Sfer. 39.
Naročnina
■a državo SHS:
■a mesec......Din 30
m pol let«..... m 139
u celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 50
Sobotna tzdaja: celoletno
T Jugoslaviji .... Din M T Inozemstva. ... _ 80
rmmims P05mtmm. Lfloun.
S tedensko prilogo „ Ilustrirani
. Urednlitvo je v Kopitarjevi ulici 6/IU. Rokopisi se ne vračajo: neiranklrana pisma se ne spre-lemaio. Uredništva letelon 50, upravništva 328.
_ , - ----------
Folitičen list za slovenski narod
Cene lnserafom:
Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2*—, večji oglasi nad 43 mm višine po Din 2-30, veliki po Din 3 — ln 4-—. oglasi v uredniškem delt vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naroČilu popust
Izhaja vsak dan imemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. ari cjutraj.
Poštnina piaEena t boIovIiiL
Uprava Je v Kopltar|evl ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.630 in 10.349 (za inserale) Sar«, levo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Odlečea Isjavsi.
Da članek v današnjem »Jutru« z naslovom: »Laž se nadaljuje«, ki pa samo zavijanj, sumničenj, neres-nic ln laži kar mrgoli, ne bi koga zmedel, odločno izjavljam:
»Nobenega poročila ali navodila ali svarila nisem dobil iz Vatikana
ne naravnost, ne potom nuncijature, ne potom vlade.«
Sedaj naj se pa v »Jutru« laž nadaljuje.
V Ljubljani, G. februarja 1925. t Anton Bonavcntura, škof.
V boj za poštenost in
in
pravico proti 'nepoštenju-
Slovenci smo imeli med seboj hude volivne boje, smo se ostro napadali po časopisih in se nismo prijemali v volivni borbi baš z rokavicami. Kdo ne pomni strastnih volivnih bojev med staro narodno-napredno stranko in SLS? Toda nikdar se ni v poliUčnih borbah slovenskega naroda prestopala izvestna meja, borci so se izogibali vsaj podlosti, direktnega nasilja in falzifikacij.
Tako je bilo pri nas, dokler se niso pojavili takozvani »mladini«, ki so uvedli v Slovenijo način politične borbe, kakor ni v običaju niti med divjimi plemeni. Ti ljudje so zavrgli v politiki vsako moralo, vsak čut ia poštenost, vsak sram in proglasili, da se sme v politične namene jupfir rabiti vsako, še tako podlo sredstvo. Že staro narodnonapredno stranko so ti mladini razbili z nepoštenimi intrigami in zahrbtnim rovarjenjem.
Vse .politično delo te klike obstoja v brezvestni laži, spletkah in prevarah. Na kakšen način je hotel poglavar te družbe ustvariti denarno podlago svoji stranki, to vemo še vsi dobro iz »Agromerkur ja«. V Jugoslaviji pa so si mladini ustvarili toplo gnezdo po najbrezvestnejših špekulacijah s svincem, po sleparskih »nacionalizacijah« in, podobnih umazanih sredstvih.
Vse pa presega to, kar počenja ta družba v sedanji politični borbi.
Včeraj so razposlali po celi deželi lepake, na katerih je natisnjeno »papeževo pismo g. knezoškofu«, da je vsem duhovnikom prepovedano kandidirati, in so podpisali pod to potvorbo papeža in kardinala Gasparrija ter celo natisnili papežev pečat! To so tudi plakatirali. »Papeževo pismo« je nesramen falzifikat družbe, ki je zbrana okoli dr. Žerjava in od njega dobiva navodila. Takih podlosti ne pozna doslej slovenska politična zgodovina!
Drugo sredstvo, kako bi prigoljufali »narodnemu bloku« nekaj glasov, je tole: Prestavljajo se za čas volitev državni uslužbenci iz kraja, kjer imajo pravico voliti, v drug kraj, kjer nimajo te pravice, to pa v ilučaju, ako se domneva, da bodo volili za opozicijo. Tako hočejo za dan volitev od-komandirati par stotin državnih uslužbencev iz njihovega volivnega kraja. Da se volivci na tak način oropajo možnosti, da volijo, to je pač sredstvo, ki si ga jc mogla izmisliti samo taka brezvestna družba kakor je vodstvo S. D, S,
Sploh je to, kar počenjajo ti ljudje Za časa volitev z uradništvom, dokaz njihove popolne propalosti. Okrajnim glavarjem se zapoveduje, da morajo agitirati za »narodni blok«, načelniki uradov pritiskajo na uradništvo z vsemi sredstvi, da bi volilo Žerjava, postajenačelniki sklicujejo te dni uradno železniške uslužbence na sestanke, da agitirajo za »narodni blok«, in grozijo z najhujšimi posledicami. Takega uradnega pritiska, ki je po zakonu izrecno prepovedan. takih groženj in kazenskih postopkov ter šikaniranja uradnikov za časa volitev.
!
nismo doslej nikoli poznali. Niti zloglasna madžarska birokracija ni bila tako propala kakor je SDS arska klika!
In kako podla je šele agitacija Žerja-vovih ljudi po deželi! Agitatorjem je naročeno, da morajo lagati, češ, da je dr. Korošec na »papeževo povelje« odložil kandidaturo, da je papež dal povelje, škofa zapreti v samostan, da je SLS sklenila, da se volitev sploh ne udeleži, da bodo skrinjice SLS razveljavljene, da, — razpošiljajo celo grozilna pisma, češ da se bo 8. februarja s silo preprečilo ljudstvu izvrševanje volivne pravice itd.! Ali je kedaj kakšna stranka v Sloveniji delala s takimi gnjusnimi sredstvi? Ne! — tega so zmožni samo ŽerjavoVi »mladini«.
Izmislili so si n. pr. tudi, da je Sestavljena proti našemu ministru Sušniku obtožnica, da so dokazane »malverzacije«, in da bo obtožen. Seveda je to podla laž, kakor se je mogla roditi samo v pokvarjeni družbi S. D. S.
Ta klika je poleg vsega tega organizirala tudi teroristične tolpe, da potolčejo Žerjavove politične nasprotnike, razbijajo shode, grozijo življenju državljanov, delajo škodo zasebnemu imetju itd. Izrabili so ti brezvestni ljudje nacionalistično organizacijo ter jo izpremenili v svojo razbijalsko gardo, ker jim ni nobena stvar na svetu sveta. Imajo na vesti že več življenj, nevarnih poškodb, pokončanega imetja in podobnih zločinov, izvršenih nad nasprotnimi strankami po njihovem naročilu. Po zasl igi samostojne demokratske klike se d?nes v Sloveniji vrši politična borba v znojenju krvi in razbojstva. Take sramote Slovencem še ni nihče pripravil kot jo je ta klika s svojimi umazanimi političnimi metodami.
Ali bo Ljubljana to trpela? Ne! Slovensko 'judstvo bo s svojim stolnim mestom vred topot napravilo temu divjanju, tem nepoštenim metodam, temu nasilju in borbi s pomočjo laži, prevar in podlosti enkrat za vselej konec! 8. februarja bo Slovenija, na čelu ji Ljubljana, zatrla to družbo brez-vestnežev, ki sramotijo dobro ime slovenskega naroda pred celim izobraženim svetom! Mimo, samozavestno, ne da bi se dalo cd najetih hujskačev izzivati, bo slovensko ljudstvo 8. februarja šlo na volišče, noben naš človek ne bo ostal doma, in 1. skrinjica bo izšla kot zmagovalka nad podlostjo, lažjo in nasilstvom!
aHEisiaaEnffltaEesEGsnE s s rs ?? s
Zaupniki SLS,
Prosimo vas, da nam takoj, ko bo znan izid volitev z vsakega volišča brzojavno ali telefoni čn o sporočite število glasov, ki so jih dobile posainc/.ne stranke. Stranke' označite po nositcljili list. Brzojavko naslovite: Slovenec, Ljubljana, ali pa kličite telefon Ljubljana štev. 50.	< .
Kdo izrablja vero
Cerkev v politične namene.
_ Gršc zlorabe vere in Cerkve v politične namene ni še nobena stranka na celini svetu izvršila, kakor se je te dni izvršilo po Žerjavovih liberalcih. Celo dožbjo šo plakatirali z lepaki,.na katerih naznanjajo v imenu papeževega državnega tajnika, da je duhovnikom na listi SL$ prepovedana kandidatura. Seveda je tse to od prve do zadnje črke vse zla-gaijo. Liberalci vidijo, da se kljub vsemu nasilju, preganjanju in podkupovanju; njihova politična barka potaplja. Slojvensko ljudstvo jih odklanja, nikjer ni^ mogli dobiti tal med ljudstvom. Ljiidstvo jih je stigmatiziralo s pravim naslovom, da so izdajalci slovenstva. Zatekli so se k potvorjanju podpisov, potegnili so v svojo ogabno in gnusno agitacijo tudi sv. stolico. V obupnem stanju, v katerega so radi svoje izdajalske politike zabredli, se nadejajo, da bodo morda z. zlorabo verskega čuta našega ljudstva morda vendar-le omajali zaupanje ljudstva, do SLS. To je zloraba vere in Cerkve v jioliticne svrlie in to od strani, ki sama sploh nobene vere nima. Nikjer drugje se Cerkev in vera ne zlo-
rablja v politične namene. Kar g. Žerjav trobezlja po Belgradu na uho staremu Pašicu in onim svojim tovarišem, ki ga hočejo poslušati, češ, da SLS zlorablja vero, ni drugega kakor brez-
Sredractno natolcevanje in obrekovanje, ima poguma, da bi prišel s konkretnimi slučaji, on samo ponavlja tja v en dan isto pesem brez dokazov. To je postalo pri njem že fiksna ideja. Sam pa prav nič ne pomišlja, ko je v zadregi, da ne bi segel po najnagnušnejsi zlorabi Cerkve in verskega čustva vernikov. Toda, tudi to mu ne bo nič pomagalo. Ljudstvo ve, da je vse prizadevanje dr. Cekina zaman. Ne bo mu nasedlo, ker ve, da je SLS politična stranka, ki ima svojo popolno neodvisnost. Pač sloni na moralnih principih. O teh pa ne bodo razsojali ljudje, ki širijo dan na dan največjo nemoralo med ljudstvo. Ta brezčastna družba, ki se zbira okoli Žer-javovih liberalcev, mora zginiti 8. februarja s površja. Zmotili so se pa ti ceki-nasti ljudje, če mislijo, da bodo s takimi zlorabami in lumparijami naše ljudstvo preslepili. Ne poznajo zavednosti naših ljudi. Ljudstvo ve, da bo v nedeljo s prvo skrinjico, ki je SLS skrinjica na deželi, v Ljubljani pa četrta, pomar.drali te ljudske sleparje, ki vlačijo celo sv. stolico vedoma in hote lažnivo v volivni boj.	* •
Volivna mistlfikaeiia.
DEMANTI VATIKANA IN ZUNANJEGA MINISTRSTVA.
Kelgrad, 6. febr. (Izv.) Z ozirom na vladne vesti glede nekakih ukorov iz Vatikana se je Vaš dopisnik informiral pri tukajšnji nunciaturi. Kategorično so mu izjavili, da so vse te vesti absolutno lažnive in da ne odgovarjajo resnici in da tukajšnja nunciatura ni dobila nobenih obvestil. Ravno tako se je Vaš dopisnik
obrnil na zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki mu je izjavil, da mu o kaki noti Vatikana naši vladi ni popolnoma nič znano in da so torej vse vesti prosta volivna agitacija. Kakor je razvidno, gre tukaj za veliko volivno mistifikacijo, ki so si jo izmislili samostojni demokrati. (To smo mi že pred dnevi ugotovili. Op. ured.)
v navzočnosti vojaštva na Hrvatskem.
OBŠIRNO POROČILO LJUBE DAVIDOVIČA KRALJU.
Belgrad, 6. febr. (Izv.) Po popolnoma zanesljivih vesteh je vlada v svrho obupne borbe proti suvereni ljudski volji šla tako daleč, da je na predlog samostojnih demokratov poslanih na Hrvatsko več polkov vojaštva, da' bi izvajali moralen pritisk na hrvatsko bedno ljudstvo. Povodom tega nezaslišanega in v civiliziranih državah nemogočega slučaja je bivši predsednik vlade Ljuba Davidovič poslal danes kralju ob-
širno pismo, v katerem ga opozarja na to žalostno dejstvo, ki bi moglo imeti daleko-sežne posledice ne samo za terorizirane hrvatske kraje, temveč tudi za ugled naše države sploh. Davidovič v tem pismu kralja odločno opozarja, da večina ljudskih predstavnikov odklanja vsako odgovornost za ta nasilja in neverjetna dela nekaterih zastopnikov današnje vlade.
i so jim šteti.
SODBA BELGRAJSKE JAVNOSTI.
Belgrad, 6. febr. (Izv.) O razpoloženju med ljudstvom pišejo današnje »Novosti« sledeče:
Še en dan nervoznosti in negotovosti, pa se bo 8. febr. vedelo, čigavo je carstvo. 8. febr. mora naša demokracija vzdržati napad reakcije, ki z nasiljem, denarjem in lažjo vodi borbo proti pravi in čisti demokraciji. Četudi je režim storil skrajne napore, vendar ne more 8. februarja pričakovati nobenih sprememb v svojo korist. Četudi bi se režim v nedeljo poslužil po-tvorb pri izvedbi volitev, vendar je zmaga demokracije gotova stvar. Med ljudstvom naše države tako v Šumadiji kakor v Zagorju in Sloveniji, se je ustvarilo čvrsto prepričanje, da se s silo, pestjo in batina-nii borijo samo tisti, katerih vest ni čista-ki ne verujejo, da zastopajo čisto in pravično stvar. Med ljudstvom v Srbiji je še dobro v spominu, da so se nekdaj pred 30 in 40 leti borili proti ljudstvu najbolj reakcionarni režimi. Ljudstvo ve, da je tudi današnji režim na tem, da izdihne in da so mu šteti dnevi. V krajih, ki so do včeraj sestavljali avstroogrsko monarhijo, se je v masah volivcev ustvarilo podobno razpoloženje. Tu je bilo še bolj v svežem spominu,
|.«l.n -f«	----: :„ 'r>.i----..
lumu oia ^ts i^iuitij in ijuulllipcoitl umna
proti ljudstvu. Vsem je jasno, da gre ta režim isto pot. Danes in v nedeljo bo storil režim poslednji obupni pritisk. Ena stvar
je, katere ne sme režim izgubiti iz vidika. Ako bo šel preko meje, ako misli napraviti običajno volivno komedijo, tedaj mu ne bi pomagala največja večina, za katero toliko hrepeni. Pred 40 leti so to tudi radikali umeli in niso prišli v skupščino. Pričakuje se lahko, da bo današnja opozicija znala ravno tako ravnati z režimom in ga pripraviti do tega, da prevzame nase odgovornost za vse nesreče, ki bi mogle vsled njihovega dela zadeti državo. Izven vsake sumnje je, da demokracija 8. febr. ne more podleči kljub temu, kar se je dogodilo in bi se še utegnilo dogoditi.
VZNEMIRJENOST MED RADIKALL Belgrad, 6. febr. (Izv.) »Politika« piše, da je med radikali vzbudilo velik nemir dejstvo, da se je z najvišjega mesta obljubilo opozicijonalnemu bloku, da dobi takoj po volitvah vlado. K tej vesti, ki jo potrjuje notranje ministrstvo v zasebnem komunikeju, je treba dodati, da je vladi zelo neljuba in jo hoče sedaj izkoristiti proti bloku češ da blok vlači krono v agitacijo.
v nedeljo fr vrše nepretrgoma otf 7 zjutraj do 6 zvečer.
Prlblčevlčeva skupina sfrčl 10. febr. iz vlade.
Belgrad, 6. februarja. (Izv.) Današnja »Pravda« poroča: O zaostrenosti borbe med radikali in Pribičevičevo skupino ni treba več govoriti, kajti dosegla je ono višino, katera sploh more obstojati med političnimi nasprotniki. Včeraj nam je eden od radikalnih ministrov dejal: Nahajamo se v težkem položaju, kajti Pribičevič je napravil kaos. Na to sem opozarjal in nihče mi ne more sedaj očitati, da moram nositi odgovornost. Volitve, ki bodo čez dva dni, bodo odpravile krizo, in ni nobenega dvoma, da bo 10. februarja Pribičevičeva skupina izven vlade,
VLADNI LIST O VLOGI G. PRErE-LUIIA.
Belgrad, 6. februarja. (Izv.) Današnje »Vreme«, ki je vladni list, poroča, da je absolutno gotovo, ne glede na to, kaj bo vlada sklenila o volivnih skrinjicah, da bodo Prepeluhove skrinjice v ljubljanski oblasti ostale, kar da jasno dokazuje Prepeluhove zveze z Žerjavom. Prepeluh je znan dvoživkarski politik: na eni strani hoče ljudstvo varati z republiko, na drugi strani pa da je v zvezah s Pribičevičem in Žerjavom, ki sta ga vzela v zaščito, dočim preganjata vse opozicionalne stranke.
PROTEST ČASNIKARJEV RADI TRIDNEVNE USTAVITVE TELEFONA.
Belgrad, 6. febr. (Izv.) Mnogo smo doživeli pod PP-vlado v teh 3 mesecih, še več pa imo pričakovali za poslednje tri dni. Vedeli smo, da rožimovci pripravljajo za poslednjo tri dni neverjetne adute, ki predstavljajo unikum nasilja in nezakonitosti in protiustavnosti. To, kar pa je notranji minisor sedaj naredil, se lahk'o reče, da sploh m bilo storjenega v svetovni zgodovini niti v državah najbolj reakcionarnih režimov. Notranje ministrstvo jo namreč izdalo vest, da se od 7. februarja zvečer pa do 0. februarja zvečer prepove ves privatni brzojavni in telefonski promet. S tem se bo domačim, še bolj pa tujim listom onemogočilo, da dobe poročila o izidu volitev. Radi te vesti, ki jo je spustilo v svet notranjo ministrstvo, so časnikarji energično protestirali pri poštnem fiiinistrstvu. Poštni minister Vukičevič je odgovoril, da za ta akt ne ve in da ga je očividno zoj)ct naredil znani državni pod-tajnlk PribičeviooVe skupino na lastno 'jjtast. Na energično intervencijo časnikarjev, da so no sme braniti, da bi se ljudstvo ne obvestilo o pravilnem izidu volitev, je odgovoril poštni minister, da bo ro-šil to zadovo v prid časnikarjem.
Veličasten s!:od SLS v Maritecn.
Maribor, R. febr. (Tzv.) Brez vseh lepakov in brez časopisnih notic se je nocoj zbralo v dvorani Zadružne gospodarske banke nad 1000 volivcev iz Maribora in bližnjo okolice. Že pred 7. uro so prihrumele močne čete iz vseh strani mariborskega mesta. Mariborčani, posebno naši nasprotniki, so debelo gledali, ko so se naenkrat pojavile številne čete somišljenikov SLS. Dvorana, vbodi in stranski prostori bo bili ob sedmih nabito polni. Rediteljsko službo so opravljali železničarji, delavci in obrtniki. Shodu je predsedoval mariborski župan dr. Leskovar, govorili so pa minister n. r. prof. Ivan Vcsenjak, kandidat Fr. Žebot in občinski svetovalec dr. Jerovšek. Ko jo dr. Leskovar zaključil zborovanje s pozivom, naj vsi pošteni Mariborčani kot en mož vržejo svoje kroglice v prvo skrinjico, je nastalo po dvorani velikansko navdušenje. Zborovalci so zapeli »Naprej zastava slave«. Na trgu pred palačo Gospodarske banke se je po shodu zbrala ogromna množica ljudi, ki so burno vzklikali: >Živela SLS! Živel dr. Korošec!« Nato to se zborovalci mirno razšli na svoje domove. Nasprotniki so cel teden grozili, da bodo shod razbili, a nocoj se niso upali priti blizu.
Aretirani agitatorji SLS.
Maribor, 6. febr. (Izv.) Včeraj so prignali orožniki v Maribor sedem fantov in mož od Sv. Antona v Slovenskih goricah. Aretirani so bili na zahtevo Zerjavovega aguatorja advokata dr. Goriška od Sv. Lenarta. Veliki župan dr. Pirkmaycr je baje izdal brzojavno naročilo, da morajo orožniki poloviti naše agitatorje, ker so Žerja-vovemu kandidntu dr. Lipoldu povedali, da naše ljudstvo odklanja ljudi, ki so izdali Slovenijo. Aretirane agitatorje so orožniki prignali opolnoči. Okrajno glavarstvo se je prepričalo, da so bili po nedolžnem areti rani in jih je na intervencijo naših poslancev dopoldne izpustilo na svobodo. Areta-
i rt. »\a aaI!V» C1rm/wnl.!L	--1-
u |.«j cciin uiovciioiiiii guncuii povzru-čila velikansko ogorčenje.
PROTI BEDI V FRANCIJL
Pariz, 6. febr. (Izv.) Skupščina je danes pričela z debato v zakonskem predlogu za preskrbo revnejših slojev z moko in drugimi potrebnimi živili
KANTONSKE VOLITVE NA FRANCOSKEM.
Pariz, 6. febr. (Izv.) Volitve za kan-tonske zastope so razpisane za dneva 19, in 26. julija.
IZ RUSIJE.
Moskva, 6. febr. (Izv.) Novi poveljnik rdeče armade Frunse je izdal na sovjetsko armado povelje, v katerem javlja svoje smernice, katerih se bo držal. Njegovo vodilno geslo je borba za vzpostavitev miru in za omogočitev mirnega sožitja in skupnega delovanja evropskih narodov.
ZOPET POTRES NA OGRSKEM.
Budimpešta, 0. febr. (Izv.) Iz Erla-ve poročajo, da so čutili tam včeraj nove močne potresno sunke. Škoda, ki' ,jo je napravil zadnji potres, znaša 16 milijard ogrskih kron.
RUDNIŠKA NESREČA.
Rim, 6. febr. (Tzv.) V nekem rudniku v bližini Grosetto so se vneli plini. Vsled eksplozije jo 18 delavcev težko ranjenih.
DRAGINJA V ITALIJI.
Rim, 6. febr. (Tzv.) Zaradi draginje kruha je v Neapelju prišlo do' nemirov. V znak protesta proti draginji so delavci uprizorili enodnevni štrajk.
GRŠKO-TURŠKI SPOR.
Pariz, 6. febr. (Izv.) Ravnatelj političnega oddelka v ministrstvu vnanjih zadev La Roche je danes sprejel v avdi-jenci grškega in turškega poslanika. Turški poslanik pa je vztrajal na mnenju svoje vlade, ki namerava izgnati še vec pravoslavnih cerkvenih dostojanstvenikov iz Turčije.
POVODNJI V AVSTRALIJI.
Sidney, 6. febr. (Izv.) V celi Avstraliji so reke prestopile bregove in preplavile vso bližnjo svojo okolico. Škoda je ogromna.
KOMUNISTI NA GRŠKEM.
Atene, G. febr. (Izv.; Vlada je dala zapreti 20. komunistov, ki so hujskali ljudi na državljansko vojno.
»Teror v Jugoslaviji«.
Pod tem naslovom je za »Frankurter Zeitung« Hermann W e n d e 1 1. febr. L 1. napisal daljši članek, ki je sicer v prvi vrsti namenjen informaciji nemškega občinstva, ki pa je v enaki meri zanimiv tudi za nas. Saj nam ne more biti vse eno, kako sodijo o naših notranjepolitičnih razmerah inozemci, ki so vseskozi neodvisni in ki te naše razmere tudi dobro poznajo.
Wendel pravi: »Zavratni napad na voditelja Nemcev v Jugoslaviji dr. K r a f t a je samo vzorec brezobzirnega terorja, ki mu je zapadla kraljevina v oči-gled za 8. febr. razpisanim volitvam.
Kak poseben balkanski pojav to ni; tudi Jugoslavijo je kratkomalo zajel tok nasilne reakcije, ki gre skoro preko cele Evrope: italijanski fašisti, »Volkische« v Nemčiji, »Hakenkreuzlerji« v Avstriji, »prebujajoči se« Madžari, »makedunstvu-jušči« v Bolgariji, »Orjuna« in »Srnao« v SHS — vsi ti prenašajo modrost, ki so se je naučili v svetovni vojski, da se namreč politična sporna vprašanja najlažje rešijo s klanjem in ubijanjem, na notranje-poli-tično življenje svoje domovine. Seveda gospoda Pašič in Pribičevič ne bosta priznala, da se poslužujeta razuzdane reakcije. Radikali se lahko sklicujejo na demokratično, naravnost revolucionarno preteklost, in tudi program samostojnih demokratov je natrpan s svobodomiselnimi načeli. Toda tukaj je enkrat na svetu mnogo zlorabljena beseda o »formalni demokraciji«. Da se zveza obeh skupin imenuje kakor Poincarejeva skupina »nacionalni blok«, je ravno tako značilno, kakor da posnema Pismarcka v tem, v čemer je njegova politika prehajala v policijo: kot je on socialistom, napre^njakom in cen-trumu desetletja očital protidržavnost, tako očita režim PP tudi vsem onim, ki ne marajo plesati po njegovi piščalki, da so protinarodni in protidržavni. Železno pest in skrajna sredstva pa pri tem uporablja Pribičevič. On je dosegel, da se je uporaba proti komunistom naperjenega izjemnega zakona o zaščiti države raztegnila tudi na radičevce, in pretepači, ki so zadnjič napadli dr. Krafta, so duh njegovega fanatičnega duha. Mogoče se osemdeset-letni Pafič ob tem divjanju ne počuti posebno dobro, še bolj pa vre med njegovimi lastnimi pristaši: v nič manj ko osem in dvajsetih okrožjih izmed pet in petdesetih imajo oficijelni radikalski kandidatje protikandidate iz vrst samih radikalov.
Najsi že opazuje Kašič dejanje in ne-hanje Pribičevica z veselimi ali žalostnimi očmi, vdik del odgovornosti na zločinu
na dr. Kraftu noei vlada sama. Če vkljub jasnemu izreku zagrebškega sodišča ne izpusti radičevskih poslancev iz zaporov, krši čut za zakonitost na tako jasen način, da se bolj primitivnim izmed njenih pristašev prav lahko zazdi, da jim je sedaj vse dovoljeno. Toda to še ni vse. Ravnokar je izšel proglas Davidoviča, ki ne toži samo o neprestanih kršitvah ustavno zajamčenih svobod s prepovedmi zborovanj in aretacijami, ampak naravnost pravi: »Razen tega se organizirajo bande, ki imajo od oblasti pooblastilo, da napadajo zastopnike opozicije, za kar prinaša vsak dan nove dokaze«. In če je dr, Kraft pred nekaj dnevi na svojo pritožbo zaradi na-silstev nad nemško stranko v Vojvodini od ministra notranjih zadev Maksimoviča poleg platonične izjave, da vlada obsoja vsak teror, dobil tudi odgovor, da so taki ekscesi nad nemško manjšino »samo naravna posledica politike nemških poslancev«, so te besde na nacionalistične pre-napeteže lahko naravnost vplivale kot poziv k novim ekscesom.
Napak je, če »Deutsche Arbeitsge-meinschaft« v Češkoslovaški zločin na dr, Krafta imenuje »simptom splošnega položaja nemškega prebivalstva v raznih evropskih državah«. Tukaj v prvi vrs«i niti ne gre za kako nacionalno n*sprctstvo med Nemci in Srbi, ki so pod mažarsko vlado trpeli skupaj enako politično trez-pravje in se zaradi tega včasih složno borili ramo ob rami. Tudi v novi jugoslovanski državi so »Švabi« takoj, posebno pa na polju šolstva, dobili pravice, ki jih pod Mažari niso nikdar imeli, razni politični faktorji s kraljem vred so jih — ker je pri Srbih sovraštvo do Nemcev sploh neznano — priznali kot kulturno dragocen del prebivalstva in v skupščini je njih zastopstvo brez pridržkov podpiralo marsikateri kabinet. Če divja sedaj drzno nasilje proti njim, ne divja zaradi tega, ker so Nemci, ampak ker stojijo na strani opozicije. Še na dan zločina je režimsko časopisje ščuvalo, da tiče Nemci z Ra-dičem pod eno odejo in objava ministrstva navaja kot nekako opravičilo »zveze Nemcev z Radičevimi agitatorji«. Da pa se teror ne obrača samo proti Nemcem, kažeta dva dogodka na isto nedeljo: v Gackem je bil pristaš Davidoviča na zborovanju smrtno ranjen in v Negotinu so poskušali znanega demokratskega poslanca Džoka Popoviča zastrupiti.
Očitki PP-režima glede protidržavno-sti Nemcev so jasna budalost. Švabi v Vojvodini so najbolj konservativen, lojalen, miren in potrpežljiv element, kar si jih more kak režim misliti. Ker so ireden-tistične težnje za njih, ki živijo stotine kilometrov od sklenjenega nemškega ozemlja kakor na kakem otoku sredi morja tuje narodnosti, ki jih obdaja, prava nesmisel, se njih gibanje vrši pod devizo: Zvesti državi in narodu! Pošteno hočejo s svojimi slovanskimi sodržavljani pod isto streho delati za dobro skupne hiše in ne zahtevajo drugega ko svoje skromno pravo za ohranitev lastne narodnosti. Samo nevednost aH zloba jim lahko očita radi-čevstvo, kateremu so se vedno z vso energijo upirali. Radič vihti svojo republikansko zastavo, »Deutsches Volksblatt« pa je ob priliki kraljevega rojstnega dne priobčil skozi in skozi protirepublikanski in vsekozi dinastični uvodnik! V resnici se za divjanjem nad nemško stranko ne skriva nič drugega, ko besna jeza Pribičevica in njegovih pristašev, ker nemška stranka ni hotela dalje pomagati pri pogubni politiki režima.
Kakor ne moremo nemškega naroda delati odgovornega za umor Rathenaua, ravno tako ni odgovorno jugoslovansko ljudstvo za zločin nad dr. Kraft om: proti temu ljudstvu je naperjen isti teror, katerega žrtev je postal dr. Kraft. »Vse v resnici opozicionalne stranke«, piše po pravici zagrebška »Slobodna tribuna«, »vsa naša plemna, Hrvatje, Srbi, Slovenci, so spojeni, združeni in izenačeni pod besnim pritiskom režima. Isti klic proti nezaslišanemu brezpravju in nasilnostim ču-jemo iz Srbije in Macedonije, iz Črne gore, Bosne in Dalmacije, iz Hrvaške, Slovenije in Vojvodine. Ti nasilniki narodov po teh krajih ne zatirajo v imenu Srbije, ampak tudi v Srbiji sami tlačijo vse, kar je svobodno, misli z lastno glavo in diha z lastnim dihom.« Če bo to ljudstvo 8. februarja le količkaj svobodno lahko izrazilo svoje mnenje, potem njegova sodba tako o režimskem terorju kakor o zločinu nad dr. Kraftom nikakor ne bo dvomljiva«.
Volivci!
V nedeljo Vas bodo skušali temni elementi zadrževati od volitev. Vedite, tla je vsakdo, ki z nasiljem ali s pretnjami odvrne enega ali več državljanov, da ne uporabijo svoje volivne pravice, kazniv (člen 92. v. «.).
Pojdite, če le mogoče, v družbi volit. Tako boste imeli za vsako na-silstvo takoj priče in tudi lotiti se ,Y&s ne bodo upali.
Predstavniki.
Ne zaupajte liberalnim predsednikom! Pazite, da bo vsak dobil damo ENO krogijieo. Glejte, dabodo skrinjice vedno odmiie< n e. Postavite ZANESLJIVO in močno STRAŽO pred volivni lokal za obe noči od sobote na nedeljo in od no-delje na pondeljek.
Spremljajte, če se Vam zdi količkaj potrebno predsedni-kavolivnekomisijevLjub-1 j a n o , dokler no izroči volivnih aktov glavnemu volivnemu odboru.
V SOBOTO d n e 7. II. o b 3 p o -poldne se vaša naloga prit-n e i n v PONEDELJEK d n e 9. IL dopoldne neha.
Kako sodi jo staro-Iieralci o najnovejših žerjavovfh avanturah.
Uredništvu »Slovenca« v LjubljanL Dne 27. jan. t. 1. sem poslal pismo gosp, uredniku »Slovenskega Naroda«; na njega ni reagiral, še manj pa ga je priobčil. — Danes čitam v »Slov. Narodu« članek: »Klerikalne manifestacije v Ljubljani«,, 69 let sem star, ali take nesramne in hinavske laži pa še nisem bral. Nisem Vaš pristaš in tudi ne bom, ali jaz kakor moji številni tovariši staroliberalnega kova v nedeljo dne 8. t. m. ostanemo doma in ne gremo na volitve. To, kar smo 30 let volili, sedaj ne moremo več, ker se je naša stranka ozir. naš list degradiral na stopnjo največjega sovražnika svobode, našega slovenskega naroda in dostojnosti. V do-slovnem prepisu Vam pošljem v prilogi moje pismo na urednika »Slov. Naroda« in ga Vam dam na razoolago. — Ljubljana, dne 4. febr. 1925. — Staroliberalec.
Pismo slove: Blagorodnemu uredniku »Slovenskega Naroda«, Ljubljana.
Dr. Ljudevit Pivko: »Carzano«. Članek pod gornjim naslovom v »Slovencu« od 25. t. m. je bil stvaren, moralno pravilen, jako fin in dober. Spadal ni v sedanji volivni boj, in smo bili tega mnenja vsi, ki smo ga čilali. 30 let smo pristaši istih političnih idej kot Vaš list, a odobravali smo vsi gornji članek.
Vaš odgovor: »Črnožolte kreature« Js pa svoj cilj popolnoma zgrešil. On je grd, surov in zelo nepolitičen. Pisec v »Slovencu«, če je to, za kar se je podpis d, ni bil opravičen, to snov sedaj pred volitvami v javnem listu pogrevati, čeprav jc vsebina popolnoma pravilna, na noben način pa ni bil poklican »Slov. Narod« na tako strupen, zraven neumen in samemu sebi škodljiv način odgovoriti.
Jaz sem v vojni izgubil sina ko brata, oba sta padla na italijanskem bojišču; strašno me je ta nesreča bolela, ali bil sem ponosen in sem še sedaj, da sta bila oba moža, ki sta dala življenje v boju proti našemu najzavratnejšemu sovražniku, ne samo Avstrije, katere državljani smo bili tedaj vsi in tudi Vi, temveč pred vsem nas Slovencev. Oba ?ta do zadnjega bila zvesta svoji rodni grudi, svoji poštenosti in možatosti. Nista bila kukavici, ne, padla sta in oba sta dobro vedela, zakaj.
Članek »Črnožolte kreature« me je pa zbodel v srce, in veseli me, da mi je vsak, s katerim sem o tem govoril, dal prav. Članek je grd, neolikan, brezsrčen in povrh še prav neumen. Bodite prepričani, da ni sto ljudi v beli Ljubljani, ki bi se s temi nemoralnimi nazori Vašega članka identifeirali. Med temi pa, ki Vaš članek odobravajo, ne more biti niti eden poštenjak.
S tem člankom ste veliko izgubili, pridobili pa prav nič.
Če pomislim, s kakim veseljem in ponosom smo vedno skozi 30 let čitali Vaš list, ki je preje reprezentiral slov. inteligenco, kako radostno smo dolga leta razpravljali pri veselem omizju dr. Ivana Tavčarja »pri Roži« o vsem tem, kar je dnevno pisal »Narod«. Sedaj se mi pa gnusi, če dobim Vaš list v roke, ki se še vedno imenuje »Slov. Narod«, kar je po sedanji pisavi gotovo ironija.
Če Vi na tako surov način in tako neumno sedaj tik pred volitvami odbijate Vaše najzvestejše in najboljše somišljenike, potem se ne čudite, da vse od Vas beži.
30 let smo jaz kot moji tovariši volili stranko, katero je zastopal Vaš list. V nasprotni tabor ne gremo, ali 8. lebruarja ostanemo doma.
Konccm Vas bode pa gotovo zanimalo sledeče: Spomladi 1919 mi je umrli dr. Tavčar doslovno sledeče rekel: »Oni, ki je v Avstriji do zadnjega zvesto izvrševal svojo dolžnost, ta nam je dobrodošel, ker bo tudi pri nas pošten in zvest delavec, ni pa rečeno, da bo tudi oni naš zvest državljan, ki to v Avstriji ni bil.« — Z odličnim spoštovanjem Vaš dosedanji somišljenik. — Ljubljana, 27. jan. 1925.
Volivno gibanje.
Ponarejen »Slovenec«.
Naši politični nasprotniki nameravajo izdati v soboto ponareje-n o izdajo »Slovenca«. Tisti »Slovenec« bo na videz tak, kakoršen je naš list.
V	tem ponarejenem »Slovencu« bo stalo, naj ostanejo naši volivci doma!
V	ponarejenem »Slovencu« bo stalo, da je opozicija sklenila ne udeležiti se volitev!
V	ponarejenem »Slovencu« bo stalo, da je papež prepovedal SLS kandidirati!
Takipi lažem ne smete verjeti! »Slovenec, ki bo priporočal ljudem, naj ostanejo doma, ni naš »Slovenec«, ampak grda in ostudna demokrat« s k a potvorba!
LVnedeljovsinavolišče!
iz
Nova lopovščina
Včeraj popoldne smo dobili iz Novega mesta telefonično sporočilo, da Žerjavovci razširjajo letak, ki ga je tiskala Delniška tiskarna v Ljubljani. Letak vsebuje prepoved sv. očeta vsem katoliškim duhovnikom, da se ne smejo politično udejstvo-vati. Na podlagi tega ukaza prepoveduje kardinal Gaspari dr. Korošcu in drugim duhovnikom kandidirati na listi SLS. Na letaku je podpisan kardinal Gaspari.
Izjava gospoda knezoškofa razkrinkava jutrovski letak kot golo laž. Komentar ni potreben, le zaupnike poživljamo, da za vsako ceno preprečijo beganje naših volivcev.
Odkar so se režimovci dokopali do vladnih jasli, ni bilo ne konca ne kraja obetanja, da bomo z pričakovano uredbo dvbili enake draginjske doklade kakor orožniki. Uredba je že zdavnaj pripravljena in bi bila tudi lahko že zdavnaj v veljavi, ampak, kaj se hoče, je pač križ, ko je gosp. ministar finansija tako preobložen z delom. Vsi dobro čutimo, kako zelo zelo nam je gospodin naklonjen in kako srčno rad bi 011 poclpalčil obljubljeno uredbo — če bi imel čas.
Pravijo, da je odšel na važno potovanje, pa se mu je tako grozno mudilo, da za podpis že zopet ni bilo časa. ln ko se vrne, nam obljubi podpis po prihodnjem potovanju.
Kakor se njemu mudi za podpis, tako se bo tudi nam mudilo dne 8. febr. polniti njegov sanduk. Dobro vemo, da je g. dr. Korošec spretnejši za podpisovanje tako dragocenih stvari, zato bomo mi vsi kroglice, o katerih tako sladko sanja g. dr. Stojadinovič, vrgli v skrinjico dr. Korošca, Stojadinovič pa — neka potuje.
Kako
varajo
Največja skrb dr. Žerjava in njegovih pristašev je bila že od začetka volivne dobe, da vrste svojih nasprotnikov razdruži in zanese neslogo in spore. Tako je poskusil izigrati tudi invalide in jih politično odtrgati od njemu nasprotnih velikih in močnih strank.
Dr. Žerjavu se je posrečilo na nam neznan način pridobiti na svojo stran znanega g. Boleta, ki izdaja pod odgovornim uredništvom g. Mežnariča list »Ujedinje-njec, ki naj bi bilo glasilo »stranke upokojencev in invalidov Slovenije«. Tega lista so izšle dosedaj tri številke. V zadnji (tretji) številki je »Ujedinjenje« očito in jasno pokazalo svojo pravo barvo, da namreč ni »glasilo upokojencev in invalidov Slovenije« ampak glasilo dr. Žerjava!
V članku »Pred volitvami« trdi Bole-Žerjavovo »Ujedinjenje«, da je Korošec-Davidovičeva vlada kriva, da invalidsko vprašanje še ni rešeno. Korošec-Davidovi-fceva vlada je po mnenju gg. Boleta in dr. Žerjava sploh kriva vse nesreče na zemlji, ne samo uradniške bede in invalidskih nadlog.
Poleg »Ujedinjenja« pa izhaja še neko drugo invalidsko glasilo, ki se imenuje »Ratni invalid«, v Sloveniji pa izhaja ta list pod imenom »Vojni invalid«. Ta list pa piše dne 31. januarja t. 1. v članku »Socialna pravica« vse drugače kakor pišeta gospoda Bole in dr. Žerjav.
Piše namreč na uvodnem mestu:
»Da bi so invalide in sploh vojne žrtve nekoliko potolažile, da hi so jim nadomestilo nekaj za tisto razočaranje, da je nov načrt, oziroma žc oil Najvišjega mesta odobren invalidski zakon, zopot strmoglavil vlado, da ni bil uzakonjen, je vlada voti-rala za invalide 100 milijonov dinarjev. Ta kredit pa je vlada razdelila po svole.«
To je resnica, ne pa kar piše g. Bole na Žcrjavovo povelje.
Mi smo v »Slovencu« objavili obširen izvleček iz novega invalidskega zakona, pri katerem je v izdatni meri sodeloval dr. Jež. Ta zakonski načrt je Korošec-Davidovičeva vlada predložila kralju tudi v podpis. Da pa nI prišlo do izvršitve tega zakona, tega ni kriva Korošec-Davidovičeva vlada, ampak one intrigo, ki so to vlado vrgle! Zgodovina bo povedala, da je pri teh intrigah 'v znatni meri sodeloval tudi dr. Žerjav, današnji mogočni zaščitnik g. Boleta in tovarišev!
8. februarja pa bodo tudi slovenski invalidi vedeli, kje je njihovo mesto. Oni ne bodo nasedli Žerjavovemu trganju naših bojnih vrst in ne bodo verjeli neresnicam, ki jih trosi na Zerjavovo prigovarjanje med invalidi g. Eole, ampak bodo kot en mož glasovali za Slovensko ljudsko stranko in za dr. Korošca in za tisti invalidski zakon, ki ga je Žerjavova klika po lastni izpovedi »Vojnega invalida« — strmoglavila in onemogočila. To naj si invalidi zapomnijo in odločitev jim ne bo težka.
Trpina! Delavci!
Pod tem naslovom lovi Žerjav delavce na svoj lim. Letak sicer ni prav rdeč, temveč rdečkasto obledel, kakor da se sramuje. Edini stavek, ki ga dr. Žerjav dobro razume, je začetek: »Vi ste mučeniki, ki ustvarjate bogastvo za druge,« in potem oni: »Dr. Žerjav jc že sedaj na delu!«
O, je na delu, z vso svojo kapitalistično oderuško družbo je na delu, da sleče še zadnjo srajco delavcu s telesa. Na snubitev dr. Žerjava je edino vprašanje: »Kdo jo zglasoval za'*on o zaščiti države. Ta zloglasni zakon, ki usužnjujc na tisočo naših delavcev žerjavovski kapitalistični družbi?«
Kdor je ponosen na svoje sužnje okove, ta naj ga voli, toda vsi, ki hrepenimo po politični svobodi in ne po trboveljskih batinah in umorih, bomo šii za SLS!
Ali smo se mi strojevodje že odločili za 8. februar, kam bomo vrgli kroglice? Jaz mislim, da že. Če je pa še kdo med nami, ki ne ve, kaj bi, naj mu bo v premislek tole:
Ali ni naša sl"žba že dovelj nevarna in odgovornosti polna, ako se nam ni treba bati zločinskih napadov? Ali pa hočemo na železnici nasilja, kakoršna smo doživeli v Trbovljah in Podnartu?
Ali se je že kak driigi minister zanimal za kurilnico, kakor samo dr. Korošec? Ali smo mi že kedaj kai dobili, ra-zun takrat, ko je bil za železniškega ministra dr. Korošec?
O ja, dobivali smo, dobivali naredbe, okrožnice, apele, dolžnosti na dolžnost, kazni na kazni. Vzeli so nam celo vrsto ugodnosti, vrnili pa še nobene.
Zato naj vsakdo stvarno premisli naš položaj in priti mora do zaključka, da spadajo naše kroglice 8 .februarja v Ljubljani v 4., na deželi pa v 1. skrinjico. — Ltroje-vodja.
im
m® in etenrt
vprasaiBje
Stanovanjsko vprašanje je v naši državi zelo pereče. O tem pričajo vsa večja mesta v državi s številnimi barakami in vagoni, ki služijo kot nujna stanovanjska nadomestila. To tako važno vprašanje je na mrtvi točki, nujna potreba pa je, da pridemo iz tega stanja v aktivno prizadevanje, kako in kje pričeti, da se omili stanovanjska beda, konkretizirajo zahteve hišnih posestnikov ter le-te spravijo v sklad s potrebami najemnikov.
Pred nedavnim se je vršila enketa, na kateri se je razmotrivala rešitev stanovanjskega vprašanja.
Razni zastopniki raznih korporacij so zavzeli svoje stališče, oddali mnenja. Med temi smo čitali v izbranem poročilu tudi izjavo odnosno resolucijo, ki jo je podal kandidat Narodnega bloka za Ljubljano g. Mohorič, v kateri so on zavzema za odpravo stanovanjsko zaščito.
Smo mnenja, da je ravnotako nujno potrebno, da dobe hišni posestniki več svobode, da do gotove mere svobodno razpolagajo s svojimi hišami, kakor mora ostati do časa, ko no bo več te potrebe, zakonita zaščita najemnikov stanovanj in
lokalov. Če bo imel hišni posestnik več svobode, bo imel tudi več interesa na hiši in s tem se bo pospešila gradnja in adaptacija novih stanovanj. Na drugi strani pa mora imeti najemnik gotovo zaščito, da so lahko prepreči eventuelna zloraba.
Po mnenju gosp. kandidata za Ljubljano Mohoriča pa bi se morala sploh odpraviti vsaka zaščita najemnikov. Rezultat bi bil, da bi imela pretežna večina najemnikov stroške o nepravem času, zastoj v obrti, ker bi marsikateri obrtnik zgubil svoj lokal itd. Iz lega bi nastale potrebe, vsled katere bi trpeli brez potrebe tudi vsi hišni posestniki.
Delo poslanca se sodi po njegovih izjavah in njegovi miselnosti. Imenovana enketa se je vršila v volivni dobi.
Zato bo vsak najemnik 8. februarja odklonil dem. kandidata ter volil dr. Korošca, kakor tudi vsak hišni posestnik. Stanovan jsko vprašanje je za mesto Ljubljano eno najnujnejših in najvažnejših vprašanj, ki se mora rešiti v obojestransko zadovoljnost tako hišnih posestnikov kakor najemnikov.
Volivci! Bodite skrajno previdni! ! Liberalnih laži o papežu in škofih, o du- j hovnikih in naših kandidatih bo deževalo po deželi. Varanje z letaki se je že začelo. Danes so izdali krvavo roko, da bi ostrašili delavce, podpis tiskarne pa so zamazali, da se ne bi vedelo, kdo jc za tem umazanim plakatom.
, Nihče doma! Begali bodo volivce zlasti s tem, naj ostanejo doma. Podpisovali bodo našo ljudi, delali se pobožno in svete, kazali skrb za slovensko ljudstvo, samo da bi volivci ostali doma in da bi Žerjav dobil količnik. Kdor ostane doma, pravtako greši proti svojemu narodu, kakor tirti, ki bi se dal zapeljati in šel z or-junskim dr. Žerjavom.
Somišljeniki ! Opozorite vse nage volivce, naj pazijo na naše volivne skrinjice, kakor na svoje lastno oko. Žerjavovci bodo poskušali zamašiti vratove, oziroma luknjico v skrinjici, da bi potem drugi nesel kroglice iz prve skrinjice v drugo. Zna se zgoditi, da bodo poskušali kje pri-slcpariti celo kroglice. Najeti lalolje morejo celo napasti volivno lokale, da bi uničili našo skrinjico. Bodite torej do skrajnosti pazljivi in možje na svojem mestn. • • *
Volitve brez vseh volivnih skrinjic. Ker se vedno pojavljajo vesti, da vlada za radičevske liste ne bo dopustila postaviti škrinjice, so se posvetovali predsedniki volivnih odborov v Zagrebu ter sklenili, da volitev ne izvedejo, ako ne bodo na voliščih skrinjice za vse liste, ker bi bile volitve brez skrinjic za vse liste nezakonite (čl. 40 v. z.). »Novosti« se v posebnem članku pečajo s tem sklepom in pravijo, da je važen iz dveh razlogov. Prvič, ker se ž njim baš v času, ko neverjetno divjajo strankarske strasti, uveljavlja zakon, in drugič, ker so predsedniki ž njim temeljito udarili po tisti lažnivi demokratičnosti, ki se sedaj pri nas šopiri, ni pa nič drugega kot čisto navadna I diktatura političnih strank. Kakor vemo, je tudi v slovenskih sodnijskih krogih, iz katerih so vzeti predsedniki za največje volivne odbore, to mnenje, da so volitve brez vseh skrinjic čisto nemogoče, ker ne bi odgovarjale zakonskim predpisom,
UJU v službi PPŽ režima. Iz učiteljskih krogov smo prejeli: Med učiteljstvo, ki je učlanjeno v UJU, je mnogo takih, ki še verjamejo, da je UJU zgolj stanovska organizacija. Nekateri, ki tej organizaciji hlapčujejo, so še krščanskega prepričanja, drugi so socijalisti, tretji narodni socijalci itd. — vsi ti pa so še tako naivni, da se ne zavedajo, da je UJU le priprega polit. Žer-javovega voza. V dokaz nam je pismo, ki ga pošilja okrajno učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj. Glasi se: »Cenjeni g. tovariš! Zopet izraža narod svojo voljo in odloča o višku napredka, ki naj ga doseže država v bodočih štirih letih. (Če bi tisti zmagali, za katere vi razpošiljate to okrožnico, tedaj bi bile naše šole kaj kmalu na isti višini kot so srbske.) Tokratne skupščinske volitve določno izražajo svoj cilj: za ali proti državnemu in narodnemu edinstvu. (Ste se zmotili, prijatelji Te volitve bodo izrekle: hlapci nič več!) Razni demagogieni hujskači begajo nepoučeno ljudstvo z zaenkrat še nepotrebnimi dr-žavnopravnimi vprašanji; plodonosno delo pa zastaja. (Demagogieni hujskači so ravno UJU-jarji, ki jim radi verjamemo, da njih plodonosno delo zaostaja, za kar bodo dajali po volitvah odgovor.) Učiteljstvo jo državotvoren element, zato ne more mirno gledati razdiralnega dela protiv-nikov ugodnega državnega razvoja. Po-saviti se mora v bran ter kolikor mogoče
paralizirati delo pogubnih demagogov. (Kar pripravljeni bodite, g. Rus in tovariši, ljudstvo bo sigurno paraliziralo delo naših demagogov.) Ni dvoma, da bi ne bil vsak posameznik iz našega članstva sam popolnoma uverjen, na katero izmed obeh poti krene. Službena prisega na ustavo in kralja izraža dovolj jasno, česa zahteva država od svojih nameščencev. (Kruha, svobode, zakonitost, pravico, poštenje itd. Nikdar pa ne tetpanja vsega tega. To zahteva ustava in kralj, gospodje Luznar, Lapajne in drugi.) Poklicani pa smo, da5 poudarjamo državno in narodno edinstvo* v zmislu ustave in ostalih zakonov tudi izven šole, zato nam ne more biti vse eno, v kakšnem pravcu informirajo razne vara-lice narod. (Boste že zvedeli po volitvah, kakšnih varalic ne mara narod.)
Posezimo v volivni boj tudi aktivno s tem, da prirejamo večerne sestanke — čeravno no bo udeležba bogzna kolika ter poučimo v razgovoru posameznike o resničnih razmerah, ki nastopajo po volitvah, ko prevzame državno vodstvo končno Narodni blok, kot edini predstavnik onih, ki odkritosrčno in iskreno žele, da s svojim sodelovanjem pripomorejo do zdrave podlage za hitrejšo konsolidacijo, napredek ter zadovoljstvo svoje domovine in njega prebivalstva. (Lepe skomine za "ikdar site porodice.) Razblinimo pomisleke (so že razblinjeni) in mirno zavrnimo priučene ugovore (jih ne bo treba), kar ne bo težko spričo neuspehov in neizpolnjenih obljub dosedanjih predstavnikov slovenskega naroda v jugoslovanski narodni skupščini. (Revše, kdo pa so tisti, ki ovirajo delo v skupščini?) Strnimo vsaj v zadnjem času vse razpoložljive sile, da dosežemo čim častnejše zastopstvo v bodoči narodni skupščini in zagotovimo tudi naši ožji domovini srečnejšo bodočnost (Uboga domovina, če bi jo reševali UJU-jarji!)
V	Kranju, v januarju 1925.
V	enakem izvodu vsakemu članu.
Žig:
Učiteljsko društvo za kranjski šol. okraj.
Ali se bodo sedaje odprle oči vam, ki ste verjeli frazi, da UJU ni politična coklja PPŽ režima? Vemo, da bo PPŽ režim dobil po nekaterih občinah po eno samo kroglico in ta bo UJU-jarja. Ljudje pa se bodo jezili, da morajo prenašati tako sramoto. Ali ni škoda učiteljskega ugleda? Saj ob 12. uri se spametujte!
Vzgojitelji pa taki! Dr. Žerjav mora biti svojih ujujevskih vzgojiteljev na vso moč vesel. V Šmartnem pod Šmarno goro razdeljujejo šolski upravitelj Macarel in učiteljice otrokom v šoli »Domovino« in pa blokaški pamflet! Nedavnotega je šolski upravitelj razdal otrokom letake za shod pri Žibertu. Toda mi krščanski sta-riši vprašamo gospoda upravitelja, ali mi pošiljamo otroke zato v šolo, da jih Vi uporabljate za svojo politično agitacijo in njihova mlada srca zastrupljate z najpod-lejšimi blasfemijami in najogabnejšimi slikami? Kedar bomo pa zahtevali, da se vas za take neodpustljive grehe prime, pa se boste zvijali in delali preganjanega in Bog ve kaj. Že najnavadnejši takt do starišev šolskih otrok bi zahteval, da otrokom ne izročate nobenih stvari, ki bi utognile sta-riše žaliti. Priznamo pa, da je to težko zahtevati od podeželskega ujujevca, če se postavlja v Ljubljani ravnatelj dekliškega liceja pri političnih shodih na čelo s palicami in gorjačami oboroženih rediteljev.
Žerjavov agitator v škripcih. V Zame-škom pri Raki na Dolenjskem je mož J. Fakin navdušen nasprotnik SLS. Zapeljan po liberalnih časopisih je ponavljal liberalno obrekovanje, da je minister Sušnik državo ogoljufal za več milijonov. Ker je bilo prič dovolj, je Sušnik vložil tožbo pri ko-stanjeviškem sodišču. Tu bi imel Fakin priložnost za dokaz resnice. A kako bo revež dokazal to, kar ni resi — Nadučitelj Golob z Rake je pisal tajništvu Žerjavov-cev v Ljubljano za podatke in za pomoč Fakinu. Tajništvo mu dokazov ni moglo poslati, ker samo predobro ve, da jih nikjer ni. Pisali so Golobu le, da bi bilo pač dobro, če bi Fakin dobil advokata, a bi nastali preveliki stroški. (Aha!! Na vsak način pa naj kako doseže, da se sodna obravnava preloži po volitvah, kar se pravi po domače: da vsaj pred 8. februarjem ne bo obsojen. To je pa prebito slaba tolažba za kmečkega možakarja, ki je nasedel liberalnim agitatorjem! — Nadučitelj Golob je tisto pismo izročil Fakinu. Fakin je pismo kazal raznim pričam, ki si ga pa dobesedno niso zapomnile. Hazprava se je končno res preložila čez volitve, vendar to še ni gotovo, če bodo 8. februarja Žerjavovci dobili Fakinovo volivno kroglico.
»Tngcspost« o volitvah. Včerajšnja številka tega lista prinaša uvodnik, v katerem se pečn njegov bol,grajski dopisnik 7, našimi skupščinskimi volitvami. Glede izida meni: Opozicija bi torej lahko s polnim zaupanjem na uspeh zrla
SV LUKULO dišave v zavojčkih so najboljše
An 4
BLOVENEC, (fne 7. februarja lffBL
na izid volitev, 60 bi bile volitve svobodne in brez vplivanja. Hudičevo stranko, ki jc v opoziciji najmočnejša, bo razpustili in voditelja zaprli. Zdi se pn, da na-merja vlada glavni udarec šele izvršiti ter prepovedati postavitev skrinjic za Radičeve lisle. V teli razmerah je seveda oilvišno ugibati o izidu volitev. Izid je odvisen od dejstev, ki jih pri normalnih kulturnih narodih ni.« Lep pok Ion slovenskim izobražencem pod dr. Žerjavo-vo zastavo.
Za pristne SLS je volivna dolžnost!
Niti en pristaš SLS v nedeljo, 8. februarja, ne sme ostati doma. Naša skrinjica je po deželi PRVA, v Ljubljani pa ČETRTA! Nasprotniki bodo lagali in begali volivce bolj kakor kdnjkoli dosedaj. Ne verujte jim nič! Ne verujte ne njihovim letakom in tiskovinam, ne njihovemu hujskanju!
Dr. Žerjav pričakuje samo od icga vsaj reven samcat mandat, ee bi naše odvrnili od volitev, ali bi se pa naši dali zbegati. Zato je pri svojih zadnjih potovanjih nagovarjal župane — en tak slučaj nam je po pričah dokazan — naj vplivajo na naše volivce, da ne bi šli volit.
Cujte, neizvoljeni minister, pa skuša odvrniti volivce od njihove glavne državljanske pravice.
Zato pa bodi pri teh volitvah udeležba tako velika, kakor še nikoli dosedaj. Od naše nediscipliniranosti ne smejo za nobeno ccno pridobiti nasprotniki.
Zato kot disciplinirana arm.ida vsi do zadnjega volivca na volišče.
Cim večja ndclcžba, tem hujši bo poraz nasprotnikov.
Preveč korupcionistov sc je naložilo, zato dne osmega žerjava bo zlomilo.
Pošteni Slovenci!
Pred volitvami so sklenili nasprotniki razširiti še druge laži naj-ostudnejšega značaja. Agitirali bodo s tem, da duhovniki ne smejo kandidirati, da so liste S. L. S. neveljavne, da je papež telegrafično prepovedal katoličanom voliti našo stranko, da se je dr. Korošec odpovedal kandidaturi itd. itd. Objavljali bodo tozadevne telegrame iz Belgrada, Rima, itd. itd. Vedite, da so vse to brezstidne laži in falzifikaeije, kakor so bile ono o Radiču iz »Moskve«. Žerjavovci se ne bodo ustrašili naj-ogabnejših laži in potvorb!
Vi pa pojdite mirno vsi do zadnjega volit, nasprotnemu časopisja niti besedice ne verjamite, in vržite vsi svojo krogljico po deželi v 1, v Ljubljani pa v četrto skrinjico, na kateri je napisano: dr. Anton Korošec!
Volivci!
Naši nasprotniki so najeli ljudi, ki imajo v nedeljo nalogo izzivati mirue volivce, povzročati incidente in tako dati oboroženi sili priliko za nastop.
Ohranile na vsa izzivanja mirno
kri!
Afera žerjavovcev v Mariboru.
n.
Mariborske Žerjavovce je včerajšnji »Slovenec« s svojim člankom pošegetal. Za »Slovenca« se je kar pulila Žerjavo-va gospoda. Ko so enkrat čitali črno na belem, kakšni poštenjaki da so mariborski stebri žerjavščine, so se zbrali na posvet: kaj storiti in kako parirati zaušnico, katero jim je prismolil »Slovenec« z odkritjem dr. Koderman—Slokar —Irgoličeve afere.
Z izjavami v »Jutru« in »Taboru« tokrat ne bo šlo, ker je cela zadeva zabeležena v aktih pri mariborskem državnem pravdništvu. Naj stori mariborska Žerjavova klika, kar hoče, nobenega poštenega Mariborčana ne bo prepričala, da ni hotel trifolij: Irgolič—Slokar— Koderman ubogega trgovca Worscheta ne samo ogoljufati, ampak ga naravnost oropati pri belem dnevu za 303 tisoč dinarjev.
Treba namreč pribiti, da je n. pr. dr. Koderman eden glavnih Žerjavovcev v Mariboru, ki se vozi z Lipoldom in dr. Pivkom na shode, ki se vozi celo v Belgrad, kadar imajo samostojni demokratje kako večje strankino zborovanje. Dr. Irgolič je eden glavnih Pivkovih soko-lašev in eden izmed duševnih voditeljev one mariborske orjune, ki se še peha za dr. Pivkom.
Žerjavova gospoda, ki je hotela trgovcu Wbrschetu kar pri belem dnovu potegniti iz žepa 303 tisofr dinarjev, je torej pri štajerskih demokratih na politično vodilnih mestih in radi tega pade afera mariborskih žerjavovcev na celo samostojno demokratsko stranko.
Demokratom je samo za denar in pri tem pohlepu po denarju niso ti gospodje nikdar izbirčni s sredstvi. Ako ne gre s prevaro in goljufijo, pa sežejo tudi po nasilnih sredstvih.
Pri aferi mariborskih žerjavovcev treba namreč pomisliti, da je ta gospoda že dolgo preža la na Worscheta.
Predno se je Wox*schetu sanjalo, da bo moral s svojimi upniki stopiti v poravnalno postopanje, sta se Koderman in Trgolič dogovorila, da ho prevzel v Worschetovi zadevi dostojanstvo in moč poravnalnega upravitelja Kodermanov advokatski družabnik dr. Slokar.
Predno je Irgolič prijavil svojo vfie-bo vpijoč o krivično terjatev, je imel Ko-dermanova lutka dr. Slokar nalog, da to tirjatev takoj in brez vsakega pomisleka prizna. Mariborski žerjavovci so dobro znali, da mora tirjatev od 303 tisoč dinarjev in povrh še proti 24 procentni meri ubogega Worscheta tirati ali v konkurz, ali pa v priznanje dolga.
Narodnostno in prav po demokratsko grdo izsiljevanje Worscheta je bilo od Kodermana in Irgoliča žc davno sklenjeno in preračunano.
Ta gospoda je bila trdno prepričana, da se bo Worsche takoj, ko bo Slokar priznal Irgoličevo tirjatev, se skušal z Irgoličem pobotati na ta ali oni način. V slučaju, da bo Worsche krenil z Irgoličem na poravnalno pot, je imel dr. Slokar že v naprej nalog, da ne tira Worscheta v konkurz, ampak se tudi on izjavi pri sodišču, za poravnalno postopanje z Worsclietovimi upniki.
Peklenska zloba v aferi mariborskih žerjavovcev leži ravno v tem, da je bilo to ropanje Worschctovcga premoženja že natanko preračunano in Sloknrju izdana natančna navodila za vse slučaje, v katere bi se zamogla zaobrniti ta žer-javščina.
Da se ta rop pri belem dnevu ni posrečil v popolnem obsegu, se je zahvaliti samo Worschetovemu zastopniku, ki je celo zadevo še pravočasno naznanil drž. pravdništvu, kjer bo Žerjavov trifoflj: Koderman—Slokar—Irgolič dajal odgovor in prejel iz objektivne roke pravice tudi zasluženo plačilo.
Afero mariborskih žerjavovcev si lahko dr. Pivko za dan volitev 8. februarja vtakne za klobuk.
V dveh člankih podano fotografijo mariborskih žerjavovcev si naj vsi pošteni volivci v Mariboru dobro zapomnijo za volivni dan 8. februarja!
NEZADOVOLJNOST MET) DELAVSTVOM V NEAPLJU.
Ncapolj, 6. febr. Neapoljsko delavstvo je vsled podražitve kruha zahtevalo dra-ginjske doklade. Delodajalci še niso odgovorili. V znak protesta jo včeraj v nekaterih obratih nastal štrajk. Med delavstvom zelo vre. Vlada je včeraj sprejela potrebne sklepe, da se začno v Neaplju pristaniška dela, za katera je določen kredit 200 milijonov lir.
"•vaaaMniHMHaaaaBaanHaaaamnn
2 ■
S Ciklostil-apar tl, barva, voščeni 5

l/r\-" n! ntnif
_ - X. ... lmjj,l ,
Franc 5or( Ljub"
3 Ijana, Cankarjevo nabrežje št. 5 jj
Sekolske in orjunske uniforme.
Včeraj so je vršila razprava v poravnalnem postopanju ljubljanskega krojača trgovca Petra Capudra. Ta je navedel med vzroki, ki so ga privedli do propada tudi dejstvo, da sokolska društva in Orjuna ne plačajo dolgov za nabavljene uniforme. Časih so Sokoli nekaj dali na čast svojih krojev, Orjuna se smatra še sedaj poklicana kot čuvarica javne morale. Posebno sedaj nastopa »Orjuna« s svojim »sramotnim odrom« in postavlja nanj brezobzirno vse, kar ne odgovarja njenim pojmom o javni dostojnosti. Zato je primerno, da objavimo sledeče:
Med samo do 50 odstotkov iztirljivimi terjatvami Petra Capudra so sledeča sokolska društva:
Radomlje.......Din 735.—
Bohinjska Bistrica .... Din 1180.—
Užice, Srbija ...... Din 8226.—
Spodnja Šiška. . . . , . . Din 63-15.—
Med samo do 30 od?totkcv Hirljiviml terjatvami pa so navedeni sledeči oblastni odbori »Orjunec:
»Orjuna« Ljubljana , „ „	Din 7189. -
»Orjuna« Maribor ....	Din 3620.—
»Orjuna« Novi Sad . . .	Din 5192,—
»Orjuna« Belgrad ....	Din '8.312.50
Dal je mestni odbori >Orjune«:
»Orjuna« Novo mesto . .	Din 794.50
»Orjuna« Jesenice ....	Din 266.—
»Orjuna« Domžale ...	Din 510.—
»Orjuna« Železniki ...	Din 1910.—>
»Orjuna« Škofja Loka . .	Din 1550.—
»Orjuna« Trbovlje ...	Din 1080.—
»Orjuna« Moste ....	Din 80.75
»Orjuna« Vič-Glince ...	Din 787.—
»Orjuna« Zagorje ....	Din 2349.—
»Orjuna« Krakovo-Trnovo .	Din 5459.16
»Orjuna« Ljubljana ...	Din 11.927.50
»Orjuna« Brod na Savi . .	Din 1548.—
»Orjuna« Belgrad ....	Din 1780.—
Terjatev urednika »Orjune« V. Galcig-ne z vsoto Din 430 je pa navedena kot popolnoma neizterljiva.
To navajamo iz sodnega spisa Sa24/24 v vzpodbudo trgovcem in obrtnikom za bodoče zveze.
»Orjuna« pa naj, dokler je na ta način uniformirana, lepo pospravi svoj sramotni oder ali pa naj se sama vsede nanj.
IV.	zaupno pismo.
naivnega kandidata SDS na nerodnega agitatorja.
Dragi
Pri obrtnikih imaš prav za prav najlažje stališče. Najprvo udari na klerikalen boben. Noben obrtnik noče biti klerikalec, ker se mu itak zdi to sramota. Potem udrihaj čez davke in povej, da so vse davke zakrivili klerikalci. Naša stranka bo delala za izenačenje davkov po celi državi, kot dela to že od početka. Razen tega bo skrbela za kredit za obrtnike pri »Narodni banki«. Obljubi obrnikom kredit po 4% — dobili ga itak ne bodo. Zabavljaj čez banke — Praprotnik je rekel, da ga to prav nič ne moti — nam pa le koristi. Ce bo kdo rekel, da veleindustrija ubija obrtništvo, povej, da je to le inozemska industrija, ne pa naša. Pri nas sploh ni kapitalistov, vsi smo reveži. Sploh je obrtnike najlažje farbati, ker nič ne razumejo. Škoda, da ne more Turk k Vam! Ta najbolj zna udarjati na pravo struno. Nič ne de, da se po shodu on in mi vsi obrtnikom smejemo. Naša stvar gre začasno dobro!
Zdravo! — Tvoj
N. N.
V.	zaupno pismo.
naivn -a kandidata SDS svojemu naivnemu agitatorju.
Dragi!
Umljivo je, da v prvi vrsti poudarjaš poslovni davek! Seveda moraš trditi, da so ga vpeljali klerikalci, mi smo bili proti obdavčevanju trgovcev. Klevete, da je dr. Žerjav leta 1919 in 1920 preganjal trgovski stan, ovrzi s tem, da so klerikalci takrat šuntali narod proti trgovcem in da so ga oni prisilili, da je izdal dotične pro-tidraginjske odredbe, siccr bi med narodom izgubil celo zaupanje. Sicer pa dotične odredbe niso bile tako strašne. Le vprašaj trgovce, koliko so pa dobili posamezni izvoznih dovoljenj od dr. Kramarja, če je kdo le malenkost riskiral za sklad stranke SDS!
Seveda za kramarje po držcli se niti dr. Žerjav niti dr. Kramar nista dosti zanimala. Ti so itak posvečeni svoji usodi. Naša stranka je in bo vedno zaščitnica veletrgovine. Če bomo to enkrat imeli, borno šele trgovski narod. Branjevce in kramarje puslimo pa drugim. Poročaj takoj, kako Ti gre!
Zdravo! — Tvoj
N. N.
Dopisi.
Kamnik. — Vtis, katerega Jo napravila afera ljubljanskega shoda SLS v nedeljo po deželi, bil je prvo srdito ogorčenje, a kmalu pa je zavladalo veselo razpoloženje in spoznanje, da je to uspeh, kakršnega bi n« bil dosegel najsijajnejši shod. Izborna taktika mirnega zaključka, vzorna disciplina ljudstva, ki je imelo v rokah vendar možnost, zdrobiti orjunsko bando v prah, in plumoneča manifestacija ogromne množice za dr. K o r o i c a na cesti, so stvari, ki morajo imponirati slo-hernemu Slovencu, kateri ima le Se peščico poštenja v srcu. Pri taki viharni priliki se pokaže zrelost ljudstva in to je tisoč in tisočglava množica sijajno dokumentirala. Dr. K o-r o š e c sine po vsej pravici na svojo gardo biti ponosen pred celim svetom, ker svet bo sodil in se upravičeno radoval nad sijajno vzgojenim slovenskim narodom. Udarec, ki so ga naperili Žerjavovci proti nam, je padel z vso jilu nazaj in zdrobil v prah sramoto Že rjavove stranice. Čudna usoda 1 Tu se udej-slvujejo 9klatantno stari pregovori: »Kdor drugemu jamo koplje, pade sam vanjo« in »Božji mlini meljejo počasi, pa sigurno 1« Volivna bitka je že danes odločena. Ta kulturni Škandal je obrnil vse simpatije na stran SLS in z guurom se bo bojkotirala Žerjavova skrinjica od vsakega poštenega Slovenca. Žerjavova skrinjica je danes simbol barbarske in barabske kulture, znak popolne propalosti, znak narodne srsroote.
Vič. »Slovenski narod« je v svoji 28. St prinesel dopis z Viča, v katerem neka kreatura napada vse, kar ne trobi v njegov rog. Dopis, katerega je poslal g. veliki župan, je po mnenju dopisnika bil jasen dokaz, da je bil župan odstavljen radi velikih nerednosti, čeprav ni vseboval drugega kot odstavitveni dekret župana, dokaze pa je bral dopisnik med vrstami tega doipsa napisane z nevidno kemično tinto. Obe izjavi sta bili popolnoma na mestu, ker je dolžnost celotnega odbora, da varuje občinsko samoupravo, ker to gotovo ni več samouprava, če lahko vsak po svoji volji odstavlja župane in občinske odbore razpušča. Napad na mene radi jecljanja je pa nesramnost prve vrste, ker ni moja krivda, če imam to napako, ki pa bi bila za dopisnika siluo potrebna. Razumeti se me pa vseeno mora, ker jo dopisnika tako silno zbodla v nos. Tudi moji lasje radi njega še ne bodo padli z glave, kvečjemu pri brivcu. Dovoljujem si pa pripomniti samo to, da ni vsak političen govornik dober občinski odbornik. Radi mojega jecljanja pa še vsakemu lahko pogledam v očL Toliko z. moje strani V pojasnilo. — V. K.
Ihan. Na svečnico ob pol enajstih je bil pri nas napovedan shod žerjavščine v gostilni g. Alf. Mihelčiča. Kmalu po deseti uri se je zbralo do 150 mož in fantov samih pristašev SLS. Naenkrat se prikaže na cesti g. Rožič, ki je šel na shod SLS v Dragomelj. Viharno ga pozdravijo volivci. Dr. Rožič je imel na cesti kratek nagovor na volivce, za katerega je žel burne ovacije. Kmalu nato se pripeljejo v avtomobilu Žerjavovi govorniki ki smo jim takoj vse veselje vzeli s klici živijo SLS, živijo dr. Korošec. Nato grcino za njimi v gostilno, kjer je dr. Karba mishl govoriti, pa takoj so začeli padati medklici, češ da ne potrebujemo njegovih političnih purfelcev itd. Karba ugovarja, da je zborovanje javno, da vsak dobi besedo. Zborovalci zahtevajo predsednika, nakar izvolijo g. Šimenca, odločnega našega pristaša. Predsednik podeli besedo dr. Karbi, toda nikakor ni mogel govoriti. Slišalo se je samo »dol z njim, dol z Orjuno, živela pravica, živel dr. Korošec, ild. G. apotekarja so spreletavale barve in je drhtel kot star kovaški meh. Ravno toliko je imel še moči, da so je na žalost petorici tam stoječih častilcev dr. Žerjava odpovedal besedi. Potem poda predsednik besedo g. Ko-kalju, a on že itak majhne postave, je sedaj zlezel čisto skupaj, da ga ni bilo mogoče videli. Niti ene besedice ni mogel spraviti iz sebe. Ljudje ga hočejo videti, nakar ga eden naših fantov vzdigne ter pokaže tega žalostnega orjunskega agitatorčka ljudstvu, ki se mu smeji na vse grlo. Nato povzame besedo g. Šimenc, kateri poziva volivce, da naj napravijo obračun s temi nasilneži dne 8. februarja, nakar je shod zaključil. Tako se je končala v Ihanu Žerjavova agitacija. Flamirani negovorniki so zasedli avtomobil in se odpeljali na Količevo, kjer jih je zadela ista usoda.
Krašnja. »V Sloveniji ni nasilja,« pravijo gospodje okrajni glavarji, ko so pri naših županih za Žerjavovo ploharijo agitirali, a veliki župan vsak dan razpušča naše občinske zastope. Tudi krašenjski občinski odbor ni našel milosti zavoljo njegove poštene večine SLS. Haltič utemeljuje svoj odlok, češ da je »občinski odbor nezmožen in se mu brez nevarnosti za javne in občinske koristi ne more prepustiti občinskih poslov«. Več kot štiri leta je bil občinski odbor pod županom Francetom Urankarjem delazmožen, tik pred volitvami pa je postal naenkrat nezmožen. No, ljudska sodba je drugačna in občani vidijo v razpustu občinskega odbora nasilje Žerjavo-ve ploliarije in skrajno oškodovanje javnih in občinskih koristi. Naši možaki so s svojim vrlim županom na čelu po svojih najboljših močeh delovali v korist občine. To dobro vedo občani, vedo pa tudi nasprotniki, ki so pu-
stili svojčas prazno občinsko blagajno, a sedaj prejeli precej občinskega denarja v znesku 5644 dinarjev, po katerem se jim je zahotelo. Seveda zmožnosti agroinerkurskega Žerjava in številnih korupcionistov nimajo, to ne. Tudi niso imeli zmožnosti, občino slepariti tako, kakor so jo sleparili svoj čas. To početje je tedanji okrajni glavar sain imenoval sleparijo. Naposled nima noben naših mož zmožnosti, storiti kaj takega, kar je storil imenovaoi gerent Pavel Klopčič, ki so mu ravno klerikalci pomogli do gostilniške obrti, v zahvalo za to pa se je prelevil v pristaša Žerjavove ploharije.
Iz Krškega nam poročajo: Občine Krško, Raka in Cerklje so bile sklenile pred leti zgraditi cesto, ki je znana pod imenom »senuška« cesta, ker vodi iz Krškega na Leskovec in dalje čez Senuše proti državni cesti na Rako. Ta cesta se cerkljanske občine sploh ne dotakne, raško občino pa seka skozi vas Ardro. Cesta je dolga okoli 9 kilometrov, na raško občino je pa odpade le poldrug kilometer. Cesta je za prizadete kraje v resnici potrebna*. Popolnoma aapačen pa je način, kako so razdelili stroške za cesto. Iz Ljubljane je prišla neka komisija in tej komisiji so se pridružili trije modri bivši župani, namreč cerkljanski, raški in še sedanji krški. Noben izmed bivših inpanov pa ni bil pooblaščen od svojega občinskega odbora, da sklepa kaj obvezno v imenu občine, zlasti ne za občini Raka in Cerklje. Pa so vendar podpisali in sicer tako, da plačaj občina Cerklje 37.500 Din, Raka 87.500 Din, a Krško lc 75."00 Din. — Če smo prav poučeni, je bila važna točka komisije — tudi dobra večerja. Občini Cerklje in Raka sta se plačilu seveda upirali, ker je bilo vse nekako med seboj »pomečkano« k po obeh županih, n« da bi bil sploh kdo poprej kaj vprašal občinske odbore. Potem se je stvr.r vlekla •— do sedaj, ko sta dobili obe občini; Cerklje in Raka ferman od velikega župana, da se bodo ▼peljale za cel znesek, ki ga morata po odločitvi gradbene direkcije prispevati za cesto, ki spada izvzemši majhen konec, izključno krški občini, prisil ne doklade. — Krivica, ki je prizadeta občinama Raka in Cerklje, je velika, in ravno ko j« bila stvar na tem, da se popravi, je padla zopet v vodo, ker bi bilo to prati intencijam pripadnikov sedaj vk -jočega režima. — Župan krški, Joško Pfeifer, današnji kandidat Žerjavov za naš okraj, ima glavno zaslugo pri tem, da nam bodo sedaj globoko segli v mošnjičke, posebno Račanom, ki bodo s svojimi krvavimi žulji polnili mošnjičke Krčanom. Njegov namestnik, bivši raški župan šribar, ki je iz prejšnje Pucljeve stranke prilezel na Zerjavovo kandidatno listo, pa ima skupno s Pfeiferjem žalosten del zasluge, da mora raška občina prispevati za niti 1500 m dolžine 12.500 Din več nego občina krška za nad 7 km! Upamo, ne, prepričani smo, da se bodo nalimani volivci obema »kandidatoma« u take zasluge oddolžili s tem, da ju nobeden ne bo voliL — Naša skrinjica je — pr v a I
Iz OsOnice. Ne bi se sicer brigali za razmere onstran Čabranke, ko bi bili na Svečnico na Plešcah na volivnem shodu dr. Budisavlje-viča sami Hrvatje. Toda šli so se poklonit vla-škemu agitatorju tudi naši kranjski narodni blokaši, da so mu jasno pokazali svoje simpatije in soglašali z njegovimi izvajanji, v katerih je naglašal, da je naša država premajhna in da jo hoče ohraniti krepko samo narodni blok. Ker ni bilo brez narodnega bloka prave vlade, je padel dinar. Ni pa povedal, kdo je temu kriv, ni povedal, kdo je kriv, da je zapravljena Reka, Primorska in Koroška, dasi je izjavil, da bi odcepitev Slovenije od Srbije škodila. ker Slovenija izvaža svoje produkte v Srbijo. Baš radi tega bi najbrže tudi škodila Reka naši državi, ker bi lahko skozi njo izvažali svoje pridelke in izdelke k morju; zato so jo prodali Lahom. Zagotavljal je govornik Budisavljevič vsem državljanom enako pravo po vidovdanski ustavi, a sam voditelj radikal-ske stranke je izjavil, da vidovdanska ustava nima pomena, ker so Srbi osvobodili Hrvate in Slovence in zato oni kot osvobojenci nimajo nič govoriti. Povdarjal je tudi jisen program narodnega bloka, ki ga menda Korošec-Davidovičeva stranka nima. Program naših nasprotnikov pa dobro poznamo, ker ga občutimo na svojih hrbtih. Tako je govornik rekel, da nima SLS s hrvatsko pučko stranko druge skupnosti kot pozdrav: »Faljen Isus i Marija.« Po njegovem mnenju ne bi smelo biti toliko posameznih edinic, ker ne poznamo ne Slovencev, ne Hrvatov, nc Srbov kakor tudi ne Velike Srbije, temveč samo veliko močno Jugoslavijo. V ustavi pa je vendar uradno ime naše države kralj. SHS. Sedaj torej mora izginiti s površja Slovenec, Hrvat, Srb, SLS in hrvatska pučka stranka, ker drugače ako »ne pobjedi narodni blok, dodje u skupštinu razno šarcno društvo.« Tako ime si je izbral g. govornik za opozicionalce.
Kot nota bene se je koncem govora oglasil k besedi tudi kranjski narodni blokaš Blaž Kovač in potožil g. kandidatu svoje težave, ki mu jih prizadevajo osilniški klerikalci s tem, da ne zahajajo k njemu v gostilno itd., kar je moralo Budisavljeviča gotovo jako zanimati. Ko je Blaže potožil lažnjifo resnico, da je osilniški »pop« prodal cerkveni sedež nekega blo-kaša, je Budisavljevič skoraj kihnil. Sprejet pa jp bil Budisnvljovič 9 streli iz možnarjev. ki so jih vladni lakaji ukradli za tO priliko iz farne pleške cerkve. — Dva dni pozneje 4, februarja jc doletela samo Osilnico čast, da jo je
posetll prvak. Dr. Sajovic se je z Betrianijem l v avtomobilu pripeljal še enkrat volivcem strah vtepat, a je gospodinje naših dveh blokašev strašno razžalil. Poslala sta baje svoji ženi na- 1 prej k Blažu na Sela kosilo kuhat. Ali mislite, da osilniške gospodinje res nič ne znajol Iz samega sočutja do razžaljenih gospodinj zato volivci sploh niso prišli blizu. Po čemu tudi. Dr. Sajovic je siguren: »Mi zmagamo, če nc drugače, pa s krvjo, je baje rekel pri Blažu.
Mi smo velika stranka,« je dejal. »Kaj bo SLS in če prav dobi vse slovenske poslance. Mi
smo veliki.« — Da, po telesu, a po pameti? G. dr. Sajovic, ali se spomnite, da ste nekoč v Kočevju v advokatski kamrici v privatnem pogovoru rekli: Jaz sem vedno, ob deklaraciji in kasneje vedno avtonomistično mislil. Mi smo tukaj, Hrvati so na Hrvatskem, Srbi pa na Srbskem. Ali se spomnite tega pogovora? Sedaj je v Osilnici vlaški orožnik, ki je poštenemu Idrčanu g. Vončini pripravil nekaj bridkih ut s predlogom za izgon, ker je pred njim moško se izrazil, da Slovenci tudi nekaj pomenimo. — 8. febr. pokaže, kaj pomenimo.
Objem za slov^n-ko zemljo.
Slišimo, da demokrat.jc ob italijanski meji širijo med ljudstvo najrazličnejše izmišljotine. Ker ni nič pomagala laž o pogodbi v Opatiji, so si sedaj izmislili, da bodo Italijani udarili čez mejo, če ne bodo ljudje volili v Žcrjavovo skrinjico. Ker ljudstvo ve, da sta si Žerjav in Mus-solini na roko, mislijo, da b«do tako ljudstvo uplašili, da bi res šlo volit %'i Žerjavi. Todn. naši Notranji iu Gorenjci se ne bodo uklonili nikotin pod nobenim pogojem. Nobena !&Ž in nobeno nasilje jih ne bo nikdar zmotilo.
Dnevne sio"vIce.
SKrinjlca SLS na Kraniskem le
Nosilec kandidatne liste:
Dr. Rnton Korošec
—	Uradniki! Ne pozabite, da še državni svet do danes ni rešil razven nekaterim pro-težirancem naših pritožb — glede vojnih službenih let Vsak uradnik ve, da bo ob vso diferenco in ob ves povišek, ki mu pritiče na podlagi vštetih vojnih let — takoj ko zapade proračunska doba 1924/25 t. j. 31. marca. Vsakemu uradniku je znano, da je hotela Davidovičeva vlada to naše perečo vprašanje takoj rešiti. Hotela je revidirati in zboljšati uradniški zakon. Vse to je preprečila PP-vlada. Kdor hoče, da bo prišel res do svojih pravic, naj voli SLS. — Državni uslužbenec.
—	Iz tajništva SLS v Novem mestu. Z volišč: Šmihel p. Novem mestu, Podgrad, Slepiče, Mali Slatnik, Brusnice, Prečna, Št. Peter, Šmarjeta in Bela cerkev naj prinese po en naš zaupnik izid volitev v naše tajništvo (tiskarna Krajec) v nedeljo vsaj do 11. ure zvečer, od koder se bo skupni rezultat poslal v Ljubljano.
—	»Vse za cacijul« Kakor smo že poročali, je žerjavščina dala premestiti iz Radovljice v Velenje radovljiškega pismonošo Rajh-mana. Menda je to storila zato, da nagradi na ta način moža za vse preganjanje, ki ga je moral pretrpeti na Koroškem, odkoder je pobegnil pred nemškimi nacijonalci. Ko smo mi imeli zasedeno Koroško, je po dnevi opravljal svojo pismonoško službo, po noči pa s puško v ro!:i stražil z našimi legijonarji. V Radovljici si je ustanovil drug dom. V priznanje za vse, kar je storil za svojo rodno ženejo, pa ga sedaj premeste v Velenje, da mu še bolj za-grene življenje, kakor sta mu ga že izguba Koroške in nesreča v rodbini, kjer mu je umrla žena. Iz Radovljice mora proč samo radi tega, ker se je upal sodelovati pri godbi v »Kato-Uškem domu« in pri pevskem društvu »Slogi«.
—	Podeljena je župnija Gorice nad Kranjem g. Alojziju 2 c 1 e z n y , doslej župniku v Ihanu.
—	Razpisana je bila potom okrožnice župnija Ihan v moravški dekaniji. Zaključni rok za vlaganje prošenj je 28. februarja 1925.
—	Na Brezjah je bilo letos 16 porok iz drugih krajev; dne 8. februarja bosta izklica-ni dve nevesti domačinki.
—	Nov dnevnik v Zagrebu. Dne 4. t. m. je začel v Zagrebu izhajati nov dnevnik pod naslovom »Hrvatski Pokrct«. Novi dnevnik jc glasilo dr. Šurminove Hrv. narodne stranke.
—	Kraljičin dar. Povodom dobrodelnega koncerta Eme Destinove v Belgradu, kateremu je prisostvovala tudi kraljica Marija, je kraljica darovala Društvu za zaščito deklet 5000 dinarjev.
—	Smrtna kosa. V Sarajevu je umrl znameniti gpnlnd dr. Friderik Kntzer. Pokojnik si jc pridobil velikih zaslug za poznavanje geološke formacije Bosne in Hercegovine. Njegovo zadnje Veliko delo »Geologija Bosne« —
katerega prvi zvezek je bil izšel v nemškem jeziku — je v rokopisu gotovo. Pokojnika so večkrat pozivali na razne vseučiliške stolice, a se ni hotel ločiti od Bosne, kateri jc posvetil vse svoje življenje. — V Zagrebu sta umrla mestni teh. svetnik inž. Ljudevit Kres in vpok. banalni svetnik Nikola Jordanič.
—	Vampir v Belgradu? V Belgradu je v zadnjem času izginilo brez sledi več nadoras-lih dečkov. Zadnji med njimi je 12 letni Pera Jankcvič, vajenec. Ljudje sumijo, da se skriva v Belgradu neki vampir — podoben hanover-skemu Haarmannu.
—	Jugoslovan predsednik ameriškega znanstvenega društva. Profesor vseučilišča Co-lumbia v Newyorku Mihajlo Pupin je bil te dni izvoljen za predsednika ameriškega društva za podpiranje znanosti,.
—	Nezgoda na morju. 600 tonski parnik »Srbin« Jadranske plpvitbe je minolo sredo v zgodnjih jutranjih urah, ploveč s Sušaka v Trst, zadel na čer in se težko poškodoval. Vendar je mogel s potrebno previdnostjo nadaljevati pot v Trst, kjer ostane sedaj v po-prav.i
—	Javna licitacija. Cestni okrajni odbor v Skofji Loki razpisuje na dan 28. februarja t 1. javno ofertalno licitacijo za oddajo zgradbo novega železobetonskega mostu čez Polj snsko Soro pri Puštalu. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa v Uradnem listu.
—	Javna dražba neizrofljivih poštnih paketov. Shranjevalni poštni urad v Ljubljani bo prodajal na javni dražbi pakete, ki se niso mogli izročiti niti naslovnikom niti pošiljateljem. Javna dražba se bo vršila dne 10. in 11. februarja t. 1. vsakokrat od 8. do 12. ure v Shranjevalnein uradu poštne direkcije, Sv. Jakoba trg 3, II. nadstropje, desno, soba 83.
—	Prodaja hrastovega losa. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje okroglo 566 ma hrastovega lesa za tehnično vpoj-abo v Krako-vem pri Kostanjevici. Pravilno kolkovane in 10% vadijem opremljene poijudbe je vložiti do enajste ure 25. februarja 1925 pri Direkciji šum v Ljubljani.
Iz št?]srske.
ii®5 SLS M Štajerskem it
Nosilec kandidatne liste;
Dr. inton Korošec
š Prvi ssndovi« ustavitve »Straže« in ^Gospodarja«. Cirilova tiskarna v Mariboru je radi protizakonite ustavitve »Straže« in »Gospodarja« danes odpovedala službo: vsem strojnim stavcem, 2 ročnima, 2 strojnikoma, 4 ekspeditoricam in 1 položnemu delavcu. Človekoljubni dr. Pirkmnjer je dosegel toliko, da je morala Cirilova tiskarna odpustiti 50 odstotkov svojih dosedanjih uslužbencev. Pr, flrkmajer je hotel tik pred volitvami rešiti stanovanjsko vprašanje v treh 6rah, n v resnici ie s svojim nasiljem proti Cirilovi tiskar-
ni odjedel kruh delavcem, ki so bili v podjetju že leta in leta. Ustavitev »Straže« in >Go-spodarja« bo posebno v Mariboru med do-lavstvom presneto slaba agitacija za Pivka in njegov narodni ploh!
š Cirilova tiskarna v Mariboru ni več pod policijskim nadzorstvom. V sredo, ko je v Cirilovi tiskarni policija na dr. Pirkmajerjevo povelje ustavila »Stražo« in »Gospodarja«, so tiskarno zastražili z dvema detektivoma. V sredo in četrtek sta stala neprestano dva detektiva pred vrati tiskarne. Ako jih je kdo vprašal, zakaj podpirata vrata, sta rekla, da sama ne vesta zakaj da sta na straži, a izvršujeta samo povelje g. velikega župana. No, danes v petek sta stražarja Cirilove tiskarne izginila. Sedaj je v Mariboru pod strogim policijskim nadzorstvom samo še g. veliki župan dr. Pirkmnjer, ki pripoveduje, da »neznani elementi« ogrožajo njegovo osebno varnost. Bo pač samo slaba vest!
š Nekaj o žorjuvovskem shodu v Rušah pri Mariboru. Po poročilu Žerjavovega »Jutra« se je vršil pri nas v Rušah »krasno« uspeli sliod polic jdemokratske gospode. — Dr. Pivko je med krasnim govorom sam omenil, da jo na shodu navzočih 40 volivcev. IC tej Pivkovi polivali moramo mi Rušani dostaviti, da je bila med temi prisotnimi po-ilušnlci pretežna večina od SLS in od delavske sirau':e. Pravih narodnih ploharjev je bilo le par iu to sami ruški mngnati. Na shodu se je govorilo največ o lesni produkciji, ker so krog Pivka sedeli sami lesni ve-rižniki. — V pondeljek 9. t m. bodo narodni ploharji lahko šteli one kroglice, ki se bodo zmotilo v skrinjico Pivka. Rušld napredni magnati se že danes pripravljajo, kako bodo po volitvah salamandra »ribali« in vlekli za rep Pivkovega italijanskega mačka.
š Duhovniške novice. S 1. februarjem t, leta je nastopil g. Vincenc Lorenčič župnijo Sv. Katarine na Kapli, zato bo g. Marko Sa-gaj, župnik na Breznem, upravljal začasno tudi župnijo Sv. Ožbalta ob Dravi. Od Sv. Trojico v Halozah je prestavljen g. Franc Rop kot kaplan v Žalec, na njegovo mesto pa pride iz Žalca g. Alojzij Zdolšek.
š Ptujska gora. Dne 31. januarja smo ob veličastnem sprevodu položili v grob Franca Zunkoviča iz znane ugledno narodne in gostoljubne hiše ptujskogorske panoge rodbino Žunkovičev. Že skozi tri rodove igra ta vzorno slovenska hiša posebno ulogo pri nas. Oče pokojnega je županoval pri nas okoli 18 let; a tudi ranjki je bil pred leti izvoljen za župana, pa je to čast radi drugih gospodarskih poslov v kratkem odložil. Starejši njegovih bratov je Davorin, znani slavist, podpolkovnik v pok. in zdaj ravnatelj »Študijske knjižnice« v Mariboru, njegov mlajši brat Janko je nadučitelj v pokoju. Njegova žena Terezija je izšla iz rodbine Smigoc, koje panoge so naseljene po Spodnjih Halozah. Njen prastric je bil znani jezikoslovec Ivan Šmigoc, ki je 1. 1812 izdal slovensko slovnico, drugi sorodnik je dosegel dostojanstvo višjega generala. — Imamo tukaj neko vrsto kmečkega plemstva, katero dobi vedno novi sijaj s tem, da poedinci te rodbine študirajo in kot uče-nejši vžigajo in netijo narodni čut in samozavest pri onih članih obitelji, kateri niso imeli priložnosti pohajati višje šole, — Daj Bog, da tudi njegovi potomci — zapustil je sedem večinoma še mladoletnih olrok —-ostanejo zvesti ponosnim rodbinskim tradicijam, blagemu pokojuiku pa naj sije večna zarja!
š Glas iz Slovenskih gorie. Pri nas v Slo«
venskih goricah se prideluje zelo veliko te* baka. Prejšnja leta je erar takoj pokupil na3 tobak, a lanskega nam državni monopol do danes ni odkupil. Gospodje v Belgradu imajo preveč opravka z agitacijsko politiko in so čisto pozabili, da imamo mi tobačni produ« centi na Slov. Štajerskem še ves lanski tobak. Nekateri pravijo: vlada nima denarja, da bi nam odkupila tobak, a to je prazen izgovor! Za agitacijo je vedno dovolj denarja, a za odkup tobaka pa ne. Radikalno-domokratska gospoda najbrž zna, da so cele Slovenske gorice ena najtrdnejših trdnjav SLS in radi tega se hoče maščevati celo nad producenti tobaka. To maščevalnost glede odkupa tobaka si boj do slovenjegoriški tobačni sadilci za dan volitev 8. februarja dobro zapomnili'
Iz Primorske.
p Vprašanje stanovanjskih najemnin v Trstu. Mussolinijeva vlada je bila takoj ob svojem nastopu odpravila zakon o varstvu najemnikov, vendar pa izdala pri tem oblastem navodila, ki bo najemnike še dalje ščitila. Razen tega so se postavili ob stran najemnikom tudi fašisti in javno mnenje, tako da so ostali gospodarji v svojih zahtevah zmerni. Sedaj pa končno napovedujejo splošno znatno zvišanje najemnin. V Trstu so se med nnjemniško in gospodarsko organizacijo vršila pogajanja, v katerih so gospodarji pristali na to, da najemnikom, ki imajo le skromne dohodke, ne bodo zvišali najemnin.
p Da ne bodo govorili grobovi.... Goriški magistrat je razposlal kamnoseškim tvrdkam sledečo gorostasno okrožnico: »Občinski odbor namerava urediti vprašanje nagrobnih spomenikov ter je v to svrho v svoji seji dne 18. decemhra 1924 skleni!; L V«! napisi na pokopališču bodo morali biti sestavljeni v italijanskem ali latinskem jeziku. 2 Dovoljeno je, da se uporabijo grški in hebreiski
tftnm V.
ffiOTHffiC, Am 7. Mauuji 1828L
M.
citati. 3. Tekom leta 1925. •« bodo mor aH popraviti aapisi, ki ne odgovarjajo predstojcčim predpisom. 4. Napise bo moral predhodno odobriti magistrat, in to nc glede na odobritev s tehnične strani, ki jo bo izdal stavbni urad za spomenike in druge trajne zgradbe. — Za župana: avv. Verzignassi. — Tako hočejo Italijani celo mrtvim nasilno zamašiti usta in v svoji nacionalni strasti skruniti grobove. Kaj poreče na to kulturni svet?
p Čudna prireditev slovenskega učiteljišča v Tolmina. Dne 28. januarja t. 1. je vodstvo slovenskega učiteljišča v Tolminu s svojimi gojenci in gojenkami priredilo v tolminskem vojaškem domu (v vojašnici) koncert. Na sporedu ni bilo niti ene slovenske skladbe.' Samo po koncertu je sledila slovenska igra »Volkovi«. Najžalostnejše pa pride: Po koncertu je učiteljstvo odvedlo gojence in go-jenke na ples v vojašnično dvorano. Plesa sc je udeležilo mešano občinstvo in je trajal do jutra. Med učiteljiščniki so fanti in dekleta 16—18 let. Starši se bodo vzgojiteljem lepo zahvalili!
p Nove pokrajine se poitalijaočijo v šestih letih. V senatu, kjer so razni vseučiliški profesorji dodobra raztrgali Gentilijevo šolsko reformo, je vstal v njeno obrambo senator Tolomei. Rekel je, da bodo ljudske šole po Gentilejevi reformi tekom šestih let vse otroke v novih pokrajinah — nemške in slovenske — izpremenile v Italijane. Italijanski senat je tem besedam navdušeno ploskal.
Iz Lliihiiane.
Skrinjica SLS v Liubliani je
4.
Kandidat:
Dr. Anton Korošec
Namestnik:
Franc Terseglav
lj Velik glavobol žerjavovcev. Vsa Slo-^nija je na neštetih shodih zadnje tedne tiasno in nedvoumno pokazala, da odklanja Kerjavovo strančico, da ne mara niti slišati o njeni politiki nasilja in korupcijo. Naj-klavernejši vseh klavernih shodov po celi Sloveniji so bili shodi, ki so jih prirejali žerjavovci pod firmo Narodnega bloka. Kaj ueki je to ta Narodni blok so ljudje po deželi povpraševali in, ko so zvedeli, da se pod tem imenom skriva Žerjavova »demokratska« stranka, so povsod dejali: Aha, so ae že spet skrili pod novo firmo, da ne bi jih spoznali! Strašno mnogo je potrošil Narodni ploh denarja za agitacijo, vagoni tiskanega papirja so šli po deželi, velikanski štab agitatorjev so je vsul po Sloveniji, celo — s sv. pismom smo srečali njihove agitatorje, da bi ljudi sleparili, pa vse nič ni izdalo. Povsod so bili odklonjeni in v njihovih vrstah se je kazala od dne do dne večja malodušnost. Vse, kar pošteno misli in čuti, vse se odvrača od njih. Da bi spravili v svo-He vrste malo več korajže, so sklicali »velik shod« v Unionu. Na ta shod so spravili, kar imajo svojih ljudi na Kranjskem in še p Štajerskega so dobili pomoč. Glejte, koliko nas je, so hoteli pokazati! Pa tak 1'iasko. V dvorani je bila najmanj tretjina ljudi drugih strank, ki je bila radovedna, kaj bodo na shodn klobasarili, pa se jc zadržala popolnoma mirno, ker je kulturna in sovraži surovosti priganjačev samostojne demokratske stranke. Dobršen del zboroval-eev so pa tvorili ljudje, ki se čutijo od vladnih mogotcev odvisne in so so prišli na shod pokazat, ploskali, v žepu so pa figo stiskali in si mislili: Le govorite, kar hočete, saj vas poznamo, kroglic pa od nas ne boste dobili. Tretji del zborovalcev se je pa rekrutiral iz žerjavovcev iz vseh mest po Kranjskem in slednjič so bili na shodu pravi pristaši samostojne demokratske stranko iz Ljubljane, katerim je treba prištevati Or-;iunce in naročeni nežni svet na galerijah. ■.Zdaj pa vem, je po shodu dejal eden izmed treh žerjavovcev z dežele, ki so sedeli v Uni-onovi kavarni, da bomo v Ljubljani pogoreli, jaz bom pa stavo le dobil, saj nas je bilo z dežele samo iz našega kraja 13, Kerjavovih Ljubljančanov pa tako malo.« Ko je dr. Pivko v svojem govoru dejal: >Položaj v mariborski oblasti je za Narodni blok zelo ugoden,« je eden izmed Mariborčanov dejal svojemu tovarišu: »Strela, nazadnjo pa uteprnem res izgubiti stavo, da dr. Pivko v Maribora ne bo več dobil ko 300 glasov. Najbolj so se pa ljudje muzali, ko jo govoril Žerjavov ljubljanski kandidat Ivan Mohorič, da »hočejo miru in dela*. Ti budomušneži so zato najbolj ploskali, ko je najduhovitejši kandidat Narodnega ploha proslavljal Orjuno in se je vodja te preto-paške organizacije zahvaljeval z galerije za prirojeno mu ovaeije. Ves tamtam. ki naj bi j ra dvignila de godba, ki je šla na kolodvor, p«
je zapustil pri žerjavovcih strahovit glavobol, ko so začeli drug dan razmišljati, kakšen jo pravzaprav bil njihov »manifesta-cijski shod v Ljubljani«. Ljudje trdijo, da je bil včeraj navdušen samo šo nežni ženski svot, ki jo na shodu videl »veliko ljudi,« vse drugo pa da ima grozovitega mačka. Shod, ki je kljub štirim govorom trajal kakih 55 minut, je bil najboljši dokaz, da jo žerjavščiui v Ljubljani odklenkalo. Njegovo politiko in pod njegovo komando stoječega kandidata odklanja bela Ljubljana in jutri bodo šli žerjavovci na svojo politično pogrebščino.
lj Shod ljubljanskih komunističnih voditeljev. Znani voditelji ljubljanskih komunistov so sklicali za včeraj zvečer shod v Mestni dom. Na shodu so govorili ljudje, ki so vse drugo prej kakor delavski voditelji, najmanj pa zaslužijo ime voditeljev komunističnega delavstva ljubljanskega. To sledi iz vsebine njihovih govorov na včerajšnjem shodu v Mestnem domu. Drug za drugim so kakor za stavo udrihali po »klerikalcih«, ni ■ e pa niti eden dotaknil niti z besedico sedanjega režima in trboveljskih dogodkov, šc manj pa dr. Žerjava in njegovih demokratov! To jc dejstvo, ki so ga nam potrdili udeležniki shoda. Iz teh govorov mi ne sklepamo, da odobravajo slovenski komunisti v Ljubljani govorjenje svojih voditeljev, opravičeno pa sklepamo, da so gospodje voditelji v tesnih, bržkone celo v denarnih zvezah z dr. Žerjavom. Tako namreč, kakor so včeraj govorili v Mestnem domu voditelji (?) ljubljanskih komunistov, ne more govoriti za demokrate niti najstrupenejši demokratski Žerjavov agitator in dr. Žerjavu ti gospodje lahko predlože z vso pravico jako masten račun za svoj reži-movski in kimovski nastop. Slovenski komunistični delavci pa so imeli včeraj najlepšo priložnost svoje voditelje spoznati in se s studom obračajo od plačanih demokratskih priganjačev, ki se brigajo le za svoj žep, delavstvo in delavske glasove pa brezsrčno prodajajo onim, ki so njihovi najhujši in naj-zlobnejši sovražniki. Zato pa pošteni komunisti — in teh je med delavstvom mnogo — 8. februarja ne bodo ubogali svojih plačanih voditeljev, ki so sc po shodu sijajno zabavali v družbi najbolj razvpitih demokratov po ljubljanskih gostilnah, ampak bodo volili tako, kakor jim veleva njihov razum in njihovo poštenje. Pošteni komunisti bodo volili to pot SLS in dr. Korošca.
lj Ploharski shod pri Prusniku. V gostilni pri Prusniku jc bil včeraj velikanski shod narodnega ploha. Shod je bil šc mnogo bolj številno obiskan kakor manifestacijski shod v Unionu. Na shodu je poročal o volivnem položaju g. Joe Turk-Ottoman, ki je naslikal poslušalcem v najkrasnejših barvah sijajno bodočnost, če pomagajo zvaliti narodni ploh še enkrat na vlado. Povedal je zbranim ljubljanskim davkoplačevalcem, da bodo v Ljubljani zidali veliko hladilnico za 500 milijonov zlatih kron. Zidali bi jo bili lahko že zdavnaj za kakšne 4 papirnate milijone, ampak za Ljubljano hladilnica za 4 milijone ni nič, ker mora veljati najmanj 500 zlatih milijonov. Tlakovanje ulic in parni valjar se mora odpraviti, da bodo ljudje, zlasti oni, ki imajo konje za dovoz gramoza, zopet kaj zaslužili. Kaj pa naj delajo ljudje, ki danes blato s cest strgajo, če bo vse tlakovano? Cene mesa bo tudi treba zvišati, ker cena živine pada, mestne stojnice bo treba odpraviti, tržni nadzorniki bodo pa lahko hodili vsak dan ribe lovit, če zmaga narodni ploh. Davke in doklade bo treba znižati, mestne ubožnice, zavetišča in podobne stvari za reveže pa odpraviti, Kaj pa je treba revežev? Kdor nima denarja, ni za Ljubljano, narodni ploh pa ima denarja kot pečkov, zato bomo mi vsi volili narodni ploh. — Za g. Turkom se je oglasil radikal Šapla, ki je z ostrimi besedami obsodil svobodo govora, tiska in zborovanja, kajti te stvari niso za Ljubljano, ampak samo za visoko vlado in za one, katerim ona lo dovoli. Vlada misli, ljudje naj pa delajo in ubogajo, ker jih politika nič ne briga in jc cela demokracija, svoboda in napredek epa sama velika sleparija. — Vznesenim besedam obeh govornikov so zborovalci navdušeno pritrjevali in so kot naprednjaki in svobodnjaki sklenili, da ravno zato, ker so naprednjaki, ne bodo volili 8. februarja nikogar drugega kakor dr. Korošca, ker si ne dajo kratiti svoje politične svobode niti od dr. Žerjava.
lj Slovenska literatura. Profesor slovenščine v šoli: Tukaj pravi Koseški: >Papež mu piše ,Ljubi brat!' Koga je imel Kosesld tu v mislih?« — Licejka, polna jutrovske kulture: >Dr. Žerjava.«
lj Ravnateljstvo mestnega dohodarstvene-ga urada razpisuje natečaj za oddajo krojaškega dela službenih oblek. Tozadevne ponudbe naj se vlože do dne 15. t. m. do 12 opoldne pri zgoraj navedenem ravnateljstvu, Gosposvetska cesta 17, kjer se dobe tudi tozadevna pojasnila.
lj Mostna zastavljalnica ima tomesečno dražbo junija 1924 zastavljenih predmetov 12. t. m. ob 3. uri popoldne,
PRISPEVAJTE ZA
(.JURSKI SKLAD
PRISPEVKE SPREJEMA TAJNIŠTVO SLS LJUBLJANA (JUG0SL0V. TISKARNA) Poštnega čekovnega urada štev. 11.475
Narodno gledališče v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 8. ori zvečer.
Sobota, 7. febr.: VERONIKA DESNIŠKA. — Red C.
Nedelja, 8. febr. ob 15. uri pop.: PEPELUH, mladinska predstava. Izven. — Ob 20. uri zvečer: STRIČKOVE SANJE. — Izven. Pondeljek, 9. febr.: MAGDA. Red E. Torek, 10. febr.: Zaprta
O^ERA: Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Sobota, 7. febr.: SMRTNA TARANTULA IN
KARAKTERISTIČNI PLESI. — Red F. Nedelja 8. febr., ob 20. uri zvečer: DON JUAN.
— Izven. Pondeljek, 9. febr.: Zaprto. Torek, 10. febr.: Veliki plesni večer primaba-lerine Nine Kirsanove in A Fortunata. Izven.
Naznanila.
V stolni prosveti predava v pondeljek g. dr. Brecelj dalje o prehrani. Pridite!
Krekova prosveta v Ljubljani bo imela v
nedeljo svoj občni zbor zvečer ob tričetrt na šest v svojih društvenih prostorih. Ob sedmih zjutraj bo sv. maša s pridigo v alojzijeviški kapeli. Ves članice vabljene.
Zadruga krojačov, krojačie in sorodnih obrtor v Ljubljani naznanja, da se vrši prihodnja pomagalska preizkušnja v drugi polovici meseca februarja t L Pomočniki (ce) in vajenci (ke) krojaške, krznarske in modistov-ske stroke, ki hočejo ob tem terminu opraviti pomagalsko preizkušnjo, naj vlože z učno pogodbo, učnim izpričevalom in izpri-čevalom obrtno nadaljevalne šole opremljene j prošnje do 15. t. m. v zadružni pisarni (Gosposka ulica 5). — Načelnik.
Turistika In šport.
Drsalne tekme 8. t. m. — Prvenstvo Jugoslavije. Ob ugodnem vremenu se vrši jutri, v nedeljo na drsališču Ilirije ob Celovški cesti tekma v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavije in priključno nanjo seniorska tekma z nekoliko lažjim programom. Drsališče je bilo zadnje dni v jutranjih urah uporabno, kar so tekmovalci povečini izrabili za trening. Ako ostane sedanje vreme, je računati, da se bo moglo tekmi v redu izvesti. Med dosedanjimi prijavami je po ena prijava iz Zagreba, Celja in Maribora. Program: Ob 8. uri obvezno drsanje seniorjev, ob 9. uri obvezno drsanje za prvenstvo; najzanimivejša točka programa, prosto drsanje obeh skupin, se prične približno ob 10. urL
Po svetu.
sv Hotel za delavce. V Bratislavi začno
ie to spomlad graditi delavski hotel, ki bo imel prostora za 120 gostov. Zgradba hotel« bo stala 1,800.000 Kč. K temu prispeva država 1 milijon Kč, mestna občina pa odstopi potrebni svet brezplačno.
sv Naraščajoča brezposelnost oa Dunaju.
V	zadnjih 14 dneh je naraslo število brezposelnih na Dunaju od 82.715 na 89.485. to jc za 7000. V dunajski okolici se je zvišalo število brezposelnih od 11.320 na 12.044.
sv Kremniška novfarnica. Bivšo avstrijsko državno novčarnico v Kremnicah so bili mažarski boljševiki ob svojem vpadu 1, 1919. skoraj popolnoma opustošili. Češkoslovaška uprava je pa novčarnico popolnoma obnovila in od meseca junija 1921 do danes so v nov-čarnici skovali 86,405.797 kosov enokronskih, 50 milijonov petdesetvinarskih, 72,212.018 dvajsetvinarskih, 30,250.000 desetvinarskih, 40 milijonov petvinarskih, 20 milijonov dvo-vinarskih novcev; skupaj 293,927.845 kosov drobiža v vrednosti 131,333.206 kron čsL Na zasebni račun je novčarnica poleg tega skovala 22.501 kos navadnih cekinov in 711.005 svetinj, plaket, znakov, pečatov in spominskih novcev.
sv Oče nemške turistike umrL V Salzbargn je umrl inženjer in hotelir Johann Studi, star 86 let. Pokojnik je bil eden prvih nemških planincev v bivši Avstriji ter ustanovitelj nemškega in avstrijskega planinskega društva.
sv Pingvinski otok. Francoska vlada namerava proglasiti Kerguelske otoke za zavarovani naravni park, kjer bo vsak lov prepovedan. Ti otoki so priljubljeno bivališče pingvinov, morskih psov in drugih antarktičnih živali, ki so v nevarnosti, da jih lovci popolnoma iztrebijo.
sv Bodoče vožnje Z. R. III., tedaj Loa Angeles. Za zračno ladjo Los Angeles so za bližnji čas določene sledeče vožnje: Med 16. in 26. februarjem na otočje Bermuda, mod 1. in 17. marcem na otok Porto Rico, med 17. aprilom in 10. majem na Panamsko ožino, med 20. majem in 20. junijem v Ilonolulu (na Havajskem otočju) ali v Evropo. Namen je zlasti ugotovitev praktične uporabljivosti Zep-pelinov za trgovske svrhe in pa višine stroškov. Od 23. do 25. januarja bodo uporabili ladjo pri opazovanju solnčnega mrka.
sv Židje ▼ novem nemškem parlamenta.
V	novem nemškem parlamentu je 13 židov in sicer od demokratske stranke 1, od ljudske 8, od komunistične 4.
Poizvedovanja.
Zgubil se je pes volčje pasme, ki sliši ,nv ime Lamuš; odda naj se proti nagradi g. Antonu Puciharju, mesarju, Šolski drevored.
Kje bomo volili f Ljubljani.
I.	volišče — Šolski okraj (od Kodeljevega do Strossmayerjeve ulice) — v II. državni gimnaziji, Strossmayerjeva ulica 1:
Ambrožev trg — Baraka pri mestni klavnici
—	Ciril Metodova ulica — Delarnska ulica (sedaj Potočnikova idica) — Domobranska cesta — Za gradom št. 9 in 11 — Cesta na Kodeljevo (sedaj Povšetova cesta) — Kurna-novska ulica — Mesarska cesta — Vojvode Mišiča cesta (sedaj Mišičeva cesta) — Miši-čeva cesta (prej Vojvode Mišiča cesta) — Poljanska cesta od št. 14 do konca — Poljanski nas:p od št. 16 do konca — Potočnikova ulica (prej Delarnska ulica) — Povšetova cesta (prej Cesta na Kodeljevo) — Stara pravda — Strossmayerjeva ulica — Tomšičeva ulica — Dr. Valentin Zarnikova ulica (sedaj Zarniko-va ulica) — Zarnikova ulica (prej Dr. Valentin Zarnikova ulica) — Zrinjskega cesta —
Zivinozdravska ulica.
II.	volišče — Šolski okraj (ostali del) in ma-gislratni okoliš do * Tranče — v Mostnem
domu:
Barvarska steza — Cankarjevo nabrežje — Kapiteljska ulica — Ključavničarska ulica — Kopitarjeva ulica — Krekov trg — Krojaška ulica — Lingarjeva ulica — Lončarska steza
—	Mestni trg — Ozka ulica — Pogačarjev trg
—	Poljanska cesta od št. 2 do 13 — Poljanski nasip od št. 2 do 14 — Ribja ulica — Semeni-ška ulica — Na stolbi — Streliška ulica — Stritarjeva ulica — Strmi pot — Pred škofijo
—	šolski drevored — Študcntovska ulica —
Pod trančo — Vodnikov trg.
III.	volišče — Št. Jakobski okraj, I. del, do Florijauske cerkve — v Šentjakobski šoli:
Sv. Florijana ulica do št. 18 na desni ter do št. 25 na levi strani — Gallusovo nabrežje (prej Sv. Jakoba nabrežje) — Grajska planota — Grudnovo nabrežje (prej Pred prulami)
—	Sv. Jakoba nabrežje (sedaj Gallusovo nabrežje) — Sv. Jakoba trg — Merosodna ulica
—	Reber — Rožna ulica — Stari trg — Stiška ulica (prej Zatiška ulica) — Trubarjeva ulica
—	Vodna steza — Zatiška ulica (sedaj Stiška ulica) — Zvezdarska ulica — Zabjak.
IV.	volišče — Št. Jakobski okraj, II. del, do Gruberjevega kanala — v mestni osnovni šoli
na Pruiah:
Baraka na Pruiah — Sv. Florijana ulica od št. 20 na desni ter od št. 27 na levi do konca
—	Ulica na Grad — Za gradom št. 1, 3 in 4
—	Gruberjevo nabrežje — Hrenova ulica — Janežičeva cesta — Karlovška cesta — Osojna pot — Praprotnikova ulica — Privoz — Prule — Sodarska steza — Sredina — Tesarska idica — Vožarski pot — Zvonarska ulica.
V.	volišče — Trnovo — v mestnem otroškem
vrtcu, Cerkvena ulica 21:
Pri brvi — Cerkvena ulica — Cesta dveh cesarjev — Mala čolnarska ulica — Velika čolnarska ulica — Gerbičeva ulica (prej Pot na pasji brod) — Jelovškova ulica — Jeranova ulica — Karadžičeva ulica — Karunova ulica
—	Kolezijska ulica, nova (prej Kopališka ulica) — Kolezijska ulica, stara (sedaj Razlago-va ulica) — Pred konjušnico — Konjušnja ulica (sedaj Švabičeva ulica) — Kopališka ulica (sedaj Kolezijska ulica, nova) — Kose-skega ulica — Lampetova ulica — Cesta v mestni log — Cesta na loko — Mencingerjeva ulica — Mlivka (prej Mivka, Na Mivki) — Opekarska cesta — Pot na pasji brod (sedaj Gerbičeva ulica) — Pot na Rakovo jelšo — Razlagova ulica (prej Kolezijska ulica, stara)
—	Razpotna ulica — Riharjcva ulica — Veliki stradon — Staretova ulica — Stranska pot
—	Švabičeva ulica (prej Konjušna ulica) — Trnovska ulica — Trnovski pristan — Valja* čeva ulica — Vogelna ulica — Zelena pot —
Zeljarska ulica,
VI.	volile — Krakovo in I. del Dvorskega okraja do Coj/.ove in Rimske ceste — volivci A—L — v mestni šoli na Cojzovcm grabna:
Aškerčeva cesta — Baraka ob Aškerčevi cesti — Bičevjo (prej Na bičevji) — Bogišičeva ulica — Cojzova cesta — Dobrilova ulica — Emonska cesta — Glinška ulica — Gorupova ulica — Gradaška ulica — Groharjeva cesta
—	Kladczna ulica — Krakovska ulica — Krakovski nasip — Langusova ulica (prej Tobačna ulica) — Lepi kot — Marmontova ulica — Mirje — Muruikova ulica — Rečna ulica — Rimska cesta — Tobačna ulica (sedaj Langusova ulica) — Tržaška cesta — Ver-
stovškova ulica — Vrtna ulica.
VI. a volišče — Krakovo in I. del Dvorskega okraja do Coj/.ove in Rimske ceste — volivci M—Z — v mestni šoli na Cojzovcm grabnu:
Iste ulice kakor v VL volišču.
VH. volišče — Dvorski okraj, II. del med
Cojzovo in Rimsko cesto do Nunske ulice in Kongresnega trga — v državni realki:
Bleiweisova cesta št 1 do 15 na desni ter St 4 do 12 na levi strani — Borštnikov trg (prej Pred igriščem) — Erjavčeva cesta — Gosposka ulica — Gradišče — Gregorčičeva ulica (prej Simon Gregorčičeva in Ililšerjeva ulica) — Hilšerjeva ulica (sedaj Gregorčičeva ulica) — Pred igriščem (sedaj Borštnikov trg) — Igriška ulica — Križevniška ulica — Levstikova ulica Št. 19 in 21 — Marksov trg (prej Turjaški trg) — Salendrova ulica — Soteska — Turjaški trg (sedaj Marksov trg)
—	Valvazorjev trg — Vegova ulica — Vrtača
— Zagata — Ziljskega ulica.
Vin. volišč« — Dvorski okraj, Tli. del, med Nunsko ulico in Kongresnim trgom do Aleksandrove ceste — v mestnem dekliškem liceju:
Aleksandrova cesta, leva stran — Ažbetova ulica — Beethovnova ulica brez št. 15 in 16
—	Bleiweisova cesta od št. 16 do 27 — Breg
—	Čevljarska ulica — Dvorni trg — Gledališka stolba — Gledališka ulica št 1, 2 in 4 — Jurčičev trg — Knafljeva ulica — Kocenova ulica — Kongresni trg — Levčeva ulica — Levstikova ulica, brez št. 19 in 21 — Marijin trg St 1, 2 in 3 — Muzejski trg — Nunska ulica — Orožnova ulica — Prešernova ulica, leva stran — Cesta na Rožnik — Cesta v Rožno dolino (prej Pot v Rožno dolino) — Ru-tarjova ulica — Svetčeva ulica — Šelenburgo-va ulica — Skrabčeva ulica — štrekljeva ulica — šubičeva ulica — Večna pot — Viška ulica — Wolfova idica — Zadružna ulica (sedaj Zitnikova ulica) — Židovska steza — Židovska ulica — Zitnikova ulica (prej Zadružna ulica).
IX. volišče — Kolizejski okoliS — med Aleksandrovo in Dunajsko cesto — volivci A—L
—	v I. državni gimnaziji v Tomanovi ulici 10:
Aleksandrova cesta, desna stran — Baraka
ob velesejmišču — Beethovnova ulica št 15 in 16 — Bežigrad — Bleiweisova cesta od št. 28 do konca — Dunajska cesta, leta stran — Dvofakova ulica — Einspielerjeva ulica — Gajeva ulica — Gledališka ulica brez št 1, 2 in 4 — Gledališka ulica, podaljšana (prej Anton Knezova ulica) — Cesta na gorenjsko že-leznico (sedaj Vošnjakova ulica) — Gosposvetska cesta — Anton Knezova ulica (sedaj podaljšana Gledališka ulica) — Kobaridska ulica — Kolizejska ulica (sedaj Puharjeva ulica) — Krsnikova ulica — Mahničeva ulica
—	Puharjeva ulica (prej Kolizejska ulica) — Tomauova ulica — Pod turnom — Vošnjako-va ulic* (prej Cesta na gorenjsko železnico).
IX.	a volišče — Kolizejski okoliš — med Aleksandrovo in Dunajsko cesto — volivci M-Z
—	v I. državni gimnaziji v Tomanovi ulici 10:
Iste ulice kakor v IX. volišču.
X.	volišče — Kolodvorski okraj, T. del, med Dunajsko cesto in Kolodvorsko ulico — v ju-
atičui palači:
Baraka ob Vilharjevi ulici (prej Dovozni cesti) — Cigaletova ulica — Dalmatinova ulica
—	Dovozna cesta (sedaj Vilharjeva ulica) — Dunajska cesta, desna stran — Frančiškanska ulica — Kržičeva ulica — Linhartova uli-ea — Marijin trg št 4 — Miklošičeva cesta —
Kralja Petra trg — Pokopališka cesta — Pra-žakova ulica — Prešernova ulica, desna stran
—	Sodna ulica (sedaj Tavčarjeva ulica) — Tavčarjeva ulica (prej Sodna ulica) — Janez Trdinova ulica (sedaj Trdinova ulica) — Trdinova ulica (prej Janez Trdinova ulica) —
Vilharjeva ulica (prej Dovozna cesta).
XI.	volišče — Kolodvorski okraj, II. del, med Kolodvorsko ulico in Resljevo cesto — v ženskem učiteljišču na Resljevi cesti 10:
Čopova cesta št. 10 — Cesta na južno železnico (sedaj Masarykova cesta — Kolodvorska ulica — Komenskega ulica od št. 1 do 9 na levi ter od št. 2 do 16 na desni strani — Ma-sarykova cesta (prej Cesta na južno železnico) — Ob,re?na steza — Sv. Petra cesta od št. 1 do 33 na levi ter od št. 2 do 32 na desni strani — Sv. Petra nasip od št 1 do 31 — Prečna ulica — Slomškova ulica od št. 1 do 7.
XII.	volišče — Kolodvorski okraj, III. del, med Resljevo in Vidovdansko cesto — v moškem učiteljišču na Resljevi cesti št. 10:
Baraka ob Resljevi cesti — Čopova cesta št. 16, 19 in 21 — Komenskega ulica od št. 13 oz. 26 do konca — Karol Kotnikova ulica (sedaj Kotnikova ulica) — Kotnikova ulica (prej Karol Kotnikova ulica) — Metelkova ulica — Sv. Petra cesta od št. 34 do 48 na desni ter od št. 37 do 47 na levi strani — Sv. Petra nasip od Št. 35 do 47 — Radeckega cesta (sedaj Vidovdanska cesta) — Resljeva cesta — Slomškova ulica od št. 9 do konca — Tabor št. 12 — Vagoni na kolodvoru — Vidovdanska cesta (prej Radeckega cesta).
XIII.	volišče — Kolodvorski okraj, IV. del, med Vidovdansko in Ahacljevo (sedaj Jegli-
čevo cesto) — v šoli na Ledini: Ahacljeva cesta, leva stran (sedaj Jegličeva cesta — Baraka na Friškovcu — Baraka ob Sv. Martina (sedaj Kette-Murnovi) cesti — Friškovec — Med hmeljniki — Hrvatski trg
—	Ilirska ulica — Jegličeva cesta (prej Ahacljeva cesta, leva stran) — Kette-Murnova, leva stran od železniškega podvoza (prej Sv. Martina cesta) — Lipičeva cesta — Maistrova ulica (prej Vojaška ulica) — Sv. Martina cesta, leva stran do železniškega podvoza (sedaj Kette-Murnova cesta) — Sv. Petra cesta od i št. 50 na desni ter od št. 55 do konca — Sv. Petra nasip od št. 49 do konca — Prisojna ulica — Škofja ulica — Tabor brez št. 12 — Usnjarska ulica — Vagoni pri Sv. Križu — Vojaška ulica (sedaj Maistrova ulica) — Vr-hovčeva ulica — Vrazov trg (prej Stanko Vrazov trg — Stanko Vrazov trg (sedaj Vrazov
trg) — Župnijska ulica.
XIV.	volišče — Vodmatsld okraj — v mostnem zavetišču za onemogle 'V Japljcvi ulici 2:
Ahacljeva cesta, desna stran (sedaj Jegličeva cesta, desna stran) — Baraka ob Kolinski tovarni — Bohoričeva ulica — Cegnarjeva ulica — Ciglarjeva ulica — GrabloVičeva ulica
—	Holzapflova ulica — Hrovatoya ulica — Japljeva ulica — Jegličeva cesta, desna stran (prej Ahacljeva cesta, desna stran) — Jenkova ulica — Korytkova ulica — Kette-Murnova cesta, desna stran do železniškega podvoza (prej Sv. Martina cesta, desna stran do železniškega podvoza) — Sv. Martina cesta od železniškega podvoza do konca — Močnikova ulica — Poljska cesta — Ravnikarjova ulica
—	Stara pot — Vodmatski trg — Za vrti —
Zalokarjeva ulica — Zaloška cesta. i
XV.	volišče — Predkraji — v vrtnem salonu gostilne pri češnovarju na Dolenjski cesti 3:
Črna vas — Dolenjska cesta — Galjevica — Hauptmanca — Hradeckega vas — Ilovica — Ižanska cesta — Orlova ulica — Rakovniška ulica.
XVI.	voliSče — Šiška z Vodovodno in Hranil-niško cesto — volilci A-J — v šišenski šoli:
Aleševčeva ulica — (prej Slovenska cesta) — Aljaževa ulica (prej Planinska ulica) — Celovška cesta — Dermotova ulica (prej Poljska ulica) — Dolinska steza — Drenikov vrh — Frankopanska ulica — Gasilska cesta — Hranilnična cesta — Janševa ulica (prej Kav-škova ulica, vzhodnji del) — Sv. Jerneja cesta — Kamniška ulica — Kavškova cesta, za-hodnji del — Kavškova cesta, (vzhodnji del (sedaj Janševa ulica) — Kmetijska ulica (sedaj Verovškova ulica) — Knezova ulica — Kolodvorska cesta (sedaj Medvedova cesta) — Koslerjeva ulica (sedaj Malgajeva ulica) Lepodvorska ulica — Malgajeva ulica (prej Koslerjeva ulica — Maurerjeva ulica — Mod-
Gospodarski položaj v Avstriji.
Generalni komisar Društva narodov za Avstrijo je objavil poročilo o gospodarskem položaju Avstrijo.
Najprvo ugotavlja dr. Zimmermnnn, da se nahaja avstrijsko gospodarstvo v krizi Stabilnost krone je zagotovljena, da je prehod na zlato valuto lahek. Tudi finančni položaj je zadovoljiv, čeprav je deficit avstrijskih državnih financ velik, to pa radi tega, ker je izredno veliko izdatkov za investicije.
K osnutku zakona o uvedbi bilansira-nja v zlatu so se ugodno izjavile vse avstrijske gospodarske korporacije.
Dne 1. januarja 1925. je stopil v veljavo avstrijski zakon o računanju v šilingih, kar zaenkrat prakticirajo samo državni uradi. Končni rok za računanje v šilingih je 30. junij t. 1. Tudi kovan denar bodo začeli dajati v promet, kakor javlja v svojem poročilu za mesec januar 1923 »Zveza avstrijskih bank in bankirjev«.
Diskonta v januarju avstrijska Narodna banka ni znižala, pač pa se to pričakuje po potovanju njenega guvernerja dr. Reischa v London.
Tudi borza je v januarju zadovoljivo pdslovala. Hranilne vloge stalno naraščajo inl so koncem januarja t L; dosegle 2.8 bilijona a. kron.
Zaposlenost industrije se je znatno povečala, le v začetku februarja se je položaj nekoliko poslabšal.
Avstrija stremi za sklenitvijo trgovskih pogodb s sosednjimi državami. Dne 1. januarja t. 1. je stopila v veljavo nova carinska tarifa.
Cene so v januarju narasle. Tudi indeks življenskih stroškov s« je povišal za 1 odstotek.
Avstrijska vlada vodi resno borbo proti neopravičenemu naraščanju draginje, kar bi si lahko vzela za vzgled tudi naša vlada.
vedova cesta (prej Kolodvorska cesta) -» Nova ulica — Planinska ulica (sedaj Aljaževa ulica) — Podmilščakova ulica (prej Vodovod' na cesta v Sp. šiška) — Polakova ulica (prej Železniška ulica) — Poljska ulica (sedaj Dermotova ulica) — Savska ulica — Slovenska cesta (sedaj Alcšovčeva ulica — Šolska ulica (sedaj Zeleznikarjeva ulica) Štajerčev grič —• Tržna ulica — Verovškova ulica (prej Kmetij, ska ulica) — Vodnikova cesta — Vodovodna cesta v Ljubljani — Vodovodna cesta v Sp. Šiški (sedaj Podmilščakova ulica) — Zeleznikarjeva ulica (prej Šolska ulica) — Železniška ulica (sedaj Polakova ulica) — Žibertova ,	ulica.
XVII.	volišče — šiška z Vodovodno cesto ha Hranilniško cesto — volilci K-P — v šišenski
Soli:
Iste ulice kakor v XVI. volišču.
XVIII.	volišče — Šiška z Vodovodno in Hra> nilniško cesto — volilci R-Ž — v šišenski Soli:
Iste ulice kakor v XVI. ozir. XVII. volišča. -volišču.
Tržno poročilo.
Ljubljana, dne 5. febr. 1925.
Les. Od našega zadnjega poročila sem se položaj na lesnem tržišču ni bistveno li-premenil. Izvoz je slejkoprej minimalen, sicer je vsako leto ob tem času mrtva s»-zona, vendar se letos to še veliko bolj opaža, ker se novih sklepov ne naredi skoraj nobenih. Izvozniki, ki radi težkih gmotnih raa-mer niso ravno prisiljeni delati sklepov, ker gojijo se vedno upanje, da se cene. ko se sezona oživi in to začetkom marca, goto-■ vo popravijo.
Kakor povzamemo iz poročil italijanskih gospodarskih listov, je upati spomladi v Italiji na živahno stavbeno gibanje, kar bo na vsak uačin vplivalo blagodejno na cone, ker so zaloge stavbenega materijala precej izčrpane. Na drugi strani moramo raeuuati, da se je lansko jesen v vseh produkcijskih deželuh veliko manj posekalo kakor prejšnja leta in vsled mile zime niti ti kontingenti niso prišli pravočasno na žage.
Italija povprašuje zadnje čase mnoge po tesanem lesu, kakor tudi po testonih, vendar so cene dosedaj še zelo nepovoljne ln služi povpraševanje bolj medsebojnim orl-jontacijskim svrham.	iv-v
Francija se drži še zelo rezervirano-din kupuje le manjše količine stavbenega lesa po zelo nizkih cenah. Nn francoskem tgf^ šču sp hočeta na vsak način uveljaviti Romunija in Rusija, ki nudita zelo povoljne ceno ter je neka velika ruska izvozna družba napravila večje sklepe.
Kakor smo že zadnjič omenili, bi sfe dala sedanja kriza omiliti edino-le, ako bi vlada imela resne namene nuditi propadajoči lesni industriji hitro odpomoč v smisln resolucij, podanih na anketi v Beogradu« Ako do tega ne pride v najkrajšem času,, potem nam preti nevarnost, da izgubimo vpliv na dosedanjih tržiščih. Bojimo se pa, da ne bi ostalo zgolj pri obljubah in da je imela zadnja anketa bolj političen nego gospodarski značaj.
o darslvo.
Ljubezen in zlato. 10
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
French Louis je bil poslednji od petorice in je dotlej videl dovolj, da je bil lahko oprezen. Celo minuto je skakal v krogu, preden sta se spoprijela in celo minuto sta se borila in napenjala, ne da bi bilo opaziti kako premoč na eni ali drugi strani. Prav ko je borba začela postajati zanimiva, se je Daylight poslužil ene svojih bliskovitih zvijač, izpremenil način borbe in pritisnil na French Louisa. Ta se je ustavljal, da so mu vse kosti pokale, nato pa ga je tovariš počasi potisnil nizdol in na hrbet.
>Dobitelj plača!« je vzkliknil Daylight, skočil na noge in stopal na čelu vseh nazaj v Tivoli. »Pokonci vi drugi! Tukaj je pot do pijače.«
Razvrstili so se ob dolgi bari, mestoma stoječ po dva in trije drug za drugim, otresujoč si sneg in rože, kajti zunaj je bilo šestdeset stopinj pod ničlo. Bettles, ki je bil eden najkrepkejših vseh starodobnikov v dejanju in drznosti, je prenehal z neko pijano pesmijo in se majal k Daylightu, da mu čestita. Sredi pota pa se je naenkrat čutil dolžnega držati govor in je povzdignil glas.
»Povem vam, fantje, da sem neznansko ponosen, da morem Daylighta imenovati svojega prijatelja. Že davno poprej sva hodila skupaj in on je osemnajst karaten od mokasinov navzgor, vrag vzemi tisto njegovo garjevo staro kožo. Mlad poba je še bil, ko je prišel v te krajo. Ko ste vi, fantje, bili njegovih let, še niste bili suhi^ za ušesi. On sploh nikdar ni bil mladič. Kot doraščen možak je prišel na svet. In povem vam, tiste čase je možak moral res biti možak. Tedaj ni bilo mehkužne civilizacije, kakor prihaja sedaj v deželo.« Bettles je prenehal s svojim govorom, da se je oklenil Daylightu okrog vratu. »Ko sva midva potovala v Yukon v tistih nekdanjih dneh, ni padala juha z neba in ljudje niso zahtevali krač pri brezplačnem obedu. Zažgali smo taboriščni ogenj, kjer srno dobili divjačino, in večji del časa smo se preživljali z losooovo sledjo in zajčjimi trebuhi — ali ne?<
Ob teh besedah so je vzdignil silen krohot in Bettles je popustil objem pa se srdito obrnil proti množici.
»Le krohotajte se, garjevi kratkorogači, le krohotajte se! Ampak povem vam naravnost in po domače, da najboljši od vas ni vreden privezati Day-lightu vrvice jia njegovih mokasinih. Mar nimam prav, Campbell? Ali nimam prav, Mac? Daylight je eden od stare garde, eden pravih starodobnikov. In tiste čase ni bilo nobenega parnika, niti trgovske postojanke nikjer, in mi fantje smo morali živeti ob lo-sosovih trebuhih in zajčjem sledu!
Zmagoslavno se je ozrl naokoli in sredi ploska, ki je sledil njegovim besedam, so se culi glasovi, naj Daylight povzame besedo. Ta se je rade volje odzval. Prinesli so stol in mu pomagali stopiti nanj. Trezen ni bil bolj ko množica, ki je sedaj stal nad njo — divja množica v čudnih oblačilih, obula v mokasine, z rokačami, bingljajočimi z vratu in pridvignjenimi ušesnimi krpami, tako da so bili skorajda podobni krilatnim čeladam starih Norvežanov, črne Dayligh-tove oči so se izbulile in rudečica močne pijače je temno plala pod zagorelimi lici. Pozdravili so ga z navdušenimi klici in pozdravi, ki so mu pri valili sumljivo vlažnost v oči vzlic temu, da je mnogo glasov bilo nerazločnih in pijanih. In vendar so se ljudje vedli tako od stvarjenja sveta; gostili so se, borili in pirovali bodisi v starodavnih časih ali po palačah cesarskega Rima in skalnatih utrdbah roparskih vitezov ali po nebotičnih hotelih modernih časov in po krčmah mornarskega mesta. Prav taki so bili ti možaki, gradniki nadvlade v arktični noči, bahati, pijani, glasni, da se za nekoliko trenutkov odpočijejo od silne resničnosti svojih herojskih naporov. Moderni junaki so to, in v nobenem pogledu različni od junakov starih časov.
>Veste, fantje, sam ne vem, kaj bi vam povedal, • je kričal Dayligiit nerodno, še vedno poskušajoč obvladati vrtoglave možgane. »Mislim pa, da je najboljše, da vam povem neko zgodbo. Nekda j sem imel družabnika, doli v Jrneau. Doma je bil iz Karoline in ta mi je večkrat pravil to zgodbo. Bilo je v hribih tam v njegovi deželi in vršila se jo neka poroka.
Zbrani so bili ženin in nevesta, njihova družina in prijatelji. Župnik je baš govoril zadnje besede in je rekel ,Tisto, kar je Bog zvezal, naj noben človek ne razveže'.
»Gospod župnik,« se oglasi ženin, »vaša slovnica v tem stavku ni prava. Jaz hočem, da to poroko pravilno izvršite.«
»Ko se je dim razkadil, se ozre nevesta okrog sebe, pa vidi župnika mrtvega, ženina mrtvega, brata mrtvega, dva strica mrtva in pet svatov mrtvih.
»Globoko vzdihne pa pravi: ,Tisti novodobni, samosprožni revolverji so tako vražje zagodli vsem mojim nadam.'
»In tako vam pravim,« je pristavil Daylight, ko se je krohot malo polegel, »da so tisti Kearnsovi štirje kralji tako vražje zagodli tucli vsem mojim nadam. Osušen sem do golega in odrinem proti Dyeai —«
»Odhajaš?« je nekdo zaklical.
Za hip mu je srd nagubančil obraz, a v naslednjem trenutku je bil že zopet dobre volje.
»Vem, da zbijate šale s takimi vprašanji,« je rekel smeliljaje. »To se razume, da ne grem iz dežele.«
»Še enkrat reci, Daylight,« je zaklical isti glas.
»Gotovo. Prvikrat sem prišel čez Chilcool leta 83. V jesenskem blizardu sem se vračal čez prelaz z razcapano srajco in čašo surove moke. Tisto zimo sem imel zalogo živeža v Juneau, spomladi sem jo pa vnovič mahnil čez prelaz. Pa zopet me je pregnal glad. Prihodnjo spomlad sem odrinil iznova naprej in sem se zaklel, da se ne vrnem prej, dokler ne dobim igre. No, nisem je dobil, ampak tukaj sem še. In jaz ne odhajam iz dežele. Vzamem pošto, pa se takoj zopet vrnem. V Dyeai se ne ustavim čez noč. Odrinem proti Chilcootu, kakor hitro zamenjam pse, pa preimem pošto in živež. In tako prisegam še enkrat pri koncu pekla in glavi Janeza Krstnika, da ne odrinem iz te dežele prej, dokler si nisem naredil svojega kupčka. In povem vam tukaj in sedaj, da mora ta kupček biti mogočno velik.«
»Kaj pa imenuješ kupček?« se je oglasil Bettles od spodaj in se ljubeznivo oklenil z rokami okroe Dajlightovih nog.
Stran 8.
BLOVETOC, 9m T. februarji IVA
K Vloge pri poitnofekomem bt«Ii v T4nbljanL Dne 31. decembra 1924. j« bilo pri postnočekovnem aavodn ▼ Ljubljani 3.998 čekovnih računov, vlog pa «1,711.099 dinarjev. Dne 81. decembra 1923. je wadalo število računov 3.738, vlog pa je bilo sa »,578.942 dinarjev.
g Nemčija kupuje baker ▼ Jugoslaviji. »Metallgesellschaft« v Fraufurtn ob M. je kupila v Jugoslaviji 1000 vagonov bakra.
g Prenos poljskih tekstilnih tvornle v Jugoslavijo? Dunajska »Dle D5rse< poroča, da namerava več poljskih tekstilnih tvornle t Lodzu prenesti svoj obrat v Jugoslavijo ali Romunijo. TVrdka W. Spreiregen je že baje naredila korake za prenos ivoje tvor-itice v Jugoslavijo.
g Avstrijska železna Industrija. Z Dunaja javljajo, da se položaj avstrijske industrije železa zboljiuje. Razmere na notranjem trgu so sicer slabše kakor pa za •eksport. Po poročilih listov so naročila iz inozemstva velika. — V letu 1923. je bilo prodnclranlh 345.000 ton surovega železa, medtem ko je lani produkcija padla na 267.000 ton.
Borze.
6. februarja 1925.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.5695—2.5895 (2.57—2.60), London 294.75—297.75 (295.70—298.70), New lYork 61.12^—62.12« (61.40 — 62.40), Pariz 3.34^—3.39«, Praga 1.8166—1.8466 (1.81625 —1.84625), Dunaj 0.0863—4.0883 (0.0867—
0.0887), Curih 1L91—12.01 fl 1.95—12.05), efekt. dol. 60.50—61.50. Curih. Belgrad 8.37« (8.35), Budlmpeita 0.0092 (0.0072), Berlin L2340 (1.2340), Italija 21.52K (21.57), London 24.80 (24.82«), New York 518.20 (518.10), Pariz 27.92 (28.07), Praga 15.20 (15.30), Dunaj 0.0073 (0.0073), Bukarešt 2.70 (2.67«), Sofija 3.77« (3.77H).
Dunaj. Devize: Belgrad 1145, Kodanj 12660, London 339500, Milan 2942, New York 70935, Pariz 3830, Varšava 13600. — Valute: dolarji 70460, angleški funt 337700, francoski frank 3823, lira 2935, dinar 1141, češkoslovaška krona 2082.
Praga. Devize; lira 140.75, Zagreb 54.85, Pariz 183.50, London 162.175, New York 33.80.
New Tork, 5. februarja. Belgrad 162, London 478'/* Pariz 5403,4, Curih 19.30.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. 7% invesL posojilo iz 1. 1921. 65 (blago), 2«% drž. renta za vojno škodo 130 (denar), Celjska posojilnica d. d. Celje 210—212 (zaklj. 210), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, 230 (denar), Merk. banka, Kočevje, 115 (denar), Prva hrvatska štedionica, Zagreb, 895—902, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana, 147 (blago), Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, 410 (blago), Združene papirnice Vevče 100 (denar), Stavbna družba d. d., Ljubljana, 280—290.
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb, 108—109, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb, 59.50—61, Jugoslavenska banka, Za-
greb, 103—105, Ljubljanska Kreditna banka,
Ljubljana, 243, Prva Hrvatska štedionica. Zagreb, 890—900, Slavenska banka/Zagreb, 75, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb, 57—59, Hrv. slav. d. d. za ind. »ečera, Osijek, 750, Našica 38—42.50, Guttmann 600 —625, Slavonija 58—59, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, 390—415, Združene papirnice, Vevče, 100—120, Vojna odškodnina 129.50, 7% drž. investicijsko posojilo 65.50.
Dunaj. Živnostenska banka 896.000, Al-pine 420.500, Greinitz 139.000, Kranjska industrijska družba 725.000, Trboveljska družba 460.000, Hrvatska eskomptna banka 152.000, Jugoslavenska banka 121.000, • Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 67.800, Guttmann 663 000. Mundus 900.000, Slave* 195.000, Slavonija 63.100.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Remeljni priseljeni (po naročilu), fco meja 650 (blago); deske, 40 mm in 50 mm, IIL vrsta, fco meja 480 (denar); bukovi krlji, od 25 cm prem. naprej, od 2.50 m dolž. naprej beli, brez srca, f^o nakladalna postaja, 3 vag., 440—445 (zaklj. 440); borove deske, 50 mm, 4 m dolž., fco nakl. avstr. meja 710 (blago); bukova drva, 1 m dolž., napol, suha, fco nakladVna postaja 20 (blago). — Žito in poljski pridelki: pšenica bačka, par. Ljubljana 560 (blago); pScnica domača, fco Ljubljana 475 (denar); moka pše-nična krmilna št. 8, pap. vreče, b/n, fco Ljubljana 300 (blago), otrobi fini pšen<"čni, jutaste vreče, b/n, fco vagon Ljubljana 240 (blago);
koruza nova, promptna, leo Ljubljana 270
(blago); koruza nova, dobavitev februar, fco Postojna trans. 275 (blago); koruza nova, dobavitev marec, fco Postojna trans. 290 (bL); koruza nova, def„ umet. sušena, točo Ljublj. 250 (blago); rž, par. Ljubljana 490 (blago); oves srbski, par. Ljubljana 3J0 (blago); oves bački, rešetan, loco Ljubljana 365 (blago)t krompir beli, fco doL postaja 155 (blago). —> Str oč niče, sadje: fižol koks, Ia, Staj., b/n, fco vagon Postojna trans. 252 (blago); fižol ribničan, čišč^ b/n, fco Postojna trans. 340 (denar).
Novi Sad. Plenica 475—480, koruza 210
—215, oves 310, moka it 0 690, otrobi 180. Položaj miren.
Chicago, 5. februarja. Plenica n maj 196«/», za julij 165.50, za september 150«; koruza za maj 136«, za julij 137«, za sap. tember 137.
Meteorologično poročilo.
Mubliann 306 m a. m. rit. Normalna barometerska višina 780 na
P
■	I Vsaka drobna vrstica Din 1*50 ali vsaka beseda 50 par. Naj
■	I manjši S Din. Oglasi nad devai vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
Ca. opuso-1*1111	u m .t. v mm	t.tuio-m.t»> v C	t'*iur„M <lit.r.uea » C	NM«, • •MIK	
6,/2, 21 b	744»	M	(HJ	jasno	
6./2. 7 b	744-5	- M	(Hi	megla	00
6./1 14 b	742-4	M	1-8	jasno v.	
MAE.I OGLA
tfnSnpftM močnega in po-VaJCIlta štenega kmet-skega fanta, sprejme Karol ČERNETIČ, tapelnik, sedlar in lakirar, Krško.	735
Nem. in franc. KORESPONDENCO poučuje dipL učiteljica. - Prijave upravi lista pod »Za službo«.	722
Iščem družabnika
(za trgovino z meš. blagom, tako z manufakttiro itd., in Sicer za tako}. Ponudbe pod »DRUŽABNIK« opravi ^Slovenca«.	716
Pisarniška moč
vseh pisarn, delih izvežbana, se iiče za takojšen vstop. - Ponudbe v slovenskem in nemškem jeziku s prepisi spričeval in navedbo referenc upravi pod it 333.
Trgov, pomočnik
Celi mesta na deželi. Zmoicn ie voditi tudi knjigovodstvo. Nastopi začasno takoj pod vsakim pogojem. - Naslov v upravi lista pod Itev. 725.
RAZPISUJE SE SLUŽBA
tm~ ORGANISTA
Iu je obenem cerkvenik, v Soteski pri Straži n> Pol. Nastop 1. maja. Rokodelci iimajo prednost; novinci niso izključeni. • Pojasnila daje nndotni lopni urad. 733
i Sprejmem UČENCA
M podobarsko pozlatarsko nbrt. - Hrana in stanovanje v hi«. HROVAT DRAG., Domžal« it 62._604
Pamostoj. gospa Iiče resno,
i boljše dekle
fca vsa bišna opravila, ki zna tudi samostojno kuhati. Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 703.
Dva VAJENCA
ea kovalko obrt potrebujem takoj. - Anton ČELIK, kovač. Radohova vas itev. 27
Št. Vid pri Stični. 706
DEKLE vešča v šivanju in kuh&nju išče mesta. Naslov v upravi lista pod it 700.
KUHARICA
in d obrt GOSPODINJA iiče službe v župnišču 1. marca ali aprila. - Naslov v upravi »Slovenca« pod itev. 676.
Služkinja
se iiče v dobro trgov, hišo, Znati mora kuhati dobro do- j mačo hrano in pomagati pri ; pospravljanju. Nastop 1. ali 15. marca. - Ponudbe z zahtevkom plače upravi »Slovenca« pod Snažnost it. 18.
Prodajam vsakovrstno
POHIŠTVO
kakor: spalnice, jcdilnice in kuhinje po najnižjih cenah.
Zamenjam tudi z lesom.
Se priporočam
Jos. Andlovic
strojno mizarstvo, Karlovska cesta 22 (prej Komenskega ulica 28).'	723
Lepih lOO umetniških razglednic za šaljivo pošto nudi ca 25 Din
tvrtiha M. TlCor v L|ubl|ani.
Malo pritlič. hišo
z vsem gospodar, poslopjem na Ižanski cesti 30, prodam
radi selitve.	718
Otroška VOZIČKA
prvi visok, bel, drugi iport-ni, se ceno prodasta. Ogled
od 1__3. - Naslov v upravi
»Slovenca« pod itev. 724.
Proda »e po nizki ceni več hrastovih in orehovih spalnih
oprav in pis. miz.
- Ogleda sc pri mizarju Jos. KURNIK, Zg. ŠiSka 51. 727
Novi ŠKORNJI
se poceni prodajo. - Poizve se v Florijanski nI. 27, d., p.
Pozor! Ženini, neveste!
Lepa orehova, moderna
SPALNA OPRAVA se ceno proda. - Več se izve pri Rndolln RADOVANU -Krekov trg it. 7.	719
V torek dne 10. svečana 1925 se bosta prodajala pri pok. FRANU VRHOVCU, posestniku v Ljubljani, Spod. Šiška, Sv. Jerneja cesta 47,
2 mlada čila konja
ter cveutuclno tudi vozovje. Kupci se. vabijo. - Pojasnila daje Alojzij VRHOVEC, Sp. ŠiSka št. 272.	739
Mm rodbinam
priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO ci-korijo.
Izvrsten pridatek za kavo.
KNJIŽNICA, nad 800 knjig,
vezanih, ceno naprodaj. -Naslov v upravi pod it. 738.
POZOR MIZARJI I
Slovcnec, mizar, obrtnik v Zagrebu, išče dva UČENCA, katera sta sc že učila, in 1 POMOČNIKA, kateri bi bil sposoben voditi delavnico. -Priletni in invalidi niso izključeni. Oskrba brezplačna, plačilo po dogovoru. — J. BABIC, Sajmište 56, Zagreb.
Posestvo
na katerem bi sc redilo tri glave živine, najraje na Gorenjskem, iičeta v nakup dva brata. Cena in plač. pogoji naj se z natančnim naslovom takoj naznanijo upravi »Slovenca« pod »Kupca« it. 740.
Stanovanje ▼ Mariboru
zamenjam za enako v Ljubljani. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod itev. 717.
V večjem mestu Slovenije se odda že' nad 50 let vpeljana
KROJAŠKA OBRT
z vsem inventarjem v najem. Samci imajo tudi stanovanje na razpolago. - Več se izve v Krojaški šoli, Židovska ul. it. 5 — Ljubljana.	721

Zahvala.
Vsem, ki so nam ob priliki bridke izgube naicga iskreno ljubljenega In nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Franc Pavlica
izrekli sočutje ali nam bili v težki uri na strani — v pomoč in tolažBo izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo.
Zlasti pa velja naša zahvala gospej Angeli Sedcj, ki jc s svojiir. neumornim in požrtvovalnim delom pokazala kot vzor ljubezni do bližnjega Prisrčna hvala tudi prečastiti duhovščini, pevskemu zboru za pretresljive žalostinke, darovalcem lepih vencev, številnemu zastopstvu železničarjev, vsem sorodnikom in pokojnikovim prijateljem, končno vsem ki so tako mnogoštevilno spremili pokojnika na zadnji poti.
Lfebljana. dne 6. februarja 1925.
Rodbini PAVLIČ - SCHULZ.
=111=111=liiEIIIE 111=IIIE 111=111=111=
POZOR I POZOR 1 TRGOVCI in GOSTILNIČARJI! Jedilno namizno orodje v veliki izberi nudi po najnižjih cenah veletrgovina OSVALD DOBEIC, Ljubl|ana Sv. Jakoba trg it. 9.	3 pletilni STROJI št. 8, skoraj novi, ugod. naprodaj. Naslov v upravi pod it 711.
	Prodam DVE OMARI linoleum preprogo, 8 m dolga in 1 m široka, operno kukalo in daljnogled, črn kostum, dobro ohranjen. - Naslov v upravi pod itev. 737.
Tone Malgai pleskar In ličar, sobo in f rkojlikar, Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Zg. Šiška 121. Naročila se sprejemajo Kolodvorska ul. 6;	Prodam MANDOLINO in moško KOLO, skoro novo. - Medvode — vila Turk.
	1000 brezovih mpfpl je NAPRODAJ pri IIICICI župnem uradu TRSTEN1K, p. Kranj. 669
Marija Vezjak STROJNA PLETARNA - V MARIBORU -Vetrinjska ulica št. 17, priporoča vsa v stroko spadajoča dela po zelo nizkih ccnah. POSTREŽBA TOčNAl PREPRIČAJTE SEI	Ostale klobuke prodajam do 15. februarja po polovični cenL ""5ŠC Horvat MODISTKA.
	■■BMIBlia Poravnajte naročnino1 mmuamummm
PRODA SE NOVA TRGOVSKA OPRAVA za specerijo po nizki ceni. Ogleda se pri mizarju ANT. BRADAČ, Vič-Glince, nasproti šole. Priporočam se tudi za razna mizarska dela in popravila. 620	
	Išče se večji lokal za železnino, in pride pred-l vsem v poštev Vodnikov in Mestni trg. - Cenj. ponudbe pod »LOKAL« itev. 704 na upravo »Slovenca«.
iščem POSOJILO J®" 20.000 Din "•C za dobo enega leta proti dobrim obrestim. Oseba, ki dd posojilo, sc tudi lahko brezplačno izuči dobroidoče obrti. Ponudbe pod »Dober zaslužek 100« na upravo lista.	
	FIGE (smokve) v vencih po 10 Din, v vrečah (raztresene) po 8 Din za kg dobite edino le pri Maiku Rupec, Sarajevo, Bulbulin 5.
„ popolni/'
ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI
inscrau
* ,Slovencti imajo ra našega trgovca Ia obrtnika
velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na dsželi. Cene oglasoM
f .Slovencu
so tako določene, da se lahko naroči oglas ie sa ceno od 5 Din naprej in je torej insernja pristopna tudi manj imovitim. Ta način reklam« se je izkazal I« vedno
natuspcšnejSl!
=IIIEIII=IIIE 111=111=111=111=111=111=
B. S. A. Motodkll
najnovejil modeli leta 1925 dospeli
Generalno zastopstvo ZA JUGOSLAVIJO:
Jugo-auto d. z o. z.
Ljubliana, Dunajska cesta 36
Telefon '"»erurban 236
5 S
S E-- 8
Royal Mail Line
Kr. angleška
poštno-parobrodna linija.
GsosrsL nstsfstso n kntlniae HO;
Zagreb
Trg I. Sta«. 17.
Redni potniiki prom«t Hamburg—Cherbourg—Southampton r Novi JorH ln Kanado
Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko Rio de Janeiro, ianlos, Montevideo, Buenos Air*«,
San Paolo.
Odprava potnikov 1, 2, 9. razreda, - Kabin« 3. m. i t Ia l y«ld)«Mi Udobnost — Sigurnost — Brzin*
Podzastopstva: Beograd, Karagjergjeva ulica 9t. — Ljubljana. Kolodvorska 26. — Vel. Bcčkerek, Kralja Aleksandra 4.
Brzojavni naslov za Tla gornja podzaatopltva ,.ROYMAII.PAC".
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro; Srpska Prometna banka v Sara .cvu in Grutn.
Dopisovanje v vseh ezikih. Naslov za brzojavke; Prometna banka.
Izdaja konzorcij iSlovencac.
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.