9unterF.p.L JAtJLST SMIAI ORNK CAJT^b. /~* ._ J7z I. FSPN J.rt)C A * PEC\&*M> OTon AGrft-. Jbr reziYa vtnc rtsW' 4 %ri list onentalistikf^ F.F. ¦ evad yrZb .9 MviCtO. l FRaNCI/Oj ija %^V^\/ i -^ fc/« DEBERNVV & PEiGNOT — IZRAZ DEJAN- ,,Odnos politične stranke do svojih napak je SKEGA STANJA MLADINSKIH ORGANI- eden najvažnejših in najzanesBvejšfli kriterijev ZACIJ NA UUBLJANSKI UNIVERZI . ^zsrrmS za to, kako resna je neka partija in kako dejansko izpolnjuje svoje dolžnosti do svojega razreda in ddovnih množic. Odkrito priznati napako, razodeti njene vzroke, temeljito analizi-rati okoliščine, ki so jo porodite, skrbno presoditi sredstva, da bi napako popravili, to je znak resne partije, to se pravi izpolnjevati sroje v dolžnosti (podčrtal avtor članka), to se pravi vzgajati in šohti razred in z njimtudi množice." Lsnin, Država in revolucija UNIVERS Volilno programska konferenca UK ZSMS se je začela v znamenju apatije, splošne nezainte-resiranosti, kar je znamenje večine mladinskih organizadj na univerzi, tako kot sta oba dokumenta, katerih naj bi se razpravijalo, to je Poročilo o delu in Program, izraz političnega bleferstva in improvizacije, ki naj bi Čim bolj zakrila dejansko stanje. Oba dokumenta sta bila napisana v tako čudovitem birokratskem jeziku, ki že v naprej onemogoča razpravo na istem nivoju, in prikrita zelja sestavijalcev obeh dokumentov je bila: natrpati na papir vse živo, za nazaj mak> joka in stoka, za naprej malo želja, pa na glasovanje, brez razprave, dviganje rok, mirna bosna, gremo spat. Pri tej vsakoletni umetniji sta hotela pomagati tudi delegat Biotehni&e fakuhete, ki je v samozadovoljnem funkdonarjenju videl, ,4& nič ne šepa", ,4a ni potrebno nič jamranja" in da ,,se že vse ve", in dekgatka Fakultete za elektrotehniko iti se je sioer v nasprotju z mnenji ostalih pohvalila, da pri njih >tni problem zainteresirati mlade in jih vključiti vdelo", nato pa prešla na staBšče, da mora kvantiteta dominirati nad kvaliteto mladinskih organizptij, kvaliteta bo že še priSa. ,,Toda za položaj mladine in njen prispevek sodafistični in samoupravni preobrazbi naše dežele ni važno samo števflo mbdih v samoupravnih organih in delegadjah, temveč predvsem, v kofiki meri se sprejemajo njihove midative, kakšen je njfliov reabii vpliv na proces samoupravnega odločanja, ali se v zadostni meri izkorišča pripravljenost mladih, da se konkret-no angažirajo, in da niso samo formabio zastopani v samoupravnih organih, delegadjah itd." (ta in vsi nasl. dtati so vzeti iz Kardeljevfli Smeri razvoja). Šele po posredovanju Mitje Maru&a, glavne-ga urednika Tribune, in Tomaža Krašovca, bivšega predsednika UK ZSMS in zaslužnega funkcionarja, so se problemi začeli nizati drug zadrugim. ,,Kje so reabie smemice? Zakaj smo ga lomili? Kaj jaz vem! Se bo še kdo opogumil? Se še niste ogreli? " je spraševal druge, še bolj pa sebe, Zvone Hočevar, v.d. predsednika UK ZSMS. Med drugimi so se postavila tudi čudna, nedialektična vprašanja, kot je: ali naj UK išče povezave z osnovnimi organizacijami afi vice versa: naj osnovne organizacije poiščejo UK, torej aK naj glava išče svoje noge ali pa naj noge poiščejo to kozjo glavo; vse skupaj je zapfetanje v brezpredmetno tavtologijo; brez glave in vseh nog skupaj ne gre, brez UK in osnovnih oiganizadj, ki bodo druga drugi posredovale informadje, navezovale stike, tudi ne. Samo Hribar, odgovomi urednik Radia Študent, je zato ugotovil, da ,4elegatski sistem ne funkdonira, funkdoniral pa ne bo toliko časa, dokler ZK ne bo držala vseh koncev v svojih rokah", in hotel vse spraviti v svoj avtobus, ki se bo ritensko umikal in se ustavfl na postaji, kjer na tabli piše Stalinizem. Ko se je zavedel svojih ,,nezavednih interesov" (aluzija na njegovo tezo o ,,nezavednih intereah mladine") in kam se je postavil, je opazil,da je šel ,,mak> predaleč" (medtem je že padk) nekaj medklicev, ,,so partijd mladind?", iz deb razbuijene dvorane), se je brž popravil, da je vse to mislil le za člane ZK kot ,,neizčrpno rezervo za mladinsko organizadjo." Razprava se je na pobudo Maru^ca nadalje-vab predvsem okoli odgovornosti komunistov in mladincev za svoje delo oz. nedelo. Dejstvo je, da sge Univerzitrtnega sveta (v tem letu jfli je bilo devet), razen dveh (!) niso bile sklepčne, da se je le endelegat udeležil vseh sej (!), skoraj polovica pa enkrat ali nobenkrat, da je bilo na konferend od Hočevarja slišati, kako 90 v obdobju oktober 1980-maj 1981 ostali na UK štirje ljudje (!), da tudi ta konferenca ni sklepčna, saj je od 38 delegatov navzočih le 16, da je pozneje ob razrešhvi starega predsedstva Ker bomo o srerfstvih informiranja pisali več bilo neprisotnUi 15 članov le-tega (!), nekateri na drugem mestu, se bomo tu omejili le na sicer z dwmljivimi opravičili, in da je celo pri nekaj neomenljivih nekonkretnih pripomb na volitvah novega predsedstva zopet manjkalo pet račun Tribune in Radia Štfjdent, da sta oba članov. Tako se vsako leto dogaja ista stvar: medija zaprta in ne vesta, kaj se dogaja po novo predsedstvo ne ve, do kam in kam je faksih. To slednje drži v veliki meri, zato pa se (pri)So staro, zato se vsako leto ponovi scena s je delegatka z fakuhete 7- elektrotehniko zbala pavšalnimi,spb^iimiocenami,kije prq skupek za druge usmeritve oben medijev, 19'er, kot je frazkotkajdrugega. dejala, ,,izpade, da mladino zanima samo .,Omenjenim preprekam angažiranja mla- punk" /Tribuna in Radio Študent nista nekaj dine ... je treba dodati, da tudi sami mladi posebnega in oddvojena od položaja mladinskih ^udje pogosto nimajo dovplj volje, da se organizacij na faksih, zato se tudi v njuni angažirajo, ker njihovi specifični interesi ne kvaliteti in številu sodelavcev (ki stalno upada) J,bijo vedno^potrebno podporo^i objek- ^ie splošna apatija Studentov. Na vabila k tivnih nezmožnosti, ali zaradi nerazumevanja starejših generadj, ali zaradi nezadostne iniaa-tive samih mladih ...'' (Kardelj) Vsako leto je izhodišče ničdna točka. Odgovornost? Saj je ni. Vsaj za jdaj. Sankdj ni. Je bil že kdo izključen iz ZSMS? Hočevar se je spraševal, kaj delajo na faksih druge družbeno politične organizaaje, namesto da bi se vpraševal, kaj delajo osnovne organizadje ZSMS. Faksi pa se vse bolj praznijo, ostajajo brez študentov zaradi samega sistema študija, ki se mu baje reče ,,sprotni", študenti nočejo več sprejeti psfliolo^cega makretiranja, kot so predavanja pri nekaterih profesorjih, kjer so postavljeni v vlogo nemoč nega objekta, ali izpiti na avstroogrski način(o tem glej podrobneje: Steinar Kvale, Kapitalisti-čna blagovna produkdja in izobraževanje, Tribuna 1981/82, št. 2-3, 4-5, 6-7, pra^car izSo pri založbi KRT pod naslovom Izpiti in gospostvo; glej tudi Marxovo kritiko Heglovega državnega prava). sodelovanju ni skoraj nobenega odziva, poleg tega pa sta oba madija v hudih finančnih težavah in po Maru&ovih besedah bo Damokle- jev meč kmalu pndel, če se ne bo področje utformiranja in položaj Tribune in Radia Student na univerzi organiziral drugače. Tako je ,,še vedno ogromen del mladine praktično izključen iz vseh histitudj družben^a odloča- nja, čeprav je zrela za sud^.lovanje v prinašanju odločitev ... in za iajgnje svojega ustvarjaln«a prispevka. ftav v tem je eden glavnih lzvorov tako ultra levih kot ultra desnih tavanj mlade generadje...." (Karddj). . Zadnji del večume konferenoe je bfl posvečen posvetitvi, (beri: izvolitvi) novega predsedstva UK ZSSlS. Za novo predsednico je bila izvoljena Vi!ca Potočnik, ki se je v zaključnem govoru opredelila za ,,konkretiza- qjo programa, oživitev komisij, za povezovanje z osnovnimi crganizatijami". Predsedstvo je zato, ker je bilo zbrano na hitro z vseh vetrov, (vsi vetrovi so štirje faksi: EF.FSPN, PEj?F), J^-Lr« "f ^ tJ^0 ^^5 d°Wlo mandat le do februarja'l982, ko raj bi zastareli toda tudi slabše razvite družbe manj zaprt vase in sistem sam samoupravnemu v objektivnih t*j»*»o«Sj d^adSV«"d5iL *L na ta način ostaja šolski predsednice. .. , . . . ., Konferenca je bila kljub vsemu lep primer po sebi prepreka intenzivnejšemu kritičnosti za druge družbeno poUtične oml * *:. • mU* E°Ve^ry Jf1.^1 ^Je md^ "* univerzi » tudi d"«od, tako da se Č^ S19! !teJU ^&v^*1) Ttm temu res lahkD reče P»u«lizem samoupravnih p^alj&l stotiso^ mladiK ljudi živi in dela v interesov. Torej, študentje, kam? Na c«to? šokkih klopeh, toda z zdo omejerami možno- Ne. y samoupravljanje. ,,Samo tisti človek ki Xm uresmčevanja samoupraviuh pravic .. prevzame tudiodgovornost zasuijo sWbodo,je Vsekakor ne bo lahko m ne bo možno do konca Jahko swboden i%(k»wA»k\ 'j premagati težave, vse dokler se šolski sistem močneje ne integrira z združenim delom ..." Član »ovega predsedstva Vlado Dimovski je mladinsko organizadjo označil kot abstraktno, ,,mladinska organizadja ne ve, kaj bi dekia, komisije 90 forumi (UK pa je forum, ki ni sposoben niti forumsk^a dela! — Mitja Maru&o), ni nobenega rffja", zato bi morala biti po njegovem »analiza konkretna, da se končno izbeza interes študenta, npr. stanarine, štipendijska politika itd." Posledica tega je bik> pogojno sprejetje predloga s Pravne fakultete o klubih štipendistov. ZSMS pa se še naprej raz^ja kot neke viste skupina za pritisk, oddvojena od sistema vsakodnevnega odločanja o družbenih poblemih, zapira se vase in v ozek krog t.i. ,^nbdinskih problemov", pri tem pa nima skoraj nobene povezave z ekonomskimi, samoupravnimi, političnimi in drugimi interesi in potrebami. ,,Glavna naloga ZSM mora biti v tem, da uvaja ne samo en izbrani del mladine, temveč itjene široke množice v sistem samo-upravne demokradje ..." (Kardelj). Razptava o okvirnem programu dela se je sukab okoli nepovezanosti delegatov tn študen-tov, za kar so nekateri spet naŠK abstraktno krivdo v osnovnih organizadjah ZSMS. Delegati so izgubili zaupanje Štiidentov, ker pač ,^norajo" kimati profesorjem, če nočqo imeti preveč težav na izpitu, sveti letnikov pa služijo le usklajevanju izpitnih rokov; nekdo je celo vprašal ,,če se sploh splača reševati te probleme - saj je važno le to, da te probleme čutimo"(!> 1 Še dobro, da je zaspana polovica dvorane preslišala te oportunistične floskule a la: bojevati se je brez veze, razredni boj je brez veze, važno je, da čutimo, kako smo tlačeni in manipulirani! ^ (Karde^) tOYEBI POROCILO O DELU UK ZSMS ZA OBDOBJE JANUAR-OKTOBER 1981 Obdobje po zadnji seji UK iecembra 1980) je bib in iinamično. Vse bolj zaostreni pogojigc jenja so bistveno vplivali in vpfiv ZSMS (24. je izredno < gospodar-. ivajo na politično situacijo. Ražredni boj v haši družbi je vse iranj zakrit. Zato se postavljajo pred dcužbeno-politične oreanizacije vsak dan nove in nove naloge ter odgovornosti, še jasneje se kažejo pomanjkljivosti in napake na katere smo prej le opozarjali, pravega truda in deh za odpraTO le-tehje bilo premalo. Tudi UK ZSMS ni in ne more biti izven teh dogajanj. Giede na sedanji razvoj pobžaja ter vbge ZSMS v njem moramo sproti ocenjevati in preverjati naše delo, učikovitost organizacije v smislu mobilizacije mbdih in uspešnega reševanja probiemov naše samoupravne sociali-stične družbe. Naše konkretno delo nam mora hkrati biti tudi šola za naše uspejno in učinkovito borbo za nadatinji (konkreten) razvoj socklističnega gibanja, za deiavsko samoupravijanje in s tems za pogoje, ki omogočajo odmiranje razredne družbe. 16 je ghvna usmeritev UK ZSMS, ki je bila tudi potrjena decerr.bra iani ko smo jasno poudarilida: - ZSMS na Univearzi ne more obstajati le zase in se ukvariati samo s sabo - se mora UK ZSMS aktivno in angažirano vkijučevati v reševanje vseh obstoječih proble-mov kot nosilec akcij in ne kot obtobni opazovaiec - je nujna tesna povezava deh z ZK, predvsem preko komunistov študentov in zaostriti odgovornost le-teh za nedelo tako v miadinskih vrstah kot v delegatskem in samoupravnem sistemu na fakuttetah in Uni-verzi - mora intenzivno izgrajevati teoretično bazo (marksizem) na podlagi katere deluje ! - obstaja jasna povezava med socialno-ekonomskim pobžajem študentov in celotno družbeno problematiko - študentje niso nobena posebna družbena kategonija. Iz te ocene izhaia, da mora biti težišče akcije ZSMS na Univatzi na probfematiki izbolišanja obstoječih režimov študija in uvajanje usmerjenega izobraževanja v visoko šoistvo, stanovanjskih pogojev študentov, zapo-sbvanju, štipendijski politiki in teoretičnem izobraževanju - skratka spfošno družbeni problematiki. Vendar kijub vsem tem dobro znanim dcjstvom ostaja deb UK ZSMS vtemobdobju forumsko kljub poskusom in dogovprom o reaktivizaciji in požhitvi dela OO po fakuhetah in povezovanju z UK ZSMS. Navkljub temu, da so bili na .»tapeti" problemi, ki neposredno zadevajo »riahio-ekonomski pcbžaj študen-tov, je bib veliko premab aktivnosti v osoovnib organizactjah (baze). Zakaj v teh razmerah ZSMS ni uspeh potegniti študentov, svoje baze, za seboj. Ponuja se nam več izgovorov. - nezainteresiranost študentov za probleme, ki se pojavijajo v njihovi okoUci - preobiemenjenost s študijem zaradi prenatrpanosti študgskih programov - obču-tek nemoči in nesposobnosti za reševanje problemov. Vse to je res, vendar nam ne sme prikiiti bistva probfema. Nujno sledi vprašanje, zakaj tako? Če pregledamo deb ZSMS dobimo takoj jasno sliko. ZSMS kot družbeno-politična organizacna ni opravičiia svoje vbge organiza-cije mladih. Za reševanje pioblemov ni zadosti sprejernanje programov, opredelitev, stališč in sklepov (tudi če so konkretni) kadar temu ne sledi čisto konkretna realizacija, preprosto povedano izvajanje le-teh - DELO!!! Jasnih usmeritev poiitike ZSMS na Univerzi v zadnjem obdobju nismo uspeli uveljaviti v oebti kljub nekaterim konkietnim akcijam. Zaostrili so se stari probtemi s katerimi smo se srečevali že v prejšnjih obdobjih, to je predvsem neakthi»st članstva in kadrovska problernatika. Posamezne akcije so imele nekaj več odmeva vendai premab in nekoordinirano. Zato je bila aktivnost usmerjena v prebiganje in Bsvezovanje baze znotraj in navzven z niverzitetno konfstenco. Delo predsedstva in oiganov UK ZSMS Deb je potekab še zmerai forumsjto in je sloneb samo na nekaterih čbnih predsedstva in komisij v okvirih postavljenih ta konfearenci decembra 1980. V obdobju takoj po konfe-renci je btk aktivnost clanov ptedsedstva praktično liajve^a. S pribiiževanjem izpitnih terminov je rapidno upadah tudi prisotnost in aktivnost posameznikov. Odgovornost posa-meznikov do zadolžitev tako konference kot predsedstva ni bila ustrezna. Lahko govorimo kar o neodgovornosti! nekaterih, tako da smo zamujali /oke, ki smo si iih sami postavili, nekatere akcije spbh niso bile izpeljaiie. Deb sairso je bib usmetjeno. predvsem v pripravo gradiv in analizo razmer. Tu sta sroje deb opravife le Radb Student in Tribuna. Kolikor toliko sproti smo debvali le na socialno-ekonomskem področju - krizna situa-cija v študentskem oentru ob predlagani 32 % povečani stanaiini, reševanje nastalih proble-mov pri uveijavljanju novega samoupravno»a sporazuma in družben^a dogovorao štipendg-^ci politiki (izvedena je bik tudi problemska konferenca maica meseca s skromno udelež-bo), zdravstveno varstvo študentov, akcija za pridobivanje Sudentk prostovop za vojaSko taborenje, izvedba ankete o živ^enjskih in študijdcih pogojih ftudentov (objav^ena v dokumentaciji UK ZKS št, 16 maj 1981) - kot neke vrsteamorti/er. ftoblemi sprotn^a študija, usmerjenega izobraževanja, študijske literature, prenatrpa-nosti študijskih programov so ostali neobae-lani, ker ninče ni deial na tem področju. Tako puščamo, da se rigidnost visokošolskega izobraževanja - o vzgoji tudi slučajno ne moremo govorfti, ker nanjo pozabljamo -ohranja še naprej in se krepi|o težnie po oltranjanju starega zrazličnimi novimi nalepka-mi. Tudi steoretičnirn i7x>braževanjem ni prišto d!je kot do programa na papirju. Poseben probtem predstavijajc posamezne komisge. Fdho socialno-ekonomska komisija, Klub študentov raziskovalcev in kooroinacijski odbor mednarodne izmenjave študentskih pruks so nadatjevali svoje že jesenizačeto deb. Komisija za mednarodne odnose se je v tem r.asu foimiraia, si zadaia podiočja dela in ?ačeh reševati konkretnc problematiko (klub mednarodnega prijateljstva, vzpostavila je stike s klubom zameiskih študentov na Dunaju in se dogovorila za konkretne akcge) /Koirdsija za idejno-politično delo se ni uspeia formirati, prav tako ne komisiia za kulturo, šport, MDA, politični sistem, organiziranost in kadrovska vprašanja ter center za obveščanje in propa- Deb po OO ZSMS Formalno se v Univerzitetno konferenco združige 38 00 ZSMS. Nekatere se leredko ali nikoli ne povezujejo s konferenoo, pradsai-stvotni in organi UK ZSMS. Njihovo deb je nepoznano. To so predvsem nekatere osnovne oiganizacijeFibzofske fakuhete (germanistika, rotnanistika, etnobgija, slavistika), Biotehni-čne fakultete (gozdarštvo, veterina, živinoreja, lesarstvo) in akademiji ta Ekonomske fakuhe-te. Ostale so vsaj občasno prisotne. Večina OO ima kadrovske probleme (zares aktivnih 10-20 čianov OO) in nekako rešuje sprotne konfiikte v deiegatskem sistemu in sprotnem študiju. Nosilec akcij je večinomaen letnik (pravibma vi|i). Pri 00, ki kažejo večjo aktivnost in sposobnost je značilno, da so aktivnosti in posamezne akcije temeljtteje priprav^ene in da 90 situacijo tudi analizirali. Večinoma je to probtematika organiztranosti in vsebine sprot-nega študija (FSPN, EF, medicina,FE, živilska tennobgija), socialno-ekonomska in znanstve-no razi3kovabio delo so zapostavljeni. Redko prisotno je kiejno-politiČTX> deb. Veliko premalo je še zmeraj povezano deto 00 ZK in 00 ZSMS - neusklajenost progtamov, so ceb tako različni, kot da obe DPO delujeta v različnih okoljih, ceb komuni-sti študenti ne delujejo več v mladindti PREGLED EVIDENTIRANE UDKLEŽDE DELEGATOV U \ RST ŠTLDENTOV X,\ SEJAH U\IVERZ!TETN'EGA SVETA UNIVER2E EDVARDA KARUtLJA V UUDLJAM Radio Študent in Tribuna imata specifičen pobžaj. Na t^iju sloni infonnacijska moč UK ZSMS in svpjo nabgo zeb dobro opravljata. Še zmeraj pa je neurejeno sistemsko financtranje obeh. Kvaliteta obeh medijev nedvomno raste, isžočasno pa komaj zagotavljamo njunobstpj, tako da stalno iščeino dodatne začasne finančne injekcije. V debvanie družbenih organizacg in društev, razen Radia Student in Tribune nimarno teme^itega vpogleda. Do kontaktov z njimi pride le ob deiitvi sredstev za njihovo dejavnost, pa še to navadno biez pravega uspeha. SEJA 1. 2. 3. 4. , 3. 6. 7. g, ?. 10 ____ 15.6 8.1026.11 13.1.26^. f. \. 28.''5'2b.6 13.U VDO IMS IN PRIIMEK DXE »^80 19.80 1^80 19«1|T9811981 1981 [losl 1981|_________ FF________BOJAN KONČAV_______ne^ ne ne da ne ne ne ne ne_________ PF_________AMDREJ PIANO________ne_ _da_ _da_ _da_ _ne_ _da_ _da_ _da_ _ne__________ EF________MARJANKA SOTLAR ne da da ne ne ne! ne ne t ne__________ FSPN ALOJZ PLUŠKO________ne da da nej da d.-; j da da da__________ FNT SILVIN LESNTK_________da_ da da da da da j da da da__________ FAGG KAR.MEN VELAK________ne da da ne ne ne ne ne ne__________ FIL_________DOMUAN RANKO _ne da ne da ne da ne ne ne___________ FS________MARJAN BRUS_______ ne ne ne j ne ne ne ne ne ne__________ BTF_______PETER RASPOR________ ne ne ne ' ne da ne ne ne ne__________ LIF________MARKO HAWL1NA ne da da ' da da ne ne da ne________ A(j________EVA POSTOGNA nc ne da J da ne da ne da ne__________ AGRFTV VtU RAVNJAK ne da da da da da ne da da_______ ALU RAJKO ČIBER__________ne d3 ne ne ne ne ne da ne__________ VŽTK MOJCA ŠAVLE_________da_ Ja_ j]g_ _Qg_ _da_ _ne_ ^a_ _ne_ jje__________ PA________TOMAŽ DOSNIKAR da da da da da ne ne da da________ VPŠ STOJAN SEDMAK _ng_ ^da. _ne_ ne, ne ne ne ne _ne__________ VŠSD . DRAGO KODRIČ ne da .da ne j da ne ne ne ne__________ VŽZD IRENA ČARMAN da da da da da da ne da da j VTVŽ JA.VKO KNIFIC da ne ne ne ne ne ne np ne I VUŽ žtVKO BAMJAC j da I ne 1 ne 1 nel ne I ne 1 da I nel nel ! organizaciji. Po fakultetah imamo več študen-tov čknov ZK kot aktivnih članov ZSMS s temi člani ZK vred. Obštudijska dejavnost po fakuketah je zeb skiomna, odvisna od skupin entuziastov.Na fakultetah ni prim»nih prosto-rov in denarja. Mab bolje je na športnem podio^u. V marcu mesecu smo na posvetu predsed-nikov 00, ki je postal stalna mesečna oblDca dela, zastavili smernice nadaljnjega dela 00 in že se kažejo prvi rezultati, vendar je nigno še bo^ pospešiti širitevbaze in pridobivanje novih aktivistov, okrepiti neposredno aktivistično deb v tetnikin samih, boj za nada^nje < uve^av^anje delegatskih in samoupravnih odnosov ter njihov razvoj, uv/flanje usmerje-nt^a izobraževanja v visoko soktvo, idejno-politično deb, študentski standart, svobodna menjava dela in znanstveno raziskovalnega procesa. Zapisal: Zvone Hočevat PRETRES ,,POROČILA 0 DELU UNIVERZI-TETNE KONFERENCE ZSMS Pred vami in ob tem tekstu leži natis ,,Po-ročila o delu UK ZSMS za obdobje januar-oktober 1981. ,,Poročilo" pa ni obležalo samo na papirju, obležalo je na tisti strani ^godovine Uiiverzitetne konference ZSMS, kjer se kopi-čijo taka in podobna opravičila. Poročilo, oziroma bolje ocena dela, naj bi prikazala okoliščine in pogoje dela, anaiizirala izvedbo začrtanih nalog, pokazala na storjene napake in njih krivce, torej pristavila ogledato pred delo tistihj ki sedaj zatiskajo veke in ušesa. Na UK ZSMS se je tresla gora in kakor mnogo-krat, se je rodila miš. Podganje razpotoženje ,,Poročilo", ki nagrize ta in oni problem, oplazi tako in drugačno ne-delo in ne-aktivnost, prav gotovo ne ustreza zahtevi po analitično kritič-nemdelu. V samem uvodu smo priča lepo vezanemu snopu že omlatene slame. Ugotovitve, kot so naslednje: ,,Obdobje je bilo zelo dinamično. Razredni boj v naši družbi je vse manj zakrit. Še jasneje se kažejo pomanjkljivosti in na-pake ...", svojega odpadlega zmja ne morejo prikriti. Analiza družbeno ekonomskih in idej-no političnih razmer, v katerih delujejo mladi na Oniverzi, je opravljena z enim zamatiom tope kose. Ne zantevamo podrobne analize razmer, vcndar pa nam je Predsedstvo UK ZSMS dolžno podati analizo vsaj tistih razmer, ki jihje uspek) zsgeti v svo^ akcijski program. Do sedaj nismo dočakali temeljitega pretresa lanskoletnega akcijskega programa, ko bi lahko ugotovili, kolikšen del začrtanih nalog je iffesni-čcn in kplikšen del zahteva poziv na zagovor s svojo neuresničitvijo. Tako spisano poročilo je nastajalo v tihem zavetju pred viharji, ki so svpje mrzle klofute in zaušnice delili med ekonomsko in socialno sla-bo stoječimi delavci. Dogodke bi se lahko po-vzelo z enim stavkom: ,JRazredni boj je v naši družbi vse manj zakrit." Za mnoge je razredni boj še vedno odrska predstava, ki se prične z razgrnitvijo gledali^kega zastora in konča z deus ex machina. Medtem pa je mogoče tiho smrčati v anonimnosti v temo zavite publike. V delu predsedstva UK ZSMS se je vse prepogosto umikalo v zavetje opazovalcev in vse premalo nastopalo na odru. Kakorkoli so bile vloge raz-deljene, je UK ZSMS premnogokrat dobila le vlogo statista. Na UK ZSMS se je storflo prav mab, da bi-zaživelo delo njenih najpomembnejših komisij, komisij, ki omogočajo akcijsko usposobljenost ob vsaki uri. Delo komisije za idejno politično delo, za politični sistem, organiziranost in ka-drovska vprašanja ter delo komisije zaobvešča-nje in propagando je ostab na papirju. Več kakor v^otovitve nismo našli v poročilu. Pa vendar se je nekaj dejstev predstavilo kot opra-vičila in izgovori. Najbogatejšo zakulisje pa ima forumsko delo predsedstva UK ZSMS. Ne gre za obtožbo fo-rumskega načina dela, kajti tu pa tam je bilo to delo tudi edino. Delo posameznikov v imenu in na račun foruma tvori skelet uresničenih skle-pov. Tako smo v ,,Poročilu" priča forumski kri-tiki forumskega dela, ki sploh ni forumsko, s strani istega foruma. Delo posameznikov, pred-vsem pa ne-delo le teh, se utopi v splošnosti poročiia in znova pridejo na račun tisti, ki tre-nutke za kritično analizo preteklega dela ob pri-hodu novih ljudi preobrnejo v večnost trajajoče sedmine. Na koncu že tradicionalno nedklepč-nih konferenc pa bi bilo potrebno dodati tisto staro — o mrtvih vse dobro - ter nadaljevati oz. začeti znova. Mimogrede, nekateri nadaljigejo svoj mandat tudi v novo obdobje in ni naključ-je, da utegne njih v pozabo vpijoči glas, biti najglasnejši. Vsi tisti, ki niso storili ničesar, pa ne pTičakinejo poziva na zagcvor neodgovor-nega dela. Ce jih je ,,Poročil6" pozabilo, jfli ni pozabila minufa konferenca. Na kratko smo opravili s ,,Poročilom" in kiatkost opravičujemo z mnogo bolj obfimim povzetkom pripomb. ki smo jih lahko slišali na volilno programski konferenci v četrtek, 12. oktobraob 16. uri. * \ i teorijoj Za opravljanje del in nabg priporočamo: - da kandidat poseduje arzenal teoratskaga znanja inj da mu uporaba la-tega ne dela večjih problemov f da mu interesi delavskaga razreda niso popolna, neznanka | i— da mu kritika politične ekonomije ne produciraj I dodatnega žolča f- da pojavne oblike razrednega boja v juQosbvanski| druzbi ne ostajajo neopažene v njegovi produkciji tekstov. - i.t.p. Pnjave in prijavljence sprajemamo v prostorih : UNIVERZITETNA KONFERENCA ZSMS : PREDSEDSTVO i LJUBLJANA ¦ PREDLOG ZA RAZREŠITEV ČLANOV : PREDSEDSTVA UK ZSMS UUBLJANA ; k. i l.DušanTurk : 2. Srečko Dragoš ; 3. Milan Pavič : 4. Martin Luzar 5. Jasna Tomažtč 6. Silvin Lesmk 7. Samo Krivic 8. Rok Šlibar 9. Kobe Marko 10. Edvard Kobal PREDLOG ZA RAZRESITEV: - predsednika UK ZSMS Ljubljana: Bojan KLENOVŠEK - podpredsednika UK ZSMS Ljubljana: Zvone HOCEVAR - sekretarja UK ZSMS Ljub^ana: Tone BRICMAN Predsedstvo UK ZSMS Ljubflana je obravna-val kadrovske zadeve in sprejeio naslednji ugotovitveni sklep. KKub poda^šan-mu roku evidentiranja kandidatov za r\_,jne UK ZSMS Ljubljana do 20. 10. 1981 (postopek se je pričel že marca 1981), osnovne organizac^e ZSMS ni» vrpku evidentirale niti enega kandidata, čeprav so bile na to večkrat opozorjene. Tudi načrtovane akcne za rešitev kadrovskih probiemov z UK ZKS Ljub^ana niso bile uspešno izvedene. Zato je bilo predsedstvo UK ZSMS prisi^eno samo evidentirati kandidate. Pri izboru je upoštevalo predvsem izkušenost in v preteklem delu že dokazano sposobnost kandidatov v delu družbenopolitičnih organizacij. Pomoč pri evidentiranju 90 nudile tudi nekatere OK ZSMS, ki so posredovaie podatke o primernih kandidatih. Zaradi izjemne situacije predsedstvo predla-ga Konferenci UK ZSMS Ljubljana, da prediagane kacdkiate izvoii s tem, da v februarju 1982 izvede ponovno kadxov&i postopek. Na sejah UK ZSMS se mora sprot' spremljati reševanje kadrovskih problemov in po potrebi stalno kadrovsko krepitiorgane UK ZSMS. PREDLOG KANDIDATOV ZA ORGANE UK ZSMS LJUBLJANA Predsednik UK ZSMS Ljubljana: VIKA POTOCNIK roj 3. 1. 1957,študentkaFaozofskcfakultete, član ZSMS od 1. 1974. Aktivno je deUla že v srednji medidnski šoli, kjer je ustanoviia marksistični krožek. Fo prihodu na univerzo se je takoj ^^učih v deto družbenopolitičnih organirac^ in je opravljaia vrsto najodgovornej-ših zadoižitev. Na pedagoški akademiji je biia član sektetariata 00 ZK, predstojnik fetnika itd. Precej se je angažirab pri reševanju problemov v Študentskem centru, kjer je bik tudi sekretar aktiva ZK, član sveta, itd. Uspešno je oprav^ab delo tudi v večih delovnih skupinah na Univerzitetni konfaenci ZSMS Ljubljana in oiganih ZKS. Je član ZKS od leta 1974. Podpredsednik UK ZSMS Liubljana: BREDA PAPEŽ roj. 11. 6. 1959, študentka FSPN, čtan ZSMS od leta 1974.V srednii šolije bik predsednica domske skupnosti D^aškega doma v Kopru. Po prihodu na univerzo se je takoj vključiia vdeb ZSMS. Bila je sekretar 00 ZSMS FSPN, Aktivna je bila tudi na samoupravnem področju in bih delegat v svetu šole. V zadnjem obdobju je vodila dopisno šok> marksizma priCK ZKS Ljubljana Bežjgrad. Je čkn ZKS od leta 1975. Sektetar UK ZSMS Ljub^ana: TONE BRICMAN roj. 12. 1.1959, študent Ekonomskefakultete, član ZSMS od 1. 1975 Po prihodu na fakulteto se je takoj vključil v delo ZSMS in opravVal več najodgovornejSh zadolžhev v 00 ZSMS in v samoupravnih organih na fakulteti m univerzi.Bil je predsed-nik 00 ZSMS Ekonomske fakukete, član ve^ih samoupravnih organov na univerzi, v zadnjem obdobju pa je oprav^al funkrijo sekretarja UK ZSMS Ljubijana. Opravpal je tudi vrsto zadolžitev v različnih debvnlh skupinah. Je član ZKS od Ieta^l978. PREDSEDSTVO UK ZSMS Ljub^ana: 1. Samo KRIVIC, študent FSPN Do sedaj je opravljal več dolžnosti v komisijah na področju mednarodnihodnosovv okviuOK ZSMS Jesenice, RK ZSMS in klubov OZN. V zadnjem obdobju je bil predsednik komisije za mednarodne odnose in član predsedstva UK ZSMS Ljubljana. 2. MARJETICA SKERGET, študentka Pravne fakultete Do sedaj je aktjvno debvala v ZSMS na fakulteti in v OK ZSMS Murska Sobota. V zadnjem obdobju je bila čhnica predsedstva 00 ZSMS Pravne fakuhete in predsednica zbora študentov II. letnika, Je član ZKS. 3. IG0R LUKSlC, študent FSPN Do sedaj je bU aktiven v OK ZSMS Novo mesto, kjer je bil sekretar KMKS in član predsedstva OK. Aktivno je deloval tudi v organih družbenopolitičnth oiganizacij v kra-jevni skupnosti. Je član ZKS. 4. BOJAN MAK0VEC, študent Pravne fakul-tete. Je čkn predsedstva OO ZSMS na fakulteti in sekretar KMVI pri OK ZSMS Ljubgana-center. Aktivno je delai tudi v otganih OO ZK na. fakuheti. Je čhn ZKS. 5. PAVLE PENSA, študent Pravne fakultete Aktiven y ZSMS je bil žey gimnaziji, kjei je bil predseduik 00. Po prihodu na fakutteto je aktmio delal v OK ZSMS Liubljana Center, kjer je bil predsednik OK. Opravljal je tudi zadofeitve pri RK ZSMS, kjer je bil sekretar KMVI. 6. VLAD0 DIMOVSKI, študent Ekonomske fakuitete Do sedaj je opravljal več pomembnih zadolžitev pri OK ZSMS Ljubljana-Bež^rad, kja je biJ predsednik KMvl in čhn predsed-stva. Sedai opravlja tudi funkcijo podpredsed-nika OK ŽSMS Ljubljana Bežigrad, kja |e bil predsednik KMVI in član predsedstva^edaj opravlja tudi funkcijo podpredsednika OK ZSMS LjublJLana-Bežferad. Je čhn ZKS. 7. BOJANA KRIZMAN, študentka Filozofske fakužtete Aktivno je delala v ZSMS že na gimnaz^L Bila je čhnica predsedstvaOK ZSMS Grosup-|e. Po prihodu na fakulteto se je takoj vključUa v dek) na samoupravneni podio^u. Bih je udeleženka treh mbdinskih delovnih akcij, kjer je vodila informativno denavnost. Je čfanica ptedsedstv? 00 ZSMR PZE-pedago-gika. 3e čhn ZKS. 8. DANICA FINK, Itudentka Fibzofske fakultete Aktivna v ZSMS je bila že v gimnaziji, kjei je bila čJanica predsedstva OO ZSMS. Aktivno je delah tuds v OK ZSMS Trbovlje, kjer je bifa č!an predsedstva OK. /e dekgatka v Družbeoo-političnem zboru SOB Trbovlje. Na RKZSMS je delala v KMKS. Na FSPN je bih čhn sekretariata in sekretar 00 ZK. Od leta 1980 jc tudi član sekretar»ta UK ZKS. 9. ALJOSA LJUMC, študentka PedagoSke akademije V deto DPO se je Vk^učUa še v gimnazqi, kjer je opravljala več naiodgovornejSh funkcg v 00 ZSMS in 00 ZK. Z aktivnostjo je nadaljevala tudi na pedagoSki akademgi,Jtjear je optavljah tudi funkcgo sekretarja OO ZSMS. Je čian ZKS- 10. BORUT GERŠAK, študent Medicinske fakuhete Aktivnost v ZSMS je usmeri! aa podrofie raziskovaine dejavnosti. V OO ZSMS optav^a deto predsednika raziskovalne komisije. Sodc-iige tudi pri reviji Medicuiski razgledi, kjer je urednik (odgovorni) revije. ČLANI PREDSEDSTVA PO FUNKCIJI: 1. MITJA MARUŠKO - glavni in odgovomi urednik Tribune 2. UROŠ MAHKOVEC -glavni urednik Radia Študent 3. HARIS BRCKALIJA - predsednik Aktiva ZSMS v Študentskem cenlru PREDLOG KANDIDATOV ZA CLANE NADZORNEGA OPBORA: 1. ZVONE HOCEVAR - Predsednik, študent Medicinske fakultete 2. ANDRfiJA ŽUŽEK - študentka Ekonom-ske fakultete 3. DARJA ZUPANClC - študentka Piavne fakultete PREDLOG ZA GLAVNEGA UREDNIKA »KNJI2NICE REVOLUaONARNE TEORI-JE" IG0R BAVCAR, roj. 28. 11. 1955 v Postojni, absolvent FSPN. Sedaj profesionaino vodi marksistični center pri RK ZSMS- V ZSMS je aktiven od I. 1974. Bil je čhn predsedstev OK ZSMS Ljub^ana-Si^a, OK ZSMS Ljubljana- Bežigrad ta čkn predsedstva UK ZSMS Ljubljana. Aktivno je debval v uredništvu časoptsa Tribuna kot urednik za univerzo, teorijo. Biije tudi glavni in odgovomi urednflc Tribune. Pri časopisu Tribuna sedaj opcav^a še dolžnost urednaca za teor^o. Na področju teoretičnega w publicističnega deb je objavil več teore*ičnili člankov, opravil pa je tudi veliko števiio predavanj za Čbae ZSMS. Je tudi član sekcge za idejnopolitično izobraževanje pri Marksističnein centru CK ZKS. Clan ŽKS od ieta 1973. PREDLOG ZA ODGOVORNEGA UREDNI- KA ,JO^JIŽNICE REVOLUOONARNE TEORIJE" TOMAŽ MASTNAK.roj. 25. 10. 1953 vCelju. Po dlpiomi na Fakulteti za sociobggo, polhične vede in novinarstvo je vpisal in uspešno končal magisterij na oddelku za fibzofijo Filozofske fakuhete v Ljubljani. Od leta 1977 deia kot urednik za rrtarksistično litdratuio pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Bil je tudi član uredništva časopisa Tribuna in je še član uredništva Časopisa za kritiko znanosti. Prav tako je Č3an Sekcije za • marksistično publicistiko Marksističnega centra pri CK ZKS ter član Odbora za knjigo pri Kukurni skupnosti Sloveniie. Čian ZKS od Ietal971. PREDLOG PROGRAMA UK ZSMS UVOD Sedanje razmere v visokem šolstvu in v družbi pasploh zahtevajo angažirano, zavestno delo vseh socialističnih subjektivnih sil, med njimi tudi ZSMS. Obstoječa gospodaiska kriza je v veliki meri posledica neaktivnosti, prav teh sil, ki so stale (in še stoiijo) na pozicijah popolnega podrejanja okojju in razmeram, prepričanju o popolni obbsti abstraktivnih forumov m individumov ali pa vsemogočnosti t.i. objektivnih pogojev, na katere se ne da vplivati. ; Zato so te sile velikokrat pasiven spremlje-valec dogodkov in niso pripravljene prevzeti odgovornosti za razvoj in spreminianje razmer. Zato so lahko prevladala stihijska gibanja v gospodarstvu in administrativno birokiatsko ukiepanje kot odgovoi (rešttev? !) na to. S tem je boj za samoupravljanje ostal pri frazah, kar pomeni, da nimamo opraviti le z gospodarsko krizo, tcmveč tudi z družbeno krizo,reševanje ene brez druge ni možno. Zato je nujno, da se Zveza socialistične mladine Sbvenije na Univerzi E. Kardelja v. Ljubljani konsoUdira in postane realna sociali-stična subjektivna sila, ki bo svojo aktivnost usmerila v temefjna razredna protisbvja naše družbe, predvsem pa na tista področja, od katerih je neposredno odvisen pobžaj študenta ter vsebina in oblike visokošolskega študrja. Osnovne postavke debvanja UO ZSMS morajo biti: l)deb med Ijudmi in z njimi 2) idejno osveščenost m jasno usmeritev v socialistično samoupravljanje kot politični in ekonomski sistem To pomeni.da moramo stalno krepiti idejno j in teoretsko osnovo dela v ZSMS na vseh nhojih, tako z neprestanim izobraževanjem kot j s sprotno analizo konkietnega stanja in to uporabljati za krepitev delegatskega sistema, samoupravljanja kot političnega orožja v boju za socializem. Prav del^gatski sistem je mesto, I kjer je potrebno uve^aviti skupne interese proti parcialnini. Za uve^aVitev te usmeritve je potrebno voditi brezkompromisen spopad z oportunizmom v ZSMS in uveljaviti osebno odgovornost članov in kotektivno odgovornost organovZSMS. Posamezne akcije in ukrepi ZSMS morajo biti tako zastavljem, da bodo sestavni del boja za tiofeoročne cilje, ne pa le trenuten ukiep za ftšenje problemov. Ker politično deio UO SMS obsega problematiko, ki je pogosto širša od zgolj univerzitetne, mora biti iniciator aktivnosti tudi v širS družbeni skupnosti in koordinirano debvati skupaj z drugimi subjek-tivnimi silami. Konkretno pomeni takšna usmeritev organi-zacije, da javno zavzema stališča, postavlja zahteve, sprejema nabge ob vseh šrršlli problemih družbe in še posebej'študentov, da vsebinsko pripravlja zbore študentov, da se preko srojin članov vključi v vsa področja, kjer Studentje živijo in deiajo in na ta način tudi preko klubov in društev uresničuje svojo frontno usmeritev. Pri tem ne smemo dopusthi, da bi forumi odločali o delu npr. društev - lingo ZSMS je treba zagotoviti (se zanjo boriti) preko članov ZSMS v teh diuštvih in v drugin okoljih, kar pa zahteva od njih veliko samoiniciativnosti in prevzemanje odgovornosti. S tem je potrebno oživiti področja in zagbtoviti vpliv ZSMS od, obštudijskih dejavnosti do mednarodnih odnosov. Za svcje deb na vseh področjih in nivojih moramo v čim večji meri izkoristiti Tribuno, Radio študent in Časopis za kritiko znanosfi -tako za informiraiiie kot za teoretsko izobraže-vanje in analizo Konkretnosti. Da bi lahko Čejansko zaobjeii vsa ta področja s specifičnimi problemi v enotno akcijo ZSMS, se niorajo nsmeritve: stališča in naloge oblikovati na tematskih probjemskih konferencah univerzi-tetne organizactje ZSMS na eni strani in z dosiednim uveljavljanjem samoupravljanja z delegatskim, tako da zaživijo in se vsebinsko okrepijo zbori študentov in Studentske dei^ga-c^e v celoti in v medsebojni povezavi. Pri tem je potrebno najti oblike, katere bodo uveljavile direktno odgovornost delegacij zborom študentov in zagotavljale koordinirano nastopanje delegacij, npr. konference delegacij. Pti problemih, katearih zahtevajo usklajevanje (poenotenje stališč brez kompromisov) nujno izvesti po čim bo^ demokratični poti (npr. skupni zbori), ker samo tako sprejemanje sklepov zagotavlja tudi njihovo široko izvaja-rge. Priprava in izvedba takšnih zborov indelo delegacii je bistveno področje dela tako ZSMS kot ZK, ki morata zagotoviti tudi širdko informiranje. Tematske konferenbe ZSMS morajo biti vsebinska podlaga za delo organizacije na tem podro^u. Glede na stanje, v katerem smo, se postavljajo kot prioritetni naslednji sklopi - družbenoekonomski odnosi v visokem 5olst\-u (pedagoško in raziskovalno delo> s politično oceno razmer na univerzi - socialni položaj študentov z analizo mehanizmov, s katerimi se ta pobžaj urejuje - kvaliteta študija in znanstveno-raziskoval-no deb študentov - obštudijske dejavnosti (druavene oigani-zacjc, šport). Zastavitev konkretn^a reševanja problemov nx»ra biti usmerjena predvsem v delegatski sistem tako na nivoju oddelkov, fakultet in univerze, kot v posebne izobraževalne in raziskovalne skupnosti ter direktno preko ZSMS v družbeno-politične zbore. Konkretizacija nalog 1. Vsaj enkrat mesečno izvedba tematskih sej UK ZSMS, ki dobčajo politične usmerftve. Konference pripravljajo debvne skupine, kijih imenige predsedstvo UK ZSMS. Teme - diužbenoekonomski odnosi v visokem iolstvu s politično oceno razmer na univerzi L u - socialni pofožaj Studentov -r->.^ - kvaliteta študtja in znanstveno raziskoval- > !b no deb študentov Ž § - obštudijska dejavnost .* 3 2. Deb z delegacijami študentov na vseh '^ S nivojih in priprave zborov študentov, kateri &% "Hiorajo vsebovati naslednje v^binske elemente " g, ' — analiza konkretne situacije g> "1 - način pristopa k akciji +> « - konkretne zadolžitve fti tem je potrebno zagotoviti tudi izvajanje Silne muke razprav, pogovorov in vsakršni napori delovne skupine za pripravo program-sko-volilne seje Univerzitetne konference ZSMS Ljubljana so v četrtek, 12. 11., slednjič pripe-tUe z ustreznimi materiali opremljeno konfe-renco. Pripetilo se je tudi šestnajst predstav-gji nikov 00 ZSMS Univerze Edvarda Kardelja, ki :•::;: so zašli v predavalnico FNT-montanistika rav-$:;: no v času, ko naj bi se začela seja, in zakrivili, :•:;:;! da se je le-ta tudi zgodila. Prav teh šestnajst ,:;!;:;: lahko obtožimo tudi za nesklepčnost prisotnih W& - če bi se tedaj ne znašli tam, bi konference ;$:$? sploh ne bilo in pripravijalcem bi ostalo nekaj žx$i več ^asa zagojenje iluzij. Preostane jim le, da se ;!::::;:;: ^prašujejo, ali je bila konferenčna pobuda pre-:;:;:;:|:i: zgodnja ali prepozna, nam pa, če je sploh bila L§&L pobuda. «WŠ ^a osišče razprave je bil ponujen ftredlog «?:?•: programa UK ZSMS, ki je bgična posledica in giljg! vzrok Poročila o delu UK ZSMS za obdobje W$& januar-oktober 81. Družijo ju pavšalno navrže-:|ij:|:;:|i;:| ne splošne ,,ugotovitve"; ki se neobvezno in ne-$L?:$ obvezujoče vlečejo ena iz druge in ki so očitno :|i§:$|:§ spodletel poskus analize situacije na Univerzi :&::;:•:• Edvarda I^rdelja. To je potrdila že udeležba na ^:$šS: konferenci, zlasti pa odziv prisotnih delegatov $$:Ll-i:- na »j*22^'** z* kar sta se hotela imeti Poročilo in $$$$& Program. SŽiŠiŽS Delegacija iz baze je namreč odgovorila z $:::?:'•:•:?: molkom, ki ga je skušalo detovno predsedstvo ••i'::;:|:;i|:;:::; razložiti le na dva naLina, namreč: :§SŠi§i§ ^' prisotni Poročila o delu in Predloga pro-Y>:§l$|::$ &3m& niso prebrali oz. obravnavali v svoji 00; $i?i?Ž? ^. z napisanim se vsi strinjajo. •^'^^•••^35116-^ ^ ie izoblikovala vsaj še ena možna :$•$:$&:?• "»erpretacija, ki jo je konferenca tudi potrdila. $$•&$$:& Nekateri delegati so se po izzivanju le opogumili §1 "U II ii*a in spregovorili o vsakdanjiku, s katerim se uoa-dajo na vsaki fakulteti po svojih specifičnih možnostih in zmožnostih, npr. o kiubih štipen-distov, ki zaenkrat deli^ejo le po teritorialnem principu (po občinah) in kjer soočajo svoje in-terese štipenditorji in štipendisti. Predlagali so, da bi podobne oblike dela uvedli tudi na fakul-tete, saj bi ta dokaj oprijemljiv, če že ne kon-kreten problem, gotovo pritegnil precej študen-tov, s tako organizacijsko obliko pa bi tudi pre-segli privatno in posamično ukvarjanje s štipen-dijsko politiko in hkrati zagotovili boljšo infor-miranost. Mladinska organizacija lahko le tako preraste svojo amorfnost ,,ukvarjanje s samo seboj", torej s tem, ali naj splohobstaja. Njeno gonilo v zdajšnjem univerzitetnem prostoru so lkhko le specifični interesi študentov, ki se mo-rajo soočati z drugimi in ob tem ostriti lastna stališča ter argumente. Čeprav je ostal predlog neizoblikovan in ne-dodelan, kaže na zavzetost in organizacijsko iniciativo, ki se na posameznih fakultetah pri-lagaja različnim pogojem. Takšni zastavitvi dela se Program izogne in ostaja pri piidiganju o konkretnosti, ki jo ra-zume takole. »Konkretizacija nabg: nastaja le sebi v namen, avtorjem v tolažbo. Zato pa z izgovorom, da je delo obsežno, se jim ni treba lotevati česa bolj bolečega ... Ta zavora je razvidna tudi iz ,,Osnovnih po-stavk delovanja UK ZSMS", kot jih deklarira Prbgram: „ 1. delo med ljudmi in z njimi 2. idejno osveščenost in jasna usmeritev v socialistično samoupravljanje kot politični in ekonomski sistem." Že prva točka kaže na to, da se ima UK ZSMS za .^avestno subjektivno socialistično sib", ki je ne gane potreba po spreminjanju same sebe, da je torej nad ,,ljudmi" lebdeči po-sebek, ki se včasih izrecne odloči, da se bo spustil mednje in se z njimi osveščevalno in usmerjevalno ukvarjal. To je tudi ovira, da bi UK brala svoj Program drugače kot ga piše, morda kot simptom svoje lastne pozicije in s tem izhodišča vsakršne ana-lize. Ob Predlogu programa pa se moramo ustaviti še pri točki, ki zadeva informiranje. Zapisano je, ,,da moramo za svoje delo v čim večji meri izkoristiti Tribuno, RŠ in ČKZ - tako za infor- i r;nr7i7oSt t^m^^h «*¦»!• *°t zateoretsko izobraževanje in analizo Tudi konferenca je po svojth močeh izrekla ,,mnenja in priporočila'" da je nujno zagotoviti Konference pripravljajo debvne skupine, ki jfli imenirie predsedstvo UK ZSMS. Teme: - družbenoekonomski odnosi v visokem šol-stvu s poHtično oceno razmer na univerzi obojestranski pretok informacij na relaciji fa-kulteta - UK ter RŠ, Tribuna in ČKZ, toda pri "5" al •sg, sklepov, za kar smo kot družbeno politicna ^o o^^S »"g*« organizacqatudiodgovorni. *i-^ °n 2 S 3. Organizirati reševanje konkretnih problemov S ** « jr_ "i g > študentov po oddelkih in VDO-jih. ^sastž^r 4. V 00 ZSMS, UK ZSMS in na sejah UK B^ | «^« 2.2 I. & & i.!!s MSS? MSra knkretiza s,^tT^°uSrcJtt cije miranje je informacija, to lahko potrdi primer ZSMS sprotno idejno politično ocenjevanje - razmer v svojem okolju - debvanja ZS MS ' J3 &?& S 5 - dela sanroupravnih teles in študentskih ^ JslS«osj ^ISR a-a a<- c 32 n o—¦ \n 5rS aktivistov, toda deluočm fta ^I«Jf P° Tribuhe.ki ne inforinira, ne problematrzira in defimciji ne pridejo do zivega mti izku^je iz ^ { Univerzi;hkrati pa je prav mihove lastne, neposredne zgodovme. Vsako ji,javil0StJ najzgovomejša informicija o jeno predvsem v pripravo gradiv in analizo smo npr. pred dobrim mesecem poslali na vse raW' (Poroailo), dokler z totato. rojdne OOZS&SvTlaT^kTd ia^Tdopi^ vajo - za takšne razmere - gigantskih akcij, K{' kakršna je bUa npr. priprava in izvedba lansko- Pokončajmo to odvečno mesto z neumest- letne ankete o zivljenjskih pogojih študentov, se ^U^S^^^^^^ morajo ustaviti na pol poti, namreč tam, kjer bi »^.aeiovne organizacije zaceli v Uiuveratas morali podatki, *Slt«Sw' in »««11« titnti ^.-^ ^^ razen lmena Edvarda Kar" odstotki in številke postati orožje in argument. Vsaka nadaljnja anketa še delja. dentskiSER *iqga mstatus ^*r™« ¦ i kno ima qi»i RfeJSevvanvi ewanyu Sq> Kot inn obfubiK v prvi »evilki TRlBUNE, bomo v btoinjem btu (iobkam savada) skuiaii več pozornosti potvctiti študantskemu cantru (§C), pa ns nmo ntemu, kot debvni oraarizadji posabnaga družbanaga pomena, •mpak tudi Dabvnim enotam (DE), ki so notranji tastavni defi ŠC, kjer prav tako potekajo dobčana samoupravljalska funkdja. Dajftvo je, da sta »bK{L •n bada" ŠC zasbpib gbbjo anaKzo potameznih anot v okviru ŠC. če so se anote obravnavab, so se b v odnosu do ŠC, v smislu korittnosti aS nakorictnosti, materialne tavada, nito pa anafiztraN stanja v posimaznih anotah; va> je ostab I« na rahdjah. Tribuna oz. čtani in načbni uredniftva za univarzo ti bomo prizadavaK, da anafiza teh pojavov n« bo ostajab zgol| na ravni tpoznavanja obstojačega, težil bomo pradvsem h kritičnemu vradnotanju in odpravljanju negativnih odkbnov, ki zavirajo prizadavanja za uvafavljanja samoupravljanja v SC. DE ŠS je vsekakor tista dabvna anota, ki zasluži gotovo posabno pozornost, na ie v katagoriahem, itudentskem prostoru, ampak tudi v druibsnem naspbh. Kot uvod v problematiko ŠS objavljanio intarvjuja z vodjo DE ŠS, Roio Šiic, in novoizvoljano predsadnioo UK ZSMS, Viko Potočnik, ki sama na sebi kaieta na navidezno Jasnost, ki jo ima ŠS pri refevanjii tocialnoekonormkega pobžaja Studentov, in vidno najasnost, ki jo ima ŠS, kot debvna anota v okviru ŠC in kot debvna oiganizadja posebnega druibenega po mana. SKka vSSna Boiitnikovem tigu (it. 2) je iz dneva v dan ista. Nabho polna čakalnica, fcudentje čakajo na deb, ki jih objavlja rafarent preko mikrofona. Vpraiamo sa, kaj ta servis ponuja, kja ja pravzaprav motivadja za naravnanost ftudentov k delu. Je to potreba za dabm zaradi pbtreba same? Nevednež bi OBb prbtal na taka trditva, toda zajec tiči v povtem drugetn grmu. Sarvis, prvič, posreduje začama in občasna dala Studentom, drugič, motivadja Studentov ja tu pov»m jasna, na dab. ampak čim vis}e ume postavka. Bolja ja pbčano, manjia b ponudba, večje povpraievanja- Potrebe itudantov sa zradudrajo na naravne potrebe, v prevedenem smislu — pomanjkanje in tair^a po minimalnih potrebah vodita najpraj v zadovoljitev materialnih potreb. Gbdano z aksictenčnega vidika — tažnja po zadovoljavanju primarnih potrab (hrana, starovanja idr.) vodi ftudanta v prostituiranje, posebaj tiste, ki so iz sodalno ogrožanih druiin in braz štipandij. Škarje te na tak način tako ia bolj oifr, nj je jasno, da tudi kvalhata in uspainost itudija ne grasta v zaialjeno tmer, vw vodi v Sa vačjo sodalno difarancbcijo. Vtaki cituaciji se potam bhko tudi sprašujemo, kaj Ja kvaKteten in sprotni itudij, kako ga doatfii. Kot Je omenjano tudi v intervjuju, moramo vsakakor potegnhi črto med povpraiavaniem na SS in npr. izpttnimi roki, saj b večje itavib prosilcsv takrat, ko ni večjih obvaznosti, kar b povsam razumljivo tpričo dejstva,da ., ._.._.,_•._..*„,. na gra b za tttte najbolj ogroiena študente. ki z matarialnimi sredstvi, ki jih Na dru»' rtrani P8 ne smemo P°*«brti. da Jesocialni motiv SS *e zeb dobijo preko ŠS, zadovoljujajo osnovne, primarne iHrljanJska potrebe- gra "»čan, čeprav naj bi v ,,perspektrvi" ta funkcija SS odpadb zaradi urejanega tudi za druge katagorija holj afi rnani dobro shuranih študentov, ki n»t«r«a»nega pobžaja študentov m samoupravnaga združevanja sredstav. Se enkrat ja treba vedeti, da šele v perspektivi. (Srčno upam, da bom to zadovoljujejo tudi druge vrsta potrab t srodttvi, ki jih zadužijo z dabm prakoSS. dočakal.) Kot dokaz, da Je motiv Se vedno moCno prisoten, navajamo nekaj V aedai^em tranutku Ja vbga ŠS prav gotovo pracejSnia, saj pradstavEa «*«««'*n«h podatkov, za katere pa » v ŠS zeb skrivnostni, tako da imamo ^si -i—_: u_>^—. .: u..^__^.:. _i_ __i_: —.: x:..»—:.i^i. ^ «-------- .¦ zaradi tega manj podatkov, kot tmo pričakovali oz- hoteli. Vi bomo ostali b pri teh. Navsezadnje je deb ŠS javno, tako ja zapetano v ventil, skozi kateraga si Studemje ob stalnfrBrti živije^skih stroflcov oz. tl zaradi te»a man» P«1«1*1®^ kot tmo pričakovaji oz. hoteli. Vsakakor pa ne Itudantske koiarioe, zagotavljajo minimalna, oab aktistenčna materialra .. . . . -_. . ttatutu, posbval pe naj bi v imenu in interesu študentov, ne samo tntih na •radstva. R>stavQa pa *e združanem delu. drugo vpraianje, deianski pobiaj »n vbaa ŠS v rtatutu' posbval pa naj bi v imenu in interesu študentov, ne samo tntih na ,X>ni strani Sakerja". Prvi podatek je vzat iz anketa ,,Zivljenjski in itudijski S prodajanjem debvne sib v pogojih bbaovna produkdja m Jtudentia P0«0!1 »udentov". ki je zajeta 6190 vpbanih študentov v tatu 1981, kar prostituiraio. V »ituaciji, ko ja rtopnja rasti zaposbvanja administrativno P»>"*»« 32.2 % vseh vpbanih na marfoorsko in Ijubljansko Univerzo. bbkiram (ftevib zaposbnih ni padb, rasta pa itsvib nazaposbnih -tirtih Za dak> 1*&o ^ P°rabijo Studentje povprečno 3,3 ure tedensko; da ki so končali iob), ia zmeraj naraJča produktrvnort in podjetja z obrtoječo ***&> J*8*" »S. te odgovorib 26,6 % Studentov, in ti porabijo povprečno tehnobgijo iKejo pradvsam gibljivo in čim ceoojšo daovno sib. S tam 10 2ur na teden, zaortaledejavi»rti pa pnbližno 2 un tedensko. prepračuiejo npr. izpada proizvodnje (gra za nadomastib bolnih debvcav za ._ ^l^3*"'6 če d*° ***° ? in drugje ovfra Sudente,pr« »«*«J"je 481 tekočimtrakom,6imhitrejieopravibposameznihza6asnihkonkratnihdal) . <7* %) ^•^JJ l"ft?!?1rl'?'.da |lh^deJ° T^o ( '*2LP!L2Z\ Naiprimernajia debvna sib v teh pogojih Je tfcta, kt ni vazana in ki se ov*a vča«h. 1007 (17,9 %]»udentov debjrato ŠS neovira. 2507 (40,5%) prodaja (prostituira) za honorarni in na za radni otebni dohodek -to pa so *«*»"tov ne deb preko ŠS, 1470 (23.7 %) Studentov n. odgovonb na to titti študenti, ki se morak) preživljati z bstnimdabm.da 3tudirajo,in se bolj *P«fcnto. ai manj sami raproducirajo za družbane potreba. Finančni promat v ŠS §a 2!nmeria*e podatkov kažejo, da k, od skupnega Stevib vpisamh »udamov naralča, ponujana deb pa ao za krajfe obdobje in ftobfe pbdana, kar je * & tota 1976 debb 68 % v btu 1977 pa 75 %. $tem,da jo I^b leta 1977 bgična raakdja manjše ponudba in vefijaga povpraiavai^a. Torej kapitaltudi na razpobgo več del. Indeta; ftevib čtanov ŠS v btih 1977/76 je 127. Od na ta način znižuje strosVa, ki jih ima z raprodukdjo dabvna sib, in to tako, ^303 n»»«wh č"«noy v ŠSje bib 52 % čbnov brez »ipendij. da mu taisti ftudantb utt«rjajo ceb preMino vrednost. nimTjo pa skoraj W '—' ^«"«-•-'»-«« «—~h 1'*« *.^-,*«« «h i nobena izmad pravic, ki izhajajo iz data. Ko jih kaprtal ne potrebuja več, se jih kratko in mab znabi in to zato kottaki - armada razarvnodebvnasils. Ker itudent ni pogodbeno vezan, dabvnim organizadjam ni treba pbčevati dajatev. Tako tta zadovoljni oba strani, volk ja sit in koza oab. Pravica itudenta kot debvne tib i» zreducirana na pravioo deb z drulbenimi aredstvi, ki pa niao podbga za uresnieevanje Studantskih pravic, odgovornosti in odbSanja o rezultatih deb v zdruianem delu. V honorarnam delu študantov t« tako skrive nazakonita akumubdja aradstev, »j presežna vrednost, s katero bi moral razpobgatitudi študent, ostaja tisti dabvni organizaiji aK OZD, ki je »odenta nabta, ostab (10 %) pagre preko posrednika, to pa je SS, v Studenttki oanter. Vaikoit akumubdje in pretažna vradnost Je predvtam odvisna od spbinih gospodarskih gibanj, ki pa sedaj ne prosparirajo. SS tako poaredi^a tittih famoznih 10 % praseine vrednorti, za katero potam potaka bhka med zaintaresiranimi inttrtucijami znotraj SC, vendar o tam pozneje. Omenimo naj, da pri zapositvi prako ŠS Student ne pbčuje nobanih dajatav, prav tako pa ni toctaho zavarovan. Vsaka OZD, ki zaposli itudenta za krajfi čas, je po zakonu dolina tega itudenta tudi zavarovati za primer nesreče ali nazgode pri delu. Nattopijo pa tahnifina taiave, če OZD aK debvna organizadja potrebuje itudanta la za nakaj ur; tu potam ni časa za (kbpanje pogodbe in za zavarovanje. SS bi moral tu iskati reiitev v skbdu, ki bi omogočal, da bi itudanta avtomatsko zavarovaii in za kataraga bi morab dobiti poobbctib debvne organizadja, ki naročajo itudente. Na osnovi tega pa bi potam zaračunali sradttva za ta skbd. Sicar pa ža dosti pova nadadnja ikjotovttav: V ŠS «o bhko vpisani b itudentie, ne-Studentja oz. titti brez ttatusa pa na, saj za te, kljubtamu, da bi jim SS posredoval delo (pa jim ga ne),dalovneorganizacija inOZD-i niso priprav^eni pbčevati prispavka iz dabvnaga razmerja; tako status Studenta ni b koritt Studenta samega, ampak tudi korist dalovnih organizadj. Za mbjša in kot zanimivott podatek, da itudentja obiskujejo ŠS fe 13 let. 21. novembra bo namreč pretakb natanko 13 bt, odkar ja bib po skbpu Zvaze itudantov Jugosbvije in Univerzitatnega odbora Ljub^ana ustanovljana ta posabna storitvena dejavnoit. Ko opradeljujemo družbeno vbgo servisa, moramo izhajatt iz posebnaga družbanaga pomana dab, ki ga opravlja, in vzajemna povezanosti in pogojanosti med debm na ani strani in i* omanjanimi matarialnimi pogoji Sludentov in ufiancav na drugi ftrani. Šb naj bi potemtakem za dvojni motiv, ki naj bi ga imal ŠS pri ftudantih, na eni strani omanjani soctalni pri pramagovanju gmotnih teiav, po drugi ttrani pa naj bi ŠS dobival Sada^a vačji poman v tamem vzgojnoizobražavalnttn procetu oz, usmarjanem izobraievanju — v tmislu vključevanja mbdih v proces proizvodnje, nmoupravljanja ter na nazadnb približavanja deb in itudija stam, da jih usmarja na tiita področjadeb, ki ustrezajo stroki. S tam omenjam vaebino samih intervjuiav, ki bi ju dopolnil tar prikazal nekatare probleme iz drugaga zornaga kota. Ča ta vrnemo nazaj k motivom, je treba vedeti, da omenjani drugi mothr š« ni toKko priaoten, da bi sa trkafi ne prsa in gpvoriK, kako uspeino ŠS utmarja itudanta v njegovo bftno ttroko ftudija. Ca b SS uspab pribliiati ttrokovnost dab za to uspoiobltenamu itudantu, b to ia zmaraj bolj •tihijska potraba OZD, dabvnih organizadj, ki hočajo imati strokovno dab hitro in kvaKtatno opravlfano, kot pa posbdica organiziranaga dogovarjanja mad viami subjakti in objakti procesa deb, oz. Srše akcije. Enostavno S>vedano, gra za potrebo tbtaga itudanta, ki ja na svojem področju doma. e ta bo ŠS nt hotal približati drugamu motivu, to pa ja detavno angažiranja mbdih, potam sa bo moral ŠS povezati z instituc^ami usmcrjanaga izobrazavalnaga prboata tar s« organizirati z instrtucijami na tamoupravni osnovi. Imtitucionalna poti retevanje probbmatika ŠS bi bib potrabno najti zbsti v svetih VOZD, PIS ter ustreznih SIS, samoupravnih organih univarza in v tkupičimkam sistamu mesta Ljubljana. Kdaj sa bo zaL«b tar tudi končab to iskanja poti, za sadaj ni znano. V letu 1980 je bib v ŠŠ vpisanih 12.446 Jtudentov, od tega jih jedebb 8870, istaga bta je bib na razpobgo 34.434 zaposlitav. Od teh Je bib na aarvis oddanih 24.969 zaposlitev, Studantje sami pa so si naili približno 9465 zaposlitev. V prvih devatih mesevih bntkega bta ja bib izpbčano za 102.777.135,85 dinarjev Studentskih honorarjev, za btoftija bto nam tah podatkov ni uspeb dobiti, ker so nam jih po dolgotrajnam iskanju med goro papirjev Ijubeznivo odvzeli, s pripombo, da taga ne fmemo javno objaviti, oz. da ŠS za to ni pristojen ter da ie to stvar upravnega odbora ŠC. Tja sa ša nitmo napotiB, tako da smo gbda tega §e dolžniki. Kljubtamu smo za btos dobili podatek, da je vpisanih 13550 študentov, od tega jih je že dabb 9611. ča intorpretiramo podatke iz zgoraj navedene ankata, iz katera se bo dobil še marsikatari korirton in dragocen podatek, potam bhko postavimo žs prej omenjeno hipotezo, da porast zaposbvanja Studentov preko ŠS nagativno vpliva na kvaliteto Studija, oz. zavira uspešen Studij. Z manjSmi moinostmi za Studij pade tudi povprečje ocan, kar ima za podadioo zmanjianje itavib točk, ki opredeljujejo viSno Stipendija in s tem samo znižanje Stipendije. Zanimivo bi bib vkJeti, iz katerih fakultet se preko ŠS zaposluje najvač Studentov, predvidevamo pa, da predvsam iz tistih, kjer nimajo obveznih pradavanj, vaj oz. seminarjev. Prav tako bi bib zanimivo videti, s kakinim Stevibm so zastopani učanci srednjih Sol, kakSna je sodalnoekononska ttruktura Studantov, zapotbnih preko ŠS, treba bi bib videti tudi druge rebvantne podatke, ki so pomembni za razumevanje probbmatike ŠS in ftudirajočih. Vsekakor bomo te podatke skušali dobiti, sicer pa sa sprašujemo, komu so potem potrebni kupi papirja in formubrjav, če se jih na uporablja za obdebvo. So mogoče tam zato, da počivajo v arhivih kot kurivo za bodoče mrzb dni, sioer pa stroSki za izdebvo potrebnih formubrjev (vpisnih, za podaljšanja) verjetno niso tako majhni,gbdano z vidika njihove uporabnosti. Ta skrajnost se mi postavQa ob trdttvi, da bi statittična obdebva bib prevelik stroSke, vsaj taki so bili odgovori v pratekbsti ob dejstvu, da potrebe za obdebvo ni obSutib nobana institudja v okviru ŠC. Sicer pa bi bib izpolnjevanja žeomenjenih kartonov s podatki Studirajočega boljSa, tudi oenejie, ča bi sa b-to poenotib z vpbnimi kartoni na takuKetah, sevada pa je pradpogoj večja povazanost same univerze. V poročiKh, ki obravnavajo upravičenost združitve Studentskih domov in ŠS v Študentski oentar, ja rečano, da je bib to potrebno opraviti zaradi organizirane anarhije, ki naj bi jo zamenjal samoupravni ,,tribg" med uporabniki, dabvci in Studenti. Samoupravni sporazum ]a formalno ctopil v veljavo 1. 6. 1979. leta. Ža sama intervjuja pa na$ opozarjata na pomar^k^ivosti in nepravilnosti vdabvanju ŠC. Tako je to primer mpotreba po statističnih obdebvah podatkov, nejasen pobžaj in vbga ŠS v ŠC, nadebvanja tamoupravnih oiganov, UK ZSMS in Sa in §e. UpraviLeno se sadaj bhko sprašujemo, ali je bib prikljuL(tev ŠS v ŠC pravilna, je prinesb res toliko pozrtivnih alementov. V tripartitnem sistemu b skoraj pov«m odpovedab UK ZSMS, ki h kakrinikoli akdji tpbh ni pristopib, odpovedali so debgati v dobgatsksm sistamu, Sb b za spontanost, stiMjsko uva^avljanb in konfrontiranje parcbbiih interetov tar za vtakdanfi ampirizem (dabate preko okanc na iattarjih, gbj intervju) 6 prikljuLitviio v ŠC je ŠS izgubil »proste roka", čeprav naj bi bil ŠS samostojna obračunska enota — fiitti dohodak SS bi sa moral bčrti od dohodka ŠC po 111. fibnu ZZD. O deKtvi čistega dohodka odbfiajo v tripartitnem amoupravnem cistemu uporabniki - Univerza E. Karda^a, dabvci ŠC in Studentja oz. UK ZSMS. Pri združitvi Sudentskih domov in ŠS v ŠC, se sittemska reStav ni dovolj eneigično iskab, vsakotatno doseganja ikvkfnorti aK tažnje po njej tar $rrtev dejavnosti znotraj ŠC je pomenib odbganje tisteimka raStve. Tako je tudi ŠS vpadal kot ,^leu* ex madhina', ki je vbkel in vleče ŠC iz luknje, v kateri b vedno večja zadolženost oz. vedno večja izguba. Zaradi taga se je sedaj pojavil probbm ie pri obftudijskih dejavnostih. Pred zdruiitvijo ja bil' namreč ostanek dohodka ŠS namenjan za obftudijske dejavnosti in s tam ja tudi Tribuna dobivab svoj debi za tvojo dejavnort (preko UK ZSMS), po zdruiitvi ŠS v ŠC pa gre pri vseh obitudijskih dajavnostih zaradi pokrivanja izgub ŠC na sbbie. Od omenjanih 10 % dobi UK ZSMS za obStudijske dajavnott zeb mab, ia to pa se potem zreducira na posamazne dejavnosti, katerih debi ja pramajhen. Taklna pragmatiLna dejavnost na vodi nikamor, •amo ia podaljšuje agonijo, ki nedvomno obttaja. Oejavnost ŠS bi bib treba reguiirati zakontko, naj bi bil v tkbdu z zakonom o združenem delu, moramo pa pri tem osvatMti ša drugo stran t« medalje. Zakon sam po sebi ne reiuja ničasar, ča se subjakti taga na zavedajo, če je stopnja zavesti in družbenega ravnanja dabL za zshtevami. Opozarjam samo na to, da ne bi priib b do obravnave, kaj naj bi tistamska reStev v resolucijah prinasb. Tak način dab gr« amo v korist birokracija. Reiitev ni y razpravljanju o ttvarnosti na podbgi resolucij, ampak v tamam debvaniu in krairanju te stvarnorti. Za to pa »3 savada potrebni ^udje, ki bado dejavni na tem področju. Najbrž ni potrebno zopet ponavljati ugotovrtv«, da Studentje, da'egati v svetu ŠC in upravnem odboru niso ravno dejavni, prav tako fudi ne v bstnih okoljih. Rovedati pa }a vseeno treba, da je motivacik) dabgiranih moči dosači b z dejarako možnostjo vplivanja na deb. Nismo pa sbpi, da mad študenti ne bi vkfeli tudi takih, ki pravijo, da ja napommnbno •* ceta napačno sodabvati organizirano preko študantskih amoupravnih organov m UK ZSMS. Pri takih gra le za canano farso, obarvano z burioaznimi in oportunističnimi načeK. S takimi pogbdi in itališči spalii^ajo vodo na min prav tam, kjer žeb (hote aii nehote) obstoječa odnosa raproducirati. Ob trenutku, ko se je zamenjal kadar UK ZSMS, »a nahajamo pred nabgo, ki zahteva nadaljevanje začetega deb, ki ja bib oprav^ano na področju opradeljevanja vbge in itatusa ŠS oz. pri izpostavianju tn ratevanju socialnoekonomske probbmatika itudentov, kar vsekakor tudi vpfiva na idejnopo lit ične razmere na u niverz i. s Ce zaključim: za obstoječi sistem zagotavljanja uctreznana družbeno-ekonomskega pobiaja Studentov \a značilno ipontanOjparciabo rešavanja materialnih pogojev Studija, tako b tudi funkdoniranja SS kot vira sredstev za kritja izgub v ŠC. Na tako reševanje imajo odbčibn vpfiv sploina ekonomska razmare v naSi druibi. Zato sa v zaostranih shuadjah siabianfa družbenoekonomskaea pobžaja itudentov zatekamo k ukrepom, ki hitro, pa vandarb b začasno raSujajo omenjano probbmatiko. Nujnost tadanfega trenutka je toraj tako reievanja in zagotavljanje družbanoakonomdcaga pobžaja itudentov, ki bo zajab cebvitost ta probbmatika, njano povezanost in vpetost v uresničevanje sistama usmerjanega izobraiavanja, svobodne menjave deb tar kadrovske politike, ki tamelji na potrabah združenega ^------ . dodatnih sredstev ne bi mogli zagotoviti. ^ ^ \ _ B —potočnik 1 • , ODGOVOR: V letu 1972 smo računalni*o obdebli te podatke oz. sta- 4 tistične programe, ki smo jih ob koncu vsakega leta izdelali za potrebe L ftudantov o. UK ZSMS in Centra za razvoj Univerze. S priključitvijo k . Studentstomu oantru teh potreb pozneje ni bilo več, prav tako pa je sama * račurabi&a obdelava pomenib velik materialni stroSek, katerega je moral • opravičevati pred združitvijo ŠS, pozneje pa SC. Na upravnem odboru v M iibsbcu oktobru smo kot DE ŠS dali pobudo, da naj bi se računalniške obdabve statističnih programov zopet izvajale, predvsem zaradi tega, ker so § zanimive in ker bi na podiagi le-4eh pozneje lahko izvedli obširnejšo analizo. . Tako upamo, da bomo žeob koncu kobdarskega leta te podatke tudi dejan- 9 sko dobii in jih obdebi. O^ ¦*mk OOGOVOR: Žal vam na to vprašanje ne znam odgovorrti. Kot DE ŠS Y nismo od rakogar dobili želje, da naj bi se ti programi obdelali, prav tako je L za nas obdelava predstavijab dokaj veiik materialni strošek, poleg tega pa so * VPRAŠANJE: Iz prijavnih karto-nov za ŠS je lahko dokaj razviden socialni pobiaj študentov, ki debjo preko servba. Ali debte analizo tsh podatkov in kakšni so rezuhati? ) : * skupini, posebnega obravnavania taga področja pa ni bib, zato tudi mab \ vemo, kakšni so v bistvu problemi. statirtieni podrtld in pa t»nutni .,rotri" podatki p^vijo. da dela v svoI* USmer"V110 ^*«h v™*«*''**? V* " ***?*& " SSS^t^ti ^lrT iTS ----- - »~~-- »".. .«*" ' v Vopravljati kdorkoh. Ni pa bib izpaijana nobena akcija v tej fmeri, da bi strokt itudija več Studentov kot na ostaNh, za njih ,,tujih" deJih. Od septem-^ bra da^e, ss pravi v tem fobkem obdobju, pa se je srtuacija maloe spreme-nia, saj nimamo zadostnega števib Studentov, ki bi želeli delati v svoji^ •troki, tako da porabimo preoaj časa, da naidemo študante, ki bi prevzeli ^ takSnadeb. ' * dobčena urna postavka kot pa samo področje deb, ki bi bib zanj koristno. tStudentje z dobčanih Studijskih usmeritev opravljali dobčana deb. Večino študentov — saj vemo, zakaj iščejo deb na servbu - v veQi meri motivra VPRAŠANJE: Kakino viogo ima • ODGOVOR: V vzgojno izobraževalnem prooesu vklim SS kot povezavo po tvojem ŠS v vzgojno izobraže- fc med fakuhetami in neobvezno prakso Studentov v dabvnih organizacijah, kot vez med fakuiteto in delovno organizadjo. vainem procesu? -> ODGOVOR: S strani OZD posreduje ŠS predvsem najnujnejSa deia, vfc VPRAŠANJE: Kakšne so potrebe gospodarstva po »udentski delovni a%,do|0?G°VLRX;p!a^^T^0^^'!1 JL!!!!>žttmtS^SZ ^«r.^^^jr.wdfe^w^to-^^—^- |S3aSSSSSi3s3KSS2S ^ ¦ ? ^ta dab preko SS. Upam pa, da bomo v tem koncsptu povezanosti ŠS in rw marejo odtrgati od Studijskega deb. ODGOVOR: Do nekako 14dni nazaj bi bhko rekli, da smo imeli dovolj# Yf ^IHE: ^1"0 ^«1 n» zaposlit^, pwMemzafante;zadekleta5tudentkepajetrenutra> manjdela.kk upadto' .^1™*8 ** vedno d°vol5 Ve« Je proizvodnega dela, manj admtoistrativnih del, tako da smo bili L Ponudbjci zadovoljujejo Studentsko pretekRh dneh v rranjji krizi, kar se tiLe ponudb deb za Studentke. Prosilk^ PovpraSevanje7 je bib vefi, zaposlitav pa manj. • ^-------* ^ usmerjenega izobraževanja imeli več vpliva in mofii pri povazovanju in koordiniranju deb, pri pregbdovan|u kvalitete deb, ki ga opravfjajo Studen-• tje. ODGOVOR: Vradnotenje deb prepuSčamo debvnim organizacijam, kerl Iba» poznajn delo. Mi ga imamer sioer grupiranega in se na podbgi našegai bivtega oenika dogovarjamo z njimi, odbčitev pa je na strani debvnih orga-| nizacij samih. \ VPRAŠANJE: KakSni so kriteriji ,za dobčanje delovne sile v dogo-voru z delovnimi organizadjami? VPRAŠANJE: Kakšna ODGOVOR: Naročena deb cenimo od 50,55 dinarjev navzgor, opaiamo< pe, da $o za tista dela, za katera sa študBrrtja dogovar jajo sami. urne postavke ^ are6na^m7d^kt\,mun7 nafih, tako da je bolj smiselno, da sa mi dogovarjamo v njihovem J ^Lj_ ' «iovne utel je pov- niŽ|0 Od wm, ISHU oa JB UUIJ min«iiiUf va sa ¦•¦¦ uujinoijaiiiu « •fnivinii^ imanu. J ODGOVOR: Natem precej delamo. Menimo pa, da naj bi bil študent prifl VPR AŠANJE: Ali je študent v VMtem delu le pomoč pridelu vdelovni organizaciji. Študent je zdravstvenoj, pnmBru nesreče pri delu zdravstve-zavarovui, v primaru kakrSnekoli nesreče - iz naSli podatkov je razvidno," no zavarovan? d« ]• bib takih primerov zelo mab, morda manjie poškodbe na roki, na nogi || - — pa naradi študant vbgo v obiiki prošnje za odškodninske zahteve zatisti ^^S;—-----* čas, ko ni mogel prevzeti nikakrSnaga deb. V vseh sedanjih primerih so OZD T * tudi ugodno reSb proinje, mblirn pa, da bo treba vpraSanje zdravstvenaga * 4 zavarovanja reiiti v drugafini oblki. ¦ f OOGOVOR: Svojo dejavnost nameravamo razSrrti sfotokopirnioo,da bi* VPRAŠANJE: Vemo, da mariborski po hstni oani fotokopirali za Studente, drugače pa se v tej smeri ne bi^dajanja začasnih del tudi avtoSob, skripfc razfifjai, saj naj bi se sčasoma vključili v program usmerjanaga izobraže-LraZ$jrjtevdejavnosti? vanja, kar bo od nas dodatno zahtavab ie več deb; zaradi tega dejavnosti v || ta) smari n* bi razSrjaB. Studentski servb vključuja i skriptarnioo. Kakini so drugi načrti! ODGOVOR: Upamo, da v najicrajietn času. • VPRAŠANJE: Kdaj lahko priča-kuiemo fotokopirnioo? «•%»•»»» 8-8 ffl, ODGOVOR: Mislim, da smo okrniB dejavnost ŠS s tem, ko smo ga pri-"¦ključili SC, da ima mariborski servb dosti bolj proste roke, da se bhko giblje tfbolj sproščeno, kot se pa bhko Ijubljanski. Pobg tega ima ŠC svoje proble-_ me, s katerimi smo se v zadnjem letu predvsem ukvarjaliin zanamarjali ŠS. ^ ODGOVOR: Obratno, bil fc izpostavljen, samo dejansko pa mio proble- &udentom. 3|| \ R.enata 6alecl 2 Raknaprey KoraKa nazaY Grgko povojno obdobje se je odlikovaib po lzjemno hitri deagrarizaciji in industrializatiji dežele, katere označevalna gladina stopenj ekonomske rasti se je vzpenjala med najvige vEvropi. Prej pretežno kmečko prebivalstvo se je koncentrirab v velikih ekonomskih megaloposlih, kot sta Atene-Pirej inSolunzokolico, in večji del je s kmečkega pobočja zdrsel med proletariat, debma pa so se uvrščali med prostirajoče srednje sloje ma!e buržoazije s svojimi tigovinicami, obrtjo in malo industrijo. Te sociobške spremembe, kot so naraščanje proletariata na eni strani in razvoj malega kapitaia na drugi, so se vseskozi odražale v zgodovini političruh bojev, ki se giblje med mankom politike in oenzuriranimi poglavjidiktature. Posledica mednarodnega pobžaja Grčije in grškega notranjega položaja v drugi svetovni vpjni je bifizbruh državljanske vojne, v kateri so sodebvale partizanske sile medvojnega odporniškega gibanja pod vodstvom KP Grčije in monarhičru establishment, ki se je z izkrcanjem Angležev leta 1944 konsolidiral in se postopoma s svojo oblastio samonanašal po vsej Grčiji. Prvega septembra 1946 je bil pod sumljivimi okofiščinami izveden plebiscit, ki je Grčijo popeljal v monarhijo, katere zaslomba so bile angleške cete, ameriški kapital, in represivni državni aparat, v katerem je imel glavno besedo vojaški vrh. Preboden brez večje pomoči od zunaj in v pobžaju oz. zagati, ko se je z dohrskimi injekcijami začenjato prvo obdobje ekonomske prosperitete, ki je povleklo za seboj traditionalno kramarsko zavest Grkov, je bila revolucija, ki se je v svojih povojih crkljala po jugosbvansko, onemogočena in leta 1944 tudi dokončno zatrta. Toda če parafraziramo Lacana v seminarju Encore, dobi preidhodno smisel šele v naknadnem: predčasna revolucija je prisilila in potisnila na oblast najbo^ reakcionaine sile, dvor, vojsko, buižoazijo in jih kompromititala dvakrat hitreje, kot bi jih sicer kompromitiral zgodovinski proces. Zgodovina je na oblasti pogohnila in dvor in vojsko in buržoazijo, da bi v svojem spektaklu izvršila koitus, nato pa jih skozlala iz sebe. Buržoazija je slavila zmago in jo ovekovečila v ustavi z 11. januarja 1952, katere vsebina je bilarahb spremenjena in spolirana ustava iz leta 1911, ki je za seboj že imela neslavno preteklost (notranje krize v prvi svetovni vojni, abdikcijo kralja leta 1917 in njegov oome back leta 1920, revolucijo v letih 1921-22, republika 1924-26, nato diktatura in končno zopet monarhija z uveljavitvijo ustave iz leta 1911, po polnih 24 letih formalne veljave leta 1935). Ustava iz leta 1911 je odkrala vbgo tragedije, ustava leta 1952 paje bila njena farsa: bija je povod neprestanih bojev med političnimi voditelji v parlamentu in dvorskimi krogi, tako ,,idealno" zanušljena delitev obhsti med politično desnioo, monarhijo in vojsko pa je požrla samo sebe. Vrhunec napetosti, \ozliščna točka, preiom iealnega in imaginarnega, imaginarnega in realnega med temi tremi centri moči, od katerih bi rad vsak odločal brez obeh drugih, je bildosežen 7. julija 1965, ko je bil premier Georgios Papandreu s stojo vlado kompromisa, ki je šlatanje produkcajskih odnosov razumela kot najperverznejšo erotflco, postavljen pred vrata. Nova vlada Panayotisa Kanellopoulisa je napovedovala spbšne volitve za 25. avgust 1967,toda vojska je menila, da sta si parlament in kralj že zapravih svoji šansi in je pred napovedanim rokom za sp»šne volitve 21. aprila prevzela oblast v svoje roke. Graciozni baletni traboj je bil končan, rezilo je usekab v naslajevalcc Igre, začeh se je avantura- Kra§, ki se Je zbal za svoje privilegije in za kos pogače, ki mu ga je vojska vse bolj omejevala, je poskušal 13. decembra 1967 po:iovno vzpostavrti meščansko parlamentarno vlado, s katero bi se veliko laže igral politične igrice, kot pa da mu za vsakim dekretom, ki ga podpiše, stoji v ozadju uniforma z naperjeno puško. Njegov posku1; je klavrno propadel, tako da je bil prisiljen pobrati šila in kopita in zbežati v Rim. Edina dediščina kraljevine je ostalo ime. VojaŠka hunta se je v prvem obdobju vladanja oblekla v kraljevske kostume in se maskirala za n»narhijo. Tako ,,ljudje delajo svojo lastno zgodovino, toda ne delajo je, kakor bi se njim zljubito, ne delajo je v okoiiščinah, ki so si jih sami izbrali, temveč v okoliščinah, na kakršne so neposredno zadeli, kakršne so bile dane in ustvarjene s tradicijo. Tradicija vseh mrtvih pokolenj leži kakor mora na možganih živih ljudi. In ko se zdi, da si ravno prizadevajo preobrniti sebe in stvariter ustvariti, česar še ni bilo, ravno v takih obdobjih revolucionarne krize boječe zaklirgajo duhove preteklosti, naj jim služijo, izposojajo si njihova imena bojna gesla in kostume, da bi v tej stari, častitljivi preobleki in v tem izposojenem jeziku uprizorili nov prizor svetovne zgodovine". Ustava, ki jo je sestavila voiaska hunta po državnem udaru z dne 21. aprila 1967 in jo je dala, aranžirano z bajoneti, v potrdilo z referendumom 28. septembra 1968, je znatno zmanjšala vpliv dvora in pravice monarha, in sicer dvora, ki ga m bilo več, in monarha, ki je zbežal iz države v azil in ga tudi ni bib več. Poleg tega so odredbe ustave predvidevale vzpostavo Doma poslancev s 50 člani, toda z zeto zmanjšanimi pravicami do vlade, ki jo seveda več ali tnanj sestavljajo uniforme, ob tem pa ne bi posebej omenjali še paragrafov, ki so znatno omejili meščanske svobode in čtoveške pravice. Politično življenje v Grčiji je zamrlo in bik) zamrznjeno vse do leta 1973, koje za 29. jul^ vojaška hunta razpisala referendum o državni fonni: ali še naprej monarhija brez monarha alirepublika z vpjasko vlado in vojaškim predsednikom. Huntajereferendum dobro pripravila (beri: dobro zastiažik) in Grčija je stopila v obdobje druge republike.toda skozinapačna vrata. Po svoji obliki je postala unitarna, po vsebini pa totalitarna lepublika, s predsednikom, ki je imel karseda največja pooblastila voprav^aniu zakonodajne in izvršilne oblasti. Toda označevalni mehanizem ekonomske podstati je zopet napovedoval in izsiljeval spremembe v pravno političnj nadstavbi, kot so vice vcrsa spremembe v nadstavbi, tajanje eksekucije, sesedanje vojaške strukture obotavljajoče klicale k hitrejšemu razvoju produktivnih sil in produkcijskih odnosov. 25. novembra istesa leta je ena garnitura vojakov zamenjala na oblasti drugo, končno pa je ciprskakriza v poletju 1974 pognala vojake nazaj v vpjašnice. Ljudstvo je po do^em času spet zaplesato v čast boga Dioniza. Ta pa se je pojavil v obliki preroka Konstantina Karamanlisa, ,,starega demokrata", ki je za nekaj let pozabil, da je praktično mrtev, in je znal Ijudstvo navdušiti s svojimi obljubami, ljudsko navdušeige pa ga je iz izgnanstva pripeljab neposredno na krmilo vlade. Ižgledab je, da mu je Grčqa padla v naiočje kot zreb jabolko, zato si zdaj oglejmo, zakaj je jabolko spbh padb in kakšno je v svoji sredici. Nova demokracija, kot se je imenovala stranka, ki jo je ustanovil Karatnanlis, je namreč ,,verovala v pozavne, ob katerihbučanju so se sesedlijerihonski zidovi". Kljub pospešenemu ekonomskemu razvoju, predvsem mdustrije, je Grčija ostala pretezno Kmetijska in pomorska dežela v razvoju. Izgradnja industrije je v veliki raeri sbnela na ttgi pomoči. Tako je v obdobju od 1949 do 1962 dobiJa 1.785 mil^onov dolarjev gospodarske in tehnične pomoči (ter 970 milijonov dolarjev vojaSce), največ seveda od ,,strička Sama", prisiljenega, da je kot cirkuski akrobat med zahtevami grške in turške vlade, stalnimi spori, ozemeljskimi zahtevami in podobno. Še tista industrija, ki se je razvijala po vojni z ameriško pomočjo, je bila po svoji strukturi predvsem drobna in lahka, na primer prehrambena in tekstilna industrija (na podlagi ovčarstva). Stalni manko kapitala, surovin in energije je povzročal, da seje vsak kapttalist v tem pobžaju zanašal le nase in vodil produkcip, kakor se je pač znašel. Rezukat tega procesa je bil naravnost katastrofalen. Leta 1963 je Grčija štela 122.332 podjetg s 471.600 zaposlenih -torej po štiri v vsakem! V poznejših letih je sicer pilajalo do večje koncentracije in centralizacije kapitala, to pa je pov^ročab množične bankiote manjših tovarn, delavnic in obrti ter povečevab nezaposlenost in proletaiizatijo velikega dela prebivalstva, ki je bežalo v mesta.kot so Atene.Solun ali Patras, in tam iskalo rešitve. Del sproletariziranega prebivaktva pa se je odseljeval iz dežele in te številke so v šestdesetih letih dosegale okoli 100.000 letno. Tri četrtine si je izbralo gastarbajterstvo v Evropi, predvsem ZRN, četrtina pa je za stalno emigrirala v Avstralijo, Kanado in ZDA. Vendar pa živi na podeželju še vedno skoraj pobvica prebivalstva, ki pomeni za kapital stalni izvor rezervne debvne sile. Zaradi strukture grškega izvoza (tobak - 34,5 %, suho sadje - 14 Š, bombaž - 6 %, kože in usnje -4 %) itd. in zaradi cen na svetovnem trgu, kjer cene industrijskim izdelkom neprestano rastejo, cene kmetijskih pridelkov in suiovin pa se zniži^ejo, je zunar^e tigovinska bilanca vedno gtoboko pasivna-Grčija pokriva z izvozom le tretjino uvoza, vse drugo pa nakrpa skupaj z dohodki od turizma, s prilivom tigega kapitala, s krediti in z zunanjo pomočjo, zlasti pa z nakaziliizseljencevin transportnimi uslugaini. Pa še pri razširjanju pomorskega transporta ie Gičija skoraj popolnoma odvisna od tujine. Država, kije na sedmem mestu na svetu po velikosti mornarice, nima razvitega " " :va. Ekonomsko stagnacijo je spremljal stai način vladanja, katerega značilnosti so bili politični klientelizem in ceb družinsko pravo iz časov hegemonije pravoslavne cerkve. Sindikati so ostali pod nadzorstvom dižave in njena transmisija, dižavo pa je po letu 1974 predstav^ala Karamanlisova stiankaNova demokracija. ,,Ker.. zastopa demokrat mabmeščanstvo, torej prehodni razred, v katerem otopevajo interesi dveh tazredov hkrati, si domiš^a, da je spbh vzvišen nad razrednim nasprotjem. Demokrati priznavajo, da jim stoji nasproti privilegiran razred, toda demokrati sestavljajo z vsemi diugimi deli naroda ^udstvo. Kar oni zastopajo, je ljudska pravica. Za kar se zavzemajo, je ijudski interes. Zato jim pred bližajočim se bojem ni treba proučevati intwesov in pobžajev različnih razredov. Tudi nitreba.da bi svoja lastna s-edstva prenatančno pretehtavali. Dovoljje, da dajo znamenje, in ^udstvo se bo z vsemi svojimi neizčrpnimi viri pognab na zatiralce. Če pa se pri izvedbi pokaže, da njihovi interesi niso interesi in da je njihova moč nemoč, so krivi tega ali nesrečni sofisti, ki cepijo nedeljivo ljudstvo vrazlične sovražne tabore, ali armada, ki je preveč poživinjena in prezastepljena, da bi mogla videti v čistih ci^fli demokracije svoje lastno dobro, ali se je vse skupaj zrušib ob kaki podrobnosti v izvedbi, ali pa je nepričakovano nakliučie za zdaj igro skazib. Vsekakor prihaja demokrat iz najsiamotngšega poraza pravtako brezmadežen, kakor je po nedolžnem zabredel vanj, le na novo prepričan, da mora zmagati in da njemu samemu in njegovi stranki ni treba opustiti starega stališča, temvec nasprotno, da nx>rajo razmere dozoreti igemu v prid," pile Marx v 18. brumairu. Skoraj neveijetno je, kako je Marx pred 130 leti živel v Grčiji sedemdesetih let naJega stoletja. Kot da bi iz konkretne grške dejavnosti črpal gradivo za svoje splosne zakone. Demokrati Nove demokradge so prisegli pri Zevsovem merjascu na kapital in na svojega. preroka Karamanlisa, iz katerega ust so frleJe floskule o .^premembah zaostrenih gospodarskih in družbenih odnosov," kar jim je prinesJo preprič^ivo zmago na prvih volitvah feta 1974. Stranka se je napeb kot penis in demokrati so bili gbboko prepričani, da je nefrustrirano seksualno razmerje z »liudstvon)" možno. Edini uspeh Karamanlisa v obdobju 1977, ko je na zunaj izgledab, da mu sledijo vsi razredi in vsa razredna nasprotja, se rezonira na vzpostavitev politično pravne nadstavbe meščanske parlamentarne demokrac^e. Ni se JotO nobene izmed tako obljubljenih temeljnih notranjih reform, tako da so družbeni odnosi ostajali na mvoju, doseženem izpred vojaške diktature, oblast pa je želel utrjevati z ZMianjepolitičnimi potezaxni, med katerimi še posebej izstopa cilj, zasidratigrško ladjo v pristanu EGS. Že na naslednjih volitvah leta 1977 je najhigši tekmecNove demokraciie in Karamanlisa - vsegr^co socialistično gibanje (PASOK) - dobib 25 % glasov in 93 poslanskih mest, medtem pa je za Novd demokracgo glasovab 42 % volilcev, kar ji je prinesb 200 poslancev v parmalentu, penis stranke pa je vse bolj nemočno bi^ljal. V tem času se je dal Karamanlis izvoliti za predsednika republflce, to mesto pa zahteva, vsaj formaino.politično abstinenoo v strankarskih bojih. Nova demokracija je bila po odhodu Karamanlisa podobna praznemu sodu, katerega vino je popil, sq je bila cetotna strankarska stridctura ukrojena po njegovih personalističnih značilnostih. Karamanlis je ovenčal glavo Nove demokracge z vencem trtinih listov, v usta paji vtaknil svoj predsedniškiobobs, kot plačib za brod čez reko Stiks, ki ločiqe žive in mrtve. Erozivni proces je stranko vse bolj krušil; Ralis, novi voditelj stranke, pa je bil le bleda Karainanlisova kopija. Tudi pred zadnjimi volitvami je izžareval značilni obvezni optimizem demokratov in skušal v vsem posnemati svojega predhodnika. A ..nobena stranka ne pretitava bolj glede svojih sredstev kakor demokratična, nobena se glede pobžaja ne vara lahkomiselneje". ,,Ljudstw" je zavrnib to, kar mu je Nova demokracija ponudiia, ker to ni bilo Tisto. Preidimo zdaj na drugo nfflvečjo gršiko stranko -PASOK, saj tretja siJa, KP Grcge, po odcepit\i nadve wdstvi ,,v domovini" in ,,v tujini *, taka kot je zdaj, nima realnih možnosti posega na oblast. Georgios Papandreu, oče Andreasa Papandita, ki jc v letih pred voiaSko dflctaturo uveljavfl center kot najmočnejšo poutično sib v Grčiji, je takrat opisal svojega sina z nasiednjimi besedami: ,,Andreas deluje kot Itiri osnovne matematične operacge. SeSteva mi probleme, odšteva mi prijatelje, nuioži mi sovražnike in deli mi stranko" in tako opozoril na nje|ova preveč leva prepričanja, da bi se lahko |gral politični center. Andreas Papandreu je po letu 1967 v izgnanstvu ustanovil VsegrSko gibanje za nacionalno osvobodhev (PAK), v katerem je želel združiti Ijudi ne glede na rgihove politične opredelitve, jedro pa so sestavljali marksisti dvom^ivega marksizma. Ko je bila diktatura pometena s političn«a prizorišča, se je vrnil v Grčlfo in ustanoviJ Vseerško socialistično gibanje (PASOK), v katerem so zbledeli še zadnji ostanki marksizma, kar je pokazal tudi program stranke s swjo reformistično socialdemokratako usmeritvijo. Marx pravi: ,J^a različnih oblikah kstnine, na socialnih eksistenčnih pogojih se vzdigige oeh vrhnja stavba različnih in svojevrstno izoblikovanfli občutkov. fluzg, načinov miS^enja in življenjskih nazorov. Ves razred jth ustvarja in oblikige iz svojih materialnih osnov in iz ustrezajočih družbenih odnosov. Posamezni individuum, ki jih dobiva s tradic^o in vzgojo, si lahko domiSja, da so to resnični nagibi in izhodišče njegovega debvanja... in kakor razlikujemo v zasebnem živ^enju to, kar čbveko sebi misli in govori, od tega, kar v resnici je in dela, tako moramo x boK razlikovati v zgodovinskih bojfli fraze in utvare strank od njihovega resničnega organizma in njihovih resničnih interesov, njihovo predstaro od njihove realnosti." Ko je bil Andreas Papandreu v izgnanstvu ali pozneje, na prvih volhvah leta 1974, ko STRAN 9 Videli smo, da je obtok denarja zgolj pojavitev metamorfoze blag ali oblikovne menjave, v kateri/s katero poteka družbena snovna menjava. Z menjujočo se vsoto cen cirkulirajočih blag ali obsega njihovih hkratnih metamorfoz po eni strani, z vsakokratno hitrostjo njihove oblikovne menjave po drugi strani bi morala s tem trajno ekspandirati ali kontrahirati celotna kvaliteta cirkufirajočega zlata, kar je mogoče le pod pogojem, da je celotna kvantiteta zlata, ki se zadržuje v neki deželi, nenehno v menjujočem razmerju do kvantitetedenarja, ki se zadržuje v cirkulaciji. Ta pogoj je izpolnjen z obrazenjem zaklada. Če cene padajo ali hitrost cirkulacije raste, tedaj absorbirajo zakladni rezervoarji tisti deldenarja, ki je izločen iz cirkulacije; če cene rastejo ali hitrost cirkulacije upada, tedaj se odpro zakladi in tečejo deloma nazaj v cirkulacijo. Otrpbst cirkulirajočega denarja v zaklad in izliv zaklada v cirkulacijo je trajno menjujoče se oscilirajoče gibanje, v katerem je preveganje/prevladanje ene ali druge smeri določeno izključno z nihanjem blagovne cirkulacije. Zakladi se tako pojavijo kot dovodni in odvodni kanali cirkulirajočega denarja, tako da zmeraj cirkulira samo tisti kvantum zlata kot kovanci, ki je določen z neposrednimi potrebami same cirkulacije. Če se nenadoma raztegne obseg celotne cirkulacije in prevegne/prevlada tekoča enotnost prodaje in nakupa, tako da pri tem celotna vsota cen, ki jih moramo realizirati, raste še hitreje kot hitrost denarnega obtoka, tedaj se vidno izpraznijo zakladi; kakor hitro pa je celotno gibanje nepričakovano zastalo ali se utrdila ločitev prodaje in nakupa, otrpne cirkulacijsko sredstvo v opaznih proporcih v denar in zakladni rezervoarji so polni preko običajne poprečne ravni. V deželah s čisto kovinsko cirkulacijo ali z nerazvito stopnjo produkcije so zakladi neskončno razdrobljeni in razsipani po vsej površini dežele, medtem ko so v občansko razvitih državah koncentrirani v bančne rezervoarje. Zaklada ne smemo zamenjevati |Z rezervo kovancev, ki sama obrazi sestavni del celotne kvantitete idenarja, ki se zadržuje v cirkulaciji, medtem ko je podmena za jaktivno razmerje med zakladom in cirkulacijskim sredstvom ppadanje in rast te celotne kvantitete. Zlata in srebrna blaga pbrazijo, kakor smo videli, prav tako odvodni kanal plemenitih Ikovin kot tudi latentni dovodni vir. V običajnih časih je za pkonomijo kovinske cirkulacije pomembna samo njihova prva unkcija.103 b. Plačilno sredstvo Obe obliki, s katerima se je doslej zlato razlikovalo od cirkulacijskega sredstva, sta bili ttsta: suspendiranih kovancev in \tista: zaklada. Prva oblika je reflektirala/odsevala, ko se je Dimogrede spremenil kovanec v denar, da se mora drugi člen B — 0 - BB - D - B, nakup D - B, znotraj določene sfere cirkulacije razdrobiti v zaporedje/vrsto sukcesivnih nakupov. Toda obrazenje zaklada je temeljilo enostavno na izolaciji dela B — D, ki ni prešel v D - B, ali je bilo samo samostojno razvitje prve metamorfoze Iblaga, denar, razvito kot otujeno bivanje vseh blag v nasprotju do cirkulacijskega sredstva kot bivanja blaga v njegovi obliki, ki se nenehno odsvaja. Rezerva kovancev in zaklad sta bila samo denar kot necirkulacijsko sredstvo, toda necirkulacijsko sredstvo samo zato, ker nista cirkulirala. V določitvi, s katero opazujemo denar zdaj, cirkulira ali vstopa v cirkuiacijo, toda ne v funkciji cirkulacijskega sredstva. Kot cirkulacijsko sredstvo je bil denar nenehno nakupovalno sredstvo, zdaj učinkuje kot nenakupovalno isredstvo. Kakor hitro je razvit denar z obrazenjem zaklada kot bivanje »bstraktnega družbenega bogastva in (kot) materialni reprezentant snovnega bogastva, prejme v tej svoji določenosti kot denar »sebne funkcije znotraj cirkulacijskega procesa. Če cirkulira denar kot zgolj cirkulacijsko sredstvo in zato kot nakupovalno sredstvo, totem je podmena, da si blago in denar hkrati stojita nasproti,da torej ista vrednostna velikost dvakrat/podvojeno azpoložljiva/prisotna, na enem polu kot blago v roki prodajalca, na drugem polu kot denar v roki nakupovalca/kupca. Ta hkratna eksistenca obeh ekvivalentov na nasprotnih polih in njuna hkratna snovna menjava ali vzajemno otujevanje ima s svoje strani podmeno, da se prodajalec in nakupovalec navezujeta drug na drugega samo kot posestnika prisotnih/razpoložljivih ekvivalentov. Toda, proces metamorfoze blag, ki plodi različne oblikovne določenosti denarja, metamorfozira tudi blagovne posestnike ali spreminja družbene značaje, v katerih se pojavljajo drug drugemu. V procesu metamorfoze blaga menja varuh blaga ravno tako pogosto kožo kot popotuje blago ali pridre denar v novih oblikah. Tako so si posestniki blag prvotno stali nasproti samo kot posestniki blag, so kasneje postali eni prodajalci, drugi kupci, nato vsakdo izmenoma kupec in prodajalec, slednjič bogati Ijudje. Tako posestniki blaga ne izstopijo iz procesa cirkulacije takšni kot so vanj vstopili. Prav res so raziične oblikovne določenosti, ki jih prejme denar v cirkulacijskem procesu, samo kristalizirane oblikovne menjave samega blaga, ki je s svoje strani samo predmetni izraz spreminjajočih se družbenih vezi, v katerih opravljajo posestniki blag svojo snovno menjavo. V cirkulacijskemu procesu je izvir novih prometnih razmerij/iz njega izskočijo, in kot nosilci teh spremenjenih razmerij prejmejo posestniki blag nove ekonomske značaje. Kakor se znotraj notranje cirkulacije denar idealizira in opravlja funkcijo denarja goli napir kot reprezentant denarja, tako daje isti proces kupcu ali prodajalcu, ki vstopa vanj kot goli reprezentant denarja ali blaga, torej predstavlja bodoči denar ali bodoče blago, učinkovitost dejanskega prodajalca ali kupca. Vse oblikovne določenosti, v katere se razvije zlato kot denar, so samo razcvet določitev, ki so vključene v metamorfozo blag, ki pa niso bile izločene v samostojen lik v enostavnem denarnem obtoku, pojavitvi denarja kot kovancev ali gibanju B — D — B kot procesirajoči enotnosti, ali so se tudi npr., kakor prekinitev metamorfoze blaga, pojavile zgolj kot možnost. Videli smo, da se je v procesu B — D vezalo blago kot dejanska uporabna vrednost in idealna rnenjalna vrednost na denar kot dejansko menjalno vrednost in sanno idealno uporabno vrednost. S tem ko je prodajalec otujil blago kot uporabno vrednost, je realiziral njegovo lastno menjalmo vrednost in uporabno vrednost denarja. Nasprotno je kupec realiziral denarjevo uporabno vrednost in ceno blaga, ko je otujil denar kot menjalno vrefinost. Dogodila se je temu ustrezajoča snovna menjava blaga indenarja. Živ procestega dvostrano polarnega nasprotja je sedaj znova razcepljen v svoji udejanitvi. Prodajalec otuji blago dejansko in sam sprva realizira njegovo ceno samo ideelno. Prodal ga je za njegovo ceno, ki pa bo realizirana ob šele kasneje določenem času. Kupec kupi kot reprezentant bodočega denarja, medtem ko prodajalec prodaja kot posestnik sedanjega blaga. Na strani prodajalca je blago kot uporabna vrednost dejansko odtujeno, ne da bi bilo dejansko realizirano kot cena; na strani kupca je denar realiziran dejansko v uporabni vrednosti blaga, ne da bi bil kot menjalna vrednost dejansko otujen. Kar je prej zastopalo vrednostno znamenje, simbolično zastopa sedaj sam kupec. Kakor je prej obča simbolika vrednostnega znamenja priklicala garancijo in vsiljeni kuiz države, tako osebna simbolika kupca sedaj zakonsko izsiljive privatne kontrakte med posestniki blag. Nasprotno lahko v procesu D — B otujimo denar kot dejansko kupno sredstvo in je tako lahko cena blaga realizirana, še preden je realizirana uporabna vrednost denarja ali blago odsvojeno. To se zgodi npr. v vsakdanji obliki prenumeracije. Ali v obliki, v kateri kupuje angleška vlada opij Ryotov v Indiji, ali tuji trgovci, ki so nastanjeni v Rusiji, večino ruskih deželnih proizvodov, Tako pa bčinkuje denar samo v že znani obliki kupnega sredstva in ne prejme zato nobene nove oblikovne določenosti 104< Zato se ne bomo zadrževali pri slednjem primeru, pripominjamo pa v zvezi s spremenjenim likom, v katerem tukaj nastopata oba procesa D — B in B — D, da postane zgolj mišljena razlika med nakupom in prodajo, kot se pojavlja neposredno v cirkulaciji, sedaj dejanska ^i/ei/a razlika, s tem ko je v eni obliki na razpolago samo blago, v drugi samo denar, v obeh pa samo ekstrem, ki daje iniciativo. Ob tem je obema oblikama skupno, dajevobeh na razpolago en ekvivalent samo v skupni volji kupca in prodajalca, to je volja, ki oba veže in prejme določene zakonske oblike. Prodajalec in kupec postaneta upnik in dolžnik. Če je igral posestnik blag kot varuh zaklada prej bolj komično vlogo, postane zdaj grozljiv, ko ne pojmuje sebe, temveč svojega bližnjega kot bivanje določene vsote denarja in ne napravi sebe za mučenika menjalne vrednosti, temveč njega. Iz vernika postane upnik (Besedna igra G laenbige - Glaenbigeri; prevajalka), pade izreligije v pravosodje (jurisprudenco). „1 stay here on my bond!"A V spremenjeni obliki B - D torej, kjer je blago na razpolago in denar samo reprezentiran, funkcionira denar najprej kot mera vrednosti. Menjalno vrednost blaga cenimo v denarju kot njegovi meri, toda kot menjalna vrednost, ki je izmerjena s kontraktom, ne eksistira cena samo v prodajalčevi glavi, temveč obenem kot mera kupčeve obvezanosti. Drugič funkcionira denar tukaj kot kupno sredstvo, čeprav meče predse samo senoo svojega bodočega obstoja. Vleče namreč blago z njegovega mesta, iz roke prodajalca v tisto kupca. Če dospe termin izpolnitve kontrakta, tedaj stopi denar v cirkulacijo, kajti menja mesto in preide iz roke minulega kupca vtisto minulega prodajalca. Toda v cirkulacijo ne stopi kot cirkulacijsko sredstvoali kupno sredstvo. Kot takšno je funkcioniralo, preden je bilo tukaj/prisotno, in pojavi se, ko je prenehalo funkcionirati kot takšno. Stopi v cirkulacijo mnogo bolj kot edini adekvatni ekvivalent za blago, kot absolutno bivanje menjalne vrednosti, kot poslednja beseda procesa zamenjave, skratka kotdenar, in sicer kot denar v določeni ipunkciji Votobčeplačilno sredstvo. V tej funkciji kot plačilno sredstvo se denar pojavi kot absolutno blago, toda znotraj same cirkulacije, ne kot zaklad izven nje. Razlika med kupnim sredstvom in plačilnim sredstvom je neprijetno opazna v obdobjih trgovinskih kriz. (Razlika med kupnim sredstvom in plačilnim sredstvom je poudarjena pri Luthru. Opomba vosebnem izvodu; po MEW.) Prvotno se pojavi v cirkulaciji sprememba produkta v denar samo kot individualna nujnost za posestnika blag, v kolikor njegov produkt ni uporabna vrednost /anj, temveč naj bo šele s svojo otujitvijo. Da bi lahko plačal na kontraktni termin, mora blago pred tem prodati. Povsem neodvisno od njegovih individualnih potreb je zanj prodaja z gibanjem cirkulacijskega procesa spremenjena v družbeno nujnost. Kot minuli kupec nekega blaga postane s prisilo prodajalec nekega drugega blaga, ne zato, da bi prejel denar kot kupno sredstvo, temveč da ga bi prejel kot plačilno sredstvo, kot absolutno obliko menjalne vrednosti. Sprememba blaga v denar kot sklepni akt, aLi prva metamorfoza blaga kot sama sebi namen, ki se je zdela pri obrazenju zaklada povezana s počutjem posestnika blag, je postala sedaj ekonomska funkcija. Motiv in vsebina prodaje, da bi plačali, je vsebina, ki izskoči iz same oblike/ima izvor v sami obliki cirkulacijskega procesa. V tej obliki prodaje izvaja blago svojo menjavo mesta, cirkulira, medtem ko odlaša s svojo prvo metamorfozo, s svojo spremembo v denar. Na kupčevi strani je nasprotno izvedena druga metamorfoza, tj. denar spremenjen nazaj v blago, še preden je izvedena prva metamorfoza, tj., blago bilo spremenjeno v denar. Prva metamorfoza se pojavi torej tukaj časovno za drugo. In stem prejme denar, lik blaga v njegovi prvi metamorfozi, novo oblikovno določenost. Denar ali samostojen razvoj menjalne vrednosti ni več posredujoča oblika blagovne produkcije, temveč njen sklepni rezultat. Ni potreben poseben dokaz, da izhajajo takšne terminske prodaje, kjer oba pola prodaje eksistirata ločeno včasu, samoraslo iz enostavne blagovne cirkulacije. Najprej prinese razvoj cirkulacijs s seboj to, da se vzajemno/izmenično nastopanje istih posestnikov biaga drug za drugega kot prodajalec in kupec ponavlja. Ponovljena iO. STRAN B rOCMlAATE SHAIUEMVCH "*' HAPOA« BCE t KHMrM } K VHEEHDMU I rDAY pojavitev ne ostaja 2golj slučajna, temveč je blago npr. naročeno za neki bodoči termin, na katerega naj bi bilo dobavljeno in plačano. V tem primeru je prodaja ideelna, tj. tukaj, juristično izvedena, ne da bi se blago in denar pojavila s telesom/meseno. Obe obliki denarja kot cirkulacijsko sredstvo in plačilno sredstvo tukaj še sovpadeta, stem ko blago in denar enkrat hkrati menjata mesto, po drugi strani denar.ne kupi blaga, temveč realizira ceno prej prodanih blag. Razen tega prinese narava vrste uporabnih vrednosti s seboj, da nisa dejstveno odsvojene z dejansko izročitvijo blaga, temveč samo s prepustitvijo tega za določen čas. Npr., če je prodana uporaba hiše za en mesec, je uporabna vrednost hiše dobavljena šele po preteku meseca, čeprav je prišla v druge roke na začetku meseca. Ker faktična prepustitev uporabne vrednosti in njena dejanska odtujitevtukaj časovno razpadeta, se dogodi realizacija njene cene prav tako kasneje kot njena snovna menjava. Slednjič privede razlika med trajanjem in obdoLjem, v katerem so producirana različna blaga, do tega, da nekdo nastopi kot prodajalec, medtem ko drugi še ne more nastopiti kot kupec, in pri pogostejši ponovitvi nakupa in prodaje med istimi posestniki blag razpadeta oba momenta prodaje tako, kot to ustreza produkcijskim pogojem njihovih blag. Tako nastane razmerje med upnikom in dolžnikom med posestniki blag, ki sicer obrazi samoraslo podlago kreditnega sistema, toda je lahko povsem razvito, preden eksistira slednji. Toda jasno je, da se z izoblikovanjem kreditništva, torej občanske produkcije nasploh, funkcija denarja kot plačilnega sredstva razširi na račun njegove funkcije kot kupnega sredstva in še bolj kot elementa obrazenja zaklada. V Angliji npr. je denar kot kovanci pregnan skoraj povsem v sfero detaljne in drobne trgovine, medtem ko obvladuie kot plačilnp sredstvo sfero velikih trgovinskih transakcij.1(^ Kot obče plačilno sredstvo postane denar obče blaao kontraktov — najrej samo znotraj sfere blagovne cirkulacije. 10° Vendar se z razvojem te funkcije postopoma razkrojijo vse druge oblike plačila v denarno plačilo. Stopnja, do katere je denar razvit kot izključno plačilno sredstvo, kaže stopnjo, v kateri se je menjalna vrednost dokopala do produkcije vnjeni širini inglobini.107 Najprej je množina denarja, ki cirkulira kot plačilno sredstvo, določena z obsegom plačil, tj., vsote cen odsvojenih blag, ne tistih, ki jih šele moramo odsvojiti, kot pri enostavnem denarnem obtoku. Tako določena vsota je dvakrat modificirana, prvič s hitrostjo, s katero isti kos denarja ponavlja isto funkcijo ali se množina plačil prikazuje kot procesirajoča veriga plačil. A plača B, na kar plača B C in tako dalje. Hitrost, s katero isti kos denarja ponavlja svojo funkcijo kot plačilno sredstvo, je odvisna po eni strani od prepletenosti razmerij med upniki in dolžniki med posestniki blag, tako da je isti posestnik blag upnik nasproti enemu, dolžnik nasproti drugemu itd., po drugi strani od dolžine časa, ki ločuje različne plačilne termine, Ta veriga plačil ali kasnefših prvih metamorfoz blag je kvalitativno različna od verige metamorfoz, ki se prikazuje v obtoku denarja kot plačilno sredstvo. Slednja se ne pojavi samo v časovni sukcesivnosti, temveč s to sploh nastane. Blago postane denar, nato znova blago in usposobi tako drugo blago, da postane denar itd., ali prodajalec postane kupec, s čemer postane nek drug posestnik blag prodajalec. Ta povezava nastane slučajno v samem procesu zamenjave blag. Da se pa z denarjem, s katerim je A plačal B, plačuje naprej: B C-ja, C D-ja, in sicer v hitro si sledečih časovnih prostorih — v tej zunanji povezanosti postane vidna že dokončana prisotna družbena povezanost. Isti denar ne teče skozi različne roke, ker nastopa kot plačilno sredstvo, temveč teče kot plačilno sredstvo okrog, ker so različne roke že udarile druga v drugo. Hitrost, s katero je v obtoku denar kot plačilno sredstvo, pokaže mnogo bolj globoko pritegnitev individua v cirkulacijski proces, kot hitrost, s katero je v obtoku denar kot kovanci ali kot kupno sredstvo. Vsota cen hkratnih in zato časovno drug ob drugem izvršenih nakupih in prodajah obrazi mejo za nadomestitev množine kovancev s hitrostjo obtoka. Ta pregrada odpade pri denarju, ki funkcionira kot plačilno sredstvo. Ce se koncentrirajo na enem mestu plačila, ki jih moramo opraviti hkrati, kar se najprej dogodi samo na velikih zbirališčih blagovne cirkulacije, tedaj se plačila izenačijo kot negativne velikosti med seboj, s tem ko mora A plačati B, obenem pa prejme plačilo od C itd. Vsota denarja, ki je potrebna kot plačilno sredstvo, ni zato določena z vsoto cen plačil, ki jih moramo hkrati opraviti, temveč z večjo ali manjšo koncentracijo teh (plačil) in velikostjo bilance, ki preostane po svoji vzajemni odpravi-z-ohranitvijo kot negativna ali pozitivna velikost. Posebne institucije za te izenačitve nastanejo povsem brez razvoja kreditništva, kot npr. v starem Rimu. Obravnava tega pa sodi ravno tako malo sem, kot občih plačilnih terminov, ki se povsod utrdijo v določenih družbpnih krogih. Tukaj le pripomnimo, da so znanstveno raziskali specif ični vpliv, ki ga imajo ti termini na ppriodična nihanja v kvantiteti denarja vobtoku, šele vnovejšem času. V kolikor se plačila izravnajo' kot pozitivne ali negativne velikosti, se ne dogodi nikakršno vmes-dospetje dejanskega denarja. Tukaj se razvije samo v svoji obliki kot mera vrednosti, po eni strani v ceni blaga, po drugi strani v velikosti vzajemnih obligacij. Razen svojega ideelnega bivanja ne prejme menjslna vrednost tukaj nobenega samostojnega bivanja, niti ne bivanja kot vrednostno znamenje, ali, denar postane samo idealni računski denar. Funkcija denarja kot plačilno sredstvo vključuje torej protislovje, da učinkuje s svoje strani, v kolikor se plačila izenačijo, samo ideelno kot mera, po drugi strani, v kolikor moramo dejansko opraviti plačilo, vstopa v cirkulacijo ne kot izginjajoče cirkulacijsko sredstvo, temveč kot mirujoče bivanje občega ekvivalenta, kot absolutno blago, z eno besedo, kot denar. Kjer se je torej razvila veriga plačil in umeten sistem njihovih izenačitev, tam se denar I Hn&mm, preobrne pri pretresih, ki nasilno prekinejo tok plačil in motijo mehanizem njihove izenačitve, iz svojega vplinjenega namišljenega lika kot mera vrednosti v suh/trden denar ali plačilnosredstvo. V razmerah razvite občanske produkcije torej, kjer je posestnik blag že zdavnaj postal kapitalist, (ki) pozna svojega Adama Smitha in se uglajeno smehlja praznoverju, da sta samo zlato in srebrodenar in da naj bi bil denar nasploh absolutno blago za razliko od drugih blag, se denar nenadoma pojavi, ne kot posrednik cirkulacije, temveč kot edino adekvatha oblika menjalne vrednosti, kot edino bogastvo/povsem kot je to dojel obrazitelj zaklada. Kot takšno izključno bivanje bogastva se ne razkrije, kot se v rnonetarnem sistemu, v zgolj predstavljeni/zamišljeni, temveč v dejanski razvrednotenosti in brezvrednosti vsega snovnega bogastva. To je poseben moment kriz svetovnega tržišča, ki mu je ime denarna kriza. Summum bonum (najvišja/ največja dobrina), po kateri se kriči v takšnih momentih kot edinem bogastvu, je denar, suh denar, in ob njem se pojavijo druga blaga, prav ker so uporabne vrednosti, kot nekoristna, kot ropotija, ali kot pravi naš doktor Martin Luther, kot gol okras in požrtija. Ta nenaden preobrat kreditnega sistema v monetarni sistem spoji teoretsko grozo s praktičnim panic, in srh spreletava agente cirkulacije pred nepredirno skrivnostnostjo njihovih lastnihrazmerij.108 Zaradi plačil je nujno narediti rezervni fond, akumulacijo denarja kot plačilno sredstvo. Obrazenje tega rezervnega fonda se ne pojavi več, kakor se je pri obrazenju zaklada, kot dejavnost, ki j'e sami cirkulaciji vnanja, niti, kakor pri rezervi kovancev, kot zgolj tehnično oviranje kovancev, temveč moramo denar postopoma zbirati, da bi ga imeli na razpolago ob določenem bodočem plačilnem terminu. Medtem ko torej obrazenje zaklada v abstraktni obliki, v kateri velja za obogatitev, upada z razvojem občanske produkcije, izrašča to obrazenje zaklada, ki ga neposredno zahteva proces zamenjave, ali, še mnogo bolj, del zakladov, ki se sploh obrazijo v sferi blagovne cirkulacije, je absorbiran kot rezervni fond plačilnih sredstev. Bolj ko je razvita občanska produkcija, toliko bolj so ti rezervni fondi omejeni na nujni minimum. Locke nam v svojem spisu o znižanju obrestne stopnje109 poda zanimive vpoglede v velikost teh rezervnih fbndov v njegovem času. Razberemo lahko, kako pomembeii del denarja, ki je bil sploh v obtoku, so v Angliji absorbirali rezervoarji za plačilna sredstva prav vobdobju, ko se je pričelo razvijati bančništvo. STRAN11 Zakon o kvantiteti cirkulinjočega denarja, ki je sledil iz opazovanja enostavnega denarnega obtoka, bistveno modificira obtok plačilnega sredstva. Pri dani hitrosti dbtoka denarja, naj bo to kot cirkulacijsko sredstvo, ali pa kot plačilno sredstvo, določa celotno vsoto denarja, ki cirkulira v določenem časovnem odseku, celotna vsota blagovnih cen, ki jih moramo realizirati, (plus) celotna vsota plačil, ki zapadejo v tem obdobju, minus izravnava plačil, ki drugb drugo odpravijo. S tem ni niti najmanj zadet obči zakon, da je množina denarja v obtoku odvisna od blagovnih cen, ker je znesek plačil sam določen s kontraktno določenimi cenami. Udari na dan, da se celo pri predpostavki, da je hitrost obtoka in ekonomija plačil nespremenljiva, vsota cen množine blag, ki cirkulirajo v določeni periodi, npr. v enem dnevu, ne pokriva z množino denarja, ki cirkulira na isti dan, kajti cirkulira množina blag, katerih cena šele bo realizirana vdenarju, in cirkulira množina denarja, kateri ustrezajoča blaga so že zdavnaj izpadla iz cirkulacije. Slednja množina bo odvisna od tega, kako velika je vrednostna vsota plačil, ki zapadejo na isti dan, čeprav so bila kontrahirana za povsem različne periode. . Videli smo, da menjava vrednosti zlata in srebra ne aficira njune funkcije kot mera vrednosti ali računski denar. Ta menjava pa postane odločilno pomerhbna za denar kot zaklad, kajti z rastjo ali padanjem vrednosti zlata in srebra raste ali pada vrednostna velikost zlatega ali srebrnega zaklada. Še pomembnejše za denar kot plačilno sredstvo. Plačilo je kasnejše kot prodaja blaga ali denar učinkuje v dveh različnih časovnih prostorih v dyeh različnih funkcijah, najprej kot mera^ vrednosti, nato kot tej meritvi utrezajoče plačilno sredstvo. Če se v tem času/medtem zamenja vrednost plemenitih kovin, ali delovni čas, ki ga zahteva njih proizvodnja, bo isti kvantum zlata ali srebra, če se pojavi kot plačilno sredstvo, več ali manj vreden kot ob času, ko je služil kot mera vrednosti ali je bil kontrakt sklenjen. Funkcija nekega IMM'M»EfAH B«A Ki'Adenarja,kjer se pojavlja samo ideelno ali samo kot izginjajoč. Tako prej cirkulacijsko sredstvo. Tako plačilno sredstvo. Česar znova ne vidi, je neposredovani preobrat iz idealne oblike denarja v njegovo vnanjo dejanskost, da je suh denar vsebovan že v samo mi§ljeni meri vrednosti — latentno. Da je denar, pravi, agolj oblika blag, §e kaže v trgovini na veliko, kjer potaka zamenjava brez intsrvancijs dtnsrja, potem ko »les marchandises sont appreciees /so biaga oenjena/ocenjena/". ,,Le detail de la France", n.n.m. str. 210. 109. Locke, n.n.m. str. 17, 18. 110. ,,Nakopičen denar se pridruži vsoti, ki se oddalji in samo sfero cirkulacije zapusti, da bi bila dejansko v cirku/aciji in bi lahko zadostila možnostim trgovanja." (G. R. Carli, opomba k Verri, ,,Meditazioni sulla Economia Politica", str. 192, zv. XV. pri Custodiju n.n.m.) 111. Montanari, ,,Della Moneta" (1683), n.n.m. str. 40: ,,Povezanost med vsemi Ijudstvi je tako razSirjena po celotni zemeljski krogli, da skoraj lahko rečemo, da je celoten svet postal eno samo mesto, kjer vlada stalen semenj vseh blag in vsakdo, sedeč v svoji hi$i, si lahko priskrbi s pomočjo denarja in uživa vse, kar so zemlja, živali in čbveška pridnost drugje naredili. Čudežna iznajdba." 112. ,,Kovine 90 v posesti nenavadnosti in posebnosti,da lahko samo pri njih zvedemo vsa razmerja na eno samo, ta je njihova kvantiteta, da niso prejele od narave nikakršne različne kvalitete, niti v notranji zgradbi, niti vzunanjiobliki in predelavi." (Galiani, n.n.m. str. 126/127.) 113. Leta 760 se je množica revnih Ijudi izselita, da bi izpirala rečno zlato južno od Prage, in trije možje so iahko v enem dnevu ekstrahirali za eno marko zlata /v MED je zapisano: 3 rnarke; prevajalka/. Zaradi tega je bil pritok na ,,diggins" /zlata nahajališča/ tako velik in število manjkajočih rok v poljedelstvu prav tako, da je naslednje leto zajela deželo lakota. (Gtej M. G. Koerner, Abhandlung von dem Aherthum des boehmischen Bergvverks", Schneeberg 1758 /str. 37 in dalje/.) pojasnila A. Jaz stojim na svojem pismu. Prim. v Beneškem trgovcu W. Shakespeara IV. 1. B. Druga opijska vojna, ki sta jo Francija in Anglija vodili proti Kitajski.da bi dobili nove privilegije in spremenili Kitajsko v odvisno, napol koionialno državo. Vojna se je končala s kitajskim porazdm in s sklenitvijo roparskega sporazuma v Tientsinu. C. Ta citat iz ,,De orbe novo" Pedra Martyra Anghiera, 5. skkjp, 4. pogl., je Marx povzel po delu ,,History of the Conquest of Mexiko ..." VVilliama Hicklinga Presootta, zv. 1, str. 123, opomba. O. S trgovinsko in obmejno pogodbo v Kiahti, ki sta jo sklenili 21.oktobra 1727 Rusija in Kitajska, se je razširila rusko-kitajska trgovina, zlasti občutno vobliki menjalnega trgovanja. E. Kraljeva voda: zlatotopka je mešanica treh četrtin solne kisline in ene četrtine dušične kisline. prevajalkina margina V prejšnjem nadaljevanju sem omenila nekaj elementov, ki jih moramo upoštevati pri pripravah za študijsko izdajo del Marxa/Engelsa. Tokrat se navezujem na misel, kako izdati rokopise z naslovom ,,Teorije o presežni vrednosti". Edicijska tehnika pozna dva postopka pri pripravi izdaje; poimenovana sta ,,stara" in ,,nova" fitokjgija. Razlika je posledica različnosti predmeta: ,,stara" filologija se ukvarja s predpisi v izročilu rokopisa, sam izvirni rokopis je običajno izgubljen; zato skušajo najti najstarejši prepis in \z njega razviti ,4revo" izročila; ,,nova" filogija postavlja v središče izdajo knjige (običajno ,,editio princeps") ali avtorizirano predlogo za tisk oz. popravljene korektume stolpce; ob tem pa jo zanima še ^geneza teksta. Prav prikazi geneze so najbolj sporen del v teoriji edicijske tehnike. Pri Marxovih delih imamo opraviti tako z rokopisi kot s knjtgami (ali časopisnimi prispevki), Izdajanje Marxovih del dodatno zapleta recepcija, ki je mnogo njegovih rokopisov izdala v takšni knjižni obliki, ki ni najbolj uttrczna, tuprav ao jo prikazali kot izpolnitav Marxove zamfcli. Ko ttm omenila ,,Teorije o presežni vrednosti'', sem opozorila, da ne uveljavimo čistega kronološkega zaporedja že stem, da premestimo tekst pred ,,Kapital I". Toda hkrati s to premestitvijo moramo opraviti še druge: pri vseh poglavjih ,,Kapitala II in III", ki so nastala že pred ,,Kapitalom I" (vsaj že pred 2. izdajo). Še važnejše je upoštevanje specifičnosti pri izdajanju rokopisa: nemogoče je obnoviti miselni tok, ki je vodil pri pisanju avtorja. Ni vsak popravek v rokopisu že zgodovinsko pomemben (kot mislijo izdajatelji Lacanovih seminarjev); na nekaterih mestih je odločrtev mogoča samo 5 hkratno uporabo postopkov ,,absolutne" in ,,relativne" kronologije o vpisu posameznih sestavin rokopisa, §e posebej popravkov. Pri tem ne moremo zanemariti že izdanih delov rokopisov oz. pri tem uporabljenih prijemov, ker lahko recepcijo spremenimo (,,popravimo") samo v navezavi na dosedanje objavljanje. Prav tako pa moramo pri sklopu ,,rokopisi in izdaje Kapitala" upoštevati avtorjevo intenoo: ugotoviti topose; primerjati odlomke in dele, ki se prenašajo iz teksta, v tekst, opozoriti na menjavanje zaporedij, opuščanja in dodajanja. Če naj rezultate takinaga dela prenesemo v izdajo, potem moramo obvladati razen teoretskega koncepta/interpretacije še edicijsko tehniko, da bo znanje izraženo že zob1^ objave. Drugi del margine je posvečen jeziku. Pozoren bralec lahko v tem nadaljevanju opazi nenavadno imenovalniško rabo samostalnikov za veznikom ,,kot". V latiničini gre za zvezo, ki je mogoča tudi brez veznika in se imenuje ,,predikativni atribut a!i apozicija". Silvo Kopriva jo v ,,l_atinski slovnici" označi tako: ... je atribut oz. apozicija, in sicer adjektiv, particip ali substantiv, ki se hkrati nanaša pomensko na subjekt ali objekt predikata in po smirlu še izraziteje na predikat sam". Takšne so zveze: denar KOT menjalno sredstvo, KOT kupno sredstvo, KOT plačilno sredstvo. Ker sem hotela ta moment poudariti, sem tokrat samostalnik za ,,kot" pustila v nominativu. Vendar sem nato ugotovila, da to ni dobra reStev (tako je danaSnje nadaljevanje samo poizkus), ker občuti bralec takšno rabo kot preveč motečo. Razmišljala sem o po$tav'ttv> med vejice, vendar bi to stavek naredilo prezapleten. Hotela sem namreč samo poudariti ta moment skladenjskega vzorca, ker Marx z njim nazorno vnaša v razvijanje misli različnost pojavljanjb denarja v različnih ekonomskih okoliščinah. Ker uporablja tudi nemščina veznik ,,kot" (,,als") v različnih zvezah, sem žnova hotela vzpostaviti/izpostaviti to posebno rabo. V nemščini je mogoče postaviti ta del stavka v ,,rep" (,,Nachfeld"), za povedek, kar je še posebej smiselno glede na gornjo označitev skladenjske zveze; spomladi sem ta del stavka primikala k samostalniški odnosnici. Zdaj prediagam: uveljavljanje ločitve s postavitvijo za predikat in soodnosno sklanjanje v navezavi na samostalnik; dodatno pa še, da veznik ,,kot" uporabljamo pri Marxu predvsem pri tei zvezi, drugje pa raje ,,kakor" in ,,ko". Preostane mi §e dvoje izrazov: ,,moč" in ,,sila". Sporna niti nista toliko ta dva "izraza, temveč zveza z ,,delovna —". V slovenskem prevodu ,,Kapitala I" je uporabljena zveza ,,delovna sila"; nov predlog pa je ,,delovna moč". Za razrešitev ne zadostuje sanno upoštevanje rabe obeh pojmov v fiziki;temveč moramo pretehtati tudi frazeološko rabo. Ne bom naštevala nemjkih fraz, temveč navodla samo naslednji, slovenski stavek: Velesila pritiska z vso močjo na male države; kjer je prevod za ,,velesilo" ,,Weltmacht". za ,,moč" pa ,,Kraft". Razen taga je beseda ,,moč" glede na navedene fraze v SSKJ II v zvezi z gtagolom ,,moči", kar je pomenska obogatitev, če se pojavlja izraz ,xielovna moč" v povezavi s pojmi ,,sredstvo dela" in »predmet dela". Morda bi lahko z ,,delovno silo" pokrili zvezo ,,delovna moč" in ,,sredstvo dela". prevajalka Damjana JOVAN je njegova stranka dobila le 12 % vseh glasov in je bil daleč od oblasti in oblast od njega, kot Resnica od čbveka in čbvek od Resnice, se je lahkopojgraval z radikalizmom, kot je izstop Grčije iz NATO, izstop iz EGS, tahko je govoril o vojaškem udaru vGrčiji kot o »ameriški verziji intervencijskih sil Varšavskega pakta na Češkoslovaškem". Ko se je spet znašel na svojem starem privatnem zapečku, obdanem z vsakovrstnimi tradicijami in predsodki, so se spreminjali (beri: otopevali) tudi rgegovi življenjski nazori, še posebej po volitvah 1977, ko je PASOK požel 25 % vsen glasov in ga je ta uspeh zagrabil za koren, njegov koren pa je želja po oblasti. Na povrj§e so prihajale nove tendence, za katere so značilne močne nacionalistične in populistične ?oteze, ki jih je Papandreu posredoval PASOK-u in ASOK vice versa Papandreu. S približevanjem oblasti se je vse bolj pragmatično razpravljab o meglenih formulacijah PASOKa _ kot predstavnika ,,neprivile^iranih sbjev" ' ali o ,,»cialistični preobrazbi". Ce parafraziramo Marxa: ,,Toda v s\ojih političnih jgrah na javnem odru, kot velika parlamentarna stranka, odpravljajo" sodalizem ,,zgolj s spoštljivimi pokloni in" ga odlagajo ,,ad infinhiun (v neskončnost) . Papandreu je s svojim ,,nadrazrednim" programom pretendiral na srednji vmestni razred, na kramarskega duha Grkov, ki se boji kakršnflikoli večjfli sprememb m se mu je zdcla kombinacija mab bolj levo usmerjenega Papandrea in konservativnega Karamanlisa ravno pravšnja: če bi PASOK šel v preveč ,4rastične" spremembe, bi se pojavil na odru takoj Karamanlis - ,,čbvek kontinuitete", ki bi preprečil take in podobne ..avanture". PASOK pa ni sestavljen le iz tnale buržoazije, temveč ima zasbmbo tudi med mezdnimi delavci na podeželju, kajti ta del proletariafa ima relativno malo izkušenj v razrednem boju, čega nrimerjamo s proletariatom v mestih, kjer prevladujejo komunisti. PASOK se je tako eruptivno dvjgnil predvem iz naslednjih vzrokov: 1. ponudil je atternativo za zamrznjeno stanje ekonomskih in družbenfli odnosov in se s tem predstavil kot nosilec sprememb, pri katerih je Novi demokraciji zmanjkab sape; 2. sklicevanje na ,,sqcializem", kar je potegnib za seboj po razcepitvi KP Grčije del proletariata (več na deželi kot v mestu); 3. taktična sinteza populizma in nacionalizma s prej omenjenim formalnim priznavanjem socializma, kar je za seboj potegnilo od ekonomske krize radikatizirane sbje na eni strani, na drugi pa konzervativno voisko ki še ni prebolela ponižanja zaradi turSce okupacge Gpra. Tu je PASOK posekal desnioo na njenem lastnem terenu; 4. obrabljenost Nove demokracije, ki je hotela s starimi imeni, starimi obrazi, staro garnhuro vladati naprej s starimi metodami. Ker je torej PASOK skušal vase posrkati vse ..ljudstvo", vse razrede z vojsko vred, je bila nujna njecova nehomogenost kot politične stranke, spopadi raznčnih struj, nedemokratični postopki, ki jih je Papandreu s svojim nespornim voditeljstvom miril kakor je vedel in znal. Dobro se je tudi zavedal, da si ne more privoščiti nobeneea strankarske^a kongresa, saj bi zaradi tako velikih protislovg in razučnfli interesov nigno moralo priti do razoepa stranke, zato se je raje večkrat zadovoliil z neartikuliianim jecganjem, namesto da bi zaigralglavDo vlogo. Ekonomski položaj Grčije pred letošrgimi oktobrskimi parhmentarnimi volitvami, ki je pogojeval premike na politični sceni, je bil pod udarom svetovne ekonomske krize, grška ekonomska kriza pa se je še potencirala zaradi stiukture gospodarstva. Majhna in srednja podjetja so nekonkurenčna na zunanjih trgih, zato so usmerjena le na notranjega. Ker ta mflcro podjetja niso sposobna akumulacije kapitala na makro nivoju, ki bi se vlagal v raziskave in inovacije, je grška industrija poleg reprodukctjskega materiala skoraj popolnoma odvisna od tige tehnologge. Država sodeluje v družbenem proizvodu sicer s 60-70%, vendar je njen gospodarski sektor neučinkovit, ker mora država subvencionirati deiovna mesta, če noče še bo^ povečati žetako visoke stopnje nezaposlenosti, prav tako kot je kupovala deficitarnca privatna podjetja, into večinoma s primarno emisijo in tigimi posojili, kar pa je zopet povzročilo zviševanje inflacije, ki se gib^e okoli 25 % ob ničelni ekonomski rasti v minulem letu. Kaphalisti, aktivni in ex-politiki, vojska in cerkev so v tem ekonomskem položaju z dajanjem medsebojnih uslug ohranili neformalen, toda odbčilen vpliv na oetotno življenje družbe. Okostenebst in zastarelost družbenih struktur, tj. pravno politične nadstavbe, pa je povratno postala ookla nadaljnega ekonomskega razvoja. Kapital in ves prej našteti konservativni establishment sta pognala Novp demokracijo v voiitve z naročilom, naj se vrne s ščitom ali na ^em (mtve vojake so stari Grki nosili na ščitih). Kaiamanlis je, vedoč vkakšnem položaju je Nova demokracija, pred volitvami masturbiral kolikor je mogel in zdikal svoje tihe želje vobliki levo sredinske koaucije; po njegovem scenaiiju naj ne bi nobena od obeh velikih strank dosegla v parlamentu absolutne večine in bile bi prisiljene si delhi oblast, si sleči odvečno obleko, leči v posteljo, medtem ko bi Karamanlis oba nagca prikril z odejo in dal blagoslov veliki koaliciji. Nova demokradja je pred volitvami vprašala za svet delfijsko svetišče kapitala. Odgovorflo ji je, da bodo volitve uničile veliko stranko. Preročišče ni dodalo: svojo lastno. Bledo senco Ralisa in njegovo stranko bi lahko rešil le bog, ki bi se nepričakovano pojavil na odru in rešil svojega junaka v stilu deus ex machina. Grmenje PASOK-a v predvolilnem boju je naganjab strah v kosti kapitala m blokovskfli strategov: grški kapitalje namreč šele komaj začel uživati prve sadove prik^učitve k EGS, izstop iz NATO pakta pa bi pomenil odkrit upor jahski bgiki, ki prevladige v tvropi in svetu od druge svetovne vojne. Ker so zaradi teh dveh vprašanj začeli pokati temelji enotnosti stranke na vseh straneh, je Papandreu taktično prenesel jedro predvolilne kampanje na notranje politično prizorišče. Iz grmenja, ki je napovedovab revolucijo, se je izcimil droben dežek ,,sprememb", kot so: ,,9ocializacija družbenega, političnega in gospodarskega življenja, vključno z reformami iolstva, svooodo sinaikalnega gibanja" itd. itd. »Socialnim zantevam proletariata so odbili revolucionarno ost in jih demokratično pobarvali, demokratičnim zahtevam mabmeščanstva so sneli zgolj politično obliko in poudarili njihovo »cialistično ost." Ka|ti: ,,svojevrstni značaj soclalne demokracije se izraza v tem, da demokratično republikanskih ustanov ne zahteva kot pripomoček, da bi odpravila obe skrajnosti, kapital in mezdno deb, temveč zato, da bi omilila njuno nasprotje in ga spremenila v harmonijo. Naj predlagajo še tako različne ukrepe, da bi ta cilj dosegli, nai še tako krase ta cilj z boij ali manj revolucionarnimi idejami, vsebina ostane irta. Ta vsebina je preobrazba družbe po demokratični poti, toda preobrazba v okviru malomeščanstva. Ne smemo pa omCjeno misliti, da hoče matomeščanstvD načelno uveljaviti kak egoistični razredni interes. Nasprotno, malomeščanstvo je prepričano, da so posebni pogoji nj^gove osvoboditve splošni pogoji, ki je v njihovem okviru edino mogoče rešiti sodobno družbo in se izogniti razrednemu boju. Prav tako si ne moremo misliti, da so zato vsi demokiatični predstavniki kramarji (shopkeeperji) ali da se zanje navdušujejo. Po svoji izobrazbi ln po svojem individualnem potožaju so lahko oddaljeni od njih kakor nebo in zemlja. Kai jih dela za zastopnike mabmeščana, je to, da v duhu ne morejo prek pregraj, prek katerih ne more malomeščan v swjem življenju, da jih torej v teoriji žene k tistim nalogam in rešitvam, h kateiim žene v praksi mabmeščana materialni interes in družbeni položaj. To je nasploh odnos političnih in literarnih zasfopnikov nekega razreda do razreda, ki ga zastopajo." Grške volitve so pomenile bitko med kapitalom, buržoazijo in malim kapitabm ter kramarji, katerim je zaradi ekonomske krize in radikahzaciie profetariata uspeb prhegnhi na svojo stran neizkušeni proletariat na deželi. K samim volitvam. Pankiatbn Nove demokracije in PASOK-a se je končal z volitvami 18. oktobra; nasprotnika sta se boksala, borila, davila, skakala eden na drugega, le oči si nista smela izpraskati. Poleg njgu so se ob robu praskale male liliputanske strančice, kl so se z izjemo KP Grčne, kataije bilo predestinirano tretje mesto, bojevale za čim širšo zastopanost v bodočem parlamentu. Za 300 poslanskih mandatov je bilo predbženih 2619 kandidatov. Volitve so bile obvezne za vse prebivalstvo od 20. do 70. kta starosti in prvikrat v zgodovini giških parlamentarnih volitev so volile v večini ženske (3,56 miUjona žensk nasproti 3,44 milijonov moških). Po voliščih pa je strašil duh vojske, duh pretekbsti in sedai^osti; vojake je bib opaziti povsod in spet so zaigrali vlogo zadnjega branika demokracije, seveda demokracije, kot si jo predstavlja vojska - vojskabrez demokracije, kot je demokracije udejanjena šele brez vojske, brez represivnega aparata, brez države. V vbgi psa oz, čuvarja ustave si je uniforma izborUa svojo ,,nepreklicno pravico", da sodi žive inmrtve.da ugotav^a, kdaj in kako so kršene norme, v katere je vstavKena meščanska demokracija, in da ob takem dogodku vzame oblast kot ,^-ešite^ica naroda" pred kaosom, ki ga povzroča ravno ta meščanska demokracija, kateri izroča oblast in katera oblast izroča vojski. Vstav^enost meščanske demokracije med levo nogo kaosa in anarhije ter desno nogo vojske . je neogibna in te antinomije jo lahko reši le delavski razred, s tem da z revolucijo pofuka po^a meščanske abstraktnosti (abstraktne pravice, abstraktni ljudje . ..) in opbdi udejanjanje čbveka v procesu dganskega komunističnega gibanja. Vsa do sedaj našteta konstelacija realnih sil se je označila vrezuhatih volitev: PASOK je ,,^udstvo" ovenčab z oljko, pisale so se ,,sodalistične" ode, prirejali sprevodi, manifestac^e, Nova demokracija pa je zapek kozbvsko pesem (tragedija). Svet se je za trenutek zazrl v Grčqo. Reaganovo čvekab - obrambni minister Weinberger - je takoj pohitel z izjavami, da si ZDA želgo še naprej ohraniti ,,tradicbnalno dobre odnose", vkatere se subsumirajo ameriška oporišča y Grč^i, obvezna pripravljenost na razpolago za manipulaago in podrejenost politike gbbalnim potrebam ZDA na tem področju. Nfed diugim pa je Weinberger Papandreu povedal resnico: ,>led predvolilno retoriko in realnostjo je včasfli velika razlika, s katero se je potrebno soočiti šele, ko prideš na oblast." Tudi za NATO in EGS se pričenja v zvezi z Grčijo težavno obdobje, ker Papandreu ne bo več tako pridno vlekel voza, kot sta to počela KaramanKs in Ralis. Prfliod PASOK-a na oblast je bil povpd tudi za prikiito veselje turške levice.kiječi pod prrtiskom vojaškega škornja in si predstavlja razrešitev gordijskega vozh nesporazumov med Turkiye Cumhuriyeti in Yunanistanom (razmejitev Egejskega morja, ciprska kriza) v obliki enakopravnih pogajanj, medtem ko naj-bi-bila kemalistična vojska vsake toliko časa zarožljala z orožjem. Papandrea se je po volilni noči btil maček. ,,Koktajl socializma, populizma, pragmatizma, nacionabzma je hudičevo močan," si je mislil in zaključil: ,,Brez prvega bo najlažle", spil mešanico oStalih treh do dna tei opolnoči, 19. oktobra, na prvi tiskovni konferenci pred trumo novinarjev v svoji \Tli v Kastriju, nedaleč od Aten, začcl: »Vlada PASOK je Ijudska. Naša vhda bo izpeljala vse spremembe, ki jih je PASOK obljubilgrškemu ^udstvu. Danes začenjamo novo razdobje v političnem življenju države in vsi moramo drug drugemu ponuditi roko v prizadevanju, da bi ohranili in obranili neodvisnost itd.s nedotaljivost itd., napredek itd., demokratične ustanove .,. in zato mislim, da je odbčhev grškega ljudstva zeodovinskega pomena." Doktrinarnost, fraz, v katerfli ,,se odpovediqe nabgi strmoglaviti stari svet z njegovimi lastnimi sredstvi in skuša veliko bo^ izvesti svojo osvoboditev za hibtom družbe, po privatni poti, v okviru svojih omejenih eksistenčnih možnosti, mora torej nujno podleči", Na vprašanje, ali se bo kaphal odzval novi grški uaneritvi, je odgovoriL ,,Mislim, da razred proizvajalcev nima interesa spodkopavati svojega pobžaia, kar bi vsekakor pomenilo tudi spodkopavati naše državno gospodarstvo. Zato pozivam vse, da prispevajo svoj delež k izpolnitvi velflte nabge sprememb, kakršne danes terja velika večina grškega ^udstva." In 21. oktobra v nastopnem govoru na prvi seji nove vlade: ,^Iaša vlada je vlada vseh Grkov. Odslej moramo pozabiti na volilna nasprotja in se lotiti uresničevanja velike nabge - preroda in obnove. Vsak izmed nas mora biti nosilec sprememb v družbi." Bojda je Papandreu odkril nove Mikene, trdnjavo, bogato z zlatom, da bo lahko mirilrazredna nasprotja in z eno roko dajal kapitalu, z drugo pa delavcem. Otroke svoje politike je že pričel pokopavati, ovite v zlate povoje pretekbsti. Klitoris kapitala je razdražen in zaradi trenutnega ugodja se je z njim skurbal, pri tem pa pozabil na revolucionarni interes, se odrekel časti biti osvajaJna sila, se vdal v svpjo usodo in se onesposobil za boj - volilna erekcga ne bo opbdila prav ničesar. PASOK se je simbolno že kastriral, zdaj se tudi dejansko; čvekanje Papandrea nadomešča odsotnost seksualnega razmerja do revolucbnainega razreda, kajti on je zapopadel in v seksualno razmerje izpostavil vse grško ljudstvo ne glede na razredno pripadnost in fOctivno ustvarii Eno. Tako se bo zgodovinski proces, ki se ga je Papandreu za delček sekunde dotaknil zopet odv^al mimo nj«^a in mimo PASOK. V prvem tednu na oblasti se je Papandreu pragmatično odpovedal zadnjim ostankom sebe izpred volitev: nobenih sprememb ne bo - namesto izstopa iz NATO pakta v nove skupne vojaške vaje, namerto izstopa iz EGS želja po stalnih pogajanjih y stilu Angležev, namesto zaprtja ameriških oporišč izjava: ,,ZDA ni dobro imeti za nasprotnika'' in priznanje njenih višjih interesov na tem področju, namesto revolucne megleni poimi o socializaciji, namesto nacionalizacge še bolj prikrita oblika vladavine kapitala. Namesto da bi Papandreu ,,pustil mrtvim, da pokopljejo svoje mrtvake", ,,bi rad veljal za patriarnalnega dobrotnika vseh razredov", in nj^ova prisega se v duhu Hipokrata glasi: ,,Vsa načela zdravega (političnega) življenja bom uporabljal v blagor bolnikov (beri: v biagor kapitaJa) z vsem, kar vem in znam, nikoli pa ne v njihovo škodo ..." V kolikor bi za las odstopil od kalupa, kamor je bilflh, se bo na prizorišču pojavila vojska in naredila ,,red". Da zaključinK): Nova demokracija zastopa interese velekapitah, PASOK pa interese mabmeščanstva, drobne buržoazije in dela zmanipuliranega delavskega razreda na podeže^u, medtem ko je pri delavcih v industrijskih centrih gbboko ^oreninjena KP Grčije, ki pa jo slabi razcepljenost. Po letu 1974, v obdobju prosperitete po naftni krizi, je na volitvah zmagala Nova demokracija kot predstavnica velekapitala, vletu 1981, v svetovni ekonomski krizi, ki močno udriha tudi po grški ekonomiji pa je po eni strani kapital potreboval pr3critej§o obliko vladanja, po drugi pa » z manipuliranjem spravili del delavskega razreda v vode PASOK-a in ga prepričali s frazanu o socializmu, ki pa ne pomeni nič diugega kot propagiranje razrednega miru. PASOK je sicer naprednejša frakcija kapitala, toda ravno ta naprednost je dvorezen meč, ki zaslepljuje razredno bistvo te stranke, to bistvo pa je maloburžoazno. Zato so zadnje grške volhve en korak naprej in dva koraka nazaj: ne smejo nas prevarati fraze, ki zakrivajo bit, saj ne ustvaija zavest biti, temveč bit ustvaija zavest. Delavski razred, kateremu revolucionarnost ni predpostavljena, kot nekateri očitajo Maixu, temveč ga revolucionirajo ekonomske razmere oz, odnosi, v katere je vpet pa bo nigno razbil tudi to prikrito obliko dommacije kapitala. Razmere že kličejo: la revolution est morte! Vive la revolutbn! 29. NOVEMBER - MEDNARODNI DAN SOLIDARNOSTI S PALESTINSKIM UUDSTVOM Po podatkih Združenih narodov je bilo pred arabsko-izraelsko vojno junija 1967 okoli 2,7 milijona arabskih Palestincev, od katerih jih je 300.000 živefo v Izraelu, milijon na Zahodni obali reke Jordan in 400.000 v Gazi. V tej vojni jih je skoraj pol rnilijona pobegnilo s svojih domov, 1,2 milijona pa jih je ostalo pod izraelsko oblastjo zaradi okupacije Zahodne obale in Gaze. Ostalih 1,5 milijona živijo kot begunci in v mnogih primerih ta položaj doživljajo žedrugič, saj se je isti eksodus dogajal tudi v vojni 1948. Jeta. Begunci so se naselili po taboriščih v sosednjih državah (Libanon, Sirija, Jordanija), njihovih domov in vsega, kar » imeli, pa se je polastil Izrael. O palestinskem vprašanju se je prvič razpravljalo v Generalni skupščini 1947. leta, toda podrobno se je s tem vprašanjem začela ukvarjati šete po letu 1974 na prit'sk neuvrščenega gibanja. 22. novembra istega leta je Generalna skupščina potrdila palestinske pravice, ki zavzemajo: — pravido do samoodločbe brez vmešavanjadrugih, — pravico do nacionalne neodvisnosti in suverenosti. Tu sta se v vsej goloti pokazala blišč in beda OZN, blišč resolucijomanije, deklarativnega odločanja, in beda izvajanja teh odločitev v dejanskosti, to pa zato, ker svetovna konstelacija sit ne dopušča, da bi OZN, ki je po vrhu še pod vplivom gibanja neuvrščenih, tj. svetovnega Juga (zaradi številčnosti držav; ena država je en glas, ne glede na velikost, §tevilo prebivalcev), tudi dejansko izvajala sprejete resolucije. Palestinsko vprašanje pa je bistvo Bližnjega vzhoda in dokler se bo reševalo zraznimi parcialnimi pogajanji (Egipt - Izrael — ZDA = Camp David) ali na abstraktnem nivoju (OZN), dotlej ostane Palestincem edina možna rešitev: oboroženi boj. HEIMATDIENSTVODI MANJŠINSKO POLITIKO Priznanje pravic siovenske manjSne in realizacija sedmega člena državne pogodbe je še v/edno v slepi ulici. Vse tri močnejše avstrijske stranke (SPO -socialisti, FPg — svobodnjaki, ČVP — Ijudska stranka) §e naprej paktirajo druga z drugo in terjajo, naj najprej Sbvenci stopijo v sosvete, šele nato bi se lahko .nadaljevala pogajanja. Slovenci pa seveda nočejo v sosvete, saj bi s tem priznali neveljavno ,,ugotavljanje manjšine" iz leta 1976 in tudi t.i. Zakon o narodriih skupnostih, ki je revizija, ne pa izpopolnitev oz. izpolnitev 7. člena. Reševanje manjšinskega vprašanja se ne kaže v tem, kar žlobudrajo in pisarijo raznorazne male ribioe v avstrijski politiki, kot je npr. Wagner, katerega želja je, slovenske organizacije na Koroškem predstaviti kot čimbolj ,,teve", ,,ekstremistične", ,,nevarne", da bi potem iz tega povlekel logični sklepo funkciji države in policije, ki morata s svojim aparatom poskrbeti za ,,red in mir med Korošicami in Korošci", temveč v čisto konkretnih primerih, kot je zaprtje vrat velikovške mestne dvorane za nastop otroških zborov. Za neomadeževano avstrijsko demokracijo se skriva diskriminacija in ustvarjanje apartheida v deželi, za VVagnerjevimi ,,Korošicami in Korošci, ki si želijo miroljubno sožitje," pa neenakopravnost slovenske manjšine" nasproti Avstrijcem oz. Nemcem, kot se nekateri (Heimatdienst) raje imenujejo. Tako se tu ilustrira funkcioniranje tristrankarskega pakta in njegovo bistvo je protislovenstvo. Socialiste vodi v manjšinski politiki nacionalšovinistična FPD, ta pa je na Koroškem več ali manj identična s Heimatdienstom, okoli katerega se širi smrad po fašizmu. Po fašizmu, danes, v ,,demokratični" Avstriji. •qi?5Hoqei 4!^s!pBJiu8ouo>| a jpnfi q00L 4!«!» P*" e6o>| 8$ ;}&|sod epjotu u; ooiusmo uj?j>|S f|oq a$ eqajj sf ep 'e[ueqiB epoqoAs euafeuio ,,iabzjp ju?iis -i|eipos iAexl lujpa a" a[ ep 'tuaj s iit[|OAopez eqsJi a[ as vsi->\v\ op 'euuzjui|e)s bBsuii^oh ,,iod oabx1" eu e[ueq;6 e6e^sAe|3p eSaupojeupauj ui abzjp 4!U5!isi|epos a[|adud au >|o>|s ,,uaJBuopn|OAaj" u85>)e>| J8|>|op 'epe>)O|q eujiisjuojZiAaj ui eu?!Wi|eiJadujj eAO-ins" efejj jai^op '[3|l°O *8Mxo|-| 8[u8?ius8Jn c»|s[ues '[ues mujqxoH afuejmsam '?!pni| uies jBJq e; af a? ed 'aojsisbj 'Ao;siunujo>| 'AOisi|eq ',,iaj>) od AOiejq" Aajizrupz 'i|O>)je>| eu 8p8|6 au Aaoueqiv qasA Adiizrupz Lua; s '8[;uop8)|e|Aj ui 8.106 aujp ||ap z ou?nfHA ,,ahueqiv v>\\\a/\" >|8ub}sbij '![iueq|\/ !uiqxoH >) Aajj?n[|>(ixl ui afjAe|so6nr po eAOso» Aandaopo *g ou?uo>) ui '(8AiidaDpo op CD|Aex» (Aejsn (>jsuBAO|so6nf od ofeiu; ed 8>|j|qnd8J) o>niqnd8J a 8Uj!e.i>|6d auugouovve z; baoso» sme;s ,,!p9Jnaxl" ep 'ope|A cc>(sueAqso6n[ i}j|jSjxl i^siiijcI ituiuiejs s ui uiaj ujssa z -p '•P»!NZOA efpezjieuoiseujsiui'jiiAe|so6np a epojeu B6a^sueq|e e^jUAejspaJd eBauipa ez ,,e[ueqi6 e6a>(§|ujodpo" afueuzud ou|Blujo^ 'foq ;uazojoqo ;>|S|!jsaB -g 'fpejjsuoaiap u; aopsjsu afueAjZzi ef uaoieu aJ9je>) 'o(pez;ue6-(s ooaiod -3 'jaois io>\ [|oqazB>( azu>) a>(sujouo>|8 ipejez as ;>) 'if;Ae|So6nr a foq tupajzej ijepsiJOjzi 7 :a|O>|Bj |i|Sjaiez af ;s fueueos :a[jAe|So6nr unjej eu leoaAod ^ašod ouJjiŠiujibjs o(oas pej iq ui OAezjp ouq[eui o>jbi ez >maAaxl iq8s uies ipz as ep 'uiai a af ;souapasqo BuiqxoH •uaqaJiod iu jejuauio>( Misou^esou qpasatu ijiisaf ud ,,euBJ!piA>)i|" '6699 u\\~\ e^isjunuio)) b|?buz af as qB>iwi? a iijuafiaJlsn ?osu tsfeuiad ;Aoqoj6 pa|Aj "eiuafiiujšn zaia 'j^ABJdsod |BJOuj a[ ^oi^ueaoi ui A8$ueA0i" \4\\0f\s pauizi e6o>) 'e6aj po ?ed ousiApo ',,ouaasA a[ [es 'isi|6q ;|e sny" 'ouaqou eu ui jubjis ssa eu |i|ap 8[ aqn[|od e^SAOiBJa -B6eujBs BBaju a|BJiiiujojdujo>) l&ifus 35 9| aj os ed fepz '|ejji;aiojdujo>| ujes sz ef qif i>1 'aoiuJj) aJBis eu ijabz ouAOuod a[ n|BLU>) epox 'e;jag jua6e ;uj;zqoz8Jq hjsjiuz; af 41 f is i>j 'jfjAeisoSnp aoxJ iujB[pB>|OAOxl s'afuJBd 8u?;isjunuiO)| abnjp jjBiuaiajd os jo>|e>| Aex) '!|B;u9;ajd seu os ep 'ouiCAeuzud w- ouus neuzu^ -e[ojiquujo^U! ofpri|os8J z b|bjizubp!|Os -: as ejujed b^bm" :oAizua^ap a idojs oibz ¦jfUJBd )U1O|83 A 9|35 (B>) '»3 UJatUSB| A \\S 8[j8UJZej 8f ou5>|B>i uiu '|3P8A iu jbj>|ojab io>) [es 'e\i jb; tuas lefetu o>|d8J>| a[ nui as >)3?|cns ^AOJOAiouun qiu^e| mj[oas uj 8qss e6etues liejis O|ejsod a[ e6 [es 'aunjjs a&up eu |e>|U8Jqez af gg6t e;s| afpezjuiieissp uuosaoojd 3 •|f|qnJ ;>|snj !|B>(j|jaAsas os qez|os qiuiqxoH A 'afpeuuiJjopui abjjz a[ j)j 'BAispnfi eBsupsAdu u\ e6eua[|d8|sez un?ai eu Z|oš i(j[|ipo>)OJ>| |e)|8u )ij|Zi ed ojbu ')iBAnf|dod ui ijiojjo bB 'BpajzBJ BBa^sABiap BBaAo6a[u po ijifoAppo OAjspoA :exu\i eueuz ,,'O)|ili|Od oujus^ooji ui o>)S|B[Bp2j ouisb| efoAs u; apoiatu auisei afOAS uhisa jfijjed j$eu uj jAezjp 15eu |e$n>|s af m 'afiAeisoBnr dX »5 s njods a fa|8SA nq af 8fiueqiv d» »0 'l°d ou|bjojjsbib>| eu UjABJds o[i|az b6 uj eAispnfi e6s>tsueAO|so6n[ b63>js;bxi ut e6a^s[ojaq afip aiaAS nepzj os 'p|e[epz; ju?iisi>(dojj miBJAez 'afjAB(soBnr d» !f|3l!POA'' 'ooiujsad ou?e6njp ojsj? |adBZ af ',,ejsxl b69aoui|Bjs nfuBfiiuj" ujau|odBpnjj uj e{oj;qauo^u| ![|on|osaj od '8^61 Biai jpajs 'afause^ Aaoasauj ;8Aap a~\ f/of!AB|So6nr OAOIJX S O[8[nZ8AOd SBU !>) '3>\\1S Ul OAlSJ6Jq 'cvusfiaiefud uiuaoo BqaJi a[ o>)bx •oposn ouuua; uj asB? apnL) |3Aizop ;q paAiuai 'sauBp af io)| o-^vi 'uapoqOAS |iq ;q au pojbu j>)Sueq|B i|B|/\| -8f;AB|S06nr 8>|s[|8)ejiJd uj 8u?i;BJ>|oaiap zajq pojeu i|bulj ?eu B|3id|op ;q Bposn bus>jb>( 'a}i|siujajd 'aoiSueAOi ui !§ijeaoi" uads oiai 8[upo|seu u| ,,-ijbaoajjz uaf|Aexlixi |iq af jb>| 'notasA oiizabu zsjod |3A;zop buioap zax| tq pojbu !>)Sueqiv *n>|juzBJAOs uojcj epcueu e6e>)SuBq|B b68ul|[buj BJOdpo BBajfausai i«f|Ae;spaJd uBoui iq au js Aopojeu Hj>)SueAO|so5nf e|oq zajg" uadoz gpQi B;a| i[iAe|So6np a n>)S!qo bj\j ^-nujzijB^ ijojd BJOdpo B6suazojoqo b6s$bu ioti\zey\ 'BompoA BpzaAZ i|B}sod os !>j 'ei!j_ ezojg Bd;sop B|B§jboi e6a^i|aA luoa;spoa pod Aopojeu q»|SuBAO|so6n! O| iq ;q au o>| 'ao^ ij^ 9>)spnf|i}OJd uj ui8Zj|BuaduJ! iuao^as hbjiibz efiaiojs b6 os !>| 'nuB>||eg bu (B>|ni O|ipofiz as iq [e->\ 'isubao; |BBJp 'is aife[|Ae;speJc|" :|B[op aujpBiui au?!iS!§Bjuojd a>|sueqiv nssj6uo>( uiaBnjp eu a[ 'euafoaoAso B|iq a^ B(|uBq|v &| o>\ '8u[oa auAOiaAS aBnjp iuo>|3n[|>)BZ pajd ^!^ '9f6L b>3| B|iJdv 'uiBS jJOAoSajds [bu 'otuusnd •eu|Odod Buoa|9UiB>| e->\\\s oq ep o>)Bi 'a>)suBAO|So6nf ;BJ>jU9 9$ iBJ>)OJ 'aZJ8AOJlUO)| 3UIL|XOH OLU[8|BO jS 9|[upCZ Ul iBJ>)U9 3C -BA^9AO|5 OUJ8} |!|}8ASZBJ of?n/ oJoas s uj piujozod bu i.iAefod uo af as o>\ '9|a§ ija;jA O|a?ez auiAopoBz o|cr>| a[ as oi9Ao6a[u oj 'Bjeuu BLUju ,,!;soufapi" 9U|ljxoh jsoujozoj revotucijo. Zaenkrat uspešne taorije, ki bi obvbdovab razvoj znanosti, §e ni. Interesu kapitab po ustvarjanju Lim vflčjih prof Htov kot primarnamu inte-resu kapitab sa morajo podrejati va tirti, ki ga vodijo. Zato se v zadnjem času oblikuje nova f rakcija kapitab, ki je v tesni povezavi z znanostjo in z njenim razvojem -tehnokracija. DuJan Turk THE RADICAL SCIENCE JOURNAL (glasiio radikalnih znanstvenikov) Vsak filozof lahko potrdi, da je pojem ,,resnice" zelo varljiv, dvoumen. Tako ,,RatJical Science Journal" zavrača način ugotavljanja resnice, s pomočjo katerega prihajamo do večine najbolj očitnih, vsakdanjih spoznanj, kot neznanstvenega. Gre za pasivno opazovanje dogajanj v naravi in njihovo primerjanje s teorijami. Če se teorija ujema z izsledki opazovanj, je resnična, v obratnem primeru pa ne. V nasprotju s pravkar opisanim stališčem gleda ,,Radical Science Journal" na znanost kot na delovni proces. Namesto s pasivnim opazovalcem, ki skuša odkriti resnico, imamo opravka s skupino znanstvenikov, ki se poslužujejo proizvajalnih sredstev, da bi na ta način spremenili surovine v končne izdelke. Seveda bi bilo pretirano trditi, da je znanstveno delo isto kot tovarniški proces, to ni nfti naš namen. Prej bi lahko rekli, da je pe;spektiva delovnega orocesa »vaja.br oolitične analize." ¦^^-^-Aflogoč^rnislite, da je definicija znanosti kot delovnega procesa, kakršno sem žjpisal v zgornjem odstavku, navadna formula. A če jo vzamete r^srto in jo uporabite na svojem delovnem mestu, boste prisiljen^opaziii povezavo med svojim delom in drugimi oblikami boja kakortudiVealne možnosti za političnf boj. (15) - Podobno kot politika delovnega procesa na splošno, je tudi Jr ta analiza v Vejliki Britaniji dokaj nova. Pojavila se je leta 1976 na letni konferqnci socialističnih ekonomistov, kjer so razprav-Ijali o delovnen* procesu. (16) Vendar mislim, da lahko ob nje-nem postopnem uvajanju v prakso bolje kot prej ražumemotr-ditev Boba You iqa, da so »znanost družbeni odnosi«. (17) Pri tem bi želel opozoriti, da govorim le o eni možni verziji ome-njene trditve. Opstaja namreč še druga, in sicer,_da se prevla-dujoči družbenftodnosi, ki sestavljajo zrianstvena dogajanja, -odražajo v naravi. Ta zadnja se mi zdi precej manj pomembna in jo bom na kratko pojasnil. Da bi stvari poenostavil, se bom omejil le na eno področje znanstvenih izsledkov, na »naravne zakone«, čeprav bi lahko isti postopek ana\ize uporabil tudi za »dejstva«. Bistvena točka Youngove teorija je, da imajo »naravni zakoni« pravzaprav enak status, enake lastnosti kot »blago« v Marxovi teoriji. Ta trditev iajloživetal tudi številne kritike in napade. ^..- VtJting seveda ni hptel reči, da se naravni zakoni kupujejo in prodajajo na trgu, čeprav postaja znanstvena informacija če-dalje bolj potrošno blago tudi v tem pomenu besede. (18). Voung misli pri tem bolj na dejstvo, da je za Marxa blago »kristal" človekovega dela. Vzemimo primer hiadilnika. V htadilniku vidimo ,,stvar", ki ima določeno ceno in ki jo lahko s pomočjo denarja zamenjamo za drugo blago. In vendar |e v njem akumulirano človekovo delo, preko njegove vrednosti paprihajajo v medsebpjni stik Ijudje in njihovo delo. ,,Blago izraža družbene karakteristike človekovega dela, ki se kažejo navzven kot objektjvne karakteristike produktov dela in kot družbeno-naravne lastnosti teh stvari." (19) Proces akumuliranja človekovega dela in družbenih odnosov v lastnosti stvari, izdelkov je znan v marksistični tradiciji kot fetišizemoz. reifikacija. Teorijo delovnega procesa moramo razumeti torej tako, da enačimo naravne zakonitosti z blagom in da oboje obravnavamo analogno. V riaravnem zakonu je namreč akumulirano deio na popolnoma enak način kot v blagu. To je povedano naravost in m. jedrnato, zato zveni mogoče nekoliko čudno. A če jemljemo znanost kot delovni proces (in ne odkrivanje zakonitosti), potem so naravni zakoni logično produkti dela, sodobna znanost pa prooes, v okviru katerega znanstveniki in drugi delavci razpolagajo z obstoječimi sredstvi in viri (intelektualnimi jn drugimi) in z njimi spreminjajo nivo znan)a. Rečeno čisto prozaično, naravne zakonitosti torej proizvajamo. Gledanje nanje kot na naravne zakone, ki smo jih odkrili, lahko označimo za fetišizem, saj gre pri tem za prenašanje rezultatov lastnega dela na naravo. Razume se, da je producirano znanje odvisno tudi od načina organiziranosti delovnega procesa in od povezanosti z drugimi delovnimi procesi. Težko je sicer točno reči, kakšen je vpliv omenjenih faktorjev na znanje, za kaj takega bi bila potrebna natančnejša študija, a jasno je, da ne moremo kar a priori zanikati možnosti, da bi drugače organizirano delo lahko pripeijaio do drugačnih rezultatov in do drugačnih naravnih zakonitosti. NARAVA Dosedanja razprava nas je tako pripeljala do točke, ki je najpogostejša tarča napadov Hilary Rose in Stephena Rosea. Sprašujeta se namreč, ali ne pomeni sprejeti takfe teorije isto kot podleči neki obiiki idealizma oziroma spremeniti naravo v nekakšen ..ektopiazem" in jo oropati vsakršne objektivne eksistence. (20) * Jaz nisem takega mmenja. Še najbolj sprejemljivo stališče do tega vprašanja se mi zdi Schmidtovo. V svojem ,,The Concept of Nature in Marx" (Koncept narave pri Marxu) pravi, da za Marxa narava obstaja ,,neodvisno in izven zavesti in volje Ijudi". in vendar naš odnos do narave ni pasiven. Preko prakse in dela si jo namreč prisvajamo in jo spreminjamo. Narava, ki jo poznamo, ni divja, neobdelana in nevezana, nikomur pripadajoča, saj o taki naravi ne bi mogli ničesar vedeti, nasprotno, vse naše znanje o naravi ima svoj izvor v obdelavi le-te (tako fizični kot konceptualni). Kot pravi Schmidt, je posledica tega naslednja: ,,Marx v konceptih ni videl naivno realističnih predstav in vtisov o predmetih, ampak prej odsev zgodovinsko pogojenih odnosov človeka do teh pred(21) V nadaljevanju bom uporabil dva pojma, ki spominjata na filozofijo, "kar mi ni čisto vfeč, vendar sta zelo koristna. Gre za razlikovanje med ,,naravo po sebi" in ,,naravo za nas". Pojem »narava po sebi" hoče povedati, da je narava obstajala že pred nastankom človeškega življenja in da bo obstajala še naprej, pa čeprav bi človek izginil v jedrskem uničenju. ,,Narava za nas" pa pomeni, da je narava, kakršno poznamo in kakršno opisuje znanost, prisvojena narava, proizvod \ Človekovega, družbeno organizifanega dela. Levvidov pravi: . ,,Naravo poznamo le, vkolikor srho udeleženi pri kakšnem družbenem delu. To potem določa, v kakšni obliki se bo pojavilo producirano znanje, Vse to z drugimi besedami pomeni, da je poznavanje^izključno ,,materialnega" sveta, ki ne bi imel ntčesar skupnega združbo, popolnoma nemogoče. (22) Morda se zdi to stališče tistitn, ki gledajo na znanstveno delo kot na neodvisno odkrivanje ,,narave po sebi" še vedno premalo prepričljivo. Te naj opozorim na številna dela s področja mikrosociologije oziroma etnografije sodobne znanosti, ki jih do sedaj nismo omenjali, ki pa so zanimiva in vredna naše pozornosti. V enem prvih tovrstnih del je Harry Collins pri opisu njihove narave uporabil naslednjo slikovito metaforo: znanstvena dognanja so največkrat suhoparna in težko razumljiva — le težko si predstavljamo, da bi bile stvari lahko drugačne, kot so . Vse skupaj bi lahko primerjali z ladjico v steklenici, pri kateri so se ,,vrvi in vezi potrgale, lepilo pa posušilo in popustilo". Lad/ica v steklenici je čisto običajen predmet iz vsakdanjega življenja in ker ne pomislimo, da bi bilo lahko tudi drugače, si seveda le s težavo predstavljamo, da je bita ladjica nekoč le sveženj lesenih paličic. (23) Naloga mikrosocioiogije je pojasniti, kako je ladjica zašla v steklenico. Qre za podrobno analizo dela in dejstev, ki smo jih pripravljeni sprejeti. Vrsta studij, predvsem s področja sodobne fizike in astrofizike, je pokazala, kako nerealno si je predstavljati modernega znanstvenika kot pasivnega opazovalca ,,narave po sebi." Znanstveniki današrrjega časa namreč delajo z ,,naravo za nas", jo gradijo, o njej razpravljajo in jo ponavadt tudi sprejmejo. (24) Žal pa je ta zanimiva veda, čeprav se ukvarja z neštetirni podrobnostmi v zvezi z znanstvenim delovnim procesom, vse do danes pozabila na vrsto vprašanj, ki so zanimiva za marksiste. Res je namreč, da' prikazuje znanstvena dognanja kot rezultat dela, a vse prepogostd dobi človek ob prebiranju te literature vtis, da gre za osamljene prooese, ki potekajo ločeno drug ed drugega. Hierarhi|ar zatiranje ženskega dela prebivalstva, proizvodnje — vse to so vprašanja, ki se jih omenjena literatura sploh ne loteva, prav tako kot ne odgovori na vprašanje, kako vpliva organiziranost znanstvenega dela na njegove rezultate. Ne glede na to je treba priznati, da je s prodiranjem za kulise, v laboratorije precej pripomogla k boijšemu poznavanju sodobnega znanstvenega delovnega procesa. Če še enkrat potegnemo paralelo med mikrosociologijo in lvbrxovo analizo blaga, vldimo, kako velike naklade formalne znanstvene literature sistematično ootiskaio v senco dejanske družbene odnose v znanstveni proizvodnji. (25) RAZLIČNE POLITIČNE STRATEGIJE IN ANAL1ZE ZNANOSTI Vse do tukaj je bila razprava precej abstraktna, zdaj pa je čas, da se lotimo vprašanja odnosa med različnimi analizami znanosti in Tevičarskimi političnimi strategijami. Najprej bom spregovoril o tako imenovanem močnem programu sociologije znanja. Gre za program akademskega značaja (to oznako sem izbral po tehtnem premisleku in prepričan sem, da se zagovorniki tega programa z njo strinjajo). Osnovni namen programa je prikaz družbene zgodovine znanosti. Pri uresničevanju tega cilja se njegovi pristaši srečujejo s sociološkim relativizmom. Ta je nujen spremljevalec njihovega dela in če hočemo prikazati zgodovino družbene znanosti tako, kot je, potem moramo pri tern upoštevati tudi omenjeni relativizem. Sociološki relativizem je torej pojav, s katerim morajo računafi vse analize, ki so namenjene prvenstveno levo usmerjenim strategijam. Tako Hilary Rose in Stephen Rose na eni kot ,,The Radical Science Journai" na drugi strani vidijo v njem pravzaprav veliko ovjro pri podobnih analizah. (31) Vendar se meni njihovo stališče ne zdi posebno prepričljivo. Prav gotovo gre pri nekaterih zagovornikih tega stališča, na primer pri Davidu Biooru, le za znanstveno retoriko. Ta retorika nima v principu nič skupnega z metodologijo samega programa in konkretne študije, ki izhajajo iz nje, predstavljajo pomembne vire, iz katerih črpa tudi marksistična teorija znanosti. Obe teorijt se namreč razhajata predvsem v samem pogledu na družbo, na njeno zgradbo in aktivnost, medtem ko sta glede upoštevanja . sociološkega relativizma pri proučevanju znanosti enotnega mnenja. Med analizami Hilary Ro^i> Stephena Rosea najdemo take, ki so nedvoumno povezanefl^tevičarsko prakso. V zgodnjih sedemdesetih letih sta take ra^ala podroben program radikalnega znanstvenega gibanja. Oglejmo si. drugo in tretjo točko tega programa.: Lstraset vo^cfs j« ^f(».;so mkMv bf p«l *• 0 S ff O v — t 3 » I<Ž | H o ?.I * I I U ¦ § .1 & rfl § % I "ES °- jb e ž & Š 3 I «> 1 8 1 S:> 8« i I ~l«s* ž L 9 >" S- j. 5.2 •* oifl^-si; «t & (D r*> co s i s| .f>. l2 I | s n fii |* | .. .« o_ -Sco« O2 c § ? I~ L.eS^-Is I 1 ": 5s jrsiSF S i | =| 1s.>loi 1 ~ ! I"1 iiUH I s i * «* tm*} i fi&- i *f llilll"? i**||5a irlllfiffl-- y-WCMCMCN CM CN « i«S ilf! « ils |P gasl 58$ E cl .SS> Sv,L iUlisilliltllllKlM ,_ A • # ^ tero se je takoj zatcm odpravila kuhat, dobra. Salivan je bil ponosen, da ima pri prjjatetjevi ženi takšen ugled. In tega ponosa ni namsiavži skriti. Ponosno je po&avil roke pTedse na mizo, takole z dlanmi, obmjenumi navzdol, se popraskal z nogo pod oče»ni, kjer ga je že celo pot nekqj strašansko srbelo, pa ni točno vedel, je-li izpuščajček alikali kaj, veijetno pa je bil košček saj, ki jc večkiat visel v zraku PostajenačelniSke ulice, takole meter petinsedemdeset nad tlemi, ter se nato visokoraslim mladcem popal pod levo oko. Salivan se je torej popraskal in rekel: »Stari moj, to je bil žur. Šel sem tja s tisto kuzlo neumno, saj jo poznaš, HolcneijevD Dragioo^ pa me zajebe že takoj po prvem piesu, ko mi jasno sploh še ni začelo prihajati, saj se mi zdi čisto samoumevno, da se čk>vek špara za zadnji ples. Takole pa ti gre ta psica takoj po prvem plesu stran od mene in ti naplete nekaj z Rodžerjem, ki jasno, mlsdec žrebep, pade za njo po tleh z glavo naprej in s faco navzdol, pa še dober za njega, da je bil taptson. Vse štii od sebe pa gija Muri, se razleze po Kristalnem satanu ko kaka kača, Men se jegravžal, ampak dragica je padla za njira.glih tko bedast s faoo naprej kot on. In potem sta žlobudrab kot dve zagubgeni podgani, da je bilo porno, da je bJo vesege ... Total porno." Frenk Mils seveda ni razumel skoraj ničesat, vendar se mu je zdelo, da se nekako ne spodobi tega pokazati, zato se je le nejasno nasmehnil, in njcgov nasmeh bi lahko pomenii marsikaj, to je vedel in s tem namenomgaje tudi lansiial. Irnel je tri nasmehe: Nasmeh odkritega odobravanja, nasmeh prikritega preziranja in* nejasni nasmeh, ki ga je nekoč videl na nekem indjjskem kipcu in takoj spoznal, da je to tisto ta pravo, kar potrebuje. Za majhen denar si ga je kupi!, kajti bil je spreten trgovec, terga potcm vedno nosil s seboj. Nekoč bi mu ga skorajda ukradli, vendar ga je uspel še zadnji trenutek skriti za nasmeh prikritega preziranja, tako da je tatinska roka, ki je hlastno segla po njegovem nejasnem nasmehu, naletela na njegov prikrit prezir, mu izbila zgornja dva sckalca ter se poklapana vmila v svoj tatinski žep.od koder je biia prišla. Na srečo pa je Salivan svoje zadnje besede Frenku pojasnil, kajti tudi sam se je prav dobro zavedal, do katere mere je njegov jezik poslušaicu iazum^iv, kdaj pa ga pripelje na tako imenovane intimne ekspresivne planjave, kot jih je rad imenoval. Izkazalo se je, da rii šlo med Dragioo in Rodžerjem za nič drugega kot za ljubezen na pivi pogled, in to tisto pristno in čisto mladostnijko ^ubezen, ki bi jo, po Salivanovem pol metra globokem prepričanju, moral znati obrzdati vsaj Rodžer. Takjno obnasanje v več sto metrov visoki družbi je bilo po njegovem ,,mik> rečeno primitivno in banalno." Frenk Mils se je kjjub temu pojasnilu, ali pa morda prav zaradi njega, ¦ začel dojgočasiti. Salivan je iniel sicer imeniten občutek za svoj imidž, ni pa ™ se znal prilagoditi Ijudem, ki so biii že po svoji družbeni poziciji njemu ¦ enakopravni sogovorniki, ter jih je skrajno oviral pri uveljavljanju njthovih | teženj po razkazovanju hstnih imidžov. Zato je že komaj čakal, kdaj se bo na vratih s kavico na pjadnju pcjavila Monro. Vedel je, da se bo Monio znala takoj vkijučiti se v pogovor, prekinila bo Salivana v njegovem leporečnem, vendar popobioma nekoristnem nakladanju (nekohstnem z našega stališča za zgodbo, ki jo pi§emo oz. čitamo, s slališča Frenka in Momo pa za samo njuno življenje, kar je nedvomno Se vrednejše in še bojj upravičeno do ostre in brezobzime prekinitve). Monio bo potem povedala katero od yvojih zgodb, ki jih je imela precej za ujesom ter jih je Frenk Mils zelo rad poshi&U. Rad jo je poslušal, kadar je te zgodbe pripovedovaia v dmžbi, nikakor pa tega ni prenesel, kadar sta bila sama. Takrat ie dal vedno pravioo doglavne besede sebi. Monro je res priSla, odprla usta sredi Sabvega stavka, in začela: (Pisatelj Ijubim bralcem ne namerava kratiti prjjetnih uric ob poslušanju Monrojinih zgodb, pa čeprav bodo te urice zaradi raznih zunanjih faktorjev, ki bodo skiajšali Momojino pripovedovanje, trajaie le itekaj mitmt, kar pa se še ne ve in mnenja sem, da bo za nas vse najbolje, če ostaiiemo optimisti, rad bi pa opozoril na nekaj starih pisateljskih - ali pripovedovalskih, če vso stvar gledamo skozi Moniojine oči - trikov. Gre za to, da ima vsak od vas, ki sprem^ate tole povest, možnost, da si kupi katerega od užitkov, o katerih si je do zdaj komajda upal sanjati. Momo ima nartireč za zunanjo fasado svojega pripovedovanja skritih vse polno lepotcev in lepotic, ki so priprav^eni v vsakem tienutku ustreči bralčevim najbojj inthnnim željam. V Mon»ojini gbvi je skrha bogata javna hi$a, ki je sposobna zadovotjit; od najbo^ petičnih in izbirčnih pa do tistfli najievnejših bralcev. S kakršnini koli lepotcem ali lepotioo si želite imeti spolni odnos, sporočite nam. V pismu morate navesti svoje zahtevke tako glede vašega partnerja oziroma partneike kot tudi glede načina spolnega odnosa, kajti le na ta način vam bo Momo znala popolnoma ustreči. Diskretnost je zajamčena, vkolikor seveda ne želfte, da se stvar razve v javnosti. Vkoiikor pa tega ne želite, vam bo Monro nadela kakšno imenitno masko, tako da vas še iastna tnati ne bo prepoznala. Možnosti so velike. Naš naslov tei cenik storitev dobite pri svojem družbenem zadovoljevalcu intimnih potreb v delovni organizaciji ali krajevni skupnosti. Opozorimo naj vas le še na našo domačo specialiteto in sicer domače živali vseh vrst, tako smo imeli danes naprimer za a fuk-a-la-avantgard škotske ovčarje in najpetičnejS gost si je lahko privaščil samo samcato Lesi.) ,,Zdaj ko smo ravno pri čaju, bi vam lahko pripovedovala zgodbo o Zbjgniewu Požiralcu. Vsi 90 se ustrasili desničarskega napada na vas Trto, vendar je bil fant v resnid levičar, in ko je tam v Trti srečal kmalu po tem znanem inddentu srečal ntoj^ga moža, kajne Frenki, mu je stisnil ievico z levioo, desnioo pa z desnioo, podaj mi roko, najprej ta grdo, potlej ta lepo, tem mu zašepetal: ,^Jičesar še danes nisem zaužil, kar bi mi vsaj za prtbližno zaleglo, zato pa sem se že kar orenk napil, in kupi mi pioo, Fienk, pa mi bo odlegb. Tale slabost me diži že par dni. Za pjjačo vsi dajo, za to, kaj bom jedei, pa njih ne skrbi. Bodi drugačen od njih, Frenk, vsaj ti. Kupi mipioo, nasiti me najprej, potlej pa spg z mano glažek, dva, tri." Kajne srček.da je takole govoril ta Zbjgniew? Da ne poznaš noben^a Zbigniewa Požiralca? ! Kaj se ti meša? Pa saj si mi sam pripovedoval o njem. In levfco ti je stisnil močneje kot desnico, po čemer si takoj posumfl o resničnostigovoric, ki so krožile o njegovih stikih s Fitantojevo toipo, o čemer, Sal, raje ne bi podrobneje govorila ter se s tem, da preveč vem, izpostavljala inožnosti zahrbtnega atentata. Ta fant, Zbjgniew, pa je po Frenkjjevem pričevanju, pa če je to Frenkiju prav ali ne, svoje dni živel v Lvovu, na Po^dcem. B0 je to sestradan mlad junec, ki je požrl vse, kar je videl, pa naj je bifo kuhano, pečeno ali surovo: Mamo, surovo žensko,da ji ni bik) paraje požrl takoj po rojstvu, očeta pa dan pozneje, kajti tistega dne, ko se je Zbigniew rodil, star^a Požiralca ni bilo na spr^gled. Zapil se je s telefonistko, ki ga je vezala z boinišnico, §e preden je zvedel.da se mu je rodil kiepak pjoskoglavdeček. Požjgalčevi, njihovi sosedi, so isteg&dne dobžli drobnega širokoustega defika, tudi Zbignievva, ki kasneje ni nikdar rad jedel, to pa zato, ker je toliko govoril s temi svojimj §irokimi ustki. Potem se je spečal s politiko, pri čemer je zanetil marsikaleri ogenj, kajti njegovo geslo je bilo ,,Boljc vatra n^o matra". Kaj je zdaj s tem fantom, točno ne vem. Lahko se sicer pozanimam, če vas bo zanimalo, vendar to kdaj pozneje. Požiralčev Zbjgniew pa se je razvil v brhkega brkatca, dobt^a linijsk^a študenta in uglednega fekultetnega družbenopolitičnega delavca, zato se ni za čuditi, da si je v štirih letih vteokošolskega Studija uredil štirisobno mansardno stanovanje in lastno tričlansko dmžino. V Trti si je potem s pomočjo dobrih besed, ki jih je zanj izrekci moj mož, zgradil vikend hiSco in če se še tega vikenda ne spominjaš, kjer smo pili tistega odličnega traminca iz kiistaTnih dvadeciliteicev, potem, Frenki.te ne morem imenovatidmgače kot človeka, ki je zaradi pretiranega pisateljevanja izgubil sleherno sled sence kančka smisla za spotnin in bodisi heiojsko bodisi neherojsko preteklost. Seveda, ti se tudi tega ne spominjaš! Zapomni si torej enkrat za trikrat, ti ignorant poti mojih spominov in najinih skupuih nekdanjih tovarištev, da smo v tem vikendu jedli prekiasne viškaste kolačke, ki jih je spekla Zbignievvova žena, tovarišica Olga Ronhfldnovna Spotakljivo krivogleda, posvetila pa jih je svojemu možu ob njegovi prvi ,^a spodobnega človeka primerni" plači. Recept je ukradla iz Viner šule, to se ve, kar bi lahko počela tudi jaz, vendar kot zavedna svetohlinka nočem, saj bi zaradi t^a iahko pn§la še ob knjižioo in ime, če bi se stvav prekmalu in na napačen način razvedela. Olga Ronhiklovna pa je že stara uržavljanka, ki si lahko marsikaj privošči, ki si lahko marsikaj privošči, še posebej zaradi družbenega ugleda svojega moža, ki bi mu lahko bila mati in mu je kot taka tudi služila njegovih prvih štirinajst let, ko mu je nadomeščala ob porodu zaradt Zb%niewovega prevelikega apetita nesrečno poginuk) mater. In okrog tega vikenda je tasla sinje modra trava, ki so jo pripeljali iz najpristnejš^a tihooceansk^a otoka, tako da se je v njej izgubil in udušil vsak najmanjši trušč Jkržatov. Izgubil in udušil se je seveda tudi vsak škržat z izjemo tistih, ki 30 bili pripeljani skupaj s to travo in turkiznimi borovci in so bili navajeni molčati vselej, lazen ob prcdvečerih dižavnih praznikov. In sonce je bito zaiadi na poseben način joniziianega ozračja vijQličasto in obteki 30 bili ideči, kaj neki pomenili so, in ko je padal dež, so ostale na oianžnorumenem blatu srebrae luže, in veter..." • ,,Daj, nehaj že, Ana Momo", jo je prekinil Frenk Mils, pii čemer je, kot smo opazili, prvič ta večer izrekel njeno polno ime, ,,obljubila si nam zgodbo o Zbjgniewu Požiralcu, zdaj pa nam kvasištakšne neumnosti, kot je tale vikend, ki se ga jaz ptav nič ne spomnim. Veter je gotovo pel srednjeveSke madrigale, ko je zavijal okrog.hife, boš rekla." ,JFrenk, ni prav, da se norčuješ iz mojih sposninov. Kaj nisem revica že zadosti kaznovana s tem, da po dvajsetih letih živ|jerqa v skupnem gospodinjstvu še vedno nimava skupnih spominov. In zdaj bi mirad uničil Se tisto moje, tisto, kar vsaj mene veže na vso to najino skupaj prehojeno pot. Tega ne moreg, pti meni že ne. Na srečo sem zadosti histerična, da se rajši še ta trenutek vržem v reko velemestiie množice in ?e prcpustim njenim kvarnim vplivom, kot pa da pustim, da mi čas, ki morda ne obeta nič dobrega, počasi in z alkoholom, ki peče in ga ne maram, celi to pra^car zadanc iano." S Salivanom sta jo komajda pregovorfla in mnogo krepkih udarcev je bilo potrebnih, da sta jo spet spravila k pameti potetn, ko je že stala na okenski polici m se poganjala da^avi, od koder se je slišal vrvež ^udi, ki so prihajali od zadnje kino predstave, naproti. S Salivanom sta jo komajda pr^ovorila in pri tem so bile potrebne tudi krepke brce-zaušnice, da se je z okenske poliče, kjcr je žc stala in se poganjala da^avi naproti, spet vrnila za mizo in nadaljevala s pripovedovanjem. Se prej pa je napravila krepak požiiek že mlačn^a, 3 tavno prav sladkan^a čaja. Dejalaje\ H °tfn« V druSbž, ki se }e iele oblitovata, kjar so vrsb nasprotja, nestrpnost, dogmatinm in šb kaj, je imek unMtnost-kultura od ieta 1917 do 1934 ko je bil na oblasti že Stain, sedemnajst (dolgih) tet, da bi » izob^kovsta in naSa z druibo ,^armonične" actstsl« obSke. Absurd! Natc pa so oredpisaK undno, edino tnoSno in dovo^eno umetni&o *mer - codaiistiini reaizem (ai soc rsalizem) / Ta pfe ja izrazito piBtonistič«rt, kajti (prosto po Pbtor.u j« um«tnot< nekorisrna, bžna in cbIo kvarna. Č0 pn žs je, aB mora biti, potem naj poučuje, razbga svet. To pa J« mšioiovka, v kateri ja um«tnost uiota kot propagandnl pbkat poStika viadaiočaga razrada. Umetnort mora bhi angažirana in zew tsiko (cek> namogoia j«),da bi bita apoGtična, a v tranutku ko mora hiapčavati poltiki, postaja prazna didsktična shema. Uporniki pa so 2«»inwaH v taborišžih (na primer MŠy«rtold), i^gr«nctvih afi čudnih in nerazumljivih amomorih j (Majskovsfci) / L VSSSRtridesstihSetstabifidv«glfldaiiatisirari,kJ 1 bi ju tahko poimenovali amsisrsko in prof«sbnalno. I Amstersko gleda^iča, katereg« najbo? znani I »govornjk je bil Piaton MHiajtovič Karžencav (1) j« \ bib mnoSJčno psuHLno spektaksisko giadaHU«. i G^dafiSte, ki spominja ra sr«dnjev^ka pro«sij«, ;t uprizoHtva mirakbv in morafitst, podobno comedii i delfarte. Mjagovi cJlji in njegov smisal so bifi v v* nepovadni učsnkovitoiti v probtemih, ki jih |e Z dobeate pofitidna taktika. To je bib muovno I gledsiiče, ki je žetete vptivsti m mase, ali kot pravi Karianoev: ,,Cas svetovnega g-Sanja v sociaizfltn, kl «a tedaj tudi mi prezivljamo, a!i umatniška usrvarjalaa na novo pol. Umetnost prihaja prako zidov na uioa. Tako ismttmst prodira v svobodo uKc in trgov. kjar jo prt&*> občudovati aroka mase" (2) / Vandar bi biJo potrebno v«č spro&6anosti in potrpljanja, da bi se ustvariia nova tradidja - nova dramatika. V taj *i8 napetosti je to gtedaiiJč« portajab vedno bolj pragtnatično, zavedajoč «8 svoj« enoS«nosti. A prapozno. Lsta 1927 ja doživab pofitičfM) kritiko in čez ča$ tudi razpad. Druga* profecionalna smar, ki sajarazvita innastaki (večtnoma) v pradrevoludonarnam obdobju, pa j« hotala ohr-njati vrednot«, ki raj bi bil« gk«toiid(o tema^ne in neodvšsne od sprememba struktur. C« ontenimo !e najbolj znana: Stanistavski, ^vrainov, Tatrov. Vahtsngov, Ohbpkov in, sevada, M«y«rhold. RazSična a§sdaiflca rtrem|enja, ki jih ja Lončarski (tskrat ie v dobrem pomanu bewda) poimenoval Akadeimka umntnost, »sj bi biSe kažipot in zgM novi umttnosti. Morda so nekatara zafla predateč in izgub'la stik s takratno re«ničnortb, a vsndar v večmi pnmerov niao imefi moinosti, d« bi » raziskaH in aagmu. Tipičan prinMr Je M«y«lioM, ki |a moral brta 1936 jsvno preklicati svoja dab (M«yarhoid proti meyerhoMšdini). Paradoki, kajti nekaj ht prod tamja bil futurizem, kot adini, ki j« razbijal staro astatiko, priznan kot nekakšna državna umatnort. V gtodaSSSu soc raafizam nastana kot sim«za (kar j« savada nsmogoče) mad masovnim, amatartkjm, poBtičnim gladalištem in profesionalnim, v kataram n zajsta popolnoma razfičra gtodafiSu iskanjc »Spočetje", ki iefi zadovoljiti ijudstvo in »vojo pcStično taktHco. Da pa se t tem umatnosti zapro vrata, razan scvada nadolžnim tehničnim razbkavam, ni potrebno poMbaj govoriti. J'č zveš naprei briš V TEaTPa Očeta Ignacija srečanje gledališč, šestnajsto po vrsti, enainosemdesetega leta, zgrabi in drži deset dni. Enaindvajsetega desetega ob devetnajst trideset se s fanfarami začne ples v maskah. Gledalci se zrcalimo na odru in igralci v nas. Dvorana je oder, pder dvorana. Kislo se nasmehnem. Zaslišijo se vzdihi umetnosti potešenihgledalcev, kako je bilo lepo. Zadovotjili smo potrebo. Obraz prekrije senca. Spet me je zob zagrabil. Simptomatično. Tudi za na§e gledališče. Za gledališče zmešnjav, kot zapiše Jože Javoršek. Maske in oblačila so atributi varanja. Nedolžno beli papir se bo oskrunil le z omejevanjem na problematiko nekaterih zanimivejših uprizoritev, na kratek fabulativni zaris. O posameznih predstavah smo že prebirali, pisali, posebej pagovorili. O Hlapcih ne bo nič napisano. Eksperimentalno gledališče Glej: V. DuSa: Jaslice Režija: Vinko Moderndorfer odtujevanje Uprizoritev Jaslic s svojim vztrajnim, počasnim padanjem v brezno (v svet brez svetbbe — Boris A. Novak) zapusti s svojim zdrobljenim tekstom v gledalcu praznino. Svet šestih žensk (A. Tkačev, M. Suklje, M. Jeraj, M.Grm, M. Štern, O. Grad), napolnjen z njihovo tastno nemočjo, svet napetosti, sem in tja prekinjan z groteskno humornimi vbžki, svet, ki vodi v razkroj, deviacijo. Ženske, ki ne občutijo falosa. Pisarna, kjer vsakodnevno enoličnost dopolnjuje samo ponavljajoči, vedno enako Ijubeznivi direktorjev glas, posnet na magnetofon, stopnjuje Sfo in Željo. Zelja fukati s pravim moškim, želja roditi, želja, ki zahteva fizično prisotnost. Sia se porodi iz želje. Želja je neizpolnjiva, sla ostane. Zapolnjujejo jo z dekadentnimi izpadi, ki vodijo v perverznost, z brezsmiselnim govoričenjem, z ustvarjanjem v vnaprejšnji propad obsojenih iluzij. Nastopi praznina. Njihova nemožnost se izriše v nevidenju drugega — moškega, ki je skrit le nekaj korakov stran. Iščejoga.a ga seveda ne vidijo. Policaja, ki ga same pokličejo in hrepenijo po njem kot tistem, ki naj bi rešil težave, izvržejo iz narcističnega imaginarnega samozrcaljenja, rekoč, da ni pravi moško. Slasti jih le želja po fizični prisotnosti Drugega, možnost Realizacije odkbnijo. Značilno za Praznino je, da se ne more nikdar zapolniti, hrepenenje mora ostati hrepenenje, zato se želja po prisotnosti spremeni v potrebo po odsotnosti Drugega. V nadaljevanju se zdi, da se Želja za hip uresniči. Vendar je to videz.Ženske se nenadoma brez kakršne koli zavestne motivacije soočijo z moškim (I. Samobor). Vendar je že v trenutku Srečanja jasno,da se želja ne sme izpolniti — ženske odldejo. Realno srečanje postane navidezno — se razbije. Ženske se spreminjajo (ostajajo) v sadomazohistične nevrotičarke, zavestno hoteče pomilovanja drugih; in to jih vodi v odtujevanje. Prob/ematika moškega na Drugi strani ostaja samo oris — nedokončan, neizživet. Torej ni pomemben konflikt med žensko in moškim, obstaja le nemoč ženske v živijenju same s sabo — nemara je res v igri prisoten kanček moškega iovinizma, kakor pomodrujeo uprizoritvi A. Inkret. Režiser z menjavanjem ritma, z zaustavljanjem dogajanja, s ponavljanjem prizorov ustvarja lepljenko drsenja v praznino. Ceprav v trenutkih energijsko nasičena, pomensko polna in razmišljsjoča predstava, zaradi tematskega drobljenja razpade na posamezne kose, ki tebdijo vgfedalčevi predstavi ie kotfragmenti nečesa, nekje, netoč, nevedoč, da je ta nekaj prisoten danes v naši družbi. Aktualen tekst s premalo režiserjevega posluha za subtilnost problematike. AGRFT: H. Ibsen - J. Moder: Strahovi Reiija: Matjaž Zupančič Predstava je prejela dipbmo BorStnikovega arečanja. maska Že se zdi, da se brezizhodno kroženje Alvingovih po svetu meščanske ideologije konča, ko prag mračnega sveta prestopi mladi Osvald Alving — umetnik slikar. Vendar ne. Tega se ne da. Mračna pretekbst, breme vesti morata ostati. Umetnost nasproti meščanski ideologiji. Poskus očiščevanja meščanskega sveta lažne morale, blefa, nizkotnosti propade, svet umetnosti podleže vsakdanji črnini. Osvakk>va ,,velika" stika ostaja okvir, praznina v njem pelje v sfnrt. Umetnost je bolna, njena edina rešitev — Ijubezen — se spremeni v inekcijo morfija. Prava Ijubezen (Regine) postane posrheh bolni duši — mračnemu in bolnemu. Ne zaveda se, da je tudi sama obsojena na propad. Regine ni Engstrand, ona je Alving. Tu bi se bib treba smejati. Trije stoli, okrogla miza, nekaj knjig na njej, bilijardna miza, v ozadju vhod, ograjen rastlinjak so elementi preproste, a učinkovito skrivnostne scene. Ograjen rastlinjak je simbol. V trenutkih razjasnjevanja se ograja razpre, zdaj je rastlinjak svetleča krogla, nikdar spoznavno Realno, ki zahteva. Materinska Ijubezen prevzame nalogo in zabode iglo v željno Osvaldovo telo. Potešitev. Skupini Sirih nsmih mask v začetnem prizoru $e pridruži v zadnjem Osvaldova maska. Rešitev v smrti in času. Profesionatna rutina pri nekaterih in amaterska povprečnost pri nekaterih. Nekateri potrebujejo §e učnih lekcij namesto prekomernega poplesavanja po odrih različnih institucionatnih gledališč. Z intenzivno prisotnostjo lektorja bi ob zanimivih režijskih domislicah uprizoritev zapustila resničnejše mnenje. Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana: L. Ristič: Missa in a minor Režija: Ljubiša Ristič pravo spoznanje jc nerazložljivo (Ristič) Teksti Kropotkina, Bakunina, Lenina, Kručoniha, Goldmana, Zetkinove, Trockega, Malataste... izzvenijo zdaj v nevidno, lirično, zdaj krčevito, krvavo tkanje o rečeh države in revolucije — da re publica ct de rebus novis, tvorijo jedro maše v molu, ki se, še predno bi se lahko zavedli njene mehkobnosti in poetičnosti, spremeni v odločno, resničnejšo glasbo durovske testvice, ki v svojih taktih napoveduje revolucijo. Nit poetičnosti, ki je spremljana s pecif ično skrivnostno rusko nravjo, s pridihom španskega melosa, nemškega kabaretnega ozračja, ne izgine niti v najboij brezobzirno krvavih prizorih zgodovinske resnice. Maša je poetičen tekst. Številne zareze in ureznine v telo Borisa Oavidoviča, ki ni nič drugega kot kolektivno telo oktobrske revolucije, ju pripeljejo (njega — B. Davidoviča, in njo - revolucijo) od rojstva, preko mozaikov življenja v smrt. Davidovičeva identiteta zato ni pomembna, je prenosljiva. Telo je pomembno toliko, kolikor proizvaja energijo z vizijo drugačnega, boljšega, pravičnejšega, demokracije, svobode. Sama vsebina ostaja nepomembna. Tekst, ki se pri tem piše, je tako samo navidezno vezan na konkretnost. Dano mu je prehajati jezikovne ovire, ustvarja enoten jezik. Postaja vseeno, ali je besedilo govorjeno v slovenskem, ruskem, franooskem, nemškem madžarskem jeziku. Maša je brezoseben h nadnacionalen tekst. V vsesplošni anarhiji predrevolucijske dobe se eksplicitneje izrazijo še vedno aktualne Hamletove besede: biti ali ne biti. Posamezniku, naj seodloči.ali ne, je namenjen propad; zmaga enotna kolektivna energija. Revolucija je zmaga, dokler se ne konstituira v državo. Revoluciji umanjka Ujetost, brezizhodnost, smrt ostajajo ie v drugačni preobleki. Država je rojena — posameznik je spet vzpostavljen - je (to be) v perpetum mobile agodovinskega ponavljanja. Drugače: agresija se stopnjuje (sanatorij, salon, futuristična gesla), zmaga (revolucija, ra^glasi, neuspel upor na Kronstadtu...) in izgine (prevzgoja v stalinističnih taboriščih.) Rojeva se nova agresija — agresija države. Drugače: energija se rodi, raste, doseže vi§ek in izgine. Ostanejo brezevrdeči svetlobi. Človek pride, izgine, ideje se rodijo in izginejo — zgodovina ostane za prihodnost. Maša je agresija, je energija, je zgodovina. Ljubiša Ristič je v pravem pomenu avtor Maše. Neprizadet groteskni opazovalec zgodovine. Scenska metaforika, dinamična organizacija dejanja, pestrost glasbenega izraza (kabaretni songi, ruske, španske nacionalne pesmi, učinkovita instrumentalna spremljava) ga približujejo Mejerholdovemu pojmovanju gledališča. Specifičnost njegovega pogleda ustvarja samosvoje, nekonvencionalno, brezosebho gledaliSče nerazložljive moči in energije. Tako se približuje pravemu spoznanju. Slovensko stalno gledališče Trst: W. Shakespsare: Kar hočete Režija: Branko Gombač B, Gombač je prejel za režijo Borštnikovo diplomo dvoumnost Igriva, nezahtevna, a prikupna uprizoritev vnaša na Borštnikovo srečanje ob številnih filozofskih in kvazi filozofskih predstavah vonj po svežini in domačnosti. Gledališče mora zabavati. Na preprosti, a razkošm sceni Nika Matula (stilizirano belo drevje, kot slavolok, oblepljen s staniolom), z razigranimi igr ilci (Norec, Tobija Rig, Andrej Bledica, hi§na Marija, Malvolto), z nezahtevno dramaturgijo se režiserju to josreči. Osrednji zaplet (Orsinova Ijubezen do Olivije, Olivijina Ijubezen do preoblečene Viole, Violina Ijubezen do Orsrna, snidenje Sebastijana in Viole) zaradi izpostavljanja (namernega? ) ukan in nakan Tobifne trojke zbledi, le fina'e, seveda s srečnim koncem, povme ,,osrednjim" likom nekaj rdečila. Samo Norcu, osrednjeiu liku s funkcijo opazovanja, presojanja, ki jr zdaj v dogajanju, zdaj samo njegov opazovalec, je dovoljeno preskakovanje iz lahkotne frivolnosti pravljičnega sveta v svet vsakdana z videzom resničnejše iesnice. Norec kot gledalec, gledatec, ki postaja igralec, igralec se sprevrne y norca. Oddaljenost in vzvišenoit gledalca potrjujeta izrazito komedijsko zasnovanost te uprizoritve brez poudarjanja subtiinejših ureznin Shakespearovoga teksta. Potde Bibič, Adrijan Rustja, Livij Bogatec si delijo nagrado za igro. Slovensko stalno gledališče Trst: D.L. Cobum: Partija remija ciničrost igra v igri igre Partija kot možnost. Za spoznavanje, za komuniciranje, kot strast. Spoznavanje uspeva, komu.ticiranje propada, strast se podvoji. Ostarela oskrbovanca dorrta za onemogle na verandi. On igra sam s sabo remi. Ona se želi z njim seznaniti. On izkušen kvartopirec, Ona začetnica. Vsako partijo zmaga Ona. On izgubi živce. Prva igra. Igra je smisel, vodilo, past. Fenomen igre odpia pot v mistifino in simbolno. Druga igra. Nekako odmaknjena od csrednjih gledaliških dbgodkov Borštnikovega, zavita v pozne večerne ure, tiho, kakršna je starost, izkušeno, kakrSna ]e starost, nam je doživeta, domačna, blizu resnična igra šepnila eno izmed naših prihodnosti. Zlata Rodoškova in Jožko Lukeš sta s partijo remija popraznovala petintrideset letnioo svojega igranja. Tretja igra. » a V okviru tematskih prispsvkov o B>K. alternativni glasbi se tokrat ustavljamo na Švedskem. Ker razpolagamo z malo tekstovnega materiala o švedski alternativni glasbi v slovenskem jeziku, smo se tokrat odbčili za prevod teksta Svveden, The Alternative Music Movement iz neodvisne glasbene revije Eurock. V prihodnjih številkah nas pričakujejo še drugi tematski sklopi o alternativni glasbi v evropskih državah. Švedsko gibanje se je razvilo v večini slučajev iz totalne praznine. V poznih sestdesetih letih je glasbena industrija na Šveds^m zapustila idejo o domačem popu, ker je btl ^ njihovem mnenju trg premajhen. Namesto tega so se orientirali v uvoz in prodajo plošč tujih zvezd za največji profit. Kot rezultat tega je bila energija šestdesetih let kanalizirana v kreiranje scene, ki je bila v večini osvobojena komerciafne etike. Rock, folk in jazz glasbeniki so prišli skupaj; čeprav stilistično različni, so kljub temu razširili svojo privlačnost. Glasbeniki, kot Bo Hansson, so se prebiii na površje, razširili so mejo spoznavnosti in uspeha gibanja, ki je zraslo in vzpostaviio svoje korenine. Mnogi Ijudje so se opogumili in začeli z igranjem. Razvile so se koncertne organizacije, zrasla /e kooperacija in distribucija ptošč. V ^godnjih sedemdesetih letih je novaglasba zaživela s koncerti in zrasla v alternativo dominantnega trenda komercializma. Razvile so se neodvisne firme za snemanje plošč, prvi dve sta bili Silence in MNW. Firma Silence se je orientirala predvsem v improviztrano inštrumentalno glasbo, medtem ko je MNW združevala skupine, ki so pele politične pesmi. Razvila se je tudi potreba distribucije plošfi in tato je nastala firma SAM. Kot glasbene založbe je tudi ona slonela na enakopravni ravni za vse in na kolektivni odgovornosti brez šefov. V tej točki so se začele stvari hitro razvijati. Zraste so mnoge majhne založbfi plošč, zrasel je SAM, nastali pa sta še dve mali distribucijski mreži. Kot dodatek tej glasbeni produkciji so nastali glasbeni časopisi in Nacionatna organizacija za nekomercialno kuKuro Gibanje je hitro postak) močna alternativa na vsef glasbenih področjih. Glasbeniki so lahko nadzorovaii svojo dejavnost in delali osvobojeni spon komercialnega pritiska. Toda vse seveda ni šlo brez problemov. Eksplozija šestdesetih let je minila in ekonomska resničnost sedemdesetih !et je izvrSla pritisk. Toda gibanje je še naprej sodelovalo z drugimi razvitimi skandinavskimi organizacijami. Podobni eksperimenti pa so se začeli tudi v drugih evropskih državah. Švedsko alternativno glasbeno gibanje je obstab in dab primer umetnosti zaradi umetnosti, oziroma giasbe za Ijudi, ne pa za profit. Verjetno ni države, ki bi imela toliko različnih glasbenih stibv, kot jih tvori ogromno Stevib §wedskih skupin. Elektronika, folk, jazz, rock in vse ostate hibridne smeri so zrasle kot produkt originalne vrednosti Svedskih skupin. Narediti pregled vseh teh je nerrogoče, zato se bo naSe predstavljanje omejilo n? skupine in glasbenike, ki predstavljajo različne segmente tega spektra. OStan Saša OW«IV*» HMU**«T*» ONJJOtTI ,V^ ^e betcn oblecc^i 'u.\ r 2V' icdoba fc [asna otfr«, fMtfrhnntftra«|»sti--fa SteL poolredfo' *«%><>> *«&r )*?;«& <7n .¦a[u.cu|t|c v zvezo /"^ rfc) ^ ^ *»!»• ^ ; tfblenc M.f» 1|n ^^rn L^U\1 r :••¦ «•( ^.< • • CACCC tjubLfainq • » ^c 4 X o študenUkf Tro csvohec/i'fvf( ; tjtiito u«od«u ..........•:: ?« /es\pidA - '/7**wy* \ •: • •• • • •' • » » « O%«%««*%% » • v. » »% I •»!«#• kTRIBUNA, ŠTUDENTSKI ČASOPIS IsM« UK ZSMS LJubljM« Trp otvobodhv« 1/11, »b« 86 T«l.i 214-372 A»«'vt\a «^\ idL v.dfl je Žc 1taViv»»T UREDNIŠTVO: MttJ« Mvuiko -gtavni in><. odgo^ornapa uradnika, Mitan Babiic - msdnarodni odnosi, Simona Suhadolnik - univra. Marcd SMfanfiie junior - kuttura, Ouian Turk - nartvotbvj«, Marjatka Su»«rlič - hlrtorranj«, Bvbara Zupine - dMtribueij«, Mojca Dobnikar -tainikovanji. STALNI SODELAVCI: l«o Gulič. Nato Šubt, Tomaž KraiovK, Andr«)a Potokar, Darja Mihali. st«tni' sodeunec ;e t*e*r Sašo csran-jvorn j&^rf lik-a&teh^ op«-: kg^ŽŽfip IZDAJATEUSKI SVET: Bojan Ktanovitk, Primoi Hainz, MW« Satine, Silvin Lasnik, Samo Hribar, Tomaž Kraiovvc, Joža Pvtrovči« (pradMdnik), Igor Bavčar, Bojan Korrika, Franc MiloJič, Mitja Martdto. URAONE URE io vsak dan od 10. do 12. ura v proatorih uradnOtva. JAVNI SESTANKI UREDNIŠTVA so vak čatrtak ob mm4iŽ™ DEŽURSTVA UREDNIŠTEV: ponadaljak - nara«osb«j«7 torak -madnarodni odnosi, srada - utimza in dtaribucija, čatrtafc - kuftin in dittrfeucija. CELOLETNA NAROČNINA za dijake in ftudanta 75,00 din, za o«ato posamaznika 100,00 din, za iratitue^e 150,00 din. Naročnino nakažH« na UK ZSMS Ljubljana, Trg o«vobodftv« 1, žiro račun 50101 678 47X3, z obvsznim pripiaom ,^a Tribuno", na nariov tradniatva pa poflfita svo) polni nactov. TISK: Tiakarna LJudska pravioa v LJubliani, priprava: IBM Dnavnik. Oproičeni tmmlJnaBa davfca na promat po aVlapu *. 421—1/70, z dn« 22. ianuarla 1973.