SLOVENSKI LIST
Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev.
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA
Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-8667 Bs. Aires
AÑO (Leto) IX.
BUENOS AIRES, 4. de Marzo (marca) 1938
Núm. (Štev.) 61
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvB.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo
Gospodarstvo sveta
Nov proces v Moskvi
V preteklem letu so se gospodarske razmere po vsem svetu začele boljšati po dolgi dobi depresije, ki Je bila zajela vse države sveta. Mnogi so upali, da je krize ze vselej konec, mnogi pa trde da je bilo blagostanje le začasno in nenarav-11 o, ker ga je sprožilo samo tekmo-vanje v oboroževanju; dokaz za to svojo trditev vidijo v dejstvu, da se ponekod, kjer je oboroževanje že precej napredovalo, že spet pojavijo gospodarske potežkoče. Ker je bilo 1937. leto v gospodarskem ozi-ru vsekakor zanimivo leto ne bo škodovalo, če si od bliže ogledamo Poročilo ,ki ga je o svetovnem gospodarstvu preteklega leta izdala Zveza narodov v Ženevi. " 'Poročilo — 270 strani debela knji->*a— je zanimivo, ker nam razode-Va gospodarsko zmedo, ki vlada vse Povsod na svelu. Nudi nam pa tudi Poučen dokaz, da je g spodarstvo v svetu ena celota in to kljub pr zadevanju mnogih držav, da bi si svoje državno gospodarstvo uredile nezavisno od vseh inozemskih čini-teljev. Tu nam ne gre za podrobnosti, ampak le za splošne obrise in značilnost. Prvo, kar označuje sedali1 .svetovno gospodarstvo je oboroževanje. To dejstvo nam razloži ninogo drugih gospodarskih pojavov in postavlja človeštvo pred ma-1° razveseljivo bodočnost. Po napovedih, ki jih ima ZN na razpolago, 80 znašali oboroževalni stroški v le-tu 1937 blizu 1000 milijard dina-rJev, več kakor trikrat toliko, kakor 1913 tjk pred svetovno vojno. l>r\ tem pa je treba upoštevati, da i n°bena država ne pove resničnih ®fevilk, ampak veliko nižje. Mnogo Jzdatkov je zakritih pod drugimi Postavkami v proračunu, na primer Ulladinska vzgoja, civilno letalstvo, zračna obramba, naprava letališč, p'adnja cest in železnic, izboljšanje j,ldustrije itd. Re. nični izdatki so orej še mnogo večji zlasH ker je Moderno orožje zeio drago. Težka Sl'»nata za največje ladijske t pove VRlja 20.000 din, moderni torpedo ^>'.000 din, veliki, najmodernejši bombniki, kakor jih gradi Amerika, v<*ljajo po 12 milijonov dinarjev.
r°zje je torej zelo drago in države si ya nabavljajo velikanske ko-,(i'ue. Ob ogromnih vsotah, ki jih narodi izdajo za orožje, so stroški Za javna dela, za omiljenje brezpo-8e'nosti, za izboljšanje ostalega gospodarstva — neznatno majhni, stotine milijardi, ki jih požira oboroževanje, je kajpada poživilo sve-ovno proizvodnjo, toda način, ka-°r se proizvodnja uporablja in ka r >se finansira, pa grozi, da v gospodarstvo zanese še večji nered, ak°r je bil oni, ki je dovedel do 8Vetovne gospodarske krize, j industrija torej kaže veliko de-Vn<*it. Velike zaloge surovin, ki so nakopičile po skladiščih v dobi lze, so srečno našle pot na sve-0vni trg in nekaterih hoče že kar Ponían j kovati. Toda svetovna trgo ,la kljub temu ostaja enostranska, predvsem za one surovine, ki Uz'jo oboroževanju. Izvoz iz Argentine se je n. pr. povečal za 95 »oda
21 BIVŠIH VODITELJEV SOVJETSKEGA REŽIMA, MED NJIMI NEKATERI MINISTRI, BIVŠI PREDSEDNIK KOMINTERNE IN CELO NAČELNIK TAJNE SOVJETSKE POLICIJE PRIZNAVAJO, DA SO BILI V ZVEZI Z DRUGIMI DRŽAVAMI IN DA SO HOTELI RAZKOSATI RUSIJO
Nov senzacionalen proces se je začel v sredo v Moskvi. Enaindvaj-%etorica bivših zelo vplivnih bcljše-viškili mož je prišlo pred sodnike. Dolžijo jih, da so v zvezi s Trocki-jem in v službi tujih držav delali na to, da razkosajo Rusijo, da so hoteli usmrtiti Stalina in da so si sploh na vse načine prizadevali narediti čim večjo škodo deželi, v katere službi so bili, in sicer na najbolj odličnih in odgovornih mestih.
Obtoženi so: Nikolaj Bukarin, bivši. predsednik komunistične inter-nacionale, torej največje boljševiške organizacije na svetu in obenem ravnatelj največjega sovjetskega lista, Iz vest j a; Henrik Jagoda, bivši vrhovni poveljnik tajne sovjetske policije GPU; Kristjan Rakovski, bivši predsednik ukrajinske boljše-
Na Rusijo smo navajeni Slovenci gledati pod vplivom tradicije, ki je v veliki slovanski državi videla veliko "mater" in rešiteljico slovan-stva. Pod vplivom t« tradicije smo tudi po boljševiški revoluciji, ki je pravzaprav pomenila baš za nas, Slovence, strašen udarec — saj bi se bili mirovni dogovori gotovo dru gače pisali, ko bi bila tudi Rusija soodločala v Parizu — gledali na vse kar se je v Rusiji, dogajalo, s simpatijo in vsaka vest, ki je bila za Rusijo neugodna, se nam je že na prvi pogled zdela neverjetna in bila nam je nesimpatična. tudi če ni bila njena ost uperjena proti ruskemu narodu, marveč proti režimu, ki je temu narodu zavladal.
Danes, ko čitamo vesti o novem senzacionalnem procesu — ki je
viške viade; Arkadij Rosenholz. ne- eden izmed že precej dolge vrste — kdanji ljudski komisar (ali, po na-| se nam vsiljuje vprašanje: Ali je ¿<- rečeno: minister) SSR za zuna- mogoče? Ali je mogoče, da s > ¡julijo trgovino; Gregor Grinko, bivši! dje, ki jih je bil režim postavil na minister financ; Nikolaj Krestiivki, j najvišja mesta v državni upravi, bili bivši sovjetski pomočuik ministra | čisto navadni izdajalci, prodanci, za zunanje zadeve; A. Čern v, biv- ki so v službi tujih držav skušali si poljedelski minister sovjetske vla strmoglaviti oni režjjn, čigar pred-de; Aleksij Rikov, nekdanji prometni minister. F. Kodadrajev, bivši
Anglija, Francija in Italija
Pred začetkom pogajanj — Tufi Francija želi zbližanje z Mussolini-jevo vlado — Angleži se bodo pogajali tudi z Nemčijo
Med največjimi državami Evrope se bodo prihodnje dni začela pogajanja za ureditev spornih vprašanj
ki so jih razdvaja in ki so po izjavah angleškega ministrskega predsednika nosila v sebi nevarnost nove evropske vojne.
Angleški poslanik pri italijanski vladi, kateri se je mudil nekaj dni v Londonu, kjer je dobil navodila za pogajanja z Mutsolinijem, je že spet odpotoval na svoje služebno mesto in najbrž bo kmalu prišlo do novega sporazuma med Londonom in Rimom. Verjetno je, da so glavne točke načeloma že rešene, saj bi se
, sicer Angleži ne bili spustili v po-sno, kakor je v Italiji odvisno vse; gajanja
Ampak: recimo, da je vse res, kar pravi obtožnica. Ali se nam ne vsiljuje v tem slučaju vprašanje: Kak sen pa je ta blaženi režim, ki je takšne izdajalce, prodanee in mevže spravljal na najbolj odgovorna mesta v državni upravi? Kako je mogoče, da je "sodrug Bukarin", ki ga moskovski proces slika kot največjega nasprotnika Rusije in njenega režima, bil nič manj nego gla-vni vodja svetovne komunistične centrale, od katere je, koncem koncev, v boljševiški Rusiji vse odvi-
predsednik sovjetske užbekistaiukc vlade; Ikramov, bivši tajnik komunistične stranke v Užbekistanu; Šaraugovič, tajnik komunistične stranke Bele Rusije; Kruščokov, bi vsi Gorkijev tajnik, in še devet dru gik.
Vsi obtoženci, od prvega do zadnjega. so priznali vse, česar jih dol-¿'ijo sedanji sovjetski oblastniki; zadnji, ki je svojo krivdo priznal, je bil Krestinski, ki je na prvi obravnavi izjavil, da je tekom preiskave priznal, kar so hoteli, ker da ni imelo smisla trditi, da je nesmiselno vse ono, česar ga dolže. Že naslednjega dne, pa je vez potrt priznal v celoti, da je bil zarotnik, ki je hotel Rusijo pogubiti.
Že v naprej lahko vemo, kako se bo ta proces zaključil: padlo ho spet 21 glav, med njimi skoro samo take, ki so imele veliko vlogo v sovjetskem režimu.
8 olo, iz Romunije je bil lani večji izvoz za 96 o|o, toda uvoz le za 46 o|o.
Na denarnem področju se slejko-prej uveljavlja brezobziren državni egoizem in vsaka država vodi denarno politiko, kakor misli, da trenutno njej koristi, brez vsakega ozira na skupnost. Podobno tudi v splošni carinski politiki ni opaziti volje, da bi države sprejele "carinsko razorožitev". Kakor industrij-
tavniki so bili, in so poleg tega h« teli razkosati državo, v kateri so imeli najvišja upravna mesta.'
Moskovski državni tožiteij uam zatrjuje, da je. to res in, dasi se to zdi neverjetno, *ntli obtoženci sami vse priznavajo; a ne priznavajo svo jih dejanj z možatostjo, kakor se spodobi borcem, ki so jih proti ; e-danjemu režimu p. gnali ideali; priznavajo s skesanostjo ter se kosajo v tem, kdo bo svojega soobto-ženca bolj očrnil, in sicer na način, ki je tudi povprečnega človeka nedostojen.
Koliko gre vere tem priznanjem, o tem ne bomo tu razglabljali. Na prvi pogled je jasno, da je obnašanje moskovskih obtožencev tako zelo čudno, nenaravno, da ¿e ljudje upravičeno vprašujejo: kaj vpliva na obtoženoe, ki jih .sovjetska oblast dobi v svoje klešče, da se pred sodniki obnašajo kakor avtomati brez volje in možganov in ne kakor ljudje t
zunanjimi p .sojili si skušajo države pomagati z razpisi notranjih posojil, ki so za državno blagajno navadno cenejša.
Poživitev industrije ima poleg gospodarskih in finančnih tudi soc al-ne posledice. Velik del brezposelnih je prišel do dela in zaslužka. Vendar ne vse. Opaziti je, da mašo nizem, da stroj še vedno pridobiva
od fašistične stranke? Kako je mogoče, da so Stalni in ostali "sodru-gi", dali Jagodi, kot načelniku tajne policije, ki je več let neomejeno gospodarila po vsej Rusiji, neomeje" no oblast proli vsem "sovražnikom režima", če je ta isti Jagoda bil sam sovražnik države in oblastnikov, ki ji vladajo? Kako je mogoče, da so taki ljudje, kakor se sedaj na procesu kažejo, vodili sovjetske državne finance, zunanjo trgovino, zunanjo politiko, poljedelstvo itd.? In koliko slavospevov smo svoj čas čitali v sovjetski propagandi literaturi o sovjetskih financah, o poljedelstvu, trgovini itd. baš tedaj, ko so bili načelniki teli ministerstev, oziroma komisarijatov, Grinko, Ro-zenholz, Černov itd.? Torej je bila vsa tista propaganda zlagana in niso ti ljudje bili veleumi, ki so Rusijo vodili v boljšo bodočnost, ampak so bili čisto navadne barabe, ki so skušale narodu škodovati?
Če to ni mogoče, potem tudi ne more biti res ono, kar sedaj trdijo v Moskvi. V takšnem slučaju pa ne moremo ubežati drugemu vprašanju, ki se nam vsiljuje: Če vse to ni res, če je ves proces samo spretno organiziran z namenom, da se Stalin in njegovi ožji sodrugi rešijo
—	iz Bog vedi kakšnih razlogov
—	nekaterih svojih dosedanjih so-trudnikov, kakšne pa so potem moralne kvalitete onih mož, ki danes odločajo v Rusiji o življenju in smrti
Mnogo pozornosti je vzbudilo tudi dejstvo, da je angleški poslanik v Berlinu imel daljši razgovor s Hitlerjem. Iz tega sklepajo, da je Anglija sklenila izboljšati odnošaje tudi z nemško vlado.
Francozi so se tudi odločili za sporazum z Italijo in če teh novih smernic zunanje politike ne bo mogoče uveljaviti v parlamentu, kjer vlada ljudska fronta, bo po vsej priliki prišlo do vladne krize, ker bo Chautemps prepustil drugemu državniku, da poskusi svojo srečo. GABRIJEL D'ANUNZIA, ITALIJANSKI POET, JE UMRL
Pretekli torek, ko se je priprav-dihriil. Zadela ga je možgan-Ijal za kosile, je nenadoma iz-ka kap. Pokojni je v moderni literaturi uvaževan italijanski umetnik. posegal pa je tudi v politiko in tekom svetovne vojne si je prizadeval, da bi se proslavil kot vojak in letalec. Po vojni je z legijona-rji vdrl na Reko, zasedel mesto, ki je po mirovni pogodbi imelo biti prosta luka, ter ga s tem zagotovil Italiji. Naš narod, v kolikor je imel z njim opravka, je sovražil in sanjal je tudi o "osvoboditvi" Dalmacije.
zaeij« 'iz vsega ¿Veta pobijajo v Moskvo protestne brzojavke in zahtevajo, naj se obtožencem vsaj življenje prizanese. Ni pa preveč verjetno, da bo sodrug Stalin nsiišal prošnje sodrugov iz Belgije, Fran-Tudi levičarsko usmerjene organi eÜe- Združenih držav in drugod.
onega delavstva, ki ga je mogoče uporabiti pri gradnji letal, pri strojih, električni industriji, mehaničnih delavneah itd. Strokovni pouk in sperializacija: t0 je za delavstvo danes najvažnejši problem, in sicer po vseli državah. Proizvodnje s stroji ne bo mogoče več zaustaviti. Toda bolj ko se stroj izpopolnjuje, tem «ežje ga je zaupati neveščemu delavna veljavi in izpodriva človeka de-'cu. Izredno občutljiv mehanizem mo
- uvoz le za 19 o|o, enako v°z iz £jie za ,j0 0j0^ a uyoz ie zft
najdejo gostoljubnega sprejema v drugih državah, tako tudi mednarodni kredit ali bolje: mednarodno finančno zaupanje še ni v zadostni meri oživljeno. Kapital čuti, da je denar, naložen za oboroževanje, zelo neplodno investiran. Kljub temu torej, da je kapitala več kot dovolj, narodnega zaupanja. Med-ostaja vendar negiben, ker ni mednarodna posojila, ako že pride do njih, so le kratkoročna. Bolj kot z
lavca. Opazuje .ie pa tudi, da moški izdelki — razen vojnih — ne i derna industrija potrebuje vedno
več strokovno veščega delavstva. Kvalificirano delavstvo je skoraj brez izjeme pri zaslužku, in 'o po vseh državah sveta. Tako postaja za delavstvo vedn.. nujneša naloga strokovni pouk in specializacija. Poročilo ZN izrecno navaja, da so sicer dobile velike množice brezposelnih delo v ladjedelnicah, rudo-kopih, v obratih težke industrije, v predilnicah... toda njih življenjski pogoji so mnogo slabši kakor
dernih strojev, ki so po svoji preciznosti neverjetno dovršeni, zahteva ludi inteligentnega in vseskozi veščega delavca, da more obrat brez hibno delovati.
Povečana industrijska delavnost je naravno dvignila vrednost delnic popravile so se pa tudi delavske plače. Ko se je delavstvo otreslo moreče more brezposelnosti, je postalo zopet bolj samosvesto in je z večjim pogumom pričelo staviti svo je zahteve. Ponekod zaznamujejo v preteklem letu vrsto velikih stavk,' po svoje usmerjati.
kakor v Ameriki, v Franciji, v Belgiji in Angliji. V Nemčiji, Italiji in s vjeVki Rusiji delavskih stavk sicer niso imeli, vendar ne zaradi tega, ker bi bilo po teh državah delavstvo povsem zadovoljno, ampak, ker jim politična diktatura stavk ne dovoljuje. V pogledu socialne zakonodaje je mogoče reči, da je ugodno napredovala in da se posebno vidno izboljšuje v Združenih državah. Znatne socialne pridobitve moro zaznamovat; tudi delavstvo v .Jugoslaviji.
Slika svetovnega g,«podarstva je torej sledeča: Državno gospodarstov stoji v znamenju oboroževanja in gospodarske avtarkije. Poživitev gospodarske delavnosti je v precejšnji meri umetna. Pri tem se kaže vedno večja moč države, ki globlje in globlje posega v gospodarsko življenje in ga skuša iz obrambno vojaških in zunanjepolitičnih razlogov
. / I
Argentinske vesti
Argentinski izvoz
Znauo je, da je Argentina izvozila lani ogromne količine pšenice, lanu, turšice in meta in je izvoz presegel vse rekorde zadnjih deset let, V deželi so bile znatne zaloge poljedelskih proizvodov in sreča je nanesla, da je nastala na svetovnem trgu ugodna konjunnktura ter se je blago z lahkoto in po ugodnih cenah prodajalo. Jasno pa je bilo, da se izvoz ne bo mogel dolgo vzdržati na taki višini, kakor je bil lani. Prej ali slej je moral nazadovati. In nazadoval je takoj v januarju t.l., ki izkazuje, v primeri z lanskim januarjem, znižanje izvoza za okroglih 48 od sto.
Močno se pozna znižanje izvoza pri žitu. Tukajšnji čakareri in seveda tudi izvozniki zadržujejo žito, ker so cene na svetovnem tržišču padle, pa upajo, da se bodo v bodočih mesecih popravile in bodo tedaj več zaslužili. Kar se koruze tiče, so se lani skoro popolnoma izpraznile tukajšnje zaloge, nova tur-šica pa do konca marca ne bo še prišla na trg, čeprav so se nekatere partije letošnjega pridelka, a najbolj zgodnje, že prodale na bue-uosaireški borzi. Tudi to je eden izmed vzrokov, da se je izvoz zmanjšal. Znašal je 146 milijonov pesov, dočim je bilo lani v istem mesecu izvoženega za 282 milijonov pesov blaga.
Uvoz pa se je v primeri z lanskim januarjem povečal od 106 milijonov na 146 milijonov pesov, t.j. za 37 od sto ter je torej argentinska trgovinska bilanca za januar 1938 negativna.
politično skupino, ki nosi naslov "Unión Cívica Radical — Bloque Opositor" ter jo je sodna oblast tudi že priznala kot samostojno stran ko. Ta nova stranka bo samostojno nastopila z lastnimi kaudidati. V glavnem mestu je za kandidata na ¡¿enatorsko mesto določila dr. Gue-mesa.
Druge manjše stranke, kakor delavski socialisti in "Concentración ■>brera" ne bodo nastopile z lastnimi kandidati za senat, marveč bodo volile le lastne poslance in ob-rnske svetovalce v Buenos Airesu. Pri senatnih volitvah bodo delavski socialisti podprli radikale, "Concentración Obrera" pa socialističnega kandidata dr. Brava.
Volitve v Buenos Airesu bodo zanimive, ker si stoje nasproti, kot kandidati za . izpraznjeno senatsko mesto, popularni in vplivni politiki, a tudi za to, ker bo "Concordancia" napela vse sile, da zbere čimveč glasov tudi za poslance ter s tem okrepi svoj položaj v poslanski zbornici, kjer sedaj nima varne večine .
Volitve bodo v glavnem mestu 27 t.m.; poslovalo bo 1.867 volilnih komisij s 5.681 funkcionarji.
RAZPADANJE RADIKALSKE STRANKE
Spor, ki je nastal v radikalskih vrstah v Buenos Airesu, se širi tudi v province. Tako je prišlo do raz kola tudi v Salti, kjer je bilo izključenih več vplivnih radikalov, ki so kritizirali delo glavnega vodstva stranke.
so prihiteli sosedje ter podivjanega moža prijeli. Ženo so prepeljali v bolnišnico Penna, kjer je v sredo podlegla poškodbam. Bolnišnica je obvestila policijo, ki je Aguirreja aretirala. Pet otročičev je sedaj brez matere in brez očeta.
SMRTEN PADEC
V bolnišnici Ramos Mejía je v ponedeljek umrla 15-letna deklica Rosalia Doval, ki je bila padla z višine treh metrov v ul. Entre Ríos 555, kjer je stanovala s svojimi starši.
V ŽIVO APNO JE PADEL
V ponedeljek so se igrali nekateri otroci na križišču ulic Schmidel in Escalada, Tam je bila jama z živim apnom. Ko so se otroci podili, je v to jamo padel 7-letni Ruben Papalardo. Ko so ga ljudje izvlekli iz nje, je bil že ves ožgan, po vsem telesu. V bolnišnici Salaberry je po hudih bolečinah izdihnil.
NORMALNA URA
S 1. marca smo kazalce na urah j pomaknili za 60 minut nazaj ter ima ! mo sedaj spet pravo uro; talko bo ! do novembra, ko bo najbrž vlada spet odredila, da moramo svoje ži- [ vljenje uravnati po "poletni uri", j Podaljšanje noči za celo uro, ki je letos padlo prav na noč med pustnim torkom in pepelnico, je prav prišlo buenosaireškemu prebivalstvu ki je po stari navadi proslavljalo j Kurenta.
Pred volitvami
Volilna kampanja, ki je bila v pustnih dneh popolnoma utihnila, se je sedaj spet začela. Od strank, ki se bodo udeležile prihodnji volitev za delno obnovo parlamenta, so najvažnejše "concordancia", t. j. konservativci in radikalski antiper sonal:sti, radikalska stranka in no-cialkti. Prvi dve, ki tvorita vladno koalicijo, ima*a sedaj, ko so se tako radikali kakor socialisti razcepili, še večjo verjetnost, da bosta pri volitvah dosegli lepe uspehe.
°ni radikali, ki so bili zstopili iz stranke zarad nerednosti, ki so se izvršile pri notranjih volitvah za kandidate, so sedaj ustanovili novo
VELIK POŽAR V SAN FER-NANDU
V sredo ponoči je izbruhnil v pogrebnem podjetju v ul. Tres de Febrero 701 v San Fernandu velik požar. Krajevni gasilci in oni iz Ti-greja so si močno prizadevali, da bi ogenj pogasili, vendar pa so plameni le vpcpelili velik galpón in vse, kar se je v njem nahajalo. Zgorelo je več zasebnih avtomobilov, vozov in enajst konj. Škodo cenijo na 100.000 pesov. Čuvaja je policija a-retirala in sedaj preiskuje, ali je morda mož kaj kriv v zvezi s tem požarjem.
PODIVJAN ZAKONSKI MOŽ
Tomaso Aguirre, star 38 let, mož nasilne narave in zelo pijači vdan, je hudo gospodaril v družini in se s posebno brezobzirnostjo znašal pogostoma nad svojo 301etno ženo Roso, materjo 5 otrok, katero je končno v ponedeljek smrt rešila nadaljnjega trpljenja. Okrog polnoči je Tomaso spet prišel pijan domov, v ul. Traful 3774. Ko mu je žena očitala, zakaj ne pride k pameti, se je mož razkačil, jo vrgel na tla, jo začel brcati, teptati in pretepati s pasom in sicer vpričo otrok. Na njihovo jokanje in na vpitje žene
ZASTRUPLJENO VODO JE PILA IN UMRLA
Nesrečno naključje je hotelo, da sta dva otročička povzročila nehote smrt svoje matere.
Luisa Vicente, stanujoa v ul. Nicaragua 4715, stara 31 let, je doma izpila kozarec vode, kmalu zatem pa začutila hude bolečine ter se radi tega zatekla v bolnišnico. Bilo pa je že prepozno; v hudih bolečinah je kmalu nato izdihnila, U" gotovili so, da je pila zastrupljeno vodo. Otroka sta bila, morda tudi nevede, vrgla v kozarec japonsko vžigalico, ki je vodo zastrupila in s tem povzročila smrt mlade matere.
Tako pravi kronika. Vsak pameten človek, ki to čita, se pa mora vprašati, ako je mogoče, da oblast dovoli prodajanje igrač, ki vsebujejo tako hude strupe. Japonske vži galice kupujejo otroci, da z njimi drgnejo po zidu in se zabavajo z malimi eksplozijami, ki jih vžigalica povzroča.
Ako hočete biti zdravlieci od odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJ* PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Žensk« bolezni bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo - Sueciia-	liiti za pljučne, sr^ne, živ
renmatičnp bolezni ŽARKI X — DTATERMIA — ANALIZE
8preiema se od 9. do 12 in od 1B do 21. anvOttT SE 8TOVEN8K0
CALLE CANGALLO 1542
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
VFNFBFAS
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Kronični izpahi, mozolj&ki. Izpadanje las. Ultravioleta! žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in l»oležin.
SPOLNA BIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenia, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nem-Skem načinu.
PLJUČA: Kašelj, Šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raSirjeni, kiiline, težka prebava, bruhanje, rane.
CUEVA: colitis, razSirjenje, kronična zapeka.
ORLO, NOS, TJSESA, vnetje, polipi: brez operacije ln bolečin.
Popolno ozdravljenje $ 30,— Plačevanje po $ 5.— na teden.
NaS zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI jo edin: te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Od 9—21 ob nedeljah od 8—12
Rivadavia 3Q70Plaza Once

mmmSm
Rihemberg na Vipavskem od kjer je mnogo Slcvencev v Argentini
NOV ZLOČIN MAFIJE
Ko še ni p jasnjen v vseh podrobnostih umor tolovaja "Chicha Chica", je córdobska policija že prišla na sled novemu zločinu, ki ga je izvršila zloglasna mafija. Žrtev tega zločina je bil tolovaj Juan Giardi-no.	•
Imenovani je b'l eden izmed onih članov rosarijske mafije, ki je leta 1932 ugrabila buenosaireškega zdravnika dr. Favelulcesa ter dobila zanj 150.000 pesov. Ta denar je dobil v roke Giardino, ki ga je potem razdelil med ostale "sodelavce". Njegovi pajdaši so pa kmalu začeli dvomiti o Giardinovi poštenosti; sumili so ga, da jim je en del odkupnine utajil ter jih torej osleparil. Ko so pozneje bili gotovi, da se je to res zgodilo, so sklenili, da Giar-dina za kazen spravijo na drugi svet. Leta 1935 sta ga dva člana tolpe, Valderrame in Nicolini, obiskala na njegovem stanovanju ter ga tam s kolom pobila na tla. Z žico .sta ga zvezala tako, da je bil kup čim manjši, nakar ste ga stlačila v vrečo in potem, z avtom šoferja Padille, odpeljala na čakro nekega Cerare, ki je bil tudi član mafije. Ker se je Giardino, ki še ni bil mrtev, začel premikati v vrečfi, ja Valderrame parkrat lopnil po njegovi glavi z nekim stolom, nakar so zanetili velik ogenj ter žrtev položili na grmado. Ker se jim je zdelo, ía se Giai'dino še vedno giblje v vreči, so sprožili tri strele vanj.
Policija je aretirala že celo vrsto •lanov mafije in nekatere pa še išče. /si so doma iz Italije, odkoder so »renesli tudi svojo zločinsko orga-lizacijo.
Domnevajo, da. bo sedaj, pri pre-skavi, prišlo še marsikaj na dan.
POZIV
Kralj, poslanišavo v Buenos Airesu, ul. Rodríguez Peña 1102, vogal Charcas, poziva vse jugoslovanske državljane, vojne obveznike, ki niso še dovršili 25. leto starosti in pa
tudi one, ki so se doslej že prijavili za ureditev svoje vojne obveznosti po čl. 45 zakona o ustroj stvu vojske in mornarice, da se v smista 81. 55 začasnega pravilnika o naborih osebno zglasijo v nedeljo 3. &P' rila 1938, od 9. do 12. ure, v kralj, poslaništvu, kjer bodo zdravniške* pregledani •
Po čl. 152 "Navodil za konzularno službo", bo moral vsak nabornik pred pregledem izročiti naborni komisiji tri kopije! svoje slike v velikosti 6 x 6 cm ter $ 5.— k. t takso za honorar zdravniku.
POSLANIŠTVO KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
Charcas 1705 — Bs. Aires
Kr. jugosl. poslaništvo poziva, da se mu javijo sledeči naši izseljenci:
Pff.'un Karel, roj. v Vink. vem Sel*. Priselil se je 1925 leta. Zadnji njegov znan naslov je lZ 1ÍY37 L januarja, kjer se je zglasü z e-tancije "Nuevo Picadero" Ar-boléelas P.C.S.
Mojsinovič Petar, roj. v Zakore* nju, Slav. Požega. Dospel 1928 leta ter se je zadnjikrat zglasil s: Panadería Juan Molnar, V. Angela * Chaco.
Mihajlov Ana iz Srp. Elemira, ki se je zadnjikrat zglasila z naslova: Calle Marmol 1111 Bs. Aires in si' cer 193-1 leta.
Dekič Marko iz Carskega Brega-Priselil se je v Argentino 1926 le* ta. Zadnjikrat se je zgasil 6. X-Rio Negro.
1930. z naslova Coronel Pringles, Rio Negro.
Andraš Grbac, po poklicu mizar-Dospel je 1924 leta. Zadnji njegov naslov: San Martin 666, Buenos Aires.
Huber Martin iz Bijeljine, roj. 1912 Jeta. Priselil se je v Argentino pred 15 leti in ,se ni več oglasil-Zdi .se, da .ve sedaj nasliaja v Paulo, Brazilija.
■ -..... - - .............
i«wtus

CON FRIO O CON CALOR
BEBA QUILMES,
'O MEJOR
Vesti iz organizacij
Jan Kacin:
Z mojih počitnic
Četudi sestra in svak nista marala, da bi kolovratil okrog, ko sem prišel z namenom, da ostanem pri njiju, sem se le odločil, da obiščem Córdobo. Mislil sem, da je bliže, pa 1111 je vzel ocelili sedem ur vožnje 2 avtomobilom v eno samo smer. 0-ženiti moram, da v Argentini avtomobil zelo konkurira železuici, zato skušajo velike železniške družbe ves promet monopolizirati, poleg železnic, podzemnih železnic in tramvajev tudi avtomobilski promet. Potniški avtomobili, s katerimi sem se vozil, so bili izdelani v Buenos Airesu od tvrdke Ngeco, pri kateri; je
zaposlenih lepo število Sloven-cev. Pot z Ria Cuarta v Córdobo je | Po nekaterih krajih zelo slaba, po-; sebno tja je bilo tako, nazaj pa sem
mahnil po drugi strani in je bila Pot veliko boljša.
Vozil sem se skoz razna naselja,', katerih imena ne kaže tu navajati, j eetudi so v nekaterih naseljeni naši Slovenci, kot v Almafuerte, Rio ' Tercero, Alta Gracia, Rio Grande j » drijn-nd. Vendar živijo naši ljudje j tocl le kot profesionalni delavci; kolona, v kolikor je meni znano, ni ¡ nobenega. V lliu Tercero je lepo 1 letovišče, ki ga sedaj urejujejo. Zgrajenih je že" več nemških, dunajskih in italijanskih hotelov, več stavb pa nanovo zidajo. Ne daleč
tam bodo zidali tudi vojaške sniodnišnice in druge tovarne za 6-r°žje. Ravno tiste dni, ko sem bil Jaz tam, so se bili pripeljali vojaški izvedenci, ki so položili temeljni kamen. Ne vem sicer čemu se Argentina oborožuje ter posne-
ma evropsko oboroževalno "kulturo"
> saj sem tudi ravno te dni er tal, da nameravajo ustanoviti lastno ameriško Zvezo narodov na temelju mirovnih dogovorov, sprejeta lansko leto v Buenos Airesu. Pa Se morda bojijo evropske fašistične ekspanzije, pred katero niso varni niti oddaljeni kontinenti, kakor je Celo Roosevelt sam že zatrjeval.
V Córdobi sem bil samo en dan, *er nikakor nisem utegnil več. Obiskal sem nekatere uaše rojake, ki Settl jih bil ohranil v najlepšem spo-nunu, ko sem bil pred trem'i leti tam.
Žal
nn je bilo, da sem moral odi-
ko še pozdraviti nisem utegnil ^seh. l'o po.vprečnem opazovanju ugotovil, da se imajo naši ljudje v Córdobi iu okolici prilično do-r°- Zaslužek ni bogve kako velik, Vendar ni nobenega brez dela. Mno-imajo lastne hišice, ki z lepim
vrtom in latnikom spominjajo na dom. Nekateri naši rojaki imajo tudi lastno dobro urejeno obrt. 0-biskal sem tovarno parketov, last Karla Gregoriča in druga, ki bi se po mojem mnenju dala na nekaki zadružni podlagi razviti v velik obrat. Več ¡Slovencev z delniškim kapitalom in veščih dela bi se moralo združiti, pa bi ustvarili močno podjetje. Škoda, da tukajšnji Slovnici za skupne gospodarske akcije doslej nismo imeli preveč smisla in si mora pač vsak sam pomagati, kakor ve in zna.
Kar se tiče društvenega delova-! nja, naši v Cordobi skoro povsem mirujejo. Na zimo bodo spet kaj oživeli. Zdi se mi, da je več strpnosti nego kdaj prej. Rekli so mi, da namerava Jugoslovansko pod- j porno društvo kupiti lastno zemljišče ter priti enkrat na svoje. Kot smo že večkrat v našem listu na- j glasili in se je tudi v tem pravcu | začelo gibati naše izseljenstvo, je to edini pravi začetek.
Napisal bi lahko še marsikaj zanimivega s teh počitnic kot na pr. da smo pri sestri in svaku vedno večerjali v družbi krastač, ki so pod mizo hlastno pobirale neke stirupeñe pajke, in jih imajo ljudje vsled tega kot domače koristne živali, kar tudi so. Sicer pa. krastača, po mojem mnenju, ni grda in umazana žival in jo je celo pesnik Go-lia, ki ga poznate, saj je bil pred leti v Buenos Airesu, ovekovečil v neki svoji pesmi. Povedal 'bi tudi lahko, kako na kampu vsa dekleta nekao presrčno pozdravljajo vse fante z "adios", če jih poznajo ali ne; kako se z vaškega vrta zbežali divji zajci, da sem se jaz lahkó nemoteno šetal po njem itd.
Omenim naj le še to, da sem se nazaj grede vozil z nekim Angležem in njegovim sinom. To bi ne bilo nič posebnega. Pač pa mi je zelo ugajal način občevanja med očetom in sinom. Sin in oče sta se namreč medsebojno razgovarjala povsem prosto kot bi bila prijatelja in ne oče in sin, in govorila sta tudi o stvareh, ki se jih pred starši "mnogi mladeniči in mladenke sramujejo. Posebno otroci Italijanov, Špancev in tudi Slovencev imajo pred starši večkrat dvomljivo spoštovanje v tem pogledu, kar nikakor ne more biti koristno in priporočljivo. V vsaki zadevi je najboljši prijatelj in svetovalec sinu oče in prav tako hčerki mati. Oče in mati sta si v življenju dovolj izkušenj nabrala, zato natančno vesta, kaj je otrokom koristno za telesni in duševni razvoj. Na-
vadno rečemo, da naši stari ne vedo, kaj je življenje, pa je ravno nasprotno res. Kot sem rekel, tako lepega zaupanja med starši in otroki še nsiem videl kot pri zgoraj o-menjenih Angležih. Oče je kazal kakih petdeset let, sin pa še dvajset ne; prvi je govoril zelo slabo španščino, drugi pa gladko. Citala sta "Buenos Aires Herald" ter sta se na zunaj in na znotraj brez kakega sramu kazala, da sta ponosna Angleža. Vendar, četudi navideziio hladna zunanjost, ki je lastna vsem Angležem, nekako odbija, so vseeno zelo vljudni in prijazni, brez ozira na socialni položaj.
S tem bi bil lahko konec mojih počitniških doživljajev, vendar naj dodam še to-le:
Prejšnjo nedeljo sem se odpeljal na Delto, to je onkraj reke Paraná. Iz San Fernanda vozi tja več bark in tudi ni predrago ter je dovolj udobnosti. Tam na Delti je kupil naš rojak in naročnik našega lista, Černe Ivan, ki živi v Floridi, lepo zemljišče, zasajeno s sadnim drevjem. Zdelo se mi je kakor v raju in tudi vsakovrstnega sadja si nisem bil že dolgo toliko privoščil kot tokrat. Na to stran reke Paraná je že skoro ves svet pokupljén ter so povsod zgrajene krasne le-toviščne hiše raznih klubov in tudi posameznikov; na ono stran pa je še mnogo možnosti za sadjarje.
Enkrat pozneje bom morda napisal, kako bi si po mojem mnenju mogli mi Slovenci kot posamezniki in celota gospodarsko pomagati. Manjka nam vse: lasten denarni zavod, organizacija vzajemne pomoči; in še marsikaj.
Izmed mnogih drugih potreb naj omenim tudi potrebo, da bi razmišljali o tem, kako ugoditi mnogim staršem zunaj na deželi in tu v mestu, kateri želijo, da bi slovenska šola bila tudi zavetišče, ki bi sprejemalo z primerno odškodnino otroke v popolno varstvo in oskrbo. Vse to so vprašanja o katerih bo treba še mnogo pisati.
Naši v Cordobi: Skupen zlet Jugosl. podp. društva in Iskre v Carlos Paz
5. februarja 1938.
PRVA VELIKA KAMPANJA
za
»Slovenski List"
PRVA NAGRADA
Vozni listek za Evropo in nazaj
Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi za vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno srečko, ko plača naročnino za cejo leto.
Nudi sie lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar bo zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje-
Kadar govoriš s prijateljem ali prijateliico, aM jim pišeš, razloži jim, kakšna sreča jih lahko doleti, če se naročijo na "SLOVENSKI LIST"
Naročniki in naročnice ' Če le vsak enega naročnika pridobite, pa je zadeva rešena.
če dobiš več naročnikov, dobiš več sreoek in s tem večjo niožnost, da zadteneš glavni dobitek-
NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LIST"
UPRAVA
Pust v Taboru in Prosveti
Z dvema veselima prireditvama sta Prosveta in Tabor skupno proslavila letošnji pust. Na pustno soboto je bila zabava v prostorih pro-svete ob lepi udeležbi članov in pri-jateljov obeh društev. Na sporedu je bilo več pevskih točk, ki so jih izvajali moški in mešani zbor Pro-svete in pa znani kvartet Jadran, nakar je šla na oder zabavna eno-dejanka Ludvika Thome "Lctkin rojstni dan", ki je gledalce spravila v dobro razpoloženje. Glavni vlogi sta igrala ga. Rozina Nanutova in Ivan Berginc, ki nam je dobro podal raztresenega in s hudimi očetovskimi skrbmi obloženega profesorja Giseliusa. Ga. Nanutova, v vlogi Giseliusove žene, je igrala z veliko naravnostjo ter mnogo pripo-pomogla k uspehu igre. Dobri so bili tudi ostali diletanti: Groserje-va kot profesorjeva sestra Celestina, Švagelj kot bojazljivi snubec dr. Apel, M. Mavčeva kot Lotka in M. Mihljeva kot Babeta. Po sporedu je bila živahna zabava s plesom, ki je trajala do ranih ur.
Na pustni torek pa sta navedeni društvi priredili skupno zabavo v prostorih Tabora. Zabava je bila prav dobro obiskana in zelo animirana ter se je tudi zavlekla do zgodnjih ur v pepelnico.
Zabavni večer v Taboru
V soboto 19. marca, na dan sv. Jožefa, bo v društvenih prostorih Tabora, ul. Paz Soldán 4924, domača prireditev. Poleg drugih točk bo na sporedu tudi ponovitev vesele enodejanke "Lotkin rojstni dan". Poskrbljeno bo, da bo dovolj sto-lic za vse udeležence. Prireditev se b., začela ob 8. zvečer.
SLOVENSKA ŠOLA
Šolsko društvo na Paternalu obvešča, tem potom člane društva, da čimpreje poravnajo članarino. Obenem se naprošajo tudi ostali prijatelji društva, oz. naše slcTenske šole, da pošljejo ali osebno izročijo svoje prispevke za šolo.
KDOR HITRO DA — DVA KRAT DA: To geslo naj nam bo vedno pred očmi.
Nadalje društvo prosi rcjake, da bi mu sporočili, če je mogoče komu znano, za kake primerne prostore za šolo na Paternalu. Dosedanji prostori so namreč pretesni ter ne odgovarjajo povsem namenu šole.
Vrtec za otroke od 3 do 6 let, že posluje cel mesec.
Redni pouk za ostale šoloobvezne otroke, je začel v sredo dne 2. t. m. Otroci, katerih starši to zelé, dobijtf v šoli tudi okusno kosilo proti mali odškodnini. Za vse informacije vprašati pri vodstvu šole, oz. čč. šolskih sestrah v šoli, na Paz Soldán 4924, ali pa na stanovanju čč. sester, Paz Soldíán 4932 na Paternalu.
Rojaki, podpirajte po svoji meči to prvo in res prepotrebno šolo za naše male.
ODBOR ŠOL. DRUŠTVA NA PATERNALU
ŠTORKLJA
štorklja je obiskala prejšnji teden Ivanko in Alojza Dekleva ter jima je podarila brhkega sinčka. Čestitamo!
IZ CORDOBE
tfaš poslanik dr. Izidor Cankar je obiskal našo kolonijo
Preteklo nedeljo se je mudil med nami g. minister dr. Izidor Cankar l gospo. Prav v zadnjem hipu smo zvedeli za njegov prihod in nas je a vest seveda razveselila, dasi nam je bilo obenem tudi žal, da se ni-smi mogli pripraviti na ta obisk tako kakor bi se spodobilo in kakor bi bila tudi naša želja. No, pa upamo, da je g. minister vkljub temu odnesel s seboj prijazen vtis o naših tukajšnjih ljudeh. Z zastopnikom naše države smo se sestali v hotelu "Bristol" ter smo se tam z njim pomenili o potrebah naše kolonije ki — če štejemo vse, kar nas je tu Jugoslovanov — je močna dovolj, da bi mogli tudi na društvenem polju kaj več pokazati nego smo doslej. Na sestanku je bilo na-vzoenih več ko 30 zastopnikov našega izseljeni&tva *z vseli krajev naše domovine.
G. minister nam je vlil novo .voljo do skupnega dela ter nam tudi svetoval, kako bi mogli na najbolj uspešen način združiti svoje sile za blagor nas vseh in za čast našega imena v Cordobi in okolici. Sedaj se tu menimo, kako bi na najbolj primeren način udejstvili migljaje, ki nam jih je dal g. minister Cankar.
Ta visoki obisk je bil za nas vse izreden dogodek, ki nam bo ostal trajno v spominu. Seveda pa upamo, da ni to prvi in zadnjikrat, ko nas je obiskal zastopnik naše narodne države marveč, da se nas bo g. minister ob priliki spe1 spomnil, saj čitamo o njem da se mnogo zanima za naše izseljeništvo ter je že mnogo kolonij obiskal.
KROJAČNICA NA PRODAJ
Pod zelo ugodnimi pogoji se proda zelo dobro idoča krojačnica. Na-«lov na urednišitvu SloVensIkega lista.
v vsako izseljensko hišo "Slovenski list"
ŠE ENA ŠTORKLJA
Pretekli teden je obiskala teta štorklja tudi Rozalijo in Vinkota Batagelj in jima prinesla čvrstega fantka, ki mu bodo dali ime Edvard
Venceslav. Čestitamo!
ZALOGA DOBREGA VINA
Franc Kurinčič
Kadar imaš, ohcet; j krst; obisk in sploh kadar vabiš vino; obišči ali pokliči na te. lefon Kurinčiča, ki ti bo nemudoma ugodil in na dom po. stregel s prav dobrim vinom, saj ga imam v zalogi 25 vrst.
— Ne pozabi GARAY 3910,— telefon 61-5384 BUENOS AIRES
Drugih velikih novic nimamo in je itak pred nedavnim bil med nami sourednik slovensk. lista ki se je na lastne oči prepričal, kako se imamo j in kako živimo. Nekoliko so se pri-I like izboljšale v gospodarskem po-i gledu pa tudi kar se naših medse-! bojnih odnošajev tiče. Tako sta Ju-i goslovansko podporno društvo in | Iskra priredila pretekli mesec skupen piknik, ki je prav lepo uspel. Da boste videli oliko nas je bilo, Vam pošiljam sliko. Morda jo celo objavite. Ko se bo pokazala priložilo,-1, se bom spe1 kaj oglasil. Tudi mi iz Cordobe bi morali nekoliko bolj skrbeti da pride kaj večkrat naš glas v Slovenski list.
Dopisnik.
ČLANSKI SESTANEK.
Jutri, v nedeljo 6. marca ob 5. uri popoldne sestanek članstva S. P. D. I. Vsi, ki se zanimate za bodoče delovanje društva ste vabljeni, da se ga udeležite.
Tagiik.
SLOVENCI IN HRVATJE POD ITALIJO
Znano italijansko založništvo Bemporad je izdalo "Almanaco ita-lano" za leto 1938. Ta almanah, ki uživa največji ugled v Italiji pa tudi zunaj nje, urejuje že 43. leto Fu-magali. V letošnjem letniku je almanah prinesel tudi podatke o narodnosti odnosno občevalnem jeziku v Italiji.
Pravilno trdi, da je v Italiji 97% Italijanov, da pa živi poleg teh tudi veliko Slovanov in Nemcev, in sicer 600.000 Slovencev in Hrvat ¿v v Julijski Krajini ter 230.000 Nemcev na Južnem Tirolskem.
Ta resnična ugotovitev tako uglednega italijanskega almanaha, ki je izšel v Italiji v 16. letu fašistične
veda skuša člankar svojo ugotovitev ublažiti s tem. da bi bila zadeva drugačna, ako bi se hotelo dognati izvor teh Slovanov, češ, da so to na pr. ti tudi potomci Grkov z grških otokov, Albancev in ne vem še katerega naroda, ki jih je semle naselila beneška republika, da bi tako zopet obljudila po boleznih in kugah opustošeno deželo. O tem da pričajo razni grški, albanski, romanski in dalmatinski priimki v Istri. Neglede na to, da bo člankar težko raztolmačil ču- ^ dež, da so se vsi ti naredi, ki so se ¡ naselili v redko obljudeuo Istro po ! polnoma asimilirali po italijanskih i trditvah neobstoječemu slovanske- i mu živi ju, in da jih ni mogel pri- j tegntii v svojo sfero italijanski ži- | velj, ki je po mnenju italijanskih
vase in se oddaljil od domačinov. Edini zve.sti prijatelj mu je do zadnjih dni ostal znani kmetski pesnik ¡z Podrage, Aleksander Žgur.
Pokojni zapušča ženo Pavlo in šest otrok. Naj mu bo lahka domača zemlja!
NAMEN PUBLIKACIJE -'SVETA GORA"
Istra piše:
Gorica, januarja 1938. — Kakor j smo že poročali, da bo začela izhajati v Gorici nabožna publikacija pod imenom "Sveta gora". Izdajali jo bodo italijanski frančiškani s Svete gore. Namen knjižice ni morda ta, da bi zadoščal kulturnim ali j dušnim potrebam našega naroda na ¡ Primorskem, temveč da bi o priliki :
Podgora pri Gorici
ere, je seveda vzbudil nejevoljo pri j piscev bil na tem ozemlju vedno oficioznem tržaškem glasilu "Pono-, vladajoči in je tudi kulturno nad-lo di Trieste". Glede Nemcev na ! kriljeval slovanski element, bo mo-Tirolskem je še nekoliko popustljiv ral tudi pojasniti dejstvo, da so ti in pravi, da"30 tisoč več ali manj ne tuji priimki bolj razširjeni med ta-igra nobene vloge. Glede Slovanov ko zvanimi Italijani v Istri kakor v Julijski Krajini pa absolutno za-1 med Slovenci in Hrvati in da so
vrača navedene podatke. Predvsem daje docela novo definicijo Julijske Krajine, namreč kot ozemlje, ki leži med Livnico (Liveuzo), Alpami in Kvarnerom in ki obejega videmsko, goriško, tržaško, puljsko in reško pokrajino. Priznava da živijo Slovani v vseh petih pokrajinah (še včeraj pa je docela zanikal njihovo eksistenco in jim odrekal tudi vsako pravico!), toda število Slovencev skupno z onimi v Reziji in ob Nadiži ceni k večjemu na 230.000.
Člankar je pač prezrl, da je celo uradno štetje leta 1921. dognalo; 292.926 Slovencev samo med italijanskimi državljani. Število Hrvatov pa ceni "Popolo di Trieste" na 150.000. V tem pogledu je pravičnejši kakor uradno štetje, po katerem naj bi jih bilo samo 92.80Q!
Da pa člankar sploh nima pojma o narodnostnih prilikah v Julijski Krajini, priča dejstvo, da so v Reki pokrajini poleg Italijanov samo Hrvatje. Zato sklepa člankar, da je v Julijski Krajini največ 380 000 Slovencev in Hrvatov, ako vzamemo za podlago obče valu i jezik.
Toda že nekaj vrstic nižje pripušča člankar že možnost dokaj večjega števila. Trdi namreč, da je omenjeni almanah pretiral število Slovanov najmanj za 20%. Qd 600.000 pa je, kakor uči matematika, 20 c/o točno 120.000.
Tako da je tudi po "Popolovein" člankarju v Julijski Krajini vsaj 430 tisoč Slovencev in Hrvatov. Se-
nosili ti Italijani vsaj do nasilne izpremembe pod fašističnim režimom čista . lcvanska imena.
EDVARD ŽVANUT UMRL
V Ložicah pri Vipavi je umrl 15. jan. t.l. posestnik Edvard Žvanut, po domače Gavc. Bil je spreten kme tovalec, precej izobražen mož. pe-vovodja in godbenik. Svoj čas sta njegov pevski in pa tamburašlki zbor naravnost slovela in marsika-I ier' udeleženec bivših nanoških iz-1 letov Planinskega društva se bo go-i tovo
prvi župnik v Kronbergu, kjer de-
tristoletnice svetišča na Sv. gori, privabili tja največ Slovencev, ki bi ! luie še danes-
tako materialno podprli italijanske j Tako govore suhoparni podatki redovnike, kateri so prišli na mesto ! slavljenčevega življenja, ki ne nu-
slovenskih očetov in bratov.
Vinko Vodopivec 60 letnik
Kdo bi si mislil: naš Vinko Vodopivec, ki je v svojih skladbah še vedno tako mlad in živahen, je praznoval 16. pr. m. svojo šestdesetlet-nico. Ta vsekakor važen in pomemben dan v življenju vsakega ustvar jajočega duha, obhaja naš priljubljeni in daleč preko mej naše domovine znani "goriški slavček" v tihi skromnosti svoje kronberške župnije. Niti njegovi farani in celo njegovi pevci, ki mu pojejo pri slo vesni sv. maši večinoma njegove
dijo nobenih posebnosti. Vendar ne
lahko umljivo da bo zakipelo srce in se ogrel duh in bodo imele užitek široke plasti poslušalstva.
Ko želimo ob šestdesetletnici sla-vljencu še dolgo vrsto zdravih, ple-
še spominjal Gavca in njego- skladbe, ne vedo za njegovo slavje. ^vili pevcev, ki so ob takšnih pri]i- Kes. skromen je naš Vinko, čeprav k ah delali družbo izletnikom iz Tr- j ga moramo prištevati med naše •sta, Gorice in drugih krajev.	j najodličnejše glazbenike in mu gre
Žvanutov dom ob francoski cesti p.Viznanje, da so njegove skladbe naj stoji že več ko 200 let: stara Žva-.bolj priljubljene vsepovsod, kjer nutova gostilna je slovela tudi kot; prebivaj Slovenci. Zato smatramo zgodovinska imenitnost, ker so ba- za dolžnost, da danes na tem mestu je'v njej popili čašo vipavca veli- postavimo bežen spomenik njegovi ki Napolen, general Radeeki in sta- , osebni skromnosti in njegovi veli-ri Franc Jožef. V zadnji letih je , ki, osvežujoči ves narod dvigajoči, m ral Žvanut gostilno zapreti, da ■ kulturni osebnosti, se reši večnega šikaniranja s strani ¡ Rodil se je Vinko Vodopivec 16. karabinerjev in fašistov. Ker se je jan. 1878 v Ročinju, kjer je njegov v društvih mnogo udejstvoval, so ga oče takrat učiteljeval. Kmalu pa ste
smemo preiti dveh dogodkov, ki bi donosnemu kulturnemu delu posve-bili lahko postali usodni. Nekega ; čenih let, mu iskreno kličemo: Na-popoldneva je šel s svojimi tovariši prej, iz ljudstva za ljudstvo, za nje' bogoslovci na sprehod iz mesta po gov glasebni in srčni podvig! poti pod Kostanjevico v smeri pro- Orjaško je delo ki ga je nagro-ti Kronbergu. Ob poti so takrat i-a- madikVodopivec v cerkveni in sve-sli ponosni topoli. Stopal je s svo- tnj glasbi. Ne prišli bi do konca, jim tovarišem Plesničarjem. Nepri- ;;.e ^ začeli naštevati. Njegove ma-čakovano zavihra neurje in strela requiemi, obhajilne, Marij, poudari v topol, mimo katerega sta ra- smi itd. obsegajo debele zvezke, vno korakala Plesničar in naš Vin-1 gbirke "Božji dnevi", "Gospodov
dan", "Zdrava Marija", "Svete pesmice" so remek-dela našega glasbenega proizvajanja. Med svetnimi zbor inaj omenimo poleg mnogih moških in mešanih zborov tri spevo-
ko. Nesrečni Plesničar je obležal na mestu mrtev, Vodopivec pa je samo omedlel. V težke nevarnosti so ga pahnila tudi vojna leta 1916— 1918, združena z begunstvom. A tudi te burne dne je prestal in tako ! igre. "Kovačev študent" "Srce in sedaj praznoval šestesetletnico. denar" in "Povodni mož". Njegove
Vinko kot skladatelj ima izreden latinske cerkvene skladbe pojejo ze- , umetniški dar. Je fino čuteč glaseb- lo radi tudi razni italijanski zbori
KEMIČAR IN LEKARNAR
diplomiran na zdravniški fakulteti v Pragi in zakonito preizkušen v Argentini.
Hh. Mr. Frunciško Huspaur
Mladeniči/ Vsako pomlad se kri prenovi, pripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse stare bolezni s tem, da napravite krvno analizo.— Za stare klijente zastonj enako notranjost po pošti. Dock Sud, calle Facundo Qui-roga 1441 (Avellaneda) Pcia. de Bs. Aires
Haljam od, samega začetka vzeli :ia piko; ob neki priliki so ga celo aretirali in pozneje, ko so na njegovem vrtu našli raztrgano italijan-sk > za tavo, ki so mu jo podtaknili provokaterji, je bil v velikih škripcih. Ker ni bil bojevitega značaja, se je začel izogibati društev in družbe ter so mu zaradi tega nekateri ;:ačeli očitati, da se je prodal. Ljudje. ki so ga dobro poznali, so zatrjevali. da so takšni očitki neutemeljeni. Na Gavca samega so vpli
je družina preselila v Podgoro pri Gorici in je tam Vinko preživel mladostna leta kot ljudskošolski u-čenec in goriški gimnazijec ter bo-goslovec. Novo mašo je pel v Grga-rju leta 1901. Kaplanoval je najprej v Kamnjah na Vipavskem, nato v Crničali. L. 1907 je prišel kot vikar v Kronberg in praznuje zato letos tudi tridesetletnico svojega dušnega pastirovanja v tem prija-7!nem okolju goriške okolice. L. 1936 je bil kronberški vikariat povišan
nik, ki pozna do dna ljudsko dušo, dušo pevcev in poslušalcev. Njegova zdrava, jasna, ljudska melodika, zadene živo v dušo, ogreje srca pevcev in poslušalcev. Njegovi napevi priviv. zdaj iskreni in pobožni, zdaj krepki in veseli, a tudi globoki in resni iz njegovega í-rca. V harmonijah hoče biti vedno preprost in ne izumetničen, da ga zmorejo tudi navadni in šibki zbori, ki si želijo zdrave in tečne glasbe. Zaradi teh svojstev ga je vzljubila velika večina pevskih zborov. Vodopivčeva pesem doni po vseh korih. Poznajo jo pri nas v Jul. krajini ravno tako kot na Kranjskem in na Štajerskem. Zdi se mi, da bi Vinko lahko kom-poniral tudi težje skladbe, ki bi holj ustrezale zahtevam modernih dni, ki se poglabljajo v nerazumljivo tehniko, ki ne gre k srcu preprostega poslušalca, toda on tega noče. Njegovo načelo je bilo in si ga hoče ohraniti: piši tako, kot ti pesem
zlasti v Trstu. "L' organo litúrgico v Bergamu priobčuje ravno sedaj njegove cerkvene skladbe.
vali tako, da se je šebolj zaprl sam v župnijo: g. Vinko je postal tako privre iz srca, preprosto, občuteno,
—Št. Vid nad Vipavo. — V starosti 98 let je umrl gotovo najstarejši slovenski župnik Matej Kc bolj. Rodil se je 15. septembra 1840 v Kranju. Pastiroval je v Sovinja-ku, Lovrani, Klani in Fruškah, nakar je leta 1922. stopil v pokoj.
—Trst. — Neki Tominc Bruno
je bil odlikovan z vojaškim križem za zasluge v Abeisniji.
—Trst. — Samski danevk je sedaj tako določen:'samci od 25 do 30 leta plačujejo 115 lir, od 30 do 55 leta 155 lir in od 55 do 65 85 lir
Obiščite krojacnico UŠAJ
ki vam nudi v vsakem oziru najboljšo postrežbo
CA.CENTRAL
469 5AN MARTIN 469
GARMENDIA 4947
Paternal, Bs. Aires

ZATIRANJE GOSENIC NA SMREKAH
GORICA, januarja 1938. — Go-"šji podestat je odredil na podlagi jpbstoječih zakonov o varstvu gozdov za vso goriško pokrajino, da morajo vsi posestniki smrekovih in borovih gozdov, kakor tudi posestniki vrtov in parkov kjer so smre-pobrati gnezda gosenic ter jih zažgati in sicer v roku do 15. februarja t. 1. Zažiganje naj se Ur vrsi P» možnosti izven gozda, da se npizbegne požarom. Za to najeti delavci morajo ostati na mestu, dokler se ogenj ne pogasi. Po pretočnem roku bodo oblasti zatrle mr-
v
ees, ako se ne bi dotični lastniki zmenili za to in izvršila delo na njihov račun ter jih še ovadila sodišču.
—Girica. — Zopet se je zgodila
smrtna nesreča s strelivom. Na severni strani Sv. Gabrijela sta pobirala staro železo 30 letni Stanko Rijavec in 24 letni Alojz Rijavec, Pomagal pa jima je tudi Alfred Su «neli. star 35 let. Izkopali so pro-3ektil večjega kalibra, ki pa je pri odpiranju eksplodiral. Alojza Ri-avea je vsega razmesarilo. šušme-Pa je odtrgalo levo nogo. Stanko Rijavec je dobil težje poškodbe na desnem očesu.
—Otica. — Iz Rusije se je vrnil
Anton Bratina. kjer je ostal od leta 1914. ko je bil ujet na ruski fron 2 let je preživel v Sibiriji, Nazaj ga e prignalo domotožje. Italijani pa pravij , da so ga izgnali, i ker e italijanskega rodu.
KRUHOV PROCES PRED KASACIJO
Ilirska Bistrica, jan. 193S. — 22. marca 1936 sta finančna stražnika Giovanni Multineddu in Giuseppe Manca od fiiumčne stražnice v. Leskovi dolini pod Snežnikom prav ob državni meji na pobočji Lenča-jevega vrha naletela na dva tihotapca, ki sta takoj začela nanju streljati. Manca je takoj padel, smrtno zadet, Multineddu pa je bil težje ranjeni V preiskavi je padel sum na nekega Vinka Barogo, ki ga pa še danes varnostni organi niso mogli ujeti. Kot soobdolžence pa so aretirali Ivano Bašo, ter Andreja in Ivana Stembergerja. Naknadna pre iskava je osumila tudi nekega Fran ca Kruha. Obtožnica je dolžila Kru ha in Barogo, da sta ubila Manco in ranila Multinedduja, da bi se tako izognila kazni za prejšnje prestopke s tihotapstvom.
Kruha so poleg tega obdolžili, da je 9 maja 1936 skušal ubiti karabi-ujerja Mfeneguzzija.
Pri procesu, ki se je vršil pred reškim porotnim sodiščem je bil Baroga v odsotnosti obsojen na smrt. Kruh na dosmrtno ječo. Baša in Stembergerja so bili popolnoma oproščeni vsake krivde pri umoru,
IZKUŠENA BaBICA Filomena Beneš de Biiek
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo.
ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvedor
LIMA 1217, I. nadstr.
U. T. '¿:i Bueno Orden 3380 Buenos Aires
Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje
Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. >
Dr. ANTONIO PEREDA
MEDRANO 151	BUENOS AIRES
le Ivan Štemberger je bil obsojen na tri mesece zapora, ker je brez dovoljenja prekoračil mejo.
Proti tej obsodbi je vložil odsotni Baroga potom svojih odvetnikov rekurz na prizivno sodišče, isto je storil tudi Kruh, ki se nahaja "v reških zaporih.
V začetku januarja je predsednik kasacije na Reki ugodil rekurzu in za novo postopanje določil 18. februar tega leta, kakor je "Istra" že poročala pred osmimi dnevi.
"DOpOLAVORO" V TOPOLCÜ
Reka, januarja 1938. — Na To- j polcu je biia pred kratkim ustanovljena organizacija "dopolavoro". Razen malega števila Italijanov se< ni nihče prijavil za vps. Zato je! domačin Leopold Oblak, ki je usluž-ben na bistriški sodniji ko1 razna-šalec pozivov, kratkomalo vpisal večje število topolskih mladeničev brez njihove vednosti. Trdijo tudi, da je založil potrebni denar za društvene iskaznice prijavljenih mladeničev. Kdo ga je pooblastil za ta-j ko, postopanje ni znano, vseka pa! je morel dobiti od nek.-d namig za to delo, ki ga je tudi slepo izvršil.
Krn: Na sliki se vidijo hiše, porušene med vojno
KRGJAČMCA
Peter Capuder
se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires
Na novo otvorjen
R e s t a si r s s? t Internacional
Vam nudi velike zračne prostore, obširno dvorišče, kegljišče (v kratkem tudi krogijišče).
Hrano prvovrstno in veliko iz-bero vin.
Za obilen obisk se priporoča
EMIL JERKIČ
JORGE NEWBERRY 3372 (skoro na vogalu Alvarez Tilomas) — BS. AIRES
DELAVCEM V ČISTILNICI "AQUILA" ZNIŽALI MEZDE
Trst, jan. 1938. — Lansko leto smo v našem listu pisali, da so zgra dili v Žavljali veliko čist lnico pred troleja, ki je kmalu na to začela obratovati s polno paro. Kakor smo zvedeli, so delavcem v začetku dajali precej dobre mezde v sorazmerju z drugimi delavci, ki služijo v enakli obratih. Toda t0 stanje ni trajalo dolgo. Drugi tvorničarji in industrijalci so se pritožili na fašistične korporacije, ker so v deli, da jih bi t moralo škoditi in bi se njihovo delavstvo začelo upirali in zahtevati večje mezde. Zaradi tega so fašisti pritisnili na lastnike
čistilnice "Aquile", da morajo znižati mezde svojemu delavstvu. In to se je tudi v kratkem času po tej intervenciji izvršilo.
Fotografija "LA MODERNA
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski
koloniji. Sporočam slovenski naselbi- I ni, da bom ob priliki 25 letnice | moje fotografske obrti, vse I prevredil 1*r razstavil moie 1 delo. kjer se bo lahko vsak pre pričal mojih neprekosliivih izdelkov.
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA"
S. Saslavskv Av. SAN MARTIN 2579
Tele'on: 59-0522 Bs. Aires
OtJAČNIOA
"GORICA"
Hočete biti dohro in elegantno oblečeni.
Pridite v krojfčnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postrežem.
FRANC LEBAN
Ul. WARNES 2191
(Nasproti postaje Pa ternal.)
RESTAURANT - RECREO "E CAÑON"
Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogi jišče. Postrežba točna.
Se priporoča lastnik
Peter Bassanese
JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires
FAVSTA
Minuta po Violettinem prebujenju' iz °medlevice je bila vsem trem, Claudu, Karlu in njej gami, minuta vzhffiene sreče. Vsi trije skoro niso mogli verjeti,
dovih rok in se je vrgla v Claudovo I prepaden, ,,ne verjemite ji: nje oče je
res združeni in svobodni. Vpraša
da
nJa, vzkliki, stiski rok, poljubi in solze, Vse to početje ljudi, ki so dolgo in kruto trpeli, jim je naposled olajšalo srca, tako. da so mogli z mirnejšim duhom Pogledati svoj položaj.
Za Karln in Violetto je bil ta položaj I)rekraaen; za mojstra Clauda je 1)11 bre*uimo mrk. ..
2daj, ko je bila mladenka otota in /(lruie„n g gvojim dragim, je bilo zanj l'ls- da ga nestane..., čas, da umre...
ra šele
zdaj, ko je spet videl svoje dete,
•'e čutil in razumel vso grozotnost bese
de:
u»iroti...
luči meseca, ki je med tem pogle
dal
ski
izza oblakov, Je vojvoda Angoulem
spoznal v Claudu moža, s katerim •'e nekoč govoril v svojem dvorcu v Pro Barski ulici. Toda ubogi mladenič nocoj 'nislil na skrivnost v starčevem živ '■'enju. ki ga je tistikrat vznemirila. Str 11161 jo v Violotto, kakor da se je no m°re nagledati do smrti.
8auio Violetta jo pazila na oba: na e"ina in nil Clauda, ki ga jo še vedno "»enovala očeta. Svidenje z dragim jo J° osrečevalo tako neizmerno, da so je n,aj Upala verjeti Bvojim oiem. A tudi 0,r°ška vdanost do Clauda je bila glo
boko
In knku
vfcoreninjeua v njenem srcu... "redi te dvojne sreče je videla.
naročje. Objela ga je in naslonila glavo na njegove široke prsi.
,,Očka'', je dejala, ,,dobri moj očka, kaj vam je?... Zakaj niste veseli kakor takrat, ko ste me našli v krvavi sobi in ste me vzeli v naročje!..."
,,Molči, dete, molči.'' je zajecljal moj ster Claude in z grozo vrgel oko na voj vodo.
"Plakate, očka. . . Solze vam teko po licih."	/
,,Od radosti. . . Verjemi, dete, nič dru gega ni..."
Zinajala je 7. glavo; njene oči so se s čudno vedrostjo uprle v zaročenca, med tem ko je z licem še slonela na krvniko vili prsih. Sklenila je, da enkrat za vse lej izmeri ljubezen vojvode Angoulem s kuga.
,,Ne", je dejala z glasom polnim mi. line, a tudi polnim odlonostl, ,,ne ,očka, nI res, da bi plakali od radosti. Vzrok vaAlli solz je gorje. Nocoj niste veseli, kakor ste bili tisti večer v sobi za u. sinrtitve, ko sto me vzdignili s tal in ste planili z menoj v globino..."
.¿Molči, nesrečni otrok1', jo zarohnel Claude.
,,V sobi za usmrtitve" ... jo zamrmral Kurel Angoulemski.
In kakor blisk mu je pala na dušo
slutnja, da je prišlo odkritje Claudove L;
tajnosti in da mu je zvedeti nekaj strašnega, Claude si je z eno roko zakrival oči, z drugo pa je iskal Violettinih ust, da bi jih zaprl. Toda devojka je nada, ljvala z očmi pluiiienečimi od junaštva: ,,l)a... v Bobi /.a usmrtitve... v mo. rilalci. kjer mi je bilo umreti... Poslu, šajto, gospod vojvoda. Evo mojega oče. ta.».."
80 je Clamlu stemnil obraz. Videla ^ko so se njegove oči trpko uprle v ,'l!la- in z(]ajc¡ j0 zaslutila njegovo bol. ^6^aj trenutkov mu je nupeto zrla v
> nato je izvila svoje ročice iz vojvo ..Svetlost," je zahropel Claude ves
knez Farneški.. ."
,,Moj oče je tisti, ki se me je usmilil otroka in mi je posvetil svoje življenje," je nadaljevala Violetta. ,,Da, Svetlost, ljubim vas, V globini svojega srca seui spojila svojo usodo z vašo... Nemogoče je, da bi vas kdaj pozabila; vem da bi umrla, če bi se ločila od vas...'' ,,0, zlato dete. Hčerka mojega srca", je zaihtel mojster Claude.
,,če bi se ločila od mene", je trepeta. je zajecljal vojvoda Angoulemski. ,,Ne. vestica, ali hočeš mojo smrt?..."
.Ločitev bi bila neizogibna,'' je nadaljevala Violetta, ,,če bi morala plačati svojo srečo z očetovo nesrečo. . . Znajte, predragi gospod: moj oče je mojster Claude. . ."
,.Usmili se, dete... Usmili se Claudo. vili sivih las... in molži..."
..Moj oče je pariški meščan," jo neu. strašeno nadaljevala Violetta. „Evo ga. Drugega očeta nc poznam, On me je od. gojil. .. nihče razen mene si nc more misliti, s kakšno nežnostjo in s kolikšno skrbjo... Meni je žrtvoval vse svoje življenje. Če živim, je to njegova zaslu. ga. . . Ko me je naše! po dolgi ločitvi, mi je iznova rešil življenje... In zdaj poslužujte, dragi gospod. . . Na dan moje rešitve se je razjokal kakor zdajle. In ko sem hotela vedeti, kakšno gorje ga teži, mi je razodel, da ni vreden, da bi se Imenoval mojega očeta... zato, ker je bil nekdaj zapriseženi krvnik pariškega mesta. . . Evo me, Svetlost. Violetta je hči mojstra Clauda... *'
Karlu Angoulemskemu so se naježlli lasje. Odskočil je kakor blazen, zakril si obraz rokami in bolestno zaječnl: ,,Krvnik.. ."
,,0, Bog nebeški" se jé v srcu vzra.
dostil mojster Claude. ,,Zdaj lahko mir. ] ta, ,,kako te blagoslavljam... Očka, no umrem... Blagoslovljen bodi, ángel zdaj boš tudi ti deležen najine sreče." mojega bednega življenja, za to minuto
radosti, ki mi jo daješ na pot,"
To rekši je naglo vzel iz pripasne tor. bice sekleničico srupa, ki jo je zmerom nosil s seboj. Ne Violetta, ki je tesnobno visela z očmi na zaročencu, ne Ka. rel, ki se je še vedno boril z bolestjo strašnega razodetja, nista videla, kako jo je izpil. . .
čez nekaj minut je vojvoda Angoulemski spustil roke z obraza. Njegov po gled se je uprl v dekličine oči. Vio. letta je vrisnlla od brezumne radosti.. . Uganila je, da je ljubezen- premagala grozo. . .
Ljubimca sta se vrgla drug drugemu na prsi; šele ta objem ju je združil na veke. .. Nato je Karel pristopil li Clau. dur in je izpregovoril z moško odkrito.
stjo:
..Dovolite, gospod, da vas pozdravim kot očeta nje, ki jo obožujem. . . Kaj ste bili mimo tega, mi je neznano. Ta skrivnost je izginila iz mojega srca... Ne čudite se. gospod. Prebil sem več mesecev v družbi moža, čigar zgled mi je dal namesto starih predsodkov novo, boljšo dušo. tej šoli sem se nauil, da je človek tudi pod kraljevskim plaščem grd, ako ne pozna ,,pravičnosti in do. brote, i nda je vsakdo vreden časti, ako mu bije v prsih poteno arce, polno ljubezni do bližnjega. Tak človek ste — evo vam moje roke. . ."
Tako govoreč je iztegnil desnico. Clau. de mu je segel vanjo in se je globoko oddahnil:
,,Zdaj sem uverjen, da bo moje dote srečno..."
,,0 dobri Karel1', je zajecljala Violet.
Na Claudovem obličju je zaigrál sme. hljaj, v katerem je bil izražen višek sreče in ljubezni. . . Obenem pa mu je udaril iz kože mrzel znoj. Omahnil je, zgrudil se na kolena... Karel, Violetta, drevesa ob studencu, vsa okolica se je zavrt ila okoli njega v pošastnem plesu smrtne borbe. Zvrnil se je vznak in zagrabil z rokami v travo...
„Oče, oče..." je viknila Violetta ter pokleknila k njemu, da bi mu privzdig. nila glavo.
,,Ne vznemirjaj se. .. radost je bila prevelika..."
„Joj" je prestrašeno zajecljala mladenka. ,,Roke mu postajajo mrzle... O Bože, moj očka umira..."
Claude se je zleknil v bolestnem krču. S hropečim, toda brezmejno nežnim glasom je odgovoril:
„Umiram, da.. . Od sreče umiram, de. tb moje.. . O, kako lepa in blažena je moja smrt.. . Svetlost, moj blagoslov vas bo spremljal do konca vaših dni... Daj mi roko. dete... še enkrat mi daj roko..."
S poslednjo močjo je stisnil Violettlno desnico in jo je ponesel do ust... Nato je zaprl oči...
,,Očka je mrtev," je zaihtela devojka. „Mrtev..." je dilinil Claude z nasmeškom popolnega blaženstva. ,,Mrtev od radosti.. ."
In je obmiroval na veke. . . Med tem ko je Violetta, klečeča ob mrliču, dušila svoj jok v vogalu plašča, s katerim si je zakrlia obraz, je vojvo. da Angoulémski spustil oči okoli sebe. V mesečini jo zagledal stekleničko, ki se je bila zatrkljala na rob vode. Duša mu je vztrepetala od globokega sočutja.
NOVI PATRIJARH PRAVOSLAVNE CERKVE
BEOGRAD, 23. februarja (Izvir no poročilo). — Z zagotovilom vlade, da konkordat s katoliško cerkvijo ne bo več obravnavan, je nastopilo pomirjenje v krogih pravoslavne duhovščine ter so bile številnim vernikom in politikom s strani pravoslavne cerkve odpuščene razne kazni, ki so bile izrečene nad njimi v času razprave o kon-kordatu. Zato je kmalu potem izšel tudi ukaz, da bodo volitve novega patriarha 21. februarja. Volilni zbor je izvolil tri kandidate, med katerimi je dobil največ glasov metro-polit črnogorskoprimorski dr. Ga-vrilo Dožic. Kraljevo namestništvo je nato izdalo ukaz, s katerim je bil imenovan dr. Gavrilo Dožic za patriarha srbske pravoslavne cerkve. Druga dva kandidata, episkop bir dinski Georgje Zupkovic in metro-polit dubro-bosanski Peter Zimonic sta dobila 27 odnosno 23 glasov, izvoljeni patriarh pa 50 glasov. Usto-ličenje je bilo v torek 22. februarja z velikimi slovestnosmi in ob navzočnosti vseh odličnikov. Patriarhu je v saborni cerkvi izročil železno krono Nj. Kr. Vis. knez Pavle.
Odmevi sestanka Hitler-Sušnik
LJUBLJANA, 23. febr. (Izvirno). — Po sestanku zveznega kanclerja Schusehnigga z Hitlerjeme v Berch-tesgadenu so nastopile v Avstriji tako važne notranje politične spremembe, ki kažejo na neprijeten razvoj dogodkov v bodočnosti, da je jugoslovansko in zlasti slovensko časopisje upravičeno posvetilo temu
vprašanju vso pozrnst. Zlasti "Sl-venec" je v dveh načelnih uvodnikih opozarjal na dejstvo, da je s kapitulacijo Avstrije zavihrala že skoraj kljukasta zastava na Karavankah. Mi vsi, pa tudi vodstvo naše države mora budno paziti, kako se bodo razvijali dogodki, saj je znano, da stremljenja Nemštva teže na Jadransko morje, prav čez slovensko ozemlje. Hitlerjev govpr dne 20. t. m. je potrdil upravičenost teh opozoril, saj Hitler niti z besedo ni omenil avstrijske neodvisnosti.
KMEČKA ZVEZA
V nedeljo 20i II. je v Celju priredila Kmečka zveza svoj II. redni občni zbor. na katerem je nad 500 delegatov zastopalo nad 60.000 članov. Na štiri ure trajajočem zborovanju so zborovalci s hvaležnostjo priznali zasluge naših voditeljev za sanacijo kmečkega denarnega zadružništva. Za na novo ustanovljene mladinske odseke Kmečke zveze je bil sprejet ličen in enoten prapor. Na osnovi narodnih noš bodo izdelani tudi načrti za kroje mladinskih Kmečkih zvez. Sprejet je bil tudi predlog, naj se vsako leto na dan 5. avgusta priredi velik tabor Kmečkih zvez pri Mariji Pomagaj na Brezjah.
ZA AKADEMIJO ZNANOSTI IN UMETNOSTI
Notranji miinster dr. Anton Korošec je za to, da bi Akademija in umetnosti v Ljubljani mogla čimprej in v čim večjem obsegu doseči možnost svojega delovanja podaril tej najvišji naši kulturni ustanovi 50.000 din.
Ne izgubite prilike
PRVOVRSTNA KROJAČNICA
"PRI ZVEZDI"
Ima na prodai vse ostale poletne obleke po zelo znižanih cenah. — Obiščite me in se boste sami prepričali —
Lastnik STANISLAV MAURIČ
DONATO ALVAREZ 205 9,
pol kvadre od Av. San Martin, — Bs. Aires
NOVI LJUBLJANSKI OBČINSKI SVETOVALCI
LJUBLJANA, 23. febr. (Izvirno). — Notranji minister dr. Anton Korošec je podpisal odlok, s katerim so razrešeni občinski svetovalci v Ljubljani: A. Geržinič, ravnatelj TPD v Ljubljani, Rado Hribar, industrijalec v Ljubljani, peter Kli-nar, ravnatelj Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, Milan Ivorun, odvetnik v Ljubljani, dr. liado Kušej, vseučiliški profesor v Ljubljani, Avgust Mar-tinčič, ključavničar v Ljubljani, I-zidor Plorjančič, posestnik v Drav-ljali, Josip Pražen, trgovec in posestnik v Ljubljani - Moste, Karel Soss, trgovec v Ljubljani, Anton Koritnik, hotelir v Ljubljani, Ivan Sever, trgovec v Ljubljani. Na njihova mesta so postavljeni za občinske svetnike: Jožef Jerin, posestnik v Dravljah, dr. Adolf Golia, generalni tajnik zveze industrij|f:ev v Ljubljani, univ. prof. inž Gostiša v Ljubljani, Karel Kavka , tesarski mojster v Ljubljani, inž. Feliks Lo-be, vseučiliški profesor v Ljubljani, Zvonko Lukič, trgovec v Ljubljani, dr. Valentin Meršol, prima-rij v Ljubljani, Josip Penko, predsednik organizacije poStnih uslužbencev v Ljubljani, Franc Požar, pek. mojster v Ljubljani, dr. Henrik Steska, sodnik upravnega sodišča v p. v Ljubljani,, Josip Vonči-na, šef borze dela v Ljubljani.
LOVSKA RAZSTAVA V BEOGRADU
19. februarja je bila v Beogradu zanimiva lovska razstava ob navzočnosti najvišjih dostojanstvenikov. Na razstavi so razstavljene lovske dragocenosti in zanimive gospodarske statistike.
¡ ¡ ZOBOZDRAVNIKA
;; Dra. Samoilovič de Falicov ! ¡; in Dr. Feliks Falicov
J | Sprejemata od 10 do 12 in od o	15—20 ur«
¡' DONATO ALVAREZ 2181
!¡	U. T. by - J723
■¡j »♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦»♦♦♦♦•
Slovenski "mačkovski" poslanec dr. Dobovišek je šel v parlament
LJUBLJA1NA, 22. febr. (Izvirno). — Pri zadnjih državno-zborskih volitvah je bil v šmarskem okraju izvoljen za poslanca na listi dr. Mačka dr. Rudolf Dobovišek, ki se je pravtako, kakor vsi drugi Mačkovi poslanci absteniral od dela v Narodni supščini. Sedaj pa se je odločil. da bo šel v parlament in je 17. februarja prispel v Beograd ter preložil predsedniku Narodne skupščine svoja poslanska polnomočja zaradi verifikacije mandata. Časnikarjem je izjavil, da se je odločil za ta korak zato, ker vodstvo bivše KDK v Zagrebu slovenskih poslancev KDK ni vabilo na seje, niti ni smatralo za zastopnike Slovencev. Pravtako dr. Maček na njegovo zahtevo ni hotel izjaviti, da hrvatska politika ne stremi za tem, da bi se priključil kak del slovenskega ozemlja, zlasti Prekmurje in Bela kraj ina, hrvatskemu političnemu območju. To je tudi objasnil na sestanku delegatov svojega volilnega okraja,-kjer je dobil zaupnico. 18. t. m. je Dobovišek prisegel pred skupščinskim predsednikom potem, ko je bil njegov mandat verificiran. Pristopil ni k nobenemu političnemu klubu. Glede na te izjave je priobčil hrvatski dnevnik z 20. II. pismo, ki ga je dr. Dobovišek piisal pred odhodom v Narodno sku
pščino dr. Mačku. V tem pismu prosi dr. Dobovišek Mačka, naj mu oprosti, če gre v parlament za to, da se bo rešil pred gospodarskim polomom, ki mu grozi. V pismu so podrobno našteti vsi dolgovi dr. Doboviška, ki pismo zaključuje s prošnjo, naj ga časopisje bivše HSS j radi njegovega koraka, ki ga mora s težkim srcem storiti, preveč ne na* I pada. Hrvatski dnevnik dostavlja, da pismo ne bi bilo priobčeno, če bi dr. Dobovišek šel samo v parlament in tam tudi samo molčal.
BOLGARSKO ODLIKOVANJE DR. NATLAČENU
Bolgarski kralj je odlikoval bana kraljevske banske uprave dravsker banovine dr. Marka Natlačena z redom za meščanske zasluge prvega razreda (premiere classe de 1'Or-dre nationale du merite Ciril), gosp dr. Stanka Majcena, pomočnika bana z istim redom drugega razreda in g. Frančiška Škofa, postajeua-čelnika v Ljubljani, z istim redom četrtega razreda.
MINISTER SPAHO V ITALIJI
17. februarja je odpotoval v Italijo prometni minister dr. Melnued Spaho v spremstvu pomočnika ing-Snelerja. Minister dr. Spaho bo o-stal v Italiji 14 dni in bo proučil tamkajšnje prometne razmere in zla sti moderni motorizirani promet.
Krojačnica Mozetič
če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsako vrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam!
OSORIO 5052, (Paternal), Buenos Aires
Zdaj je vedel, od česa je umrl mojster Claude...
Sklonil se je in vrgel stekleničico v studcnec, da je Violetta ne bi opazila.
Baš tedaj so se oglasili koraki in tri postave so stopile izza dreves.
,,Evo jih, gospod vitez'', je rekel Pi-couicov glas. ,.Vedel sem, da jih najde, mo pri studencu."
Mladi vojvoda se je naglo obrnil k prišlecem.
..Prijatelj", je vzkliknil, iztezajo obe roki Pardaillanu v pozdrav. ,,Dragi pri. jatelj, kako naj se vam zahvalim. Da ni bilo vas z menoj kdo ve, ali bi bila rešitev uspela. .. Karkoli nam poslej pri. nese usoda, v mojem srcu boste zapisa, ni tik zraven matere: kakor ona, ste ml tudi vi darovali življenje, s tem, da ste mi vrnili ljubezen srečo.. . njo, moje vse. .. Oh, da bi se vam mogel oddol. žiti.. ."
„Nu da, nu1 da/' je zagodrnjal vitez, ki ni bil nikoli tako nesrečen, kakor če si ga obsipal s hvalo ali zahvalo. ,,Slutil sem, da pride ura, ko mi začnete govoriti o teh nepotrebnih stvareh... Ce mislite, dragi, da ste mi kaj dolžni, znajte, da bom najbolje poplačan z zavestjo: sin Marije Touchetove in njegova nevestica sta vendar že v varnem zavetju. . . Ne obotavljajta se; rad bi vaju odpravil iz Pariza, preden zašije dan. Po tolikih opasnostih in zaprekah postane Jlevek oprezen — tudi če se mu zdi, da je najhujšo minilo..."
Karel Angoulemskl je v zadregi pokazal na Člaudovo truplo, iščoč besed, da bi mu pojasnil njegovo smrt. Toda junaški Croasse ga je zmotil. Tresoč se kakor bilka je mahoma potegnil Par-daillana za komolec in zavekal:
,,Za nami gredo, gospod vitez. Sovraž-
niki... Bojevati se bo treba... bežimo. Sto jih je ali pa celo tisoč..."
Pardaillan in Karel, ki pista slišala ničesar, sta osuplo pogledala nazaj. In kaj sta videla?. . . Od samostana je te. kla proti studencu1 ena sama ženska.
Bila je Ivana Fourcaudova, na katero so v burji dogodkov vsi pozabili. Med Pardaillanovim bojem na terasi in nje. govimi pogajanji s Sikstom V. se je bila potuhnila v grmovje in je trepetala v svojem zavetju, dokler je bilo slišati glasove. Strah, kaj bo z njo, jo je napo. sled prignal iz skrivališča. Ker ni vide. la nikjer veJT žive duše, je s srcem raz. bijajočim od strahu zbežala v tisto smer, ki je sodila, da so jo morali ubrati Vio. lettini rešitelji. Za trenutek se je usta. vila nedaleč od hrasta, pod katerimj je ležal zadavljeni Belgoder; nato se ji je zazdelo, da sliši izpod Kalvarije razgo. vor ljudi. Spustila se je v tek in prihi. tela k studencu, kjer j« naposled zagle. dala Pardaillana in Karla Angoulem. skega s Picouicom in Croassom ter Vio. letto, klečečo ob truplu mojstra Clauda. Ko jo je spoznala, se je z vzklikom burne radosti sklonila k njej.
,,LjuJ)a, ljuba moja tovarišica v jetni. Stvi*..." je zašepetala. ,.Vendar sva u čakali svobode. In tvojo trdno upanje, da pride prej ali slej tvoj ženin pote, »e je uresničilo... Oh, kako te blagrujem, kako ti privoščim od srca..."
Ko pa je potegnila Violottino glavico k sebi, da bi jo poljubila, je z ustnicami začutila solze na njenem obrazu.
„Kaj ti je, dragicat" se je zavzela. ,,Plakala si.. . Zakaj».. ."
,,Moj očka je umrl." je zaihtela mladenka.
Ivana Fourcaudova jo je začela pomi. lovati in tolažiti. Pri tem je nehote po
mislila na svoj lastni zapuščeni položaj.
,,01i, Violetta" je zajokala sredi svojega mliovanja in prigovarjanja, .,tudi jaz sem nesrečna, kakor le more biti ubogo človeško bitje na tej zemlji. . . Moj oče in moja sestra sta mrtva; sama sem, žive duše nimam več, da bi se zatekla k njej... Kaj naj storim sirota? Kam naj se obrnem..."
,,Kam?" je odgovoril Karel Angou. lemski namestu svoje zaročenke. ,,Dom vseh, ki ljubijo Violetto, jo pri meni. Ako jo prijateljici moje bodoče soproge prav, naj jo spremi v Orlčans in naj smatra mojo hišo za svojo, dokler jo bo veselilo..."	i
■ i
Ivana Fourcaudova je radostno vstala, da bi se mu zahvalila. Toda vojvoda je imel v tem trenutku druge skrbi. Nagnil se je k Belgoderovi hčeri in ji šepnil na ulio, naj odvede Violetto od trupla njenega nesrečnega rednika.
Picou'ic in Croasso, ki sta bila med tem odšla do bližnjih kmečkih koč, sta se že vračala z rovnico in lopato. Mojstra Clauda sta pokopala nedaleč od studen. ca, Belgodera pa sta zagrebla pod hrastom, na kraju njegove smrti. . .
„Na pot" je velel Pardaillan, ko je bil žalostni posel opravljen. ,,Sreča, dragi moj, je pravljičen grad, in kadar sto. ji človek prod njenim pragom, se mora podvizati, da vitopi. Kdor predolgo o-kleva, tistemu so rado zgodi, da se vi. linski dvorec tik pred njegovim nosom pogrezne v nič. . . Na pot, prijatolj. Violetta bo imela rdeče oči, če bo vso noč jokala na grobu ubogega starca... Odvedite jo in odrinite z njo proti Or. leansu..."
,,A vi, prijatelj?... Brez vus ne poj. dem nikamor...'*
,,Treba je", ga je ustavil Pardaillan.
,,Sicer pa najina ločitev ne bo zelo dolga. Kakor hitro opravim v Parizu neko stvar, ki ml je še na umu, pridem v Or. lčans in potrkam na vaša vrata. . . Ne obotavljajte se, tako vam vraga..."
Karel se je moral vdati. Tri ure po teh besedah je stal vitez de Pardaillan sam pred mestnimi vral, zamišljeno gle daje za nosilnico, ki je izginila v da. Ijavi. Trije jezdeci, ki so jo spremljali —• Karel Angoulemski, Picouic in Croa. bso — so so pogosto ozirali in mahali z okami.
,,Z Bogom", je zanirmral Pardaillan, ko mu je karuvanica izginila izpred oči. ,,Bodita srečna...''
Malone otožno je pogledal okoli sebe, kakor bi iskal poti, ki naj jo ubere zdaj, ko je sam.
,,Ali bosta srečna?" se je vprašal ne. hote. ,,Tako čudna so pota usode, tako negotov je delež ljubezni..."
Nebo siiuio mu je odgovorilo. Tisti muli, ko je 'Zblodil z očmi po obzorju, se je vzdignila iz meglenih daljav žareča obla in jo zalila s svojim sijajem ves svet. Nad inrakovi noči ln nad mrazovi gorja jo zmagovito vzhajalo solnce upa. nja. .. solnce sreče...
LY11T.
Dobra krčma r ica.
Ko se je vitez vrnil v mesto, je krenil naravnost proti ulici Saint-Denl», Kam drugam naj bi se bil obrnil? In kako naj bi bil zatajil obljubo, ki jo je dal gospe Hugo ti: da pride in se spočije pri njej, kakor hitro mu bo mogočo?
Pariz je hrumel kakor razburjen osji panj. Poleg črnili' zastav, ki so žalovalo
za Guisem, so se vile zelene, znamenj» rado?ti, s katero je navdala prestolico vest, da je rod Valoiških ugasnil. Pariško ljudstvo je plakalo in vriskalo, poskakovalo in brisalo solze, vse v en» sapi. 2e prvi klici, ki jih je začul Pardaillan, kakor hitro se je utegnil zmeniti za okolico, so mu povedali, da Je sin Alise de Bux opravil svoje delo. Na vseh vogalih so prodajali letake s sliko Jacquesa Clémenta, mučenika in rešitelja naroda. Po tem, da jih v nekaj urah nikakor ni bilo moči natisniti v toliki*11 množini, je vitez sklopki, da so jih popravili že davno prej...
Ko pa je prispel v bližino gostilne, 3e zdajci osupnil.	,
„Ej, vraga", je rekel sam pri sebir ,,kaj se je neki zgodilo pri ,Vedeževal-ki' ?"
Vrata, ki so .vodila iz kuhinje na ulico, so bila zaprta, stekleno duri v gostilno nadomeščene s hrastovimi vrati. O izvesku ni bilo več duha ne sluha; zato pa so nad vhodom pravkar vzlda-vttli marmornato ploščo z napisom, k1 ga Pardaillan ni mogel takoj prečitatv tako žalosten je bil postal...
,,Vedoževnlko, zapirajo" je vzdihnil. ..Tako mineva slava tega sveta..."
Zo jo Je hotel ves potrt ubrati drugam, ko mu je obvisel pogled na plolci. liudovedno je stopil bliže in je prečita1 napis:
PARDAILLANOV DOM
..Pardaillanov dom", jo ponovil ve» osupel. ,,Tri sto medvedov. Dom imam v Parizu in nisem ničesar vedel o tem» Za to skrivnost se moram bogmo pozanimati.''
(Nadaljevanje)
SKOZI ZRELO POLJE
Tone je ženo kar k mami poslal. Saj je njena hčer. In sva midva po mili volji smrčala. Pa je bila noč kratka.
Prvi mi je voščil dobro jutro sladek kanarček. Za njim so se oglasili petelini, potem še je pa še Tone premaknil. Bilo je ob štirih.
Če hočemo iti na polje, je treba kar na noge, kajti pot bo dolga. Kakih 150 km tja... To bo pač nekaj zanimivega in sem bil prav vesel, da se mi je prilika ponudila.
Tone je bil z matetom hitro gotov. Jaz pa s svojim bitjem. Njega .je še skoro klicalo delo, mene pa Jožič, ki je že trobil pred hišo.
En "mate" in še dva in tri, pa je bilo dov. lj... Saj mate je v tej zemlji tako neobhoden kot zrak. Pred zajtrkom in po večerji, kadarkoli, vselej prav pride...
Mimo Mežuaršiča, da še njega dvigneva. Tam je pa Barica že ko-fe na mizo postavila... Torej tešč ne bomo hodili... čeprav brez golaža in telerfla-jša...
Trda noč je še bila, ko smo jo že rezali doli proti Ilinoju, kjer imajo ruski Nemci že kakih 50 let naselbino. Lepo urejena kolonija, kjei se živi in moli in poje in dela tako kot Bog veli v petek in svetek.
Kakšna je cesta si lahko mislite. Delajo in popravljajo jo kolesa vozil. Kadar se loti tega dela tudi dež, takrat je seveda treba ostati doma.
No, Jožič se je kaj malo menil za to, kaka je cesta. Pritisnil je na • motor, pa smo šli, da smo od veselja poskakovali kot telički na pašniku... Kaj pa hočeš drugače. Tudi skakaje se pride naprej... Mislim pa, da če bi postavil na tako Pot šoferja vajenega gladke ceste, vse bi se mu zgodilo, samo v jarek
bi zapeljal... zato ker ga ni... Jožič je pa s tako sigurnostjo peljal in okretal, da je bilo veselje. Tam na levo so motno svetile luči. °la-varria. Malo dalje spet "Sierra Chica" največja kaznilnica v deželi. Menda že kuhajo restantom ričet, tako smo uganili.
Pa smo drveli dalje. In menite, da smo prišli na veliko cesto? Kaj ■še. Saj tam je vse velika cesta.
počasi se je budil dan in smo mo-
gli razločevati po prostranih poljih črede živine, katera je še dremala v jutranjem mraku. Mi smo pa drve li neizprosno dalje. Hinojo, Nieves, Azul.
Azul. Precejšnje mesto, kakih 50.000 ljudi ima. Važno trgovsko središče. Vse ulice so ravno pomirjene. Eidino tam smo stopili na ka-menito cesto. Pa kmalu je bilo mesto za nami in sedaj dalje.
Brezkončno polje je prazno ležalo pred nami. Le široka proga se je vlekla med žično ograjo 100 m široko, kar naj bi bila — cesta. Pe-Iji pa tam, kjer se ti bolje vidi. Če na crknjeno konjsko mrlio na sredi svojega pcita nameriš', se j« pai ogni, če nočeš naravnost črez... Le doli na jug se dviga nizka veriga kamnolomnih brd med Olavarrio in Tandilom.
Nikjer nobenega človeškega bivališča.
Pač tamle, na 20 km razdalje šele. je zrastla pred nami streha. Almacén, trgovina. Malo nafte maši-ni. Za nas pa kak požirek... Že so se pojavljala na cesti druga vozila. Ogromni vozovi, ki jih vleče 10 konj, natovorjeni z žitom, ali kamijoni, ki dvigajo nevihto prahu, tako da se moraš za hip kar angelu varhu prepustiti, naj te prepelje skozi meglo, kot je Mojzes Jude skozi Rdeče morje.
Dolga je bila vožnja, pa noga le ni imela časa, da bi zaspala, zakaj vedno je imela dosti gibanja. Ob desni nas je spremljala železnica iz Azula v Tandil.
Vse dalje med poljem, prepreže-nim z mnogimi žicami. Vsak gospodar ima namreč svoje polje ograjeno. Sem pa tja je bilo videti kako osamelo siromašno streho, ob železnici na postajah je čakalo naloženo v visoke skladovnice žito, da gre iskat gospodarju denarja.
Krenili smo iz "glavne ceste" v stran. Sedaj se je začela pot skozi lese .Odpirali in zapirali smo vrata, dokler nismo nazadnje obstali in sta povedala Jožič in Pepič: tukaj smo.
10 km smo prevozili. To je pa že malo dalje, kot imajo Polci v dra-šičko goro ali Vipavci v senožet pod Čavnom...
V nedeljo popoldne pri ,'mami" v Loma Negri
Prva skrb: da ne bomo lačni. S seboj smo pripeljali mesa za "asado" (na ražnju) in za žejo tudi. Da celo drva smo si morali kupiti, da ne bomo: kravo s kravjekom pekli...
Bil je ravno čas žetve. Pšenica je že v vrečah. ¡Visoka skladovnica, kakih 1700 vreč! Bo že za nekaj štruc kruha.
Oni dan je bila žetev lanu. Čudno kaj'? Ne mislite, da se tukaj lan puli. Za vlakna namreč ni nikomur mar. Lan se goji le radi semena.
Osem konj je vleklo biralni stroj, ki je kosil, mlatil, vejal, v vreče nalagal. Pred strojem polje polno zrele žetve, za strojem polne vreče... Le žal, da je letos letina kaj slaba in bodo komaj pobrali lasten izdatek.
20 peso v na ha je treba plačati najemnine, potem seme in delo. Pol pridelka gre najemniku, drugo polovico pa onemu, ki je obdelal. Letos se smeje samo gospodar zemljišča, kateremu 20 pesičkov na ha ne de, drugi, ki so pa delali, bodo gledali, kje bodo prišli do svojega.
Trije naši rojaki; Adamič iz Rib-nee in Mežnaršič in Vukšinič iz Metlike imajo najetega 600 ha polja, ki ga pa obdeluje oskrbnik. Najemniki nosijo strošek najemnine (20 pesov na ha), oskrbnik pa skrbi za delo in za seme. Pridelek se deli na polovico.
Ker polje nima nasajenih nika-kih sosedovih mejnikov na dolga in na široko, seveda brazda prosto in lahko teče. In ne prosi nikakega gnoja, če le dež ne odreče... in če se črv ne oglasi... ali če toča ne udari... Toda polje ni "pogrnjena miza" ki hrani svojega gospodarja, marveč je "loterija", ki včasih za-
dene, včasih pa zgreši. To polje ni tako kakor brazda na slovenskih tleh, pognojena s potom ratarja, upanje družini, trud v delu in veselje v obilni žetvi; skromno polje, nad katerim se vsak dan sprehaja topel in proseč pogled očetov in materin, kjer skrbno plevejo osat in plevel... brazda tolkokrat toplo božana z žuljavo dlanjo... Tista je slovenska zemlja: upanje in ponos naših domov...
To je pa trgovsko podjetje, ki rodi za kupčijo žito, ki g abodo ne--mara sežigali, s katerim bodo špekulanti kupčevali, ki bo nemir sejalo v revne družine, ki bodo v skrbeli, če ne bodo židovske špekulaci-! je tako podražile kruh. da ga ne ! bo mogoče kupiti.
Najemnik in oskrbnik pač dela-¡ ta z ljubeznijo svoje delo. Naši ro-! jaki, trudni mučnega brnenja ma-¡ šin v tovarni, si žele prostega in j svežega poljskega zraka. Zaželeli so si ven na polje. Komaj si pokrijejo strošek vožnje in najemnine, tolla življenje ima vsaj nekaj svobo-
■ vi... Paša seveda ne more biti kaj prida ob tej suši. Za vodo pá ni stiske, ker jo veter črpa iz tal v velika napaljališča. Za hlev pa ni posebnh skrbi, ker ta hlevov ni ne modernih ne starinskih... Kar pod božjo streho, ki se ne podere niti ne pretrga.
Iz kamenja delajo kruh.
Marsikaj bi bilo zanimivega še povedati o življenju na polju.
Ura je b;la že ob 2 popoldne. Pognali smo torej voz. ki je brzel skozi polje, smukal skozi lese in drvel dalje. 50 in več km na uro. Dobro je treba imeti zvezane kosti, da se ti katera ne zgubi. In da bi se kaj tega komu ne zgodilo. Zato smo parkrat ustavili, da smo zamočili s pivim. Le da mrzlega ni bilo dobiti.
Ob 5 uri smo pa že spet bili v Lomi Negri.
In jutri pa nedelja. Kje bo maša? In kako?
Btularjeva Mima, v Metliki cerkvena ^>evka, je tudi to pot prevzela skrbv da organizira pevski zbor. Zares. S\>venska maša. Ne le Slo-
dnega, nekaj svežega... In kadar j venci, tudi drugi so bili veseli te se vjame cel dan prost, takrat ni ¡ misli, vprašanja kam... Na polje, pogle-i Pa ni bilo nič.
dat, kako setev uspeva.
Vreč dan je žgal polje. Stroj je ' pravi j al v vreče laneno seme, jutri pride na vrsto "repica"; tudi rastlina za pridelovanje olja. Steblo se sploh ne pobere. Omlačeno obleži za gnoj prihodnji setvi.
Tam dalje je krompirjevo polje. Suha letina je dosti stisnila pridelek, vendar zgube menda ne bo. Prihodnji teden pride na vrsto krompir. Menda bo dal seme štirikrat nazaj. Prav veseli bodo pridelka v tej višini.
Pa bi bila vročina neznosna, če ne bi vlekel močan piš čez polje. Noč in dan, nikdar se ne umiri veter. In kar trdo sem moral stopati, da sem se boril proti vetru. Ta stvar ne pozna nikakih "špasov". Niti mojemu fotoaparatu ni veter prizanesel. Hotel sem slikati stroj v delu... pa mi je prevrglc- aparat in je ostal naslikan samo veter...
Po strnišču se pa pasejo krave, mešana pasma rdečebarvnih in čr-nobelo pisanih živali. Menda bo največ holandske in danske kravje kr-
Kapela, ki je le od časa do časa v njej maša, je sedaj v takem stanju, da ni mogoče napraviti maše. Ni nam ostalo drugega, kot, da smo se odpeljali v nedeljo v Olavarrio. Tam sem imel ob 10 uri mašo-brez naše pesmi. Le spoved so opravili lahko tisti, ki so to želeli.
Popoldne smo se pa šli na "piknik". Tam se nam je dobro godilo, kako pa je bilo prašičku, ki smo si ga na ražnju pečenega privoščili, tega ni on nič povedal.
Vroče pa nam je bilo. No, pa se je potrudil Janžek. Zares smo rekli, da čudeš dela. Kar zginil je, in ne dolgo, že se je vrnil s kepo ledu. Kje ga je dobil, je bila kar uganka. Zakaj Loma Negra ni Buenos Aires.
Tako smo veselo sedeli za mizo. Marsikatera lepa in vspodbudna beseda je padla. Kot da sem doma, tako sem se počutil in tako od srca smo se nasmejali, da že dolgo ne tako. Ne le za smeh, tudi za res smo katero rekli. Pa ne mislite da
CARIčIN LJUBLJENEC
ZGODOVINSKI ROMAN
(Nadaljevanje 79) —• Zastava je v nevarnosti! vzkli kne Potemlcin in vzpodbode svojega konja z ostrogami.
Tr?nntek pozneje že pridrvi Potemkin do onega mesta in se sklone iz sedla.
— Zastava! — zakliČe nekemu staremu podčastniku — dajte mi
■zastavo! _
Ta pomoli svojemu vojskovodji držaj zastave in Potemkin dvigne svileno zasavo, ki je že bila od muogih srelov preluknjana, okrvavljena in raztrgana, jo zavihti nad glavo in zakliče svojim vojakom:
" Otroci moji, za menoj! — prc-^braženskijeva garda umira, ona ni L°li se ne preda! Naprej za Ivata-rmo in «veto Rusijo! —
Za Katarino in Rusijo! — odmeva s cele bojne črte in garda ^abro napade .sovražnika.
^otemkin je bil podoben mlademu bogu vojske, ko je jezdil na V°3em belem belcu in je držal v % eni roki zastavo, v drugi pa svoj
• 1-áco mu je izražalo navdušence za Katarino, za njegovo veliko earico, aa njegovo ljubico. Priboril 81 zmago, ali pa bo umrl. k_Toda imel je tudi druge vzroke, So Ra prisilili, da gre do skraj-n°,sti in postavi svoje lastno življe-nje na kocko.
^ Oh, on se je dobro zavedal, kako imenovali svileno caričino o-°> ki jo ona iirani 8 sladkorjem.
Vedel je, da ga je tudi petro-grajsko prebivalstvo smatralo le za caričinega ljubimca in da je že davno zgubil oni ugled, ki ga je u-žival, ko se mu je posrečilo, da je izpodrinil grofa Orlova in sam prišel na njegovo mesto.
Potemkin ni bil nikoli slabič. Dvorski užitki, razkošje in izobilje, s katerim ga je Katarina obsipala, so o-a sicer omamili, toda to stanje
c
je njemu samemu postalo v zadnjem času neznosno. Sestanek z E-lizabeto Voroncov je bil vzrok, da se je popolnoma predrugačil in da je postal zopet stari, nekdanji Potemkin.
Mar mu ni rek!a Elizabeta, da zasluži zaničevanje moški, ki ni ničesar drugega kakor ljubimec visoke, odlične gospe?
Oh, Elizabeta ne bo več imela vžroka, da ga zaničuje. Ako je Elizabeta še živa, — ker Potemkin ni vedel, kaj se je z njo zgodilo: slišal je le od kneginje Natalke Sol-tikovne, da so ljubljeno deklico odnesli še živo z onega kraja, ni pa vedel, kaj se je zgodilo pozpieje, da-li je podlegla poškodbi ali, ako je njena mlada narava premagala smrt, — ako je torej Elizabeta še živa, ga ne bo več zaničevala. Slišala bo, da je junak, da je zmagal kot vojskovodja ali pa da je padel za domovino.
— Trobite, — trobite! — zakliče Potemkin trobentačem. — Sporočite vsem, da je napočil trenutek, ki bo prinesel odločitev! Za menoj, vojaki! — Pred seboj nimate poštenih vojakov, temveč razbojnike. — Ha, spomnite se prelivanja
krvi v Orenburgu. Spomnite se, da so to tisti razbojniki, ki so ubijali, morili in klali vaše tovariše, ki so jih metali v ogenj in strmoglavili skozi okno v globino.
— Nikakega usmiljenja ne pokažite upornikom, ne bodite usmiljeni z razbojniki. — Proč s Puga-čevim! —
In Potemkin navali s svojimi vojaki na sovražnika.
Njegov vzgled je navdušil vojake. Kličoč: "Živel Potemkin!" planejo vojaki za njim v bojni metež in stisnejo sovražnika, ki je prebil nijhovo sredino. Obkolijo ga z železnim obročem, tako da so zadušili divje jahače.
Na tem mestu ni padla nobena krogla. Borili so se s sabljami, puškinimi kopiti in bajoneti, s katerimi so prebadali konje, da so se zgrudili n pokopali pod seboj svoje jezdece. To je bila najgrozovitejša bitka, ki se je spominja novejšaj zgodovina.
Ženite jih v reko! — je grmel j Aleksander Potemkin. — Ah, evo I jih, Trubekini dragonci. Skušajmo se jim pridružiti! — Naprej! — U-darjajte! Zmaga je naša! —
To združenje fi konjenico bi pomenilo zmago, vsaj na tem mestu. Toda to ni bila tako lahka stvar. Vedno je prihajalo več novih upornikov na bojišče, ki so Potemkiuu zaprli pot k njegovi konjenici. Zdelo se je, da so tu uporniki izredno močni in da so pripravljeni na vse.
Upornikom je zapovedoval strahovit poveljnik.
Poveljnik na tem kraju se je i-
. menoval Firska a bil je visok suh človek, ki je bil eden izmed najnevarnejših upornikov vzhodne Rusije. Nekoč se je že nahajal v rokah pravice. Takrat so ga namreč ujeli kozaki, ki so jih posebej v to svrho poslali v kavkaške hribe. Kozaki so ga sami sovražili, ker jim je v o-nem času nekolikokrat odgnal cele črede iz hlevov in napadel njihove šotore.
Da jim ujeti razbojnik ne pobegne, so mu prebodli nos in na njega pritrdili železni prstan in so ga tako vodili s seboj kakor pitanega medveda. Kozaki, ki so bili srečni, da so izvršili ukaz svoje komande, so ga nameravali odvesti v najbližje gubernijsko mesto in ga izročili oblasti.
Tedaj pade naenkrat od zgoraj, z neke pečine neki svetli predmet naravnost pred razbojnikove noge.
Firska se naglo skloni in dvigne ta predmet. Rok namreč ni imel zvezanih ker so kozaki mislili, da obroč na nosu popolnoma zadostu-je.	_
Kozaki so jahali počasi, za njimi pa je korakal razbojnik, ki so ga vodili na verigi.
Kozaki so kadili, razgovarjali se in pili. Razen tega pa so bili že precej utrujeni. Zdajci opazi tisti, ki je držal v roki verigo, da se ta vleče po zemlji.
Firska je pobegnili!
Na drugem koncu verige pa je visel obroč z njegovim nosom!
Razbojnik si je odrezal nos in to z nožem, ki mu ga je vrgel eden izmed njegovih tovarišev. Pobegnil je torej ter si je rajše prizadejal
težko rano, rajše si je popačil svoj obraz, kakor da ga vržejo v ječo ali pa obsodijo lia smrt.
Firska je nato nadaljeval svoje razbojniško življenje, a ko je zvedel za Pugačev poziv vsem nesrečnim, zaničevanim in preganjanim, se mu je brez odloga pridružil in je kmalu postal eden izmed njegovih najsmelejših in najdelavnejšili pomagačev.
Firska brez nosa je bil torej poveljnik onega oddelka upornikov, kjer je Potemkin poskušal prodreti sovražnikove vrste in se združiti s svojo konjenico.
čim je razbojnik Firska opazil mladega, lepega vojskovodjo na prekrasnem konju, čim je spoznal, da je to tisti, ki je caričine vojake navduševal in vzpodbujal, poskuša priti v njegovo bližino.
Firska je jezdil malega, toda izredno močnega in hitrega kozaškega konja.
Razbojnik je bil oblečen v kožuh. Kot orožje mu je služilo kopje, s katerim se je znal izredno spretno boriti, a razen tega je imel sekiro, ki je bila tako velika in težka, da je moral imeti precej veliko moč tisti, ki jo je hotel dvigniti in za-vihteti nad sovražnikovo glavo.
Kako je divji Firska udarjal, ko si je s sekiro v eni, a s kopjem v drugi roki delal pót do Potemkina! Stari podčastnik, ki je malo prej podal Potemkiuu držaj zastave, se zgrudi na zemljo z razbito lobanjo. Neki mladi poročnik, ki je hotel z revolverjem v roki ustreliti tega grozovitega nasprotnika, se zgrudi umiraj e ua zemljo, ker mu je Fir-
SLOVENSKI LIST
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"
TAK1FA KKDUCIDA OOKREO ARGENTINO
Concesión 1551
Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Air s
samo na tak način kot je bila pri-d'ga Boščevega Juriča.
Ali jo znate. Saj je1'kratka, kar. poslušajte jo:
■ "Neču reč, gospod, da oni ne prid-gajo lepo. Ali jaz bi drugače. Ko bi zašel na pridažnico. najprej bi začel onako kot oni: V Imen Boga... Potem bi si sezul najprej en škoren in pomeril več znam na koga... "Na ti lakota"... Potem bi si sezul drugi škorenj in bi pomeril na pa neču reč na koga "na ti oberlako-ta"... Amen". Onako bi pridigal Boščev Jurič. Le škoda, da ni prišel do gospoda. Kaj čmo "Bog mi je dal premajhno glavo".
Pa ni da bi samo burke razdirali. Treba je tudi pogledati kaj. Toda, mislite si samo: Odkar Loma Negra stoji, še ni bilo videti duhovna, ki bi se sprehajal po ulicah z delavci. Duovnik s temi "Yugoeslavos" to je bilo pa nekaj takega, da so imeli
Ruska klinika za vse
bolezni
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-znltorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni
Dra. A. IZAGTTIRRE-a.
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni
— Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obi. stih jetrah, žaladcin, žičevju itd. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami.
Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom,
za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih
od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
vsi d volj ugibanja. Mi smo pa ho- j dili moško, kot da je ves svet naš, in iskali, kje se še kaka naša duša skriva. Dva ali tri smo srečali take, ki so me pogledali kot "ščurka v močniku". Takih pogledov sem vajen. Tembolj pa sem bil vesel premnogih, katerim se je bralo veselje, da zopet vidijo človeka mojega stanu.
Žal mi ni bilo dana prilika, da bi stopil v tovarnlo samo, kjer "pečejo" cement. Pa, saj nisem prišel obiskat tovarno, temveč ljudi... Le po naselbini smo dali radovednim priliko, da nekaj posebnega vidijo in komnolom in drobilne stroje sem si ogledal.
Pač čudna stvar, bi si mislil sin naše kamen;ke dežele, kjer je plodna zemlja iskana stvar, kamen je pa kazen božja... Tukaj je pa prav kamen gospodarju vir bogastva, delavcu pa kruh. Da, iz kamenja, iz •amega kamenja jim raste kruh...
Jožetu iz Drnovega pri Krškem se nemara to ne zdi tako čudno ki kot Radovcem in Semčarjem in Kraševcem tam od Pivke, kjer je kamen in skala v samo nepriliko.
V Lomi Negri je pa le res, da iz kamenja kruh delajo, pa brez čudeža, kot ga je satan od Jezusa zahteval... Le žal da mnogi kaj malo mislijo na ono besedo Jezusovo : "Človek ne živi samo od kruha, ampak tudi od božje besede"... No, drugič bo menda že dva polna voza Janezov in Mick, ki bodo šli k maši in k spovedi, tako upam. To pot smo imeli vsi prostor na enem vozu.
(Dalje sledi)
Hladnik Janez
Cerkveni Vestnik
ZA KRATEK ČAS
6. marca maša v Saavedri za Nežo Sever. Molitve na Paternalu ob 4 uri.
18. marca Maša na Avellanedi za Rastico Kandus. Molitve na Avellanedi.
Popoldanska služba božja se vrši v nadalje ob 4. uri.
Naj opozorim na dolžnost velikonočne spovedi. Zapoved velja tukaj prav tako, kot je doma, ker smo pod istim Bogom. Nismo si spovedi izmislili duhovniki. Le kakšno korist bi imeli od nje? Duhati gnile zobe in še druge "dišave", ki obdajajo spovednika so prav tako malo privlačne stvari kot grehi... Toda to je pač redna pot, katero nam je odredil Gospod Jezus v dosego odpuščanja grehov.
Prilika za slovensko spoved je v cerkvi sv. Antona, Caseros 2780 ob sobotah zvečer in v nedeljah do 9 ure. Tudi vse dni od 8 do 9 ure. Pozvoni pri spovednici najbliže priž-nici.
V Berisso gremo 27. marca. Maša bo ob 11 uri. Priglasite se tisti, ki bi se želeli vdeležiti. Cena za tja in nazaj 2 $ za osebo. Otroci 1/2 $.
Hladnik Janez.
EXPRESO "GORIM'
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
FRANC LOJK
Calle VTLliABOEIi 1476 U. T. 54 Darwln 5172 in 2094
Te'zko življenje
"Mihec", je rekel zdravnik petletnemu dečku" veseli ,;e, pravkar si dobil bratca".
"Oh, kako težavno je življenje", je menil deček.. "Komaj pride človek na svet, že ima konkurenco."
V ječi
.Jetničar: "Ivako vam ugaja v ječi?"
Kaznjenec: "Prav lepo. Najbolj pa mi ugaja, ker mi ni treba vstati, potem ko se vležem, d» bi še enkrat pogledal, ali so vrata zaklenjena."
Mtderni časi
Služkinja: "Če ne boš priden, Jo-žek, te zatožiin očki".
Jožek: "Špela, drite se rajši politike nevmešavanja..."
Žaljuje
Na pokopališču je slal neki možak in glasno tožil: "Zakaj si umrl, moj dragi? Tvoja smrt mi je prizadejala veliko bolečino."
"Kdo vam je umrl, da vam je ta-k.. hudo za njim.'" ga je vprašal mimo hiteči popotnik.
"Prejšnji mož moje žene" je odgovoril žalujoči.
Pred sodiščem
Sodnik: "Obtoženi ste, da ste tožilcu rekli osel."
Srakar: "Ne morem se spomniti, ali sem mu res rekel ali ne, toda bolj ko ga gledam, bolj verjetno se mi to zdi I"
Dober primer
Učitelj: "Mraz krči predmete', a vročina jih širi. Kdo ve primer?"
Tinček; "Šolske počitnice! Poleti trajajo dva meseca, pozimi pa le dva tedna!"
** *
Mestna gospodična, ki je bila poleti na farmi, je šla. v hlev ter sto-
pila s sv, jim belim nizkim šolnom v mehko stvar.
Naglas je zakričala, tako ¿e je' prestrašila.
Pomiril jo je pa farmer rekoč: —Ja, gospodična, fannerski stan je težaven stan. Krave nam namreč ne dajejo samo mleka in masla.
OBOE
¡OQOI
Šolski svet v Villa Devoto
vabi
VSE CENJ. ROJAKINJE IN ROJAKE
na
VEIKO ŠOLSKO PRIREDITEV
ki se bo vršila dne 6. marca ob 4. uri popoldne, v prostorih G.P-D.S. v Villa Devoto, ul. Simbrón 5148.
SPORED
1.-—Otvoritev:	Godba
2.—Rožici:	N. N., Šolarji
3.—Duma.:	Vk. O. Žič., deklamaci-ja: Vidi Pičulin
4.—Slovenski	Brod: P. Gerbec, poje moški zbor
5.—Zeleni	gozd: poje A. Colja.
6.—Na	straži: V. Vodopivec, poje moški zbor
7.—Deklica	in metuljček: Izvajata O. Prančiškin, V. Batagelj — Gradnik.
8.—Oba	junaka: Stritar, izdajata V. Košuta in A. Ušaj
9.—Domača	hiša: L. Čemy, (de* klamacija), izv. R. Čebron
10—Rudeči Sarafan: pojejo de' klice
Po končanem sporedu prosta za"
bava s plesom.
Šolski bufet bo dobro založen S
prigrizki in hladno pijačo.
IOE
ska zabodel konico svojega kopja v prsa, nato pa jo takoj potegnil iz rane. Njegov konj je stopal preko trupel in preko ranjencev, sedaj pa — sedaj je bil razbojnik oddaljen od Potemkina samo nekoliko metrov.
— Ponesi to svoji carici Katarini ! — zakriči Firska in dvigne svoje ogromno kopje, da ga z ,vso silo zažene v Potemkinova prsa.
V tem trenutku pa se vzpne Po-temkinov belec na svoje zadnje noge. Mogoče ga je preplašil divji konjenik brez nosa ali pa je bil samo goli slučaj. Pol minute je stal na svojih zadnjih nogah, s sprednjimi pa je mahal po zraku.
To je rešilo Aleksandra Potemkina.
Kopje bi ga bilo na vsak način prebodlo. Sedaj pa se je kopje zabodlo v prsa njegovega zvestega konja.
Kri brizgne in priteče iz prs lepe živali, ki se hipoma zgrudi in potegne za seboj seveda tudi svojega jezdeca na okrvavljeno zemljo.
Potemkin ni mogel več pravočasno skočiti s konja. Strmoglavil je sredi med gomile mrtvih vojakov. Imel pa je vendarle še toliko prisotnosti duha, da je krčevito objel svojo zastavo. Ko je sedaj ležal na bojnem polju nezavesten, ga je zastava pokrivala.
Oh, da je sedaj mogla carica Katarina videti svojega ljubljenega Potemkina. kako leži na okrvavljenem bojnem polju! S svojimi belimi iykami bi iskala svojega mi-Ijenca med stotinami mrličev!
Divji Firska brez nosa radostno
vzkikne, ko je videl, da se je Potemkin zgrudil. Mislil je, da ga je zadel in zakliče zato svojim divjim jezdecem:
—	Ali ste videli, kako se je zgrudil ta lepi deček? — Prebodel sem ga! — Sedaj pa napad, uporniki!
—	Proč s Katarino! — Živel car Peter III.! —
—	Smrt Katarini! — Smrt carici
—	Živel car Peter III. — se je ori-lo iz tisoč in tisoč grl surovih koza-kov in kakor tisoč vragov, ki so ušli iz pekla, planejo kozaki na Preobraženskijevo gardo.
Garda pa se ne preda! — Garda raj še umira!
Ničesar drugega jim ni več pre-ostajaio kakor smrt! Zavedali so se, da tudi tedaj ne 'bodo ostali živi, če se sovražniku predajo.
Indijanci severne Amerike, Pa-tagonci v kamenitih Andih, ljudo-žrci in kanibali so neusmiljeni in ne prizanašajo ujetnikom, toda morda bi jih je ganilo junaštvo Preobra-ženskijeve garde. — Toda Firskini ljudje, krvožejni razbojniki, ne bi prizanesli nobenemu vojaku!
Kozaki so klali gardo kakor jag-njeta. Toda ta ni bežala. Počasi se je umikala in sicer na povelje svojega geenrala, ki se je umaknil z velikimi izgubami proti Oki.
V tem trenutku se Potemkiu zopet zave. Počasi vstane, — ,v roki je še vedno držal zastavo.
Uporniki so že zapustili ono mesto, kjer je doslej ležal. Sedaj so se borili z gardo na obali Oke in Potemkin je videl, v kakem obupnem položaju se nahaja Preobraženski-jeva garda.
Neprestano so med gardine vojake padale granate s trikota, ki sta ga obkroževali reki in kjer je poveljeval sam Pugačev, medtem ko je z druge strani neprestano napadal Firska s svojimi konjeniki in gonil nesrečne Katarinine vojake v reko.
Zdelo se je, da je za Potemkina bitka izgubljena.
—	Uboga Rusija — vzklikne s solznimi očmi Potemkin. — Izgubljena si! — Tvoja zvezda se utri-nja! — Za tebe nastaja večna noč! — Pripadla boš razbojnikom in lopovom, — ti pa, moja velika cari-ma, moja Katarina, boS morala izročiti svojo krono goljufu in lopovu! —
—	Ha, in jaz še živim? Mar si še upam dihati? —
—	Ne, rajše se bom zabodel s svojo lastno sabljo! — Kaj je storil Varo, ko so bile njegove legije poražene v teutoburškem gozdu?
—	Zasadil je v zemljo svoj meč tako, da je zakopal ročaj, konica pa jo štrlela v zrak, nakar se je vrgel na njo. Ni hotel preživeti svojega poraza! —
—	To, kar si ti Varo, storil, bo storil tudi Potemkin! —
Potemkiu pograbi ročaj svojega meča, položi konico na svoje srce, ko naenkrat sliši navdušeno klicanje :
—	Katarina in zmaga! —
To je bil knez Turbecka s svojimi konjeniki.
Doslej se je boril z močnim oddelkom upornikov, toda po 1 juti borbi se mu je posrečilo, da jih je pobil in nagnal pod mestno obzidje.
Tam je dobil nenadno in nepričakovano pomoč.
Skozi mestna vrata so udrli moskovski meščani, ki so se v naglici oborožili.
Doslej so se pokoravali Pugače-vu le iz strahu pred njegovim maščevanjem. Sedaj pa, ko je končno vendarle dospela dolgo pričakovana pomoč iz Retrograda, so hoteli tudi oni sodelovati v bitki in pomagati carici Katarini, da si zopet prisvoji mesto Moskvo.
Zbrali so se vsi moški, ki so mo-gli nositi orožje in so se oborožili s puškami, sabljami, sekirami in palicami. Najprej planejo na straže, ki jih je Pugačev pustil v mestu.
Te so bile preslabe, da bi se mogle uspešno upreti jeznim moskovskim meščanom.
: i
Na ta način je padlo okoli tisoč upornikov. Potem pa krenejo meščani k mestnim vratom z name, nom, da tudi on: .sodelujejo v bitki.
Ko so jim potem prišli v pest oni Pugačevi vojaki, ki jih je preganjal knez Trubeekn s svojo konjenico proti mestnemu obzidju, so jih vse po vrsti pobili.
Mogoče je bila pogreška, da je knez Trubecka preganjal poražene upornike vse do mestnega obzidja, ker je s teui izgubil deset minut in je v tem času Preobraženskijeva garda strahovito trpela.
Trubecka bi bil moral že prej priti gardi na pomoč. Lahko bi bil napadel Firsko z boka in da je to storil, ne bi garda nikoli utrjela toliko strašnih izgub.
Toda sedaj ukaže Trubecka svojim konjenikom, da se obrnejo, na-
kar polete kakor vihar proti obali Oke.
—	Knez Trubecka! — je kričal Potemkin, stoječ z zastavo v roki popolnoma sam med stotinami m1" tvecev. — Knez Trubecka, — z8 božje ime, stoj! —
Potemkin se je nahajal v strašni nevarnosti.
Kakor silno jezero je preplavil» ruska konjenica polje. — Ga bo-» opazila. Ga bo-li videla, ali pa bo sedaj poginil pod kopiti tisoč in tisoč konjev, potem ko je enkrat ze ušel smrti ? — Mar bo sedaj našel še strašnejšo smrt?
Toda knez Trubecka, ki je jezdil na čelu svojih konjenikov, spozna še pravočasno vojskovodjo, dvigne svoj meč in ukaže konjenikom, da se ustavijo.
—	Vojskovodja! •— zakljče. Aleksander Potemkin! — Vsemogočni Bog! Vi ste to? —
—	Jaz sem, moj dragi knez! Konja so mi pod menoj ubili-Toda kakor vidite, jaz živim in za' stava je rešena! —
Trenutek pozneje je že sedel P®' temkin na konju, ki so mu ga Popeljali vojaki. S knezom Trubec-kim spregovoril še nekoliko besed» nato pa zdrevita oba na čelu konjenice naprej, z namenom, da nap»' deta Firsko z boka. Potemkin Je nosil s plamenečimi očmi svojo zfl' stavo.
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
BERTO CFRM
DORREGO 1583,
54 — 3588
Bs. Aires