne voščilnice in okrasne izdelke iz gline. Njihova domišljija ima res krila in tudi letos bodo presenetili s. svojim darilnim programom. Med njimi je pesnik Rok, Marko se je našel pri risanju voščilnic, Jože spremlja olimpijske igre, David skrbi za hišni vrt, vsi "stanovalci nanjanje z zaposlitvenimi tehnikami. "V skupini imenovani zrcalo tedna preko časopisov ohranjajo stik s svetovnimi dogodki, hodijo v knjižnico in uporabljajo računalnik. Ne moremo jih vrniti v stanje pred nesrečo, lahko pa jih gimnazijci. Korak pa so lepo sprejeh tudi sosedje. Varovanci so junija uživali na poletnem taboru v Marindolu v Beli krajini, kamor so odšli s spremljevalci, brez staršev, in kjer so uživali v zelo raznolikih aktivnostih. Tabor je stal Koraka pa za to, da je v njem v vsakem trenutku dovolj dobre volje in prijaznosti za vsakogar. Letos bodo izdelali okrog 3000 voščilnic in veliko glinenih izdelkov, kijih bodo potem prpdali (več podatkov dobite na tel. številki (04) 234 02 39). Jeseni bi radi kupili vozilo, ki mora biti prilagojeno prevozu invalidov, saj ga nimajo in si morajo pomagati z avtomobili zaposlenih. "Za poifioč bomo prosili tudi podjetja, zbrati moramo okrog 5 milijonov tolarjev, 1 milijon smo doslej že zbrali. Službenega vozila za prevoz varovancev nimamo, ga nujno potrebujemo, saj jih je treba peljati k zdravniku in vozilo mora biti dovolj veliko tudi za invalidski voziček. Poleg tega bi radi uredili še prostor za fizioterapijo, kajti od za-čelka julija sta redno zaposleni tudi fizioterapevtka in medicin- Varovanci Koraka že mislijo na praznike. Voščilnice bodo tudi letos domiselne. ska sestra, kar je pomembna z maga ne le za naš dnevni center, ampak tudi za ostale po Sloveniji," je povedala direktorica Koraka Mateja Korošec. Kranjski Korak, v njem so varovanci stari od 21 do 53 let, ima koncesijo za 11 oseb, po besedah Koroščeve bodo zaprosili še za sedem dodatnih mest, hiša pa jih lahko sprejme največ 20. Dnevni center omogoča osebam po poškodbi glave, da živijo v svojem domačem okolju, v centru pa poskrbijo za rehabilitacijo in za sez- opremimo z veščinami, ki povečajo kakovost njihovega bivanja. Hidi pri varovancih z najhujšimi poškodbami glave moramo vzbuditi občutek vrednosti, da si povrnejo samozavest in samopodobo. Zavedati se moramo, da posledice poškodb glave ostanejo vse življenje," je dejala Koroščeva. Na prihod v Korak čaka pet odraslih oseb, v centru pa so veseli tudi prostovoljcev, ki so pripravljeni pomagati in delali z varovanci. Na področju prostovoljnega dela dobro sodelujejo s kranjskimi 1,8 milijona tolaijev in v Koraku si želijo, da bi postal stalnica. V Sloveniji je letno 3600 poškodb glave, od tega 360 zelo hudih, posamezniki pa posledice čutijo vse življenje, saj nesreča povsem spremeni njegov tok. Po nesreči se vse začne znova. Drugače. Največ poškodb je v starosti od 17 do 26 let, v svetu poškodbe glave imenujejo tiha epidemija. Zato je nasvet o uporabi čelade zelo na mestu, saj vas lahko obvaruje najhujših |x)sledic. Renata Škrjanc, foto: Kaja Pogačar rf 11 Torek. 24. avgusta 2004 AVTOMOBILIZEM/ matjaz.gregoric@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Test: Audi A6 3.0 TDI quattro tiptronic V V Troboj prestižnih nemškili avtomobilskih znamk se zdi silovitejši kot kdajkoli prej, saj se BMW, Mercedes-Benz in Audi neprestano spopadajo z novimi tehnološko vrhunsko podkovanimi štirikolesniki. Audi je v bitko spet odločno vstopil z novim A6. Nadaljevanje zgodbe. Pri znamki s štirimi krogi so se z novim A6 odločili nadaljevati zgodbo uspešnega predhodnika. Zato so tudi tokrat izpeljali oblikovno in tehnično prelomnico, zaradi katere je nova šestica večja, oblikovno všečna in bolje tehnično podkovana. Postavna limuzina že na prvi pogled kaže nove oblikovne smernice. Na "nosu" se dokončno uveljavlja novi Audijev obraz, s trapeza-sto, s kromirano letvijo obkrožena masko hladilnika, ki se nadaljuje tudi pod odbijačem, moderno oblikovani žarometi dopolnjujejo videz značajsko moč- nega avtomobila, mišičaste bočne linije in rahlo ovalen strešni lok pa se končajo v elegantno športnem, skoraj kupejevskem zadku. Zato bo skupina tistih, ki jim zunanjost ne bo všeČ, verjetno zanemarljivo majhna v primerjavi z onimi, ki priznajo, da so v Ingolstadtu naredili všečen avtomobil. Več prostora za boljše udobje. Povečane zunanje mere imajo seveda odločilen vpliv na boljši prostorski izkoristek potniške kabine. Rahle težave, ki jih je imel s prostornostjo na zadnji klopi predhodnik, so odpravljene in A6 se zlahka uvršča med udobne potovalne limuzine, namenjene tudi ali predvsem poslovni uporabi. Izboljšano udobje v zadnjem delu, dopolnjujeta bolje dodelana sprednja sedeža z izdatno nastavitvijo. Na voznikovem delovnem prostoru se prepletajo značilna ger-. manska redoljubnost, sodobni pripomočki in rahlo konzervativno oblikovanje, vse skupaj pa je dopolnjeno s prestižnimi do- OCENA slabo - ★**** odlično) Zunanjost: ****/★ Notranjost: ★★★*/* Udobje: ★★★★/★ Motor: ***** Vozne lastnosti: ***** Varnost (Euro NCAP): ? Končna ocena: ****/* TEHNIČNI PODATKI J Mere:.........d. 4,916 š. 1,855, v. 1,578 m, medosje 2,229 m Prostornina prtljažnika: ............................546 I Teža (prazno v./ dovoljena): ..................1765/2345 kg Vrsta motorja: ......................šestvaljni, turbodizelski GIbna prostornina:............................2967 com Največja moč pri v/mIn:............165 kW/225 KM pri 4000 Največji navor pri v/min:......................450 pri 1400 Najvišja hitrost: .............................. 243 km/h Pospešek 0-100 km/h: ..........................7,3 sek Poraba goriva po EU norm.: ...........12,0/6,5/8,5 1/100 km Maloprodajna cena:.........................11.716.020 SIT Zastopnik:......................Porsche Slovenija, Ljubljana datki, kot so vložki brezovega lesa ali svetlo usnje na sedežih in notranjih oblogah. Armaturna plošča je pregledna in skoraj vsa stikala so natanko tam, kjer jih voznik tudi pričakuje. Merilniki so osvetljeni v kombinacijo rdečih in sivkastih številk, dobro berljiv je tudi zaslon na vrhu sredinske konzole. Katere informacije se pojavljajo na njem, je odvisno od doplačilne nadgradnje osnovnega multimedijskega upravljalnega sistema. Delovanje pomembnejših sistemov od nastavljanja klimatske naprave, do radijskega sprejemnika voznik uravnava z okroglim vrtljivim in štirimi dodatnimi gumbi na dnu sredinske konzole. Sis- I tem je še vedno relativno zapleten in zahteva odvračanje voznikove pozornosti s ceste, a v primerjavi s tistim, kar ponujajo bližnji tekmeci, še najbolj logičen in prijazen za uporabo. Količina opreme namenjena udobju navzgor skoraj ne pozna omejitev, toda tudi cena se dviguje v zvezdne višave; pravzaprav cena osnovnega modela z dokupom bolj ali manj potrebnih dodatkov brez večjih težav krepko naraste, kajti za nekatere kose opreme je treba odriniti tudi pol tolarskega milijona ali še celo kaj veČ. Najdražji pogonski stroj. 3,0-litrski turbodizelski šest-valjnik ob zagonu pritajeno prede svojo dizelsko pesem, toda ob pritisku na plin zarjove kot razjarjena zver in težko limuzino naglo požene v dir. Z visokim navorom in uglednimi 225 konjskimi močmi je ta motor zlahka kos vsem voznikovim željam in se odlično razume s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom, ki poleg osnovnega in športnega režima pretikanja, vozniku dovoljuje, da tudi sam določa (s prestavno ročico ali vzvodoma na volanu), kdaj je primeren čas za prestavljanje navzgor ali navz- dol. Treba je vedeti: zmerna vožnja ne povzroča pretiranih odstopanj od tovarniško obljubljene porabe goriva, a vendar se je le težko brzdati in tega audi-ja voziti v paradnem stilu, zato se povprečje izide pri 10,3 litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov. Podvozje je pri tem avtomobilu kljub limuzin-skemu poslanstvu, naravnano na dinamično vožnjo, a ne v tolikšni meri, da bi bilo prizadeto potniško udobje. Štirikolesni pogon quattro skrbi, da se avtomobil na cesti obnaša zanesljivo in hkrati uglajeno, le ob pretirano ostri vožnji skozi ovinke je mogoče zaznati željo po zdrsu z želene smeri, vendar pri tem hitro posreduje nadzorna elektronika. Komu ukrasti kupce? Audi A6 se mora s svojimi načeli odločno postaviti ob bok dvema močnima tekmecema, BMW-ju serije 5 in Mercedes-Benzu razreda E. Pri tem so v Ingolstadtu najbrž nehote Škodovali hišnemu zastavonoši audiu A8; A6 namreč ni več toliko manjši, da mu ne bi mogel ukrasti nekaj kupcev. Matjaž Gregorič Oživljanje starega v novem dm in Stm ali na CCStO Juznkorejska Kia jeseni z novim terencem z znanim imenom Sportage. v letošnji pestri avtomobilski jeseni bodo sadove obirali tudi pri južnokorejski avtomobilski tovarni Kia. Njihova novost bo dolgo , pričakovani manjši terenec sportage, katerega ime se je že pojavljajo pri predhodniku. Novi sportage je plod skupnega razvojnega dela v matičnem koncernu Hyundai, zato si bo novinec večji del mehanike delil s pravkar svežim Hyundaijevim modelom tucson. Novi sportage, razen imena, z modelom, ki so ga uspešno prodajali v devetdesetih letih in prenehali izdelovati že pred časom, nima nič skupnega. Oblikovalci so poskrbeli za sodobno zunanjost, sodobno tehniko in več nivojev opreme. Za pogon so predvideni trije motorji, ki so prav tako enaki kot v bratrancu hyundaiju tucsonu. Osnovo bo predstavljal 2,0-litrski bencinski štirivaljnik, na vrhu bo 2,7-litr-ski bencinski šestvaljnik, vmes pa še za evropske kupce verjetno najbolj zanimivi 2,0-litrski turbodizelski motor z neposrednim vbrizgavanjem goriva po skupnem vodu, s katerim si bo mogoče omisliti tudi samodejni menjalnik. Po vzoru nekaterih konkurenčnih modelov bo sportage na voljo v izvedbi s pogonom na dve ali štiri kolesa; štirikolesni pogon bo popolnoma avtomatiziran in z nadzorom elektronike, ki bo delovala s pomočjo tipal za zaznavanje zadrsa na posameznih kolesih in prerazporejanje navora. Poleg tega tovarna obljublja tudi veliko varnostne opreme. Kymcovo štirikolo KXR 250 je eno redkih z možnostjo registracije. . ' v i ♦ ♦ Kia bo sorento prvič postavila na ogled na septembrskem avtomobilskem salonu v Parizu, prodaja na evropskih trgih pa se bo začela predvidoma že v oktobru. Prihodnje leto naj bi evropskim kupcem zagotovili 20.000 vozil. Podjetje KMAG, ki ima na skrbi uvozniŠke posle za Kio pri nas, novinca pričakuje proti koncu leta; ker ima južnokorejski proizvajalec že nekaj časa precej težav s premajhnimi proizvodnimi količinami, se načrtovani začetek prodaje lahko tudi še premakne. Matjaž Gregorič, feto: Kia Motors Štirikolesni motocikli, ki bolj ali manj uradno nosijo kratico ATV (Ali Terrain Vehicle), so pri nas precej redko videna vozila. Toda že nekaj časa gredo tudi t ta zanimiva vozila za cesto in brezpotja kar dobro v denar tudi med slovenskimi ljubitelji moto-ciklističnih pustolovščin. Razlog za to je tudi v možnosti registracije, ki jo imajo kot eni redkih štirikolesniki tajvanskega proizvajalca Kymco. Njihovo najmočnejše štirikolo (takšen je izraz naveden v potrdilu o skladnosti za vozilo homologiranega tipa) poganja 250-kubični vodno hlajeni štiritaktni motor, z 12,5 kilovata moči pri 700 vrtljajih. Atraktivno oblikovano štirikolo ima samodejni menjalnik s prestavo za vzvratno vožnjo, na kolesa pa so nataknjene cestne pnevmatike, ki jih je mogoče nadomestiti tudi s terenskimi. Kymco 250 KXR je namreč bolj naklonjen vožnji po brezpotjih kot po asfaltu, kjer je zaradi verižnega pogona, nepredvidljive lege in teže (196 kilogramov) težje obvladljiv in tudi ne dopušča veliko voznikovih napak. Nagibanje pri zavijanju zaradi teže in štirih koles nima skoraj nobenega učinka, zato je treba skozi ovinke previdno, še bolj pa prek izrazitejših asfaltnih grbin. Povsem drugače je na peščenem ali travnatem terenu, kjer se štirikolo počuti bolj domaČe in je tudi vožnja zato prijetnejša. Na sedežu pod katerim je skromno odmerjen prostor za drobnarije (ne pa tudi za čelade) seje dovoljeno voziti vozniku in sopotniku, za prevoz manjše količine prtljage pa si je za doplačilo mogoče omisliti nosilec. Tistim, ki obvladajo motociklistične veščine je Kymcov XKR 250 (obstajajo tudi šibkejša štirikolesa s 50- ali i50-kubičnim motoijem) seveda kot nalašč pisan na kožo za zabavo, dokaj prijazna pa je tudi cena 1,19 milijona tolarjev. K temu je seveda treba prišteti še stroške registracije, imeti vozniški izpit B kategorije in obvezno uporabljati čelado. Matjaž Gregorič, feto Kymco NA KRATKO Toyota za Posočje Vodstvo podjetja Toyota Ad-ria, d.o.o., seje po julijskem potresu v Posočju, v katerem je bilo poškodovanih 1752 objektov (od tega več kot tisoč v občini Bovec), odločilo, da bo občini s finančno donacijo pomagalo pri popotresni obnovi. Predsednik podjetja Toyota Adria, d.o.o., Tatsuya Ono je županu bovške občine Danijelu Krivcu, predal ček v višini milijon tolarjev za obnovo tamkajšnje knjižnice in kulturnega doma. V knjižnici se je med potresom delno zrušil strop, in kot je dejal župan Krivec, je velika sreča, da v času potresa v prostorih ni bilo ljudi. Toyota Adria, d.o.o., se social-no-družbeno udejstvuje tudi pri evropski kampanji Rdečega križa in sicer pri proj ektu Varnost v cestnem prometu in prva pomoč za otroke, Priročnik dobre prakse. Ford za policijo Uvoznik za vozila Ford podjetje Summit motors Ljubljana, je predalo prvi kontingent vozil ministrstvu za notranje zadeve. Paleta novih patruljnih vozil je sestavljena iz skupno 50 vozil ford focus karavan, opremljenih z 1,8 TDDi motoijem. Vsa vozila so opremljena s posebno dodatno opremo, ki ustreza potrebam in namenu patruljnih vozil policije. Ob tej priložnosti so policistom zaželeli varno vožnjo ob opravljanju njihovega dela. Ssangyong se bo širil Ssangyong Motor Co., četrti največji korejski proizvajalec avtomobilov, bo povečal svoje proizvodne zmogljivosti in do 2007 s 400.000 vozili več kot podvojil svojo letno proizvodnjo. Ambiciozni projekt bo Ssangyongovo letno proizvodnjo s sedanjih 180.000 vozil povečal na 400.000 vozil. Iz podjetja so sporočili, da bo razširitev sedanje tovarne Pyeongtaek, stala približno 2 milijardi ameriških dolarjev. Ssangyong, ki večinoma proizvaja športne terence, kot so Koran do in Rexton, v tujino prodaja samo 21 odstotkov svoje celotne prodaje. Majhen izvoz je glavna pomanjkljivost tega avtomobilskega proizvajalca, poleg padajočega korejskega gospodarstva, ki je bistveno prizadel Ssangyongovo prodajo. Odločitev o širitvi tovarne prihaja en teden po prispetju ponudbe o odkupu 48-odstotnega deleža Ssangyonga, ki jo je poslal Shanghai Automotive Industries Corp. Ponudba tega kitajskega velikana bi v primeru uspešno zaključenega prevzema jamčila stalno investicijo. Kitajski avtomobilski proizvajalec namerava kupčijo izpeljati do konca oktobra. M. G. Rablj ena vozila Delovni čas: med tednom: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure, e-maii: lgor.pogacnikft?a-l.si Znamka in tip Opel Astra 1,8 16v kar. air, s\, cz, es Fiat Brava 1,6 sx sv, cz, es, air Renault Twingo 1,2 VW Golf 1,4 3v 2xair, sv, cz, es Renault Clio 1,2 3v 2xair VW Polo 1,4 3v 2xair, cz, es R Laguna break 1,8 sv, cz, es, air R Megane Coupe 1,6 2 air, sv,cz,es R Laguna 3,0 v6 ak, abs, sv, cz, es, eo R Clio 1,2 3v abs, 4air, sv, cz, es Opel Astra 1,6 sv, cz, air Fiat Punto 1.2 3v k, 2air, sv, cz, es, r R Thalia 1,4 16v air k, abs, 2air, sv Letnik-barva 1995 modra 1996 bela 1998 bela 1997 rdeča 2000 rdeča 1998 srebrna 1997 bela 1998 rumena 1999 met. modra 2003 rdeča 2001 rjava 2003 modra 2004 srebrna Cena v Sit 590.000,00 880.000,00 840.000,00 1.080.000,00 1.099.000,00 1.150.000,00 1.280.000,00 1.290.000,00 1.680.000,00 1.830.000,00 1.840.000,00 1.890.000,00 2.140.000,00 RENAULT vs-ww.alpütour-rcmont.sl Za vozila z garancijo vam ^mčimo; ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 82 TOCK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VO/JLA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOC NA CFSn Vli^O .\I J mPRAVni) ♦ no 12 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO i.H(irM)A -(; v()/.ii,nz(;-\R'\N(;ii() -K KIJ\1\ • SViSFKVOUlLW • a. {;i:vi KALNI) 7.AKI.M'A\»: - K K.-\i)in -LS Ki.i-KiK inii..siT:Ki:i • AIR AlKHAn mm Vse za va$ avto na enem mestu: D.D. KRANJ StRVlSNO PRODAJNI CLNTI-.R KRANJ. i.JUBUANSKA 22 Rabljena vozUa: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215 ♦ Prodaja vo/il Keiuiult ♦ Vz(lr?;(!vrazd Kavčič McDonalds zapira svoja vrata že ob polnoči. "Olimpüska" razstava Dušana Lipovca Kamnik - Olimpijske igre so v prvi vrsti sicer res namenjene Športnikom in njihovemu merjenju moči, a dogodek, ki je tudi letos v Atenah za nekaj tednov središče pozornosti vsega sveta, je lepa priložnost tudi za stvari, ki s športom na prvi pogled nimajo nobene povezave. Športni dogodek je kot lepo priložnost letos tako izkoristil tudi Dušan Lipovec, akademski slikar, rojen v Kamniku, ki v času 28. olim-pijskih iger svoje slike razstavlja v veleposlaništvu Republike Slovenije v Atenah. Razstava, ki jo je umetnik postavil v sodelovanju z veleposlaništvom in Olimpijskim komitejem Slovenije, ima precej širši pomen, saj se bo na slovenskem, veleposlaništvu v času olimpijskih iger odvijala vrsta različnih sprejemov in dogodkov, ki bodo lepa priložnost za promocijo naše države. Izbor slik je zato taksen, da predstavlja slovensko motiviko v različnih slikarskih tehnikah: olja, akrili, tempere, gvaši in akvareli. Lipovec, ki se sicer ukvarja tudi z likovno kritiko, kiparstvom, fotografijo in Uteraturo, je na do sedanjih več kot 100 samostojnih likovnih razstavah dobil že več nagrad in priznanj, še eno nagrado z diplomo in zlato medaljo za sliko "Ljubljana" pa je prejel tudi letos v Grčiji na razstavi v Flo-ban Art Gallery, ki bo na ogled med olimpijskim dogajanjem v Grčiji. Jasna Paladin \a Roblek bom odšel Pri Roblekovem domu na Begunjščici že tretja glasbeno-planinska prireditev pod naslovom: "Na Roblek bom odšel", Begui\je - BegunjŠčica je gora nad dolino Drage, na kateri stoji priljubljena planinska postojanka Roblekov dom (1657 m), ki ga že več kot 70 let oskrbuje Planinsko društvo Radovljica. Pod vznožjem BegunjŠčice na višini 586 m nad morjem leži vasica Begunje. Tu sta se rodila brata Vilko in Slavko Avsenik in tukaj se je rodila njuna glasba. Svojo glasbo sta ponesla tudi v druge dežele, saj njune pesmi igrajo in prepevajo v vseh krajih sveta. Le kdo ne pozna pesmi: "Na Goli- ci" t» Na Roblek bom odšel "Tam, kjer murke cveto", "Pastirček" in še mnogo, mnogo drugih. Številne pesmi bratov Avsenik že veljajo za ponarode-le in so v železnem repertoarju številnih narodnozabavnih ansamblov, ki nadaljujejo tradicijo njunega ansambla. Prav zaradi priljubljenosti in tradicije ohranjanja Avsenikove glasbe je bila v soboto, 7. avgusta, pri Roblekovem domu na Begunjščici že tretja glasbeno-planinska prireditev pod naslovom: "Na Roblek bom odšel", ki jo organizirajo skupaj Planinsko društvo Radovljica, gostišče "Avsenik", klub "Avsenik" in hišni ansambel "Avsenik", kije na prireditvi tudi igral. Prireditev se je začela ob 12. uri in več kot 500 planincev in ljubiteljev Avsenikove glasbe iz vse Slovenije je uživalo v sončnem vremenu in zvokih Avsenikovih melodij. Za popolno kulturno vzdušje je poskrbel še mešani pevski zbor Antona Tomaža Linharta iz Radovljice. Vrhunec je prireditev dosegla, ko so s helikopterji pripeljali brata Vilka in Slavka Avsenika. Žal je to res edinstveno vzdušje pokvarilo popoldansko neurje, ki je bilo tako silovito, da je zemeljski plaz zasul cesto Draga - Polj-ška plarrina in tako več kot 40 avtomobilov, ki so bili parkirani na planini odrezal od doline. Cesta je bila zopet prevozna šele ob 10. uri zvečer. Bila je res zanimiva in pestra sobota in pozdrav vseh navzočih ob odhodu je bil: "Nasvidenje prihodnje leto" Tone Tomše Spoštovani naročniki Gorenjskega glasa in kupci Mercatorja! v soboto, 11. septembra 2004, se bomo odpeljali na izlet po Primorskem z "Merca- torjevim vlakom" skupaj z 250 srečnimi izžrebanci (kupci Mercatorjevih centrov na Gorenjskem ter naročniki Gorenjskega glasa). Pot z vlakom se bo začela ob 7. uri v Kranju, se nadaljevala preko Jesenic, nas odpeljala na Most na Soči, v Novo Gorico, Sežano, Postojno in nas preko Ljubljane pripeljala nazaj v Kranj ob 21.30. "Mercatorjev vlak" bo s sabo pripeljal številna presenečenja in čaka nas resnično lep in nepozaben sobotni izlet. Naročniki Gorenjskega glasa izrežite nagradni kupon in izpolnjenega z vsemi podatki (ne pozabite vpisati naročniške števi -ke) oddajte v nagradne skrinjice, ki jih boste našli v Mercatorjevih centrih na Prtmsko-vem, Jesenicah ter v Mercatorjevem hiper-marketu v nakupovalnem centru Supernova. Nagradne kupone oddajte naj-kasneje do 3. septembra 2004. In ne poza-bite, naročniki Gorenjskega glasa lahko s sabo povabite še nekoga, s katerim želite preživeti sobotni izlet. Tudi v Mercatorjevih centrih na Primskovem v Kranju, Mercatorjevem hipermarketu v nakupovalnem centru Supernova ter na Jesenicah vas, spoštovani kupci, čakajo nagradni kuponi. Obiščite centre, poiščite nagradne kupone, izpolnjene oddajte v nagradne skrinjice in sodelujte v nagradnem žrebanju. Z malo sreče se boste odpeljali na izlet z "Mercatorjevim vlakom". Srečni izžrebanci, ki se bodo udeležili izleta z "Mercatorjevim vlakom", bodo objavljeni v Gorenjskem glasu v torek, 7. septembra 2004. ri IMercator Center Kranj fj Mercator Center Jesenice Tä Mercator Hipermwket Kraii{| ^ (X)KENJSKJ Nagirac9ni kupoT^ z& ime in priimek naslov Ispabiitc kupon in »odclujiv v nii^radncni i^.rcbanju icr ic popc^fe n^ Mercatorfcviro vUkotn.Upoštevali burno kupone, ki bodo priKpoli do vkl^i 3.icptembra 2004. Nagradne kiiponc Uhko oddate v: Mercator CeMcr Knraj» Ceatu Staneta Žagarja 69 Mercator Center Jesenice, Spoditji plavi 5 Mcroetor Hipotroarket Kmofi v NC Supernova, Stara ccgta 25 kraj In poštna itevilka telefon podpis naročniška številka GORENJSKEGA GLASA iL /frhp4n|<' hi» pou^k^lo 4 »vptcnU>r.* 2004 v Mcrcutor crmui Rr.inj, Mcft:«tof Centru j«*»cnKc ni v Mrri AUtt Mipt-fnurkctu Kfanj \ NC Sup^riu^v«. S podpijiom pottjujctc» nc striiiU^c H pr,n lil v jyri. Nt /tum iuj>fajcficx>' ho objavljen v (lORMNJSKEM CI.ASr 2(H)4. l'o^i.itki n.i n;i^'r.ulncfi) kuponu sc bodo uporabljali i/Lljiis^no /a potfobf nakup m poyoj /a srtdclm'^njr. i/>rrb.uK i bo« v TomaŽ Vrhunc iz Železnikov je že nekaj let razmišljal o rodbinskem srečanju, potem pa je navezal stike z najstarejšim članom rodbine, 82-letnim dr. Markom Vrhuncem iz Ljubljane, ki je bil nad srečanjem zelo navdušen: "Prav je, da v današnjem svetu globalizacije ohranjamo stike. Ohranjati moramo svoje korenine in samozavest, saj bo le tako slovenski narod preživel in se razvijal." Tomaž Vrhunc je na srečanje povabil več kot sto . sorodnikov, udeležilo pa se ga je okoli 40, med njimi je bil tudi Markov sin Miha Vrhunec, ki je veleposlanik v Švici, in njegova družina. vrha". Prvotno so se pisaH Verhunz, potem pa je pred 130 leti v Železnike prišel narodno zaveden župnik, ki mu je priimek zvenel preveč nemško, zato jih je začel v krstno knjigo vpisovati s priimkom Vrhunec. Tako je ena rodbina dobila dva priimka, "že-leznikarska" veja ima priimek Vrhunc, "ljubljanska" pa Vrhunec. Rodbina Vrhuncev je sedaj razkropljena po gorenjskem in Ljubljani. "Z zaprtjem plavža je moj oče, dr. Vincenc Vrhunec, ostal brez službe, zato se je preselil v Ljubljano, kjer je najprej delal kot stražnik," pojasnjuje di\ Marko Vrhunec. Dr. Tone Pleste- "»v Njihovi predniki so bili večinoma kovači in delavci, ki si niso mogli privoščiti, da bi živeli v Železnikih. Stanovali so v hribovskih vaseh in hodili na delo v dolino. Od tod prihaja priimek Vrhunc, kar pomeni "ljudje z njak, mož nečakinje Marka Vrhunca, jim je izdelal rodbinsko drevo do 16. stoletja. Do naslednjega srečanja, ki bo prihodnje leto, nameravajo rodbino še bolj raziskati in pripraviti monografijo Vrhuncev. Ana Hartman Novotrans Ljubljana, d.o.o. Komisija za štipendiranje Obvozna c. 1, 1000 Ljubljana RAZPIS za podelitev ene kadrovske štipendije za dijake oz. dijakinje Pogoji za pridobitev štipendije: - državljanstvo Rep. Slovenije - aktivno znanje slovenskega jezika - uspešno končano osnovnošolsko šolanje - potrdilo o vpisu v srednjo šolo (obvezna 2 tuja jezika -angleški, francoski) Prijave z dokazili pošljite na gornji naslovv roku 15 dni. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 8 dneh po preteku razpisa. •v I.V. s- v •• v . . s-.."..- i •< ■'•■m I . . . * I . « « t' t' ' ^ 'ss ^ fe 1 Ä t m '■M.' ss. vi J •V/ v. V/' . m m. v. mMK^ M 'T'TsV v' fTf.- Ks»?:- .-•k-.v .•rff • * ** s-.v v^r I ^^ ^ ' VA.- X-.s'.'. vS4 % h.T:::; , Is« i/«ž -y-Ä .•«v k. in kraj diivćna številka spol - M 2 rojstni datum Stnojam se, da mi Goreniski glas lahko pošilja obvestila, vnbrla. ankete ipd J DA -iNE Izbral/fl sem danlo j 1 j2 j3 Danlo bom provzol/a j v trgovini Elan v Begunjah j v Irgovrni Elan v Krm\u Naročilnico pošljito r^a naslov GofenjsKi glas. d o o.. Krnnj Zoisova 1. 4000 Krarii ali pnno?;ite na sedež pod/etja. na Zorsovo 1, v Kranju Darilo (Z Elana prejme novi nanDčnik, ki v času do 31. avgusta 2004 sklene naročniško razmer]e z Gorenjskim glasom za najmanj eno leto Odpoved naročila je možna pred iztekom enoletnega obdobja, s^cer se avtomatsko podaljša in velja do odpovedi za naslednje obračunsko obdobje lil. pmi h t ^ ••V '.'V u -ly •A'' '•'i Is-« vs 'i'i'iJ Ir sy< W - •S''-' Novim narocnikoii) na časopis Gorenjski glas to poletje podarjamo darilo iz Elana"^: solor. športno lorbo ali trenirko. Za ljudi ^-članom ki radi hcrejo in želijo biti dobro obvcvšccni. - Pu /A «T-T.t;': ri- i ' i" o". , . i . S, i • . f'fe / GLAS športne trgovine ,1 4 GORENJSKI GLAS • 20. STRAN KAŽIPOT / info@g-glas.si Torek, 24. avgusta 2004 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Trst 1. 9., Lenti 2. 10.. Madžarske toplice od 27. 9. do 30. 9. in od 28. 10 do 31. 10; Tel.: 04/53-15-249 G LASOV KAZI POT Prireditve Na Bledu Bled - Danes, v torek, 24. avgusta, ob 17. uri bo na Blejskem t gradu srednjeveški sprejem pri graščaku z lokostrelskim turnirjem. Štart Riklijevega pohoda na Stražo bo v četrtek, 26. avgusta, ob 9.30 uri izpred hotela Golf. Ob 20.30 pa bo v Trgovskem centru Bled nastopil ansambe Alpski kvintet. Tovariško srečanje Uskovnica - Skupnost borcev Jeseniško bohinjskega odreda organizira tradicionalno tovariško srečanje, ki bo letos posvečeno tudi 60-letnici ustanovitvi odbora. Srečanje bo v soboto, 4. septembra, ob 11. uri pri koči na Uskovnici. Noč v Stari Ljubljani Ljubljana - Prireditev Noč v Stari Ljubljani 2004 bo letos potekala 5 dni, in sicer od torka, 24., do sobote, 28. avgusta. Direndaj Bitnje - KS Bitnje vabi krajane Bi-tenj v soboto, 28. avgusta, da se. udeležijo Direndaja, ki bo predstavljal tudi uradno otvoritev novega otroškega igrišča v Sp. Bit-njah. Pnreditev se bo začela ob 10. uri. V primeru slabega vremena prireditev odpade. Likovno srečanje Kranj - Likovna skupina KD Sava Kranj organizira dvodnevno likovno srečanje, ki bo na Mali Polani 28. in 29. avgusta. Nastala dela bodo razstavili 15. septembra pod naslovom Iz Male in Velike Polane, kjer bo tudi prireditev in zaključek. Igrajmo se v Rutah Gozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljek v sodelovanju s Centrom za pomoč mladim - podružnica Kranjska Gora vabita na prireditev Igrajmo se v Rutah, in sicer v soboto, 28. avgusta. Na teniškem igrišču v Gozd Martuljku se boste igrali, ustvarjali in se enkratno zabavali. Dodatne informacije: Irena, tel. 051/365-883, Polona, tel. 041/883-206 ali Oti, tel. 041/363-730. Dediščina skozi oči otrok Radovljica - Knjižnica Antona Tomaža Linharta vas vabi na predstavitev projekta Chimer: Dediščina skozi oči otrok, ki bo v petek, 27. avgusta, ob 9. uri v knjižnici. Srečanje članov Škofja Loka - Avto moto društvo Škofja Loka prireja v soboto, 4. septembra, z začetkom ob 13. uri, VI. Tradicionalno srečanje članov, njihovih svojcev in prijateljev avto moto športa v Grngrobu. Spominska svečanost Tržič - Občinski odbor ZZBU NOB Tržič organizira obisk spominske svečanosti v Nadlesku pri Starem logu, ki bo v nedeljo, 5. septembra. Prijavite se na Občinskem odboru Tržič ali pri Ivanki Hvalica, tel.: 596-14-37. Planinski ples Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira jubilejni deseti planinski ples, ki bo v petek, 27. avgusta. Ples bo v šotoru na parkirišču pred hotelom Grajski dvor v Radovljici s spremljajočimi prireditvam. Na plesu bo igral ansambel Rujskih 5. Srečanje gorenjskih upokojencev Naklo - Društvo upokojencev Naklo vas vabi na srečanje gorenjskih upokojencev, ki bo 2. septembra v Kranjski Gori. Ker je zanimanje za srečanje veliko, pohitite s prijavami pri poverjeni-cah društva. Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi na srečanje upokojencev Gorenjske, Koroške in Fur-anije Julijske krajine, ki bo 2. septembra v Kranjski Gori. Odhod avtobusa po vaseh bo ob 7. uri. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vas vabi na srečanje upokojencev Gorenjske, ki bo v Kranjski Gori 2. septembra. Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred Globusa. Prijavite se v pisarni društva. Škofja Loka - Tudi Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na tradicionalno srečanje upokojencev v Kranjski Gori, ki bo 2. septembra. Odhod iz Škofje Loke bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje. Prijave zbirajo, v času uradnih ur, v pisarni društva. Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na srečanje upokojencev, ki bo v Kranjski Gori v torek, 2. septembra. Organiziran bo avtobusni prevoz. Odhod avtobusa bo ob 7. ur. Prijave sprejemajo poverjeniki, v društveni pisarni pa 24. avgusta, ob 9.30. Žabnica, Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vas vabi na 14. srečanje upokojencev, ki bo v Kranjski Gori, 2. septembra. Od.hod bo ob 6.30 iz vseh avtobusnih postaj od Sv. Duha do Kranja. Prijave sprejema Mara Pečnik, tel.: 2311-932, med 13. in 15. uro, do 24. avgusta. Žirovnica - DU Žirovnica organizira prevoz na srečanje upokojencev v Kranjski Gori. Informacije iri prijave: 580-31-51 ali 031/570-441. Izleti Na Ojstrico Preddvor - Planinsko društvo Preddvor vabi svoje člane v soboto, 28. avgusta, na planinski izlet na Ojstrico čez Moličko planino. Odhod iz Preddvora bo ob 6. uri. Prijave in dodatne informacije r Janez Planine, tel.: 040/260-930 ali 255-15-65, do petka, 27. avgusta. Pohod na Triglav Kranj - Planinsko društvo Kranj -vodniški odsek vabi svoje člane na pohod na Triglav, ki bo 26. in 27. avgusta. Odhod bo v četrtek, ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo v društveni pisarni do srede, 25. avgusta. Po pešpoti Javorje - Turistično društvo Javorje vabi v soboto, 28. avgusta. ® Roclio Triglav PnrI 9IQ/ OorenJ/ke'^ Prvi 910/^ Coienj/ke^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta čularia 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj na otvoritev pohodniške pešpoti Javorje - Žetina - Javore. Odhod bo ob 9. uri izpred gostilne Ble-goš. Pot ni zahtevna. Na Vajnež Javornik, Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela vabi na 6. pohod na Vajnež v Karavankah, ki bo v soboto, 28. avgusta. Odhod bo med 6. in 8. uro na Javorniškem Rovtu pred CŠOD "Trilobit". Vse dodatne informacije in prijave skupin: Franc Svetina, tel.: 58-06-590 -po 19. uri in v PD Javornik Koroška Bela, tel.: 5863-487. Na Menino planino Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi člane na pohod na Menino planino, ki bo v soboto, 28. avgusta. Zbirališče bo ob 8. uri na bencinski črpalki na Lazah v Tuhinjski dolini. Prijave sprejema Ivan do četrtka, 26. avgusta po tel.: 031/485-490 ali 257-14-51, zvečer. V neznano Škofja Loka - Medobčinsko društvo invalidov Škofja Loka vabi svoje člane, da se udeležijo izleta v neznano, ki bo v soboto, 11. septembra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Knjižnice Ivana Tavčarja v Škofji Loki. Prijave z vplačili sprejemajo vsako sredo v društveni pisarni ali po tel.: 041/706-743-Poidka. Na Visoko Ponco Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vas v soboto, 4. septembra vabi na zanimiv izlet na Visoko Ponco. Odhod z minibusom bo ob 5. uri izpred hotela Creina. Informacije in prijave (do vključno srede, 1. septembra): Niko Ugri-ca, tel.: 041/734-049 ali v pisarni društva ob sredah med 17. in 18. uro. Svete Višarje Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka zaradi velikega zanimanja ponavlja izlet na Svete Višarje, in sicer v torek, 7. septembra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v času uradnih ur v pisarni društva. Na trgatev Kranj - Turistična sekcija DU Kranj vabi v torek, 14. septembra, na trgatev v Vipavsko dolino, in sicer na turistično kmetijo Ma-lovščevo v Vitovljah. Odhod izpred hotela Creina bo ob 7. uri. Prijave z vplačili zbirajo v pisarni društva do ponedeljka, 13. septembra. Na Tolsto Košuto Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj v nedeljo, 5. septembra, vabi na izlet na Tolsto Košuto. Odhod z osebnimi vozili bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Informacije in prijave (do vključno 1. septembra): Stanko Jereb, tel.: 031/816-113, Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah, od 17. do 18. ure v pisarni društva. Uršlja gora Žabnica, Bitnje - Pohodna sekcija DU Žabnica - Bitnje organizira v sredo, 15. septembra, pohod na Uršljo goro. Odhod s posebnim avtobusom bo ob 6. uri od Svetega Duha, s postanki na vseh avtobusnih postajah do Globusa v Kranju. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo po tel.: 23-12-288, do petka, 10. septembra. Kolesarski izlet Kranj - DU Kranj - kolesarska sekcija v torek, 31. avgusta, organizira kolesarski izlet na relaciji Kranj - Bela - Preddvor - Zg. Jezersko - Kranj. Odhod bo ob 8. uri izpred društva. Letovanje na Lošinju Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju v hotelu Aurora od sobote, 4. septembra (odhod izpred Creine ob 6. uri), do torka, 14. septembra (povratek pred Creino ob 10. uri). Plačate lahko na tri obroke. Prijavite se v društveni pisarni. Obvestila Zaprta planinska pot Člani Komisije za pota PZS sporočajo, da je na poti s Turnske gore proti Kamniškemu sedlu prišlo do podora v Kotličih. Pot je sedaj do preklica zaprta. Razstave Spominska razstava Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice vas v petek, 27. avgusta, ob 18. uri vabi na odpiraje in ogled spominske razstave likovnih del akademskega slikarja Pavla Piriha in likovnih del slikarja Dušana Piriha. Razstava bo na ogled od 15. septembra. f Izdelki pridnih in spretnih rok Preddvor - DU Preddvor bo 4. in 5. septembra pripravilo razstavo Izdelki pridnih in spretnih rok, ki bo v gradu Hrib. K sodelovanju vabijo vse, ki v prostem času ljubiteljsko izdelujejo različne izde-ke iz lesa, gline, blaga, ... Izdelke za razstavo bodo sprejemali v pisarni društva, v Domu krajanov Preddvor, in sicer 1. septembra, med 17. in 18. ure ter 2. septembra, med 9. in 10. uro. Umetniki za Karitas Kranjska Gora - V hotelu Kompas v Kranjski Gori je na ogled prodajna razstava Umetniki za Karitas v Kranjski Gori - avgust 2004. Razstavljene so stike umetnikov iz likovne ■ kolonije Umetniki za Karitas na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Izkupiček prodanih del bo namenjen ostarelim in bolnim, ki jih je prizadel zadnji potres. Možnost ogleda razstave je do 29. avgusta, med 16. in 17. uro. Zgodovinska razstava Bled - Ob 1000 - letnici Bleda je Galerija Trg Bled odprla zgodovinsko razstavo naselij, noš in starih vil. Razstava bo odprta vse do konca leta 2004, vsak dan od 9. do 17. ure, sobote od 9. do 12. ure. V Prirodoslovnom muzeju Ljubljana - Prirodoslovni muzej Slovenije vas avgusta vabi na ogled stalnih zbirk in občasnih razstav: "Narava Slovenije: Alpe" - razstava prikazuje pokrajino, geološke pojave, rastlinstvo in živalstvo Julijskih Alp, Karavank in Kamniško - Savinjskih Alp. Razstava bo odprta do konca septembra; "Zgornjekredni fosili in kamnoloma Stranice pri Slovenskih Konjicah" - vitrina četrtletja bo na ogled do konca septembra; "Oološka vitrina" - prikaz ptičjih jajc - od največjega do najmanjšega - in raznovrstnosti ptičjih gnezd; "Mamutov meljak" -darilo Naturalisa (naravoslovni muzej iz Leidna na Nizozemskem). Odkrivamo lepoto čipke Tržič - Do 24. avgusta si v Rotun-di Abanke lahko ogledate razstavo Odkrivamo lepoto čipke, kjer so predstavljeni klekljarski izdelki, ki so nastali na istoimenskih ustvarialnih delavnicah za odrasle v Knjižnici'dr. Toneta Pretnarja. Podoba trenutka Tržič - V Galeriji Atrija Občine Tržič je na ogled razstava slikarke Ženje Petrič z naslovom Podoba trenutka. To je slikarkina prva razstava, kjer predstavlja dela na platnu, ki so plod naravnega umetniškega navdiha in so podobe njenih razmišljanj. Razstava bo na ogled do 24. avgusta, od ponedeljka do petka, od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Gorenjski muzej vabi Kranj - Gorenjski muzej Kranj sporoča, da si v Mestni hiši lahko ogledate stalni arheološki razstavi Ljudska umetnost na gorenjskem in Železna nit ter Slovenski Everest - 25 let prvega slovenskega vzpona na Mount Everest (do 30. septembra). Retrospektivno razstavo likovnih del Antona Plemlja, ki je odprta do 30. avgusta, si lahko ogledate v Prešernovi hiši, kjer je na ogled tudi stalna razstava dr. France Prešeren - življenje in delo. Na dvorišču gradu Khislstein pa vsak torek vabijo otroke, starejše od 4 let, da se udeležijo poletnih muzejskih ustvarjalnih delavnic. Koncerti Janez Lotrič Moravče - V okviru grajskih kulturnih večerov na gradu Tuštanj pri Moravčah bo v nedeljo, 29. avgusta, ob 20.30 nastopil tenorist svetovnega slovesa Janez Lotrič. Med koncertom bo potekala dobrodelna dražba likovnih del. V primeru slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu v Moravčah. Od kod krajevno ime Prebačevo? Ime vasi Prebačevo v bližini Kranja se pojavlja v zgodovinskih virih že v srednjem veku in sicer z naslednjimi zapisi: 1343 Pri-betsch, 1381 Prewacz, 1436 Prywecz, 1458 Prebatsch. Praktično enaki pa so srednjeveški zapisi naselja Prvačina v Spodnji Vipavski dolini: 1298 Prebätsch, 1319 Pribacii in Preuacio, 1361 Priwatsch, 1370 Perbatsch, 1398 Prebatsch, 1402 Prebatsch. Obe krajevni imeni imata svoj izvor v staro slovenskem osebnem imenu "^Pribač, iz katerega je v gorenjskem primeru s pomočjo svojilnega obrazila -evo nastalo Pribačevo (z opustitvijo dela imena polje ali selo in prehodom i v e zaradi redukcije nenaglašenega samoglasnika), v primorskem primeru pa je s pomočjo zbirnega obrazila -ina nastala Pribačina (z onemitvijo nenaglašenega -i- in z značilnim narečnim prehodom b v v). Za primeijavo navedimo nekaj drugih pridevniških krajevnih imen z izpuščenim samostalnikom, na katerega se pridevnik nanaša: Primskovo, Tomačevo, Prapetno - proti imenom tipa Janeževo Brdo, Ivanje selo, Prapetno Brdo, v katerih je samostalniški del ostal. Zbirno obrazilo -ina pa najdemo npr. Še v krajevnih imenih Stična in Skaručna. Stična namreč izvira iz staroslovenskega osebnega imena Žitko (ohranjenega v priimku Žitko), iz katerega je izpeljano ime tj. 'Žitkov rod', medtem v y ko je *Zitičina *kraj, kjer živijo Zitiči' (Valvasor je pisal še Siti-zena); Skaručna analogno izvira iz osebnega imena "^Skoruta in *Skorutičinapač 'kraj, kjer živijo Skorutiči, tj. Skorutov rod'. V imenih Prebačevo in Prvačina torej tiči morfem Prib-, okrajšani prvi del zloženega osebnega imena *Pribyslav (iz praslo-vanskega ^pribyti 'povečati' in slava) ali "^Pribygoj (obe zloženi imeni sta izpričani na slovenskem etničnem ozemlju med 9. in 13. stoletjem), iz katerih so s pomočjo obrazil -ač, -iša idr. nastale imenske izpeljanke Pribač, Pribiša itd. Obrazilo -ač srečamo še npr. v priimku Milač in v staroslovenskem osebnem imenu Dobrač, po katerem je dobila ime znamenita gora na Koroškem, tako pa se v srednjeveških virih imenuje tudi žirovska vas Dobračeva V staro-srbskem besedilu Dečanske hrisovulje (1330) je izpričano celo osebno ime Pribač. Obrazilo -ač seje pozneje pritikalo tudi na svetniška osebna imena in je ohranjeno v priimkih Petrač, Mihelač, Lukač idr. Osebno ime Pribiša najdemo v Braniku okrog 1200 kot Pribisse in v Trstu v 14. stoletju kot Pribissa oz. Pribixa. Z obrazilom -iša so bila iz zloženih imen tvorjena tudi staro slovenska imena Gostiša, Platiša, Staniša, ki so se nam ohranila v priimkih. V piranski notarski knjigi najdemo v letih 1289-1291 zapisani imeni Prebinus, Pribinus. V luči teh zapisov je precej veijetno, da je ime spodnjepanonskega kneza Pribine (očeta kneza Koclja) vendarle nastalo iz zloženega imena na Prib- in ne iz vzdevka *prijebina, kot je domneval ruski jezikoslovec Oleg Trubačov, ki se je naslanjal na zgodovinski podatek, daje bil Pribina -filius ex alia coniuge, in pa na leksemprijebiŠ, ki ga navaja Pleteršnik kot nesklonljivi pridevnik v pomenu ^nezakonski (otrok)'. Tudi koprski priimek Pribač (Šmarje, Padna) kaže z veliko verjetnostjo povezovati z navedeno imensko podstavo (Pribec). Mag. Silvo Torkar Inštitut za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 81. letu starosti zapustila draga mama in stara mama MILKA s ITAR roj. Berce Od drage pokojnice se bomo poslovili jutri, v sredo, 25. avgusta 2004, ob 16. uri izpred mrliške vežice v Križah. Žalujoči: sinova Drago in Samo z družinama Torek, 24. avgusta 2004 OGLASI, MALI OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN iZDGPLSi Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ ^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas. d.o.o., Zoisova 1, Kranj EKONOMSKA SOLA KRANJ Srednja poklicna in strokovna šola Komenskega 4, 4000 KRANJ VPIS v POKLICNI TEČAJ EKONOMSKI TEHNIK (SOLSKO LETO 2004/2005) I. PROGRAM IN VPISNI POGOJI « Izobraževalni program poklicnega tečaja je enoletni in omogoča pridobitev strokovne izobrazbe In poklica EKONOMSKI TEHNIK. V šolskem letu 2004/2005 se bodo v ta progrann lahko vpisali kandidati, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazije ali temu programu ustrezen srednješolski program po prejšnjih predpisih. izobraževanje po programu poklicnega tečaja se bo v šolskem letu 2004/2005 začelo predvidoma v začetku oktobra 2004. Razpisana sta dva oddelka. II. PRIJAVA ZA VPIS Kandidati se prijavijo s prijavo za vpis v začetni letnik izobraževanja (DZS, Obr. 1,20). Oddajo jo na izbrani šoli do 2. septembra 2004. Prijavi je treba priložiti fotokopijo spričeval od prvega do četrtega letnika gimnazije oziroma ustreznega programa po prejšnjih predpisih (pri vpisu bodo morali kandidati predložiti izvirna spričevala). % Če se v program poklicnega tečaja ne bo prijavilo dovolj kandidatov, bo šola do 30. septembra obvestila kandidate, da Izobraževanja po tem programu v šolskem letu 2004/2005 ne bo organizirala. Dijaki, ki se bodo prijavili za vpis v roku in bodo glede na informacije o številu prijav na posamezni šoli ali zaradi česa drugega želeli svojo odločitev spremeniti, lahko do 23. septembra 2004, vzamejo prijavo In Jo prenesejo na drugo srednjo šolo oziroma v drug program. Po tem roku prijav ne bo mogoče prenašati, dokler postopek za izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan, to Je do 4. oktobra 2004. > > , OMEJITEV VPISA IN MERIUV ZA IZBIRO KANDIDATOV Če se bo za posamezni program prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest, bo šola s soglasjem ministra za šolstvo, znanost in šport sprejela sklep o omejitvi vpisa. Kandidati bodo izbrani po številu doseženih točk. Upoštevan bo seštevek ocen splošnega učne-ga uspeha, uspeha pri slovenščini, matematiki in I. tujem jeziku od prvega do četrtega letnika gimnazije. Pri enakem številu točk ima jo prednost kandidati z večjim številom točk iz seštevka ocen splošnega uspeha letnika in tujega jezika. Šola bo kandidate o morebitnih omejitvah in spremembah obsega razpisa za vpis v poklicni tečaj obvestila do 30. 9. 2004. IV. SEZNAM SPREJETIH KANDIDATOV IN VPIS Vsi sprejeti kandidati se bodo lahko vpisali (ne glede na to, ali je bil vpis omejen ali ne) 4. In 5. oktobra 2004. V. POGOJI ZA KONČANJE IZOBRAŽEVANJA $ Kandidati bodo končali izobraževanje po programu poklicnega tečaja, ko bodo uspešno opravili poklicno maturo. VI. VSEBINA PREDMETNIKA Izvajali bomo naslednje predmete: Gospodarsko poslovanje, Računovodstvo ali upravno poslovanje. Poslovna matematika. Statistika, Ekonomija, Pravo, Poslovna informatika, Praktični pouk. MALI OGLASI 201-42-47 201-42-49 fax: 201-42-13 GARAŽE Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek - f sredo do 13.30. In za objavo v torek, v ponedoljek do 7.3Q f DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15. are. ČISTO ZADNJI HIP Uvedli smo novo rubriko "ČISTO V ZADNJEM HiPU". S to rubriko želimo pomagati našim bralcem, ki se jim res mudi nekaj prodati, kupiti, najeti, oddati Oglas za to rubriko (ahko oddate za torek v ponedeljek do osme ure in za petek v četrtek prav tako do osme ure. Cena oglasa je 2.000 SIT do 10 besed, vsaka nadaljna beseda je 100 SIT in je enotna za naročnike oziroma nenaročnike - kupon ne velja. Za male oglase po redni ceni oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure in za petek v sredo do pol dveh. APARTMA-PRIKOLICE NOVIGRAD - oddam apartma za 4 osebe 300 m od morja. V 031/835-756 9855 APARATI STROJI MOLZNI STROJ Alfa - laval, nov še neuporabljen. poceni prodam. « 01/823-31-19 9968 PRALNI STROJ Gorenje PS 306 BM. prodam. tr 041/878-494 9989 Oddam GARAŽO v Kranju - Planina pri Baroku, kasneje možen odkup, ff 031 /334-525, 04/23-52-570 9305 GARAŽO v najem, Šorlijeva ulica in prodam sedežno, zelo ugodno, dobro ohranjeno. Đ 23-62-380 9962 KRANJ - Vrećkova; prodamo garažo v garažni hišivizmeri 12,20m2,1. 1977,zelek-triko in vodo v bližini za pranje avtomobila. CENA: 1,9 mio SIT. SVET RE d.o.o. . Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www/.svet-nepremicnine.si GRADBENI MATERIAL KMEČKA PEČ - lončena nova, original slovenska ohcet, zelena 2x2 m, prodam za 2/3 cene. ff 031 /373-958 9730 Prodam dno tuš kabine, polkrožna, nova, 90x90, nerabljena, cena 10.000 SIT. ff 040/728-307 9968 HIŠE KUPIMO Za znanega kupca iščemo vikend. Lokacija: Kranjska Gora, Bohinj, Krvavec. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040 850 000 HIŠE PRODAMO Ali ste ljubitelji narave? Na lepi sončni parceli ob robu gozda prodamo stanovanjsko hišo, novogradnjo v III. gradbeni fazi, velikost etaže je 120 m2 (K+P+N+M), vsi priključki urejeni, brez posrednikov, lokacija Železniki - Log. ff 514-60-52 7569 PIRAN tipična piranska hiša. delno obnovljena. v štirih etažah po 17 m2. V 031/874-196, 041/205-391 9829 Škofja Loka - Podlubnik prodam stanovanjsko hišo. tt 070/600-300 9970 ŽELEZNIKI - ZALI LOG, stanovanjsko hišo, podaljšana III. gr. faza, prodam, tr 041/271-583 9985 PODNART - DOBRAVICA, prodamo enodružinsko hišo v 2. podaljšani gradbeni fazi, ki stoji na na 701 m2 zemljišča, 213 m2 stanovanjske površine, hiša je podkletena, 1. etaža ter mansarda, 2*balkon, kritina bra-mac. prevzem možen takoj. CENA: 21.000.000.00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si PODBREZJE, prodamo zg. etažo hiše s pripadajočim zemljiščem, stara 25 let, potrebno adaptacije, brez CK, prevzem možen takoj. CENA: 15.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww/.agentkranj.si BITNJE, prodamo enodružinsko hišo, ki je v izgradnji in stoji na 644 m2 zemljišča, pravnomočno gradbeno dovoljenje s projekti za stanovanjski hišo v izmeri 190,7 m2 bruto. netto 158,57 m2 + balkon 9,2 m2, komunalni priključki {elektrika, vodovod, telefon), hiša bo zgrajena do 4. podaljšane gradbene faze brez finalnih tlakov in zunanje ureditve, CENA: 37.500.000,00 SIT ali CENA za 3. gradbeno fazo, ki znaša 26.883.510,00 SIT, začetek gradnje takoj. BEGUNJE - ZGOŠE, prodamo pol hiše, ki v naravi predstavlja sp. etažo, pol kleti ter pol podstrešja, vel. stan. površine 100 m2, 282.5 m2 zemljišča, stara 20 let, balkon, CK-olje lastna, tel., KATV, vsi priključki ločeni razen vode. ki se deli po članih, hiša stoji na robu vasi in v bližini 4-letne šole, trgovine ter avtobusnega postajališča, vselji-vo po dogovoru. CENA: 24.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul, 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agent-kranj.si PODREČA, prodamo starejšo kmečko hišo z gos. poslopjem, ki je potrebna temeljite prenove ali rušenja. 759 m2 zemljišča, 123 m2 stanovanjske površine, stara 70 let, hiša se nahaja na lepem in ravnem terenu. prevzem po dogovoru. CENA: 24.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj. tel. 04-23-65-360, vwvw.agentkranj.si KRANJ - OKOUCA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam je znane stranke. CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ. Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360. vwv/.agentkranj.si ŠENČUR VOGLJE. novogradnja, nadstan-dardna biosolarna in energijsko varčna hiša, mikroklima, talno gretje, alarm in še in še, 145 m2 , parcela 360 m2. lepa lokacija . dve opciji nakupa, do 4. g.f. Cena 35 mil. SIT, ali na ključ: 39 milj. SIT; TRIDA N. Kranj, 041 "860 938, 04 2363 388 ŠENČUR, hiša. tri etaže po 150 m2, v kleti možna posl. namem., parcela 390 m2,1. I. 94, cena 50 mil. SIT. TRIDA nepr. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 UPNICA pri Radovljici, enodruž. hiša. I. 85, 270 m2. pare. 600 m2. cena 33 mil. SIT. TRIDA N. Kranj. 041 860 938, 04 2363 388 VISOKO, samo. hiša, I. 85, skrbno vzdrževana, 250 m2, parcela 500 m2, cena 48 mil. SIT, TRIDA nepr. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 NAKLO - stan. hiša, 140 m2 stanov, površine na parceli 608 m2, I. izgr. 1982, obrobna lega, v celoti podkletena, prodamo za 39,5 mio sit. Mike &Co. d.o.o., Bleiwe-isova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wv/w.mike-co.si TRŽIČ center, hiša, potrebna popolne adaptacije, 100 m2 stanov, površine, dva parkirna prostora, brez zemljišča ob hiši, starost cca 150 let, prodamo za 7,5 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wwv^^.mike-co.si Kranj - Drulovka, vrstna hiša, 140 m2 BP + 60 m2 klet, urejen atrij + 250 m2 zemljišča, hiša komfortno urejena, stara 10 let, CK, vsi priključki, izredna ponudba, 39.0 mio sit prodamo. 070 66 33 33, LION KING d.o.o.. Detelova 3, Kranj Medvode, Ladja, samostojna hiša, I. 1938, 74 m2, parcela 437 m2, kmetijsko zemljišče 473 m2. Cena: 26 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj.. 040850000 Radomlje, samostojna hiša. I. 2002. 184 m2, parcela 432 m2, zelo mirno in zeleno okolje. Možnost zamenjave za stanovanje v Domžalah, Mengšu ali Kamniku. Cena: 56 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48. Lj., 040 850-000. SPODNJI BRNIK; 150 m2. nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti neizdelana, okolica je urejena. Primerna za eno družino. CENA: 25 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745. vww.svet-nepremicnine.si ZBILJE; 360 m2,1. 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska. parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA- 64,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 74'5, vww.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 330 m2,1. 90. atrijska hiša. 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71,9 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000. 031/374 745. www.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 300 m2,1. 99. luksuzno opremljena. 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si l.jiidskj I nherza Škofja l.oka INidluiMiik l-j 4220 Škofja l.oka tel.: 04/506 13 t)0 fa\: 04/512 08 «8 H>tH.iu-skofjaloku.si FAKULTETA ZA UPRAVO V organizira v SkoQi Loki izredni študij visokošolskega strokovnega programa JAVNA UPRAVA Diplomanti pridobijo strokovni naslov» diplomirani upravni organizator / diplomirana upravna organizatorka. Vpisni pogoj za vpis v 1. letnik: zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicna matura ali matoa. Drugo prijavo za vpis je potrebno poslati najkasneje do 5. 9. 2004 na VPIS v Ljubljano. Kasneje se bo možno prijaviti samo, če bodo še prosta vpisna mesta. Informacije: 04 506 13 80 www.lu-skoQaloka.si oziroma www.fu-uni-lj.si FAKULTETA ZA MANAGEMENT V KOPRU v organizira v SkoQi Loki dva izredna študijska programa: 1. Visokosolski strokovni studijski program MANAGEMENT Diplomanti pridobijo strokovni naslov diplomirani ekonomist / diplomirana ekonomistka. Fakulteta za management razpisuje L, 2. in 3. letnik izrednega študija v Ško^i Loki. Vpisni pogoji: za vpis v 1. letnik končana katerakoli štiriletna srednja šola, za vpis v 2. letnik končana višja strokovna šola (programi Poslovni sekretar, Komercialist, Gostinstvo in Turizem) s povprečno oceno najmanj 8, za vpis v 3. letnik končana katerakoli višja šola (po programu, sprejetem pred L 1. 1994). Drugo prijavo za vpis je potrebno poslati najkasneje do 5. 9. 2004 na VPIS v Ljubljano. Kasneje se bo možno prijaviti samo, če bodo še prosta vpisna mesta. I 2. Specialistični študijski program MANAGEMENT Diplomanti pridobijo strokovni naslov specialist/-ka managementa. Vpisni pogoji: dodiplomska visokošolska izobrazba katerekoli smeri, povprečna ocena najmanj 7 ali dve leti delovnih izkušenj ter znanje enega od svetovnih jezikov. Program traja 1 leto in obsega 6 predmetov; diplomanti tega programa, ki bodo imeli povprečno oceno najmanj 8, se lahko prihodnje leto vpišejo v 2. letnik magistrskega študijskega programa Management. Prijavo je potrebno poslati najkasneje do 15. 9. na Fakulteto za management v Koper. Informativni dan (za specialistični študij) bo v četrtek, 9. 9., ob 17. uri v prostorih Ljudske univerze v bivši vojašnici, Partizanska 1, v Škofja Loka. Vabljeni! Informacije: 04/506-13-70 www.lu-skofjaloka.si oziroma www.fm-kp.si KRANJ - Stražišče; dvostanovanjska hiša, ločena vhoda, I. 1980, 180 m2, parcela 300 m2, prevzem takoj. CENA: 33,7 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremičnine.si ŠENČUR - center: 110 m2, k+p, nedokončana enostanovanjska hiša, I. 84, parcela 471 m2, sončna, podolgovata parcela. CENA: 21 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Visoko; 300 m2. 4. gr. faza, eno-stanovanjska, nova, parcela meri 562 m2. mirna lokacija, primerno za dejavnost v kletnih prostorih. CENA: 47,4 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvAw.svet-nepremic-nine.si V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo do starosti max 45 let s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 40 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevntkova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 STRAŽIŠČE pri KRANJU - na parceli 1.200 m2, leta 57 narejena hiša in I. 70 leta obnovljena, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardi, poleg stoji garaža z drvarnico 34 m2. hiša stoji na odlični razgledni točki in ima ceno 46,6 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 BITNJE PRI KRANJU: novogradnja - hiša površine 158 m 2 v dveh etažah, sodoben razpored, zgrajena do IV. gradbena faze (brez kopalnic in finalnih tlakov), na parceli 644 m2, cena = 37,5 mio SIT, izgradnja do III. gradbene faze ima ceno 26,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠENČUR: novogradnja - hiša z razgibanim tlorisom, v izmeri 14 x 13 m, parcela 500 m2. cena = 60,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ (Primskovo): stanov, hiša, I. 38, klet 75 m2. pritličje 75 m2. nadstropje 75 m2. parcela 476 m2. cena - 25.0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 GOLNIK: stanovanje v 1. nadstropju hiše, I. 86, površina 91,30 m2. parcela 360 m2, cena - 20.5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 DRULOVKA: 13 let stara vrstna hiša izmeri 3 X 64 m2. parcela 150 m2. cena - 40,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 SEBENJE: nedokončana hiša v izmeri 435 m2. možnost izdelave 5 stanovanj, 2 v pritličju in 3 v nadstropju, parcela 530 m2, cena - 36,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 1.3 53, GSM 051 320 700 GORENJSKI GLAS • 22. STRAN MALI OGLASI / info@g-glas.si Torek, 24. avgusta 2004 OSTALO l judsku I iu>iT/a ^kofja Loka l^odluhiiik iu 4220 Skofja Loka tel.: 04/5v a; BLED: 90 m2, 4ss, 1. nadstr, obnova 1987, kuhinja, dnevni prostor, 3 spalnice, kopalnica + wc, balkon s pogledom na grad, klet, drvamica, garaža, vrt, takoj vse-Ijivo. Cena: 20.000.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alpdom.si ZASIP: 91,04 m2 3ss v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici, kopalnica, wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, naša novogradnja, vselitev takoj. Cena: 25.952.773,00 SIT, feto in tlorisi na www.alpdom.si.ALPDOM d.d., Cankarjeva 1, Radovljica, 04 537 45 15, www.alpdom.si . DRULOVKA, 2,5 SS v hiši, v dveh etažah, prijetno, 68+35 m2,1. 91, cena 25 mil. SIT, TRIDA N. Kranj, 041 860 938, 04 2363 388 BLED - Mlino: cca. 105 m2, v obnovi - 4. gradb. faza, pritličje, starost 50 let, 3 vhodi, možna izdelava dveh 2ss stanovanj, inštalacije v objektu, v neposredni bližini jezera. Cena: 29.500.000,00 SIT, foto na vww.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, www.alp-dom.si RADOVUlCA: 105,36 m2 in 105,91 m2, dve 3,5ss v 3. nadstr./mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc, balkon, razgled na Karavanke in Julijce, bivalna mansarda, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04. Cena v avgu-stu/m2: 371.077 SIT foto in tlorisi na www.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, www.alp-dom.si Preddvor - center, enosobno, 45 m2 + 4m2 balkon, v novi tristanovanjski hiši, v bližini vsa infrastruktura, bližina jezera, parkirišče, 13,8 mio sit, prodamo. 070 66 33 33, LION KING d.o.o., Detelova 3, Kranj Preddvor - center, trisobno, 80 m2, v novi tristanovanjski hiši, v bližini vsa infrastruktura, bližina jezera, parkirišče, 16,8 mio sit, prodamo. 070 66 33 33, LION KING d.o.o., Detelova 3, Kranj Mengeš - center, 2SS, 63 m2,1. 1976, 3. nad. Cena: 19 mio SIT. ABC d.o.o., Tivol-ska 48, Lj.. 040850000_ ŠKOFJA LOKA - center; trisobno, 86 m2, meščanska hiša z oboki, ločena kopalnica in wc, CK, garaža. CENA: 25,8 mio SIT oz. po dogovoru. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si ŠKOFJA LOKA - center; dvosobno, 54 m2,1. nadstropje, I. 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 14 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, »0$Tt TK&e m 24 urna dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA Ves tfan VIDEOSTRANI in vsak večer GORENJSKA TV POROČII_A Sedem dni v tednu oddajamo zanimiv,domač, pester, pozitiven in nenasilen TV program Snemamo v TV studiu, v Vaši občin», v Vaši KS ali celo pri Vas doma telefon uredništvo: telefon komerciala: telefon TV STUĐK): fax mariceting: fax porodea DESK: 04/233 11 59 04/23311 55 04/233 11 56 Đ4 / 232 45 50 04/233 12 31 e^alii gtv@te!o-ev.s) ihn^U^ET: http://www.teie-tv.s» Zato nas pokiičite in naročite f TELETEK8T STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE. V1DE08P0TE. OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO. PREDSTAVITVE PODJETU, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM" Nmi OfGiTALM STUDfO zmore vse f!f NaäS nas boste v srcu Gorenjske -GTV gorenjeke telaviz^, Nikola Teste 2, p.p. 161,4001 KRANJ TELE - TV d.o.o., Ul. Nikole Tesle 2, Kranj GORENJSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO 4260 BLED MLADINSKA 1 OBVEŠČA , DA NAS JE PO HUDEM OBOLENJU ZAPUSTIL NAŠ PRILJUBLJENI ČLAN dr. sci. MILAN GORENJŠEK, dr. med. nosilec priznai\ja GZD ter redni donator društva Ohranili ga bomo v lepem spominu. Naj mu bo lahka domača zemljica! Na njegovo zadnjo pot so ga pospremili v njegovem rojstnem mestu Kostanjevici na Krki v petek, 20. avgusta 2004, ob 17. uri. Vsem njegovim domačim iskreno sožalje. Za GZD predsednik mag. sci. Branko Lubej, dr. med. ZADNJA STRAN / info@g-glas.si f/iMo PocepSATi ZO' IrfAf^o PoooBo K/^Z I »i^'T'-'i y^f: fSTT ä VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo 2(yt6 10 »M. f1» «i «M», ««• rw>Kl0Mi TOREK » od 11 °C do 28 °C SREDA od 15 °C do 19 °C ČETRTEK od 14 °C do' 17 Danes bo dopoldne še sončno, popoldne pa bo oblačnost že začela naraščati. Ponekod bo pihal jugozahodnik. V sredo in četrtek bo oblačno s pogostimi padavinami, tudi nevihtami. Ohladilo se bo, v gorah se bo v četrtek zvečer meja sneženja spustila do okoli 2000 metrov nad morjem. Na različnih prizoriščih olimpijskih iger v Atenah plapola tudi slovenska zastava, največ navijačev pa se je z Gorenjskega podalo kar s svojim prevozom oziroma ladjo. Krai^ - "Hit letošnjega poletja je za mnoge Gorenjce, ki so se letos odločili poČitnikovati v tujini, Tunizija in z njo otok Djerba, opazno več je zanimanja tudi za počitnikovanje v Grčiji. Ali gre to na račun olimpijskih iger ali zgolj razočaranje nad ponudbo in cenami na HrvaŠkem, težko rečemo, dejstvo pa je, da bo kar veliko Gorenjcev letošnji dopust preživelo v Grčiji," je bil te dni odgovor večine naših sogovornikov po gorenjskih turističnih agencijah. Tudi v kranjskem Sindikomu, kjer naj bi po ugodnih cenah na izlete popeljali sindikalne skupine, so povedali podobno. "Zanimanja za izlete v Grčijo je kar precej, da bi se kdo zanimal prav za ogled Aten ali tekmovanj na olimpijskih igrah, pa je bilo zelo malo primerov. Pri meni je bila le ena takšna stranka, pa še ta zgolj informativno in se je zanimala zgolj za letalsko vozovnico," je povedal Kle- men Snedic. Podobno smo izvedeli pri Kompasu in Glob-tourju na Bledu. "Le ena agencija je prodajala počitnice v Atenah v času olimpijskih iger, vendar je bil aranžma z letalskim prevozom in namestitvijo v Atenah zelo drag in - po naših izkušnjah - posebnega zanimanja zanj zato ni bilo. Tudi sicer sem imel občutek, da za turiste Atene v času olimpijskih iger niso posebno privlačne, je pa res, da smo v naši agenciji prodali precej ladijskih vozovnic do Patrasa. Mnogi so se namreč odločili, da gredo v Grčijo z lastnim prevozom, oziroma kombijem, tam pa je večina kampirala ali spalia v krajih zunaj Aten. Sam sem bil ob začetku olimpijskih iger na otoku Zakintosu, od koder se je precej turistov odpravilo tudi do Aten na ogled otvoritvene slovesnosti ali katere od tekem," je povedal Sigfrid Vladimir Kecman iz Kažipotove poslovalnice v Škofji Loki, kjer prodajajo' aranžmaje vseh domačih in mnogih tujih turističnih agencij: "Pri nas se je oglasilo kar nekaj sorodnikov in prijateljev naših olimpijcev, vendar so se zvečine odpravili na pot z ladjo in svojim prevozom," je tudi dodal Sigfrid Vladimir Kecman, ki je prepričan, da imajo gorenjski olimpijci v Atenah glasno podporo ... zlasti prijateljev in sorodnikov. Vilma Stanovnik Naši olimpijci imajo v Grčiji predvsem podporo prijateljev in sorodnikov, včeraj dopoldne pa so se na Brniku naših povratnikov iz Aten razveselili tudi številni navijači. Največji aplavz sta ob petju in vzklikanju požela Urška Žolnir in Vasilij Žbogar, ki sta domov prinesla bronasti kolajni. Foto: Gorazd Kavčič Cesta popravljena Hotavlje - Le 14 dni so potrebovali delavci Cestnega podjetja Kranj za popravilo za izvedbo 20-metrske kamnite zložbe v neposredni bližini gostilne Li-pan. Tam se je pozimi podrlo drevo in s seboj odneslo polovico cestišča, kar je močno oviralo promet, saj je bil speljan le po enem pasu. Zdaj promet že poteka nemoteno. B. B. Prezgodaj za navijače? Bled - V soboto so v jutranjih finalih na olimpijskih igrah v Atenah med drugimi merili moČi tudi najboljši veslači v dvojnih dvoj-cih. Ker sta se za čim boljšo uvrstitev potegovala tudi gorenjska šampiona Iztok Čop in Luka Spik, smo predvidevali, daju v Mali Zaki na Bledu preko televizijskega zaslona spodbuja veliko ljudi. Vendar so se naša predvidevanja izkazala za napačna. Malo pred deveto uro zjutraj je bila "veslaška Meka" skorajda prazna. Srečali smo le nekaj najzgodnejših turistov, ki so lep začetek dneva izkoristili za sprehod okoli jezera. V bližnjem lokalu mi je prijazna natakarica povedala, da ni nobenega organiziranega skupnega ogleda tekme, vendar si je možno finale ogledati na televiziji v lokalu. V notranjosti je sedelo nekaj mladih, a njihovo število je bilo vseeno daleč od tega, kar smo imeli v mislih mi. Tudi v drugih lokalih po Bledu, kjer tekme sicer predvajajo na velikih platnih, ni bilo navijačev, le nekaj obiskovalcev na jutranji kavi. Finalno tekmo naših dveh najboljših veslačev so navijači, zaradi zgodnje ure, najbrž spremljali iz domačih naslonjačev, saj je vzdušje ob velikih športnih dogodkih na Bledu ponavadi zelo pestro. V lokalih je težko dobiti prostor, ob prenosu veslaških tekem pa se je v Mali Zaki trlo navdušencev. Kakorkoli, izkazalo seje, daje navijanja bilo dovolj, saj sla si po hudem boju Gorenjca le priveslala srebro. T. T. Öortnialcl d O O .Zot^om t.Hmn 1 Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov 2 vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasit Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. pC?i »M j ^ fdtumt M£fAstiu RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOU POSLUŠANA RADUSKA POSTAJA NA GORENJSKEM Danes izšla Moja Gorenjska Brezplačno za naročnike Gorenjskega glasa LOTO Neuradni rezultati 34. kroga igre na srečo 22. avgust 2004 zžrebane številke: 2. 3, 11, 12. 19. 27. 38 in dodatna 7. Izžrebana LOTKO številka pa je: 758213 V 35. krogu za sedmico 38.000.000 SIT Dobitek LOTKO predvidoma 16.000.000 SIT čebelarska zveza poziva na protest v Kraixj - Čebelarska zveza Slovenije je napovedala, da bo v četrtek, 16. septembra, opoldne pripravila pred vladnim poslopjem v Ljubljani protestni shod, če vlada do L septembra ne bo ugodila čebelarskim zahtevam, ki zadevajo dodeljevanje denarnih podpor čebelarstvu, prepoved uporabe nekaterih fitofor-macevtskih sredstev in reševanje nekaterih drugih Čebelarskih problemov. Organizacijski odbor zborovanja in upravni odbor Čebelarske zveze sta že pozvala Čebelarje k udeležbi na javnem protestnem zborovanju. Še posej vabita praporščake z žalnimi trakovi in družine čebelarjev. C. Z. Kako se bomo greli? Gorenjski novorojenčki Minuli teden je na svet prijo-kalo 26 novih prebivalcev, in sicer 6 na Jesenicah in v Kranju 20 (med njimi tudi dvakrat dvojčki, od tega enkrat deček in deklica ter dva dečka). V Krai\ju se je rodilo 20 novorojenčkov, od tega 10 deklic in 10 dečkov. Najlažji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 2.860 gramov, najtežji deklici pa je tehtnica pokazala 4.250 gramov. Na Jesenicah je prvič zajokalo 6 novorojenčkov, in sicer 3 deklice in 3 deČki. Najlažji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 3.330 gramov, najtežji pa je bil prav tako deček s 4.180 grami. Tokrat smo mimoidoče povprašali, kaj si mislijo o vnovični podražitvi kurilnega olja, in ali razmišljajo o uporabi drugega goriva. Cene se vsem zdijo previsoke, možnosti za uporabo drugih goriv pa so majhne. Ciril Robiek, Bašelj: "Mislim, da je sedaj kurilno olje celo dražje kot nafta. Zanesljivo je predrago. Kar zadeva drva, ne vem, koliko stanejo. Jaz sem sicer že razmišljal o vrtini, o ogrevanju vode, to bi bila še najboljša varianta. Pa mogoče tudi o solarnih napravah. Resno razmišljam o tem, ker gre za kurilno olje preveč denarja." Zdenka Brankovi č, Cerklje: "Ja, spet se je podražilo kurilno Nič ne Ne olje. moremo. moremo vplivali na to. Kupiti ga moramo v vsakem primeru, tu ne gre drugače. Kurilno olje uporabljamo že več kot 20 let in ne razmišljamo o kakšni drugi vrsti goriva.*' Jože Prevc, Kranj: "Po mojem mnenju se premalo skrbi za nižji sloj prebivalstva, ker tiste, ki imajo visoke dohodke, to ne skrbi. Za ljudi, ki se težko pre- življajo, pa je to drago. Mene ne zanima, po koliko je olje, zanima me, koliko ga lahko kupim za moj dohodek. Ta odnos je pomemben. Kar se tiče alternative, pa mislim, da pridobiš le trenutno, na daljši rok pa ne." Mojca Tro- ha, Kraiy: "Ne uporabljam kurilnega olja, sem pa mnenja, da je predrago pa Še zanič. Moja starša sta lani naročila kurilno olje, napeljala sta tudi novo centralno in kurilno olje jima je vse uničilo. Slabo je, slaba kakovost. Nato smo oddali prošnjo za povrnitev stroškov, tudi za izgubo tega olja. Pa še do danes zadeva ni rešena. Tudi tak odnos imajo do kupcev, njim je čisto logično, da moramo kupiti kurilno olje, da se drugače ne moremo ogrevati." Božo Janež, Cerklje: "Cene kurilnega olja stalno skačejo gor in dol. Običajno glede na ceno nafte v svetu. Kot se sodček dviguje, tako se tudi pri nas dviguje cena kurilnega olja. Tako kot tudi vse ostale, kaj lahko spremenimo? Za alternativo je pa spet vprašanje, ali nam jo bodo ponudili po zmerni ceni ali pa bo isto kot sedaj. Za lesne odpadke smo pre-leni, da bi jih pobirali." Tai\ja Maček, feto: Kaja Pogačar Ml^