Pofctnfna pmeana v gotovmt Menoor, poncfleireic zo. merca 1933 MARIBORSKI Stav. 65 Leto VII. (XIV.) Cena 1 Din VECERNIK lirbeh društev na podlagi zgodovinskih dejstev v Parizu dokazali uprav i č ono s t baše države na sedanje obmejne in tudi on* stran-mejne pokrajine. Trideset plodnih let v znanstvenem, narodnostnem in družabnem delovanju služi v Čast in ponos obema društvoma ter prejema zahvalo vsega našega Oaroda. Nato je govornik pozdravH vse navzoče občinstvo, posebej pa še podbana g. dr. P i r k-® a j e r I a, mestnega župana g. dr. L !-P o l d a, rektorja ljubljanske univerze g. dr. S 1 a v i č a. zastopnika škofa g: dr. V r a* b -e r j a, ravnatelja - mariborakega bogoslovja dr. C u k a l o, zastopnika vojske pod-Polkovnika g. N l k o l i č a, višjega državnega tožilca g. dr. J a h č i č a, oba tukajšnla okrajna glavarja g. dr. Ipavca in g. M a k a r j a, senatorja g. dr. P 1 o j a, profesorje vseh tukajšnjih srednjih šol in nji' hove ravnatelje gg. M a s t n a k a, dr. H erica, Kadunca, Dolenca in ravnatelja vinarske šole g. p r i o 1 a, predsed Bika Ljudske univerze inž. Kukovca in Vse ostale navzoče. Ob zaključku pa se je spomnil Nj. Vel. kralja, ki nas združuje vsem in ki so mu navzoči stoje zaklicali trikratni »2 i v i J o!« Z navdušenjem ie bilo sklenjeno, da se odpošlje vladarju vdanostna brzojavka. Zatem ie prevzel predsedstvo mestni žu Pan g. dr, L 1 p o 1 d, ki je naglasil, da ie le v slogi in skupnem delu mogoč napredek naših znanstvenih ustanov. Podčrtal je tudi veliko kulturno poslanstvo, ki ga nosita *«bi obe društvi: prav nič manjša pa ni njuna ^Htlčna In nacionalna važnost Z vsem svo-km dosedanjim delom sta društvi nad vse dostojno reprezentirall našo kulturo prec ostak) državo, kakor tudi pred tujino velika zasluga obeh društev pa ie tudi teni, da sta obranili Mariboru In s tem Jugo* Mav® mnogoštevilne dragocene starine In velevažne dokumente, ki bi sicer nedvomno Izginili v nemškem Gradcu. Sedaj združujeta društvi v sebi tri velepomembne kulturne ustanove: muzej, Studijsko k n J P n i c o in vzorno urejen a t h i v. Želeti bi bilo še, da bi se čim prej zbrale še s 1 i-!r e v posebni galeriji in bi bit tako položen temelj za mariborsko aka-emiio znanosti. Za županom je govoril podrobnejše o tridesetletnem delovanju obeh društev in njunih agilnih, požrtvovalnih ter skrajno nesebičnih delavcih tajnik društva, arhivar g. prof. Baš. Nato se je dvignil podban g. dr. P i r k-m a j e r, ki se je zahvalil za pozdrav in izrekel" društvoma vse svoje priznanje in čestitke. Sporočil pa je tudi priznanje za veliko kulturno la nacionalno delo z najvišjega mesta, ki jc odlikovalo predsednika obeh društev, prelata g. dr. K o v a č i č a z re-dom Jugoslovanske krone III. razreda, blagajnika Zgodovinskega društva in prav tako agilnega delavca v Muzejskem društvu, upravnika mariborske kaznilnice g. V r a-l a pa z redom Jugoslovanske krone IV. razreda. Po podrohnem življenje- in deloplsu obeh odlikovancev, jima jc podban g. doktor P i r k m a j c r izročil odlikovanji ob petju priložnostne pesmi, ki so jo zapeli mariborski pevci, Po čestitkah podbana se je v daljšem, res poetičnem govoru zahvalil za odlikovanje v svojem in v imenu soodlikovanega tovariša prelat g. dr. K o v a č i č, ki ie naprosil pod bana, da sporoči njuno zahvalo na najvišjem mestu. Obema odlikovancema, kakor tudi obema društvoma ob njunem Jubileju, so nato izrekli iskrene čestitke, spreljaoe z upravičenim naglašanjem velikih zaslug župan g. dr. L i p o 1 d, ravnatelj g. dr. T o m i n Š e k, prof, g. V a l e s, inž. g, K u k o v c c, rektor g. dr. Slav i č, kanonik g. dr. V T abor, g. dr. Cukala in g.,prof. L a z a r, pakar je g. prof. Baš prečita!, pismene in brzojavne pozdrave in čestitke, ki so jih društvoma oziroma odlikovancema poslali^ Cirilova tiskarna v Mariboru, okrajni glavar g., dr, T r s t e n jak v Dolnji Lendavi, univ. prof. g. dr. Metod Dolenc v Ljub; ijani, banovinski spomeniški referent S. dr. Stele v Ljubljani, notar g, S k r a b a r v Rogatcu, g. Žunkov i č v Ptuju, univ, prof. g. dr. K o s v Ljubljani, Leonova družba v Ljubljani, Brača Hrvatskega Zmaja v Zagrebu, arheološki seminar ljubljanske uni vej-ze, Geografsko društvo na ljubljanski univerzi, Narodna galerija v Ljubljani, Historičko društvo v Novem Sadu, Slovenska Matica v Ljubljani, društvo »Sola in dom« v Mariboru, Društvo lekarnarjev v Mariboru, Srbska kraljeva akademija v Beogradu, Jugoslovanska akademija v Zagrebu, univ. prof. dr. I 1 e-š I č v Zagrebu In Zgodovinsko društvo i Ljubljani. Opoldne je župan g. dr. L I p o I d za kUučil fcrasfto uspelo jubilejno proslavo naših najvažnejših kulturnih ustanov v vsem Podravju. Popoldne so se Stani in gostje, podali na izlet v Limbuš in tako v prijetni družbi zaključili svoj lepi praznjk. TRI TOČKE SPORAZUMA MED MACD ONALDOM IN MUSSOLINIJEM. — PET NAJVAŽNEJŠIH SODOBNIH VPRAŠANJ. - POMISLEKI FRANCOSKEGA TISKA. - MNENJE NEMŠKIH IN ANGLEŠKIH LISTOV. PARIZ, 20. marca. Po zadnjih, precej zanesljivih informacijah Je bil med Mac-donaidom Jn Mussolinijem v vseh tačkah razgovora dosežen popoln sporazum. Govori se, da Je Macdonald pri reševanju vseh evropskih vprašani osvojit načelo direktorija štirih velesil, kar e Mussolini predlagal že preteklo leto. Nadalje pa Je Ml dosežen sporazum tudi še v naslednjih točkah: 1, nethško-fran-cosko zbiižanje s posredovanjem Anglije n Italije kot držav podpisnic in prorokfnj lokarnskega pakta; 2, revizija mirovnih pogodb V okviru Društva narodov, da se tako preprečijo nasilni poskusi revizije in maje države naj M se priključile tej proceduri z ozirom na hlearhljo držav, )alje se doznava, da sta Mia nemški in rancoskl poslanik povabljena k slnočne-rau svečanemu sprejemu na angleškem poslaništvu, kar se razlaga kot znak, da želita Macdonald In Mussolini, da prisostvujeta nadaljnjim pogajanjem in razgovorom tudi predstavnika Nemčije in Fran, cije. * LONDON, 20. marca. Vsi včerajšnji H sti objavljajo Informacijo rimskega dopisnika Reuterjevega dopisnega urada, v kateri še poudarja, da sta Mussolini in Macdonald soglasnega mnenja, da v vsej dobi po končani svetovni vojni evropska situacija nikoli še ni Mia tako napeta in težka, kakor je sedaj. Zato Je treba nujno delati na organizaciji miru, odstranjujoč pri tem vse težave, ki ovirajo mednarodno sodelovanje. Oba državnika upoštevata pri tem najvažnejših pet proMentov, od katerih Je odvisen mir, Tp so v prvi vrsti vprašanja, k| se tičejo razorožitve*« konference. Razprla o teh vprašanih je upoštevala vse možnosti, ki morejo rešiti razorožltveno konferenco, zlasti združitev Vseh. skupnih točk, na podlagi katerih se bo dala akcija za rešitev konference Izvesti po angleškem načrtu, k) ga Je predložil Macdonald v Ženevi. Zatem so prišla v razpravo vprašanja, ki se nama šaloma notranji položaj v Nemčiji v zvezi z ohranitvijo nevtralne cone v Porenju. V tej zadevi bosta Anglija In Italija delali zelo previdno, da bosta mogli kpt poroka za lokarnskl pakt preprečit! vse nevarnosti v tem delikatnem pasu Evrope. Kot tretje vprašanje sta razpravljala o polj skem koridorju, za njim pa četrto vpra sanje, ki se nanaša na odnojaje med ita Sprejetje proračuna v podrobni debati 2A PRORAČUN JE GLASOVALO 243. PROTI SAMO 12 POSLANCEV. .BEOGRAD. 20. marca. Narodna da. ki Ju Je izdela! minister za telesno kupščina je danes zjutraj ob 4. kon-Ma podrobno debato o državnem pro ®cunU in gg Je dopoldne ob 10.30 uri *®rele!a v končnem ulasovanju . 243 Prodi ^ R,asovom* Skupščini sta bila Sil« 0118 na*° 0r<^0ila dobra in je bilo prodanih 111 Živah. Cene so nekoliko padle in so prodajah: 5 do 6 tednov stare po 120—125 Din; 7 do 9 tednov stare 140—180 Din; 3 do 4 mesece stare 250 do 380 Din-; 5 do 7 mesecev stare 450—530 Din; 8 do 10 mesecev stare 550—580 Din in leto stare 800 do 1000 Din. Kilogram žive teže 7.50 do 8 Din, mrtve pa- 1-1.50 do 12 Din. Poskušen samomor. V samomorilnem namenu je pretekli petek zvečer izpil® 301etna zasebnica Lidija W. večjo količino neke strupene tekočine. Nezavestno so jo reševalci prepeljali v -bolnišnico, ejer so jo rešili zdravniki prostovoljne smrti. S policije. Na hodniku neke gostiln6' v Dravski ulici je Udaril 231etni elektro-monter Rudolf Š. trgovskega potnika Božidarja Venela večkrat s pestjo po glavi tako, da je Vencel močno krvavel. Po svojem junaškem dejanju je Š. pobegni* v, temno noč in ga policija še r.i mogla izslediti. Trgovki s sadjem Heleni 6r-berjevi je neki neznanec na zvit način poneveril vrečo orehov in jo oškodoval za približno 300 Din. Kuharici Amalij* Potočnikovi pa je spreten žepar izmaknil med nakupovanjem r.a Glavnem trgu usnjeno denarnico z manjšo vsoto denarja. Med sirotami Jožek) vanj a REPORTERSKE SLIČICE IZ NEDEL JSKEGA »PRATRA« V STUDENCIH. Ob najlepšem toplem vremenu in v zlatem pomladanskem solneu je vabil včeraj oguljeni zvonik sv. Jožefa v svo- le godovno kraljestvo. Stoteri sejmarji in tisočeri romarji so ,vsak po svoje proslavljali studenškega patrona. Od jutra do večera se je valila tisočglava množica med krikom in vikom, med vriščem in truščem gori in doli. Na videz povsem ‘harmonično se je razvijalo hrupno praznovanje in riti tetka kriza ni mogla občutno kvariti dobrega razpoloženja. Sejmarji in drugi prodajalci so ponujali in hvalili, kar se je dalo. Prišle so celo Hrvatice iz Podravja, kjer je domača obrt platnenih izdelkov še dobro razvita. Kričavi Ribničani z običajnimi kuhalnicami in s »suho robo« so še precej iztržili. Največ zanimanja pa je množica kazala za sladkarije, kakor da bi si z njimi mogli slajšati bridko življenje sedanjosti. Lajne, bobni, činele in fanfare so dvigale zanimanja med ljudstvom tako, da ie živčna napetost rastla do skrajnosti. Zlasti hreščeča godba na prastara godala je delala obupno reklamo za svojevrsten cirkus. Zagorele in nališpane ciganke, našemljeni in raztrgani cigani so vabili za »malenkost« treh dinarjev iv svoj šotor na Brglezovem dvorišču. Nepogrešljiva objekta Jožefovega praha sta krokodil in velikanska indijska kača. Vsekakor čudovita stvar, odeta v temno romantiko! Gledalcev povsod dovolj. Ljudstvo hoče videti čudeže, morda čudeže, ki ozdravijo današnji svet! Pri električnih vrtiljakih, premikajočih se stopnicah in pri amerikanski drči je bil nevaren drenj. Ljudje so se kar trgali za vstop po 2 Din, da ne zamude izredne prilike. Tri minute zračnega podviga za 2 Din, t. j. za- 4 žemlje — je Vendar »bagatela«, vredna opojnega vrtinca okrog sveta... Strelišča so v dobi večnih razorožit-venih konferenc sijajna igrača. Od zahoda in severa prihaja rožljanje orožja, zakaj bi neprestano ne bobnele puške in zakaj bi top ne razbijal venomer trdnjave?! »Škoda, da nimajo strojnic, to bi bil šele — »hec«!« je vzkliknil mladenič, ves navdušen nad doseženimi uspehi. Zbijanje cilindrov z glave je še vedno moderno. Nekdanje svetovnovojne kapacitete so nadomestili sodobnejši oblastniki: Mussolini, Hitler, Staljin in še druge osebnosti so tarče številnim strel- Rola Negrl: Moški, ki sem jih ljubila Kako pust bi bil svjet brez ljubezni! Smeši se, kdor se je sramuje. V svojem srcu si hranim spomin na moške, ki sem jih ljubila, in na ljubavne dogodke, ki sem jih doživela v svojem življenju. Bila sem v sedemnajstem letu, ko sem spoznala prvo pravo ljubezen. Takrat sem bila na Ruskem in sem uživala velik sloves na odru carskega gledališča V Varšavi. Neki dan je potrkal na vrata Pioje garderobe gospod, umetnik, ter me Prosil, da bi me smel slikati. Nisem ga marala pogledati, a ni hotel °diti, in tako je naposled stal pred menoj. Pogledala sva si v oči in v tistem hipu zaljubila. Slikal je in slikal in zaročila sva se, preden je bila slika gotova. Lan poroke sva že določila, ali pripetila se je nezgoda. . Moj ljubi je težko zbolel. Zdravniki so dognali hitro zavratno sušioo. Moje dele v gledališču je izgubilo zame svoj Pcmen. Odpovedala sem svoj engage-1,lent, da sem mu mogla streči. Trdno sem bila prepričana, da ga moja silna hubezen ozdTavi, če ga vobče more ljubezen rešiti. Pa vse zastonj! Bolehal je bolj in bolj in končno je ugasnil nekega °bla£nega decemberskega popoldne v ^ojem naročju. Ljubezen, ki se vname pri prvem po-g>edu, je meni usojena. Nekoliko kesne-!e> ko sem dosegla prve sijajne uspehe cem. Včeraj so mnogi uvideli, da je težko razbiti cilinder — avtoritetam. Zapeljivi hazard s kolesom išče še vedno svoje žrtve. »Stavi 1 Din in dobil ‘boš 10 Din!« tako kliče lastnik pod rdečo marelo. Mladina stavi in — izgubi težko prisluženi ali z ljubeznijo podarjeni dinar. Tudi žrtve so neizogibne. S posebnim občutjem doživlja človek tak dirindaj. Zdi se mu, da je vse zaradi njega, vse ga upošteva in ceni, on išče, izbira, poizkuša in — kupuje. Zadnji prihranki gredo v gostilno. Polne dima in do zadnjega kotička nabite so bile sinoči tvse krčme. Harmonike, celo jazz-bandi so dvigali plesa željne mlade in stare Jožke in Jožice. Huda pa je bila konkurenca pri jestvinah, 'čeprav Ije apetit beležil visoko konjunkturo. Na vsakih 10 korakov so dišale pristne in nepristne klobasice. Pra vijo, da je šlo sinoči precej mesne robe dobro v denar. Ob robu ceste so kazali svoje pohabljene .ude številni berači. Bilanca je bila še dokaj ugoden. Odkar imamo najmanjše novce po 25 par, je človekoljubje napredovalo vzlic krizi za 100%. Nekdanje »črne pare« so na veliko veselje beračev -r- izginile. Po berglah in palicah so zvečer smuknili v bolj stranske gostilne, kjer so ob kozarčkih modrovali o slabih čcisili • • Med' vrtoglavim živžavom so hodili še posebni »berači«: v imenu Rdečega križa so klicali na pomoč vse one, ki jim ob dobri volji in hrupni zabavi skrb za ubogo mladino ni ostala tuja. Večina se je rada odzvala, le nekatere je omamila in preslepila dolina šentflorjanska... Tej ni mogla letos do živega riti kriza, ki je sicer na jeziku vsem in povsod. pesniško zasnovani govor g. Janež, učitelj na naši meščanski šoli. Nastopil je tudi r.aš moški zbor, ki je zvonko zapel celo vrsto pesmi. Kot posebnost omenjamo še to, da so bile stene velike dvorane okrašene z originalnimi slikami našega znanega umetnika prof. Sirka. Slike so nam živo predočevale lepoto na- še riviere in življenja ob njej. Moralen uspeh večera je bil prav zadovoljiv; prepričani smo, da si je J. S. pridobila no- vih prijateljev med našimi občani, kar bo gotovo lepo priznanje našemu poverjeniku g. S. Strmšku, učitelju na naši mešč. šoli, ki je vso prireditev prav spretno aranžiral. Šport kak- :or filmska zvezda v Berlinu, sem se mila v Varšavo, da bi posetila svojo !?ater- Ko je minil dopust, sem morala Det v Berlin za novo pogodbo. Na "Cii so mi zaplenili poljski carinski urad-Vse dragocenosti, bisere, uhane in Sv. Lenart v Slovenskih goricah Družabni večer Jadranske straže. V soboto, dne 11. t. m. smo imeli pri nas v Sokolskem domu družabni večer Jadranske straže, ki ga je priredilo tukajšnje poverjeništvo J. S. Dasi obisk prireditve ni b3 takšen, kakor bi bik) želeti, je kljub temu vsa prireditev, potekla prav animirano. Uvodoma smo poslušali tri kratka predavanja, in sicer o pomenu morja za našo državo, o lepotah Dalmacije in o, ciljih »Jadranske straže«. Navdušeno odobravanje je žel za svoj celo prstane. Besnela sem in jokala, pa so mi rekli, da ne smem odnesti iz Poljske nobenih draguljev. Samo en človek je bil, ki bi mi mogel pomagati — komandant. Nisem ga poznala po imenu, ali odpeljala sem se pred njegov urad. Šla sem skozi straže in stopila v poveljnikovo sobo. »Oplenili so me!« sem kriknila skoraj v joku. »Oropana sem svojih dragocenosti! Prosim, da se mi nemudoma vrnejo.« Ljubezen aH čast. Za pisalno mizo se je vzravnal visok, lep mož v uniformi poljskega polkovnika. / »Odpustite, gospodična,« je resno pripomnil, »ne poznam vašega imena.« »Pola Negrl,« sem srdito odgovorila, »s cesarskega gledališča v Varšavi in v Berlinu. Odločno zahtevam, da se mi moje dragocenosti takoj vrnejo.« »Vsekako, gospodična. Dovolite, da se vam predstavim. Jaz sem grof Domski, vam na razpolago.« Globoko se je priklonil in poljubil podano mu roko. To me je genilo. Vzdignil je glavo in najine oči so se srečale. Vedela sem, da se me je doteknila moja usoda. Kesneje mi je pripovedoval, da je tudi on občutil tisto čudno vznemirjenost v trenutku, ko so se njegove ustnice do-tekttlle moje roke in da se je njegovo življenje z mojim združilo. Štiri tedne pozneje me je spremljal v Berlin. Prepričana sem bila o njegovi ljubezni do mene. In ko me je prosil, da bi postala njegova žena, sem privolila Kmalu nato se je Izvršila najina poroka in nastanila sva se na njegovem gradu v Poljski. Minilo je nekoliko srečnih mesecev, ko SK Železničar :SK Hermes (Ljubljana) 9:2 (3:1) Na igrišču ISSK Maribora se je včeraj popoldne odigrala prva tekma v tekmovanju železniških klubov za pokal prometnega ministra. Srečala sta se ljubljanski SK Hermes in mariborski SK Železničar. Hermes je še nedavno odpravil moštvo Ilirije z močnim rezultatom 7:3, zato se je tudi pričakoval izidi včerajšnje tekme z izrednim zanimanjem. Ljubljančani pa niso izpolnili pričakovanj. Vseh 90 minut so bili izrazito inferioren nasprotnik, in če so doživeli poraz 2:9, se lahko pri tem tolažijo, da de-bakel ni bil večji, saj bi poteku igre mnogo bolj odgovarjal dvoštevilčni rezultat! Od vsega početka jih je nasprotnik potisnil v defenzivo, iz katere so se le mimogrede rešili za nekaj bežrih trenotkov, do resnejše akcije pred nasprotnim golom so se povzpeli menda le trikrat. V moštvu Hermesa je bila ožja obramba še najsolidnejši del, napad je nekajkrat skušal uporabiti nekaj redkih uporabnih žog, ki mu jih je servirala krilska vrsta, preko tega pa tudi ni prišel. Krilci so bili izrazito slabi, saj jih sploh nikjer ni bilo. Železničarska napadalna vrsta jih je igraje preigravala in prihajala po mili vo lji v kazenski prostor. Domačini niso zaigrali v velikem stilu, manjkala je prava volja, elan in požrtvovalnost. Najboljša formacija je bila napadalna vrsta, najslabši mož pa je bil nedvomno vratar Pišol. Goli so padli: v prvem polčasu v 4. minuti po Paulinu, v 10’ izenači H. 1:1, v 13’ doseže Pezdiček zopet vodstvo in v 28’ isti igralec zviša na 3:1. V drugem polčasu je bil v 4’ Ronjak uspešen, v 13’ zopet Ronjak, v 15’ Paulin, v 20* Ronjak, v 28’ Golinar, v 37’ Pezdiček in v 38’ postavi Hermes končni rezultat 9:2, Sodil je g. Nemec. V predtekmi je Rapidova mladina zmagala nad Železničarjevo z 2:1 (1:1). Sodi’ je g. Bergant. Dopoldne sta odigrala »Maribor« in »Svoboda« na igrišču »Maribora« prijateljsko tekmo. Rezultat je bil sem prejela prijazen poziv, da bi se vrnila k svojemu delu v Berlin. To je bil začetek usojenega konca najinega romančka. Moj mož je menil, da sem se odpovedala svojemu življenjskemu poklicu, ko sem postala grofica Domska. Prepovedal mi je zapustiti grad in iznova postati igralka. Trikrat so me poklicali iz Berlina. Po tretjem pozivu sem videla, da se moram odločiti ali za svojo ljubezen ali za svoje delo, pa je delo zmagalo. Izginila sem ponoči iz grada in jo ubrala peš nekaj kilometrov daleč do bližnje železniške postaje ter se odpeljala s prvim vlakom v Berlin. Grof Domski, knez mojih sanj, se ni mogel strinjati z mojo nakano, da bi v svojem poklicu nadalje delovala. Posvetoval se je s pravnimi zastopniki in je hitro prišlo do razporoke. Vsekako je ta ljubavni dogodek zame take važnosti, da ®a ne bom nikdar pozabila in obžalovala. Jaz In Chaplin. Ljubil me je zdravnik, moder in plemenit človek, čigar življenje je samo žrtvovanje za trpeče človeštvo. Moje srce me je vleklo k njemu iz občudovanja In naklonjenosti; vse, kar je bilo v njegovem bitju nežno in genljlvo, me je mikalo k njemu. Ljubila sem ga, a zavračala, zakaj hrepenela sem po samostojnem življenju in si domnevala, da mora zdravnikova žena biti pripravljena, žrtvovati se in skrbeti za svojega moža. Potlej sem srečala na veHki pojedini v Adlonu v Berlinu Charllja Chaplina. Bil je v AngHji na dopustu, poln slave, in je prišel na Nemško, kjer so bili njegovi filmi dotlej neznani. Zame je bilo samo im© — drugega nič. Precej pozno sta prišla na pojedino dva gospoda, eden SK Svoboda:ISSK Maribor 2:1 (2:0). ISSK Maribor, ki je nastopil v kombinirani postavi, je bil sicer .v premoči, vendar številnih zrelih situacij ni znal izrabiti, deloma mu 'je to preprečil tudi izborni vratar SK Svobode. Sodil je g. Vesnaver. Predtekmo sta igrali mladini »Maribora« in »Svobode«. Tekma se je končala z zmago »Maribora« v razmerju 4:2 (4:0). Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo. Zagreb: Gradjanski:Hašk 2:0 (1:0). Osijek: Jugoslavija:Slavija 1:0 (0:0). Split: Hajduk:Primorje 3:0 (2:0). Beograd: BASK:BSK 4:3 (1:1). Ostale nogometne tekme. Budimpešta: Madžarska češkoslova- ška 2:0 (1:0). Praga: Praga :Budimpešta 2:1 (1:1). Pariz: Praga:Pariz 2:1 (1:1). Berlin: NemčijaiFrancija 3:3 (2:1). Gradec: Sturm:Sportklub 3:0 (1:0); GAK:Donawitz 2:1 (1:1); Wacker:Kap-fenberg 4:3 (2:1); Sudbahn:Kastner & Ohtar 1:1 (1:0). Tekmovanje za prvenstvo Maribora ♦ cross-countryju. SK Železničar je včeraj dopoldne priredil na svojem novem igrišču na Tržaški cesti tekmovanje v cross-countryju za prvenstvo Maribora. Za tekmovanje sta prijavila moštvi le Maraton ta Železničar. Proga je merila 7550 m, tako da je moral vsak tekmovalec absolvirati 12 krogov. Rezultati so bili naslednji: 1. Germovšek (Maraton) v času 27:58.3, 2. Straub (Žel.) 28:43, 3. Podpečan (Zel.) 28.8, 4. Herič (Zel.) 28:39.3, 5. Štrucelj (Maraton) 28.52, 6. Govedič (Zel.) 29:9, 7. Sekolec (M) 29:43, 8. SekMer (M) 30:25 in 9. Žnofl (Zel.). Germovšek si je včeraj drugič priboril častno darilo SK Železničarja, in sicer lep srebrni prehodni pokal. Kot moštvo so zmagali Železničarji s 15 točkami pred Maratonom, ki je dosegel 21 točk. visok, drugi pa vitek, nekoliko manjši, s kodrasto glavo. Moj gostitelj ju je prijazno pozdravil in ju posadil tik nas. Tako sem se sešla skupaj pri eni mizi s Charlijem Chaplinom. To je bil njegovi prvi večer v Berlinu. Prav nič ni znal nemško, a jaz niti besedice angleško, vendar je bil videti ves očaran. Govorili smo v pantomimi. Pripravil me je v smeh, ko sem se trudila! pojasniti, kaj bi mu rada rekla. Kako velik traged bi mogel biti! Tako vsestranski ta od^čen je in ima dušo velikega, velikega umetnika.. Umetnikova snubitev. Zaljubila sva se, zaročila ta preživela v Ameriki višek sreče in veliko bedo, ki čaka na temperamentne zaljubljene ljudi. Bila sva nepopisno srečna in strašno žalostna. Razstala sva se ta to iznova poskušala! In tako je to šlo naprej. Zdaj je podoba, kakor da sva se v prijateljstvu razšla. Seznanila sem se z Rusom Tadejem Stykom, ki me je silno ljubil. Bil je lep, čil in čvrst mladenič. Slikal je prekrasno mojo sliko, ki sem jo prejela v dar, ker je ni hotel nikomur izročiti razen meni, »svoji ljubljeni Poljakinji«. Odklanjal je velike vsote denarja od ljudi, ki bi jo bili radi kupili. Ko sem v Los Angelesu dobila sliko, je bil ravno Chaplinov god, ta jaz sem vedela, da ga bo silno razveselila moja čudolepa slika. Poslala sera mu k) v dar za vezilo, dasi sem imela takrat Tadeja Styka jako rada. Tadej je dejal, da mu je to moje početje s sliko strlo srce, a tega ne verjamem. Saj običajno govorimo, da je naše srce strto, ali strta srca zopet ozdravijo, sicer bi tal Kupido kmalu brez dela. Rudyard KipUng: Milijonar in njegov (Jz angleščine prevedel Josip Poljanec.) Malone uevidno se je zasukalo krmilno kclo v Diskovih rokah, Malo hipov pozneje je sikajoč val pljusknil po strani preko ladje, zadel strica Saltersa med pleča In ga zmočil od glave do nog. Hr-kajoč in pljuvajoč je vstal in odšel na sprednji konec, kjer pa ga je premočil nov val. »Poglej, kako ga tatej podi po višem krovu,« je rekel Dan. »Stric Salters mi sli namreč, da obsega njegov četrtinski delež tudi jadro vino. Tatej ga je že na dveh vožnjah, takole zmočil. Hej! Ta ga je pa ujel v trebuh!« Stric Salters "se je bil zatekel v zavetje ob sprednji jambori, a val ga je ujel nad kolena. Diskov obraz je bil prazen, neizrazit kakor obroč krmilnega kolesa. »Mislim, da bi ladja zložnejše vozila pod velikim jadrom, Salte rs^« je dejal Disko, kakor da ne bi bil ničesar opazil, »Potem pa razvij tistega starega svojega zmaja,« je rohnela žrtev ' skozi oblak prše, »samo mene ne delaj krivega, če se kaj pripeti. Pen, pojdi takoj dol in spij svojo kavo. Malo več pameti bi bil že moral imeti in ne . pohajkovati po krovu ob takem vremenu.« »Sedaj bosta srkala kavo in Igrala šah, dokler ne pridejo krave domov,« je dejal Dan, ko je stric Sahets sagnal Pena v sprednjo kabino. »Vse kaže, da jima bomo za izpremeinbo vsi sledili. Na božjem svetu ni nič bolj dolgočasnega kakor ribolovska ladja, kadar ne lovi.« »Veseli me, da si se oglasil, Danček,« je zaklical Dolgi Jack, ki se je oziral naokoli, s čim bi se zabaval. »Dodobra sem že pozabil, da imamo novega potnika, ki se skriva pod tistim mornarskim klo- bukom. Ni dolgega časa za njega, ki ne pozna vrvi. Privedi ga sem, Tom Platt, da ga bomo malo učili.« »To pot nimam prstov vmes,« se je Dan zarežal. »Sam moraš iti. Tatej je učil mepe s koncem vrvi v roki.« Celo uro je Dolgi Jack pojal svojo žrtev gor in dol in ga učil, kakor je dejal, »reči na morju, ki jih mora vedeti vsak mornar slep, pijan ali speč«* Na sedem-desettonski ribiški ladji s kratko sprednjo jamboro ni mnogo vrvja, a D-vgi Jaok je imel poseben dar, da se je izražal. Ko je hotel obrniti Harveyjevo pozornost na debelo vrv, je vteknil prste dečku za vrat in ga pustil pol minute zijati vanjo. Razliko med spredaj ih zadaj je vobče podčrtaval s tem, da je podrgnil Harrveyjev nos ob drevesu, in Ib* go vsake vrvi mu je vtisnil v spomin s tem, da ga je ošvrknil s koncem vrvi same. ' - Pouk bi bil vse lažji, da bi bil krov sploh prost, ampak vse je kazalo, kakor bi na njem bilo prostora za vse mogoče stvari samo za človeka ne. Spredaj je bilo sidroVo vreteno in njegove vrvi, veriga in konopne sidrove vrvi, in ni bik) prijetno, če sl se spotaknil čez nje; nada lje cev peči sprednje ladje pa kadi in Čebri ob sprednji lini za ribja jetra. Zadaj za temi je zavzemalo sprednje drevo in pokrov glavne Hne ves prostor, ki ga niso rabili za sesalke in obore za trebljenje. Zatem so' prišla cela gnezda čolnov, privezana k obročnim stojkam na zadnjem krcrVu, hiša s kadmi in raznimi drugimi rečmi, privezanimi okrog nje, m naposled veliko drevo, šestdeset čevljev dolgo, v svojem podporišču. Tom Plati si kajpada ni mogel brzdati svojega jezika in je na debelo in široko in prav nepotrebno opisoval jadra in drogove na stari bojni ladji »Ohio«. »Ne zmeni se za to, kaj govori, nedolžnih. Tom Platt, ta naša kišta ni »Ohio«, vsega mi boš zmešal, fanta.« »Za celo življenje bo uničen, ako ga pričneš na tak način učiti, kaj je spredaj in kaj zadaj,« je ugovarjal Tom Platt. »Daj mu priliko, da spozna nekoliko glavnih načel. Jadranje je umetnost, Harvey, kakor bi ti jaz pokazal, če bi te imel v . . .« »Poznamo, to. Toliko bi klepetal vanj, da bi bil mrtev in mrzel. Le tiho, Tom Platt! Na, kako bi po vsem tem, kar sem ti povedal, snel jadro, Harvi? Vzemi si časa, preden odgovoriš.« »Tisto-le bi potegnil noter,« je rekel Harvey in ,ka2al na odvetrno stran. »Kaj? Severno Atlantsko morje?« »Ne, drevo. Potem bi potegnil vrv, ki si mi jo pokazal, tja nazaj.. .« »Tako ni pravi« je posegel Tom Platt vmes. »Mir! Fant se uči in še nima vseh imen v glavi. Naprej, Harvi.« . »Ej, to je rogelj. Zataknil bi vrv v rogelj, potem pa dni dol...« »Spustil jadro nizdol otrok, spustil nizdol!« je popravljal Tom Platt . v strokovnjaških bolečinah. »Spustil bi nizdol vrat pa debelo vrv,« ie nadaljeval Harvey. Ta imena so mu ostala v glavi. »Položi roko nanje,« ie velel Dolgi Jack. Harvev j« storil, kakor mu je bilo rečeno. »Spuščati nizdol, dokler ne pride tista vrvna penttia — na zadnji objadr* ni vrvi ne, cevno uho je — dokler ne pride oevno uho dn tal. Potem bi io povezal tako, kot si mi povedala in potem bi zopet dvignil vrat debele vrvi.« | »Pozabil si vtekniti malo vrv, pa s časom in pomočjo se boš že nuučil. Za vsako vrv na krovu je dober in pošten vzrok, sicer bi jo vrgli čez krov. Me razumeš? To se pravi, da ti vtikam dolarje v žep, ti mali, suhi naš potnik, tako da boš mogel potem, ko bo žep poln, voziti iz Bostona do Kube in boš vsakomur lahko povedal, da te je Dolgi- Jack vsega naučil. Sedaj pa te bom malo tnal po ladji, imenoval vrvi, ti pa boš položil roko na vsako, ki jo imenujem.« Pričel je, a Harvey, ki se je čutil precej utrujenega, je stopal počasi k vrvi, ki mu jo je imenoval. Tedaj mu je konec vrvi oplazil rebra, da mu je skoraj sape zmanjkalo. »Kadar boš sam imel svojo ladjo,« S* je poučil Tom Platt s strogimi očmi, »boš lahko počasi stopal pri izvrševanju ukazov. Dotlej pa kar teci, da izpolni* povelje. Še enkrat — da bo bolj držalo.« Harvey je bil ves rdeč od vaje in ta poslednja vežba ga je dodobra pogrela. No, bil je posebno prebrisan fant, sin jako razumnega očeta in jako rahločutne matere in je bil dobre, odločne narave, katero je sistematično kvarjenje skoraj izpremenllo v trmasto svojeglavost. Ozrl se je po ostalih mornarjih, a je opazil, da se niti Dan ni smejal. Jasno mU je bilo, da je to spadalo k dnevnemu delu, dasi je strašansko bolelo. Radi tega je požrl namigljaj, se davil, zahropel in se zarežal. Ista prebrisanost, ki ga ie privedla, da je tako zlorabljal mater, ga je dodobra prepričala, da ne bi nihče na ladji razen morebiti Pena prenašal najmanjše bedastoče. Človek se veliko nauči od samega glasu, s katerim se izreče ukaz. Dolgi Jack mu je imenoval še pet, šest vrvi in Harvey je plesM po kroW liki jegulja ob odtoku morja, pri tem P» je eno oko venomer upiral v Toma Platta. " li . ' A Nesrečna ljubezen v ženskem samostanu. V nekem ženskem sambami blizu Varšave je služil že dolga leta za hlapca neki Jan, ki je opravljal vsa najtežja dela. Pred tremi meseci pa je prišla v sa-mpstan neka mlada opatica, v katero se je Jan, ki mu je.plula po jfflah še razbo-rfta mladeniška kri, hudo. zaljubil. Pisal je častiti sestri Ijubavna pisma in večkrat se j! je poskušal tudi približati, toda opatica je vsakokrat o