Poštnina plačana v gotovini.
Leto IH. «— Štev. 21,	Ajdovščina, 24. maja 1947
POD VODSTVOM MARŠALA TITA GRADIMO V PRVEM PETLETNEM PLANU GOSPODARSKO NEODVISNOST SVOJE DOMOVINE IN SREČNEJŠO BODOČNOST VSEGA DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE
Cena 4 jugolire — 8 metrolir.
Primorska borba je izpolnila svojo nalogo
Skoraj dve polni leti je od tega, kar so nam najveličastnejše dni osvobodilnega zmagoslavja hoteli skaliti nekateri zapadni imperialistični mešetarji z vsiljeno demarkacijsko črto. Da, dve leti bo kmalu, ko se je zvila demarkacijska črta preko Slovenskega Primorja, kakor zlobna kača, ki se boji s svojim ostudno strupenim životom prilepiti na zemljo, oškropljeno s krvjo junakov. Tokrat so se impen alisti temeljito ušteli. Ljudstvo je namreč samo za trenutek obstalo, nato pa z bojem, z nadaljevanjem osvobodilnega boja odgovorilo na krivice.
Od tedaj pa se je začelo življenje o Slovenskem Primorju odvijati v dveh smereh.
Onkraj demarkacijske črte je okupacijska anglo-ameriška armada, ki je zamenjala osvoboditelja — Jugoslovansko armado, vzela našemu ljudstvo nasilno ose v boju priborjene pravice. Uradno nazvana ZVU je izdala uredbo štev. 11 ter z njo vzela demokratičnim množicam organe oblasti in varnosti ter privlekla na dan poskrite fašiste. Vendar pa je ljudstvo onkraj demarkacijske črte nadaljevalo s svojo borbo, kajti preveč globoko je v srcih ljudstva zapisana naša pravica, preveč dragocena komaj priborjena svoboda, ljudje preveč ljubijo plodove svojega dela, svojo novo domovino, da bi odslej pred komur koli, ki nam hoče slabo, klonilo.
Tostran črte pa je šla naša pot pod bratskim varstvom krepke, tople, čuječe roke Vojaške uprave Jugoslovanske armade k izgradnji domovine in nadaljnjem razvijanju pridobitev osvobodilnega boja. Toda od kulturnih središč Gorice in Trsta odrezana cona B, svoji domovini še nedokončno priključena, pa si je morala ustvariti zasilno ognjišče. Zato je PNOO za Slovensko Primorje in Trst pooblastil Poverjeništvo, da vrši posle oblasti na področju Vzhodno primorskega okrožja, medtem ko je Okrožni odbor OF prevzel politično vodstvo in začel izdajati tudi svoje glasilo »Primorsko borbo«.
Takrat je torej začela izhajati »Primorska borba«, ki je imela nalogo spremljati ljudstvo v prve linije dnevnega boja, ga spremljati v dnevnih težavah in mu pomagati premagovati jih, obenem pa dajati jasnega pogleda naprej v jutrišnji dan, dan novih zmag delovnega ljudstva. Istočasno pa je bila dolžna ustvarjati jasno sliko o tej deželi, o željah in težnjah njenega prebivalstva in na ta način pomagati, da bi bila čimprej dosežena pravična rešitev vprašanja bodoče pripadnosti Slovenskega Primorja. Zato je pomagala prekaljevati zavest ljudstvu, ki je dobro razumelo, da je ono dejansko le srce ogromnega organizma demokratičnih množic in je bilo v svojem boju ob tej zavesti nezlomljivo ter prav zaradi tega odigralo še važnejšo vlogo. »Borba« je stremela za tem, da še nadalje pomaga oblikovati visoke demokratične vrline našega ljudstva, sodeluje pri utrditvi bratstva in enotnosti, pomaga pri izoblikovanju novega odnosa do dela. ki so ga prinesli o fabrike, na vasi, v mesta in v šole naši partizani ter da pomaga jačati nepomir-Ijivost delovnih ljudi do izdajalcev, omahljivcev, stremuhov in saboterjev, kot najnevarnejših sovražnikov bodočega miru, za katerega je dalo ljudstvo toliko tisoč in tisoč dragocenih življenj.
Preveč pa je pestra zgodovina teh dveh let, da bi jo lahko stisnili v par suhih stavkov poslovilnih besed naše »Primorske borbe«, preveč je junaštev, preveč preslanega življenja, polnega domovinske ljubezni ljudi iz Slovenskega Primorja. Ko pa že delamo obračun naše »Borbe«, na straneh katere se odraža vsaj v odsevu vse to, pa lahko trdimo, da sta bili ti dve leti dve leti dela in boja, ki sta dostojni našega ljudstva, naše Osvobodilne fronte in da je pomen »Borbe« prav v tem, da je aktivno in neposredno spremljala ljudstvo v tem času. Saj izpolnjujeta ti dve leti toliko nesebičnega požrtvovanja, toliko heroizma, ki ni dobilo samo odraza v res prisrčno doživetih manifestacijah in resolucijah dejansko vsega prebivalstva Slovenskega Primorja, ampak predvsem v uspehih ustvarjalnega dela in boja naših najboljših ljudi. Tovarne po primorski zemlji so obnovljene in že proizvajajo; v njih delajo udarniki in novatorji, na zemlji dela novi človek, ki ljubi vsako njeno ped, ljudje imajo svoje šole, herojska mladina ustvarja »čudeže« s svojimi silnimi rokami in nezlomljivo voljo. Primorski ljudje čutijo, da delajo tudi za tiste nepozabne heroje, ki onstran demarkacijske črte vodijo boj za osnovne človeške pravice. V istem času, ko imamo v svobodnih predelih junake dela, je v Skednju o krvi omahnila poštena slovenska mati, ker je branila našo zastavo pred fašistično drhaljo. Bedni in lačni zahtevajo dela in kruha po ulicah Trsta in Gorice stavku joči delavci, ki so strli v času osvobodilnega boja s svojimi pestmi fašiste. Na smetiščih gore slovenske knjige, ki so jih prinesli ljudje iz jam, kjer so bile petindvajset let zakopane. S prestreljenimi prsi padajo delavci — heroji v Pulju, ker branijo stroje pred roparji. V ječah so gladovne stavke antifašistov, najboljših patriotov. To je bila krvava posledica demarkacijske črte za brate onstran nje.
Tako se vrsti resnica dveh kratkih, toda dogajanj polnih let pri nas v gradnji in delovnih uspehih, na oni strani pa v silnem boju proti fašizmu.
Pred časom je bila podpisana mirovna pogodba, ki je odločila, da pripade velika večina Slovenskega Primorja Titovi Jugoslaviji in s tem obsodila tudi demarkacijsko črto. To se pravi, da se življenje v predelih Slovenskega Primorja, ki pridejo k domovini, staplja z življenjem širom Jugoslavije; delo v tovarnah, na zemlji, v mestih in vaseh se zliva v silno ustvarjalno borbo vsega življenja narodov Jugoslavije. Zemlja velikega dela Slovenskega Primorja in njeni prebivalci niso nič več stisnjeni med dva zidova. To se pravi: ljudstvo se je zmagovito pretolklo tudi skozi dve trdi leti podaljšanega osvobodilnega boja, ki ga je s krvjo, znojem in žulji bilo še takrat, ko so že drugod govorili o miru.
Jugoslavija je danes na zmagoslavni poti ustvarjanja domovine, ki nudi blagostanje delavnim ljudem. Plan, to je danes utrip življenja nas oseh. To pa se pravi, da je tudi »Primorska borba« izpolnila svojo nalogo. Kakor vse drugo življenje, se tudi »Borba« spaja s tokom naprednega tiska. V ta tok gredo osi utripi src ljudi Slovenskega Primorja, njihovih želja, naporov, junaštev, obljub in zmage, ki danes nimajo več le želje po priključitvi k Jugoslaviji, ampak se odražajo 'že v graditvi te naše domovine, kar pa pomeni uresničenje petletnega plana.
Ob svoji zadnji številki želi »Primorska borba« vsemu ljudstvu Slovenskega Primorja, da bi o teh novih ustvarjalnih naporih o združenih vrstah z vsemi narodi Jugoslavije z enakim elanom, z enako domovinsko ljubeznijo kot doslej ustvarjalo naš skupen jutrišnji dan.
Albreht Roman.
NAJ ŽIVI NAS DRAGI MARŠAL TITO,
INICIATOR PETLETKE!
Tretjič praznujemo letos obletnico rojstva maršala Tita v svobodi. To obletnico praznujemo z oso prisrčnostjo in ljubeznijo. Pozdrave in čestitke smo poslali svojemu maršalu naravnost iz tovarn, gradilišč, vasi in ustanov, skratka s samega dela. Slovesnost, s katero
je ljudstvo pošiljalo svoje pozdrave, je odraz hvaležnosti tovarišu maršalu, ki je vodil osvobodilni boj ljudskih množic proti fašizmu in proti vsej domači z okupatorjem sodelujoči reakciji, in ki danes vodi narode Jugoslavije v boju za izvedbo prve petletke.
Če smo o prvem letu osvoboditve izrazili zahvalo maršalu Titu kot tistemu, ki je predvsem vodil našo ljudsko armado o borbi za osvoboditev, danes sledimo njegovim pozivom, o katerih nam jasno kaže pot in o katerih šiba napake, ki nas ovirajo o poti do cilja. Narodi Jugoslavije stopajo danes svobodni v doslej nepoznani gospodarski in na njem sloneči kulturni razvoj. V delu sledimo našemu učitelju, ki nam kaže, na kakšen način bomo izvedli in prekoračili prvo petletko, ki nam kaže, kako bomo še naprej odločno zahtevali priključitev oseh slovenskih predelov k Jugoslaviji, dokler ne bodo naše pravične zahteve uresničene, in kako bomo še naprej delali za to, da se utrdi mir med narodi vsega sveta na demokratičnih osnovah.
Maršal Tito je dejal: »Naš petletni plan ima velikanski pomen za nadaljnji vsestranski razvoj naše države. Na prvi pogled se zdi težko uresničljiv tistim, ki so navajeni starih delovnih norm in oblik, tistim, ki so se navadili gledati, kako tuji kapitalisti izkoriščajo bogastvo naše države, tistim, ki ne verujejo, da se narodi Jugoslavije o glavnem lahko s svojo močjo dvignejo iz dosedanje zaostalosti. Toda z dosedanjimi izkušnjami o kratkem razdobju povojnega izgrajevanja so naši narodi pokazali tako tvorno silo in dosegli tako velike uspehe, da smo sposobni opraviti tudi težje naloge, kakor je ta petletni plan.«
Vemo, kaj bomo z izvedbo prvega petletnega plana dosegli: zagotovili si bomo svojo trajno narodno neodvisnost, še bolj bomo okrepili obrambno moč svoje države, dvignili bomo kulturno stanje ljudstva ih življenje delovnih ljudi bo vsak dan bolj srečno, bolj veselo — skratka: petletka nam odpira široko perspektivo proemia države kot celote.
Sledili bomo navodilom našega dragega tovariša maršala Tita — izvedli in prekoračili bomo prvi petletni plan!
		
flNaie obljube ne bodo le besede, amoak tudi dejanja"
Milijonske množice Jugoslavije te dni pošiljajo svojemu maršalu Titu če-stike k njegovemu rojstnemu dnevu. S čestitkami, ki jih nosijo štafete, pošilja ljudstvo obljube, da bo čim prej izvedlo in preseglo naloge, ki si jih je zadalo v petletnem planu. Iz še ne osvobojenih predelov Slovenske Koroške in Primorja obljubljajo, da se bodo vztrajno borili do svoje dokončne osvoboditve in priključitve k Jugoslaviji. Štafete so obenem manifestacija širokih ljudskih množic za aktivno sodelovanje v fizkulturnem gibanju-
S Primorja so glavne štafete tekle že v sredo zjutraj. V Ajdovščini so prečitala pozdravno resolucijo ljudstva vsega goriškega okraja, v kateri pravijo med drugim:
»Vključeni v petletni plan, ki nam bo zagotovil neodvisnost, ustvarjamo novo dobo. Naša mladina, ki bo regulirala Lijak, s katerim bomo pridobili 900 ha orne zemlje, bo zaživela v napornem delu v petletki novo življenje. S setveno kampanjo, v kateri smo obdelali vso našo zemljo, je ljudstvo pokazalo, da je gospodarska borba borba za svetlo bodočnost- Delavci in delovni izobraženci pa bodo dali vse svoje sile v korist skupnosti za uspešno izvedbo petletke.«
Veličasten sprejem štafete je bil v Poetojni, kjer se je na trgu zbralo okrog 1000 ljudi, štafeto so obsipali s cvetjem in po kratkem go-voru, ki ga je imel v imenu okrajnega ljudskega odbora tovariš Slavko Jež, je množica sprejela svoj skupen pozdrav maršalu Titu- V Postojni se je priključila tildi štafeta iz IÌ. Bistrice, ki je prinesla sledeči pozdrav:
»Naša mladina je v predkongresnem tekmovanju prispevala k obnovi porušene domovine 30.781 delovnih ur, popravila 57-5 km cest, obdelala prostovoljno 29.5 ha zemlje in nabrala 66.207 lir za gradnjo mladinske proge Ša-mac—Sarajevo. S svojim dosedanjim delom in z delom v bodočnosti dokazujemo vsemu svetu, da korakamo po
pravi poti utrjevanja miru in izgradnje čim boljšega življenja delovnega ljudstva Jugoslavije-«
Iz sežanskega okraj je štafeta, ki je prišla iz Trsta, nesla naslednji pozdrav:
»V okviru petletke je ljudstvo ^sežanskega okraja na svoji skupščini postavilo naslednje naloge: obnovili bomo 318 hiš, ustanovili bomo moderno mizarsko delavnico in jo opremili z najmodernejšimi stroji in tako zaposlili nad sto delavcev ter večje število vajencev. Istočasno bomo uredili že osnovano avtopodjetje »Kras«. Gradili bomo zadružni hlev v Slavniku ter šoli v Hrastovljah in Misličah. Zaob-Ijubljamo se, da bomo napeli vse sile, da bo obnova po planu izvršena stoodstotno-«
Iz idrijskega okraja so tekli v štafeti preko Žirov in Gorenjske, kjer so se priključili na glavno progo. — Pred odhodom so prebivalci idrijske-
ga okraja sprejeli pozdrav maršalu Titu, v katerem pravijo med drugim:
»Obljubljamo Vam, da bomo s prostovoljnim delom sedemkrat pomnožili kredite in da bomo okrajni enoletni načrt izpolnili do 29. novembra 19-17. Dokazati hočemo, da ne bodo naše obljube le besede, ampak dejanja-«
Tudi iz Tolmina in ostalih najza-hodnejših predelov «o tekli preko Grahovega in Podbrda našemu voditelju nasproti. Ljudstvo je pozdravljalo odhajajoče tekače in jim izročalo še svoje pozdrave, v katerih zagotavljajo, da bodo vestno izvrševali vse naloge, ki nas še čakajo.
Tako so bile štafete, ki so tekle tudi iz mnogih stranskih vasi, in vsi shodi ljudstva ponoven dokaz, da delovne roke naših delavcev in kmetov ter delovnega ljudstva sploh pod vodstvom našega maršala v teh tednih odpirajo novo veličastno stran v zgodovini jugoslovanskih narodov, najlepšo in najslavnejšo po herojski narodno osvobodilni borbi — razdobje bitke za uresničenje prve petletke!
Ameriški kapitalisti
hočejo odvzeli delavstvu osnovne pravice
»Daily Herald« omenja v svojem uvodniku zadnje zakonske ukrepe v ZDA, naperjene proti delavskemu gibanju, in obsoja poizkuse ameriškega kapitalizma, da bi odvzel ameriškemu delavstvu njegove najosnovnejše pravice. List poudarja, da so britanski konservativci zelo ohrabreni zaradi dogodkov v ZDA, ker upajo, da bodo nekega dne imeli priliko zgrabiti s svojimi »tigrovskimi kremplji« britanske delavske sindikate.
Govoreč o boju med delavskim gibanjem in velekapitalom v ZDA piše, da predstavlja položaj, če se opazuje iz Britanije, »tragičen prizor«. List pravi, da bi bilo zaman pričakovati, da se bodo velekapitalisti in industrijci odzvali pozivu javnosti po znižanju cen in piše: Medtem ko navaden človek v Ameriki komaj izhaja s svojimi zadnjimi rihran-ki, dosegajo profiti vedno nove rekorde. To je posledica ukinitve nadzorstva nad
Voini hirskač Churchill v nainovelši obleki
Na mitingu tako imenovanega gibanja za združitev Evrope v Albert Hallu je Churchill znova ponudil Evropi svoj priljubljeni recept o zapadnem bloku, ki ga je sedaj zavil v novo frazo o »Združeni Evropi«. Veliko Britanijo in Francijo je pozval, da »združeni z Nemčijo in Italijo ter s pomočjo ameriških dolarjev ustvarijo ustave, iz katerih bodo privreli potoki blagostanja, sreče in izobilja«. Seveda Churchill pri tem strogo izbira in pravi, da bi se izplačalo kupiti samo one dežele, ki po svoji tradiciji, kulturi in političnih nazorih res pripadajo Evropi. Za njega osebno je vse ono, kar ni Za-padna Evropa, »Azija in divjina«. V ta »zapadnjaški svet« — po kulturi, tradiciji in pojmovanjih — Churchill na vsak način vključuje do včeraj nacistično in fašistično Italijo, medtem ko pred vzhodnimi in jugovzhodnimi deželami postavlja »železno zaveso« z visoko naklonjeno pripombo, da bi te dežele lahko morebiti
Državne koristi Franciie 80 podrejene diktatu tujih kapitalistov
GRČIJA
dežela boia proti reakcionarnim spletkam imperialistov
»Pravda« piše: »Reorganizacijo« Ra-madierove vlade svetovno javno mnenje upravičeno ocenjuje kot prostovoljno izročitev francoskih socialističnih ministrov v ujetništvo desničarskih strank.
Kolikor bolj prihajajo na dan podrobnosti umetno ustvarjene krize v Franciji, ki se sedaj izdeluje tudi v Italiji, toliko bolj postaja očrviden zunanjepolitični pomen tekočih dogodkov.
Kapitulacija francoskih socialistov pred zahtevami notranje reakcije in izključitev komunističnih ministrov ne označuje samo surovega neupoštevanja volje volivcev in »tolmačenja« pred kratkim sprejete demokratične ustave v nedemokratičnem degolovskem duhu, ampak označuje hkrati dovolj resen korak k opustitvi narodne suverenosti in podreditvi državnih koristi Francije diktatu tujih monopolov.
Mehanika surovega vmešavanja v francoske zadeve — pa ne samo v francoske —• ameriških kapitalističnih krogov
Prejšnji teden je avstrijska ljudska stranka izvedla po vsej Slovenski Koroški svoja propagandna zborovanja. Kot uvod v ta zborovanja so avstrijski OeVP-evski listi na široko napovedovali, da bodo ta zborovanja manifestacija za »nedeljivo Koroško«, Tako pisanje in zborovanja sama seveda angleška okupacijska oblastva niso prepovedala, dočim so pred kratkim koroškim Slovencem za-branila sleherno izjavo o zahtevah po priključitvi k FLRJ.
Ob tej priliki je prinesel »Slovenski vestnik«, glasilo Slovenske Koroške, pod naslovom »Kako je s propagando za nedeljivo Koroško« članek, v katerem navaja lažne izgovore avstrijskega državnega sekretarja Grafa, da imajo zborovanja namen, izraziti koroškemu prebivalstvu »globoko povezanost ostalih avstrijskih dežel s Koroško«. Članek omenja nato propagando listov avstrijske ljudske sfranke, ki so kot govornike na teh zborovanjih napovedovali številne avstrijske ministre in vodilne politične predstavnike OeVP iz vse Avstrije. Članek komentira nato to propagando avstrijske reakcionarne stranke in nadaljuje:
»Koroški Slovenci vemo iz izkušenj, da pomeni tako imenovana povezanost avstrijskih in nemških dežel z »nedeljivo Koroško« podporo velenemških elementov vse Avstrije koroškim šovinistom in Izvrševalcem germanizatoričnih teženj.
V zvezi s tem se je dopisnik »Primorskega dnevnika« razgovarjal z domačini, ki so mu dejali, da imajo vsi solkanski kmetje zemljo onstran železnice in da jih njihova usoda zelo skrbi. Kmetje so mu dejali: »Če kmet ostane brez zemlje, je prav tako, kakor če bi drevesu odžagali korenine.« Neki kmet je dopisniku dejal, da se mu ne izplača več saditi, če bi prišla njegova zemlja
cenami po kongresu, v katerem je večina sovražno razpoložena proti Rooseveltovi politiki.
Kljub vsem težavam, ki so posledica profitarstva, tare navadnega Američana še to, da je program za gradnjo stanovanjskih poslopij pooolnoma propadel. Hiš za množice ameriškega ljudstva sploh ne grade.
Pri tem navaja »Daily Herald« še neko ironično plat tega položaja. Britanija ima pod laburistično vlado koristi od tega, ker Ameriki pod oblastjo velekapitalistov ni uspelo zgraditi hiš za ameriško ljudstvo. Britanija dobiva namreč gradbeni les iz Amerike samo zato, ker v Ameriki ne grade hiš za Američane.
Ob koncu poudarja list, da predstavlja današnji poizkus, da bi za vsako ceno razbili moč organiziranega delavstva, skrajno nevarnost za ameriške ljudske množice.
pozneje pristopile k »združeni demokratični Evropi«.
Mitinga so se v glavnem udeležili pristaši britanske konservativne stranke, med njimi večje število dobro znanih junakov iz munchenskih časov ter zagovorniki imperia in imperializma, danes preoblečeni v oblačila »dobrih Ev-ropcev«. Pred poslopjem pa je manifestiralo ljudstvo s transparenti, na katerih je bilo napisano: »Rešujmo Evropo pred Churchillom«.
TUDI ANGLEŠKI FAŠISTI ROVARIJO
Tajno združenje »Britanska sekcija Ku-Kluks-Klana« je razvilo veliko delavnost v severnem delu Londona. Pošilja veliko število grozilnih pisem in groženj po telefonu Zidom in antifašistom. Razen tega razdelujejo številne letake s fašistično in rasistično tendenco po nekaterih četrtih londonskih predmestij.
je enostavna. Odstranite za nas neprijetne ljudi, odpovejte se samostojni politiki, pa vam bomo dali dolarje. Zato ni čudno, če je bil prvi odmev spremembe Ramadierove vlade poročilo, da je Mednarodna banka za obnovo in razvoj odobrila Franciji posojilo 250 milijonov dolarjev za dobo 30 let.
»Tako imamo,« piše na koncu »Pravda«, »novo dragoceno pojasnilo za ameriško pojmovanje »demokracije« in recept za njeno reševanje. Videti je, da ta recept predpisuje popolno ignoriranje svobodnega izraza volje ljudstva po ustavni poti. »Neodvisna demokratična vlada po ameriškem pojmovanju pa po* meni vlado, ki ni odvisna od volje volivcev, od ljudstva, od njegovih narodnih koristi, pa tudi ne od ustave. Oči-vidno je, da se njena »demokratičnost« meri z drugim merilom — z odvisnostjo od volje trustov in kartelov ter bančnih magnatov Wall Streeta.«
Avstrijska ljudska stranka hoče z uvozom OeVP-evskih propagandistov iz vse Avstrije dvigniti vero v zmago vele-nemške šovinistične parole o »nedeljivi Koroški«, ki jo je močno omajal izid moskovske konference. Razen tega je to izraz strahu avstrijske velenemške reakcije pred delom medzavezniške komisije na Dunaju, ki bo v kratkem pričela razpravljati o še nerešenih vprašanjih avstrijske mirovne pogodbe. S tem ukre-poib, ki predstavlja poseganje imperialističnih elementov vse Avstrije v koroške razmere, poskuša avstrijska reakcija reševati »nedeljivo Koroško« z velenem-škimi imperialističnimi silami in onemogočiti medzavezniški komisiji, da bi si ustvarila o razmerah na Koroškem objektivno sliko.
Široko organizirana avstrijska kampanja, ki je predvidena tudi po vsej »šper-coni«, dokazuje, dà je bila prepoved govorjenja o mejnem vprašanju, ki so jo izdale britanske okupacijske oblasti, dejansko naperjena samo proti OF, da pa ne velja za tiste avstrijske stranke, ki razvijajo svojo propagando proti osvoboditvi koroških Slovencev. Zelo nas zanima, koliko avstrijskih ministrov in predstavnikov OeVP, ki bodo konec tedna kljub prepovedi okupacijskih oblastev govorili o »nedeljivi Koroški«, bodo bri; tanska vojaška sodišča obsodila po paragrafu 200, točki 4.«
od Italijo, ker bi mu spet naložili dav-e kakor nekoč. Kmetje so dopisniku povedali, da bi ostalo 400 Slovencev več od Italijo, če bi tekla meja tako, kakor oče italijanska delegacija.
V mirovni pogodbi je zapisano, da ušča meja mesto Solkan Jugoslaviji, ato pravijo domačini: »Solkan niso samo hiše, kjer živimo Solkanci, pod Solkan spada tudi zemlja, .ki nas redi.«
Reakcionarne sile Amerike stegujejo svoje kremplje med drugim tudi po Grčiji. Jasno je, kakšen načrt imajo prt tem ameriški velekapitalisti. Ni govora o ameriški pomoči Grčiji, ampak o izkoriščanju Grčije v določene politične namene. Pomoč nudijo sedanjemu grškemu režimu, ki je figura na ameriški šahovnici, ker hočejo predvsem zapreti Dardanele, neomejeno nadzirati petrolej na Srednjem vzhodu in napraviti iz Grčije klešče proti novi Jugoslaviji in proti drugim državam ter ljudskim demokracijam v Srednji Evropi. Ta cilj hočejo doseči s podporami grški lutkovni vladi in z vojaškim nadzorstvom s pomočjo strategičnih oporišč na grškem ozemlju. Trumanov zakonski predlog o pomoči Grčiji in Turčiji, ki je bil sprejet v nespremenjeni obliki, bo še bolj okrepil fašistični režim v Grčiji in ohrabril fašiste po vsem svetu. Tega zakona široke ljudske množice Amerike in vsega sveta ne odobravajo in tudi veliko število poslancev je v skupščini nastopilo proti njemu, ker se dobro zavedajo, da pomeni ta zakon udarec za Združene narode.
Zunanje ministrstvo ZDA bo pričelo takoj po Trumanovem podpisu dodeljevati kredite. V Grčijo so poslali že velike količine raznega orožja, s čemer podpirajo monarhofašistične tolpe. Grške ladje plovejo natovorjene z ameriškimi tanki, z odklopnimi avtomobili, s kamijo-ni in drugim vojnim materialom iz Livorna v Grčijo. Prav tako pošiljajo vojaški material posredno preko Anglije. Velika Britanija je že poslala Grčiji 436.000 sar-žerjev streliva za strojnice, katere je dobila na podlagi zakona o posojilu in najemu. Zaradi izkazovanja podpore reakcionarnemu režimu Grčije in Turčije nadaljuje ameriška sredozemska eskadra z obiski grških in turških pristanišč. Britanci pa dobavljajo grški monarhofa-šistični vladi mnogo ladij za izkrcavanje, ki imajo po 5000 ton nosilnosti in so pripravljene za »naloge« v Grčiji; tudi grške mornarje, ki se vadijo za vodstvo novih ladij, vzdržuje Velika Britanija.
Monarhofašistične tolpe, slepo orodje angleških in ameriških imperialistov, pa izvajajo nezaslišano nasilje nad grškim delovnim ljudstvom, ki ni zakrivilo nič drugega kakor to, da hoče živeti resnično svobodno. Čim večji so uspehi demokratične grške armade, tem srditejši je teror fašističnih zločincev. Prav tako, kot so pri nas nastopali okupatorji in njihovi domači hlapci, se gode danes zločini v Grčiji. Vojaško sodišče je obsodilo v začetku maja na smrt 17 grških državljanov, med njimi tudi eno ženo. V Solunu so izvršili smrtno kazen nad 6 osebami, ki so bile obtožene, da so pomagale partizanom. V Komotini je bila izvršena smrtna kazen nad nekim demokratom. Celo ameriški veleposlanik v Grčiji je v pogovoru z ministri grške vlade dejal, da ustvarja v ZDA neprijeten vtis praksa, da v Grčiji sekajo ujetim partizanom glave in to tudi dekletom, ter da se odsekane glave razstavljajo na trgih po onih mestih in vaseh, kjer so vladne čete. Monarhofašisti so v izgnanstvu na otoku Ikariji ubili generala Lakinidisa, enega najpomemembnejših voditeljev grškega narodno osvobodilnega boja za Časa nemške okupacije. Na podlagi sodbe vojaškega sodišča je bilo v Lamiji »v imenu kralja« ubitih še 10 obsojencev, med njimi tudi neka šivilja. V Kozanih so od 20. do 23. aprila ustrelili 151 prebivalcev, med njimi 4 žene, enega duhovnika ter 30 vojakov. V Se-rezu v Makedoniji so obsodili na smrt skupino partizanov po zakonu »o postavitvi reda«. Vojaško sodišče v Trkazi je obsodilo na smrt 3 demokratične meščane zaradi »nabiranja gverilcev«. V Atenah so obsodili na smrt 3 bivše člane ELAS-a zaradi njihovega delovanja v sept. 1944. V odsotnosti so obsodili na 3 leta ječe in denarno kazen milijon drahem Nikosa Zahariadesa, generalnega sekretarja Komunistične partije Grčije, ker je v časopisu navedel dejstvo o umoru znanega predstavnika Komunistične partije Grčije Zevgosa 20. marca v Solunu. Monarhofašisti so napravil načrte, da se vsi slovanski Makedonci izženejo iz Grčije. To je le majhna slika nezaslišanega vala terorja nad svobodoljubnim
»Primorski dnevnik« je objavil članek v zvezi z razmejitvijo med Italijo in Jugoslavijo pri Gorici in Solkanu, kjer se jugoslovansko in italijansko stališče ne skladata.
V Sofiji je končal z delom drugi kongres makedonske emigracije pod predsedstvom znanega makedonskega aktivista Hrista Kujaševa. Na kongresu je bilo zastopanih 27 bratstev iz Sofije in 18 rz notranjosti s 124 delegati, udeležilo pa se ga je tudi veliko število gostov.
Po poročilu o dveletnem delu so preMi na najbolj važno nalogo kongresa — na diskusijo glede referata o samoiniciativnem razpustu bratstev, likvidiranju makedonskega znanstvenega instituta in ilindenske organizacije m o organiziranju makedonske emigracije v Bolgariji na progresivni osnovi.
Osnova obrazložitve in govorov delegatov je bila ugotovitev, da se je dosedanja organizacija makedonske emigracije preživela. Z ustanovitvijo LR Makedonije v okviru FLRJ so bile uresniče-
Ijudstvom, ki se bori za osvoboditev. Toda še tako nasilje ne more streti borbenih grških množic.
Ker grški monarhofašisti in njihovi anglo-ameriški pokrovitelji nočejo, da bi ljudstvo v svetu dodobra poznalo vse njihovo nasilno početje, skušajo tudi z mednarodnim spletkarjenjem prikriti svoje zločinsko delovanje in krivdo zvaliti na sosednje svobodne narode. Tak poskus so neprestano izzivani obmejni incidenti ob albanski meji, pa tudi ob mejah Jugoslavije in Bolgarije. To kampanjo izvajajo na kopnem, v zraku in na morju in s tem hočejo skaliti mir. S temi izzivanji skuša grška vlada, orodje anglo-ameriških imperialistov, prikazati monarhofašistično Grčijo kot nedolžno jagnje in zagotoviti svoje načrte proti balkanskim demokracijam. S tem hočejo prikrivati dejanski položaj v Grčiji in preprečiti ukrepe proti nevarnosti, ki jo predstavlja grški fašizem.
Najbolj podlo obliko spletkarjenja pa predstavlja delovanje nekaterih reakcionarnih predstavnikov ameriško-angleških imperialistov v anketni komisiji. Kljub temu, da že več mesecev zavlačujejo njeno delo ter s tem ovirajo, da ni podala svojega končnega poročila, hočejo njeno delovanje še nadalje zavlačevati. Anglo-ameriški delegati v komisiji v
Niti gospod Sam, niti gospod Buli ne moreta ozdraviti grškega »bolnika«
svojih poročilih Varnostnemu svetu zanikajo razna dejstva, da bi na ta način odvrnili svojo odgovornost za vse zločine v Grčiji. Jugoslovanski delegat je poudaril, da navzočnost angleških čet v Grčiji daje podporo terorističnemu režimu, da so te čete v prvi vrsti odgovorne za razvoj današnjega položaja v Grčiji in da je sedanji grški režim prišel na oblast z britansko intervencijo. Ameriški osnutek poročila Varnostnemu svetu pa celo trdi, da so resnične lažne obtožbe grške vlade proti Jugoslaviji, kljub temu, da je anketna komisija med svojim bivanjem v Jugoslaviji nedvomno ugotovila, da so te obtožbe brez vsake podlage. Nov poskus zavlačevanja dela anketne komisije pa je anglo-ameriški predlog, naj bi se ustanovila posebna »pomožna skupina« anketne komisije s sedežem v Solunu, ki naj bi dejansko nadaljevala delo anketne komisije. Ustanovitev te pomožne skupine bi pomenila kršenje Ustanovne listine Združenih narodov, kajti anketna komisija si je s svojim predlogom prisvojila pravico, ki je nima niti Varnostni svet. Kakšen je namen te pomožne skupine, je jasno: na ta način hočejo imeti vlade v Beogradu, Tirani in Sofiji še naprej v položaju osumljenih, kajti anketna komisija jih ne more obsoditi, saj je ogromno število dokumentov dokazalo, da so krivci prav monarhofašistični tožilci. Hkrati pa želijo anglo-ameriški imperialisti pred svetovno javnostjo opravičiti svojo sistematično sovražno poli-
Italijanska delegacija je mnenja, da mora meja prepustiti Jugoslaviji le strogi center Solkana, dočim pripadajo polja in po njih raztresene hiše Italiji. Jugoslavija pa zastopa stališče, da mora biti meja po stari občinski meji.
ne davne težnje makedonskega naroda, za katerih uresničenje so bile težke in krvave borbe posebno od leta 1893 pa do danes.
Z ustanovitvijo LR Makedonije v okviru FLRJ in s prihodom Domovinske fronte na oblast v Bolgariji sta se v temeljih spremenila položaj in vloga makedonske emigracije. Iniciativa o vseh vprašanjih makedonske narodnosti in Makedoncev sploh pripada LR Makedoniji v okviru FLRJ kot nacionalnemu strženu vsega makedonskega naroda.
Po referata in diskusiji so sprejeli resolucijo, s katero se likvidirajo vse stare oblike organizacije, ukinja makedonski nacionalni komite, razpuščajo bratstva in likvidirajo makedonski znanstveni institut m ilindenska organizacija.
Kongres je pozval vse Makedonce,
tiko do treh balkanskih ljudskih demokracij. Sovjetska zveza, Jugoslavija, Bolgarija, Albanija, Poljska in druge demokratične države so odločno proti poskusom ustanovitve »pomožne skupine«.
Vsi poizkusi monarhofašistov in njihovih pravih gospodarjev — anglo-ameriških reakcionarjev — pa naj bo to teror v notranjosti Grčije ali pa spletkarjenje pred zunanjim svetom bodo brezuspešni. Jamstvo za to je odločna borba grških partizanov; jamstvo za to je odpor demokratičnih ljudskih množic po vsem svetu. Na vprašanje, zakaj se bore grški partizani, je general Markos od-odgovoril:
»Vzroki, ki so privedli do ustanovitve grške demokratične armade, so izključno notranji in državljanska vojna v Grčiji ni nastala, kakor trdijo angleški okupatorji in monarhofašisti, zaradi pomoči sosednjih demokratičnih držav, ki baje ogražajo Grčijo. Svobodo grškega naroda in integriteto Grčije ogrožajo samo angleški okupatorji in grški monarhoia-šisti, ki so sodelovali z okupatorjem in z zadovoljstvom prodajali Grčijo angleškemu imperializmu in so pripravljeni prodati jo znova svojemu novemu gospodarju, ameriškemu imperializmu.
Uradni dokumenti, s katerimi razpolagamo, dokazujejo, da so se monarhofašisti in angleški okupatorji v preteklih dveh letih bavili s proučevanjem metod, . kako razbiti ljudsko gibanje, da bi s po-j močjo skritih in odkritih manevrov angleškega imperializma podjarmili grški narod. Decembrski dogodki, ki so jih organizirali Angleži, so imeli za cilj razbitje ljudskega gibanja in spremenitev Grčije v protisovjetsko državo, v deželo, ki bi neprestano organizirala provokacije proti sosednim demokratičnim narodom na Balkanu.
Ta politika je dosegla svoj vrhunec, ko se je monarhofašistična vlada obrnila na Varnostni svet Organizacije ZN, ker je mislila, da je prišel ugoden trenutek za pojačanje antisovjetske in anti-balkanske politike. Da bi nadaljeval in končal to politiko, menja monarhofaši-zem v trenutku stiske svojega gospodarja. Zatekli so se k pomoči ameriškega imperializma. Grški narod mrzi okupatorja, vseeno, kakšnega porekla je, in v tej mržnji se bori proti vsakomur, ki ogroža svobodo, neodvisnost in integriteto njegove dežele. Grški narod je nudil in bo še nudil bratsko roko svobodnim balkanskim narodom, ki sočustvujejo z njegovo borbo in ga moralno podpirajo. Isto je storil nasproti angleškemu in ameriškemu narodu, ki ne odobrava politike svoje vlade. V svojem memorandumu podajamo vzroke in dejstva, s katerimi lahko rešimo naše zgodovinsko vprašanje. V tem memorandumu 1 ahko najdemo odgovor na vprašanje, zakaj obstaja in kdaj bo nehala obstajati demokratična armada.« ,
»Demokratična armada se bo borila za neodvisnost države in svobodo svojega naroda. Pripravljena je na vse v boju proti tujcem-okupatorjem. Ne priznava nobenega tujega vmešavanja v notranje zadeve Grčije in daje ljudstvu možnost, biti gospodar svoje zemlje, ter svobodno izbero vlade.«
Tako pravijo grški partizani. Če hočemo vedeti, kakšna so sredstva za rešitev grškega vprašanja, poslušajmo še, kaj je general Markos dejal novinarjem:
»Ta sredstva je najbolje izrazil EAM< Prvi pogoj: Angleži morajo zapustiti Grčijo, Američani pa naj ne pridejo. Hkrati se morajo uresničiti načela, ki so jih zavezniki sami proklamirali za uničenje fašizma. Mora se uresničiti načelo, ki daje grškemu narodu pravico, svobodno odločevati o svoji usodi. Ko se tujci ne bodo več vmešavali v naše notranje zadeve, bo samo po sebi prišlo do sloge grškega ljudstva. Monarhofašisti, ki se naslanjajo na Anglosaksonce, ki jih podpirajo, bodo prisiljeni sprejeti miren in normalen notranji razvoj, kakršnega je predložil EAM. Dokler pa je naša držav« pod angleško okupacijo ali pa če bo ta okupacija zamenjana z ameriško, ki je že najavljena, bo možno reševati grški problem samo z orožjem in oboroženim bojem grškega ljudstva.«
ki žive v Bolgariji, naj se kot narodna manjšina organizirajo v Makedonskih kulturno-prosvetnih društvih. Naloge teh društev sp:
Pomagati krepiti Domovinsko fronto kot činitelja, ki jamči demokratične iB nacionalne pravice makedonske manjšine v Bolgariji, poglabljati politično enotnost makedonskih emigrantov z LR Makedonijo, popularizirati v širokih ljudskih množicah uspehe, dosežene v LR Makedoniji, delovati pri poglabljanju bratskih vezi med narodi Jugoslavije in Bolgarije, aktivno podpirati bratski bolgarski narod v borbi proti velikobolgarskemu šovinizmu.
Kongres je soglasno sprejel resolucijo in naloge makedonskih kulturno-prosvetnih društev.
Nato je bil izvoljen iniciativni odbor, ki ga sestavlja dvanajst znanih makedonskih aktivistov, ki bodo izvršili priprave za dokončno organizacijo makedonske emigracije na progresivni osnovi. Za predsednika odbora je bil izvoljen Vasilij Ivanovski, publicist, za podpredsednika Angel Dinev, za sekretarja Geor-gij Abdzijev. Poslali so tudi pozdravni brzojavke maršalu Titu in predsedniku LR Makedonije Koliševskemu.	.«
Angleški okupator?! dovolfuiejo hujskanje za »Nedeljivo Koroško" prepovedujejo pa zahteve po prikijefitvi k FLRJ
Solkanski kmetie hočeio imeti svoio zemljo v Jugoslaviji
Z ustanovitvijo LR Makedonije v FLRJ so uresničene težnje Makedoncev
OB VELIKEM PARTIZANSKEM ZBOROVANJU IN PROGLASITVI TISKARNE »SLOVENIJE« NA VOJSKEM ZA NARODNI MUZEJ
Kot je bil ljudski tisk aktivizalor množic v boju za osvoboditev, tako je danes mobilizator ljudstva v boju za izvedbo petletke
Vzporedno z razvojem narodno osvobodilnega gibanja na Primorskem se je razvijal tudi naš tisk. Čim so se v naših krajih pojavili prvi partizani, je nastala potreba po tisku iedalje večja. Toda postaviti novo tiskamo ni bila lahka stvar. Treba je bilo ustvarjati in partizani so to znali. Tako je na pobudo Partije in OF nastala že v juniju 1942 prta ciklostilna tehnika na Vipavskem.
izvodov, treba ji je bilo na tisoče. Kako izdelala 130.000 tiskovin, v drugem pa zadostiti vsem potrebam? — Vprašanje še enkrat več. Tiskarna pa ni dvigala ni bilo lahko. Najti je bilo treba pri- samo števila časopisov in druge litera-meren prostor, kjer bi lahko delo neovi- ture, temveč je vzgajala dan za dnevom rano potekalo in bi jih sovražnik nikdar nove kadre, ki so že po par mesecih ne mogel odkriti. Tehnike so se sicer postajali samostojni, strokovnjaki. Vse to že zelo razmnožile, imelo jo je vsako pa je bilo mogoče napraviti samo z ne-okrožje. Vseh skupaj jih je bilo 16. Vse uklonljivo voljo in partizansko iznajd-skupaj so izdelale v teku enega leta ; Ijivostjo, ki je šla preko vseh težav in
1,5(X).000 izvodov različnih publikacij.
PARTfZMKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PRIMORSKO IN GOREN)SK(
iTCV 37a LETO »
NEDE1JA »OKTOBRA IM*
BEOGRAD SVOBODEN
Moskva, 20. oktobra: MarSal Stalin Je v posebnem dnevnem povelju objavil, da so Cete generala Tolbuklna In Narodno osvobodilna vojska Jugoslavije osvobodile Beograd. Osvoboditev. Beograda Je bila proslavljena v Moskvi s 25 salvami Iz 524 topov.
ŠE EN VELIK USPEH RDEČE ARMADE
ustvarjala čuda iz najprimitivnejših reči.
Ne samo tehniki, tudi novinarji so se dvigali v narodno osvobodilni borbi iz ijudstva. Borec na položaju, zdrav delavski ali kmečki fant, ki prej še pisati ni znal, je zdaj pisal vse doživljaje v borbah, akcijah in zmagah. Zato je med borbo naš tisk odkrival zversko podobo sovražnika in objavljal številne dokaze o zverstvih in zločinih okupatorjev. Budil je v ljudstvu sovraštvo do fašističnih tolp. Na drugi strani pa budil duh junaštva in požrtvovalnosti. Nudil je žive vzglede, kako se je treba boriti za svobodo. Utrjeval je moralno in politično silo, neomajnost našega ljudstva in vero
Moskva, 20 oktobra: V posebnem dnevnem povelju marfiala Stalina Je JbllO objavljeno, daje RA ata v *e la madžarsko mesto Dcbreclru
AMERIKAMI ZAVZELI AACHEN
London, 20. oktobra: Amerlkanske Cele •o prodrle do zapadnepa pr« dmestja Aacbena In so tako zagospodarile mestu.
NDVJ VRŠI PRAVIČNO OSVETO
DUBROVNIK OSVOBOJEN
95J, JO. okt: Vojno poročilo Vrhovnega tuba NOV m POJ. — V Beogradu a« nadaljujejo operacije čiščenja in likvidacije ostalih sovražnikovih oporišč. Močna nem-‘ • skupina
v zmago. Široko je širil resnico o partizanskih borbah in pomagal ljudstvu tolči fašistične zavojevalce. Nadalje so naši časopisi pisali o nabiranju daril za partizane in o požrtvovalnosti naših terenskih aktivistov, ki so bili prav tako neustrašni, kot borci na položajih.
Samo pravičen tisk, ki je znal prikazati širokim delovnim množicam resnico, je lahko vzgojil ves partizanski kader. Iz vrst delavstva, kmetov in delovne inteligence, ki so se tesno oklenili Osvobodilne fronte in se priključili borbi proti okupatorju, so rasli novi komandirji in komandanti, so se vzgajali najboljši politični delavci. Široke ljudske množice pa so čedalje bolj pogumno gledale nevarnosti v lice in tolkle sovražnika. V zavesti, da ustvarjajo resnično svobodo, so šle preko vseh ovir vse do zmage. Trud in požrtvovalnost tiskar-narjev ne bo nikoli dovolj poplačan, tega se danes zaveda vse delovno ljudstvo, ko gradi na osnovi pridobitev osvobodilnega boja lepšo bodočnost.
Zopet smo govorili na Vofshem o napadih, juriših in zmagah - toda tokrat v borbi za izvedbo naše petletke
in«, ki j« obkoljen* južnovihodno od Beograda, je pred popolno likvidacij«* V »odelovarju z RA »o nate edinice zaplenile tej sovražni skupini 120 topov in preko 400 motornih vozil. Samo naše edinke so pobile od te skupine preko 3.500 Nemcev.
Boji »e bližajo svo-bil odt
so pobile od te skupine preko 3.500 Nemcev. V Kragujevcu se nadaljuje uničevanje močne sovražne posadke. E
j vrhuncu. Poskus sovražnika, da te
jemu
pa je bila razbita lutfl nemiko-četniika ki posadki v Kragujei
Na sektorju Kuršumlije
: prebije iz Kragujevca je bil odbit, prav Uko olona, ki je iz Kraljeva prihajala na pomoč >. ujetih pa 200 Nemcev in četnikov, bolgarske edinice s podporo sovjetskega ic .Prinz Eugen". Ubitih je bilo 000. ujetih j
rizije »Prinz Eugen". Ubitih je bilo 000, ujetih pa 1 tankov, 7 lopov, 500 motornih vozil in mnogo drug«
južne
polju
ikov, 7 lopov io od Koriur
uničile nemško kolono rz divizi Nemcev. Zaplenjenih je bilo 0 vojaškega matenjala. V bojih proti Bujanovcu in Kosovem Uničenih j« bilo 5 tankov in 4 topovi.
Po 40 arah srditih bojev so naši je popolnoma uničena. Naše edince prodirajo v smeri Boke in Neretve.
V vzhodni Bosni je bilo ubitih m ujetih železniška proga Salajevo — Brod.
♦ vršijo
Bogat vojni plen RA
togo drugega
šumlije so nate edinice potisnile sovražnik» prizadejale izgubo 450 mrtvih in 330 ujetih.
borci osvobodili Dubrovnik. Sovražna posadka ' v smeri Boke in Neretve.
250 Nemcev in četnikov. Porušena ja
železniških progah, lu peljejo iz Zagreba. V zadnjih Ibrih dneh je bilo v teh bojih ubiih 000 Nemcev in ustašev. 7 oklcipnih piskov je bilo iztirjenih. Na sektorju Žago -	■	-
bila uničena električna centi
Hude borbe *
____h \f*kov je bik
N* sektorju Zagreba naše topništvo obstreljuje mesto. S parimi *lrc!4 j*
RA je sk očiščenje
Aktivnost grških partizanov znatno število nemških čet
Moskva 25. okt- V teku 19. oktobra je madžarskih vojakov. V istem razdobju je «aia vojska v ofenzivnih operacijah sever- naša vojska zaplenila 91 Mal, 29 tankov tovzhodpo od Jeglave osvojila več naselje- ir» avtomatskih topov ler 222 topov raznega lih krajev. Nemci so pojačili svoje čete z kalibt' lovini silami, k^so jih pripeljali jžo morju R?
V češkoslovaški severno od mesta S'get 14
■o se nadaljevali olenzofni boji # dolini	Julnovzhodno od Beograda je	naša ar-	,
eke Tise, v katerih je bilo osvobojenih 8	mada nadaljevala uspešne boje za	uničenje	....
'ečjih krajev, med njimi Kobiljska Poljana,	obkoljenega sovražnika Dne t8.	oktobra	*uirzn	sve
/išna Apša, Nižna Apša. Mali Bočkov in	so naše edinice zaplenile v tem odsekuJS	» severni
Injgi.	tankov in avtomatskih lopov, preko 300 bodile mest
SS&SsSH .ctca'xsK
e delno uporabno.
V Sloveniji je železniška proga .Ljubija»* - Kranj porušena na 120 mzatih.
»ono z NOVJ nadaljevala boje	x okf.. ZtrlA prililk,	V armadaV centralnem aeictorju p»
Óeogtada od sovražnik*. feMzatsov se mor.,o nemške čete naglo ettJ pN>d,r* k,<Ub	odporu
južne Grčije. Nema skušajo evt ije čete predvsem po zračni poli iške’ edi
n Grčiji ietto Ti
o britanske! edinice osvo-
Uval obsojan na smrt
London 20. okt : Marseillesko sodišč« je po posebnem postopku v odsotnosti
omunririmi *--------- E B —----------- — B......................................— —	*—2?VS&H
illko križišče tih krajev, m laia-Sprie, Teuci in Bei.-..
Šlo tudi 5 železniških poetaj.	*n oficirjev.
Na Madžarskem južno od Debrecina je RA
SSHS
foto« uj«Ui prtlto M.Oj» nemških lu Jamll ntitjjbo Prlmenkt » Jugothvf/^	Riratni - Bologno V^Cegaj 1» «mlugao ne primata ukonitostl Saloctiieve vlado.
i..	In oficiriev.
London 20. okt. : Švicarska poročil* pr* vijp, da deluje na Madžarskem orgtnlilnao tondo* 20 okt BriiZDSke m indijske podtalno gibanje in d. železničarji stavkajo.
Cosano j* padla
»Partizanski dnevnik« je bil najvažnejše glasilo tiskarne »Slovenije«, ki je vodilo množice v boju za osvoboditev
Proti koncu preteklega tedna se je raznesla vest, da bo 18, maja množičen obisk v partizansko tiskarno »Slovenijo«.
I V partizanskih vasicah, posejanih po tolminskih, cerkljanskih in idrijskih hribih, je tiste dni kar završalo v zadovoljstvu. Marsikdo se je spet spomnil na težke dni partizanstva, v katerih pa je bilo vendarle toliko 'lepih trenutkov. Spom-; nili smo se požrtvovalnih kurirjev, ki niso poznali zaprek in so z največjo vestnostjo vršili svoje posle pri raznašanju pošte in literature. Pred oči slehernega so stopale slike iz partizanskih bojev, njihovih zmag in nazadnje tudi osvoho-! ditve Trsta in Gorice.
' Že 17. maja so od vsepovsod romale ! in se vzpenjale proti Vojskemu gruče ljudi. Prihajali so od blizu in iz oddaljenih krajev Primorske in vse Slovenije. Ljudstva je bilo čedalje več. Iskali so prenočišča. Težko ga je bilo najti, kajti l Vojsko še ni povsem obnovljeno in je bilo za časa borbe močno prizadeto. [ Toda ljudje, ki so radi pomagali parti-! zanom, so tudi oni večer nudili gostom vse kar so imeli. Zvečer so se okrog ! ognjišč stiskali ljudje iz vseh krajev | Primorske. Pozdravljali so se stari par-j tizani. Po vseh hišah so dolgo v noč gorele petrolejke, dekleta so spletala vence, izletniki niso poznali utrujenosti. Nekje v daljavi se je čula harmonika, drugje spet veselo prepevanje in vriskanje, skratka, vse je pelo, govorilo in pričakovalo.., čas pa je kljub temu zelo hitro minil in kar naenkrat se je zazorilo.
Prva skrb slehernega je bila, pogle-
Ni bilo lahko delati sredi gosto posejanih sovražnikovih postojank, toda tehnika je noč in dan delala. Kurirji so razpošiljali po vsej Primorski letake, ki so prikazovali vlogo fašizma in mobilizirali z geslom »Vsi in vse za NOV in POJ« najširše ljudske množice v borbo za svobodo. Tako so se dnevno množile partizanske vrste, prav tako pa je naraščala tudi potreba jjo obsežnejšem tisku. Tehnika je napela vse svoje sile. Razmnožila je že nekaj listov in brošur, nato pa se je združila z vojaško tehniko, ki je imela sedež na zgornjem Vipavskem, v pokrajinsko tehniko. Pozneje je prenesla svoj sedež pod Banjščico nad Avče.
V skalah, sredi grmovja in grbastega drevja se je nahajal bunker, na zunaj skrbno kamufliran z mahom in zelenjem, kjer je majhno število ljudi delalo noč in dan. Bunker je bil zelo slabo in primitivno napravljen, tako da je ob najmanjšem nalivu vse premočilo, toda dela, ki ga je bilo treba v nekaj urah izvršiti, ni moglo nič ovirati. Tudi kuhali so v bunkerju, ker bi jih drugače zasledil po dimu sovražnik v Avčah, kjer je nad elektrarno vedno stala na terasi izvidnica z daljnogledom. Kadilo se je, oči so bile zalite, toda obrazi ve seli in delo ni trpelo. Celo zadovoljstvo je vladalo med njimi, kadar je deževalo. Takrat so se vsi nenadoma spogledali in iz mladih grl je zaorila vrsta partizanskih. Takrat je vsak vedel, da jih sovražnik ne bo slišal, ker je Soča na-rastla in se bučaje penila proti Gorici, V mraku je bilo vedno že vse gotovo. Treba je bilo samo še napolniti nahrbtnike in odnesti literaturo na dve uri in pol oddaljeno javko, kjer so že čakali kurirji in odhiteli s tovorom na vse strani. Tam so vedno pričakovali terenci s hrano. Treba se je bilo tudi pomeniti z njimi za nabavo novega tehničnega materiala: matric, črnila, strojev itd. Nato so se poslovili in se vrnili — zopet na delo, v bunker.
Podobno je bilo po vseh ostalih tehnikah, ki so se pozneje formirale v Brdih, Istri in Pivki. Povsod požrtvovalno in vztrajno delo, med delom in napori veselje, ki je često prešlo v pesem. Kurirji so dnevno hiteli preko grmovja, po skrivnih, samo njim poznanih stezicah, brez bojazni, mimo zased in prenašali naše časopisje. Slovenski Poročevalec, Ljudska Pravica, Kmečki Glas, to so bili listi, katerih se je delovno ljudstvo čedalje bolj oklepalo. Spoznalo je, da govore samo resnico, ki se je porodila v naglobljih globinah borbenega ljudstva. Partizansko gibanje se je širilo, zato je bilo treba vsekakor zelo pomnožiti naš tisk. Zdaj nislo več zadostovale stotine
to še najmanj zadostovalo.’ dati, kakšno je vreme. »Oblačno!« se
j je širilo od ust do ust kakor težki vzdihi... Bilo je res oblačno. Hribi so bili nepredirno zaviti v meglo, doline pa sploh ni bilo opaziti. Za hip je vreme marsikomu skalilo prejšnje veselo razpoloženje, toda po cesti je pridrdral avto in veselje se je vrnilo.
Sledila je vrsta avtomobilov, kamionov, motorjev in drugih vozil. Brhka dekleta so še bolj zažarela, njihov trud vendarle ni bil zamanl Nihče več se ni zmenil za vreme, ki je vsak čas pretilo z dežjem, vsak je kar najbolj pohitel, da bi še pravočasno prišel na zbirališče. Skupina ljudi se je pomikala proti Vo-
Vendar ni _	,	.
potrebam, ki so dnevno narašSale.
V februarju 1944 je uspelo tovarišem dobiti tiskarski stroj in nekaj črkovnega materiala iz Gorice. Tehniki »Ančka« in »Doberdob« sta še nadalje stikali za tehničnim materialom in se jima je kmalu posrečilo nabaviti v Italiji hrzotiskalni stroj. S tem je bila dosežena velika zmaga primitivnih tehnik, katere so lahko tiskale zdaj že na veliki časopisni format in to v zelo hitrem tempu. Mimo postojank, obročev in.drugih ovir, so stroj požrtvovalni tovariši prenesli 400 km daleč v »Slovenijo«. Tehtal je 2500 kg. Poleg stroja pa so spravili še 25.000 kg drugega tehničnega materiala.
Takrat je v globoki grapi pri Voj-skem nastala prva partizanska tiskarna »Slovenija«. Strokovnega kadra je še vedno primanjkovalo, vendar je tiskala dnevno po 4000 izvodov »Partizanskega dnevnika« in to poleg drugih listov in brošur. Skupno je natisnila 965.103 izvode. Že v prvem mesecu je tiskarna
minut se je v gotovi razdalji pokazala očem visoko v bosti slovenska zastava. Takoj zatem pa so se pogledi vseh ustavili na nekem napisu, kjer so šele potem lahko prečitali besede tiskarna »Slovenija«. Za napisom pa se je pojavila baraka, močno zakamuflirana med zelenjem in smrečjem. Ljudstvo se je pomikalo naprej, kupovalo spominski časopis »Partizanski dnevnik« in si ogledovalo tiskarno, knjigoveznico, spalnico, kuhinjo, nekateri so hodili gledat celo dinamo, ki je bil še globlje v grapi. Obiskov ni manjkalo. Nekateri notri, drugi ven, tako je trajalo že od jutra sem. Samo studenec, ki je nekdaj poganjal električni dinamo za pogon brzotiskalnega stroja, je enakomerno žuborel v kotlino.
Mnogo izletnikov je že prišlo in odšlo. Veliko je bilo njihovo število. Okrog dvanajste ure pa je pripeljal na ogled gozdne tiskarne tov. France Bevk naše goste: tov. Edvarda Kardelja, borca za pravice svojega ljudstva, generalnega poročnika Jaka Avšiča, ministre Franca Leskoška, Lidijo Šentjurčevo, Toma Brejca, Janeza Hribarja in druge. Tovariš France Bevk je pozdravil vse navzoče in podal kratek opis razvoja te tiskarne. Ljudstvo je vneto sledilo govoru.
Ko je poldne minilo, se je vsa množica zbrala na prostoru poleg odra. Idrijska godba na pihala je večkrat pretrgala živžav z udarnimi koračnicami. Medtem se je pokrajina stemnila dn začelo je neusmiljeno nalivati. Ljudstvo je kakor zbegano za hip tekalo sem in tja čez gmajno, toda v trenutku je vse vedrilo pod smrekami. Nalivalo je zelo dolgo, le redkokdaj se je izza temnih oblakov, ki so se divje križali na vse strani in izlivali nove plohe, pokazalo jasno nebo. Pogovori, ki so se še pred trenutkom križali na prostem, so se zdaj še bolj poživili. Znanci, ki so se na tem mestu srečali, so izrabili vsak trenutke za pomenek. Kaj bi ne, saj se je v teh letih povojne dobe že povsod marsikaj spremenilo. Stara partizanska mamica s Cerkljanskega pripoveduje, kako so pri njih kljub popolnemu izropanju pohiteli z obnovo in že uvajajo načrtno poljedelstvo. Tako je potekal čas, dokler so množice vedrile pod zelenjem. Ob vsakem koraku so bili naši gostje Edvard Kardelj, generalni poročnik Jaka Avšič, Lidija Šentjurc, Franc Leskošek, Tomo Brejc, Boris Kraigher in drugi kar obkoljeni od starih partizanskih borcev. In zopet so govorili tako kot nekoč o akcijah in zmagah, juriših, toda zdaj vse o našem planu, o našem boju za uresničitev petletke.
Okrog štirih popoldne je ponovno spregovoril tov, France Bevk, ki je kot primorski borec in predstavnik primorskega ljudstva pozdravil podpredsednika vlade FLRJ, člane vlade LR Slovenije in ostale goste. Govoril je o pridobitvah
galcam. Od tam se je polagoma spuščala v globino, kjer naj bi bila tiskarna. Včasih se je po strmini zakotalil kamen, tedaj pa je vedno vse hkrati zavpilo v globel: »Pozori Kamen!« Dolga vijugasta vrsta se je v hipu odmaknila v dva tabora in kamen je zdrčal brez nevarnosti naprej. Nato se je vijuga spet strnila in drvela naprej. Šele čez kakih 20
baraki »Partizanske tiskarne« je govoril tovariš France Bevk kot predstavnik primorskega ljudstva
Ljudje, ki niso še nikoli videli tiskarne, so začudeno ogledovali vsak posamezen tiskarski predmet. Nekdo je ogledoval črke, drugi razstavo časopisov, tretji radiooddajnik, neka skupina spet je vrtela rotarko, tipala razne priprave itd. Strmenja in začudenja je bilo vedno več. Zdaj je bil vsak ponosen, da hrani rtizansko literaturo, in se zavedal, da
pa:
njena cena neprecenljiva, saj je bil
sleherni list napisan s krvjo najboljših jsrgno p0ztJravjl primorsko ljudstvo, in najbolj požrtvovalnih partizanskih ju- gdvard j£rdelj je ^ed drugim dejal.
na ov'	I »Prvo razdobje naše borbe je končano.
I začenja se drugo — borba za izvedbo petletnega plana.« Izrazil je trdno prepričanje, da bo to ljudstvo, ki bo v krat-1 kem dokončno priključeno k Jugoslaviji, znalo prav tako, kakor za časa borbe, : z vsemi silami pristopiti k uresničevanju \ petletnega gospodarskega plana, ki bo prinesel blagostanje vsem jugoslovanskim narodom.
J Čeprav je vseskozi močno nalivalo, se nihče ni zmenil za to. Po končanih govorih sta bivša igralska skupina IX.
, Korpusa in frontno gledališče VIL Korpusa izvajali razne recitacijske točke s sodelovanjem slovenskega komornega zbora tržaškega radie.
Po končanem sporedu se ljudstvo kar ni moglo posloviti od kraja, kjer je padlo pred dvemi leti mnogo najboljših partizanskih borcev in voditeljev. Gostje so se še nekaj časa pogovarjali s starimi partizanskimi mamicami in borci, nato se je z mrakom množica razšla. Kamioni, vozovi in pešci, vse je naglo drvelo po hribu navzdol. Vsak je razmišljal o nepozabnem dnevu na Vojskem, kjer so videli tiskarno, ki jih je s svojimi časopisi bodrila skozi vsa leta borbe in jim dajala vedno novih in spet novih moči. Na potu domov je marsikdo razmišljal, kako bo največ doprinesel k petletki, ki bo pomenila za vse jugoslovanske narode eno najlepših zmag na gospodarskem področju, tako kot je omenil tovariš Kardelj v svojem govoru. Se z večjo ljubeznijo bodo tudi sedaj sprejemali naš ljudski tisk, ki bo v novem veličastnem obdobju naše zgodovine — prav tako kot med borbo, kazal množicam pot v srečnejšo, lepšo bodočnosL
narodno osvobodilne borbe primorskega ljudstva, ki je kljub vsem spletkam in oviram mednarodne reakcije, s pomočjo jugoslovanskih narodov preneslo svoje meje od Snežnika do Soče in še preko. Obsodil je krivico, ki so jo napravili primorskemu ljudstvu, ko so mu odvzeli Trst in Gorico.
Nato je na ponovne zahteve in klice množice med burnimi ovacijami stopil na tribuno naš tovariš Edvard Kardelj in
Tovariš Edvard Kardelj zopet med primorskim ljudstvom, med tistim delom slovenskega ljudstva, ki mu je v dneh najtrše borbe za priznanje pravice po priključitvi k FLRJ pisalo na deset tisoče borbenih resolucij
Izpremembo plana v dejstvo je treba izvojevati kot veliko bitko v vojni
Uspešno smo zaključili spomladansko setev - sedai nas čaka drugo delo!
- wr*'--7,'*
Traktorji, ki so imeli veliko vlogo v spomladanski setvi, bodo mnogo koristili kmetom tudi v nadaljnjih poljskih delih
Obdelati sleherni košček zemlje, to je bila prva naloga naših kmetov v izvajanju Titove petletke. S svojim delom je vaško delovno ljudstvo dokazalo, kako dobro je razumelo poziv našega voditelja maršala Tita. Kmetje vedo, da bodo z zvišanjem pridelkov pomagali našim delavcem in nameščencem, skratka vsemu delovnemu ljudstvu, da se bo življenjski položaj izboljšal.
Spomladanska setvena dela so sedaj skoraj povsod dokončana. V Goriškem okraju, ki ima 9346 ha orne zemlje, je bilo z oziminami posejanih 1600 ha, v spomladanski setvi pa 7836 ha. Posejanih je bilo 212 ha ali 4.4% več, kot so imeli v načrtu. Tudi tiste predele, kjer je ozimina zaradi hudega mraza pozebla, so v pomladanski setvi posejali s koruzo, krompirjem, fižolom in jarim ječmenom. Največ so posejali koruze, krompirja in pšenice. Oranje je sedaj dokončno izvedeno, prav tako tudi setev. Državna posestva v Ozeljanu, Ložah in Banjščici ter kmečka obdelovalna zadruga v Podragi so v celoti izvedla zadani si načrt in ga celo prekoračila. Največje težkoče so bile v pomanjkanju vprežne živine v coni A, toda tudi te ovire so premagali. Ljudstvo iz cone B je samo odstopilo del svoje živine in nekaj traktorjev v pomoč vasem v coni A, kar je tamkajšnje kmete zelo navdušilo, saj so vedeli, da sicer ne bi mogli pravočasno obdelati zemlje.
V	Postojnjskem okraju so posejali 10% zemlje več, kot je bilo predvideno. Celotna površina orne zemlje znaša 1988 ha, od tega so posejali 285 ha z oziminami, ostalo pa v pomladanski setvi. Na državnem posestvu v Razdrtem so setveni načrt prekoračili za 15%. Nekaj orne zemlje pa so letos zaledinili zaradi počitka zemlje. Zasejali so največ krompirja, pšenice in ovsa.
V	Tolminskem okraju je bila setev uspešno zaključena že 12 maja. Od celotne površine je največ odpadlo na krompir m jara žita. V Sežanskem okraju so obdelali že vso predvideno zemljo, in sicer so v spomladanski setvi posejali 2368 ha. Največ so sejali krompirja, potem pa koruze in ječmena. Sejali so tudi več krmilnih rastlin. Državno posestvo v Odolini ter kmečka obdelovalna zadruga sta v celoti obdelana.
V	okraju Ilirska Bistrica so od celotne orne površine posejali z oziminami 422 ha, v spomladanski setvi pa 1598 ha. Nekaj ozimnih žit je pozeblo in od te površine so do 17. maja posejali že dve tretjini, ostalo pa še v naslednjih dneh. V glavnem so sejali krompir, koruzo, ječmen, oves ter ajdo. Okrajno posestvo ima obdelano polovico svoje zemlje, druga polovica pa je namenjena za zelje in peso; kmečka obdelovalna zadruga v Bregarju pa je v celoti obdelana in posejana.
V	Idrijskem okraju so do 15. maja že obdelali in posejali 99% orne zemlje, ostalo pa so obdelali v naslednjih dneh. Od celotnega posevka odpade največ na krompir, deteljo in oves. Ozimino ki je pozebla, so v spomladanski setvi nadomestili z jarim ječmenom in ovsom, v nižinskih legah pa s koruzo.
Kot že rečeno, so bile največje težkoče v pomanjkanju vprežne živine, toda tudi te težkoče so premagali s tem, da so si medsebojno pomagali z živino, ki so jo načrtno razporedili, zlasti pa še s tem, da so velike predele zemlje zorali s traktorji, ki so mnogo pripomogli k lažji in uspešnejši izvedbi setvene kampanje. Po končani setvi so se naši traktoristi udeležili tudi velike svečanosti v soboto in nedeljo v Mariboru. Po slavnostnem zborovanju so bili razglašeni uspehi tekmovanja in proglašeni udarniki, najboljša brigada je dobila predhodno zastavico, najboljši traktoristi, brigadirji, pomočniki in pripravniki pa so prejeli nagrade, znake in diplome. V upravi USTROJ-a v Ajdovščini je bila proglašena za najboljšo traktorska brigada iz Dobravelj, za udarnika pa je bil proglašen tov. Miha Košnjarek iz te brigade. Poleg tega sta bila nagrajena kot najboljša tudi traktorista Pavel Kobal iz Vipave in Ivan Drašček iz Šempasa. Srebrni znak GUSTROJ-a in diplomo pa ;e prejel brigadir Ludvik Kuzmin iz Dobra-
velj. Po končani slovesnosti so traktoristi sprejeli obveznosti, da bodo pri letošnji žetveni kampanji poželi 100% več kot lani, da bodo letos z mlatilnicami omlatili 100% več žita kakor lansko leto in da bodo v jesenskem oranju dvignili proizvodnjo tako, da bo odpadlo na en traktor 100 ha obdelane zemlje. Res je, da so bile letos v delovanju GUSTROJ-a
še nekatere pomanjkljivosti, organizacija in nadzorstvo ponekod še nista bila dovolj krepka in vse te napake bo treba črm prej odpraviti.
Potrebe semen so bile letos krite v celoti, le nekateri krajevni ljudski odbori niso javili pravilnih podatkov in zato so bile težkoče v pravilni razdelitvi. Nekaj primerov je bilo, da posamezni kmetje niso hoteli obdelati svoje zemlje. Tak primer je bil v Lokvah, kjer bogati kmet Winkler, ki sedaj živi v Solkanu, ni poskrbel za obdelavo svoje zemlje; toda žene so s prostovoljnim delom vso zemljo obdelale in posadile krompir, dohodek pa bo šel v prid obnovitvene zadruge. Prav tako bogati kmet Kofolj Leopold iz Čepovana ni obdelal sam vse svoje zemlje; mladina m žene pa so v treh dneh vso zemljo, ki meri 8000 ms, zorale in posejale, čisti dobiček pa bodo uporabili za obnovo Čepovana in Dola.
Naši kmetje so zelo ugodno sprejeli tudi uredbo o odkupu žita, saj vedo, da se s tem izognejo špekulantom, ki so včasih živeli na račun tujih žuljev in da s tem še bolj koristijo delovnemu ljudstvu mest. Setvena kampanja, prva velika naloga kmetov v letošnjem letu, je bila torej uspešno izvedena.
Naše kmečko ljudstvo pa čakajo še nove naloge. Skrbeti moramo za dobro obdelavo, ugotoviti, kakšen pridelek se pričakuje, skrbeti, da bodo kmetje v naprej sklepali pogodbe za oddajo viškov odkupnim organom. Skrbeti moramo tudi, da bodo naše nabavno-prodajne zadruge hitro posredovale zamenjavo blaga in da bodo marljivo zbirale viške pridelkov. S takim delovnim poletom, kot so kmetje izvršili prvo nalogo, bodo izvršili tudi vse ostalel
Birokratska rja v Zadružni posojilnici v Ilirski Bistrici
Ministrstvo za finance FLRJ je izdalo odredbo zavodom, da odprejo kredite KLO odnosno kmetovalcem za nabavo semen pri spomladanski setvi. To uredbo smo tudi v Ilirski Bistrici z vso doslednostjo proučili, vendar pa kreditov za pomladansko setev nismo imeli na razpolago pri Gospodarski banki za Reko, Istro in Slovensko Primorje. Potrebe pa kreditih za nabavo semen so bile v našem okraju precejšnje, to pa z ozirom na to, ker je 20°/o našega okraja požganega in je nekaterim kmetom precej krompirja zmrznilo zaradi slabe shrambe.
Po informacijah smo ugotovili, da j« Kmečka zadružna posojilnica r Ilirski Bistrici zaprosila že v juniju leta 1946 Gospodarsko banko za Reko, Istro in Slov. Primorje kredita v znesku 500.000 lir. Gospodarska banka je Kmečki zadružni posojilnici v Ilirski Bistrici kredit odobrila, pospjilnica pa ni kredita dvignila, niti ga ni uporabila, to pa zaradi tega, ker upravnik posojilnice ni kazal nobenega zanimanja, da bi našemu kmetu nudil potrebno pomoč. Pravila Kmečke zadružne posojilnice so neelastična in zahtevajo poroke in jamstva v trikratnem presežku posojila, tako da naš pogorelec ni mogel dobiti ne porokov ne posojil.
Okrajni ILO v Ilirski Bistrici, videč potrebo po elastičnem poslovanju odnosno najemanju posojil za nabavo semen, je pozval upravni odbor posojilnice, da bi uvedli hitrejši način v poslovanju s posojili, ker se namreč po njihovih pravilih procedura zavleče od 14 dni do 1 meseca, kar je bila velika ovira za hitro nabavo semen z ozirom na dolgo zimo in že hitro nastajajočo pomladansko setev.
Upravni odbor se je krčevito držal svojih pravil, predvsem pa se je postavil na tako stališče Valenčič Ivan, upravnik posojilnice, in sicer na stališče starega bankirja, ki ne vidi potreb ljudstva, temveč samo svoje koristne procente odnosno obrestne mere. Gospodarska banka je 500.000 lir dala po obrestni meri 1.5%> za nabavo semen, dočim je Kmečka zadružna posojilnica kot posredovalec zahtevala 2%, kar znači, da se v zadružni posojilnici poraja stari izkoriščevalski duh.
Valenčič Ivan je tudi stavil pogoje, da bi v primeru eventuelnega skrajšanja procedure morala menico podpisati poroka KLO in končno tudi Okrajni ILO, da bi tako prišli ne samo do dvakratnega jamstva, ampak do veliko večjega; ne vemo, čemu je prav za prav takšno jamstvo potrebno. Iz tega se vidi, da so še ljudje, ki ne razumejo naporov
ODKUP VOLNE SE JE PRIČEL
Za cono B se je v &t. Petru na Krasu osnovala zbiralnica iu skladišče dr-žarvnega podjetja »Koteks*, lei odkupuj© volno in vsakovrstne kože. Obvezen odkup vodne se vrSi na podlagi števila prijavljenih ovac. Ovčjereje*, ki imajo vež kot 5 ovac, bodo oddali za pomladansko striženje 6 dkg volne od odrasle ovce in 10 dkg od janfikov; minimalna cena je okrog 200 lir za kg. Ovžjerejcl bodo lahko prostovoljno oddali tudi previške volne, kateri jim bodo plačani dražje.
Ovčjerejci z razumevanjem dajejo v odkup volno »Koteksu«. Lep primer je dal ovžjerejec Poropat Jožef z Malega Otoka pri Postojni, ki je že. kakor hitro je čitad odredbo v časopisih, ostrigel svoje ovce in imel pripravljeno volno za odkup »Koleksu<. Ni je hotel prodati posameznikom, ki so povpraševali po volni.
naših delavnih ljudi, ki ne razumejo, da moramo vložiti vse svoje sile, kot jih vlagajo naši kmetje pri letošnji spomladanski setvi, če hočemo doseči boljše življenjske pogoje. Taki ljudje nočejo razumeti potreb naših delavnih ljudi in s svojim zaviranjem škodujejo ustvarjanju petletnega plana. Zadnji čas je, da se taki škodljivci odstranijo!
Andrija Hebrang
Odpravljajmo napake v naših ustanovah
V ta prostor je pronicala voda in ves material je v vodi rjavel in se kvaril, kot ključavnice, kljuke, žeblji itd. Odgovorni član tega odbora, Bratin» Ivan, se ni niti malo zanimal, v kakšnem stanju se nahaja material. Organi notranje uprave so izvedli preiskavo ter ugotovili nastalo škodo, za kar se bo moral omenjeni tovariš zagovarjati.
..Kmetijski odsek goriškega okraja je nabavil iz Brd proti plačilu več tisoč sadnih drevesc koščičastega sadj» zaradi porazdelitve po okraju- Namesto, da bi se drevesca takoj porazdelila, so ležala toliko časa na odprtem prostoru, da so se večinoma vsa p«' sušila in je ostal komaj 1% drevesc uporaben. Tovariš Golob, ki je to zakrivil, bo moral odgovarjati za nastalo škodo-
Iz tega je razvidno, kako budno ljudska oblast nadzira delo posameznikov, ki morajo nositi polno odgovornost za svoj sektor dela. Potrebno pa je tudi sodelovanje vsega ljudstva in budno preprečevanje vsake malomarnosti.
Ustanovitev in razvoj zadrug spremlja naše ljudstvo z velikim zanimanjem in zadovoljstvom. Vse zadruge so s svojim delom dokazale, da so res ljudska gospodarska, podjetja- Številne nove prijave za sprejem v članstvo dokazujejo zaupanje. Razumljivo je torej, da ljudstvo z največjim zanimanjem spremlja razvoj zadrug. — Uprave zadrug morajo za svoje delo odgovarjati ljudstvu, ki ima dolžnost in pravico nadziranja njih delovanja. Kljub vzornemu poslovanju večine zadrug pa naletimo tu in tam na škodljive pojave, ki jih ljudstvo vidi in upravičeno kritizira- Posamezni člani nekaterih zadružnih odborov se premalo zavedajo žrtev, ki jih je ljudstvo doprineslo za organizacijo in razvoj zadrug samih ter s premalo čuta odgovornosti za organizacijo in razvoj zadrug samih, ter s premalo čuta odgovornosti dopuščajo propadanje in uničevanje narodn imovine-Navajamo tak primer:
Okrajna obnovitvena zadruga v Ajdovščini je imela v svojem skladišču zelo veliko gradbenega materiala.
Most pri Prestranku je izročen prometu
V nedeljo zjutraj so slovesno izročili prometu novi železniški viadukt v Prestranku na progi Ljubljana—Trst. Nekdanji kamniti most, ki je bil star že skoraj 100 let, je bil med vojno uničen. Zasilni leseni most je le začasno služil za enotirni promet. Takoj po osvoboditvi pa so se lotili načrtov za zgraditev novega viadukta. Načrte je izdelala železniška direkcija v Ljubljani, gradbena dela pa je prevzelo Splošno gradbeno podjetje »Primorje«. Po temeljitih predpripravah so se dela pričela v avgustu 1946, sredi zime so bila zaradi zelo slabega vremena začasno ustavljena, nadaljevala pa so se od druge polovice marca in se zaključila v teh dneh.
Prt delih na mostu samem je bilo zaposlenih povprečno okrog 200 delavcev, prav toliko pa jih je delalo pri preložit-venih delih na obeh straneh viadukta. Najbolj zamudna dela so bila z obsežnim odkopavanjem, pri čemer je pomagala tudi mlad. delovna brigada »Srečka Kosovela«. Novi most je dolg 120 m, vi-
sok 18 m in ima 7 obokov. Poleg delavcev in mladinske brigade je sodelovalo pri prostovoljnem delu tudi ljudstvo i* okolice.
V nedeljo se je vršila svečana otvoritev mostu. Zbrala se je velika množica ljudstva, vsi delavci in vodstvo gradnje ter predstavniki oblasti in množičnih organizacij. Po več nagovorih j« odprl most upravnik Glavne direkcije državnih železnic v Ljubljani tov. Luke-žič Jože. Mladinci so v štafeti prinesh tudi resoluciji predsedniku vlade LRS tov. Mihi Marinku in Glavnemu odboru Enotnih sindikatov Slovenije.
Po končani slovesnosti so se zbrali delavci v Ljudskem domu v PrestrankUi kjer so jim bile razdeljene nagrade in pohvale. Glavna direkcija železnic je z denarjem nagradila 27 delavcev, Splošno gradbeno podjetje »Primorje« pa je nagradilo 6 delavcev z delovnimi oblekami, 7 delavcev pa je prejelo nagrade v denarju. Delavci so bili zelo ponosni na uspehe svojega truda in bodo tako gradili še naprej, kjer bo potrebno.
Kmetijsko-obdelovalna zadruga v Podragi uresničuje svoj petletni načrt
Kmetijsko obdelovalna zadruga višjega tipa, ki obsega vasi Podraga, Manče, Lože in Slap in ki ima svoj sedež v Vipavi, se je od svoje ustanovitve 28. nov. 1946 do danes že zelo razvila. To nam dokazujejo že samo nekatere številke: v začetku je obsegala 12 gospodarstev s 13 družinami, danes pa ima že 17 družin. Članov zadruge je bilo v začetku 40, sedaj pa jih je 60, število družinskih članov pa se je dvignilo od 67 na 73. Zemljišča so se dvignila od 34 ha na 99 ha, pri tem pa je upoštevana samo obdelovalna zemlja. V začetku so imeli 36 govedi in konjev, sedaj pa jih imajo že 41.
Največja naloga v zadnjih tednih je bila spomladanska setev. V načrt so si zadali, da bodo posejali 12 ha koruze, dosegli pa so 16 ha in prav tako so prekoračili načrt sajenja krompirja od 4 ha na 5.8 ha. Poleg tega so očistili 10 ha travnikov in pognojili 15 ha travnikov in deteljišč z umetnimi gnojili. Obvezali so se še, da bodo ves previšek oddali državi za potrebe skupnosti.
Zadruga pa stremi za tem da bo gojila take kulture, ki so najbolj uspešne; v poštev bodo prišli predvsem vinogradi ter živinoreja. Ze sedaj so obrezali in okopali 29.000 trt. Trte so zaenkrat še mešanih vrst, v letošnjem letu pa bodo temeljito preizkusili, katera vrsta najbolje uspeva in bodo potem v prihodnjih letih vzdrževali samo eno. Živinoreja, ki je v februarju obsegala skupno 30 glav goveje živine, jih ima sedaj že 41, kar so dosegli s pristopom novih članov. Od tega je 14 krav brejih in bodo imele v jeseni teleta. Živino so tri mesece hranili s koruznimi storži m trtnim rož-jem z dodatkom otrobov, soli in apna. V drugem letu pa bodo sajenje drugih rastlin tako omejili, da bo zadruga gojila skoraj le dve glavni panogi.
Vse delo v spomladanski setvi, kakor tudi ostale naloge izvršujejo v dveh delovnih brigadah, ki sta porazdeljeni na desetine. Tako so na primer pri sajenju krompirja imele desetine porazdeljeno delo, posebej za rezanje krompirja, trošenje gnoja, oranje, brananje in sajenje krompirja. S takim načinom dela v podrobni delitvi so dosegli, da v istem času napravijo mnogo več. Dosegli so, da je bila setev 10. maja že popolnoma dokončana. Velik pripomoček pri tem pa so jim nudili tudi razni stroji. S svojim traktorjem in z enim traktorjem USTROJA so zorali zemljo od 35 do 40 cm globoko, medtem ko so včasih s starim načinom zorali največ 30 cm globoko. Poleg tega imajo že svojo mlatilnico, stiskalnico za slamo in trosilko. V kratkem pa bodo dobili tudi stroj za kopanje krompirja. Sklenili pa so, da bodo v najkrajšem času postavili primerno leseno lopo z betonskimi temelji za shranjevanje vseh strojev.
Upravni odbor zadruge s predsednikom tov, Antonom Semeničem iz Podra-
ge ter s tajnikom Jožetom Ferjančnikom iz Manč skrbi tudi za to, da bodo imeli v zadrugi tudi potrebno število strokovnjakov. Tako je tovarišica Žvokelj Marija že odšla na knjigovodski tečaj v Litijo, tovariš Jože Fabčič bo šel v kratkem v tromesečno državno kmetijsko šolo v Ložah, poleg tega pa bodo pomagali tudi pri gradnji mladinske proge Sa-mac—Sarajevo, ki se je bosta udeležila v avgustu dva mladinca iz zadruge. Veliko skrb posvečajo tudi vzgoji mladine in ena tovarišica bo odšla kot delegatka na III. kongres Ljudske mladine Slovenije. 8 članov zadruge sodeluje tudi v pevskem zboru vasi Podrage, ki se je že večkrat prav dobro pokazal. Skupaj so zadružniki pregledali že tudi pravilnike zadruge ter razne odredbe in navodila za izboljšanje dela.
V kratkem bodo v Vipavi dobili na razpolago dobro zgrajeno poslopje, v katerem bo sedež uprave. Poleg tega bo v stavbi skladišče, v katerem bodo sami preskrbeli vse potrebne industrijske izdelke in prodajali svoje pridelke potrošnikom. Poleg tega pa bo v stavbi tudi prostor za knjižnico, kjer se bodo sestajali ob večerih na študij, pionirska soba in dečje jasli za najmanjše otroke; s tem bo omogočeno materam, da bodo lahko brez skrbi podnevi delale v zadrugi, saj bo za njihove najmlajše poskrbljeno. Na dvorišču pa bodo uredili telovadišče in igrališče za odbojko. V kratkem bo zadruga ustanovila tudi svoj socialni sklad, v katerem bodo vsi člani dobivali pomoč v primeru nezgod, starosti, žene ob porodu itd.
Zadruga si je izdelala obširen plan, .po katerem bodo v zgornjem pasu v združenih kompleksih gojili trto in redi-
li živino, v spodnjih predelih pa bodo oskrbovali polja. Izdelali so si tudi obveze, kako bodo povečali obseg zadruge v petletki. Članstvo bodo dvignili tako, da bo zadruga obsegala 150 gospodarstev in 450 članov. Imeli bodo 4 velike vinograde s 500.000 trtami in 7000 hi vina. Zgradili bodo tudi eno moderno klet in dve manjši kleti. Travnikov in pašnikov bodo imeli 800 ha. Živinoreja se bo dvignila na 400 krav in konjev-Zgradili bodo en nov moderni hlev in 4 nove silose, ostalih hlevov pa bodo imeli deset, Zgradili bodo tudi moderen svinjak s 300 prašiči. Gojili bodo čebele v modernem čebelnjaku s 150 družinami-Strojev bodo v petih letih nabavili skup' no 12. Strokovno pa bodo izobrazili živinorejo, trtorejca in čeblarja. Poleg tega pa si bodo ustanovili še samostojno trgovino ter šest samostojnih obrtnikov, od katerih bodo najprej potrebovali kolarja in kovača. Poleg tega bodo zgradili v petletki 10 novih stanovanj, državi pa bodo podarili v fond za obnovo 150 tisoč lir.. Sami pa pravijo, da bodo 1* načrt prav gotovo prekoračili s tekmovanjem.
»Niso še vsi vaščani v zadrugi, toda Podražani na zadružništvo dobro tjle^8' jo in prav gotovo bomo uspeli«, je ob koncu pogovora dejal predsednik zadruge.« Začetek je bil res težak, toda pr®' magali smo vse začetne težkoče in sedaj smo čvrsto zgrabili za delo tako, da bo prav gotovo šlo dobro naprej.« In re5J® to. Zadružniki iz Podrage in sosednjih vasi bodo prav gotovo v prvi petletki z» vzgled še mnogim drugim delovnim kme' tom, ki jim bodo sledili v boju za srečnejšo bodočnost kmečkega ljudstva.
Okopavanje trt, ki bodo med javnimi dohodki zadruje v Podragi
LJUDSKO PROSVETNO TVORNOST JE TREBA RAZVIJATI OB SAMEM DELOVNEM PROCESU
Idrijski radarji se s strokovno izobrazbo usposabljajo za izvedbo petletke
Predpogoj za izvedbo in prekorače-n)e petletnega načrta je: osvojitev strokovnega znanja in dvig novega kadra. Samo s temeljitim poznavanjem tehnike nam bodo delavci nudili to, kar hočemo doseči, to je, dvigniti produkcijo v naših rudnikih, tovarnah m obratih. Te zahte-v6 pa so tako velike, da bi jim brez *nanja nikakor ne mogli biti kos.
Zato, da bi idrijski živosrebrni rudnik čimveč prispeval k petletki, so se v Idriji osnovali številni tečaji za rimarje, kjer osvajajo vsestransko znanje za dosego novih načinov dela, zmanjšuje časa in dvig kvalitete. Tečaj ima več oddelkov: na kopaškem se seznanjajo s lem, kako je treba uporabljati stroje za vrtanje in kopanje, da gre delo čimbolj °d rok. Na onem za topilničarje pa se učijo, kakšni so procesi pri topljenju rude v živosrebro. V drugem oddelku spet slušatelji z velikim zanimanjem sledijo predavanjem za strojnike in kurjače. Poleg teh pa se vodijo tudi tečaji za jamske nadzornike in knjigovodje.
Rudarji hodijo kljub veliki utrujenosti Po dokončanem delu v rudniku z največ-jim zanimanjem dvakrat tedensko na tri do štiriurna predavanja. Vse teoretično
znanje pa izkoristijo pri svojem dnevnem praktičnem delu, kjer vlagajo vse svoje sile, zato pa tudi uspehi ne izostajajo. V Idriji že vsak rudar ve, da raste vzporedno z osvajanjem novega znanja tudi produkcija. Novi uspehi pa jim vlivajo nove, še bolj močne volje do učenja in obvladanja znanosti, s katero bodo še mnogo več doprinesli k skupni blaginji, k Titovi petletki.
Največje zanimanje so do sedaj pokazali tečajniki do geologije, pri tem pa se uče še kemije zato, da z njeno pomoč-
LJUDSKO PROSVETNI SVETI V OKRAJU ILIRSKA BISTRICA BODO TEKMOVALI
Kulturno prosvetno delo se je po vseh naših vaseh silno razmahnilo-Primorsko ljudstvo je tekmovalo s prirejanjem prieditev in hotelo tako nadoknaditi v najkrajšem času vse tisto, kar mu je fašizem odvzel v dolgih letih suženjstva. Igralske družine, pevski zbori in knjižnice so rasle. Slovenske šole so zopet odprle svoja vrata in v naši besedi bogatile znanje naših otrok. Ljudstvo je žejno naših prireditev, pesmi in pisane besede-Prosvetna društva so se ustanav-
jolahko^temeljito proučijo sestav rudnin
in na splošno sestav naše zemlje. Na ta način lahko delavec samostojno koplje, brez posebne kontrole inženirjev, ker sproti ugotavlja, na kakšno zemeljsko plast je zadel. S tem pa je neprimerno olajšano delo kopačev in inženirjev.
Tečaj bo trajal še kak mesec. Rudarji se uče s čedalje večjim zanimanjem. S tem so pokazali vsemu delavnemu ljudstvu Jugoslavije, da se zavedajo pomena Titove petletke in njene vloge pri gradnji nove družbe. Učili se bodo še naprej, dvigali nove kadre, se čedalje bolj osamosvajali pri delu, tako da bo vsak rudar obenem tudi strokovnjak.
Z velikim zanimanjem sledijo rudarji strokovnim predavanjem
>♦«
V Ložah pri Vipavi se bo pričel kmetijski tečaj
Dne 1. junija 194? se bo pričel na Državni kmetijski šoli v Ložah pri Vipavi praktični trimesečni kmetijski tečaj. Na tečaj se sprejemajo zdravi kmečki mladeniči od 16. do 20. leta starosti. Uprava zavoda bo sprejemala mladeniče po predlogu okrajnega odbora Ljudske mladine Slovenije za Goriško. Zato naj interesenti v zadevi sprejema na tečaj stopijo v stike s svojimi mladinskimi organizacijami, kjer bodo dobili potrebna navodila.
Na tečaju se bodo predavali sledeči predmeti: zgodovina in zemljepis, slo-
venščina in spisje, računstvo, fizkultu-ra, petje, zadružništvo, vinogradništvo, kletarstvo, sadjarstvo, poljedelstvo, živinoreja in živinozdravstvo. Tečajniki dobe hrano in bivanje v zavodu. Tečaj bo brezplačen pod pogojem, da tečajniki prispevajo vsak po 100 kg krompirja in 5 kg fižola. Poleg tega morajo tečajniki prinesti s seboj posteljno opremo in ves potrebni pribor.
Med tečajem ali ob zaključku uprava po možnosti organizirala krajši ali daljši poučni izlet za tečajnike.
Ante Flego
še bolj pojačati, v njihov krog priteg niti prav vse zdrave sile, zato smo pristopili k formiranju ljudsko prosvetnih svetov. Da je bila ta pot popolnoma pravilna, je pokazala konferenca vseh prosvetnih delavcev iz območja tukajšnjega okraja 11. maja 1947 v II- Bistrici. Dvorana je bila lop° okrašena s primernimi parolami in simbolom.
Po načelnem referatu o nalogah kulturnega prosvetnega dela na vasi v okviru petletnega gospodarskega plana in po koreferatu, ki je pokazal smernice za bodoče delo ljudsko prosvetnih svetov na vasi, so delegati iznašali svoje želje, dosedanje delo in probleme po posameznih krajih.
Glavne njihove misli so: Hočemo kvalitetnih prireditev, zato povevod-je, kulturni delavci in učitelji, pridite med nas, živite med nami! Hočemo prireditve, na katerih se bo naša mladina vzgajala v borbenem duhu, zato smo sklenili, da bomo plesne prireditve, katere nudijo samo trenuten užitek, skrčili na minimum. Sklenili smo tudi, da bomo posamezne primere nepismenosti odpravili z ustanavl jali jem analfabetskih tečajev oziroma z individualnim učenjem posameznikov- — Vsem strokovnjakom, ki še mogoče stoje danes pri naših naporih ob strani, pa bomo pokazali naš silen polet in jim z našim delom dokazali, da je njihovo stališče zmotno. Še je napak pri našem delu, še so med nami redki ljudje, ki si laste monopol nad prireditvami, toda naš sklep je trden fn neomajen, pri našem kulturno prosvetnem delu so nam vodnik samo načela OF. Da bo naše delo čim bolj kvalitetno, zato bomo priredili v jeseni krajše tečaje v šminkanju, režiranju in izobraževali naše pevovodje. Posamezni ljudsko prosvetni sveti pa bodo tekmovali med seboj v čim boljših kvalitetnih prireditvah-
Tudi o naši šoli so je pogovorili na konferenci, naša slovenska šola je danes last vsakogar, kar bo ostala tudi v bodoče. Prav posebno pažnjo bomo posvetili AFZ organizaciji na vasi in tudi to organizacijo kulturno prosvetno zaktivizirali.
Po nadaljnji živahni debati, v kateri so nanizali še mnogo problemov in prinesli še mnogo zaključkov, se je konfernca zaključila s silno voljo vseh, da čim prej vzgojimo po Titovih besedah človeka z jasnim pogledom in dvignjenim čelom.
Konferenca je pojasnila mnogo nejasnosti na terenu, s pomočjo in signalizacijo vseh delegatov pa je utrdila potrebo enotnosti dela pri vseh ljudsko prosvetnih svetih-
Mihevc Jože.
Pripravimo se na
»Teden matere in otroha“ od L do 8. junija
Prvi teden v mesecu juniju je v vsej Jugoslaviji posvečen naši materi in otroku. Namen tega tedna je, široko popularizirati in izpopolniti socialno zdravstoeno zaščito ter vzgojo otrok, obenem pa da zanest socialne odgovornosti do otrok, predvsem do sirot padlih borcev, prodre čim globlje v naše ljudstvo. Vsak posamezni dan tega tedna ima svoj poseben namen in nosi svoj naziv.
Prvi dan v tednu je namenjen socialni zaščiti mladine. F vseh KLO in masovnih organizacijah bodo o tem dnevu predavanja o socialnem skrbstvu in pomoči RK ter o odprti zaščiti in nalogah obiskovalk. Krajevni ljudski odbori bodo sprejemali nove prijave obiskovalk, jih uvajali o delo, sprejemali nove prijave rejnikov in sklicevali sestanke z njimi. Vršile se bodo tudi prireditve o korist socialno ogrožene mladine. Naloga vseh organizacij je, da ta dan popularizirajo med ljudstvom literaturo o socialni zaščiti mladine.
2. junij je namenjen mladini v šoli in strokovni izobrazbi. V preda-Vanjih, ki so namenjena zlasti šolski mladini in staršem, borio podane smernice o vzgojnem delu s predšolsko in šolsko mladino. 1 a dan bo obenem pregled nešolane šoloobvezne mladine ter bo izvedena akcija za šolanje Vršil se bo pregled nezaposlene šole proste mladine. V krajevnih ljudskih odborih in mestnih centrih pa bodo izvedene akcije za prijavljanje in sprejemanje nezaposlenih, sirot o produkcijo.
Zdravstveni zaščiti otrok in mladine je namenjen tretji dan o »7 ednu matere in otroka*. Vršila se bodo zdravstvena predavanja. V šolah bodo ta dan govorili o higieni otrok in mladine.
Četrti dan v »Tednu matere in otroka« je dan partizanskih sirot. Po krajevnih ljudskih odborih in mestnih centrih bodo ta dan obdarovali partizanske sirote. Predavanja o preskrbi partizanskih sirot in dolžnosti ljudskih množic do njih bodo združena z množičnimi obiski grobov padlih borcev in talcev. V oseh večjih centrih bodo kulturne prireditve za partizanske sirote in njihove rejnike.
Materinski dan je peti dan v »Tednu matere in otroka«. Organizacije AFt bodo ta dan obiskale partizanske vdooe-matere in jih obdarovale. Sprejemale bodo tudi nove obveznosti o pomoči partizanskim vdovam in materam s številnimi otroki. Kulturno-prosvetne prireditve tega dneva so zlasti namenjene materam in vdovam.
6. junij je dan počitniških kolonij. Vsa vodstva lanskih počitniških kolonij bodo ta dan pregledala uspehe lanskih počitniških kolonij, pregledala poročila o načrtih in izvršenih pripravah za nove počitniške kolonije ter organizirala akcijo za primerno opremo otrok, ki bodo odšli o počitniške kolonije in na letovanja.
Dan patronatov je sedmi dan v »Tednu matere in otroka«. Ta dan bodo delovni odbori patronatov položili račune o izvršenem delu v letu 194? in sprejeli nove obveze za bodoče. Množične organizacije bodo prevzele patronate nad novimi domovi in počitniškimi kolonijami ter izdelale delovne načrte. Člani patronatov pa bodo obiskali domove in priredili za oskrbovance mitinge, gledališke predstave in obdarovali oskrbovance.
Zadnji dan v »Tednu matere in otroka« je pionirski dan. Pionirji
bodo obiskali mladinske ustanove, priredili izlete, pregledali tvoje vrste in imeli pionirske prireditve.
Priprave za teden matere in otroka v Postojnskem okraju
PROSVETNI SINDIKALISTI Z GRGARSKEGA PRISTOPAJO K DELU
15. maja se je vršil v Čepovanu sindikalni sestanek prosvetnih delavcev grgarskega sektorja, kjer se .je reorganizirala podružnica prosvetnih delavcev v smislu sklepa I- kongresa ZPDN. Prisotni tovariši, ki delajo na prosvetnem področju v okrajnem merilu, so podali referate, ki naj bi pomagali k izboljšanju organizacijskega in splošno vzgojnega dela po terenu-V referatu o splošnih nalogah prosvetnega dela danes in o pomenu sindikata so vsi prisotni razumeli politične in gospodarske naloge vsega vzgojnega dela v zvezi s petletnim planom, ki ga bomo morali izvajati kultuirni delavci prav tako kot vsi ostali. Diskusija učiteljev je kmalu dokazala, da se naši ljudski učitelji že bavijo z vsemi problemi v^ kraju, kjer so nameščeni, in da tudi že konkretno pristopajo k delu pri vzgoji ljudskih uinuiV.
S silnim zanimanjem so vsi sledili drugemu referatu, ki je pojasnjeval organizacijske oblike in spremembe, ki bodo lahko mnogo pripomogle k izvajanju plana na prosvetnem področju.
Z volitvami, ki so bile na sestanku izvedene in kjer je bil soglasno izmoljen predlagani odbor, je postavljena organizacijska podlaga prosvetne sindikalne podružnice.
Po konkretnih nalogah v zvezi z organiziranjem pionirskega dneva, nastopa na fizkulturnem okrajnem zletu, s sodelovanjem pri »Tednu matere in otroka« je bil zaključen sestanek-
Prosvetni sindikati so se razšli v trdni veri in s trdnim sklepom, da bodo z vsem svojim delovanjem na prosvetnem področju sodelovali v prevzgoji ljudskih množic pri izvajanju petletk«-
Kulturno-prosvetno delo v Bazoviški brigadi
II. primorska mladinska delovna brigada »Bazoviška« na progi Šamac-Sara-jevo, hi deda na 35. dionici, približno 10 km severno od Zenice, je imela v zadnjem času skupno z novodošlo II. slovensko brigado »Tehnika in šport« dve uspeli prireditvi. Dne 9. maja je bila proslava Dneva zmage. Po himni »Hej Slovani« je govoril komandant II. primorske brigade, nato so recitirali trije brigadirji iz obeh brigad. Nastopil je s štirimi pesmimi mešani zbor II. primorske »Bazoviške« brigade, ki šteje 70 članov. Zapeli so Venturijevo »Bazoviško«, Hajdrihovo »Prvomajsko«, Pregljevo »Mlado gardo« in Gubčevo »Pesem o svobodi«.
Dne 10. t. m. ob 71. obletnici rojstva
Ivana Cankarja sta obe brigadi imeli skupni taborni ogenj, ki je bil posvečen spominu največjega slovenskega pisale Ija. Za uvod in za konec je zapel žen siki zbor II. primorske brigade, ki šteje 36 članic, glavni del sporeda pa je obsegal spominski govor o Ivanu Cankar-ju.med katerim so posamezni brigadirji brali odlomke iz njegovih del, tako iz članka »Kako sem poslal socialist«, iz »Dunajskih večerov«, dva brigadirja pa sta brala razgovor med hlapcem Jernejem in sodnikom.
Sedaj pripravlja II. primorska brigada večjo kulturno-prosvetno prireditev, s katero bo gostovala v bližnjih vaseh in pri brigadah v Vranduku.
Skorja Ivan.
Za uspešno izvedbo »Tedna matere in otroka«, ki se bo vsepovsod vršil, se je pri 0IL0 v Postojni ustanovil iniciativni odbor, ki je prevzel organizacijo v svoje roke na svojem prvem sestanku, ki je bil dne 19. maja. Člani odbora so si na prvem sestanku zadali za nalogo, da bodo v teku nekaj dni obiskali vse KLO in masovne organizacije ter pregledali, kako se vršijo priprave.
Med pionirsko organizacijo, kakor tudi med samimi pionirji, vlada veliko zanimanje in si tudi naši najmlajši postavljajo obveze in največ pažnje posvečajo zboljšanju učnih uspehov v šoli. Za to je izkazal največ zanimanja odred na gimnaziji v Postojni in pri nekaterih pionirjih se že opaža vidno zboljšanje. Konkretne obveze si je postavil odred na Razdrtem, ki je tudi napovedal tekmovanje vasi Veliko Ubeljsko. V prostorih gimnazije se bo vršila razstava, kjer bodo razstavljali vsi odredi okraja.
V teku »tedna« se bo temeljito pripravilo otroke, ki bodo odpotovali na letovanja in v počitniške kolonije. V tem smislu so tudi pristopili na delo na odseku za socialno skrbstvo in zdravstvo ter so postavili odbor za počitniške kolonije. Iz našega okraja bo odpotovalo okrog 250 otrok, ki so bolezensko ogroženi- Vršijo se zdravniški pregledi, in sicer je bilo pregledanih v Postojni 30 otrok in v Belskem 30 iz vasi Belsko, Predjama, Bukovje, Gorenje, Strmca in Studenc. Letovanje otrok se bo vršilo tudi v okrajnem merilu, in sicer v Korotanu, za katero so že priprave v teku. Patronat, ki bo v »tednu« postavljen, bo zajel vasi območja KLO Prestranek in Hruševje ter patronat v Postojni, katerega naloga bo skrbeti za tiste otroke, za katere bo prehodna točka Postojna.
Pri tem ima veliko nalogo organizacija AFŽ. ki je sklicala pred kratkim konferenco obiskovalk, katerih delo mo-
Mladina »Bazoviške brigade« pri učenju
ra oživeti v pripravah. Veliko pažnjo bodo polagale na vse otroke in ne bodo nobenega prezrle. Žene iz Št. Petra so sklenile, da bodo postavile za najmlajše »dom igre in dela«, ker ravno v tem območju je mnogo staršev zaposlenih v tovarni vezanih plošč, katerih nedorasli otroci so največkrat prepuščeni brez varstva, in so se tudi že dogodile nekatere nesreče vsled tega. Dosedanje delo obiskovalk je bilo omejeno, z novimi smernicami pa se bodo tesno povezale ljudskimi odbori, s katerimi bo bolj uspešno sodelovanje kot do sedaj.
Žene bodo oskrbele revne otroke s potrebno obleko, in sicer tiste, ki bodo odpotovali v kolonije. Važnost tega co razumele žene iz Št. Petra na Krasu in so zaprosile za nakazilo pri 0IL0 v Postojni ter nabavile blago, iz katerega bodo sešile oblekce. V Strmci pa so se žene na svojem rednem sestanku pomenile in prišle do zaključka, da so potrebni počitniških kolonij Magajna Tončka, Jurca Ivanka in Simšič Stanislav ter so jih tudi predlagale odboru za počitniške kolonije.
Ker je vsak dan v »tednu« določen svojemu namenu, se bo v manjših krajih po več predavani združilo v eno samo, prav tako tudi kultumo-prosvetni programi. Množično bodo obiskali v »tednu« sirote v domu Toneta Tomšiča v Št. Petru na Krasu, katere bodo žene tudi obdarile. V domu se pionirji pri-pravijaijo na kulturno prireditev.
Ob zaključku »tedna«, na dan 8. junija, bo okrajno zborovanje pionirjev v Postojni in se bo vršil defile, na katerem bodo pokazali udejstvovanje na kulturno-prosvetnem polju, prikazali bodo učne uspehe in napredek organizacije v grafikonih. Pridno se pripravlja tudi letalsko društvo s sedežem v Postojni, ki vzbuja veliko zanimanje prav med najmlajšimi.	Majcen Vita.
V SV. ANTONU PRI KOPRU BODO ODPRLI OTROŠKI VRTEC
Pri nas se vršijo priprave za otvoritev otroškega vrtca. Pred dnevi je prišla v vas vzgojiteljica, poslana od naših okrajnih šolskih oblasti. Po raznih krajih našega šolskega okoliša smo že popisali precejšnje število malih otrok, ki se z velikim navdušenjem pripravljajo
za obiskovanje novega otroškega vrtca. Pouk za naše pionirčke se bo vršil v občinskem šolskem poslopju. Naše mamice so zelo hvaležne ljudski oblasti, ki tako skrbi za vzgojo njihovih otrok.
Kovačič Vesna.
KAKO SE RO VRŠIL »TEDEN MATERE IN OTROKA« V IDRIJSKEM OKRAJU
Za teden matere in otroka v našem okraju se je napravil sledeči načrt: 1. junija bo izlet v bolnišnico Franjo; tega izleta se bodo udeležile skupine in vasi, ki še niso obiskale te bolnišnice; druge skupine pa bodo obiskale grobove padlih borcev. Zvečer bodo po vseh šolah predavanja o vzgojnih vprašanjih, in sicer bodo konkretno povezana z delom na vasi, tako da se bodo s tem tudi odpravljale napake. Predavalo se bo o možnosti vzgoje otrok, mladine v FLRJ ter o zaščiti matere in otroka. Ta dan se bodo tudi obnovili vsi stenčasl, in sicer tako, da bodo govorili o današnjih nalogah pri izvedbi plana.
2. junija bo sestanek vseh obiskovalk in rednikov v več centrih. Zvečer se bo v Idriji predvajal mladinski film.
3.	junija bo zdravniško predavanje po centrih Idrija, Cerkno, Cmi vrh in Bukovo.
4.	junija se bo vršil obisk vseh partizanskih otrok in sirot.
5.	junija se pripravljajo prireditve na vseh prosvetnih svetih in se vrši tekmovanje, kateri prosvetni svet bo najbolje to izvedel.
6.	junija bo razstava, ki jo pripravljata oba dijaška domova in pionirski odred.
7.	junija se bo vršil sestanek vseh patronatov za dijaške domove, kjer bodo dali vsak svoje obveze.
8.	junija bo pionirski dan, ki ga pripravlja mladinska organizacija-
f F I Z K U LT U R A |
F zkulturni nastop Gorsškega okraj a
Trdna in neomajna je volja mladine Goriškega okraja v borbi za izgraditev naše prve petletke. Vkl jučena je v delo na progi Sam a c-Sa raj evo, pri regulaciji Lijaka, v pripravah za III. kongres L MS ustvarja in gradi. Da pa bo vse te velike cilje mogla doseči, mora biti pripravljena duševno in telesno. Zdrav duh pa zahteva snažno in odporno telo.
V borbi za dosego tega cilja je danes mladina Ctbrišikega Okraja pretežno vključena v fiakulturo. Delo na tem polju ne sme izostati. Sedaj ko se približuje 1. junij, se mladinci in mladinke, kakor tudi naši najmlajši pionirji dobro zavedajo, da morajo pokazati to, kar so
se tekom mesecev naučili. Učitelji pridno vadijo pionirje, da jih pripeljejo ta dan pripravljene na telovadišče. Nastop 1. junija v Ajdovščini bo pokazal pravilno pot današnje iiakulture, ki ima namen vzgajati ljudi, ki bodo kos borbi, ki nas čaka na gospodarskem polju. Več kot tisoč telovadcev, od teh približno 800 mladink, preko 400 mladincev in večje število pionirjev bo ta dan manifestiralo. S prostimi vajami, lahkoatletskimi tekmami in nogometno tekmo bodo prav gotovo zadovoljili vsakega gledalca, saj se pridno pripravljajo. Poglejmo 1. junija vsi našo mladino, kaj zna in kaj je njen cilj!
DRUGI PLANINSKI TABOR NA NANOSU
Planinska skupina fizkultumega društva Vipava organizira v nedeljo, dne 25. t. m., na rojstni dan maršala Tita, II. planinski tabor na Nanosu pri planinski koči Blažon.
S slovesnim praznovanjem bo ta tabor manifestacija neupogljive volje, da bomo dosegli postavljene cilje. Svobodui Nanos vabi planince, da bodo videli tisti del Julijske krajine, kjer je preživel
toliko težkih dni naš narodni heroj Vojko. Strnjeni v okrilju skalnega Nanosa bomo nabrali novih moči za še uspešnejše delo pri izvedbi naše prve petletke.
Pohitimo ta dan na Nanos, da proslavimo rojstni dan našega maršala Tita! Dohod na mesto je možen s kamioni preko Sanabora. Slavnostna otvoritev tabora bo oib 11. uri dopoldne.
USPEHI TROMESEČNEGA TEKMOVANJA NA BOVŠKEM
ŠPORTNO LETALSKO DRUŠTVO V POSTOJNI VZGAJA BODOČE PILOTE
Uspešno delujejo letalsko modelarski krožki v Postojnskem okraju, kljub vsem težavam, ki jih doletijo pri njihovem delu. Delavnico imajo v Postojni. Opremljena je e vsem potrebnim orodjem, kar je predvsem zasluga samih članov, ki so si samoiniciativno organizirali potrebno orodje. Dokaz nam bo to, če pogledamo nazaj v Parado dela, katera se je vršila 1. maja v Postojni. Modelarji so si zadali sklep, da bodo tudi oni paradirali s 5 modeli; sklep so izvršili in celo prekoračili. V Postojni so tudi ustanovljeni v osnovni šoli in v gimnaziji pionirski modelarski krožki, ki delujejo uspešno. Svoje uspehe bodo pokazali 8. junija, ko
se bo proslavljal pionirski dan.
Naši letalsko-modelarski krožki stremijo za čimbolj množično vzgojo letalskih kadrov; strokovnjakov, pilotov in konstrukterjev za naše športno letalstvo, za letalski promet, za našo mlado letalsko industrijo, kakor tudi za naše vojno letalstvo-
Športno letalsko društvo vzgaja v svojih članih ljubezen do naše ljudske države, do službe v letalstvu v JA, vzgaja jih v borbenem duhu za čuvanje pridobitev osvobodilnega boja ter razvija njih sposobnost za ustvarjailno delo, za čim hitrejšo izgradnjo naše dežele.
Vovk Edvard.
DOPISI POGOVOR Z DOPISNIKI
Poglejmo, kaj ose so nam pisali o zadnjih dneh naši dopisniki! Tovariš Adamič iz Goriškega sporoča, da se je zadnji čas zelo povečal doiok učencev o gradbeno stroko. Pionirji iz Ledin, Govejka in Vrsnika so svečano prodavili obletnico zmage; zbrani o treh odredih so šli na izlet o Ljubljano, izvedli pa so tudi Titovo štafeto na 12 km dolgi progi. Ob ?1 letnici pisatelja Ivana Cankarja se je vršilo v Ilirski Bistrici predavanje v okviru ljudske univerze. Ljudstvo je bilo s predavanjem zelo zadovoljno in si želi še več takih. Tudi o Lokvi in Kopru so kar najlepše proslavili Cankarjevo obletnico rojstva.
V	vasi Dekani v Istri so sklenili, 'da bodo odslej javno volili kandidate ?a krajevni ljudski odbor, ker bodo v skupni presoji laže izbrali samo najboljše. Vas Šmarje pri Kopru se pripravlja na volitve o krajevni OF odbor. V Marezigah o Istri bo volil stoletni starček Skergat Anton; na volišče ga bo peljal sin, voliti pa hoče za vsako ceno! Skratka, vsa Istra se z velikim navdušenjem pripravlja na volitve, kjer bo svobodno volila za ljudsko oblast.
Iz Samca prejemamo vedno nove in nove dopise. Pred nekaj dneoi je tja prispela na delo brigada >Jožeta Planinca«: in pričela takoj z delom, 'le takoj prve dni so pokazali zelo dobre uspehe. Norma je vsak dan prekoračena, včasih celo za 80%. Mladinci in mladinke so zelo navdušeni nad tamkajšnjim življenjem. Mladinci »Bazoviške« brigade se z velikim zanimanjem udejstvujejo na vseh področjih dela, bodisi pri gradnji kakor tudi pri političnem in kulturno-prosoetnem delu. Pozivajo ose mladince in mladinke, naj se pri novi izmeni številno udeležijo gradnje nove mladinske proge. Iz Doboja nam pišejo, da je mnogo prispevala v tekmovanju za udarno brigado Ilirska četa.
V	l'-"bi 7.;< 'edbn petletnega plana
se odpravlja mladina postojnskega okraja na III. kongres LMS. Mladina iz Idrije piše, da so vajenci po uspešnem zaključnem tečaju na splošni obrtni šoli v Idriji šli na ekskurzijo n Slovenijo. Obiskali so Ljubljano, Kranj, Jesenice in Bled. Pred odhodom sta jim mestna in rudarska mladina podarili spominski album. Mladina iz Pod-graje in 'Zabič je kljub celodneouemu napornemu delu slovesno proslavila 9. maj, praznik zmage.
Iz Benečije nam pišejo, da so iz Jevščka pregnali fašistična izzivače, ki so hoteli preprečiti praznovanje ljudskega praznika. Ljudstvo jz Kobarida je ogorčeno napram 'IVU, ki dovoljuje nenačrtno izsekavanje gozdov, kar povzroča mnogo škode narodnemu gospodarstvu. Vas Dekani iz Istre poroča, da je civilna policija zadnje dni aretirala bivšega partizana tovariša Prinčiča Srečka. Ljudstvo iz njegove vasi je profi temu ogorčeno protestiralo.
Med drugim smo prejeli tudi dopis tovarišice Mikuž Irene iz Ožel jaka, ki pravi, da je treba polagati več pažnje za fizkulturo in za vežbanje prostih vaj, kakor tudi pravilnega korakanja, ker se je pokazalo na dan 1. maja, da mladinci in mladinke še od daleč ne
Dne 9. maja so na Bovškem slavnostno zaključili trimesečno »prvomajsko« tekmovanje in ob isti priliki tudi proslavili drugo obletnico zmage nad nacifašizmom. Zborovanju v Bovcu je prisostvovala številna množica iz vseh bovških okrajev. Dvorana je bila pre-nabita, da bi vsi mogli prisostvovati sporedu slavnosti-
Nastop pevskega in tamburaškega zbora iz Loga pod Mangartom je kar presenetil vse navzoče. Saj sta baš v trimesečnem tekmovanju toliko napredovala, da so danes domačini lahko ponosni nanju. Ko je tamburaški zbor odigral venček pesmi, ga je občinstvo pozdravilo s tako navdušenimi aplavzi, da je v dvorani vse donelo. Rudarji iz Loga. pod Mangartom so s tem pokazali, da četudi delajo po osem ur na dan pod zemljo, so marsikomu lahko za zgled tudi na prosvetnem področju. Njihovo prosvetno društvo so proglasili za najboljše in ga nagradili s knjigo-
Na zborovanju je bilo podano poročilo o izidu tekmovanja ter so bili nagrajeni in pohvaljeni najbolj zaslužni tekmovalci. Kljub temu, da je bilo na Bovškem v prvih dveh mesecih tekmovanja onemogočeno zaradi nenavadne in hude zime vsako delo na prostem, so vseeno dosegli zadovoljive uspehe. Ljudstvo je spoznalo koristi, ki nam jih donaša načrtno delo, zato ga bo odslej naprej še bolj cenilo in se mu prilagodilo.
Ugotovili so, da je bila obdelana vsa zemlja, tako kot so si kmetje zadali v geslo samega tekmovanja. S skupnim delom so nadalje očistili 11 hektarov pašnikov, jih razširili še za 2 ha, očistili so 600 sadnih dreves, porazdelili med kmeti 36 stotov umetnih gnojil, pognojili 10 ha njiv in 3 ha pašnikov-
Na zadružnem sektorju so pridobili preko 70 novih članov v nabavno prodajno zadrugo, postavili temelj okrajni mizarski zadrugi, nabavili tri krožne žage, dve škropilnici, tri pisalne stroje, kinoapart in razno drugo.
Na obnovitvenem področju so čistili ruševine, pripravili material za gradnjo stavbe za okrajno zadrugo, postavili 800 m dolgo vzpenjačo, po-, pravili ceste in kolovoze in izvršili razna druga dela po vaseh. Delovna brigada, ki je štela 500 ljudi, je izvršila za časa tekmovanja 8998 prostovoljnih delovnih ur.
Najbolje pa je bil izveden načrt kulturno prosvetnega dela. Priredili so 18 kulturnih nastopov, v šestih vaseh so se vršili večerni tečaji, postavljene so bile tri šolske knjižnice, nabavljenih 310 novih knjig, vse prosvetne ustanove so si preskrbele nove zavese za odre, v Logu pod Mangartom so si nabavili klavir, v Žagi harmonij in v Čezsoči radio- Pridobili so 150 novih naročnikov za dnevnike in 250 za tednike. Postavljenih je sedem uredniških odborov za stenčase, priredili so dve konferenci za dopisnike okraja.
Na sindikalnem sektorju pa so imeli štiri sindikalna predavanja in pridobili 166 novih članov. Tudi šport in fizkultura sta zajela ves okoliš. Postavili so smučarsko društvo, vršili sta se dve smučarski tekmi, vaj za prvomajski nastop se je naučilo 60 mladincev, nabavili so razne potrebščine za športne igre in pridobili 25 novih članov za planinsko društvo-
Uspehi trimesečnega tekmovanja so velikega pomena pri dvigu življenjskega stanja na Bovškem in bodo vsekakor v veliko spodbudo za nadaljnje delo, za izvajanje načrtnega gospodarstva, za nadaljnje kulturno udejstvovanje ter za bodoča tekmovanja.
HIGIENSKA RAZSTAVA V GORIŠKEM OKRAJU
Že dva tedna se mudi v našem okraju higienska razstava. Vodita jo dve požrtvovalni zaščitni sestri, ki razlagata razstavljene predmete in imata tudi predavanja iz raznih panog zdravstva in higiene. Obisk je povo-Ijen, edino nujna dela na poljih zadržujejo ljudstvo, da stoodstotno ne moire biti deležno koristi, ki jih razstava prinaša.
Razstava se je najprej mudila štiri dni v Ajdovščini, k-jer jo je obiskalo 5000 ljudi, med njimi organizirano 922 učencev ajdovskih in okoliških šob V Ajdovščini je bilo izvršenih 22 predavanj in razdeljenih brezplačno 850 brošur in 2500 letakov.
Razstava je obiskala nato Vipavo, kjer sta bili dve predavanji in približno 300 obiskovalcev, Št. Vid, kjer sta bili dve predavanji in 230 obiskov. Nato se je podala na Col, kjer pa je
imela samo 3 predavnja s približno 200 poslušalci, ni pa mogla razstaviti zaradi pomanjkanja primernih prostorov, morda tudi zaradi pomanjkanja pravega razumevanja s strani lokalnih oblasti. V Šmarjah jo je obiskalo preko 300 ljudi in poslušalo tri predavanja, istotako v Šempasu- Razstava se je nato podala v bivši grgarski okraj, kjer se je po en dan mudila v Grgarju, v Kalu in Čepovanu. V Kalu je bila udeležba manjša, ker niso krajevni činitelji polagali dovolj važnosti na razstavo in niso ljudstva pravočasno obvestili. Čepovanci so pa kljub temu, da so podobno razstavo že lansko leto videli, prihiteli v velikem številu.
Razstava je v polni meri izpolnila svojo nalogo in prispevala svoj del k dwgu higienskega stanja in zdravstvene prosvete našega ljudstva.
Dr. Marušič Franc.
URADNE OBJAVE
Vpisi v register držav, gospodarskih podjetij
Sedež: II. Bistrica Dan vpisa: 15. 4 1947
Besedilo:	Okrajno gradbeno podjoio»
»Snežnik«, II. Bistrica	,	.
Predmet poslovanja: Izvrševanje in naCr ziranje gradbenih del v okraju II. Bistri«*» Ustanovitelj podjetja: Okrajni ILO, Bistrica
Podjetje zastopa in podpisuje:	O^lajt
Leopold, upravnik; Kače Franc, pomoeni» upravnika, v odsotnosti upravnika.
Sedež: II. Bistrica
Dan vpisa: 30. 4. 1947	_.
Besedilo: Okrajni električni mlin, II. m' strica
Predmet poslovanja: Mletev vseh vrst taric za prebivalstvo v okraju in izven okraja	_ T,
Ustanovitelj podjetja:	Okrajni ILO. «■
Bistrica
Podjetje zastopa in podpisuje:
Rudolf, upravnik mlina.
Saksida
Sedež: II Bistrica Dan vpisa: 30. 4. 1947
Besedilo: »OKAP«
II. Bistrica
Okrajno avtopodjcijtk
Predmet poslovanja: Prevažanje tovornega blaga za potrebo prebivalstva in za el)-novo v okraju II Bistrica in izven okraja-
Ustanovitelj podjetja: Okrajni ILO, D-Bistrica	. .
Podjetje zastopa in podpisuje: ZalesjaK Anton, direktor.
h
Sedež: II Bistrica
Dan vpisa: 30. 4. 1947
Besedilo: Okrajna mehanična delavnica-II. Bistrica
Predmet poslovanja: popravilo dvokoles, motornih koles, luksuznih avtomobilov z» okraj in izven okraja-
Ustanovitelj podjetja:	Okrajni ILO, U-
Bistrica
Podjetje zastopa in podpisuje:
Alojz, upravnik.
Žibcrnik
Sedež: II Bistrica Dan vpisa: 30. 4. 1947 Besedilo: Okrajni kamnolom. II. Bistrica Predmet poslovanja:	Izdelava peska,
drobca, gramoza in kamenja za potrebe ob-in potrošnike v okraju in izvoa
nove okraja
Ustanovitelj podjetja:	Okrajni
Bistrica
Podjetje zastopa in Kudolf, upravnik.
podpisuje:
ILO, D-
Saksid»
Sedež: II Bistrica
Dan vpisa: 30. 4. 1947	.
Besedilo: Okrajna trgovina železnice, D-Bistrica
Predmet poslovanja: Oskrbovati prebivat’ stvo okraja z železnino vseh vrst, poljedelskim orodjem, steklom, porcelanom, kuhinjsko posodo, električnim materialom za notranje inštalacije itd.	,,
----=..14 — »4.44.. okrajni ILO. D-
Ustanovitelj podjetja:
Bistrica
Podjetje zastopa in podpisuje: Joško, upravnik
BubniiS
Okrajni ILO II. Bistrica, odsek za financei
Objava
kot prvo nalogo. Naša mladina, ki bo v kratkem začela z delom za regulacijo Lijaka v našem okraju, bo dobila po sklepu seje vso pomoč. Organizacija žena si je postavila obvezo, da zaposli tam 150 žena. Ob razpravljanju gfede delovne sile je celoten IO uvidel po-
PRVA SEJA NOVO IZVOLJENEGA IZVRŠNEGA ODBORA 0F
ZA GORIŠKO
Na seji, ki je bila polnoštevilno za-1 kraje Jugoslavi je. Naslednji sklep gle-stopana, jp bil na dnevnem redu re- ' * ferat o petletnem planu. Sekretar okrajnega odbora OF za Goriško, tovariš Albin Dujc, je v svojem referatu jasno nakazal vse naloge, ki jih imamo pred seboj, ter izpopolnil sklepe plenuma OF. Seja je v živahni in plodonosni diskusiji, ki je privedla do važnih in nujnih zaključkov, obdelala vse sklepe, sprejete na plenumu OF za Goriško.
Ker je odkup sadja naša prva in najaktualnejša naloga, se je po daljšem razpravljanju sklenilo, da se bo na masovnih sestankih razkrinkavalo vsakogar, ki bi s svojim špekulanh-stvom hotel škoditi našim kmetom pri odkupu sadja. Skrb za dobro opremljene zbiralne baze, za nameščanje do-
Vas Suhorje v Ilirski Bistrici je ob priliki pete obletnice smrti prvih treh talcev darovala 1300 lir RKS za sirote. Okrajni odbor RKS Ilirska Bistrica se jim najtopleje zahvaljuje.
Tovariši dopisniki! Že o zadnjem pogovoru smo omenili, kakšni dopisi so sedaj predvsem zaželeni za naš ljudski tisk: o uspehih o tovarnah, o gradnjah, o načrtnem delu na vaseh, o vzgoji, pa tudi o raznih napakah, skratka, o tem, kako ljudstvo izvršuje petletko. Tudi sedaj, ko »Primorska borba« preneha izhajati, dopisujte še naprej v naše osrednje časopise; tako se bomo še bolj trdno povezali o enotno, skupno domovino — Titovo Jugoslavijo!
Uredništvo
NAPREDEK MIZARSKE DELAVNICE V ČEPOVANU
Obnovitvena zadruga v Čepovanu fma v svpjem okviru tudi mizarsko delavnico, ki ee bavi z izdelovanjem oken in vrat za obnovo. Delavnica je opremljena z dvema kombiniranima strojema, katera so delavci še spopol-nili s tehničnimi pripomočki, ki omogočajo hitrejšo in preciznejšo izdelavo okenskih okvirjev in vrat ter drugega za 13 poslopij. Delavnica ima do-
bre pogoje za nadaljnji razvoj ter je v bližini gozda. Sedaj so v teku priprave za postavitev novega transformatorja, ki bo dobavljal več električne energije, da bo delavnica obratovala še z večjo kapaciteto. Delavci kažejo veliko voljo do dela in napredka obrata, da bi tako čim več pripomogli za obnovo-
BRIGADA »JOŽETA PLANINCA«
JE PREKORAČILA ZA 46.93°/o PRVO OBVEZO
V X. deonici II. sekcije delajo mladinci iz Julijske Krajine, brigadirji I. goriško delovne brigade »Jožeta Planinca«. Prav tako kakor vse doslej v borbi za svobodo tudi sedaj dokazu jejo visoko zavest primorskega ljudstva in svojo neuklonljivo voljo do dela v novi Jugoslaviji- Na svoji prvi brigadni konferenci so si zadali obvezo, da bodo osemdnevno delovno nalogo — 2240 kub. m zemlje — skopali,
zvozili in nabili v nasip v sedmih dneh. Z visokim delovnim elanom in močho razvitim tekmovanjem pa so svojo obvezo izvršili v štirih dneh in dveh urah in jo tako prekoračili za 46.93%. Svoje delo so mladinci izvršili v zavesti, da je tudi to udarec za tiste, ki so pripravili krivično razmejitev Julijske krajine. Mi pa si bomo boljše življenje ustvarili v gospodarsko močni Titovi Jugoslaviji- Žvan
trebo po tem, da pomaga pri vzpodbujanju mladine za vstop v vajeniška mesta v gradbeni stroki, ter pri pritegnitvi čim več delovne sile iz pasivnih gorskih vasi na gradnjo v druge
de obnove in gradenj dokazuje, da se IO OF zaveda svojih dolžnosti: OF na vasi bo morala mobilizirati delovne sile, da se bo realiziral sklep okrajnega plenuma OF v tem,. ristijo dobljeno investicije s povečanjem teh na štirikratno vrednost. Diskusija o zadružništvu je zelo zajela vse prisotne in privedla do ponovnih važnih sklepov. Do prihodnje seje se je IO OF obvezal, da bo izvedena decentralizacija Naproz. Vse te sklepe pa bo spremljala vzgoja ljudskih množic, ki jo bo načrtno s pomočjo IO OF izvajal okrajni prosvetni odsek potom sindikata ter krajevnih prosvetnih svetov. Zato se bodo morali organizirati prosvetni sveti prav povsod, kjer ji'h še ni.
Tov. sekretar je v zaključnih besedah opozoril na takošnje pristopanje k izvajanju vseh sklepov, ki nam morajo služiti kot program v bližnjih dneh, ko se bo vršilo zasedanje okrajne skupščine. Vsa seja je s svojimi sklepi in diskusijo samo že zagotovila uspeh našega dela v načrtnem gospodarstvu.
Na seji IO OF je bila izrečena pohvala tovarišu Kraigherju Ivanu, referentu za gradnje in obnovo pri ILO, zaradi požrtvovalnega dela v izvajanju plana.
TOVARIŠU MIRKU V SLOVO
Pri izvrševanju svoje službe se je smrtno ponesrečil požrtvovalni in odločni borec tov. Mirko Marušič. Bil je med onimi, ki so že leta 1941 stopili v vrste OF ter je kot požrtvovalen aktivist vršil organizirano delo med našim ljudstvom. Zaradi izdajstva je prišel med borbo v goriške zapore, kjer je bil od fašističnih krvnikov strahotno mučen, da bi izsilili iz njega priznanje, a je to težko preizkušnjo možato prestal. Po kapitulaciji Italije je pobegnil in se vrnil na delo, kjer je postal najprej član okrožnega komiteja KPS za Kras, nato pa je bil dodeljen k okrožni narodni zaščiti, po kapitaluciji Nemčije pa je bil postavljen za podnačelnika narodne zaščite v Gorici. Pozneje je bil odpoklican v Idrijo, kjer je nastopil služim načelnika Narodne milice in kjer je ostal do smrti.
Njegovo truplo je bilo prepeljano v domači kraj Opatje selo, kjer je bil tudi pokopan. Veličastni pogreb je pričal, kako ljudstvo ljubi svoje borce za svobodo. Pogreba se je udeležilo nad 1500 ljudi, častna četa in oficirji JA z vojaško godbo, krajevna ZPP in vse množične organizacije. Pri odprtem grobu je izpregovoril njegov tovariš, nato zastopnik vojske, vojaška godba je zaigrala žalostinko, a častna
četa JA je izstrelila častno salvo. Na grob je bilo položenih veliko vencev.
S težko bolestjo smo se poslavljali od prerano umrlega borca s prisego v srcu, da bomo nadaljevali od njega započeto delo, dokler ne bo v celoti izveden program OF. Najbolj se bomo oddolžili spomine predragega tovariša Mirka, da bomo po priključitvi k FLRJ vložili vse sile za popolno izvedbo petletnega gospodarskega načrta-
Borcu-junaku slava!
V	VIPAVSKIH BOROVIH GOZDOVIH SO PRIČELI
SM0LARITI
V	vipavskih borovih gozdovili so pričeli smolariti. Ta poskus bo brez dvoma pokazal gospodarske koristi, ki jih donaša bor, ki poleg drugih koristi daje tudi še smolo za industrijske svirhe. V Vipavi smolarijo krog 5000 borovcev. Smoralijo se le tista drevesa, ki so v kratki dobi namenjena za posek. Na goriškem Krasu je precej gozdov borovca, ki je že zrel za poseko- Predvideno je, dà se bo na novih posekih nadomestilo bor z boljšo vrsto.
N« izredni skupščini delničarjev »Tržask® zavarovalnice« d. d. v Kopru, ki je bil» dne 16. maja t. L, je bilo sklenjeno, da s® poviša družbina Klavnica od dosedanjih milijonov na 70 milijonov lir z izdaj® 60.000 novih poimea*kih delnic v nominalni vrednosti 1000 lir.
V	smislu člena 12. statuta imajo dosedanji delničarji opcijsko pravico do d'-0'' tretjin novo izdanih delnic in sicer vsa» delničar v razmerju dosedaj posedovanin delnic.
V	»vezi s tem poziva Upravni svet Tržaške zavarovalnice d. d. v Kopru, da uve* ijavijo dosedanji delničarji v statutu jun zajamčeno opcijsko pravico v roku 15 dat od dneva objave, ker se bo sicer sina’ tralo, da so se odpovedali svojih pravi?-
Delnice, za katere se bo izvajala opcij’ ska pravica, kakpr tudi ostala tretjina delnic, bodo predane novim delničarjem v javni prodaji, ki bo zaključena 20 dni po ob’ javi.
Podpisovanje delnic bo izključno na sedežu Tržaške zavarovalnice v Kopru. Vsa* delničar mora plačati ob podpisu delni? najmanj tri desetine nominalne vrednost* podpisanih delnic. Ostalih sedem desetin pa mora plačati najkasneje v 15 dneh P®
d. d-
podpisu. Ul
pravni svet Tržaške zavarovalnice v Kopru.
Objava
Na izredni skupščini delničarjev Istrsko banko d. d. v Kopru, ki se je vršila dn« 3 .aprili} M47 je bilo sklonjeno, da se P®1 viša družbina plavnica od dosedanjih milijonov na 100 milijonov lir z izdaj® 80.000 novih poimenskih delnic v nominalo*
vrednosti 1000 lir.
V smislu člena 14 družbinepa statuta imajo dosedanji delničarji opcijsko pravico do dveh tretjin novoizdanih delnic In sic®" vsak delničar v razmerju dosedaj poseuo-vanih delnic.
Glede nato poziva Upravni svet IstrsK* banke d. d. v Kopru, da uveljavijo d®3?« danji delničarji svojo pravico v roku *® dni od dneva objave, ker se bo sice* smatralo, da so so odpovedali svoji PrB' vici.	,
Delnice, zn katere so ni izvajala oP?1!” ska pravica, kakor tudi ostala tretjina d®*" nio. bodo prodano novim delničarjem J javni prodaji, ki bo zaključena dvajse* dni po objavi.
Podpisovanje delnic bo izključno na s?" dežu Istrske banko d. d. v Kopru. Vsa* delničar mora plačati ob podpisu dolnj® najmanj tri desetino nominalno vrednost* podpisanih delnic. Ostalih sodem deset**} mora plačati najkasneje v roku 15 dn* po podpisu.
Upravni svet Istrske banke d. d. v Kop1,11
Objava fuzije
Na podlaci zaključka izredno skupš5'n® Pokrajinskega knictljskeita udruženja ’ Kopru dno 23. februarja t. 1. je izvršen» fuzija Pokrajinskega kmetijskega udruž®" nja v Kopru z Okrajno gospodarsko za-di-ugo v Kopru. Pozivajo so vsi upniki, o» prijavijo svoje terjatve do 23. junija t. *• Uprava Pokrajinskega kmetijskega udruženja v Ko
kopru
IZGUBLJENO
Tov. Stokolj Ivan Iz Vel. Žabelj St. OTj je izgubil osebno Izkaznico in denarnip® izdano od blv. Vipavskega okraja. P*’0' glaša jo za neveljavno.	.,
Tov. Hvalica Marija, roj. 20. 8. 1928, bl; vajoča Osolnlca št. 114, Srednjo, okr. Kar*»1 ob Soči, jo izgubila osebno izkaznico, *z' dano od notranje upravo MLO za Goriš»® tor jo s tem proglaša za neveljavno. n Tov. Erzetiču Severinu, šoferju, Ok. INOy za Goriško, je bila ukradena osebna *",’ kazniea izdana od ZVU v Fari ob So®* št. 173374. Proglaša jo za neveljavno.
Tov. Pirjevec Benedikt Iz Lokavca 58,.3® Izgubil osebno izkaznico št 6484, izkazu*®® OF, sindikalno knjižico št. 13.188 In Sofcf' sko knjižico v Prestranku dno 16. 4. Navedene dokumente proglašamo za n®'0'
Repič Jurij iz Zupuž št. 49, jo iWUlt,iJ osebno izkaznico In izkaznico OF, izdan* od MLO Ajdovščina, Proglašamo jih z8 neveljavni.
»Priiiiotak« L»vil>tu izli u J a leUuusku t Ajdovščini. — bi cjujo uicumaki odbor.