Letnik: XXVII! Št. 2 čevljar glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič SKROMNI ZNAKI IZBOLJŠANJA Prva četrtina leta je za nami, dogajanja v tem obdobju imajo že pomemben vpliv na celoletno poslovanje in seveda izpolnjevanje zastavljenih ciljev. Za omenjeno obdobje še ni na razpolago finančnih podatkov, zato je ocenjevanje doseženega na podlagi prvih podatkov nekvalitetno. Moj namen seveda to ni, želim le omeniti, katera so področja, kjer še močno zaostajamo za opredeljenimi cilji in na katerih področjih je smer gibanja pozitivna. Na prvem mestu je še vedno zagotavljanje tekoče likvidnosti. Čeprav so prisotni prvi pozitivni znaki znižanja zalog materiala, gotovih izdelkov in trgovskega blaga, je še vedno to znižanje preskromno v odnosu na potrebno, je pa smer prava in sedaj je potrebno pospešiti gibanje. Učinki dosedanjega znižanja zalog se nič ne poznajo pri zagotavljanju likvidnosti, saj nam je ponovno »država« ostala dolžna za izvozne stimulacije, prav tako nam kupci vse kasneje poravnavajo račune, kar tudi na tem področju zahteva drugačno ravnanje danes, kot je bilo v navadi še včeraj. Obseg proizvodnje je v prvem tromesečju razmeroma skromen, merjeno v izdelanih parih obutve, bila pa je v tem obdobju v proizvodnji zahtevnejša obutev po vloženem delu in znižal se je odstotni delež izdelkov slabe kakovosti. To je prav tako pomemben znak iz- boljšanja. Preveč je še bilo raznih motenj na področju oskrbe in priprave proizvodnje, ki imajo svoje posledice v neizkoriščenih proizvodnih kapacitetah, preveč, da bi lahko ugotavljali, da teh nalog ni mogoče opraviti kakovostneje. Dejali bi lahko, da se prodaja giblje v okviru načrtovanega obsega, vendar je kljub temu potrebni obseg večji. Posledice slabše prodaje zimske obutve so prisotne in je tako pred nami zahtevna naloga nadomestiti izpad. Bolj kot obseg je zaskrbljujoča donosnost prodaje, ki je vse bolj skromna. Ob zunanjih vplivih (politika tečaja, rast vhodnih cen, ipd) moramo ugotoviti, da smo v pogledu višine stroškov prebogati v odnosu na možnosti doseganja prihodkov. Znižanje stroškov mora postati kar vsakemu zaposlenemu vsakodnevna naloga in stalno preverjanje uspešnosti izvršitve. V še naprej izredno zapletenih gospodarskih razmerah je doseganje dobrih rezultatov odvisno od pre-nekaterih činiteljev, vendar ima v vsakem primeru kakovost našega dela bistven vpliv. Prvi znaki gibanja poslovnih dogajanj na nekaj področjih kažejo smer, ki smo si jo v letnih planih opredelili, sedaj je naša naloga pospešiti to gibanje, ki pa je edino možno s še kvalitetnejšim delom. Predsednik KPO Franc Grašič, dipl. oec. PRIZNANJE ZA DVA MODELA Od 3. do 6. marca je bil v Zagrebu 37. mednarodni TJE-DAN KOŽE, OBUĆE I ODJEĆE. To je zagrebški modni sejem. Naša udeležba je bila v znamenju 85-letnice Peka. Predstavili smo kolekcijo pomlad-poletje 88 in zima 1988/89. Razstavljene modele je ocenjevala posebna strokovna komisija društva usnjarjev in čevljarjev. Diplomo in zlato plaketo sta dobila ženski škorenj BOŽENA in moški polče-velj POLDI. Škorenj je delo modelirke Neve Dolinar, moški polčevelj pa modelirja Marjana Aljančiča. Zagrebški sejem je pravzaprav predstavitev izdelkov jugoslovanske modne industrije z razstavljenimi modeli in modnimi revijami. V štirih sejemskih dneh so manekenke plesne skupine ČIGRE obiskovalcem desetkrat predstavile naše modele za prihajajočo sezono. Poleg modelov obutve smo predstavili tudi polizdelke, proizvodnjo Gumarne, Plastike in Poliuretana ter celotno ponudbo tozda Orodjarna. Sejem je bil uspešen, sklenjene so nove pogodbe, dokaz uspešnosti pa sta nenazadnje tudi dve diplomi in priznanja. SAVEZ DRUŠTAVA KOŽARA I OBUĆARA SRH-ZAGREB PODJEUUJE BIflOIIJ I ZLATNU PLAKETO Radnoj organizaciji_^PEKO TR5IC za proizvod __ifetistactzttttctv__ IZLOŽEN NA 37.medunarodnom tjednu kože,obuće i odječe Zagreb, 25. veljate 1068. PREDSJEDNIK Dr Zvonimir Rušan, dipl ing. PRIPRAVE NA JUBILEJ Pripravljalni odbor za praznovanje 85-letnice Peka se je sestal na tretji seji in oblikoval predlog programa praznovanja. Odbor se zaveda zahtevnosti svoje naloge. V zvezi z dogovori na drugi seji je tov. Karel Zajc podal poročilo o reklamnih akcijah: — posneta sta dva kratka filma za predvajanje na televiziji in reklame za radio — delovanje na zagrebškem velesejmu je bilo v znamenju jubileja, prav tako naj bi bilo na sejmu v Diiseldorfu — modne revije bodo v okviru Šuštarske nedelje, sodelovali bomo z revijo Modni bazar in skupaj z Muro v hotelu Inter Continental v Zagrebu — naročene so reprezentančne vrečke z znakom 85-letnice in čistilne krpe, ki jih bomo vlagali v čevlje — od sredstev, ki jih bomo delili potrošnikom so naročene priponke v dveh variantah, kemični svinčniki, urniki in vrečke za telovadne copate — dekoracije v izložbah naših trgovin bodo vse leto v znamenju jubileja. Odbor je oblikoval predlog programa praznovanja. Janko Mladič član KPO za razvojno tehnološka in proizvodna področja je podal predlog TEKMOVANJA ZA DELOVNE ENOTE v jubilejnem letu. Ocenjevanje bo obsegalo področja, ki v skupni oceni predstavljajo vrednost — količina opravljenega dela 30 % — kvaliteta 50 % — urejenost delovnega okolja 20 %. Za uvrstitev na prva tri mesta je potrebno zbrati vsaj 50 % točk z vsakega področja. Ocenjevanja bodo vsake tri mesece, finalna pa ob koncu leta. Tekmovanja bodo razpisana za: 1. proizvodne delovne enote 2. prodajalne 3. ostali (službe, sektorji). Nagrade na delavca v tromesečjih znašajo: 1. 50.000 din 2. 40.000 din (80 % prve nagrade) 3. 30.000 din (60 % prve nagrade). V finalnem tekmovanju (ocena vseh tromesečij) pa so nagrade: 1. 100.000 din 2. 80.000 din (80 % prve nagrade) 3. 60.000 din (60 % prve nagrade). Nagrade bodo izplačane delovni enoti. Osrednja proslava bo združena z DNEVOM DELAVCEV PEKA v soboto, 3. septembra 1988, v nadaljevanju pa bodo prireditve Šuštarske nedelje. V tednu pred praznovanjem bo slavnostno zasedanje skupnega delavskega sveta, kjer bodo podeljena priznanja. Program bo na dnevnem redu prvega zasedanja skupnega delavskega sveta. Po sprejetem predlogu bodo razpisana tekmovanja, za ocenjevanje pa se bo upošteval že mesec marec. SPREJET JE TEMELJNI DOKUMENT Temeljni načrt našega dela in gospodarjenja je sprejet. Potrjen je bil na zborih delavcev. Zavedajoč se težav, ki so prisotne na vseh področjih gospodarjenja, od skokovite rasti inflacije, upadanja akumulativne in reprodukcijske sposobnosti, zaostritve na kreditno monetarnem področju, upadanju osebnega in splošnega standarda, so v sporazum vgrajene naloge in cilji za katerih izpolnitev bo treba veliko prizadevanj na vseh področjih. Izhodišča za LPS so sprejete dolgoročne razvojne usmeritve in srednjeročni plani. Osnovni cilji poslovanja za leto 1988 so: 1. Bistveno izboljšati učinkovitost poslovanja tako, da bo povprečni čisti OD v Peku zaostajal za povprečjem gospodarstva SRS največ 5 % ob 20 % višji stopnji akumulacije. 2. Doseči višjo stopnjo usposobljenosti in motiviranosti zaposlenih za kakovostno izvrševanje nalog. 3. V mejah možnosti izboljšati družbeni standard zaposlenih. Za naloge, ki so vezane na tekoče gospodarjenje bo treba: — realno znižati vse vrste zalog, da bo povprečno stanje realne vrednosti v letu 1988 nižje za 18 % kot pred letom, — znižati vse vrste stroškov; ob upoštevanju obsega in strukture poslovanja naj bi se znižali za 1,5 %, — realno povečanje prihodkov za 2 % kar naj bi dosegli predvsem z znižanjem izdelkov slabše kvalitete in selekcijo proizvodnega programa, — trajnejše zagotoviti potrebna sredstva za tekoče poslovanje in investicije tudi z združevanjem sredstev poslovnih partnerjev, z združevanjem znotraj delovne organizacije in v okviru možnosti tudi sredstev zaposlenih, — stalno usposabljati zaposlene za kakvostnejše izvrševanje nalog in dograjevati merila za kvalitetnejše delo, — izboljšati red in disciplino na vseh nivojih, — zboljševati v okviru možnosti družbeni standard zaposlenih in okolja kjer živimo. Na področju zaposlovanja je planirana stopnja 1,15 %. Večje število novih delavcev bomo zaposlili v tozdu Budu-čnost in Ormožu, v drugih proizvodnih delih Peka pa bomo nadomeščali le fluktuacijo. Načrt izobraževanja, štipendiranja in funkcionalnega izobraževanja bo opredeljen v dopolnilnih planih LPS. V pripravi proizvodnje mora biti v letu 1988 osnovno vodilo kvalitetna in pravočasna priprava celotne proizvodnje. Posebej so navedene ključne naloge za področje nabave, oskrbe z zgornjimi deli, priprave kolekcije. Najbolj izpostavljena naloga pa je izboljšanje kvalitete. Obsega proizvodnje v letu 1988 ne bomo povečevali, zato je večji poudarek na kvaliteti. IZMENJAVA IZKUŠENJ Pred nedavnim so bili v Budučnosti na obisku maturanti pete stopnje izobraževanja ob delu iz Borova. Na obisk so prišli, da bi izmenjali izkušnje. Zanimala jih je predvsem proizvodnja. Goste so sprejeli predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodstveni delavci. Z rezultati poslovanja in proizvodnim programom jih je seznanil ing. Stjepan Ivanuša. B. Bedenic Zanimivo je pogledati kako delajo drugje. Naše poslovalnice PRESENEČENJE V KRANJU Peko Kranj III. opozarja na ugodno ponudbo. Uspela akcija TEDEN ŠPORTNE OBUTVE - Reklamna prodaja obutve za šport v poslovalnici Kranj III. — Začetek praznovanja 85-letnice — Kako je treba opozoriti in pritegniti kupce Še preden je razpisano tekmovanje za najboljšo poslovalnico v jubilejnem letu, so v poslovalnici Kranj III. pripravili akcijo TEDEN ŠPORTNE OBUTVE, za katero lahko rečemo, da je za- četek praznovanja 85. letnice Peka. Dva vzroka sta, da so se v poslovalnici odločili za akcijo prodaje športne obutve. Prva je v tem, da je treba opozoriti nase, če poslovalnica lokacijsko ni izpostavljena, želeli pa so obogatiti že sicer široko ponudbo in ustvariti kar najboljše rezultate. Akcija TEDEN ŠPORTNE OBUTVE je trajala od 29. februarja do 12. marca 1988. Ugodna ponudba. Za začetek so presenetili vse, ki se bolj ali manj ukvarjajo s športom. Vsak kupec je izpolnil tudi vprašalnik, ki je bil hkrati kupon za nagradno žrebanje. V prodajalni so se odločili, da bodo kupcem večkrat ponudili razširjeno in ugodno ponudbo obutve. Kaj pa je za tako akcijo potrebno? Odgovor je kratek: iznadljivost poslovodje in delovne navade ter pripravljenost kolektiva. Takrat ko traja akcija, morajo biti vsi po ves dan v trgovini. Poslovodja in prodajalci poslovalnice Kranj III. se dobro zavedajo, da se ob današnjih cenah in kupni moči čevlji ne prodajajo več tako kot včasih. Kupca je treba opozoriti in pritegniti. Za vsak prodani par je potrebno več truda. »Športna« akcija je bila začetek. Pripravljajo nove. Sami organizirajo reklamo in zbirajo nagrade za izžrebane obiskovalce. V reklamni prodaji športne obutve so prodali tudi 40 loparjev za tenis znamke Head, pripravili pa so tudi posebno ponudbo za ribiče. Z geslom PRIDITE, PREPRIČAJTE SE IN NAŠA TRGOVINA BO POSTALA VAŠA EDINA PRODAJALNA ZA OBUTEV, so mislili zares, je dejal kupec srednjih let, ko je odhajal s štirimi pari čevljev za vso družino, čeprav je prišel samo malo pogledat. Lojze Horvat, poslovodja poslovalnice: »V programu imamo še več podobnih akcij.« INFORMATIVNI DAN ----------- VI VPRAŠUJETE — Ml ODGOVARJAMO V čem je bila vaša radovednost za zadnji INFORMATIVNI DAN? Koliko milijard letno prispevamo za nerazvite? Odgovor je kratek, številka pa kar zajetna in predstavlja znesek eno milijardo (novo seveda). Nekaj vprašanj je bilo, kakšno je trenutno stanje Peka in kako je z naročili in prodajo? Nič kaj posebno novega ni od obravnave zaključnega računa. Pravo sliko bodo dale številke ob tromesečnem obračunu. Počasi se kažejo premiki na boljše predvsem stanje na znižanju zalog. Z naročili smo zadovoljni, kapacitete v proizvodnji obutve so pokrite, v prozvodnji poliuretana je celo več naročil od kapacitet. Še naprej pa je kritično pri naročilih in prodaji v gumarni, kar je odraz stanja razmer na trgu. V letošnji sezoni uporablja moda le poliuretanske podplate, mogoče se bo to obrnilo na boljše v prihajajoči sezoni, med tem pa je treba iskati tržišče za druge izdelke. Poslali ste pripombo na predlog deljenega dopusta (maj in julij) z utemeljitvijo, da bodo prikrajšani otroci, da je težko uskladiti dopust tam, kjer je eden od staršev v drugem podjetju in da bi bil na tak način še večji naval na počitniške kapacitete. V zvezi s tem ste vpraševali, če bosta v tem primeru dva izgubljena dneva. Ko vemo, da od dneva pred dopustom tako ni velike koristi. Delovna mesta se zapuščajo že sredi dopoldneva. Predlog za spremembo izhaja iz situacije in razmer na trgu prodaje obutve, omogočal nam bi, da bi bil čas od proizvodnje do prodaje nekoliko krajši. Predlog smo dali v obravnavo, stvar odločitve pa je v mnenju večine. Morda pa je zanimivo to, da za čevljarsko industrijo v Zahodni Evropi ni deljen dopust nič posebnega, ker pač tako zahtevajo razmere. Glede koriščenja počitniških kapacitet ne bi bilo razlik, problem koriščenja bi ostal enak. Proizvajalci modne obutve bodo slej ko prej vsi prešli na dopust v dveh delih, ker jih bodo v to prisilile razmere. Kar zadeva odhod z delovnih mest v dnevih pred dopustom ali prazniki pa tole: Razmere zahtevajo drugačen odnos do dela, reda in discipline. Prišel bo čas, verjetno kmalu, ko bo treba odnos in dogovor spoštovati. Kako je z naročili in prodajo za Ameriko? Kako, da nam artikel DANZ še vedno povzroča težave? Naročil je skoraj več kot so naše kapacitete, donosnost pa je odvisna od tega, s kakšnimi stroški prodajamo. Če so stroški večji, slabša je donosnost. Pri artiklu DANZ iščemo krivdo le v materialih, glede na naše izkušnje pa težav ne bi smelo biti več. Na kakšen način se bodo uredili in izboljšali delovni pogoji v oddelku oblačenje peta, ki so po preselitvi v sekalnico nemogoči? Pripravlja in ureja se v tem smislu, da bi bila v oddelku samo nujna proizvodnja. Pri izdelavi načrta je bila upoštevana minimalna količina polproizvodov, ob povečanem obsegu pa je seveda prisotna utesnjenost. Rešitev pred Loko je lahko le v dvoizmenskem delu. Šivalni stroj iz preteklosti. Kako je s prodajo v letošnji blagi zimi? Ker ni in ni prave zime ter snega, se sezona jesen-zima ne prodaja. Za ostanke sezone bomo morali poiskati najboljše variante, verjetno v znižanjih s primerno ceno. Kdaj bodo izplačane jubilejne nagrade? Že lani smo rekli, naj bi to bilo čim prej v začetku leta, ker denar zgublja vrednost. Predvideno je, aprilu. da bodo jubilejne nagrade izplačane v Kako je z naročili za gumarno? Če smo predragi, zakaj? V Jugoslaviji je velika ponudba izdelkov iz gume. Podplate prodajamo seveda tudi z dobičkom, da bi jih prodajali z izgubo, ne bi bilo smotrno. Ker je ponudba večja od povpraševanja, ima veliko vlogo kvaliteta. Modni trend se lahko sicer hitro menja v dobro gume, trenutno uporablja poliure-tan. Iščemo možnosti za proizvodnjo tehničnih artiklov, ki bi zapolnili takoimenovano mrtvo sezono. Še nadalje pa bodo v gumarni potrebne premestive delavcev. Predvsem pa je važno, posebno v takih razmerah, ko ni povpraševanja, da se pride do ugleda in naročil s kvaliteto. Kako je izračunana vrednosti točke za režijo? Obširno razlago izračuna smo objavili v Čevljarjevih obvestilih. Točka za DSSS in Komercialo je povprečje tozdov Peka. V tovarni smo opremili laboratorij, da bi bile zdravstvene usluge čim ugodnejše za delavce. Laboratorij opravlja usluge za preventivno ambulanto, kako pa je z delom za ku-rativo? O tem in spremembah v splošni in zobni ambulanti na Drihodniič. PREGLED ZGODOVINSKEGA DOGAJANJA IN RAZVOJA PEKA Ob izbruhu druge svetovne vojne je bilo vseh 51 poslovalnic bogato založenih z blagom, tovarna pa polna reprodukcijskega materiala in gotovih izdelkov. Vse to je postalo plen okupatorja. Za komisarskega pooblaščenca pri Peku je bil imenovan dr. Hans Neuner, industrijalec in usnjarski strokovnjak iz Celovca, za njim pa Dunajčan Franc Moran, ki je bil prej že dvajset let v tovarni modelir. Za njim je mesto komisarskega pooblaščenca prevzel Podhajecki, zaveden nacist. Večkrat je grozil, da bodo Nemci, če se bodo morali umakniti, tovarno razdejali. Ob osvoboditvi je bila tovarna res izropana. To so storile kolone okupatorskih čet, ki so se skupaj z belogardisti in četniki umikali skozi Tržič na Koroško. Začetek proizvodnje v osvobojeni domovini je bil težak, ker ni bilo rezervnih delov. V prvih letih po vojni je bila proizvodnja enostavna, tipizirana in omejena na nekaj številk. Delovni ljudje Peka so bili dvakrat proglašeni za najboljše v slovenski predelovalni industriji. Proizvodnja je iz leta v leto naraščala. V letu 1949 je bilo izdelanih 561.180 parov čevljev. Vzporedno s proizvodnjo je podjetje uspevalo tudi pri obnovi prodajne mreže. Ob koncu leta 1948 je imel Peko registriranih 79 poslovalnic. Strojni park v proizvodnji je bil dotrajan, proizvodnja se ni mogla povečevati. Jugoslovanska investicijska banka je zato odobrila Peku kredit za nabavo preko 200 šivalnih strojev in gradnjo novega objekta ob Bistrici. Novi objekt je omogočil razširitev in specializacijo proizvodnje. V starem obratu je bila organizirana izdelava zgornjih delov, v novem pa sekalnica in montažni oddelki. Primerjajte naše znižane cene in kvaliteto našega blagi Iz črnega ali belega Crepe de China! Za šetnjo in večer. Imamo jih tudi v pumps obliki. Din 85' — Čevlji za deklice iz. črnega ali rujavega boksa, iz laka in v kombinacijah. Din 145- Najnovejši model. Iz črnega rujavega usnja. Din 85* — Deški visoki Čevlji iz črnega ali rujavega usuja z dolgotrajnimi podplati. Din 85" — Za pomladanske izlete kupite svojim otrokom ta preizkušeni haferl čevelj. ZA VELIKO NOČ! Kdor hoče varčevati, ta kupuje PEKO čevlje! — Kdor ljubi svoj dom, ta podpira domačo industrijo. — PEKO čevlji so izdelek domače podjetnosti in domačih delovnih rok. — PEKO čevlji so na glasu po svoji kakovosti in svojih skrajnih cenah. 'ČEVLJI sp iz prvovrstnega usnja s čvrstimi podplati. K novi obleki morate nositi ta če iz črnega ali rujavega boksa. N< hodno potreben za elegantneg gospoda. V letu 1948 se je podjetje preimenovalo v TRIGLAV, trgovsko podjetje z obutvijo in usnjeno galanterijo. Novo ime ni predstavljalo tradicije, ki si jo je Peko pridobil v skoraj petdesetih letih, zato je leta 1954 firma prevzela prvotno ime Peko (proizvodnja elegantne, kvalitetne obutve), ki je bilo na trgu dobro poznano. Poleti leta 1953 je bilo praznovanje 50-letnice. Gost na prireditvi je bil tudi tovariš Tito. Prelomnica v nadaljnem razvoju Peka je bilo leto 1950, ko se je izpolnil cilj delovnih teženj. 5. oktobra je bil izvoljen 45-članski delavski svet. Na prvem zasedanju 11. oktobra so izvolili tudi 9 članov v upravni odbor. Novo izvoljenim organom je bila tovarna slovesno izročena v upravljanje 28. oktobra 1950 s simbolično predajo ključev. Takrat je bilo v tovarni 495 delavcev in 11 učencev. Din 245" — Šivan čevelj v Original Goodyear Welt izdelavi Je trajnejši in ustreza bolj higijenskim zahtevam nego vsaka druga obutev. Vse vrste ženskih in moških nogavic po najnižjih cenah Ne glejte samo na reklamo, temveč tudi na kakovost blaga Velikonočna reklama iz leta 1932. Podjetje se je širilo, proizvodnja je bila iz leta v leto večja. Da bi lahko sledili rasti proizvodnje obutve je bilo treba razvijati tudi vzporedne dejavnosti, ker se je spremljajoča industrija razvijala prepočasi. Izkazalo se je tudi, da je za naše razmere bolj ugodno, če vzporedne dejavnosti organizira čevljarsko podjetje, ker je najbolj seznanjajo s tehnološkimi novitetami in zahtevami. 25. oktobra leta 1961 je bil postavljen prvi dvovaljčnik za izdelavo gume, v letu 1964 še vulkanizacijska stiskalnica. Gumama se je razvijala, nabavljene so bile nove stiskalnice, mikser, dvovaljčnik. Proizvodnja gumi podplatov je pokrivala lastne potrebe in deloma tudi za kooperante. Din 165"- Čevelj iz izbranega gornjega usn in prvovrstnih podplatov. Vaša no ostane zdrava, ako nosite ta čeve Din 165" — Za pomladanski sprehod! Iz najboljšega laka, pumps ali na zaponko, z visoko ali polvisoko peto. ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT Zlatko Kamič, 11. Slavko Šmejc, 12. Andrej Štamcar, 13. Janez Avsenek, 14. Robert Jančič, 15. Darko Gosar, 16. Uroš King, 17. Tomaž Ribič, 18. Matjaž Hafner, 19. Filip Zadnikar, 20. Beno Škr-janc, 21. Aleš Tadel, 22. Vladimir Potočnik, 23. Matej Polajnar, 24. Jure Mejač, 25. Pavel Klobasa. MOŠKI - ŠTIPENDISTI: 1. Lojze Gradišar, 2. Sašo Potočnik, 3. Grega Meglič, 4. Viljem Dovžan, 5. Aleš Štefe, 6. Tomaž Zaplotnik, 7. Sašo Škofič, 8. Aleš Koder, 9. Jure Dolžan, 10. Igor Zupan, 11. Matjaž Rovtar, 12. Matjaž Verlič, 13. Roman Kuzma-novski. Razglasitev rezultatov in podelitev medalj in priznanj je bila v restavraciji Kompas na Ljubelju. SMUČARSKI TEK Sindikalno prvenstvo Peka v smučarskih tekih pa je bilo v torek 1. marca v Lomu. Udeležba je bila skromna, kar gre verjetno pripisati zimi brez snega. Za treninge v letošnji sezoni ni bilo pogojev. Rezultati: Jugoslovanska olimpijska reprezentanca pozdravlja delavce Peka. SINDIKALNO PRVENSTVO VELESLALOM Letošnje sindikalno prvenstvo Peka v veleslalomu je bilo 28. februarja na Zelenici, na progi Vrtača — sindikalna. V lepi sončni nedelji je bilo na startu 140 tekmovalcev. Sneg je bil suh in napihan, temperatura okoli 0 stopinj. Izvedbo tekmovanja je prevzel Smučarski klub Tržič. Rezultati: ŽENSKE NAD 35 LET: 1. Lidija Ambrož, 2. Magda Menegalija, 3. Joži Meglič, 4. Maruša Sedminek. MOŠKI DO 30 LET: 1. Jože Bohinc, 2. Franci Žnidarič, 3. Drago Primožič, 4. Matej Slapar, 5. Sašo Potočnik, 6. Ciril Jeraj. MOŠKI 30-40 LET: 1. Marjan Sedej, 2. Anton Meglič, 3. Dare Lauseger, 4. Ludvik Germovšek, 5. Jože Štefe, 6. Pavel Erlah. MOŠKI NAD 40 LET: 1. Janez Ambrož, 2. Nande Kramar, 3. Zdravko Jeruc, 4. Franc Stritih. Podelitev medalj in priznanj ter žrebanje nagrad je bila v piceriji Polžek v Tržiču. ŽENSKE NAD 40 LET: 1. Majda Kramar, 2. Štefka Gros, 3. Dora Roblek, 4. Ida Lesar, 5. Nataša Meglič, 6. Mira Peraič, 7. Marija Kokol, 8. Malči Meglič, 9. Ivanka Novak. ŽENSKE OD 30-40 LET: 1. Milena Dolčič, 2. Metka Sova, 3. Milena Soklič, 4. Ljubica Nadišar, 5. Marija Eigner, 6. Marjana Zalaznik, 7. Anka Kuhar, 8. Polona Ahačič, 9. Cilka Kramar, 10. Metka Ribič, 11. Cilka Brodar, 12. Milena Kaplan, 13. Vilma Rejc, 14. Ana Sedminek, 15. Olga Benčina, 16. Vera Božnar. ŽENSKE DO 30 LET: 1. Andreja Soklič, 2. Mojca Meglič, 3. Suzana Ruparčič, 4. Blanka Ruparčič, 5. Tatjana Kavčič, 6. Alenka Perko, 7. Olga Ahačič, 8. Bernarda Oblak, 9. Danica Gašperlin, 10. Alenka Janc, 11. Irena Vidovič, 12. Jolanda Ribnikar, 13. Majda Meglič, 14. Stanka Dolžan. ŽENSKE - ŠTIPENDISTKE: 1. Betka Božnar, 2. Alojzija Meglič, 3. Mateja Kramar, 4. Mirjam Šlibar, 5. Barbara Kramar. MOŠKI NAD 50 LET: 1. Franci Stritih, 2. Vili Špehar, 3. Franc Homan, 4. Jurij Ovsenek, 5. Marjan Zaletel, 6. Joža Dobrin, 7. Pavel Tadl. MOŠKI OD 40-50 LET: 1. Nande Kramar, 2. Janez Benčina, 3. Milan Meglič, 4. Janez Ahčin, 5. Pavel Roblek, 6. Miloš Kaplan, 7. Silvo Seiko, 8. Dane Vidovič, 9. Jože Marin, 10. Pavel Podlipnik, 11. Lado Bobič, 12. Janez Majcen, 13. Janez Muzik, 14. Franci Ruparčič, 15. Franc Grašič. MOŠKI OD 30-40 LET: 1. Anton Primožič, 2. Stane Sova, 3. Peter Perko, 4. Anton Meglič, 5. Jože Šober, 6. Marjan Valjavec, 7. Dušan Ahačič, 8. Marjan Toporiš, 9. Žare Lavička, 10. Božidar Meglič, 11. Franci Jerman, 12. Vlado Sedej, 13. Silvo Medič, 14. Milan Pretnar, 15. Mirko Meglič, 16. Tomislav Zupan, 17. Polde Steiner, 18. Slavko Zalaznik, 19. Janez Rozman, 20. Franc Koder, 21. Darko Ribnikar, 22. Milan Krohne, 23. Božo Debevc, 24. Nikola Avramovič, 25. Vinko Golma-jer. MOŠKI DO 30 LET: 1. Marko Primožič, 2. Boris Zavrl, 3. Emil Pintarič, 4. Franc Meglič, 5. Roman Ši-vic, 6. Ciril Jeraj, 7. Damjan Štamcar, 8. Maksimiljan Bernjak, 9. Matej Slapar, 10. ŠUŠTARIADA 1988 na Soriški planini. Najbolje uvrščeni iz sindikalnih prvenstev so 19. marca 1988 nastopili na ŠUŠTARIADI, ki so jo pripravili športni delavci Alpine na Soriški planini. Naši smučarji so zmagali in osvojili prehodni pokal. Rezultatov in uvrstitev še nismo dobili, zato o tem več prihodnjič. Tradicionalni gasilski veleslalom Gasilci so se 20. marca pomerili na tradicionalnem gasilskem veleslalomu na Zelenici. Člani IGD Peko so se ekipno uvrstili na 4. mesto. Organizacijo tekmovanja so izvedli gasilci GD Jelendol-Dolina. 7 S____________________________________________ SODELOVANJE S ŠTIPENDISTI V tekočem šolskem letu smo v delovni organizaciji organizirali tudi srečanje z našimi štipendisti. Štipendiste višjih in visokih šol smo povabili na prednovoletno srečanje, štipendiste, ki zaključujejo V. stopnjo strokovnega izobraževanja, pa smo povabili na srečanje med polletnimi počitnicami. Našim bodočim sodelavcem smo predstavili sedanje razmere in perspektive delovne organizacije, možnosti zaposlovanja in kadrovske potrebe ter možnosti in potrebe za nadaljevanje kadrovskega štiupendiranja in izobraževanja ob delu. Pričakovali smo tudi predloge in ideje štipendistov, kako dograjevati vezi z delovno organizacijo in kako sistem štipendiranja v okviru dogovorjenih družbenih meril dopolnjevati. Od 26 štipendistov na višjih in visokih šolah se je srečanja udeležilo 17 študentov, od 22 štipendistov, ki letos zaključujejo šolanje na srednjih šolah usmerjenega izobraževanja, pa jih je na pogovor prišlo 18. Podatka kažeta, da je nujno podobno sodelovanje nadaljevati in poglabljati tudi v prihodnjih letih, tako zaradi primerne udeležbe štipendistov kot zaradi rezultatov pogovorov, s katerimi so bili zadovoljni tako organizatorji kot udeleženci. Nekatere predloge štipendistov smo že uresničili kot npr. vključitev zainteresiranih štipendistov v veleslalomu in smučarskih tekih, sodelovanje pri izdelavi seminarskih nalog... Področje dopolnjevanja sistema štipendiranja bomo obogatili z nekaterimi predlogi štipendistov ob spremembi pravilnika o izobraževanju. Veleslalom štipendistov Štipendisti se zahvaljujemo 00 ZS DO Peko za povabilo na tekmovanje v veleslalomu, ki je bilo 28. 2. 1988 na smučišču na Zelenici. Do razglasitve rezultatov je bilo vzdušje med nami prijetno. Pri razglasitvi pa se je malo zataknilo. V vabilu je namreč pisalo, da bomo vsi uvrščeni lahko sodelovali tudi pri žrebanju nagrad po sistemu fige. Žal pa je ostalo le pri napisanem vabilu. Lepo vas pozdravljajo razočarani štipendisti in štipendistke. Dragi razočarani štipendisti in štipendistke Navadno ne objavljamo pisem, ki niso podpisana z imenom in priimkom. Tokrat smo napravili izjemo predvsem zato, da bi povedali, kako je bilo. Da bi štipendiste, naše bodoče sodelavce in sodelavke, čim bolj vključili v delo in življenje Peka, smo začeli z raznovrstnimi akcijami. Ena izmed njih je tudi sodelovanje na športnih srečanjih. Sindikalno prvenstvo, ki je hkrati tudi izbirno za Šuštariado, je za člane sindikata, ker štipendisti ne smejo sodelovati na Šuštariadi. V primeru dovolj močne udeležbe imajo na sindikalnih prvenstvih štipendistih lahko svojo ekipo. Da ne bi bili brez nagrad, so prvouvrščeni štipendisti dobili knjižne nagrade. Torej brez nagrad niso bili, zato niso sodelovali v žrebanju po sistemu fige. Vse ostalo pa je bilo brez razlike. Štipendisti boste lahko sodelovali tudi v športnih srečanjih ob dnevu delavcev Peka v soboto pred Šu-štarsko nedeljo. Organizator bo poskrbel, da razočaranje ne bo preveliko. »OLIMPIJEC« Na letošnjih zimskih olimpijskih igrah invalidov v In-sbrucku je sodelovalo več kot 400 invalidov — športnikov. Pomerili so se v smučarskem teku, slalomu, veleslalomu in smuku. Jugoslovanska invalidska reprezentanca je imela skromno udeležbo. Na »olimpijado« so odpotovali trije tekmovalci, trener in predsednik komisije za šport. Naši športniki invalidi se udeležujejo vseh mednarodnih tekmovanj v Avstriji ali Italiji, za daljša potovanja pa nimajo denarja. Društva invalidov se delno finansirajo iz sredstev iger na srečo, sicer pa živijo bolj od »prosjačenja«. Prepuščeni so sami sebi in iznajdljivosti posameznikov. Z obleko in športnimi rekviziti jih opremijo podjetja, malokje pomoč odklonijo, toda na invalide gledajo povsem drugače kot na športnike rednih športov. Med njimi pa je nekaj dobrih športnikov, čeprav so vsi le samouki, brez vsakršnega predhodnega znanja in izkušenj. Invalidi iz alpskih predelov so ponavadi smučarji. Srečko KOS, naš sodelavec iz skladišča usnja je invalid, brez zapestja leve roke. V Insbrucku je zasedel izredno dobre uvrstitve. V veleslalomu je bil osmi, v slalomu je z napako zasedel 12. mesto, v smuku pa je bil štirinajsti, čeprav smuka sploh ne trenira. Invalidi iz Tržiča so vključeni v športno društvo invalidov 5. avgust. Kljub težavam, ki so že itak povezane z invalidnostjo, so rezultati njihovih nastopov solidni, tako v zimskih kot tudi letnih športih. Srečku želimo še veliko dobrih nastopov in solidnih uvrstitev. § 6 Skromnejše tudi v vzdrževanju Tudi v Budučnosti je sprejet načrt investicijskega vzdrževanja za letošnje leto, ki pa je veliko bolj skromen kot so potrebe in želje. V letu 1988 je na razpolago 30 % amortizacije kar znaša 100.229.400 dinarjev ali 30 % manj kot preteklo leto. Večji poseg bo prestavitev ograje na severni strani tovarne, da se bo pridobil prostor za razširitev dovozne poti. Večja dela bodo opravljena v delovnih enotah 583 in 584, kjer bodo vgradili sistem za odsesavanje prahu. Dela se bodo izvajala po fazah, kakor se bodo zbirala sredstva. Del sredstev se bo porabilo za ureditev tovarniškega dvorišča, nasad drevja in dokončanje parkirišč. Predvidena je adaptacija popravljalnice čevljev, da bi se zboljšali delovni pogoji. Pri vzdrževanju strojev so predvidena nekatera generalna popravila strojev in naprav, ki delujejo že več kot deset let. IZOBRAŽEVANJE OB DELU Sredi februarja je petinštirideset delavcev Budućnosti ponovno sedlo v šolske klopi. V sodelovanju s Centrom usmerjenega izobraževanja »XXXII divizija« iz Varaždina sta ustanovljena dva oddelka druge stopnje izobraževanja smer delavec v obutveni stroki. V šestopetdesetih urah bodo mladi delavci pridobili znanje, potrebno za dobro opravljanje del in nalog. Vsebino splošnih predmetov bodo predavali profesorji iz Varaždina, strokovne predmete pa inženirji iz Budučnosti. Šolarji so mladi delavci, ki delajo na delovnih mestih za katera nimajo ustrezne izobrazbe. Po končanem šolanju, ki naj bi bilo v decembru, bo v Budučnosti petinštirideset strokovno usposobljenih delavcev. Izboljšala se bo kadrovska struktura in kvaliteta dela. Stroške šolanja krije republiška skupnost tekstila in obutve, Budučnost pa prispeva le dnevnice za profesorje, ki prihajajo iz Varaždina. Boris Bedenic Na srednji tekstilni in obutveni šoli v Kranju je diplomiral in pridobil naslov obutveni tehnik-tehnolog ZORAN GIORGIJEV iz razvojno pripravljalnega sektorja. Čestitamo! A 5* £ \ S tekmovanjem v veleslalomu je bilo zaključeno tekmovanje DELAVSKE ŠPORTNE IGRE 1987/88. Tekmovanja je organiziral Občinski sindikalni svet Tržič. Prvo mesto je po pričakovanju pripadlo osnovni organizaciji Obutev II, ki je zbrala 5.054 točk, ostale 00 pa so se uvrstile: 3. Orodjarna, 4. DSSS, 8. Obutev I., 10. Komerciala, 12. PUR, 20. Gumoplast, 21. Mreža. IZ ŠOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV Prispevki članov Novinarskega krožka osnovne šole heroja Bračiča iz Bistrice. VSAK IMA SVOJO SKRIVNOST Ni človeka na svetu, ki ne bi imel skrivnosti. Vsak jo ima, tudi jaz. Nekateri svoje skrivnosti izdajo prijateljem, drugi pa se počutijo bolj varno, če vedo, da je njihova skrivnost samo v njihovih srcih in mislih. Njihova skrivnost jim daje občutek varnosti in ni se jim treba bati, da bo kdo izvedel zanjo. Lahko pa je skrivnost včasih neznosna, nekomu jo vendar moraš zaupati, pa čeprav ti bo potem žal. A vedel boš, da ne trpiš samo ti, ampak da si težave delita s prijateljem ali znancem. Dovolj skrivnosti imam, da bi napisala roman. A če bi napisala roman, potem to ne bi bila več skrivnost. Svoje skrivnosti ponavadi ne povem, saj ima vsak svoje skrivnosti in skrbi. A včasih me ima, da bi jih raztrobila vsem. So tudi skrivnosti, na katere pozabim in se šele po dolgem času spomnim nanje. Ne vem, kakšno bi bilo življenje brez skrivnosti, če je ne bi imeli, tudi ne bi imeli o čem razmišljati, se s kom pogovarjati. Da bilo bi pusto in prazno. Tako se pa vendar veseliš, žalostiš, jokaš ali smeješ in nikoli ne manjka razočaranj ali pa sreče. Človeku je skrivnost včasih pomembna kot obramba, kot prepričanje. Obramba pred hudim in slabim. Ampak skoraj vedno pride skrivnost na dan. Mnogi spoznajo skrivnosti od svojih prijateljev po obrazu, po vedenju in večkrat tudi po govorjenju. Zato je skrivnost pomembna za vse. Karmen Triller, 8. r. KNJIGA IN JAZ Mislim, da ima znani francoski pisatelj prav, ko je zapisal, da je knjiga prijateljica, s katero se lahko pogovarjaš. Vanjo spravljaš štiriperesne deteljice in upaš, da ti bodo prinesle srečo. Jaz rada berem vse vrste knjige. A najbolj so mi všeč knjige, v kateri pisatelj opisuje trdo življenje kmetov, njihovo ljubezen in razočaranje v času pred prvo svetovno vojno. Najprej grem k mamici v njeno sobo in tam poiščem primerno knjigo. Uležem se na kavč in začnem brati lepo od začetka. Če je knjiga zelo zanimiva, živim samo zanjo in črke v njej kar požiram z očmi. Ne slišim ne mamice ne atija, ko je treba kaj storiti. Zraven najraje grizljam piškote ali pijem sok. Knjigo pa uporabljam tudi za krinko. Kadar je treba storiti kakšno delo in se mi ga prav nič ne da, že skočim na kavč in se naredim, da sem grozno zatopljena v branje. V tem primeru moram vseeno odložiti in postoriti delo. Kadar pa imajo starejši zanimiv pogovor in ga ne smem poslušati, vzamem knjigo in berem z očmi, pogovor pa poslušam z ušesi. Očku, ki seveda ni pogodu, da ves čas berem, pa vedno kje dobim pohvalo, da je to bolje namesto, da bi se ves čas potepala po vasi. V družini namreč veljam za pravega knjižnega molja. Tovarišica iz Leš mi je dala nasvet, naj knjigo preberem do konca, pa čeprav ni zanimiva. Pa sem res spoznala, da ima vsaka knjiga nekaj, česar druga nima. Med moje branje pa ne spadajo samo knjige. Rada prebiram še Dr. romane, časopise, revije in stripe. Tudi, kadar imam še čas za avtobus, najraje skočim v knjižnico. Zvečer berem le takrat, kadar podnevi ni časa. Barbara Ahčin, 6. r. V trajanju sejma MODA je bilo deset predstav modne revije. »Čigre« so navdušile mnogo obiskovalcev. Razstavni prostor Peko. Zanimanje za modele, ki jih bomo nosili prihodnjo sezono, je bilo veliko. ALKOHOLIK V DELOVNI ORGANIZACIJI IZ LASTNIH IZKUŠENJ O tem, kakšni so bili današnji zdravljeni alkoholiki, člani kluba zdravljenih alkoholikov Peko, pred zdravljenjem, kako se je njihov alkoholizem odražal na delovnem mestu, kakšen odnos ima okolica do njih po zdravljenju, naj spregovorijo sami in njihovi svojci: — na delovnem mestu nisem imel težav, sam delam na stroju in moj alkoholizem ni bil toliko viden. Staleža zaradi vinjenosti nisem iskal, včasih sem zamenjal izmeno ali pa koristil dopust. — mojega alkoholizma vodilni in sodelavci niso opazili. Svoje popivanje sem večkrat prikril z bolniškim staležem. Ko sem se odločil za zdravljenje, so se vsi v oddelku čudili, saj niso mogli verjeti, da sem res toliko pil. Po zdravljenju so me sodelavci veliko spraševali o poteku in načinu zdravljenja, sčasoma pa so se na to navadili, jemljejo me pač kot človeka, ki ne pije. — zaradi pitja sem bil na delovnem mestu občasno zelo neproduktiven, v »boljših« dneh sem pa bolj zavzeto delal, bil sem na razpolago tudi za popoldansko delo. Staleža zaradi alkoholizma nisem veliko koristil. Če sem izostal z dela, pritisk ni bil hud, ker veliko delavcev v oddelku pije. Glede mojega alkoholizma in priprave na zdravljenje niso nadrejeni ničesar ukrenili. Bili pa so veseli moje odločitve, da grem na zdravljenje. — ko sem iskala zaradi moževega alkoholizma v delovni organizaciji pomoč, so mi rekli, da je mož na delovnem mestu dovolj v redu in da naj takšne probleme rešujeva sama doma. — pri opravljanju manj zahtevnega dela nisem imel težav. Zahtevnejšega dela pa nisem bil sposoben narediti, dokler nisem popil zadostne količine alkohola. Če pa je bila ta količina prevelika, sem postal zaspan in tako sem na delovnem mestu tudi večkrat zaspal. Kadar nisem mogel delati, sem koristil ure, ki sem jih naredil v dobro ali pa vzel dopust. Predpostavljeni in sodelavci so me zaradi pitja vedno bolj opozarjali. Njihov odnos po zdravljenju je dober, spet so pridobili zaupanje vame. — dolgo časa za moževo pitje na delovnem mestu sploh nisem vedela. Res je, da sem opazila, da je vsak dan prihajal domov rahlo opit, vendar sem mislila, da je po delu kaj popil, saj ni prišel z dela nikdar naravnost domov. Svoje izostanke je večinoma opravičeval sam, le nekajkrat sem telefonično obvestila predpostavljenega, da mož ne more na delo, ker ima važne opravke. To laganje mi je bilo sicer odvratno, vendar pa sem to storila, saj se nisem zavedala, da mu delam škodo. — pri pitju med delovnim časom nisem bil sam, bilo nas je nekaj povezanih v skupino. Pri dobavi pijače v tovarno smo imeli dobre veze. Nekaj časa sem sicer svojo odvisnost od alkohola prikrival, sčasoma pa se je na meni videlo, da sem alkoholik. Imel sem velike težave z zdravjem. Ko se je moj alkoholizem razkril, so me razporedili na nižje vrednoteno delovno mesto. Nadrejeni in sodelavci so me zaradi pitja večkrat opozorili, vendar me je šele slabo zdravstveno stanje prisililo, da sem se odločil za zdravljenje. Po zdravljenju sem spet pridobil zaupanje okolice. — vedela sem, da mož med delovnim časom pije, vendar pa se glede tega nisem mogla z nikomer posvetovati. Mislim, da zato, ker sem tudi sama imela probleme zaradi alkohola, saj sem že postajala odvisna. Zdravljeni alkoholiki razmišljajo tudi o tem, kako bi bilo treba alkoholika čimprej pripraviti na zdravljenje, kaj bi bilo treba narediti na področju preventive: — alkoholiku bi morali odvzeti prav vse možnosti za nadaljnje manipuliranje. O alkoholizmu pa bi morali začeti osveščati že šolsko mladino. — alkoholike bi bilo treba »poiskati« tudi med vodilnimi in vodstvenimi delavci, saj so tudi oni ljudje z napakami, ne pa da službe obravnavajo le ljudi iz proizvodnje. Za preprečevanje alkoholizma pa je potrebno neprestano osveščanje in prikazovanje posledic. — prepoved o uživanju alkohola v tovarni bi se morala izvrševati 100 %. Vsakega alkoholika, ki je zrel za zdravljenje, bi morali odločno postaviti pred dejstvo: zdravljenje ali izguba službe. — na področju preprečevanja alkoholizma se ne more kaj dosti narediti, saj pijejo vsi od najvišjega do najnižjega. — delavci, pri katerih zdravljenje alkoholizma ni uspešno, bi morali povrniti vse stroške zdravljenja. — predpostavljeni bi morali imeti drugačen odnos do alkoholikov in uživanja alkohola na delovnem mestu. Vsakega, ki na delovnem mestu uživa alkohol, bi morali prijaviti na disciplinsko komisijo. Socialna služba pa naj bi poiskala stik z ženo alkoholika in ji razložila, kaj sploh je alkoholizem. Marsikatera žena tega sploh ne ve in verjame možu alkoholiku, da se bo poboljšal. Tako se iz dneva v dan, iz leta v leto ponavlja isti začarani krog: dnevi pijančevanja, tihi dnevi, morda nekaj dni abstinence, da se žena nekoliko pomiri, potem pa spet vse od začetka. Res je, da nekaterim ženam ustreza mož alkoholik, posebno če ni agresiven. Veliko več pa je takih žena, ki si želijo, da bi živele normalno življenje ob treznem in urejenem možu. Takim pa bi bila socialna služba v veliko pomoč. Magda Plementoš d)iinent čntitit 'Xä/^ajCAAaa /A\jp Wcki- V montažnem oddelku 520 so moški svojim sodelavkam pripravili prijetno praznovanje. Vsaka je poleg denarnice dobila tudi šopek. Organizatorji presenečenja so bili: Zvone Dolenc, Janko Mohar in Mitja Mlakar. Verjetno je bilo tako prisrčno tudi v drugih oddelkih. Posne' tek pa je nastal v 520. ZAHVALE Ob smrti mame MARIJE ROBLEK se iskreno zahvaljujemo vsem za izkazano pozornost in sočustvovanje. Sin Pavel in hči Ivanka z družinama Ob smrti mojega očeta BRANKA MILOVANOVIČA se iskreno zahvaljujem oddelkoma vzorčna delavnica 501 in šivalnici 501 za izrečena sožalja in denarno pomoč. Žalujoča hčerka Marta Mesarek z družino Ob boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz prirezovalnice 512/4 za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja. Sabina Šarkan Ob težki izgubi očeta in starega očeta ANTONA MEGLIČA iz Pristave se delovni organizaciji Peko in gasilcem zahvaljujemo za podarjena venca. Enako zahvalo smo dolžni govorniku Edu Petku ter Jožetu Kralju iz transportnega oddelka. Delavcem iz oddelka 521 hvala za lep šopek in denarno pomoč, delavcem tozda Poliuretan za denarno pomoč. Najlepša hvala vsem varnostnikom iz Peka in PUR-a za izkazano pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Tilka, hči Dora in sin Marjan z družinama in sin Tone Delavkam in delavcem finančno računovodskega sektorja se zahvaljujem za izrečena sožalja, venec in denarno pomoč ter spremstvo do mnogo preranega groba našega nepozabnega moža in atija RIKA DOBRINA. Žena Marjanca s hčerkama Marjano in Špelo Ob izgubi očeta PAVLA PERKA se sodelavcem in sodelavkam tozda Gumoplast iskreno zahvaljujem za darovano cvetje, izrečena sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Stane Perko z družino Ob boleči izgubi naše drage mame IVANKE ROBLEK se iskreno zahvaljujemo delovni organizaciji, osnovni organizaciji sindikata, finančnemu sektorju, sektorju kontrole kvalitete, investicijskemu oddelku ter vsem ostalim, ki so nam izrekli sožalje, podarili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. hčerka Marija in sinova Zdenko in Boris Ob izgubi drage mame VERICE OSMANOVIĆ se sodelavkam in sodelavcem iz RPS — plan, konstrukcija in priprava dela za orodjarno, iskreno zahvaljujem za denarno pomoč in izražena sožalja. Hči Nada Mucič Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljume sodelavkam in sodelavcem tozda Poliuretan za prelepo darilo in dobre želje. Vsem želim mnogo medsebojnega razumevanja ter veliko delovnih uspehov. Marija Perkič Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam oddelka 512/4, kontrolorkam in ostalim za lepo darilo in dobre želje. Vsem želim medsebojnega razumevanja in veliko delovnih uspehov ter osebne sreče. Marija Činč Ob odhodu v pokoj se sodelavkam elektrodelavnice iz srca zahvaljujem za dragoceno darilo in prisrčno slovo. Hvala tudi kolektivu uvoznega oddelka za pozornost in darilo. Dolgo vrsto let smo bili skupaj dragi prijatelji in sodelavci, ob odhodu se spominjam marsikaj lepega kar smo doživeli in nas je povezovalo. Še enkrat naj lepša hvala. Želim vam veliko uspeha pri nadaljnem delu, zadovoljstva in osebne sreče. Viktor Perčič Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz montažnega oddelka 520 in oddelka kontrole kvalitete 900 za prelepa darila. Vsem želim še veliko delovnih uspehov, medsebojnega razumevanja in osebne sreče. Rudolf Cotelj Ob začasnem odhodu v pokoj, se vsem sodelavkam šivalnice 512 zahvaljujem za lepo darilo in jim želim še vnaprej veliko delovnih uspehov. Kodorovič Draga Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v oddelku 522 za lepo darilo. Vsem želim mnogo medsebojnega razumevanja, dobre volje in veliko delovnih uspehov. Peter Škrjanc Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 523 iskreno zahvaljujem za lepo darilo, tople želje in prisrčno slovo. Pri nadaljnem delu vam želim veliko delovnih uspehov. Marija Bartolac Najlepše se zahvaljujem svojim sodelavcem iz oddelka 512/4 prirezovalnice za spominsko darilo ob odhodu iz vaše sredine. Zelo dobro sem se počutila med vami, čeravno sem prišla v ta oddelek rehabilitacijsko iz montaže. Prijateljstvo med vami in vodjem oddelka mi bo lep spomin. Zato vam želim veliko sloge, kajti v slogi sta moč in uspeh. »Pravica, ljubezen in dobrota, to je pot, po njej hodite. Ko dobro delamo, pa ne omagujemo, kajti ob svojem času bomo želi, če ne opešamo.« Malo rabijo nekateri ljudje, da so lahko srečni: skromen dom, malo sonca, razumevajoče in ljubeče srce. Vse teče in se preliva kakor morje, le dobra dela ostanejo večno. Naša radost, bolečina, vera, strah, obup, odločnost nade, v mraku nam prižgane sanje, v prsih pokopane — vse nekoč bo zgodovina: blažen, komur se ni bati, da ga kdaj bo sram jo brati. Oton Župančič ter sodelavka Mira Janc NAGRADNA KRIŽANKA 156 rešitev smo dobili za zadnjo križanko. Nagrade je izžrebal Rudi Jauk iz transportnega oddelka. Razdeljene pa so takole: 1. Podjavoršek Nežka 520 2. Bohinc Lojzka Komerciala 3. Lučič Ivanka 700 4. Meglič Frančiška 523 Nagrade današnje križanke oddajte v uredništvo do 11. aprila. Prednosti poslovanja s tekočim računom Pred leti je Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske na zadovoljstvo združenega dela na Gorenjskem izvedla akcijo izplačevanja osebnih dohodkov prek banke. Velika večina zaposlenih se je odločila za izplačila na hranilne knjižice, kasneje pa tudi na tekoče račune. Od takrat se je v denarnih navadah marsikaj spremenilo. Hranilna knjižica ponovno postaja instrument varčevanja, tekoči račun pa vse bolj opravlja funkcijo tekoče porabe. Z namenom poenostavitve poslovanja z občani želimo v LB TBG predstaviti prednosti poslovanja s tekočimi računi v primerjavi s poslovanjem s hranilnimi knjižicami: 1. Izplačilo OD na tekoče račune omogoča imetnikom TR takojšnje razpolaganje s svojim denarjem in prihranjen jim je obisk banke zaradi vpisa naloga v hranilno knjižico. 2. Trajniki, to so pooblastila banki za plačevanje rednih mesečnih obveznosti s tekočega računa (npr.: električne energije, RTV naročnine ipd.), so dvakratna prednost za občana: — razbremenitev v pogledu potrebnega časa in odgovornosti ter skrbi za plačilo obveznosti, kar vse občan s trajnim pooblastilom prenese na banko, — prenose po trajnikih opravlja banka imetnikom tekočih računov brezplačno — odpade 1 % provizija od vrednosti položnice. 3. Dovoljena prekoračitev stanja na tekočem računu — limit, omogoča imetnikom TR na osnovi sklepa banke koriščenja sredstev nad višino svojih prilivov na TR. Omenjena dovoljena prekoračitev je še posebno zanimiva od 1. februarja letos, ko se je povečala višina limita na 60 % prilivov na TR v zadnjih šestih mesecih, maksimalno 300.000,— din, kar za občana predstavlja določen premostitven vir sredstev. Seveda pa mora biti poslovanje s tekočimi računi v skladu s predpisi, kajti izdaja čekov brez kritja je prekršek, oz. kaznivo dejanje, ki ima za posledico med drugim tudi ukinitev tekočega računa. KAM IN KOLIKO V PRIHODNJE ŠOLSKO LETO V današnji številki Čevljarja objavljamo tudi razpisa za kadrovske štipendije in potrebe za izobraževanje ob delu. Iz obeh razpisov vejejo cilji iz letnega poslovnega sporazuma, ki postavlja pred nas višjo stopnjo usposobljenosti za kakovostno izvrševanje nalog in zmanjšanje razkoraka med dejansko in zahtevano izobrazbo zaposlenih. Premikom iz nižjih na višje stopnje strokovne usposobljenosti ter kvantitetnejšemu funkcionalnemu izobraževanju, bodo namreč v prihodnjih letih namenjena izjemna prizadevanja na področju izobraževanja v naši delovni organizaciji. Le tako bomo dosegli cilja iz letnega poslovnega sporazuma, ki sta naravnana k splošnemu dvigu izobrazbene ravni zaposlenih. RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1988/89 RAZPIS ZA ŠTUDIJ OB DELU ZA ŠOLSKO LETO 1988/89 TOVARNA OBUTVE »PEKO« TRŽIČ razpisuje za šolsko leto 1988/89 na osnovi sprejetega plana kadrovskih štipendij in plana študija ob delu: 41 štipendij za študente 86 štipendij za učence in 28 mesta za izobraževanje ob delu 1. Za študente na višjih in visokih šolah razpisujemo naslednje štipendije: Poklic Št. zahtev, poklica Ä OP— dipi. inž. usnjarsKO prea. lennoiogije diplomirani ekonomist Vil VII ó 6 dipl. organizator dela VII 1 dipl. pravnik VII 1 dipl. inž. elektrotehnike VII 3 dipl. inž. računalništva za logiko in sisteme VII 2 dipl. ekonomist informatik VII 1 dipl. inž. strojništva VII 1 dipl. inž. elektrotehnike za ind. elektroniko VII 1 dipl. inž. strojništva za konstrukterstvo VII 1 dipl. inž. strojništva za tehnologijo VII 1 inž. usnjar, pred. tehnologije VI 8 inž. strojništva za konstrukterstvo VI 2 organizator dela — kadrovik VI 1 inž. strojništva VI 2 inž. kemije VI 3 inž. računalništva za logijo in sisteme VI 3 inž. strojništva za tehnologijo VI 1 kuhar IV 2 izdel. zg. delov obutve IV 5 Tržič izdel. zg. delov obutve IV 5 Ormož izdel. zg. delov obutve IV 5 Benedikt izdel. zg. delov obutve IV 5 Trbovlje izdel. spod. del. in sestavljalec obutve IV 5 šivalec gor. delov, obutve III 5 Tržič šivalec gor. delov, obutve III 5 Benedikt šivalec gor. delov, obutve III 5 Ormož šivalec gor. delov, obutve III 5 Trbovlje Skupaj 86 3. Za zaposlene razpisujemo ob delu in sicer: 28 mest za izobraževanje Poklic St. zahtev. Število poklica štipendij inž. usnjarsko pred. tehnologije VI 4 org. dela — org. dela v proiz. dejavnosti VI 2 strojni tehnik V 4 inž. stroj, za tehnologijo VI 1 inž. elektrotehnike VI 1 ekonomist VI 2 II. letnik org. dela — informatik VI 1 trgovinski poslovodja v 10 prodajalec IV 3 Skupaj 28 Zaposlenim, ki se nameravajo izobraževati ob delu, se poleg poklicev iz plana izobraževanja za študij ob delu za šolsko leto 1988/89, omogoči tudi vsako izobraževanje za poklice iz razpisa štipendij za šolsko leto 1988/89. Prijave na razpise sprejema Tovarna obutve »Peko« Tržič, kadrovski oddelek, referat za izobraževanje — do 15. junija 1988. 1. Kandidati za štipendiranje morajo prijavi na obrazcu SPN-1 (DZS 8,40) — Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic, priložiti: — zadnje šolsko spričevalo, (za poklic ekonomski tehnik pa spričevala od 5. razreda OŠ dalje) ali potrdilo o opravljenih izpitih, — potrdilo o vpisu v šolo oziroma višji letnik. 2. Kandidati za študij ob delu prijavi priložijo: — zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih oziroma dokazilo o najvišji stopnji dokončanega šolanja, — potrdilo o vpisu v šolo ali višji letnik. Višina kadrovskih štipendij je določena s Samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov v SR Sloveniji, za deficitarne poklice (poklici na vseh stopnjah in smereh čevljarstva, gumarstva, strojništva in računalništva) pa bomo poleg osnovne štipendije in potnih stroškov izplačevali še dodatek v višini 200 točk, kar je v skladu z omenjenim samoupravnim sporazumom. Skupaj 41 2. Za učence srednjega usmerjenega izobraževanja razpisujemo naslednje štipendije: Poklic Št. zahtev, poklica Število štipendij Opomba čevljarski tehnik — tehnolog V 9 Tržič čevljarski tehnik — tehnolog V 2 Benedikt čevljarski tehnik — tehnolog V 2 Ormož čevljarski tehnik — tehnolog V 6 Trbovlje gumarski tehnik V 3 strojni tehnik V 2 ekonomski tehnik V 7 programerski tehnik v 5 kemijski tehnik v 3 čevljar_________________________________ Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marko Ručigaj, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.