/»oSitn?™« plačana ▼ jrotovfni. Leto XIV. štev. 40 LJubljana, Četrtek 16. februarja 1933 Cena Dlf 2.— Upravmatvu: i«juOl)aatt. K.ttatijeva ulica b - ieietou St 3122 3123. 3124 3123 3126 Lnseratn' oddelek: Ljubljana. Selen-D u rsjova ul i - T»L 3492. 2492 Podružnica Maribor: GosposKa ulica 5tev 11 — Teletoci št 2455. Podružnica Celje: K.ocenova ulica št 2 — Teleton št 190 Račun pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11842 Praca čisio 78.180. VV'er St I0S ">41 Svet brez avtoritete Še nista miniia dva meseca letošnjega leta in že se jasno kaže neka poteza, ki bo za 1. 1933. značilna tudi pred zgodovino: tekoče leto bo v Evropi leto ostre revizionistične kampanje. Boj za revizijo mirovnih pogodb ali za njihovo ohranitev je sicer v zadnjih letih vidno naraščal, vendar ni še nikdar doslej kazal tolike silovitosti, kakor jo je poprijel v zadnjih dveh ali treh mesecih. Medtem ko je prej šlo za revizijo določb, ki so se širokemu občinstvu zdele manj važne, n. pr. za vprašanje vojne odškodnine, se je sedaj revizionistična kampanja pomaknila s finančnega področja na vojaško in odtod delno tudi že na nevarna tla teritorialnih sprememb. Nemški kancelar Hitler je s svojo, sicer še diplomatsko previdno, vendar pa dovolj odločno izjavo angleškemu polkovniku Ethertomu jasno začrtal smer bodoče nemške politike. Ne gre mu za nič manjšega kot za restavracijo predvojne Nemčije z vso njeno imperialistično in kolonialno silo. Ostale revizionistično usmerjene države prav tako ne prikrivajo svojih zahtev. Prihodnje leto bo poteklo dvajset let od izbruha svetovne vojne. Tempo sodobnega življenja je tudi tu storil svoje: v dveh desetletjih so se izvršile spremembe, ki bi nekoč zahtevale vsaj eno stoletje. Položaj se spreminja naglo in obrača vprav vrtoglavo. Dogodki se prehitevajo v nekakem besnem diru in težilo preiskušeno živčevje človeka, ki je preživel svetovno vojno, jim komaj lahko sledi do njihovih korenin. Odkod te silne spremembe, odkod neprestana na- >st in nepopustljiva izrednost mednarodnih razmer? Odkod ta. morda kronična bolezen gospodarstva, odkod naraščajoča umstvena in moralna zmeda? Taka in slična vprašanja se zastav-] a;o vsakemu mislečemu človeku z ne-ovrgljivo nujnostjo. Odgovorov na nie ie kar ogromno; v=a količkaj pomembna peresa v Evropi se posvečajo reševanju usodnih ugank. Rezultat tega neurejenega anketiranja pa je za konkretne razmere prav tako brezploden kakor so jalova vsa službena posvetovanja in pogajanja. Mnogo mnenj, a nobene avtoritete: mnogo interesov, a nobene skupnosti; mnogo duha, a nobene urejenosti — to je položaj, ki vprav kruto označuje sedanjost. Iz te zamotane situacije je komaj viden kak izhod. Problem moralne avtoritete je že dolgo na dnevnem redu, vendar se je pokazalo, da je nerešljiv, dokler je v diskusiji obenem s kopico drugih vprašanj. Kje je moralna sila, ki naj obvlada razbrzdano voljo vladajočih plasti nemškega naroda, da postavijo Evropo v položaj leta 1914. in morebiti začno besno igro z usodo lastnega naroda in vse Evrope0 Kje ie avtoriteta, ki naj bi vsilila t—.r'—~ ~ zmernost, kakor io zahteva interes sosedov in ki jo * - prezira kot slabost? Kje je sila, ki bi napodila narode na=protujočih si in<-pre?ov k spoštovanju nekega za vse obveznega načela? Razdvojenost, ki se že nagiblje v anarhijo, je segla tako daleč, da bi se Evropa sploh težko zeainiia glede samega načela, ki bi ga potrebovala kot ključ k rešitvi svojega zamotanega stanja. Tako načelo je prinesel v Evropo Wilson, učenec angleških empiričnih mislecev in ameriških puritancev. To načelo se je poenostavljeno v politično formulo glasilo: Samoodločba vseh narodov in njihova svobodna združitev v državne enote, ki bodo del svoje suverenosti odstopile najvišji suverenosti Društva narodov. Pokazalo se je, da se načelo sploh ne da aplicirati na vso Evropo, ker si le-ta ni edina niti v pojmovanju naroda, torej v abstraktnem pogoju konkretnega reševanja osnovnih političnih vprašanj. Z druge strani pa se je skušalo to načelo uveljaviti z mirovnimi pogodbami, ki so same delile narode v zmagovite in premagane. Skratka: raz-odela se je popolna nemoč Wilsonove ideologije nasproti dejansko obstoječim silam, ki bi jih ta miselnost morala obvladati. Zato je padla ideologija, sile pa so ostale. Nemara je bila usodna pogreška, da so se evropska vprašanja po svetovni vojni reševala ideološko. Mord* je imel prav Clemenceau, ko je hotel, da bi se mir med Francijo in Nemčijo sklepal v Berlinu, ne pa v Versaillesu. S stališča abstraktne mednarodne ideologije bi bila ta rešitev tako brutaina kot je bila Bismarckova politika nasproti Franciji 1. 1870./71.. toda nedvomno bi bil danes položaj precej drugačen kakor je sedaj. Nemška militaristicna kasta bi bila smrtno udarjena, medtem ko je bila v Versaillesu samo ponižana in močno užaljena. Lahko da so v zgodovini usodni trenutki, ko so brutalna, toda dosledna dejanja koristnejša počasni, v tisočletjih le korakoma se razvijajoči abstraktni pravičnosti in mednarodni solidarnosti, kakor so polovičarski ukrepi, ki niso še nikdar izpremenili zgodovine. Poskus, da bi se z Društvom narodov kot idealistično pojmovano avtoriteto PREDSTAVNIŠTVO SLOVENIJ ODLOČMO ZA Pomembna manifestacija na otvoritven! selt banovins! Vsi člani banovinskega sveta so podpisali adreso Nj. Vel. kralj« Ljubljana. 15. februarja. Danes se je začelo redno zasedanje bano%7inske2a 9veta. O poteku seje poročamo na naslednji strani. Svoj prvi sestanek je banovinski svet kot reprezentant vse dravske banovine porabil tudi v to. da je dal krepkega izraza narodnemu in državnemu čutu vseh delov in slojev slovenskega naroda. Ko je bil izčrpan dnevni re'i današnja soie. se je oglasil banovinski svetnik Ivan Tavfar in rekel med drugim: Dr. Korošec je nedavno objavil nekakšne p.inktaeije, v katerih označuje svoje stališče in stalšče svojih ožjih somišljenikov do države. Punktacije so zbudile splošno^ pozornost doma in v inozemstvu. Njihov učinek je bil ravno nasproten, kakor pa so pričakovali ožji pristaši skupim dr. Korošca. Slovensko ljudstvo je naziranje in predloge dr. Korošca odločno odklonilo. To ni čudno, saj dopuščajo punktacije razlog, kakor da bi si Slovenci lahko uredili svojo državnost tudi izven okvira Jugoslavije. Nadalje zahtevajo, nai se povrnemo nazaj z čas pred 1. decembrom 1918 ter ®e začnemo nanovo syx>razu-mevati s Hrvati in Srbi. na kakš?n način naj uredimo državo. Mi vemo. da predstavlja 1. december 1918 skalo, na kateri temeljita bodočnost in vse nacionalno življenje tudi slovenskega narof1-?.. Mi vemo, da je nai-vefji škodljivec našega f »dstva. kdor ruši osnovne temelie tega or,-izuma in *toz" Srhov. Hrvatov in Slovem-er in kdor gmi ali i>odp:Ta kakršnakoli separatistična streml;enia. Mi vemo. da je za na* Slovence edina rešitev v močni in veliki Jugoslaviji, ker jv edino v hki državi mo^oč svoboden razvoj v političnem, gospodarskem in socialnem pogledu. Ker smo o tem živo prepričani, odklanjamo z ogorčenjem vsako misel, da bi bila za nas možna kje drugod rešitev kakor v močni in enotni Jugoslaviji. Jugoslavija pomeni za ras življenje in smrt in nikdar ne bomo dopustili, da bi se z neodgovorno agitacijo rušilo, kar se je zgradilo z grmadami kosti in potoki krvi padlih junakov, ki so se žrtvovali za osvobojenje in zedinje-nje jugoslovenskega naroda, še bolj kakor pur.ktacije pa obsojamo zločinsko agitacijo, ki se širi v naših lepih slovenskih krajih z alarmantnimi vestmi. ijačenje Male antante Zakffučltev nove pogodba o popolnoma enotnem postopanju Male antante v zunanji politiki Ženeva, 15. februarja. M. Včeraj popoldne se je pričela v hotelu »Des Berges« konferenca zunanjih ministrov Male antante. ki j; predseduje jugoslovenski zunanji minister g. dr. Bogoljub Jevtič. Razen izvedbi sMepov beograjske konference Male antante je posvečena ženevska konferenca vsem aktualnim političnim iti gospodarskim problemom ter raz.prav.lna zlasti o hir-tenberški aferi, o enotnem nastopu na razorožitveni konferenci in o stališču, ki naj ga zavzame Mala antanta na bodoč: svetovni gospodarski konferenci Poleg izvedbe beograjskih sklepov o ustanovitvi stalnega tajništva Male antante v Ženevi je tvoril glavni predmet razprave načrt češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Be-neša o novi pogodbi Male antante. Nova pogodba naj bi poglobila obstoječe sodelovanje Male antante v zunanji politiki ter predvideva med drugim, da bodo članice Male antante pred vsako zunanjepolitično akcijo stopile med seboj v stike in ne bo nobena posamezna država storila nobenega zunanje-političnega koraka brez prejšnjega sporazuma z ostalimi član-cami Male antante. Doslej taka pravna obveznost ni obstojala, čeprav so države Male antante v praksi to že izvajale. Glede na smernice za enotno gospodarsko politiko držav Male antante gre le za splošne formulacije in za enoten nastop na svetovni gospodarski konferenci. Veliko važnost pripisujejo v ženevskih krogiih posvetovanjem Male antante zaradi hirtenberške afere in sodijo, da bodo sklepi Male antante mero-daini za nadaljnje postopanje. Največjo pozornost posvečajo ženevski krogi političnemu paktu, ki bo pretvoril Malo antanto v enoten organizem kot izraz teženj vseh treh držav, ki pa bodo v političnem pogledu predstavljale tako homogeno skupino. da bodo na zunanje-političnem polju v mednarodni politiki predstavljale celoto. Ženeva. 15. februarja, g. Svet Male antante je danes ves dan nadaljeval svoja posvetovanja. Zunanji ministri vseh treh držav so proučili splošen politični položaj in se pri tej priliki bavili zlasti podrobno s htrteniberško afero. Mala antanta bo v tej zadevi postopala solidarno in ie odločena v primeru, če ne bo dobila primernega zadoščenja. predložiti stvar v 14-dn-evnem roku svetu Društva narodov. Novi pakt Male antante podaljšuje posamezne zavezniške ki prijateljske pogodbe, ki jih je bilo treba dosedaj podaljševati vsaka tri leta, za nedoločen čas. Razen tega dopolnjuje dosedanje bilateralne pogodibe z enotnim sistemom pogodb. Iz vsega tega sledi, da nc gre za formalno spremembo dosedanje zvezfc, temveč za popolnoma novo konstrukcijo, ki bo imela za posledico, da bodo vse tri države Male antante postopoma vedno nastopale kot zunanjepolitična enota in vse svoje diplomatske akcije izvajale enotno. Pairiz, 15. februarja. AA. Albert Julien komentira v današnjem »Petit Parisienu« pakt o organiziranju Ma e airtante. ki so ga v Ženevi skupno izdeiali ztmartii ministri dr. Beneš, Jevtič in Titulescu, in pravi med drugim: Ta pakt ne predstavlja samo smernic, ki se manifestirajo v državah Male antante in jim je namen zgraditi čim homogenejši blok, čim popolnejšo enoto v mednarodnem živijemjni Evrope, marveč tudi napo-vedotje, da bodo člani Male antante v bodoče bolj kakor kdajlkolS prej zavzeli enotno stališče ne samo v razorožitveni konferenci v Društvu narodov, temveč sploh pri vseh važnih mednarodnih problemih, ki se v Evropi pojavljajo in ki se bodo še pojavili v teku leta tako v političnem in gospodarskem polju. Nato Julien nadaljuje: Zunanji ministri Male antante bodo jutri objavili sklepe glede nagospodarska vprašanja. Za sedaj se lahko naglasi samo to, da se ti sklepi ne nanašaio samo na gospodarska vprašanja srednje Evrope, temveč se tičejo tudr splošne obnove Evrope, posebno v zvezi z delovnim programom bližajoče se svetovne gospodarske konference. Vsekakor je treba že danes zabeležiti konkreten rezultat: Jugosloveni in Rumuni so se sporazumeli, da bodo zgradili most n« Duravu. ki bo vezal obe držav? in čigar mednarodni pomen bo velik že glede na to. ker bo omogočal direkten promet med Baltikom in vso sredozemsko kotlino (od Odvnije do Soluna). Ta most bo torej služil kot stalna zveza med Poljs^" in tremi državami Male antante. Ostavka belgijske vlade Bruselj, 15. februarja s. Vlada je odstopila. Razpis volitev na Nizozemskem Haag, 15 februarja s. Kraljica Viljemi-na je razpustila drugo zbornico. Nove volitve se bodo vrš;le 26. aprila. vzpostavila nad narodi in državami kontrola, ki bi bila boljša kakor so narodi sami, ta poskus se je izjalovil. Svet je danes bolj razrvan kakor je bil takrat, ko ni bilo ženevske institucije, in imperializem nekaterih narodov raste proti nji in preko nje. Ženevska avtoriteta je sicer še vedno boljša kakor nič. toda od nje ne more priti veliko moralno prevrednotenje, ki bi ga pozdravili milijoni ljudi kot blago vest mirnejše bodočnosti. Prav tako kažejo svojo nemoč vse druge sile, ki bi utegnile imeti avtoritativno besedo. Krščanstvo vzlic vsej svoji metafizični veličini ni moglo preprečiti delitve krščanskih narodov v sovražne fronte, ne nekoč in ne sedaj. Tudi najmočnejša krščanska mednarodna za.jed-nica — katoliška cerkev — je v političnem pogledu le igrača močnejših sil, nego so idealistične tvorbe. Pomirljivega vpliva Vatikana pogrešamo celo v njegovi naibližji okolici, kier se sovraštvo proglaša za krepost, obenem pa se naperjenimi proti naši državi in državni upravi. Sicer se to ne vrši odkrito, vendar pa se dogaja z namenom. da bi se omajala državna avtoriteta Temu rovarjenju in zločinskemu početju posameznikov se mora enkrat za vselej napraviti konec v zname nju pravice naše države do samoobrambe. Kakor je bilo že rečeno. je naš narod odklonil punktacije dr Korošca spontano in z ogorčenjem. Punktacije so imele povsem drug uspeh, kakor so si ga želeli njihovi očetje, ker je postala pri nas nacionalna fronta še bolj strnjena. Danes služijo to punktacije samo še sovražnemu inozemstvu. ki kuje rz njih orožje, s katerim bi rado izvedlo razne svoje imperialistične podvige. 1'oda tudi ta sovražna propaganda ne bo imela uspehov, ker bo znal jugo s loven s ki narod obračunati z vsemi, ki ga hočejo spraviti v nesrečo*:. Govornik je nato orisal akcijo narodnega odbora, ki si je pod predsedstvom senatorja dr Gregorina zadal nalogo, da zbere izraze zaupanja vseh slovenskih kulturnih, gospodarskih in socialnih ustanov v jugoslovensko bodočnost ter jih predloži v poseb- Narocniuo tuaia &cuo Did 23-— Za m<>zxt jugoslovenske države. Banovinski svet je upravičen m tudi dolžan, dati izraza temu prepričanju slovenskega naroda. Kdor hoče biti res d ber Slovenec, mora biti tudi dober Jugosloven. Vedeti mora, da ne sme nikdar koiebati, najmanj pa v teh težkih časih. Tudi z ozirom na mednarodni položaj moramo pred vsem odločno izjaviti, da se Jugoslavija ne more napa. dati. ne da bi sovražnik ne naletel na enodušno obrambo vseh njenih sinov. Tudi banove besede so izzvale splošno in veliko odobravanje. Vsi člani banovinskega sveta so nato po vrsti podpisali adreso s1^-venskih nepolitičnih organizacij Ni. Vel. kralju. prirejajo slavnostne procesije v Kristusovem imenu. Večje ironije na račun osnovne ideje krščanstva si skoro ni mogoče misliti. Kaj čuda torej, da se spričo take nemoči katoliške cerkve nasproti najusodnejšim vprašanjem katoliških narodov oglašajo iz vrst samih katoliških mislecev resigmrani glasovi, da je treba Evropo prepustiti njeni usodi in zaupati v prebujajoče se krščanstvo Azije in Afrike. Polom moralnih avtoritet, ki naj bi narode privedle k pameti in sporazumu, je očiten in se ne da zakriti z nobenimi sofizmi. Poskus, da se abstraktne ideje vsilijo konkretnim odnosom, se je razbil ob polovičarstvu, v kompromisih, ki pa so bili — neizogibni. V tem je usodna slabost krščanstva in liberalnih idej, izraženih v Društvu narodov. Ce ne bo vrtoglavi razvoj evropskih razmer prinesel izboljšanja, bo ostala le še ena pot. ki pa vodi v mlošni ksos in z njim v pogubo, v konec evropske kulture in civilizacije. Oboroževanje Madžarske Senzacionalne izjave in ugotovitve v zunanjepolitičnem odboru češkoslovaškega parlamenta Praga, 16. febr. g. V zunanje-političnem odboru poslanske zbornice je podal danes namestnik zunanjega ministra dr. Krof ta izčrpno poročilo o hirtenberški aferi z orožjem H koncu svojih iz vaj/n j jc ugotovil med drugim naslednje: Državam Male antante je šlo prav tako kakor Franciji in Angliji za to, da bi ta primer temeljito preiskale in pojasnile. Nadalje smo hoteij. da naj bi se odkritosrčno priznalo, da se ne bi smelo zgoditi kar se je zgodilo in da bi se tako v bodoče če že ne popolnoma izključilo, vsaj znatno otežkočilo ponavljanje sličnih zadev Končno smo hoteli, da orožje, ki je prišlo v Avstrije, ne bi bilo odposlano na Madžarsko, in da bi tudi ue ostalo v Avstriji, če 6e bo vse to zgodilo, kakor se lahko pričakuje s pomočjo diplomatskih intervencij francoske in angleške vlade, bi utegnila Mala an. tanta opustiti svojo namero, da bi spravila hirtemberški primer pred svet Društva narodov in zahtevala njegovo preiskavo. Vsekakor je Mali antanti zelo žal, ker se • stičnimi dogodki ruši rrlrno sožitje in se med državami v srednji Evropi razširja nemir in povečava nezaupanje, ki sta resna ovira za uspešno delo na razorožitveni konferenci. Kljub temu je bila Mala antanta od vsega začetka in je tudi še sedaj pripravljena doseči splošno pomirjenje z mir-no poravnavo te neprijetne zadeve. Tej izjavi namestnika zunanjega ministra je sledila živahna debata, ki jo je otvorii soc alno-demokratski poslance inž Nečas ki je med drugim poudaral: Vse. kar se dogaja na Madžarskem, je ▼ nasprotju s prevzetimi mednarodnimi obveznostmi in hirtenb&rški primer je prav za prav samo nadaljevanje st. gothardske afere in sličnih primerov Madžarska je danes do zob oborožena. Po mirovni pogodbi bi morala imcii 35 000 poklicnih vojakov, v resnici pa ima nad 600.000 dobro oboroženih mož. V primeru vojne bi Madžarska lahko r splošno mobilizacijo spravila na noge za službo v vojski okoli 1,200.000 mož med njimi 900.000 za službo z orožjem. V nasprotju z mirovnimi pogodbami je tudi častniški stalež madžarske armade, ki bi moral biti po mirovni pogodbi in madžarskem obrambnem zakonu v razmerju 3:4:60 v resnici v razmerju 1:2:2. To pomeni, da je vsa Madžarska armada veli*- kader častnikov in podčastnikov Samo orožniški zbor štoje 5S8 častnikov in tudi carinska in gozdarska policija je vojaflco organizirana Klj-ub temu na Madžarskem z nabori samimi ne bi mogli vojaško vzgojiti vseb za vojsko sposobnih inladeničev. Ta cilj dosega Madžarska s U-m, da je uvedla predvoja-ško vzgojo za vse mladeniče od 14. do 21. leta v takozvanih levantskih organizacijah. Tukaj S" mladina vzgaja v divjem sovraštvu roper sosedne države. Pomožni orgini pri tej vzgoji so organizacije, ki imajo v državi važen in včasih celo vodilen pomen. Razen tega se vse te formacije lUHirabljajo tudi v službi za pobijanje stavk in sploh zoper delavstvo. Nadaljnja važna organizacija so takozvani ^vitezi«. Razen tega so v zadnjem času madžarski veleposestniki, ki so naklonjeni vladi, napravili iz svoje služmčadi fevdalne čete. ki jai bi služil" armadi kot pomožni oddelki. Javnost se mora v ostalem zanimat' tudi za financiranje madžarske armade. Madžarski proračun ima za vojsko določenih samo 14 odstoikov celotnega proračuna, toda skoraj enaki zneski za armado so zaračunani tudi v predlogih za ostale resore. Na Madžarskem ni sramotno, da se skuša dobiti za armado denar na kakršenkoli način, kar je med drugim dokazala znana fa'zifikatorska afera s franki. Hirtenberšks afera je samo neznaten izrezek tega, kar se dejansko pripravlja tamkaj. V tem primeru je Madžarska napadla mirno prebivalstvo in kršila avstrijsko nevtralnost. V zvezi s hirtenber-ško afero mora biti mednarodni forum iva-vilao poučen o današnjem stanju madžarskih oborožiuv. Poslanec ljudske stranke kanonik Svetli k je izjavil med dr\gim: Če je res, da stoji za hirtenberško afero z orožjem Italija, potem ravna Italija proti svoji tradiciji, značilno pa je, da Italija podpira madžarski revizior.izem, vsekakor ne iz simpatije za njegove cilje, temveč iz nasprotstva zoper Jugoslavijo. Italija hoče morda izrabiti sedanji položaj v Jugoslaviji za svoje namene in upa pri tem na pomoč Madžarske. Drugi motiv Italije je konkurenca s Francijo. V sredn.'i Evropi podpira Italija vse, kar je proti Mali antanti Tako se govori celo o vojaški zvezi med Italijo. Madžarsko in Nemčijo, toda fašistično hitierjanski revizionizem gleda vse preveč v preteklost, ne da bi računal z bodočnostjo. Habsburške dinastije ni mogoče več obnavljati, k^o: srednja Evropa ne potrebuje politiftn'-vojaškega enotnega vodstva, temveč samo skupno gospodarsko postopanje. Eksplozija v čistilnici olja v Trstu Katastrofa je zahtevala 7 človeških življenj, 5 delavcev pa je hudo ranjenih Trst, 15. februarja, s. Danes okroa 14. ure je v tukajšnji rafineriji olja več delavcev in inženjerjev montiralo neki stroj. Pri toni so rabili steklenico s kisikom. Nenadoma je 9feklervca eksplodirala. V hipu je rast«! silen plamen. Takoj nato pa so že prihiteli na nrmo? delavci, ki so bili zaposleni drugod po tovarni. Drobci železnega nlašči steklenice so zadeli 12 lju«K ki ~j»h' je zračni pritisk vrgel z vso silo ob tla. Trije delavci in en inženjer 90 bili na mestu mrtvi. Dva druga delavca in nek" inženjer so umrli v bolnišnici. Ranjenih pa je bilo 5 ljudi. Iz tovarne so takoj alarmirali reševalce ki so v nekaj minutah prih.i« teli pod Skedenj, kjer so tovarniški objekti sredi med ladjedelnico San Marco in ške-denisJrim lesnim trgom. Tudi privatni avtomobili so prihiteli na pomoč. Mrtvi so: delavci Ivan Simčič. Anton Beljen. Peter Tapeinei in inž Josip Rebek, hudo ranjeni: delavci Peter Fusso Ernest Rizzi. Anton KarH. -ičič. Franjo Pohar Ma. rij 2er;'av Albin Toscan. motorist Ivan Po. len 'n inž d-. Rrmeo Mano. Russo. R5zzi in inž. dr. Mario so kasneje urnrli v bolnišnici V tovarno, v kateri je v zadnjem čas« delalo le omejeno število delavcev, ker je bil večji del obrata premeščen v Genovo, so kmalu po eksploziji prihiteli tržaški prefekt Tiengo, župan Pitacco in pokrajinski fašistični tain k Perusino. ki so nato obiskali tudi ranjence v bolnišnici. Jutri bo od-pf>s]ana v tovarno sodna komisija, da ugotovi tehnične vzroke katastrofe. Zaradi eksplozije je zavladalo po mestu veliko razburjenje. Ljudje so s tramvaji ali peš hiteli proti škednju, toda pred vhodi v tovarno so jih zadržali močni kordooi karabinjerjev in mastnih stražnikov. 61 smrtnih žrtev v Neunkirchnu Neunkirohen, 15. februarja s. Izpod raz_ valin so danes potegnili še 5 mrtvih, tako da je število žrtev narastlo na 61. Sedaj pogrešajo še 7 oeeb. Katastrofa v šlezijskem rudniku Berlin. 15. februarja AA. Včeraj je zasulo deset delavcev v rudniku Kčmigin Lui. se blizu Hindenburga v šleziji. Tri radarje ?o re^ll. četrtega pa so našli mrtvega. Nadaljnji trije odgovarjajo na trkanje, ostali pa ne dajo od sebe nobenega glasu. SKO ZASEDANJE EANO VINSKEGA SVETA Uvodni ekspoze bana finance — Nujno Ljubljana, 15. februarja- Dopoldne ob 10. se je pričelo ▼ veliki dvoram banske uprave tretje zasedanje dravskega banovinskega sveta Zasedanje je otvoril ban dr. Drago Maruši č. prso-stvovali pa so seji tudi podban dT P rk-majer ter načelniki in referenti banske uprave- Za delovodjo banovinskega sveta je tudi letos imenovan banski svetnik dr. Miroslav Senekovič. za njegovega pomočnika pa višji finančm tajnik Jernei Božič. Zaobljuba novih članov Bansb svetn:k g. Senekovč je prečital odlok not ran j p ga ministra, s katerim eo bili imenovani ra nove čLane bamovnnske ga sveta: industrijec Stane Vidmar iz Ljubliane. poslovodja predfmce Hinko Snoj iz Tržiča posestnik Josip Ravnikar iz Radeč, župan Mihael Erjavec iz Bratoncev io trgovec Ivan Arko ml. iz Ribnice- Pismo župnika Faflika Ko so novi člani položi-Li v banove roke zaobljubo, je delovodja sporočil, da prosi za razrešitev svoje funkcije član banovinskega sveta Fran Faflik, /nipniik iz Kan-čovcev v srezu Murski Soboti. V svojem pismu pravi g. Faflik. da se ne more udeleževati sej banovinskega sveta, ker je edini dunovnik v svojii župniji, ki je zato ne inore zapustiti m> za en dan. pomočnika ali namestnika pa ne more dob ti zaradi po-rnanikanja duhovščine G. župnik se zali val ju ie banu. da je po možnosti ugodil n;e?ov;m prošnjam glede zadev murskoso-boškega sreza ;r nato nadaljuje: »Kakor dosedni bom tud; v bodoče smatral za svojo dolžnost, proti naraščajočim protidržav-nim stremi ienjem storiti vse. kar je od mo-jf malenkosti le mogoče, da med razdira-jočim duhom zmagata mir in red. Proseč božjega btagoslova na težko delo banovin-skoga sveta, izražam ..-« Brzojavno je pozdravilo banovinsko tkup-Sčino županstvo v Ložu. Udanostna brzojavka kralju Najstarejši član banovinskega svete, župan Florjan Gajšek iz Loke pri Žusmu, je predlagal, naj se odpošlje Nj. Vel- kralju naslednja vda nos t na brzojavka: »Ob otvoritvi letošnjega rednega zasedanja banovinskega sveta dravske banovine pod predsedstvom bana dr- Draga Maruši* f-a pozdravljamo Vaše Veličanstvo z zagotovilom neomajne vdanost' in zvestobe ter s svečam obljubo, da bo vse naše delo. posvečeno vsestranskemu procvitu in napredku dravske banovine, služilo obenem tudi veličini in slavi naše ljubljene kral jev ne Jugoslavije. V trenutku, ko prstopamo k izvrševanju poverjenih nam nalog, kličemo: živel naš veliki vladar in krali Aleksander I. ter ves naš vzvišeni kraljevski dom!« Prisotni so stoje poshišaii vdanostno brzojavko ter jo sprejeli z navdušenim odobravanjem- Pozdravne brzojavke so bile odposlane ministrskemu predsedniku dr. Milanu Srš-kiču, notranjemu nvnistru Živojinu Laziču in finančnemu ministru dr. Djordjeviču. dr. Maruši ča — Vpliv krize na banovinske je treba pomagati prebivalstvu v revirjih ekspoie Ban dr. Drago MarušiČ je za uvod v delo banovinskega sveta podal pregleden ekspoze o položaju v banovini, delu banske uprave m posebej še o banovinskih financah- V uvodu je poudaril, da je dravska banovina zaradi svoje gospodarske in socialne strukture šc prev posebno prizadeta po spušru gospodarski krizn in da je zaradi tega naloga, ki čaka banovinski svet. izredno težka Sedanji banovinski proračun, ki znaša 110 milijonov, ni mogel biti realiziran. ker so padli vs» dohodki: zlastii hud udarec je bila odprava trošarine na vino m žganje, zaradi katere so bili prora-čvrani dohodki zmanjšani za 22 milijonov dinarjev Ko jp 'zrazil še svoje priznanje ki zahvalo vsemu uradništvu, je g. ban orisal posamezne panoge iz delovanja banske uprave Izvajal je med drug-ni: Ban^ca uprava |e tudi v preteklem letu posvečala svo>o posebno skrb kmetijstvo- O tern pričajo mnogoProjna predavanja, tečaji:, kmetijske razstave, kmetijski in gospodinjski nadalj-ev?'n; tečaji in šolski zavodi. Banov nski semenogojski fond ie zlasti pn lanskih u;mah bil kmetovalcem v veliko pomoč Podpirali smo vse panoge kmetijstva Trdno upam. da se bo tetkom letošnjega leta ustanovila za v a rova ln ca dravske banovine z oddelki za požar. točo. starostno zavarovanje itd„ 6 čimer bo urejena velika socialna potreba našega kmeta. Prosvetne razmere v banovini se stalno boljšajo Naše učitelj-stvo postaja ne samo v šoli močan propa-gator obče narodne kulture, temveč se tu-d- izven šole intezivno posveča delu med narodom- Zlasti je hvalevredno sodelovanje učiteljstva pri Sokolu; sokolska vzgoja ni in ne more biti nikdar in n'kjer proti-verska. ker goji v članih najidealnejše vrline. ki so v skladu ne samo z občimi etičnimi načeli, ampak tudi z načeli verske morale. Naša tehnična služba vsled pomanjkanja sredstev ni mogla izvršiti celotnega programa. Vendar smemo reč" da so naše ceste dobro upravljane-Že izdelan- načrti za nove ceste vodovo de. regulacije itd se ustvarjajo zaradi nastalih razmer počasneje vendar pa sist^ma-tično Tud' elektrfikacija banovine napre duie Postavitev -retiega akumulatorja v Velenju ie zasii guraoa Letos se pr ključi k električnemu ►mrežju Notranjska z dalj novodom do Cerknice a izgot >vlieni »o že tudi načrt; daljnovoda do Novega mesta- Socialna vprašanja so postala zlasti v tem letu pereča Poleg hitrih in izdatnih pomoč pri raznih uiman in nezgodah ie potrebna sistematično pomagati zlasti onim revnim slojem, ki trpe ponrankanje in bedo. Tako se je osnoval pn banski upravn osrednji pomožni odbor s številnimi krajevnimi odbori, ki sistematično skrbe za olajšanje bede. Naši zdravstveni zavodi so poslovali nemoteno, vendar postajaj« premajhni m se občuti potreba po njihovi razširitvi Z ozirom na zelo skrčen kredit, a katerim smo razpolagali za pospeševanje industrije, trgovine ln obrti. lahko rečemo, da so uspehi tudi na ton polju zadovoljni- Zlasti je treba poudariti razmah tujskega prometa, kjer pa je želeti večje privatne inicativnosti. V tej zvezi tudi lahko poudarim lepi rezvoj našega športa, zlasti zimskega. Novi proračun G. ban je očrtal nato smernice, ki 90 vodile bansko lpravo pri sestavljanju proračuna za 1. 1933.'34. Zaradi nujnost' skrajne štednje so vnešeni le res nepogrešljivi izdatki. tako da predstavlja proračun le nekak minimalni program. Izpasti so morali vsi izdatk: za izredne potrebščine in investicije. ki se bodo zato mogle vršiti le, ako bo mogoče dobiti večje, dolgoročno posojilo. Obči izdatki znašajo 95,481.183 Din in ravno toliko dohodkov. V primeri s sedanjim proračunom je novi zmanjšan za 14.S43.101 Dio, t j. za okroglo 13.5 °/o. 4.500.000 Din je določenih za odplačilo obveznosti iz prejšnjih let, ta primanjkljaj pa se utegne zaradi zmanjšanega pritoka dohodkov zvišati na okroglo 7 milijonov. Finančno ministrstvo dolguje banovini enak znesek na dotacijah iz prejšnjih let; z izplačilom te vsote bi b"osrednim davkom so pri nespremenjenem odstotkj znžane za 10 milijonov: trošarina na alkoholne tekočine je znižana za 21.5 milijona itd. Zato sem bil prisiljen iskati nove dohodkovne vire. Predvsem se s tem proračunom obračamo na državno upravo, da prispeva h kritju primanjkljaja. nastalega zaradi gospodarske krize. V proračunu je predvidena nova državna dotacija 7 m lijonov in izplačilo zaostale dotacije iz prejšnjih proračunskih kt v enakem znesku. - Nove banovinske davščine so zamišljene: trošarina na mineralne vode, ocetno kislino in kvas, taksa na vloge in pritožbe, taksa za pooblastitve in dovolitve za razna gospodarska udejgtvovanja (otvoritev obrti, trgovin itd.) in trošarina na vino in žganje Te davščine se mi zdijo prav primerne, ker ne predstavljajo velikega bremena, ne zadevajo širš'm slojem neobhodno potrebnih predmetov, dajo pa na drugi strani ob lahkem in cenenem pobiranju dosti znaten finančni efekt. Vse so uvedene tudi že v ostalih banovinah. Trošarina na ocetno kislino, ki je v glavnem uvozni predmet, ima tadi namen, da se pospeši predelavanje slabega vina v kis, kar bo gotovo v prid vinogradništvu. Trošarina na mineralne vode ne predstavlja velike obremen tve našega gospodarstva, ker je postavka zmerna in ker je uvedena tudi v sosednih banovinah. Trošarina na kvas (2 Din od 1 kg) zadene sicer predmet, ki je velike važnosti za prehrano ljudstva vendar je postavka tako nizka, da ne more in ne sme povzročiti podražitve kruha. Takso na vloge in pritožbe ima že uvedeno večina ostalih banovin. Taksa na koncesije znaša 10f>%> odgovarjajoče državne takse. Res je to nova obremenitev, vendar pa sem mnenja, da ie vsekakor znoslj'va. Nadalje namerava kr. banska uprava ponovno pok r eni ti rprašnje trošarine na vino in igranje, Ukinitev banovinske trošarine na vino ln žganje je imela za banovinske finance naravnost katastrofalne posledice. Pa tudi sicer sedanja ureditev tega vprašanja ne ustreza popolnoma gospodarskim interesom ne vinogradnikov in ne gostilničarjev Kr. banska uprava namerava doseči uredbo banovinske trošarine na vino in žganje od potrošnje, in sicer 1 Din od litra vina in ®» Din od hektolitrske slopn;e žganja Bano vinska trošarina na vino bi se plačala šele tedaj, ko se sod nastavi na pipo. Na ta način se izognemo vsem onim neprilikam, ki jih je povzročalo plačevanje trošarine ta» koi pri nakupu Pri prodaii vina od strani produ cen tov neposrednim potrošačem se trošarina zniža na 50 par Ravno tako bo poskrbljeno da kontrola nad prometom vina ne nostane nadležna Spričo deistva, da mora banovina imeti gotovo viš:no dohod« kov mishm da ne more biti resnega pom' sleka proti uvedbi trošarine na vino in žgi- j nje na tu opisani način V tem primeru seveda odpade pobiranje banovinske troša« rinske takse, ki je normirana po trošarin-skem zakonu Dohodek teh trošarin je predviden z 10 milijoni Svoj ekspoze je g ban zaključil s toplim apelom na člane banovinskega sveta, naj niega in bansko upravo po najboljših močeh podpirajo pri delu v dobrobit banovine in vse države. Banova izvajanja je zbor« ni ca poslušala s veliko pozornostjo in jih ob zaključku nagradila s splošnim aplavzom. Za preprečenje katastrofe v revirjih Nato se je oglasil k besedi banovinski svetnik Gvidcm Birolla. zastopnik litijske ga sreza, ki je izjavil, da sta Zagorje in ves trboveljski premogovni okraj zašla v tako bedo, da je potrebna nujna odpomoč. Lakota se širi od družine do družine m vsemu okraju grozi propast, ako se razmere ne zboljšajo v najkrajšem času. V nekaj «meh se bo odločilo, če bo rudnik v Zagorju sploh še obratoval. Ako se ustavi, je propast vsega kraja neizbežna in prizadeto ne bo samo delavstvo, temveč tudi vse obrtništvo in trg^vstvo. Zato naj g. bari takoj posreduje pri kr. vladi v Beogradu, da se najhujše prepreči, ob enem pa naj pod vzame potrebne ukrene tudi banska uprava sama Banovinski svetnik dT Fran Ros, župan iz Laškega, je poudarjal, da so klici na po« moč, ki prihajajo iz revirja TPD, z vsakim dnem obupnejši. V krajih, k:er je prej vladalo blagostanje, razsajata lakota in beda Te dni je b:la izvršena nova redukcija, ki je posegla tudi v premogovnik Iludo jamo. V zadnjem času se je culo da je minister za šume Ln rudnike izjavil, da bodo državne ustanove premog nabavljale samo v državnih rudnikih; nikakor ni racionalno, če se pospešu e produkcija v državnih rudnikih in uničujejo zasebni rudniki, na drugi strani pa izdajajo težki milijoni za preskr> bovanje brezposelnih delavcev. To je vprašanje, ki se ne t:če samo litijskega in laškega okraja, temveč vse naše banovine, ker so iskali zaslužka v premogovnikih TPD ljudje vse dravske banovine. Zato poziva banovinski svet, naj spTe me resolucijo, ki naj se predloži vladi v Beogradu. So« glasno je bila sprejeta naslednja resolucija: Banovinski svet dravske bano\'ine opazuje s skrbjo naraščajoče nazadovanje obratovanje rudnikov TPD zaradi vedno bolj skrčenih dobav za državne železnice in ustanove. Na tisoče delavcev in članov njih družin je pognanih na ceste, na tisoče brez: poselnih je brez eksistence in v najbližjih dneh je predvidena ustavitev dveh nadaljnjih rudnikov, Zagorje in Hrastnik. Banovinski s\'et smatra, da ni racionalno dvigati na eni strani produkcijo državnih rudnikov do skrajnih mej njihove kapacitete na račun utesnjevanja produkcije pri-vanvh rudnikov, na drugi strani pa do\"0-lje\>ati milijonske kredite za brezposelne. Prosimo in zahtevamo, naj se ključ za dobavo premoga državnim ustanovam nemudoma predrugaci m vzpostavi zopet ključ iz l. 1929., ki bo omogočal, da se bo obratovanje rudnikov TPD vršilo za naprej vsaj še v sedanjem obsegu. Po glasovanju o resoluciji je ban dr. Maiušic pripomnil, cia se banska uprava dobro zaveda težav naših rudarjev v Trbovljah, v Hrastn.ku tn Zagorju. Ponovno je že posi odo vala v tem {»ogledu in tudi včeraj se je razgovarjal z zastoprv ki TPD- V kolikor mu je bilo mogoče, je glede pa socialne, poliitične hi gospodarske razmert vztrajal na te*n, naj upravni svet TPD ne ustavi obratovanja v Hrastniku in v Zagorju, ker so v teku pogajanja za povečanje dobav državn;m ustanovam in so tudi že poslancu v Narodni skupščini podvzeli koradie v tem pravou G. ban je končno izrazni upanje, da bo v najkrajšem času dosežen sporazum, ki bo preprečil najhuiše. Banovinski svetnik, župan dr- Goričan iz Celja, je poudarjal, da nikakor ne gre, da bi trpelo samo delavstvo, kadar pride družba v krizo. Ko je imela TPD v časih dobre konjunkture velike dobičke, so jih nosili izven naše države in takrat niso mislili v njenem vodstvu na državne potrebe. dooim sedaj zahtevajo, naj^ bi pri-skoč:la država družbi na pomoč. Zato naj se naprosi vlada, da vpliva na TPD, ker ne gre. da bi se družba igrala z interesi našega ljudstva in ustavljala obratovanje v svojih premoigovnikih. če država noče pristati na dobave premoga pod pogoja, ki jih postavlja družba. Izvajanja vseh govornikov 90 banov nski svetniki sprejeli 1 živahnim odobravanjem Izvolitev proračunskega odseka Ban dr. Maruši je nato izjavil, da je biik lan-i izražena želja, naj bi se prouč tev načrta banovinakega proračuna poverila posebnemu finančnemu odseku. Letos hoče tej želji ustreči. Da se banovinski svetnik' dogovore o sestavi odseka, je ban prekinil sejo za pol ure- Po zopetni otvoritvi seje je banovinski svetnik dr. Josip Režek, župan iz Novega mesta, predlagal naj se imenujejo v odsek za proučitev proračuna: Anten Koder, dr Lipold. Rudolf Golouh. Ernesr Krulej. dr. Goričan, Evgen Lovš;n. Oton Detela, Ivan Arko ml-, Martin Bajuk. dekan Alojz j Kurent. Valentin Babreiik. Ivan Tavčar Stane Vidmar, dr Ros, dr. Senčar, dr. Obeir-«=nel, Josip Zupančič, Franc P:k! in Ivan Janžekovič ml. Odsek se je takoj konstituiral ter je izvolil za predsednika Ivana Tavčarja, za podpredsednica pa Valentina Babnika in Otona Detelo. Na prvi strani današniega I sta poročamo posebej o pomembni narodni in državni manifestaciji banovinskega sveta ki je b;la zaključena s pod m'som adre«e slovenskih organizacij in korporacij Ni Vel kralju. Nato je g ban akliučii ^amšnjo sejo Ln "»klical prihodnjo za ponedeliek ob 4 popoldne Med tem bo posloval nrora čim ski odsek, ki je začel z delom Te dfnes V ponedilejek donoMne (»b 10. bo klubski sestanek vseh članov banovinskega sveta VSAK NAROČNIK »JUTRA« Je zavarovan za 10.000 dinarjev': Kraljev govor ob otvoritvi nove šole v Orašju Pomembno narodno slavje v osrčju prve vstaje srbskega naroda pod vodstvom Karadjordja Petrovič Beograd, 15. februarja, pv. Danes je bMa na izredno svečan način posvečena v Ora-šj« nova šola v spomin na vstajo L 1804 pod vodstvom Karadjordda Petroviča. Svečanosti je prisostvoval tudi Nij. Ved. kratj Aleksander, ministrski predsednik dr. Sr-Skič z več člani vlade, predsednik senata dr. Pavelič, podpredsednika dr. Fran Novak in dr. Ant!a v teku svetovne vojne v skupne napore vseh jugoslovenskih rodoljubov, koiih napori so biži na kraju kronani z uspehom z ustvarjenjem u edini ene velike in močne nam kraljevine Jugoslavije. Ce je le nekaj resrrtoe na nawm prerv-vom. da je lažje pridobiti, nego ohraniti, potem boste, o tem sem trdno prepričan, pri čuvanju iugoslovenske pridob;tve zopet predrt.'a čil i v-i, ki ste vedno prednjačiK pri nj^iovem pridobivanju in boste odbili vse one udarce ki bi bili zavestno ali nezavestno naperjeni proti raj-im. (Hočemo! hočemo! je odrieknilo po dvorani kot spontani odgovor Sumadincev). Ta skromni vaS spomenflt t?«J bo opozorilo in opomin, skosi ko'%o krvavih bojev je bilo treba iti od leta 1304 pa do končne ustvaritve jugoslovenskega narodnega in državnesra ed nstva. Ta šola pa naj bo tudi stalen in najboliS dokaz za to, • koliko enotnosfo in odiločnostio moramo Suvati naše edinstvo proti vsakomur, pa nai hi bil to kdorkoli« (Kitici: Živeli krafi! Živelo edinstvo!) Po tem pomemflmem govoru Mi. Vel. kra- fca, ki se je vseh prisotnih g'oboko dojtrril, sta deklatrrirala še dva učenca domače šole prigodne pesm-i. Nij. Vel. kral se je % obema delti časa razgovaria! in ju vprašaš, kaj želita postati, ko končata šolo. Eden ie izjavil, da bi rad prišel na vojno akademijo, da bi posta! oficir. Nj. Vel. kraj? mu ie naročil, nai pove staršem, da se rrm bo ta žeTia izspolnihi. Ko bo končal Jjvdsko šolo, nai ga o tem obveste. Vsem dečkom, ki so deVanrirali, ie Ni Vel. kra« po k! on«! zratnike. Ni Vel. kralj je pozva« med kosilom k sebi ce«o vrsto seSjakov jn se * nijimi razgovarjal o prilikah v njihovem kraiu. Oh 1. se je Ni Vel kra-!? s svofim spremstvom med burpimo ovacijami množice vrni? v Beograd, ostali gostje pa <0 o^taM še nekaj tir v Orašju med narodom. viade so se vrni« v Beograd ob 16. Kongres m&kedonstvujusčiii Sofija, 13. februarja. Včeraj se je pričel v Gornji Džumaji, glavnem leglu VMRO. zbor mihajlovskih makedonatvujuščih Ko je dal svoj blagoslov zboru metropolit Makarij. je izprego-voril Kondov, predsednik nacionalnega komiteja tako imenovane »legalne organizacije makedonstvujuščih«. Izjavil je, da i« naloga zboru, da določi namene in sredstva za nadaljnjo borbo makedonstvujuščih. Na* to se je izvolilo predsedstvo: inž. Hristo Stani^ev. general Dobrevski, dr. Rumenov in Aleksander Dimčev. Zboru sta prisostvovala kot gosta, toda službeno, okrožni načelnik in poveljnik džumajske posadke. Poleg desne roke Vanče Mihajiova, Aleksandra Dimčeva, ki je bii izvoljen v predsedstvo, je bil kot poseben odposlanec ile» galne VMRO navzoč Jordan Čkatrov. Ta je na zboru prečital pismo VMRO katero so bili podpisali vsi trije člani vodstva VMRO. Vanča Mihajlov, Kurtev in Nastev. V tem pismu je rečeno, da ideja za neodvisno bolgarsko Makedonijo dobiva vedno več pristašev Borbenost makedonstvujuščih je neomajna, a v boju se bo uporabljala siila orožja, ki je edino sredstvo za obrambo proti vsakteremu napadu. Torej puška in bomba! VMRO noče biti orodje za dosego tujih idealov, temveč ®e bori za ustvaritev samostojne makedonske države in bo ubijala vse tiste, ki hočeio preprečiti ustva« ritev tega ideala. VMRO z vsemi makedon-stvujuščimi mora stvoriti udarno fronto proti svojim sovražnikom v Sofiji, Beogradu in Atenah Pismo se obrača proti ko-muni^om, kii jih označuje za veliko ov ro v delu makedonstvujuščih, dalje proti »oto-pel'm« sofijskim državnikom ;n »podkup* Ijenrm« bolgarskim javnim delavcem, katere obtožuje »srbomanije«. »Ubijali bomo vse, dokler ne pade poslednji od nas«. Pismo pravi še da VMRO ne priznava nikakih meja in da bo vršila vpade v sosedne države ter morila vse, kar jd je sovražnega. Nato je govoril jugoslovenski emigrant bivši nar. poslanec Marko Došen, ki pa s svojim jecljanjem o bratstvu med emi-grantstvom in makedonstvujuščimi ni do« segel posebnega uspeha. Prečital je tudi po-?.dravno pasmo dr. Ante Paveliča. Večji uspeh pa je imel makedonstvujušči Hristo Zografov, ki je zahtevai. da se bolgarska Makedonija odcepi od Bolgarske ln organiziira kot samostojna republika. To zahtevo je postavil v svoji resoluciji tudi Apostolov: »Bolgarska Makedonija se mo ra odcepiti kot samostojna politična edin'-ca v svojih naravnih mejah.« Sprejeta pa ie hila resolucija, k: jo je sestavil poseben za to izvoljen odbor in se glasi: »Edina pravilna rešntev makedonskega vprašanta. kakor tud' glavni pogoj za odpravo sovri« ŠV3 m nezaunanj.3 med bilkanskrmi narodi ie, da se iz Makedoniie katera ie danes porazdeljena med *ri države- Jugoslaviio. Grško in Bolgarsko, stv^-i posebna samostojna politična edinlca v svoiih lastnih zoim-Ijen:sn;h mejah« Zvečer se ie vršil banket, ki ga je prirc dila VMRO, odnosno Vanča Mihajlov tn »o se na njem vrstili govori v znamenju bomb za vse nasprotnike VMiRO v tneiah in izven mej Bolgarske. Značilno je. da sta, kakor že rečeno, zboru prisostvovala službena predstavnika bol- garske civilne m vojaške oblasti in tast* niti črhnila, ko je šlo celo za odcepitev bolgarske Makedonije od Bolgarske m za pret-nje z vsestranskimi umori. Da še več: ci« | vilna in vojaška oblast sta poskrb&Li, da so makedonstvujušči mogli nemoteno zborovati, in sta s pomnoženimi in ojačemini stražami zavarovali zborovalca. §e bolj značilno pa je dejstvo, da danes : niti eden sofijski list, dasi 50 džumajski i sklepi makedonstvujuščih splošno znani, ni smatral za potrebno da zavrne njihove grožnje in njihove zahteve po odcepitvi bolgarske Makedon-ije od bolgarske držav«. ' O stvari je izpregovoril samo Ljapoevljev j »Demoksatičeski Sgovor«, toda ne morda zato, da br, grajal makedonstvujušče, temveč le da začudeno vprašuje, kako mor« VMRO obtoževati bolgarsko vlado, da ovira njeno delo, če nima dokazov za to; vla« da gotovo ni delala tega namenoma in mo« ra obtožba VMRO sloneti na nesporazumu ali pa na napačni taktiki ene ali druge aii pa obeh strani List zahreva, da vlada pojasni, kako je mogla VMRO izreči take obtožbe, in da ukrene vse potrebno, da se od-nošaii med njo in VMRO zbolišajo. So peč čudne te razmere! Organizacija poklicnih zločincev, atentatorjev, morilcev napoveduj-e nove zločine v državi in njenein sosedstvu, zahteva odcepitev cele pokrajine od bolgarske kraljevine za ustanovitev samostojne republike, pa naj sedaj prido bolgarska vlada in se ponižno opraviči, za« kaj odnosi med njo in to organizacijo niso taki, kakor bi hotela ta zločinska organiza-oija! Ali je še kje na svetu mogoče kaj po dobnega?! Proti podražitvi kruha Beograd, 15. febiimrja.. p. Snoči ae )e vršilo na pobude beograjske delevske ,6or-nice veliko zborovanje beograjskih konzu-m en tov, na Katerem so razpravljali o po-novn> podražitvi kruha- Ta.Viik delavske zbornice g Tuirko je ugotovil, da so beograjski peki v kratki dobi že dvakrat povišali cene. tako da znaša povišanje pri kg 1 Din. kar predstavlja za beograjsko prebivalstvo vsak dan 150.000 Dm več izdatkov. Povšanje cen kruha pe ne prinaša prav nobene koristi kmetu, marveč gre dobiček le v žepe žitnih veletrgovoev in ve-lemlinarjev. lei so po ni-zkii cem nakupili moko in jo sedaj podražiti. V debati je več govornikov zahtevalo naj bi se uradno ugotovile vse zaloge moke in žita pri veletr-govcih in mlinarjih ugotovila tudi nakupna cena in nato UTadno določile cene kn>-ka. ker zadene podražitev naiholj ^romaS-ne sloje prebivalstva- V tem «m;slu je bila snreieta rt>so'iic?i«, ki bo izročena mero-dajnhn Sinite!jem. VrmvtAfieka n»nowlnih boleznih, osebni higieni in higieni na vasi, o griži kot ti mi črevesne nalezljive bolezni in o davicn kot tipu nalezljive bolezni dihal. Dečja higiena je b la spremljana s praktič-r mi predavanji na učilih Zavoda za soci-a no higiensko zaščito dece. Tekom tečaji so s-e samaritanci poučevali o osnovah Samo še danes! Willy Fritsdi ELLEN SCHWANECKE, ROSY BAJRSONT, MAKS ADALBERT, JAKOB TIEDTKE m in operni pevec LEO SLEZAK v sijajni komediji, ki se godi v St_ Mori mi ob času zimskošportne sezone S IE LbE NOROSTI V predsporedn UFIN ZVOČNI TEDNIK in KONCERT SLAVNE GOSLAČICE EDITH LORAND. Predstave ob 1, in Vi 10 zv. Elitni kino Matica Telefon 2124 in načinu socialnega skrbstva. V tečajih pridobljeno znanje pa se bo še nadalje iz* popolnjevalo na sestankih, pri katerih so bo razpravljalo o aktualnih zdravstvemo-socialnih vprašanjih. Če pomislimo, da izhajajo naše samari-fcanke in samaritanci iz vrat vseh možnih poklicev in je zlasti med drugimi največ delavstva, da so redno prihajali na predavanja po truda polnem dnevnem delu, se pridno učili in vežbali in da jih je vezala v delu le nesebična ljubezen do samaritan-stva, potem vsa čast m spoštovanje njiho« vemu trudu. Kdor je redno sledil njihovi vnemi, pride do zaključka, da je tudi v današnjih težkih časih še mnogo ljudi, ki iščejo izobrazbe, ljubijo trud in delo, v srcu pa nosijo ljubezen do bližnjega in veliko skrb za prrocvit narodnega zdravja in porast moči naše domovine. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jo-sefove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljanje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah._ Računi in načrti ljubljanskega cestnega odbora Ljubljana, 15. februarja. Ljubljanski ©estmi odbor, ka obsega mesto Ljubljano in 37 okoliških občin in ki upravlja nad 300 km banovinskih in dovoznih cest k železniškim postajam, je s©» sestavil in objavil letni proračun za 1933-34, ki je interesi ranim davčnim zavezancem na razpolago v pisarni cestnega odbora. Proračun izkazuje 5,699.571 Din potrebščin, a kritja 4,985295 Din. Primanjkljaj namerava cestni odbor kriti z donosom 4 odst. areske doklade na razne neposredne davke. V detajliranem proračunu je za ljubljanske ceste vnesen znesek 757.000 Dm. Za obnovo in gradnjo banovinskih cest in objektov je določen kredit 1,145.000 Din. Obnovitvena dela se bodo izvršila na podlagi odobrenih načrtov in po predhodnem osiguramju gradbenih stroškov. V na» črtu je predvsem obnova starega mostu v Borovnici pri Kobiievi žagi, za kar je vnesen kredit 85.000 Din. Z veda še povečati reklamo. Novosadčani niso bili sicer ogoljufani za senzacijo, -amo to je bilo. da se je ta izpremenila na nenavaden način. »Kralj yaka« se je izven svojega napovedanega p. >grama znašel namreč v zaporu novosadske policije, ker so ga' zalotili — pri vlomu. Ko se je novosadski dopisnik beograjske »Politike« pozno ponoči v spremstvu nekih prijateljev vrača! domov, je že pri odpiranju veznih vrat slišal sumljiv ropot 'z -o» be svojega soseda trgovca Ivanov i ča. Približal se je vratom, katera je našil samo priprta, in hi je napravil hič, je našel sredi sobo nekega s sajami namazanega moža, ki je na mizo nakladal precejšnje svežnje bankovcev in kupčke kovanega denarja. Pozvana policija je v neznancu takoj spoznala »kralja zraka«. Dragana Aleksica, ki je rodom iz Kraljeva, živi pa navadno v Beogradu. Pri zaslišanju na policiji je Aleksič menda kar iz zraka izvlekel čudovito zgodbo. Trdil je, da je hotel pozno v noči obiskati dopisnika »Politike«, da bi mu sporočil nekaj za list, pa so iz sosedne sobe planili nanj neki neznanci, ki so ga pobil", na tla in kloroformirali Ti neznanci so bili gotovo vlomilci in »o zbežali, ko so slišali odpiranje hišnih vrat, on pa se je slučajno baš tedaj vzdramil rt omotice ko .so prišli dopisnik »Politike« in njegovi spremljevalci v sobo. Trgovec Ivanovič je izjavil, da od denarja ničesar ne manjka. Denar je bil vzet iz nekega kovčega in roč* ne blagajne. Pri svoji fantastični zgodbi se je Aleksič zarckel n navedel tudi vsoto denarja, lri ga klorotormiran seveda ne bi bil mogel prešteti. Trdil je tudi, da so vlomilci in napadalci pobegnili skozi okno na dvorišče. Tudi s teru je bil postavljen na laž, kajti policija je našla okno trdno zaprto od zima j in od znotraj, poleg tega pa še na večjih mestih na kovčegu in ročni KULTURNI PREGLED Iz zagrebške kronike Zagreb, 14. februarja- V naši operi smo videli novo naštudira-no Verdijevo opero »Moč usode«- Za novo izvedbo je zastavil vse svoje 6ile dirigent Oskar Smodek, ki je s solisti in orkestrom ustvaril za^s solidno p^dstavo. Vrednost te uprizoritve ni tolikanj v posameznih momentih, kolikor v celotnem vtisku ter v glasbeni m etiki j enotnosti. Največji uspeh večer« je dosegel Rudolf Bukšek v vlogi Fra Malitona M:mo njega je treba omeniti odlično Ančioo Mitrovičevo, Marija Šimenca in Draga Hržiča. Opero pa je naše občinstvo sprejelo dokaj hladno. V »Židinji« je gostoval ugledni Slan Ijtibljanske opere Julij Betetto. Ta pevec nam "je posebno ljub gost, kadarkoli pride, kajti njegovo toplo petje, nad vse muzi-kalno in inteligentno predavanje v vsaki frazi, očitno razodeva kultiviranega pevca visoke umetniške kvalitete. Arijo v prvem dejanju je Bef^tto zapel prav inteligentno, posebno velik učinek pa je imelo njegovo petje v zadnjih dveh slikah, kier ie prepričevalno. živo. pretresljivo in ;skreno pokazal očetovo bolest Bila je umetniško zelo visoko nost i rane kreacija. Občinstvo je Be^etta sprejela presrčno in toplo Opereta nam je dala »Du Barryg,^ opereta, ki jo je po Millockerjevih motornih bom- ponirad berlinski skladatelj Theo Mack-eben- Prav za prav je to bolj reportaža o življenju slavne kurtizane Du Barrvjeve, kakor pa opereta v pravem pomenu besede. Du Barryjevo vidimo najprej kot majhno cvetličarko in spoznamo njen prvi ljubezenski padec. To je bil v nekem pogledu konec začetka., pot navzgor. Nato jo srečamo v nekem »elegantnem javnem salonu«, iz katerega jo je rešil grof Du Barrv. In sedaj junakinja operete zbcše s sebe vse blato preteklosti in na preteklosti zgradi svojo bodočnost Postane celo ljubimka kralja Ludvika XV. In ker so se v tistih časih vse važnejše državne zadeve reševale v zakonski spalnici, je Du Barrvjeva postala nekronana kraljica Francije, ki je imela pogum reči svojemu kralju: »Lahko pozabite, da ste kralj Francije, nikdar pa ne smete pozabiti, da ste kralj mojega srca.« In sedat ie Du Barryjeva dosegla svojo kul-minacijo- Ta nekdanja elegantna pocestnic« oelo iskreno ljubi svojega kralja, zakaj — koga pa bi naj ljubila po njem, da bi se povzpela Se višje? Na tej kulmina-ciji preneha reportaža, saj bi za opereto bilo nemara predeč resno, če bi izvedeli, da so lepi Du Barry jevi odrezali glavo, ker 6e je družila z emigranti. To je kratka vsebina operete, ki se s kinematografsko hitrostjo in a kaleidoskopsko pisanostjo razvija pred nagimi očmi. O sa- mi opereti pa bi mogli reči da bi vsakega našega librotista in skladatelja raztrgali na kose zaradi takšnega libreta, odnosno takšne glasbe. »Dolgočasna morija« sta gotovo preostri besedi, »ne/abavno in nedu-hovito« pa zopet preblagi — najdite, prosim, sami sredino med obema pojmoma in dobite pravo sodbo. — Naslovno vlogo je kreirata prikupno in talentirano Erika Dru-zovičeva. Voga ji ▼ cečoti ne leži najboljše, vendar je s svojo inteligenco in naravnim instinktom za dobre gledališke učinke našla tudi tu simpatičen tbra volja in ure so tekle brez prepira vse dotlej, dokler nista prišla tokorski ko-njač Len«el Adolf in njegov sin Jožef. Oba sta se vračala iz bližnje vasi, kjer sta bila po opravkih. Nekemu posestniku je namreč bila poginila krava in to sta peljala domov. Ko sta prišla mimo Kološeve hiše, sta se ustavila, ko sta slišala veselo razpo* loženje. Nekaterim je bil prihod dobrodošel, drugim pa ni bilo prav, ko sta se nenadoma znašla sredi razgibane družbe. Besede so postale ostre in začelo sc je zbada-nje. Med tem so prišli tudi godci, ki pa niso mogli spraviti družbe v prejšnje raz* položen je. Toda vse bi se še mogoče dobro končalo, da ni stopil Jožef Lengel k goslaču in mu iztrgal gosli iz rok tako, da mu je odtrgal struno. To je bil povod, da je nastal prepir. Temu prepiru je hotel napraviti konec posestnik Ficko, a njegove besede niso prav nič zalegle. Nasprotno! Vroče glave so se razvnele in v spor se je začel tudi vmešavati oče Jožefa. Tedaj pa je posegel vmes še gospodar Kološa in pozval oba, naj se odstranita iz hiše, ker jih nihče ni vabil. Oče m sin sta »e bore malo zmenila za besede, prerekala sta se naprej, in kakor priče izpovedujejo, sta hotela na vsak način izzvati prepir. To pa je bilo vsem navzočim že preveč in so nekateri navalili na oba izzivača. Nastalo je splošno prerivanje in v tem metežu je Len* gel Adolf potegnil iz žepa dolg kuhinjski nož in ga zasadi! bližnjemu Škrilcu Josipu v trebuh s tako silo, da mu je izstopilo črevesje. Kljub temu, da so Lcngl^vo početje videle številne priče, on traovratno taji vsako krivdo in se dela pri vsej zadevi strašno nedolžnega. K zabodenemu škrilcu so takoj poklicali zdravnika ki je odredil prevoz v bolnioo. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je Skri-lec že po nekaj urah podlegel hudim poškodbam. Oče in sin, ki sta bila že večkrat kaznovana zaradi pretepov in ki sta znana v občini kot nasilna človeka, se že nahajata v zaporih. Iz bilance ljubljanskega živilskega trga Ljubljana, 15. februarja. Mestno tržno nadzorstvo je tudi leto« kot običajno izdalo obširno letno poročilo o tržnih razmerah. Med drugim ugotavlja, da se je zaradi avtomobilskih prometnih zvez direkten dovoz živil iz okolice koncentriral na sredino mesta, čeprav je bil lani februarja otvorjen na Šentjakobskem trgu za tamošnje mestne okraje nov živilski trg. Kupčije so bile slabe, dasi je bil trg vedno dobro založen z vsemi potrebščinami Zlasti $o kupčije padle pri domačih branjevcih, zaradi močne zunanje ko®» kurenče. Cene živilom so bile v splošnem nizke, osobito poljskim in sadnim pridelkom ter mlečnim izdelkom. Tržno nadzorstvo je lam skupno z mestnim fizikatom izvršilo najstrožjo kontrolo nad vsemi prodajalnami živil, mlekarnami, pekarnami, mesarskimi obrati in drugimi trgovinama. Zdravstveno so bili pregledani tudi prodajalci in je bila prodaja živil na trgu zabranjena dvema prodajalcema, ker sta bila bolna. Tržno poročilo navaja v podrobnostih tudi gibanje cen Splošno so bile cene krompirju, čebuli, fižolu in grahu nizke. Zaradi suše pa so se močno dvignilo cene zelju, ki so ga morali celo uvažati iz južnih krajev države za pridelavo kislega, zelja na debelo. Uvoz zelenjave in sooivja iz inozemstva je lani znatno padel, ker šote pridelke, zlasti zgodnjo zelenjavo pričeli pridelovati domačini. Pregled sira je dognal, da je bil sir na trgu vedno dober in pol no masten. O ogromnih množinah sadjah in gozdnih sadežev smo že poročali Cena vsem vrstam špecerijskega blaga se je dvignila. Občutno se je podražil sladkor, kar je vplivalo na konzum. Zato ga je Ljubljana lani po-vžila za okrog 100.000 kg manj kot predlanskim. INFLUENCI (HRIPI) najlažje izbegnete, ako se ognete obolenju z marljivim negovanjem telesa. Glavni predpogoji dolgega življenja in dobrega zdravja so povečanje odpornosti organizma, kakor tudi ohranjenje dobrega razpoloženja in delovne moči. Kdor ima stalno doma steklenico pravega Diam francoskega vinskega cveta se bo prepričal, da je to lz borno osvežujoče in okrepčujoče domače sredstvo, da zelo blagodejno deluje na stanično odpornost mišičevja, pomirjenje živcev, krepitev vsega telesa kakor tudi na obvladanje utrujenosti in ohromelosti. 2707 Za masažo „DIANAU ko občinstva, da je bila predstava razprodana- Proslavljeni ameriški pisatelj Slovenec Loui« Adamič je bival v naši sredini io je imel v veliki dvorani Hrv. glasbenega zavoda zanimivo predavanje. Odilično konferenco o Adamiču )e izrekel dr. Ivan Esih-Adamičevo predavanje je bilo sprejeto z j največjim zanimanjem in zares lahko trdi-: mo, da le redkokateri predavatelj zajame i v enem predavanju toliko snovi in jo poda v toii kratkih in pregnantnih potezah, kakor je uspelo Adamiču. Mladi domači pianist dir- Herman Annin-ski se je predstavil zagrebškemu občinstvu pred desetimi leti. Od takrat nismo ničesar sliš.Tlii o njem, sedaj pa se je le vrnil in nam pokazal svoje solidno pianistično 7nanje- Ena njegovih najlepših odlik je lahen, ležeren ročni 7gk>b, ki «z njega sip-ije s fencmenalno lahkoto precizne in elastične staccate. Nadaljnja njegova prednost je možat udar in pa čistost igranja. Po-manjkljiivoet pa so: mehkost kantilene ter skoki in lovljenje. S svojim programom je dokazal, da mu moderne stvari bolj leže kakor pa klasične in romantične. Kot skladatelj pa Arminski s svojim delom »Vaška legenda« ni imel sreče. Kompozicija je banalna, a tehnična brilanca. v katero je odeta, je samo pVišč pod katerm 6e skriva madžarsko-arijentalno-kromarsiki imz te skladbe. Kot pienist je imd Arminski prav prikupen uspeh. Čelist Enrrco Mainardi aodi med največje sodobne čeliste* N« fcnenim nmitu i m- jo dovršeno, nezmotljivo in kar fenomenal-no tehniko, marveč predvsem 6 svojimi umetniškim1 sposobnostmi s temperamentom in z duševno salo Njegov koncert lahko mirno označimo za pomembno senzac-jo, zakaj pr neeel nam je obilo nevsakdanjega užitka in pomenil doživetje. Posebna senzacija večera je bila Mainardijev« kompozicija za čelo-solo z naslovom »Phan-tase negre«. Odkrito priznam, da take tehnike, tona in kombinacije na čelu nisem še nikdar slišal. Umljivo je, da je občinstvo bilo v največii meri navd«»«eno. Hrvatski glasben! zavod je pr redil svoj tretji društveni korcert. Nastopil je zmni zagrebški kvartet, ki se je tudi to pot odlikoval s serioznim igranjem, polnim f'nih odtenkov. Kakor vedno, je imel kvartet tudi zdaj na programu neko novost- Bila je skladba mladega zagrebškega komponista Mila Cipre. To delo in pa ves večer sta imela velik uspeh. 2iga Hirschler. »Odmevi slovanskega »veta«. Literarno-kulturna revija. Urednik Raddvoj Peterltn. Petruška. Izdaja Učiteljska tiskarna ▼ LJubljani. — Pravkar je izšla 3. drugega letnika »Odmevov«, ki jo kr^J tk. naslovni strani Justinov lesores Tomoviral g. Boris Kune iz Ljubljane za doktorja vsega zdravilstva, čestitamo! • Napredovanja v železniški službi. V višjo položajno skupino so napredovali: prometni uradnik Oberlintner Roman strojevodje Blaznik Jakob, Bajt Aleš, Zaje .Franc, šile Rudolf, Zajec Avgust, Zajec Frančišek, Urh Ivan, Kor>ar Matija, Špendl Rudolf, Filač Anton, Tesar Mihael, vlako-vodji Smuk Ivan, Ceraj-Carič Adalbert, oficiaii Negro »Ivan, Klemene Pa^rla, Bolha Pavla, Terglaiv Marija, blagajnik voznih listkov in prtljage štefula-Verhovc Frančiška, za glavne brzojavce: Mavec Frančiška, Nachtigall-Wagne«r Alojzija in P04-nič Marija, dosedaj brzojavci. Iz X. v IX IKJložajno skupino: za brzojavca Kaiser Leopoldina, dosedaj pomožni brzojavec. Zvaničniki I. kategorije: Iz II. v I. položajno skupino: Za administrativnega zvaničnika: Kordin Avgust, za sprevodnike: Ekhardt Anton, Mohorko Janez, Rober Anton, Strajnšak Franc, Longhino Jožef, Prelog Franc in Tancar Franc, za skladiščnega zvaničnika: Sušelj Mihael, za manipulanta: Trčič Janez, za nadzornika voz: Jakhel Oton, za nadzornika skladišča: Habijan Franc ia Antončič Anton, za računskega zvaničnika: Zupan Aleksija. za rokovalca premika: Stark Josip, za odpremnega stražarja: Čuješ Franc, za stare jšino postaji: Orozl Vincenc. Iz KI. v II. položajno skupino: za nadzornika skladišča: Pire Stanislav, Iz IV. v III. položajno skupino: za administrativnega zvaničnika: Bertonceij Jožef, za skladiščile zvaničnike: Žagar Janez, Fišer Franc, Repina Jožef, Veber Evgen, Kraševec Stanislav, za predkurjača: Bergles Anton, Žerjav Josip in Krenil Karel. Zvaničniki JI. kategorije: Iz 'II. v I. položajno fckupi.no: za blokarja: Živec Frančišek, aa kosportne prireditve in uieu. v ueleju 19. t. m. Odhod iz Ljubljane gl. koL ob 5.10, prihod v Bistrico - Boh jez. ob 8 13, odn. Rateče-PIanico ob 8.16. Povraten iz Bistrice Boh. jez. ob 19.21, iz Rateč-Pls-□ iee ob 19.29, prihod v Ljubljano gi ko:, ob 22.10. Za izletniški vlas veljajo izletniške karte po znižani ceni od in Jo vseh postaj. • Polovična vožnja bo od i* 4o 23. t m. v Maribor k prireditvam Mariborskega smučarskega kluba. Potrdila priaostvova-nja izdaja »Putnik«, Maribor. • Kulturno prosvetno društvo »Edinost« v Beogradu priredi dne 18 t m. »b 8Vi zvečer v Češkoslovaškem lomu, Garala li-nova ul. 39, izvrstno komedijo »Tri> ^a-ški svetniki« Za pustni čas lajprimerne-šo veseloigro, ki se bo odigrala brez odmorov med dejanji, si mora ogleda-i vsak beograjski Slovenec ter se za mal denar nasmejati do solz. Po predstavi pcosta zabava in razne šaljivosti. • Službeni list dravske banovine objavlja v 13. letošnji številki med drugim: Zakon o pogodbi o ureditvi plačevanja iz blagovnega prometa in po drugih obveznostih, sklenjeni v Pragi dne 8. junija 1932 med kraljevino Jugoslavijo in češkoslovaško, zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o dovoljevanju olajšav gozdni industriji zaradi krize; naredbo o maninula-ci.jsk.ih taksah za izdajanje dovolil za Dre- SENZACIJA i TEH DNI BELI DNEVI »OI1VAMOV4 mmammammmamamammaammmmmaammrnmatmmmmmmmm REVIJA BELEGA BLAGA MESTNI TRG 24 HALO! HALO! DAME »U. F.« Pazite dobro, pride „U. F." ZAPOMNITE SI DOBRO »U. F.«!_ voz živine, perutnine Ln mesa: pravilnik o terenskem delu uradnikov in uslužbencev ministrstva za poljedelstvo; službena oo-tovanja advokatskih pripravni kov; po sredovanje dela; razpis o postopku zoper uvoznike, ki uživajo ugodnosti, zaradi ne redne v od it ve knjig o blasu, uvoženem t>o ugodnostih, ter objave banske u Drave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933 » Poroka. Dne 15. t. m. sta se poročila g. Matija Pečkaj, davčni upravitelj v Kozjem, in gdč. Minka Drofenik iz ugledne družine pri Sv. Petru pod Svetimi gorami. Poročil ju je ženinov prijatelj g. Anton Torkar od Sv. Križa pri Kostanjevici Novima poročencema čestitamo Ln jima želiono obilo sreče • Opozorilo staršem, ki imajo sleoe otroke. Početkom prihodnjega šolskega leta se bo v Dom slepih kralja Aleksandra v Ze-munn sprejelo 12 slepih otrok obeh spolov v starosti 4 do 10 let v svrho izšolanja. Starši, ki žele slepe otroke izročiti za šo lanje omenjenemu savodu, naj že sedaj vlo že prošnje za sprejem v to humanitarno institucijo « Ob 360 letnici smrti Matije Gubca. V včerajšnjem članku so tiskovne pomote pokvarile tudi letnice Velika kmečka upora na Ogrskem in na Kranjskem sta bila 1. 1514. Ln 1515. • Novi grobovi. Na Golniku J« urmrta po kratki mučni bolezni gospa Antonija Seleča, stara 70 let in jo bodo danes ob 16. položi H k večnemu ^očitfku na pokopališču v Križah. — V Ljubljani pa je ugrabila smrt gospo Mary grofico Paumarten-Hohenscbwangau Erlach, ka bo jutri ob po! 15. položena v rodfoinsi grobnici na pokop. pri Sv. Križu k večnemu počitku, ter gospodično Antonijo Mila ve c, upokojeno poštno uradnico, ki bo pokopana jutri ob 16. na pokopališču pri Sv. Križn. — Pokoimicam blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! t Prst nritisnil sesti Ra knoS ia pnldical sobarico: „X Slamisu brž po ess kroS in po vina steklenico!" • Zemunski najemniki stanovanj in lokalov so sklenili, da bodo predložili prošnjo za sprejem zakonskega načrta o stanovanjih v zadružnih hišah, v katerih bi vsako stanovanje imelo svojega lastnika. Na ta način bi se omogočilo, da se tudi posamezna stanovanja lahko zadolže in bi se tudi manjši kapitali lahko vložili v zzradbe. • Huda železniška nesreča »e J« pripetila na železniški progi v bližini Osijeka. Nadzornik Droge Josip Koščak ter inšpektor Fran Katič sta se z drezLno vozila po progi. Osebni vlak, ki je prihajal iz Ca-bune, je zgrabil drezino in jo vrgel a proge. Katič je v zadnjem hipu skočil z dre-zine in si rešil življenje, Koščaka pa je vlak grozno razmešaril. • Napad na svate in orožnike. V hiši posestnika Vratarja v Gornji Pirašici t krškem okraju so v ponedeljek avečer praznovali svatovščino Domačin je bil obve- ščen, da bodo fantje iz bližnjih vasi aa padli goste in je zaradi U-ga prosil za orožniško pomoč. V noči se je res pribli žala hiši velika tolpa razgrajačev, ki so bili oboroženi z goriačami in tudi strei nim orožjem. Ko &o razgrajači opazili orožnike, so jih začeli psovati in oddali so na nje tudi nekaj strelov. Napado.io orožništvo je moralo rabiti orožje in bila pri tem dva napadalca lažje poškodovana Energičnemu nastopu orožni&tva fe je zahvaliti, da ni prišlo do krvavih spopadov in zločinov Ker se je pijančevanj v teh krajih zelo razpaslo in se množijo vsakovrstni izgredi, bi bilo treba poiačiti orožniško postajo Krškavas. ki ima veliko področje in zelo naporno službo. * Zločinski cigani. V okolici Mirne Peči na Dolenjskem so se že 1a!je časa do gajali sila drzni vlomi r razne samotn hiše, iz katerih so odnašali vlomiici živila pijačo, obleko in denar Prebivalstvo ie bilo čedalje bolj razburjeno, ven d a. orož niki niso mogli vlomilcev izslediti 5ele se daj so dognali, da gre ia cigansko družbo vlomilcev, ki so jo tvorili 43 etni Pave,, nazvan »Hine«, 23 letni Vaientia Brajdič Ln 40 letni cigan Martin Hudorovac Pred nekaj denvi so vlomili v hišo Antona Cesarja na Malem vrhu ter mu r>dnes'i 10 itg svinjske masti, 6 kg zaseke, 7 klobas, pol litra slivovke in več kilogramov moke Tste noči so vlomili tudi v hišo Jožefa Ko-vačiča na Malem vrhu. čez par dai v hišo Ane Novakove v Gradišču, pri Ivanu Opari v Biški vasi, predvčerajšnjim pa v kaščo Janeza Pateja v Iva.nji vasi. Orol-ništvo cisane pridno zasleduje, ni jih pa že zajelo. V SOBOTO 18. T. M. K. SO S S, LJUBLJANA, MESTNI TRG 13-19 i • Iz zapora Je pobegnil. Varnostna ob ! lastva so zaradi raznih vlomov Ln tatvin | že dalje časa iskala 20 letnega Marjana čuka, doma iz Trsta. Med drugimi ga je iskala tudi ljubljanska policija, kajti čuk j je pripadal znani vlomilski družbi, ki se I je udejstvovala tudi v Ljubljani. Zasledovan ca so te dni prijeli orožniki v bližini Krškega in ga odvedli v ta mošnji zapor Marjan čuk pa ai Je znal hitro pomagati in je takoj naslednjo noč pobegnil iz zapora Zasledovane«, ki Je bil že nekajkrat kaznovan, je okrogloličen, šibke postave, kostanjevih las ter je bil Oblečen v sivo ponošeno obleko, na glavi pa je imel športno čepico. Danes ob 4., pol in 9. uri zvečer VVarner Bavter ln Mona Maris v senzacionalni drami DETE ARIZONE Najnižje cene 2.—, 4.— ln 6.— Din Esčn) do sloveč h (uiiiv. prof. dr. Veber). V ostalem pa 3e »Odmevi« gibljejo v prvotni smeri m predstavljajo literarno zbirališče najširšega značaja. Izmed po-membnejSiJu prispevkov omenjamo nekatere: »Vzhodni in zapadni nacionalizem« (dr. Fr Derganc) s prikazom nacionalne ideologije Rusa VI. S. Solovjova; »Ideje :n življenje« (E. Gangi) prispevek k idejno, filozofski utemeljitvi sotolakega pokreta; >Belokranjska otroška narodna pesem in narodni običaji« (B Račič); »Struje v naši mladinski književnosti« (Jos. Vandot); Odlomki iz filozofske kulturne zgodovine (France Veber). najbrž začetki novega de. la. ki ga pripravlja naš filozof, namreč zgodovine filozofije: »Jugoslovana v Romuniji« (Vekoslav Bučar) Med leposlovjem omenjamo prispevke Riharda Jakop ča in Janka Kača pri njem Se posebej epigrame (poleg pripovedne proze: hlc Rhodus hic salta a mire!), dalje Nove di stihe« Save Ra rtiča Mirta i. dr Med ilustratorji so imena Tratnik M Gaspari. Justin A Sirk. A. šantlova S šantel Kritiko zasto pajo Vandot PlesteniaV: M Bekar-Esen in dr Korektura .je povrSna: tak' je n. str 107 pesniško delo Oto^arja Bfezlne proglašeno za eno »naleta rej^h vrednot češke knfževnosti« namesto »na1trajnei§ih« tiskovna nanaka kf 1e v reviji ne bi smel? srečati oo«*"etk! so posebno mikavni motivi lz Rele Kraiine. Smrt ruskega učen laki Aleksandra An. drejevVa B«*ardta Na Bledu je one 14 t m. umrl profesor beograjske univerze in bivši direktor Instituta prometnih lnže-njerjev v Petrogradu, Aleksander Andre. jevič Brandt. Pokojnik je bdi kot strokovnjak v termodinam ki znan šlrom sveta. Bil je velik poliglot in je poleg glavnih evropskih jezikov zna. tudi japonskega. Umrl je v starosti 78 let. Priznanje skladatelju Saši Santtu. Naš znani slikar in skladatelj prof. Saša šantel se je udeležil glasbenega natečaja, ki ga je razpisala zagrebška radijska standca. Iz. med pri poslanih skladb je poseben jury (Kreš. Baranovič, rektor Fr. Lhotka in prof. V. Humel, izbral štiri kompozicije, med njimi šantlov »Concertino« za violi, no ln klavir. Te štiri skladbe, med katete je b la podeljena nagrada, so se izvajale v zagrebškem radiu dne 13. t. m. Hugo de Vries, znan! naravoslovec ln raziskovalec Vrles ic * svoio teorilo postavil raz^Vavania r ^oresmembph vrst na ekoiperimprita^o pod lago in v tem je njegov največji pomen za današnje naravoslovje. Poleg omenjenega po glav tnega spisa je de Vries Izdal Se knjigo »Species and variety, thew origin by mutation«, »Plantbreeding« in »Grup. penweise Artbildung«. V letih 1918 do 1924 so izšli de Vriesov: zbrani spisi z naslovom »Hugo de Vries opera et penodicis collata« (v 6 knjigah), častitljivi patriarh naravoslovne vede živi od 1. 1918. v poko. ju v Lunterenu na Holandskem. kjer s: je uredil poseben vrt za svoje poizkuse z rastlinami. Zvočni kino Ideal Premiera sijajne burke ŽENSKI SE VSE Fritz Sshulz, Marija PaudSer, Panl Morgan Predspored najnovejši Foxov zvočni tednik Predstave oh 4., 7. In 9 zveče> Rabljene fotoaparate zamenjate, kupite ali prodaste najkulant-neje pri FOTO TOURIST Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. vis-a-vis hotela Union • Nevaren požar v prekmurski vasi. V Pečarovcih je te dni sredi noči izbruhnil požar r gospodarskem poslopju posestnika Jožefa Zelka Domači in sosednji gasMci so z veliko težavo ogenj omejili in rešili druga poslopja Precejšnja škoda je .e ie- loma krita z zavarovalnino. Kakor vse kaže.- je bil ogenj podtataien uJ..ii>',ž iz maščevalnosti. Orožniki nridno zasledujejo požisalca. * Ve.'.'ka dražba premoženja cestne železnice v Dubrovniku. Pri okrajnem sodišču v Dubrovniku bo dopoldne 15. marca dražba pokretn n. 22. marca pa nepokretnin električne železnice v Dubrovniku, ki je v konkurzu. Pokretnine so cenjene na 4 milijone (>49.360, nepokretnme pa na 1.597.025 Din. Najnižja ponudba za pokretnine ie 1.369.788, za nepokretnine pa 813.1 IS'52 Din w a • J. LUZAB se je preselil na Dvorni trg štev. 3 ID ter ordinira od 2. do pol 4. popoldne. 2733 ♦ Doba nevarnih bolezni je nastopila ter se kar vrstijo primeri prehladov in hripe Takih obolenj se ne sme vzeti za lahke, ker imajo nevarne posledice Pri nastopu glavobola in mrzlice je treba takoj vzeti Aspirin tablete »Baver«, ki so znane po svojem dobrem učinku in so zlasti t tej nevarni dobi odlično obrambno sredstvo. ♦ Tovarna Jos Reieh sprejema mehke in škrobljeno perilo v najlepšo izdelav«. Iz LiuM|ane u_ Scoialno-gospodarski tečaj ZKD. Danes bo predaval dr Skerlj o pomenu ded-'ne tvarine z ozirom na socialnost^ in odvetnik dr Lapajde o kreditu in bankah u— Predavanje in filmi v Društvu za zgradbo Sokolskega doma v Šiški. Jutri bo zeio koristno in aktuelno predavanje znanega strokovnjaka zdravnika dr. Mi6a: 20 navodil za zdravje Ln srečo v rodbini Po predavanju se predvajajo krasni kulturni filmi »Sveta gora Athos<, »Stare kulture na Javi<, »življenje na otoku Cey. lonu< in »Tropsko sonce na Javi«. Filmi so izredno lepi. o— Prosvetno-družabni večer »K-ke« jutri pri Mikliču bo zanimiv zlasti ladl tega, ker bo podal predavatelj Fraace Vodnik pregledno sliko starega veka, ki je v marsičem soroden našemu novemu reku Predavatelj bo podal v kratkih »arisih tu. di delovanje dveh največjih trag.«dov- Aj-shila in Evrrpida, dočim bo o Sofokleju govoril izčrpneje Par odlomkov i* 3>fok'e ja bo recitiral režiser Ciril Debevec. Prijeten večer bo potem poživela pro»'a zabava. Vstop vsem prost! Brez vstopnine: u— Jugoslovensko • angleško društvo v Alubljani opozarja člane, da bo ob ponedeljkih in četrtkih od 6__7. v društveni čitalnici, Rožna ulica št. 41, tečaj ge. Škerlj-Grahorjeve in bo čitalnica ob teh dneh odprta samo od 4__6 Ker je dovolj udeležencev, bo društvo priredilo takoj po 21 t. m še en tečaj za začetnike pod vodstvom gdč. Bukovčeve. Prijave za ta tečaj bo sprejemala knjižničarka v društveni čitalnici 17. t. m. Ln 21 t m., od 5. do 7. ure. člani, ki imajo še doma knjige, izposojene iz društvene knjižnice, naj jih čimprej vrnejo. u— Mladi violinist Miran Viher naj bo svetal zgled vsej mladini, ki se uči glasbe Poteg naravnega talenta, ki ga brez dvoma ima, ga je pripeljala do današnjih uspehov tudi izredna pridnost, vestnost in ljubezen do inštrumenta in učitelja, kateremu je iskreno vdaa Zato vabimo na petkov koncert Mirana Viherja predvsem starše in mladino, ki študira glasbo. Ta koncert jo bo gotovo navdušil za nadaljevanje študija, ki rabi mnogo časa, vestnosti in tudi ljubezni. Spored j« umetniški, izvaja predvsem klasične komade, na klavirju ga spremlja gospa Mirca Sancinova. Koncert bo jutri ob 20. v Filharmoničri dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Tatjanin večer Zveze ruskih akade- ni kov univerze Kralja Alekstr.dra v ;CTii se bo vršil * obeto 18 t. m v redki Kazinsi d vora ii. Koncertni spored izvajajo gojenci državnega k<,nser-ratorija v Ljubljani. Spored je naslednji: 1. E F. Na-pravnik: >Ruska me!odija<. žižmond ivan (violina, II. let.), Gallatia ReinhoM (klavir). 2. A. rečaninov: »Jetnik«, J. Pav-čič: »Dedek samonogt, Likovič Joža (ba riton, V. let.), Fink Stanko (klavir). 3 E. Kreal: Sonata za čelo in klavir, III stavek Allegro Bajde Oton (čelo, VI. let.), Gallatia Reinhold (klavir, II. vis š.). i. L. Lehmann: »Kukavica«, J. Senson: »Popolna molitev«, A. Spross: »Včeraj in ia-nes<. Fratnik Štefanija (sopran, -Tli. let.). Krmpotič Ivan (klavir). 5. P. I. Čajkovski: Godalni kvartet v d-duru, op. 11, II. in III. stavek Andante cantabile. Scherzo. Allegro non tanto. Igrajo: Pfeifer Leon (I. violina), Stanič Fran jo (»II. violina), šušteršič Vinko (viola), Bajde Oton (čelo). 6. A. N. Rimski-Korsakov: »Hindnt. Pesem iz opere »Sadko«. R. M. Gliere: »Hej, naj živim«. Drmota Anton (tenor. V. let.), VofKišek Valens (klavir). 7. Fr Chopin: Fantazija (Impromp-tu) v cis-mo iu Hrašovec Silva (klavir, I. let viš. š.) 8. A. N. Rimski-Korzakov: »Himna soncu« iz opere »Zlati petelin«. St Niewia. domski: »Odpri, Janko«. Sok Dragica (so pran, VI. let.), Vodušek Valens (klavir) Začetek točno ob 20. u— Jutri »Divne laži Nine Petrovne« kot zvočni film. Krasnega filma »Divne laži Nine Petrovne« z Brigito Helm im Fran zom Ledererjem se prav gotovo spouiin;a io še danes vsi, ki so ga videli Saj je oi; pred 4 leti najlepši film sezon* ' 'ubavni roman m'a1ega ruskega gardnega smi-ka in lepotice Petrovne. ki jo je snubil visok štabni oficir Ljubezen je sicer zmaga la, toda Nina je žrtvovala zanjo svoje živ Ije.hje Nepozaben je prizor Ninine smrti na nožieah okorne čevel!čke svojega juo Ijenca. kateremu se je morala odnovdjti da mu ne Dokvaiv karilere Ob tem pri20 ru se tudi naltrši č'0vek ne more v»držat solz' To n*pV»5"r 'i'mpko delo boste *u tri in v solvito /o^iet lahko videli na film skem sporedu ZKD vsakokrat ob 14. uri v 18. IL 1933 KAZINO Tatjanin večer Pri koncertu sodeluje drž. konservatorij. Po koncertu PLES Vstopnina 20.— Din; dijaki 10.— Din. Začetek ob 20. uri- 2697 Elitnem kinu Matici Film je sinhronizi-ran z njemu prikladno muziko Ln petjem. n— Predavanje o plinski kuhi priredi Mestna plinarna danes ob 8 zvečer v kuhinji Kraljice Marije v Prečni blici Predavateljica bo našim gospodinjam nazorno pokazala na kako hiter, lahek in obenem cenen način se pripravi meščanski obed Vabljene so vse gospodinje in njihove pomočnice, ki se bodo obenem lahko prepričale, kako okusna so iedila. pripravljena na plinskem štedilniku Vstop je prost o— Sadjarska podružnica na ukemj ter ostale obleke na raznih krajih Maribora ter jih prodajal v starinarnicah V je prišel v Maribor nekako sred> januarja m se izdajal za detektiva. ki mta naiiogo zasledovati tihotapce. Gibal se je le v najboljši družbi in v samih odličnejših lokalih, kjer je ob aploš-dem zaupanju lahko izvajal svoje dr zor tarvme. Policija ga je se pridržala v 6voj,ih zaparih ter razposlala njegovo sliko s prstnimi odtisi tu Ji v druga mesta, kjer je V-živel pred prihodom v Maribor, nakar ga bo i/rorla okrožnemu sodišču. V. je na podlagi nepob tnih dokazov tatvine sukenj m ob' eke napoele d pri znal. 11 Celjja e— Na Ljudskem vseučilišču je v ponedeljek 13. t m. zvečer predaval vseučilišči profesor g. dr. Aleksandrer Bilimovič iz Ljubljane o denarju, njegovih vrstah in vrednosti. G. predavatelj je posvetil pažnjo tudn našim domačim prilikam ter se h konca odtočno izjavil proti denarni inflaciji, ki lahko poživi gospodarski organizem le trenutno, nakar ga docela upropasti. Številni poslušalci so sledil1; zanimivim in temeljitim izvajanjem znanega finančnega strokovnjaka z veliko pozornostjo. e— Predavanje o obrtnem zakonu in zaščiti delavcev je bilo 11. t m. zvečer v po-*'o-pju Delavske zbornice. Dr. Reisman iz Maribora je s praktičnimi primeri navede! slavna določila obrtnega zakona, ki ščitijo "iterese delavstva glede odpovedi, odipu-«ov in bolezni; g. dr. Jelene pa je podrobno obravnaval odločila zakona o zaščiti delavcev, ki ščiti delovno silo glede delovnega časa, nadur, mezd ter zaposlovanja *«>nsk in vajencev v obratih. Predavanje te bilo dobro obiskano. Številni poslušalci sprejeli zanimiva izvajanja z živahnim ♦"►dobravanje-m in izrazili željo, da bi predavatelja kmalu nadaljevala svoji predavanji o tako važnih zadevah, ki se tičejo nameščencev in delavstva. e— Nov grob. V sredo 15. t m. ob pol 13. je umrla po daljšem trpljenju v starosti 64 iet v hiši g. Ivana Honigmaniia. trgovca v Ce! hi. Marija Iskračeva. Nad 46 let ie nepretrgoma služila pri rodbini Egersdor-ferjevi-Honigmannovi. Delala je od zore do mraka ter bila izredno zvesta in nesebična. tako da je lahko vzor današnjemu svetu. Z rodbiTiU, v kateri je videla doraščati dve generaeji. je delila mnogo veselja, a trjd br'dikosti. tako da so jo prištevali po pravici med svoje rodbinske člane Toda ne le rodbina, kateri je zvesto služila skoro vse svoie življenje, marveč tudi vsi drugi. ki so poznali njen blagi značaj, bodo ohranili »Honigmannovo Mico« v nailepšem spom-mi. Pogreb nepozabne pokoinice bo v petek 17. t. m popoldne na celjskem mestnem pokopališču. e— »Soča* v Celju ponovno opozarja občinstvo nb svojo prireditev, ki se bo vršila v soboto 18. t m. v Narodnem domu. Za prireditev vlada veliko zanimanje Cisti dobiček je namenjen za podporo brez- poselnih. Prireditev bo družabnega značaja, obleka je poljubna, vstopnina samo 5 Din. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. e— Ukinitev električnega toka. Mestna elektrarna v Ceijiu bo v nedeljo 19. t m. zaradi snaženja transformatorjev ukinila dobavo električnega toka in sicer za mesto od 8. do 12. dopoldne, za okolico Da od 8. do 14. e— Gobe v zimL G. Ladislav Brezovnik iz Vojnika nam je poslal sveže jurčke, ki jih je te dni nabral v gozdu pri Vojniku. HALO! HALO! DAME >U. F.« Pazite dobro, pride „U. F." ZAPOMNITE SI DOBRO >U. F.«! Iz Trbovelj t— Sokolski oder. V nedeljo zvečer je sokolsko gledališče zopet enkrat pokazalo, kaj zmore m kaj zna. Tokrat je nastopilo skoro izključno ueiteljstvo Trbovlje 11. s svojim' učenci. V režiji br. Pahorja je bila postavljena ns oder krasna Goli jeva pravljica »Peterčkove poslednje sanje«. Glasbene točke, ki jih je izvajaj sokolski orkester pod vodstvom br. Molla, je sestavil dirigent Moli sam Scen en ja za to igro je bila popolnoma nova in tako kra>s-na, da je morala zadovoljiti vsakega še tako razvejenega gledalca Pri tej prilik- pa se ne moremo izogniti pikrim besedam glede obiska So pri nas ijodje ki sicer radi kritizirajo delovanje Sokola. kadaT pa ta kaj priredi, ostanejo lepo doma, ali se pa odpeljejo kam drugam. Sokol se trudi, žrtvuje denar, igralci žrtvujejo čas in delo. vsega tega pa gotov de publike ne upošteva, izostanejo pa taki. ki jih kriza ri>i prav nič ali pa le malo zadela. t— Sokolsko gledališče ponovi v nedeljo 19. t. m. ob 15 30 Golijevo pravljico »Pe terčkove poslednje sanje« kot ljudsko pred- stavo ob znižanih cenah. Prodaj« vstopnic v podružnici »Jutra«. t— »Prekletstvo ljubezni«, roman, ki je izhajal v »Sk>vt»nakeaj Narodu«, ee dobi v podružnici »Jutra* Cena obeh delov 35 dinarjev t— Praznovanje pri rudniku. Po dosedanjih dispozicijah se bo delalo pri rudniku v mesecu februarju samo 13 dni. To je do sed^j najnnžie števMo dekmrih dni v enem mesecu, od kar obstoji rudnik. Prejšnje mesece se j« delalo največ 18 do 19 dni. Iz življenja na dežel? MOSTE. Jutri ob 20. predava pod okriljem ZKD v SoJcolskesn kinu sodnik dr. Bajič o sodobni Nemčiji in Hitlerju. Predavanje je z ozirom na sedanji politični položaj Nemčije izredno primerno in aktualno. Spremljajo skiopfrčne slike. Po predavanju se predvajajo kulturni filmi. ŠT. VJD. Pod okriljem ZKD bo danes v šoli ob 20. predaval prof. Stepišnik o političnih razmerah sedanje Evrope. Po predavan'« se predvajajo domači filmi. VELIKE LAŠČE. 11. t nt je bHo pod okriljem ZKD predavanje g. Vekoslava Bučarja o sokolski ideologiji Predavanje je bilo zelo le^o in izredno dobro obiskano. 18. t. m bo predaval prof. Stepišnik o sodobnih političnih problemih evropskih držav. 24. L m., na pustno nedeljo bo zabavni večer. Dobilo smo novega postajnega načelnika br Stembergerja, zelo agilnega ■n plemenitega sokoLskega delavca. Želimo mu v svoii sredi prijetno bivanje. ŽELEZNIKI Občni zbor Ciril Metodove podružnice bo v nedeljo, 19. t. m. ob 11. v gostilni Thaler. Vljudno vabimo k udeležbi vse zavedne narodnjake iz Železnikov in okoVce. 7le$na &o\a va&ega ottoka potrebuje po&e&tto gaicito. Zaradi tega natrite vsak večer roke in lice svojega deteta, kakor tudi vsa občutljiva mesta na telesu z Nivea-kremo. S tem oja-čite odpornost kože napram vetru in vremenu, a polt dobi pri tem ono nežnost in ljubkost, ki dela dečke in deklice tako dra-žestne. NIVEA-KREMA: Škatlice in tube Din 6. do Din 25.— Gospodarske vesti = Stanje švicarskega klirinškega prometa a našo državo je bilo po švicarskem izkazu 7. t m.: švicarska vplačila na našo Narodno banko: A. 7,015.046 frankov, B. 813.600 frankov; izplačila na švicarske apnike: A. 3,9*23.343 frankov, B. 0; neizravnana vplačila pri naši Narodni banki: A. 3,091.702 franka, B. 313.600 frankov; dalje najavljena do-broimetja: A. 2,971.6S4 frankov, B. 0. Se neporavnane švicarske ttrjatve znašajo torej: A. 6,063.386 frankov, B. 313.60U frankov. (A = terjatve od izvoza švicarskega blaga v Jugoslavijo; B = ostale švicarske terjatve.) = Nova državna vrednota. V kratkem bo Narodna skupšč na razpravljala o no_ velah k agrarnemu zakonodajstvu. Po eni teh novel je pooblaščen finančni minister, da izda za izplačilo odškodnine za razlaščeno zemljišče 5odstotne državne obligacije v skupnem znesku 900 milijonov D n. Obveznice se bodo izdajale v kosih po 500, 2500, 5000 in 10.000 Din nominaie. Obresti bodo začele teči 1. oktobra letos. Amortizacija obveznic bo trajala 50 iet. To bo torej četrta državna vrednota v zvezi z agrarno reformo. Doslej obstojajo: 4_odst. agrarne obveznice iz leta 1921., 6-odst. be. gluške obveznice za likvidacijo odškodnine za begluška zemljišča v Bosni in Hercego. vini iz leta 1929. in 1932. !n 6-odstotne obveznice za likvidacijo agrarno reforme v Dalmaciji iz leta 1932 — Izvoz za kompenzacije. Pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe z Nemčijo se bodo kmalu pričela V tej zvezi se je v našem ministrstvu za trgovino in industrijo započela akcija, ki gre za tem. da se v novi trgovinski pogodbi z Nemči'o čim bolj uveljavi načelo kompenzacij. To načelo p« se želi uporabiti tudi nasproti drugim državam. Po gospodarskih korpora-ciiah se zdaj v naši državi zbirajo podatki, da bi se dobil pregled za kake predmete 'n v kakšni količini bi prišle na naši strani v poštev kompenzacije Predvsem se hoče do« seči. da bi se za državna naročila v Mi jim 'zvozilo naše blago v dotične države Kot naš' izvozni predmeti bi prišli v to svrho v poštev predvsem kmetijski pridelki zlasti živina dalje les mincalije. konopl'a n hmelj Iz Nemčii« se slišijo glasovi, da bi bili tam pr nravi j en i za kompenzacijsko trgovino V Beogradu se že pripravlja usta- a rstvo novi rev urada za kompenzacijski promet med Jugoslavijo in Nemčijo. Prav tako .se razmišlja o osnovanju enake naprave za trgovinski promet med Jugoslavijo in Poljsko. Med Poljsko in Avstrijo na primer se taka kompenzacijska trgovina že vrši na ta način, da Avstrija dobavlja hišno opta« vo Poljski za poljski oporni les. Načelo kompenzacij v zunanji trgovini je zdaj najbolj uveljavljeno v Poljski, ki je doslej sklenila kompenzacijske pogodbe že z več državami. — Vrednote Ceisse-Comrmme zopet no-tirajo Od žigosanih avstrijskih m ogrskih posojil, katerih notiranje je bilo na pobudo Caisses-Commune črtano na fmnkfurtski in berlinski borzi 27 decembra lanskega leta, se je 15 t. m. zopet uvedlo notiranie za 4 odst. avstrijsko zlato rento in za 4.5 odstotne avstrijske nakaznice državnega zaklada iz leta 1914. = Pomladni veleseiem v Leipzigu ee bo otvorii 5. marca kljub temu, da eo nameravali otvoritev zaradi nemških volitev preložiti. = poravnalne zadeve. Odobrena Je poravnava Treba rja Matije, protokoliranega trgovca v Ljubljani. Narok za prisilno po. ravnavo UrSiča Antona, trgovca v Laškem, je določena na 28. t m Ob 10. pri sodišču v Laškem Poseben ugotovitveni narok Je odrejen glede Kmet"jske eksoort. ne zadruge v Mariboru za preizkušanje naknadno prijavljenih teriat.ev na 6. mar. ca ob 9. pri okrožnem sodišču v Mariboru = Odpravljen Je konkur* 0 Livarni železa ln kovin, družbe z o. z. v Gameljnah, ker ni kritja za stroške postopanja. Po. novnl ugotovitveni narok v konkurzrri zadevi tvrdke »Mana«, družbe t o. s., Je od. rejen na dan 4 marca ob 9. pri deželnem sodišču v LjubUand. — Konkurz Goldmtnnove bsnkg v ga. [ botici Trgovska in obrtna banka v Suboti« ; oi. znana t>od imenom Goldmannova banka. je nedavno oriSla ▼ plačilne težave in je bil bančni direktor direktor Goldmann aretrnn. ker so se v banki vršile razne zlorabe Banka je najprej poizkusila doseči prisilno poravnavo, a ker upniki niso bil' za d o vol'ni s jr**oii VI i'b 'r stavila banka, j« mora! zavod v konkurz. Nato t>a so čla ni uprave pristali na t»otrebna jamstva in so »e pritožb tvoM odloku o konkurzu, izdanem od subotiškega sodišča na apelacij« e v drž. razr. loteriji Žrebanje 13. februarja 1933. S.000 Din Stev.: 4.402, 22.719. 2.000 Din štev.: 22.761. 1.000 Din štev.: 4.401, 4.406, 4.481, 5.970, 10.868, 10.877, 10.882, 10.883, 22.736, 23.410. 23.448, 37.057, 37.060, 37.086, 42.512, 45.768, 45.790, 45.799, 51.551, 62.247, 62.297. 65.306, 73.324, 73.353, 73.365, 84.402, 84.445, 88.226, 88.269. Dne 15. februarja so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 30.000 srečke štev.: 52.156, 61.002, 80.148, » 10.000 » » 1.993. 4.798. 14 509, 14.736, 16.885, 20.312, 26.026, 27.716, 46.749, 47.071. 48.071, 60.283, 66.328, 72.370, 82.794. Din 8.000 srečke štev.: 23.156, 27.421. 16.424, 34.366, 36.145, 35.420, 4.284, 6.761, 48.129 49.911. 51.496. 57.795. 63.624. 64.009, 68.106, 70.534, 72.303. 72.347. 74.651, 87.849, 89.104 Din 6.000 srečke Stev.: 3.726, 3.362, 18.058, 19.227, 22.515, 23.299, 26.091, 87.146. 53.774 55.354. 62.980. 64.119, 64.673. 67.953, 68.923, 76.593, 90.589. 95.371, 97.000. Din 5.000 srečke štev.: 144, 3.159, 9.512, 10.282, 166.593, 24.454, 26.475. 29.792, 41.487, 44.778, 45.738, 51.980, 55.903, 59.723, 61.742, 7.178, 64.368, 88.350, 92.198, 94.024. Paradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo za točnost številk Žrebanje se oc vrSilo vsak dan do 27 -1 m Komur bo srečka Izžrebana za majhen dobitek mu Jt nomo na željo zameniall za še nelzžrehano srečko tako da bo mogel igranje oada fjevati na visoke dobitke Znmenlavall homo ip toliko ftasa dokler ho ini netzžrebani) srečk razpoložljivih Manjše dobitke bomo ob1av!1al1 naknadno. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv« Petra ci 19 PO SLABEM VREMENU takojšnjo odpomoč Deževni dnevi, premočeni Cevi JI, mokra obleka znak nevarnosti. Prehladi, oaglužnost, revmatizem, išias. Bolečine po vsem telesu, zatrpana prša, naduha. Utešite te neprijetne občutke. Namažite se s SLO AN-ovtm Linlmentom. Ogreje kakor soinčni žarki, olajša prehlajenje, uklanja bolečine. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERHAB SLOAN-ov LINIMENT odstranjuje bolezni Odobreno od Min. Soc. PoL i Nar. zdr. S. Br. 4497 od 15. m 1932 sko »odišce v Suboticl To je izdalo odlok, s katerim se pritožba zavrača ia se potrjuje konkurzni postopek. — Dobave. Strojni oddelek železniške direkcije v Ljubljani sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 200 kg klobučevine v ploščah. Pogoji pri oddelku. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 30. t m ponudbe glede dobave 28.000 kg pšenične moke, dj 22 t. m. glede dobave enega vrtalnega stro,a, do 1. marca glede dobave 20 pol prešanega papirja, 10 s-mir-kovih plošč. 100 kg brodarskih žebljev in 100 kg valjanih šin za kolesa. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave sedlarskega materiala, raznega pisarniškega materiala, do 27. t m. pa glede dobave zidarskega orod» ja Direkcija državne železarne v Varešu sprejema do 22 t. m. ponudbe glede dobave raznih kemikalij, do 1. marca pa glede dobave silik-opeke za električne peči, raznega orodja za mizarje in jeklenih ščetk. Borze 15. februarja. Na ljubljanski borzi je malo oslabela de-v za na Amsterdam, a porasli so Berlin, Bruselj, London, New York. Pariz, Praga in Trst. Avstrijski šiling se je zaključeval v privatnem kliringu po 9 do 9.35 Din. Na zagrebškem efektnem tržišču je Voj_ na škoda dalje popustila. Za kaso se je zaključila po 205. za februar pa po 200 in 208. 7% investicijsko je zabeležilo zaključek po 43 Dalje je imela zaključek Privilegirana agrarna po 220. Devize. Ljubljana. Ametfrdam 2305.40 — 2316.76, Berlin 1364.58 — 1375.3S. Bruselj 800.52 do S04.46. Curih 1108.35-1113.85. London 197 42 do 199.02. Nevvvork ček 5727.70—5755.96, Pariz 224.77-225.89 Praga 170.12—170.98, Trst 293.57 — 29597. Zagreb. Amsterdam 2305.40 _ 2316.(6. Berlin 1364.58 - 1375.38. Bruselj 800.52 do 804.46. London 197.42 - 199.02. M lan 29do, do 295 97. Nevrvork kabel 5749.70—5777.96. ček 5727.70 - 5755.96 Pariz 224.77-225.89. Prana 170.12 — 170.98. Curih 1108.35 do 1113.85. .. Curih. Pariz 20.275. London 17.84, New-york 518.62. Bruselj 72.225, Milan 26.52. Madrid 42.60, Amsterdam 206. Berlin 123.27,>. Dunaj 73.19 (60). Sofija 3.75, Praga 15.35, Varšava 58.10. Atene 2.97. Bukarešta 3.08. Rfekii. Ljubljana. Vojna škoda 200 - 205, 7®/. investicijsko 48 _ 49. 8°'o Blair 39 - 40, 7V. Blair 37 - 38. Trbovlje 145 -150- ^ . Zagreb Državne vrednote: Voma škoda za kaso 200 — 204. za februar 195 — 201, za marc 195 — 205, 7"» investicijsko 45 do 47 4°/o agrarne 23.50 - 26, 7°/. Blair 36 do 38", 8»/» Blair 39 — 40. 6«'o beglučke 31.50 do 32.25- industrijske vrednote: Narodna šumska 50 — 52, geSerana Beekerek 800 bi., Tmpeks 50 den., ftečerana Osijek 140—150, Trbovlje 140 — 145; bančne vrednote: Narodna 3700 den«, Privilegirana agrarna 215 do 221. Beograd. Vojna Skoda promptna zaključek 205. za februar zaključka 202 in 198, TU investMjsko 44 den., 4®/« agrarne 24 den., beglučke zaključek 31.75. 7°/« posojilo Državne hipotekarne 44 den.. Narodna za-klfjček 3950. Privilegirana agrarna zaključek 222. Dunaj. Trbovlje 18.01, Alpine - Montan 11.90. Blagov««» tržišča «IT0. + Chieago. 15 februarja. Zajetni tečaji: Pšenica: za marc 47.25. za mai 47.75. za julij 49.125; turščica: za marc 25.375. za maj 27, za iuFj 28.50: oves: za marc 16.875. + Winnipeg. 15. februarja. Začetni tečaji: Pšenira: za marc 47.625, za maj 48.50, za iulij 49.75. + Ljubljanska borza (15. t. m.) Tendenca ta žito zelo čvrsta Nudijo se: Pšenira (mlevska voznina slovenska postaja plačilo 30 dni): baška 76 ks 290 - 292.50; baška. 77 ke 297 50 - 300; turščica (mlev voz., slov postaja plačilo 30 dni): času primerno suha. promptna 122.50 — 125; za februar 127.50 - 130: moka (mlevska voznina slovenska postaja plačilo 39 dn'): baška »0< 450 - 455; banatska. »Os« 460 dO ^ sie * \ -f Novosadska blagovna borza (15. t. m.) Zaradi pravoslavne svečnice borza ni poslovala. + Budimpeštanska terminska borza (15. t. m.) Tendenca čvrsta. Promet živahen. Pšenica: za marc 13.82 — 13.83. za maj 1396 — 13.97. Rž: za marc 6.89 — 6 90. za maj 7.23 — 7.25. Turščica: za maj 7.5o do 7.55, za julij 7.88 _ 7.89. JAJCA -f Tržišča t jajci (15. t m.) Spričo nekoliko toplejšega vremena so s« zopet povečali dovozi. Nakupovalci na debelo plačujejo zdaj štajersko»zagorsko blago po 70 do 75. a ostala jaica po 60 do 65 par za kos. Pri precej nespremenjenem tržnem položaju so v hi nni za naša jajca nasledne oene. v Italiji 290 do 300 lir za zaboj po 1440 kosov franco Postojna, v S\-ci 99 do 100 švicarskih frankov franco Ruchs v Nemčiji 82 do 83 mark franco Salzburg. 3:1 vin A + Živinski trg v Milanu. Na milanskem tržišču so bile zadnie dni za kg žive nasledne cene- vali 1.2.80. TI 2.50 III 1.50 krave I. 2.40. II 2. teleta I 3.30 II 2.70. svinje (po preko 180 k? t^že) 4 20 lirp Zaklana živina se je trgovala za kg: voli I 5.50. II. 5.20. krave I. 4.35, II. 3.80, teleta L 4.60 Ure. Sokol Sokolske smučarske tekme v Bohinju Številna udeležba — Polovična vožnja Izletniški vlak Opozarjamo vse brate in sestre, da vozi v nedeljo k sokolski m smučarskim tekmam v Bohinj po ob-čaj nem varnem redu atovsk: vlak, io bo v vseh oztršh najboljša zveza med Ljubljano m Bohinjsko Bistrico za vse one, ki si žele ogledati savezne smučarske tekme. Tekem se udeleži v vseh tekmovalnih panogah 388 tekmovalcev rn tekmovalk tekme na 18 km 133 bratov, skokov pa 48 bratov Sokolov V Bohinj naj gredo tudi vsi smučarji iu smučarke, ki žele prisostvovati tekmam in obenem uživati krasoto bohinjske rune, kier vladajo izvrstne snež*ie razmere in krasno vreme Železniška uprava nam ie dostavila izletniški vlak, zato ne zamudimo ugodne prilike! Polovična vožnia je do-voliena od 14. do 22 t m tud- za ostale vlake. Kupite na odhodni postaja cel listek, ki ve!ia hkrati s potrdilom o nrisostvov<>-ci.ru na tekmi za brez»ečni povratek. Na svidenie v Bobi mu! Darilo ministra za telesno vzgojo za vseslovenske sokolske smučarske tekme v Bo-hiniu. Minister za telesno vzgojo dr. Han» žek je poklonil kot prehodno darilo dragocen pokal za vseslovanske sokolske smu-ške tekme v Bohinju Pokal bo prejel najboljši sokolski savez. ki ga obdrži toliko časa. dokler ga kdo drugi ne prekosi, po trikratni zaporedni zmagi pa postane njegova trajna last Sokolska župa Novo mesto bo »roeto v nedeljo 19. t m. ob 13 redno župno skupščino z običajnim dnevnim redom. V zvezi s skupščino bo ob poi 8-, takoj po prihodu še nt jan že v ca v Sokotekem domu l. seja aačelstva in prosvetarjev nrirens-ke-ga sokolskega okrožja na kateri bo polej poročil o prosvetnem tehničnem delu izvolitev novega načelništva in prosvetarr-i-Udeležbe za to sejo je obvezne za vsa na-čelstva in prosvetarje društev MSO Isto tam se bodo ob 9. posvetovali vsi drušlvo-ni načelniki in načelmce župe o novem programu. nakar se bodo zbrali ob poi 11 še vsi društveni prosvetarj župe k zboru. Dopoldansko dok bodo zaključili vsi društveni statističarji. Ob 14 bo v mestni posvetovalnici zbor društvenih delegatov za sestavo kandidatne Irste nove župne uprave. nakar bo ob 15. istotam župna skupščina. V&a oratska društva in čete ponovno opozarjamo na obvezno in točno prisotno«! na vseh omenjenih zborih. Na Pobrežiu pri Mariboru bo 19. tega meseca ob 16. dramfki odsek Sokola Maribor I. v dvorani br. Renčlja uprizoril Cankarjevo farso »Pobujšaoie v dolini šentflorianski«- Za t*'man ie za predstavo ie veliko, ker je igra prva te vrst« na Po-brežiu. Repertoarji LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 16. ob 15.: Zadoščen Je. Gospa Chat-leena. Dijaška predstava ob znatno znižanih cenah. Petek. 17.: Za-rto. Sobota, 18.: Voda. A. OPERA Začetek ob 20 Četrtek, 16.: Rigoletto. Gostovanje g. Josipa Rijavca. Izven. Petek. 17.: Pri belem konjičku. C. h opere. Josip Rijavec gostuje drevi ko* vojvoda v Verdijevi operi >Ru'oletio«. Naslovno ilopio dvorskega norca Rigoletta poje g. Primožič, njegovo hčerko Gildo ga. Ober-valderfeva. njeno družabnico ga. Španova, Magdalena je ga. Kogejeva. Sparafucile g. Betetto. grof Monterone g. Janko. Opero dirigira kapelnik Neffat. Ker je to nepreklicno zadnje gosovanje odličnega našega rojaka, na predstavo še posebej opozarjamo. ŠENTJAKOBSKO GLFDALISCE Začetek ob 20.15 Sobota, 18.: Zadeva Kaiser. V prid pomožrd akciji mestne občine ljubljanske. Nedelja. 19 ob 15.: Drzni plavač Šentjakobsko gledališče ia pomožne akcijo mestne občine ljubljanske. V soboto upri-zore Sentiakobčani v prid brezposelnim someščanom izvrstno veseloigro >Zadeva Kaiser«. ki ie bila z velikim uspehom uprizorjena na vseh svetovnih odrih Sijajna komika in krasn: zapletljaji dičijo to igro. pri kateri sodelujejo najboljši igralci Pridite, da se temeljito nasmejete. _ Cene sed^žom so 15. 12 in 4 Din Napolnite dvorano, da bomo mogli čim ve? oddat brezposelnim. Vstopnice se dobe v veliki dvorani Mestnega doma od 10 do 12 in od 15 do 17 — V nedelio ob 15 uprizore za izvenliubljan-ske oosetnike izvršno burko »Drzni plavač«. ki je s svojo konrko vžgala vse dosedanje noeetnike Vstopnice v Mestnem domu po običajnih cenah. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Četrtek. 16.: Sveik II. deL A. Petek. 17.: Zaprto. ★ Gledališke abonente prosi uprava Narodnega gledališča v Mariborj, da blagovolijo Hm pnej poravnati zaostanke na abonmanu. Iz življenja in sveta Iskanje mr&čev pod razvalinami Nova radijska postaja ▼ Vatikanskem mestu V Vatikanu so te dni otvorili novo oddajno postajo za kratke valove, katero je uredil izumitelj senator Marconi. Po tem oddajniku bo govoril papež svoje govora in oznanila. Na sliki levo Marconi, na desni papež Pij XX Nova do homunkula živali z dvema glavama - na hrbtu in trebuhu Freiburški raz skovaiec Spremarm je že pred časom pokazal, da se dado možgani, hrbtenični mozeg, oči, ušesa itd. ustvariti umetno. Na dele amfibijskih enrbrijev, ki se jim ni razvila še niti koža, je vcepil določene žive klicne dele vn namestu kože so se na teh mest h razvili v resnici možgani, živčni vozli, čutni organi itd. Korak naprej je šel v zadnjem času bio_ log dr. Holtfreter, ki mu je uspelo doseči iste in še večje rezultate celo s tem, da je dal vplivati než vo na žive. dočim je pri Spemannovih eksperimentih učinkovalo še živo na živo. Tudi Holtfreter je uporabil še nerazvito bodočo embrionalno kožo kot mesto ustvarjanja. Na določena mesta je položil košček kVcrse snovi, iz katere bi se razvila kakšna mišica in ki jo je prej z zelo visoko ali ze1o nizko temperaturo ab_ srlutno usmrtil. Ta krSček substance brez sledu življenja je položil za drva dni na do- V inomoškem kombinira* nem smučanju je zmagal Šved Sven Erikson ki se je Izkazal sijajnega skakača Umor v Italijanske**! vfafm V ponedeljek so nesli ▼ Perugiji oh progi mrtvo žensko, ki ji je bilo na oko kakšnih 30 let. Trup'« je ležalo tik proge. Umorjenika je imelia pni sebi torbico 6 pšs-mom in ključem. Pismo je bHo nemško. Preiskava je dognai!«. da se je umorjenka vozila v vlaku prvega na »reda iz Rima v Florenco. Bila je zelo elegantno oblečena. Ni dvoma, da gre za umor. toda doslej se niso niti identificirali žrtve, kaj šele naSi storilca. Hitler hi Wagnerjera vdora I i Berlina poročajo, da. se je te dni zaročil Ackif Hitler z \Viirifrntd Wagnerjevo, vdovo po Siegfriedu Wagnerju, snmi skladatelja Wagnerja in Cosime roj. Liszt. Na Himalajo! Angleški poročnik Baker Član angleške odprave, ki hoče z letalom preletiti najvišji vrh sveta. Udeleženci eks-pedicije so opremljeni s posebno obleko in % aparati za kisik ločeno mesto nerazvitega embrija ln na tem mestu so se potem res razvili možgani, čutni organi, živčni snopi in v mnogih primerih tudi ceie glave, ž val je potem imela n. pr. dve glavi, od katerih ji je ena zrasla recimo na hrbtu ali trebuhu. Vsako mesto bodoče kože se da z mrtvim telesom, ki ga je mogoče uporahiti celo večkrat zaporedoma na razlčmh embrijih, pripraviti do tega, da se izobiiči v najbolj komplicirane organe. Holtfreter j ev poskus pa kaže neicaj sebnega: vsa prc-cedura in nje učinesk st« podobna delovanju znanih kemičnih katalizatorjev, da je ob'iker,-a nje življenja že v maternem telesu samo snovna katallzae?J_ ska kemična procedura. Tako smo se s$L no približali uresničenju starodavne 11 o homunkuJu, umetnem človečku, obenem i>a se je ves živhienskl problem pokazal s čisto nove strani. SE VED aednzp dežnih plaSčev, Hubertns piaSCev, aaknjičrv, krojev za orožnika in finančni arfaSbenei Je pri Drago S©hwab, LfuMfana Pes »general Grantcc Nori predsednik Zedinjenih držav Roo-sevelt dobi posebnega psa čuvaja v podobi krasnega angleškega buldoga »general Grant*. Ta pes je bti nedavno nagrajen z nagrado 5000 dolarjev na pas^i razstavi v Amerilki. Barve je bele. Iz Los Angeleaa. kjer živi sedaj, ga bodo z letalom prepeljal« v Wa«bington, kjer ga bo RoosevHt »osebno« sprejel. »General Grant« bo potovali v kabini I. razreda, ki bo kurjena in oskrbovana z vsem komfortem. Spremljal ga bo poseben rfuiga, ki bo med vožnjo skrbel tudi za njegovo prebrano. Draue znamke V Londonu bodo v kratkem prodajali na dražbi eno največjih zbirk znamk na svetu, kolekcijo, ki je bite last nekega Ho-landca. Zbirka vsebuje med drugim dv« primerka slovite znamke sv. Mavricija iz 1. 1847. Teh zmamk je na svetu samo še 25 kosov in vsak je vreden skoro milijon Dn. Tnfskl promet se krči Zdaj so m razpolago todi francoske statistike, ki ugotavljajo, da je kni zmatno nazadoval tujski promet. Francijo je obiskalo samo 1 milijon tujcev, dooim je znašal povprearvi letni obiffc vedno vsaj pol-drug milijon tujcev In še od tega milijona je bilo največ Angležev (522.0THV). 143.000 Američanov, 120.000 Spancev, ostalo p« od pade na druge države. Baje gre to nazadovanje največ na račun Angležev, kjer so se potovanja lani skrčila za celih 40 odst. Of^^tte jral^efa me^ta Panifiki »Mat:n« porooo. da j« odkril francoski sli-kfl r Busset. konzerva ton- rmiw ja v Ckrrmont Ferrandu. v Auvergneji -a^vali-ne starega me«*« Stsrinosknroi sodijo, da gre »a nek-dnnjo Gergovio. Lahko se smeje Sonja Henie potem, ko Je te dni sedmič zmagala v tekmah za svetovno prvenstvo na ledu Po eksploziji gazometra v Neunkirchnu iščejo pod razvalinami še vedno mrliče, ki so, žal, še zasuti Kitajske šibe in nadloge 70.000 žrtev potresa — Velikanske povodni! Ki tajsko-japonski konflikt in zmede v zadnjem času na Kitajskem so povzročile, da prihaja z vel ko zamudo med 6vet novica o katastrofalnem potresu v kitajski provinci Kansu. Neka evrkL Istočasno kakor vesti o katastrofo hien* potresu v Kansu prihajajo tudii poročila o strašnih poplavah v Ssntungu. Celi okra/i ležijo po>d vodo V bi žini okraja Yung-kaua so ledne grude, ki so namlile z gorovja. zaprle pot rekam, ki se izliva o r kotlino pokrajine, ki je vedno bolj podobna jezeru. VTaida je najela več tisoč delavcev, da bi od\rmi'e grozečo nevarnost. Na več mestih morajo razstreljevati ieetavMia koiomja m krt Je popakmm. poraeenoj Smrt angleškega ss*sr?aia. Maršal Koberu-ou btvtt tat angleškega, glavnega stana n* francoskem bojišču in poznejši poveljnik »njrtgžirih čet v zasedenem Poruhrju, ja umrl te dni v Londonu Stavka brazfiske strunenice V bodimpe^tamskem živi kačo reš lo pogiaa, •kdenilo vodstvo vrta kaoo pitati po^oan. kar »e je doslej posrečilo. Nova angleška ladfa T« dni eo spustili v AngKji v moffje no--wo nrekomorsko .uksuzno kdijo »Beiinuda«. Ladja in« 22.000 ton in je opremljen« s posebnimi pripomočka za gašenje požara te. za alarm, če bi nasttd ogenj ra kdfi. Otrod našli okostje »Borsenzertonig« poroča tx Anv da so na&iš otbroci v Devon ter ju dde človeškega okostja. V bližini kosti je bi gumb in ostanki vojaške suknje ter p s-mo. Na podiagi pisanija so ugotovil, d« je bd pokojnik častnik Schillovega deta sovina, piaal pa se je Adoftf Ke-lier. Pismo nosi datum 16. septembra 1S09. Iz vsega tega sklepajo, da »o bili nekateri Schiftovi č&st-BU v Deverrterru ustreljeni, našar so jik n^retfii tam, kjer ao jih »morili. ANEKDOTA ftntnbn^ Je srefial starega zamet kt m an Ja bridko pritoževal čez dolgčas, kt ga, floti, od kar Je oetavfl posle. »Ves^e kaj7« Je dejal Fttrstentoer«, »podipeate me-tAoo aa prav vteofeo vsoto na iti mesece. kako hitro vam mine čaM Vsakdan ena »Pravkar sem namenjen k vašemu prijatelju, odvetniku. Saj ne računa nič za vprašanje?« sa odgovor* »JUTRO« SL 40 Oetrtak, M. XL 1938 O T Zadnja, a najtežja FIS tekma Podrobnosti o teku na 50 km — Naši uspehi zadovoljivi. Innsbruck, 15. februarja. Zadnja dan FIS tekutn. Jasna noč je ie b la, ko smo vstajali m se odpravljali v Seefeld; lun« je čarobno svetila na Nord-kette, bleščečo se v nedotaknjenem 6negu. Tudi naši se danes niso mogli načudita bajnim razgledom, loi so jiih uživala v Innsbrucku Seefeidu, na Patscherkofiu. Ob 6.30 nas je potegnila železnica v See-feid Poiagctna so se jeli zlatiti zasneženii vrhovi, v joličaste sence so ee umikale soncu Cim višje smo se dvigali, tem več novega.. drobnega pršida je ieželo po drevju in /emlji. V Seefeidu je bil položaj za tekmo naravnost idealen. Mraz je držal skoro ves dan, tudi sneg »ia sončnih platen ni bil nitr malo južen. Proga je vodila tz Seefelda po gozdu v vzponu približno 150 m do kolonije W'iild-mo(j6, odtod je krenila mimo naselbine Bu-chen. padala nanevamo proti Leuttasohu. odkoder je krenila sipet m'mo Seefelda v oziki pentlji do M osem ir raza j. VoaiK so yo dvakrat (25 km krat 2). Razmeroma ugodno, kor tekmov-alec dugič progo dobro po/na in ve svoje moči pravilno uporabiti. »Boter« Grvidovec je tudi danes izbomo organizira! nadzorstvo proge, na kateri so se na važna nveeta razporedili dr. Kmet, gg Tavčar, Praček, Bukovec, J&kopnč in Šr.imai. Tudi Rabioeve iz Mojstrane so pridno krepčale s čajem neše in Čehe. Qb 9. start. Od 74 prijavljenih starta 39 tekmovalcev! Prvi inž. Novak od Svaza. ki se obdrži ves čas na prvem mestu ,4n doseže tudi najboljši čas od Čeliov. Že pri orvi ruindi je opaziti sil en naskok Švedov ir posebno Fincev. Čeha so v izborni for-m aa-š; prav tako. Poljaki, Mad^žari in Francozi sploh r.e startajo. N*emai vozijo zelo slabo. Avstrijci so razmeroma dobri. Met»to Godca, bi si je izvit! nogo, je starta! — prvič ne 50 km — Smolej Janko. Organizacija je danes boljša. Vendar se kontrole zavzemajo bolj za domačine. Na par mestih dele čaj, kekse, sladkor, mleko. Šveidii odklanjajo, Čehi bežtno vzamejo sladkor. Tudi Smolej, Janša in bervar raje ne izgublja io časa in se sploh ne ustavljajo. V drugi runefi je ie dobro razviden končni rezultat. Finska, Švedska. Češka. Posebno aadnii tečejo naravnost impozantno. Nemoi popolnoma odpovedujejo, v drugi rundi jih je vedno manj. Mane je izstopil. Jože tožri o bolečinah v trebuhu, a teče pridno. Ob 13.30 predejo prvi v ciij. Placement >e naslednji: Prvi Fi.nec Saavinen v času 4:13:49.2, drugi in tretji Šved, četrti Finec, peto, šesto in sedmo mesto Švedi, osmi Novaik. deveti Musil, deseti Gifka. vsi od Sveža. Avstrija 11. mesto, 16. Italija, Jož-n in Smolej p« tolčeta Nemce, prvi na 20., drugi na 22. mestu Bervar 34. Gasi so naskd-nji: Janša 4:52,35.4. Smolej 4:56,34.2, Bervar 5:17:34,8. Naši so priŠi na cilj eveži r so takoj odšli v bližnjo hišo, kjeT so zdravnik: s klinike napravili več preiskav krvi, srca. pijač in rentgen. Razveseijiiv je rezultat Čehov ha tudi naš! Vrini:- sme se na odVlčuo mesto in dane« nas tiso gledali več tako postrani, kakor prve dmi. Na šestem mestu emo na največje tekm."' Za nam so Nemci, Poljaki, Francozi in cela vrsta drug h narodov s p'oh v stiar^ala, dobro vedoč, da bi se sploh ce plači rali.* b 17 smo se vroJla v In m-bruck. »Bo- te - ■ je riizdebl med najprdnejiše FIS-kape. i- i h je daie. za moštvo tovarna Pullmann F^z.co. »Odlikovani« so bili: Jože Jan-•»nolej, P®: me, Bervar. .lekopič in Šramel, Fantje že spravljajo kovčoge in d lice in odpeljejo dames domov. Včeraj se je vršln razdelitev darfl v mttstnri dvorani, ča^na darila raznih držav. vlade in tirolskih korporac-ij so odnesli »kanonr'«. Mi ne prinašamo ničesar, a rw več d®e? ča-s, ko se bomo roogl tudi mi uspešno uveljaviti. Saj smo mlad narod in smo komaj začeli smučati. Inn-sbruck oziroma Avstrija ne bo fi-n^ncien.lo doseg-La onega rezultata, kri so ga pričakovali. Vzrok >e pač slabo vreme. Organizacija je bila v splošnem dobra. Eno pa je, kar je naše moštvo ves ča-s trlo: draginja! Vsaka najmanjša stvar šiling, ži-vrla 'in sploh vse življenje silno drago. Proste vo-žnie. fci so bHc prvotno obljub-ijene za tremn-g in udeležbo tekem, so prišle poano, šele n<. pritisk delegatov več moštev. Razumljivo p« je vse to, ker so Avstrijci izdali za priprave velikanske vsote denairja in jrih morajo peč na vse mo- ♦ Janša in Smolej sta tepla Nemca Wah-la, ki je bil lani v Oberhofu najboljši gred" njoevrop^jce na 50 km! goče raSne dobrti pa za j. Posebno Tirolct, ky žsve le od tujskega prometa! Naši so z rezuitfari zadovoijoi. Tudi lepo vreme, ki je prišlo žali bog prepozno, je dvignilo razpoloženje in fantje odhajajo v domovino z lepi mri spornimi in boge t mi Izkušnjami. S mai k! M. Bukovec. Poroka dveh znanih športnikov. Znani narodno-drušrvemi delavec, II. podpredsednik LNP in funkcionar ASK Primorja g. dr. Janko Kosti ter povsod v športnem svetu pri nas poznani srednji krilec ASK Primorja g. Herman Slamič sta se te dni poročila. SSK Primorje, zuonai in pri jat ei j i kličejo mladima paroma: Obilo sreče! Smuk čez Pohorje, Zimsko-spocitvi odsek SPD v Mariboru pripravlja za prihodnjo nedeljo pod vodstvom inž. Rungaldier-ja najiepšo turno vožnjo čez Pohorje, m sicer od Mariborske koče mimo vseh planinskih koč do Sermorjevega doma in mogoče še naprej čez Kopo v Vuzenico, ecnvo za izvedbene in trenirane smučarje. V soboto setstanek in prenočevanje v Mariborski koči. Najavljeni so že mnogi Zagrebčani. Vabljeni so tudi ljubljanski tovariši. Zagrebška turisti prispejo v Hoče v soboto z vlakom ob 22.. kjer jih čafca spremljevalec. Sneg je najboljši. Polovična vožnja dovoljena od 18. t. m. naprej skozi ves teden. Ljubljanski ki zagrebški smučarji imajo lep sestop od Sennorjevega doma v Mi-slinje k večernemu vlaku. Savezno smučarsko prvenstvo na 30 kilometrov. V nedeljo če vrši v Delnicah smučarska tekma za prvenstvo Saveza ne 30 km. Prijave je poslati na Savez. Starta-io se bo v razredih ter prejmejo zmagovalci diplome. Žrebanje in objava proge bo \t Delnicah v soboto od 20., start v nedeljo dopoldne ob 9. Razglasitev rezultatov na gla-vnem trgu v Delnicah ob 15. Zaprošena je polovična vožnja ter bo pravočasno jav-ijeno, ako bo dovoljema. Tekma šteje ze oceno za dosego z> mskosportnega znake. Polovična vožnja Mariborskega smučarskega kluba, dovoljena od 18 do 28. tega meseca, se lahko uporablja za oovra-tsk že od 19. t m. Vozrni listki f*© ptn dohodu ne oddajo in veljajo v zvezi s cotrdi-'om. kn se dobi pri »Putniku«. z« brez-nlaoen povratek. Iz Avstrije sta se nriia-v.i la k takmovaniu že znana tekača n* dolgih »rosah akademiik Fniedrich Koncg in Laž. Breit-^nlohner No^>metn3 turnir v korist brezposelnih bo wr«di mariborski medkhibski o*lbr>r LNP v nedelio na igrišču Maribora. Sodelovali bodo klubi Maribor. Železničair. Ra-rvd in Svoboda. Vsao 20 rr.i.nut Službeno iz LNP. Danes ob 19. seja kezenskega odbora v posebni sobi restavracije »Emone« Pozivajo se, da pridejo ob 19.15 is to tam gg. Unterreiter, Eiman, Jug Ft. in Kervim. Predrsedmik Ljubljanski zimskosportni podsavez ima drevd ob 20. v restavracijski sobi Emone važno sejo upravnega odbora. TK fratn, »moCar*! mM sporoča vsem članom ki čUnocam, da bo ▼ nedeljo 19. t m. »kupni izlet m Homdo planino. Odhod iz Ljubljane * avtobusom v soboto ob 19. Zbirališče prsd kavarno Evropo. Pojasnila »e dobe v trgovini Kolb & Predal ič, Šelembureova ulica. SK Svoboda (LjoMJ«ea). Drnas <*J ». dalje obrežen trening za vse ionske »a igrišču Primorja. Četrtek. 16. febraarja. LJUBLJANA 12.15: Radio - kvartet — 12.45: Dnevne veeti. — 13: Cas, radio-kv«r-tet. borza. — 17.30: Prizori iz narave (salonski kvintet). — 18.30: Italijanščina. 19: Umiranje. — 19.30: Pogovor s poslušalci. — 20: Večer duetov in arij ge. Zlate Gjungje-nae in g. Vekoslav Janka. — 20.45: Ronnv-jazz s pevskim kvartetom. — 21.30: Salonski kvintet. Vmes napoved časa in poročila. Petek. 17. februarja LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Na petro-lejskih poljanah (J Zabkar). — 12.15: Plo-šče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 13.30: Pro6vetljen: absolutizem, — 19: Francoščina. — 19.30: Pogovor i vrtalnim mojstrom. — 20: Prenos i Dunaja. — 22: Caa, poročila plošče. BEOGRAD 11: Radio - orkester. — 1« Popoldanski koncert — 19: Plošče. — 20: KonofTt z Dunaja. — Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20: Prenos z Dunaja. — 22.10: Godba za ples. _ PRAGA 19.30: Orkester. — 20: Zborovski komeert. — 21: Lahka godba. — BRNO 19.30: Godba na dude. — 20: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17: Godba na pihala. _ 20.15: Filharmonijski koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.90: Godalni kvartet. — 16.45: Iz zvočnih filmov. _ 19.15: Predpistni spomini. — 20.05: Orkestralen koncert. — 22.25: Godba za ples. — BERLTN 20.10: Vesel glasbeni večer. — 21.25: Klasični godalni kvarteti. — Plesna glasba. — KONIGSBERG 20.15: Kako slišim orkestralno glasbo. — 21.15: Slušna igra. _ MOHLACKER 20: Dramski večer. — 21.20: Orkestralen koncert. — 22.50: Plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 17: C eanska godba. — 19.30: Prenos opere it gledališča. — Koncert ciganske kapele. — BEIJ IN ZDRAVI ZOBJE Z UPORABO T t«b»h po mm to« rafiaatj) ewi»b — Gtarno ii>ih*»ii, LIP S Ul POMLADANSKI VELI: SEJE M 1333 M zaCetek dne 5. marca AA * P\ vse Informacije DAJE LIPSKl S E J M S K I URAD adi čutni Mstopnik ING. O. TONNTES, Ljubljana, Drorakova trtica 8. telefon 2762 V A 2 N O ! VAŽNO! ČASU P Pri nakupu angleškega in češkega sukna, modnega blaga in svile jemljemo r račun (do preklica) tudi hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov A. e E. SKABERNE, LJUBLJANA Mestni trg 10. 85-S Oblastno dovoljena Ker naSa razprodaja traja le še nekaj dni, smo ponovno znižali cene Ia angleškemu in češkemu blagu za moške in ženske obleke kakor tudi ostali manufakturL VELIKA IZBIRA OSTANKOV! Ljubljana, Mestni trg 17-I. V bloku hiš S€ O ¥ naiem 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 IN STANOVANJA S kuhinjo, kopalnico in ostalimi pri-tiklinamL Pojasnila daje Pokojninski zavod, Gledališka nlica 8TIL soba št 2. _2741 §©!ss£s2e pege TOEaas5?* rjavi madt-i! in jfrd« barva Hi te- e,«« ii^inejo T o«j- kra.5PI(rMAT«, ki j« po primeipu bijo^ojke ku ture lepote; delaj« apra.v čmd.(yri'to in odgover;« v^era iah:t*vam moderne nna-r: jjA nooti. Kota po*tMM> t>e'a io frisra. Uspeh je odJtfien S' "V. il tu4i r aa«.eijih sio^-a.Hh! Xf-š&.DBR SORBNKE raapožilia pw>« Tff" 'iH P-o^ii ▼ (po$rne0MNTA». cddetefc J/8, Za^rA, Prašt!j«oa laHoi potreboi ni *4 ^.............Pamt&Lrten-Hohe»schw«HigTwi Eriach sporoča v »vo- jn ▼ kme&ti »voje soproge in vseh sorodnikov prežalostno vest, da nepozabna, znati, gospa i Hokenschvnuigan Erlach roj. plem. Vale n ta Marchthurm po dolgi mukepolni bolezni, previden*, s svetimi zakramenti sa umirajoče zatisnila za vedno svoje blage očL Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 17. februarja 1933, ob nri popoldne iz mrtvaške veže, Stara pot štev. 2, na pokopališče k Sv. Križu, kjer »e položi v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V MabljMd, dne IS. februarja 19SS. 2747 F. Rawhtyw 28 Štiri prigode Joeja Jenkinsa »Natanko sem se prepričal, gospod Jenkins. Kar vam povem, je torej popolnoma zanesljivo. Niti ni bila predvčerajšnjim oddana kaka brzoiavka za berlinsko Kontinentalno banko s podpisom /thomas' niti ni prišla tisti dan po žici državne pošte brzojavka za hamburško Kontinentalno banko, ki bi jo bila odposlala berlinska Kontinentalna banka.« Brzojavni ravnatelj je pogledal detektivu v c/braz. >Oe bi b:J torei kdo zlorabil ime državne pošte . . .« Detektiv je mahnil z roko. »Hvala vam, gospod ravnatelj. V se je v redu.« — ., . , Kiessling m detektiv sta počasi krenila po kamemtili stopnicah 112 Zavila sta po šiTokem Espla-nadnem drevoredu. KiessKngovi ko-raki so postajali od trenutka do trenutka težji in trudnejši. Nazadnje je mahoma obstal in se okrenM. »In zdaj pravite, gospod Jenkns,« se je utrgalo fz njega, »zdaj pravite, da ste že naprej vedeli, da bo najina pot k brzojavnemu ravnatelju zaman?« Detektiv se je nekoliko nasmehnil in se zamišljeno ozrl na spomenik padlih vojakov, ki je mogočno štrlel pred n>kn._ »Vedd . ..« Je rekel počasi, »veded bi bila preveč določna beseda. »A dvomil sem, sodeč po vsem . . . zek) sem dvomil.« Bainčni ravnatelj se je prijel za čelo. »Ali, za Boga, kako si razlagate vse to? To, da gospod Thomas ni brzojaviil v Berliin — nu prav, to še dopustim, saj nisem bif priča, ko je oddajal brzojavko. A kako, za Boga, si razlagate to: sredi belega dne prinese pismonoša brzojavko. Odgovor. Brzojavko na obrazcu brzojavnega urada. Vse je v redu in se ujema do pičice. Vse je popolnoma v redu.« je nestrpno ponovil. »Ne — in druga brzojavka bi bila tudi nemogoča, če prva ne bi bila odšla. Kaj mi porečete /ia to, gospod Jenkins?« Detektiv je zamišljen gledal za vlakom okoliške železnice, ki je pravkar grme dreviil čez most. »Na to vam morem odgovoriti satmo nekaj.« je tiifoo dejal, »namreč, da ljudje dandanes že vse ponarejajo. Tudi pismonoše z brzojavkami vred . . .« Kiessling je pokazal na klop. »Sediva. Noge me nočejo več nositi.« »Gospod Jenkins,« je izpregovori] bančni ravnatelj čez dolgo časa. izgubljeno strmeč v pesek, »aili se vam zdi mogoče, da b. razjasnili ta slučaj? To zagonetno, nerazpletijivo zadevo?« Američan se je nasmehnil. »Vsak izmed mojih kBjentov ima svoj slučaj za najtežjega, kar jih je kdaj bilo, takisto, kakor se ima vsak bolnik za najbolj bolnega. A zaradi tega nikar ne izgubite poguma. Naj bo vaš slučaj še tako zagoneten: razjasnil sem že vse bolj zagonetne reči.« »In kaj nameravate zdaj storiti?« Detektiv je pogleda-l na uro. »Cez eno uro odhaja moj vlak v Berlin. Treba je torej, da pospravim svoje reči. Niti minute ne smem zamuditi. Ali me hočete spremiti do mojega hotela? Rad bi se z varni §e emkrart kratko pomena! o vsej zadevi.« »Veliko vprašanje je zame to,« je oklevaje pričel ravnatelj, med tem, ko sta krenila dailje, »ali naj berlinski centrali ka kuro al! t» dajan/a naslov* Din i— trgovskega « rekianmtrga tnočaja: va*k*> besad* D"» t.—■ Po Din I.-— ta bmsedo m turačunaio ntuinife v-r. j^mi ki tpttdafc pod rubrike pa ta/j-«, mAuto-rrrntof »V nitjem«. aPosest* mljokalia aStm- mervanj* odda*. »Strnji« .Vrednote* ainformocijemŽivali*. »Obrt* l/i »Ltrs* ter c*»'> rubrikama •Trgovski potniki« in »Zašlo-tek«, ie ** i i?£i*sirm nudi zaslužek. oviroma, če te tiče potnik*. Kxtc* d 9* pod tema rvhnkfmta ličs esshiika alt tiuih*, plača ta Za odgovor v znamkah v*ako besedo 50 par Pn vseh oglasih, ti m ttuačunajo po L>m i.— ca besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta Htro ah ta dajanjs naslova V« ostali oglas) njcitdntrge enačb. I* te računajo po SO pat ta vsako besedo Enkratna pristojbine ta htro aii ta d a I ari fe naslova pri oglasih, ki ta utračunato po SO par ta vsako besedo, maka Din L— Nafrrun fil tnesek pel oglasih po 50 pm ta besedo, fe Din 10.—v »rl oglasih po I Din ta besedo pa Din /5.—. Vsa pristofbtne ta mala oglasa le plačati pn preda fi naročila, oziroma tih ta vpnslati » pismu obaneen i naročilom E. fivc išč- mesto pot cika, plača za »Mt" besedo 50 par; w dajanj« naslova »li za iifro 3 Din. - Kdor »prejem« potnike, pla 6» besedo po 1 Din; da.anj* naslova ali ta rro t>» 5 Din. f5) Zastopnika t* prodaj® apna išče solidna tvrdka 'i ljubljanski trg Ponudb'- na ogiasni oddelek »Jut.ra< pod iifro »S;-ilen zaslužek«. 5206-5 Potnika ▼pijanega r Sloveniji — »prejme domača tovarna pletenin in trikotaže. Po tuibe na oglasni -videle« »Jutra« pod šifro »Uspeh gODOV«. 5200-5 Zastopnike za vse večje i.n manjle kraje države ia d^nosec poco za ;pi>m:adn.o io po 1M.sk> j^ezono išeeiDio. .Ponudbe na nas.ov: 3. Ste-fia BeoL'-ad. Knez Mihajiofva ulica 21. 5SK-5 Vsaia &e*5"da 50 par; j z.\ d.Tanie naslova aii j ia 5i?rK> ps 3 Din fl"l 1 Deklico r«roi?i »ta r Jev šole r>rc*t.n »pr^imora za čer dan ta nadzo-p-tvo majhnega o-t.ro ka. Ostaio po dogovoru v »g as-nem oddeiku »Jutra«. 5:»7tVi Al.!adega človeka ta pr-da jalca iSčmd. Dspo-jenoft ni potrebna — »aino de je pismen in vešč hrvašiSt.ilnKv< na P11 blicitae. Zagreb, [lica 9. 5201 -1 Prooagandistko BS« veiiko tovarniško pod-jetj«. Potrebna je trgov 6ka rzobrazba. čedna zu Danjoet in siguren naetop. Oifbno se je predstavit' 17. t. m. med S. i.n 15. uro pri Aloma Co-mpanv. d z o. z.. Ljnblja-na. Aleksan-drova cesta 2/1. 5859-1 Poslovodjo c <0.000 Din k s v c i j e. Sči ti za trgovino. Neslov v 'i.'lasnem oddelkn Jutra 5208/a-l Stavbno podjetje iJte zidarskega mojstra aii stavbenika. Nastop takoj. Ponudbe z n-aved.bo plače na fHrinfni oddelek »Jn-ra« pofl šifro »Podjetje«. 53(M-1 Prodajalko a ftam-ostojiifo vodstvo specerijske trgovine iščeu! 7,a takoj. Imeti mora v gotovini 5000 Dim kavcije, za katero dobi po'po!no jamstvo. Ponudbe na ogl. •-■ddelek >Jutra« «od šifro »Sumo-talnas. 53S0-1 OdgojitelHca s perfe.ktnim zna.njem erp- skohrvatsbo« t njemaftkog Jezika sa dovn-ljnom strtič-nom spremo-m i praksoTn. se t r a ž i k 4-godišnjeni d:e«\ku. Ponudb«1 s prepisom evjedožbi slati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Odgojfteljiea«. 5534-1 Zmožno akvi/iterko za prodajo mlad.inske knjige. s sigurnim zaslužkom 1O00 Din mesečno, »prej m" m. Naslov v ->g'«snem oddelku »Jutra«. 5421-1 Postrežnico sprejmem za vsak dan od 10. d« !4. ure. Zg'asiti se :e v Šiški, Polim barskega k. 25. SJS4-1 ' Vsaka b«wda 50 par; M iaj«nje Mjjtna aH 1 ta šifro pa 3 Din. (2) Tekstilni tehnik aosolvent strojnega od delka Tehnične srednje io ie in Višje tekstilne šole v Brnu vešč srbohrvaščine. češčime i® nemščine. j prakso, vojaščine prost im zmožen kavcije, išče primerno službo. Cenjene iionudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšen naste-i) 13«. 5256 2 Dekle zdravo te pošteno. * dobrimi spričevali. vajeoo nekoliko kuhe im pospravljanja so-b. išče službo za takoj ali pozneje. Julka A.dič. Sv Jurij ob Taboru — 0»stri-ška vas. 5381-2 Gdč. Nemka išče službo blagajničark« aii k otrokom, even.t. gre tudi v po-moč gospodi® ji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Z letnimi spričeval?«. 5416-2 Vrtnar | oženj«), brez otrok, t Triletno prakso, išče ®iužbo. Ponudbe p-.o&i ne oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalao«. 53&I-2 šofer z 1t?w> prakso, ki gre Sodi par mesecev brezplačno n« poskušajo, »eli kjerbo U nameščenje. P>i>adbe na o. 5437-6 rt Vsaka besedo 1 Dia, j ta dajanje m«l«r*a al; ' ta iifra pa $ Din. ; Šoferji! bt prevzel avtotaJot; [t iuBuzm-o) v ietovičar 0 km voien, štirisedežen. piid ugodnimi pogoji naprodaj — tudi proti hranilni knjižici Ljub'j a Tiske kreditne banke. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Avto«. 5293 10 K.0or ■ a 4 i prebrano plača t* vtak« besedo 1 Din; M*r iič« pre brano pa ta besede 30 par; ta dajanje na-»lova aii iifro 8 Din. ozH-oina 6 Din. (14) Trgovski oglarf t Din Deklico 2 n>eeeca staro, zdravo in simpatično, oddam za gvo jo. Poiive e v sdaščičarni Ncwotny. Dunajska cesta. 53C7-14 Gospod ali gospodič-a kateri st želi res poceni prvovrstno domačo hrano ter zračno ln čisto opremljeno sobico, naj vpraša za naslov v ogl oddelku »Jutra«. 8282-14 Oglasi trg. enačaja pt> 1 Dia be&eda; za dajanj« na si 00 a aj-i n šifro S Din. — Oglasi socialnega tnačaja rja ka beseda 50 par; ta dajanje oaalova ali u šifro pa 3 Din. (7) Kože divjih zverin stalno kupuje ie plačuje visoke cene Zdravič. Ljubljana. Florijanska ni. 5t. 9. 47^ Rabljeno mize ii? stole za postilno trnpifn. Ponudbe na na slov; Gedev Štefan. Gor nja Radgona. Po-dgrad. 5406-7 Mize rn stelaže za skladišče, kupim. Po nudbe na oglos-ni rddelok »Jutra« pod »Inventar«. 5^134 7 Pisalno mizo in nekaj druge p:sami$ke opreme kupim. Ponudbe na ogi-AS. oddelek »Jutra« pod šifro »Inventar«. 54S5-7 Dve tehtnici ma.n;šo io veliko. dobro ohranjeni kupim. Ponudb'-na oglasili o>jde!ei Jutra p>M? »Inventar«. Vm.X* Oe*e.l» I Din. I ta lajanj* naslova ali j u »ifro pa 5 Dm. f 500.000 Din posojila porr>olno.ma varno kritje. l navedbo obresti ic vra-5ilni.mi pogoji iSčem. Ponudbe poštno ležeče Jo sip Laurič. Ljubljana. 4805-16 Posojila podel ju te »Zadruga«. Ljubljana, pp 3(17. Sprejme poverjenike 75 16 Družabnika s kapitalom 50.000 Dvn iščem za dobro ;dočo u-go-vioo. Nasiov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 520&-1« Hranilno kn^žico Mee-tne hra-nilnice ljubljanske. 1 v-loeo 400.000 Din prodam na .ibol.išeitMi po-rmidniiku. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Vic-ga 400«. 5373-16 5000 Din posojila •Sčem proti vrnitvi in obresti® po dogovoru. Ponudbe na oglasi oddeek »Jutra« pod šifro »Stalna služba 33«. 5374-16 Lružabnika išičem za rentabilno podjetje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Petdeset«. 5404-16 Viožno knjižico Celjske d. d. posojilnic«. z viogo do 150.000 D:n k o p i m proti plačilu po dogovoru. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ce. '.ju pod »Dobro plačam«. 5428-16 Vrednote-. t>a Oosed« 1 Din. nab CERNE - h-velir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Vsaka beseda I Din. proda We«ter, Hradeciega va« štev. 8. 5603-20 Vilo na deželi ob železniški postaji, i 8 eobami, večjim vrtom, elektriko in vodovodom, zamenjam za manigo hišo al.i vilo v Ljnbljanii. Predpogoj mirna in solnčna lega. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zamenjava«. 53I&20 Blizu palače banske uprave prodam stavbno parcelo za zgradbo vi sok opri t lične »!• en.o^iadstrop,ne vile. Naslov v oglasnem oddeJkn Jutra 5413-20 Parcelo 7.VI m1 veliko, vogalno, za knjižico Lj'tid=ke a'i Kmet-ske posojilnice pronia i'a ro-vel. De vinska ulica St. 9 (Koletija). 5303-20 Več parcel v bii ž i™ remize električne železnioe v Zg. šiški pt; zmerni ceni prodam proti gotovim. Naslov v ogi is. oddelku »Jutra«. 5407-20 Pol aH četrt hiše knpiim v mestu. Ponndbe :ia oglasni oddelek »Jutra« pod žifro »Mesto«. 54'»".j20 Naložitev kapitala! Proda m večji kompleks jetrni j-šča v izmeri 4300 a* ob Vodovodni cestL — Po nud'r>e na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Večji kompleks«. 5EM2 20 Iščem najemnika u manjfe posestvo s 'i1^ orale zemlje, na promet nem krajn v Sevnici. Pri-me.rao za pero vpeljan, za dame in gonpode, radi seii.tve po ugod®i ceni naprodaj. — Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Ugodna cena«. 5425-19 Y najem Vsak* Oaseds 1 DUi m dajanj« tvtolova ih ta Mfro pa S Dia. 071 Gostilno vzamem takoj ali pozneje v najem. ozir. na račun. Pomudbe na podruž. Jutra na Jesenicah pod »Samo na Gorenjskem«. 5372-17 Ribolovna dovoljenja se oddajo v omejenem šte-vilu za ribolov v Kam niski Bistrici od glavnega jrau pri sanodnišnicd do Homca. Informacije daje V. Stuszi, d-en, tisi, Kam-nik 6385-17 Pridelki Vsaka beatMla i Din. ia dajanje naatov* ali ' ta Wt« pa 8 Dta. (S8 j Brusnice rkompot). ioale gobice v kisu in »ušene gobe kupim. Ponudbe oa oglasu; oddelek »Jutra« pod šifro »Brusnice«. 5204-33 tanovanje v*aka bo^da 1 Dta. ; ta dajanj« naciova »K [ v. šifro pa 6 Din. (911 J Trisob. stanovanje 2 balkonom lil uporabo vrsta, v I. nadstropju. Ponudbe pod »Centralne lege« na oglasni odd »Jutra«. 5098-21 Trisob. stanovanje S konalnico in vsemi pritiklinami. v bližini glav nega rn gorenjskega kolodvora. v mirni legi. »e odda s 1. marcem t. L, e-ve-nt. tudi za pisarno. — Poizve se r Dvofakovi u!. H. S. v pisarni na dvo. ričču. 5416-21 Dvosob. stanovanje oddam akoj, evetituelno r marcem. Vprašati pn hišniku. Glimška 5. 4971-21 Pristopajte k Drnžtvu »tanorajskih najemnikov. Vegova al. 8. 373-21 Trisob. stanovanje solnčno, r pritiklinami. od dam mirni stranki z mar cem ali aprilom. Nasiov v oglasnemu oddelku »Jutra«. 5392-31 Dvosob. stanovanje s kabinetom oddam takoj ali pozneje na Dunajski cesti št. !*VI. 5»-i 21 Solnčno stanovanie d\v>- io tr.sob-io s kabi netom. kof»ahiico in pli oom oddam takoj in s 1. majem. Naslov v oglas, •videli« »Jutra«. 5119-23 Stanovanja Dvosob. stanovanje 1 vsem komfortom. išče mirna m *oiidna strank« Ponudbe aa og'asni odde lek »Jutra« pod »načko »Brez o-tpofe« 5304-dI*« nji Vsaka beaeda SA par: ta dajanj« naalova aii ta 4ift« S Dia. (23-a Senarirano s^I>o t dobro postrežbo. eTed; mesta išče stalen gospud. Ponudbe rv» oglasni odde lek »Jutra« pod »Trajno« 5356-23/a Sohoodda 1 Vsaka beseda 50 par j j nt dajanj« naslov« ali i \ ta iifro 3 Dan (231 1 Opremljeno sobo z vhodom s ajopnjče. v mestu takoj oddam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5362-23 Kabinet dotiro opremljen, v cen tru mesu >ddam takoj 1 razsvetljavo in postrežbo za 300 Din. — Ogledati v Knafljen ulici štev. 13/11 Nebotičnik — družinski pension Soba ta enodnevno bivanje s kopalnico aparteoienti s kopalnico, popodn« oskrba, dijetna kuhinja, centralna kurjav*. lift. Vs« v V nactropju. 5920-23 Lepo sobo v eentm mesta oddam ta koi. Naslov v oglasnem oddeku »Jutra«. 5251-23 Solnčno sobo z riektriko in parkotom oddam gospodični l>litn boloice — Zaioiar 111 5S5B0-33 Majhno sobico poceni oddam gospodični s 1. marcem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. S3&4-23 Sobo oddam pospod-u n« MiScSo-Sičorvi c*«ti. Naslov pove oglasni oddelek »J-utra«. 5988-23 Moderno sobo kraono. no-vooprem'ijCTi o. r centru, s k "palnico oddam finemu »talnemu gospodm. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra« 5406-23 Dve sobi svetli io zračni, t električno razsvetljavo oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5439-c3 Solnčno sobo lepo opremljeno takoj oddam ua Tjtšpvi rešiti. — Na.'!or v oglasnem odde'kt: »Jutra«. 5409." Lepo sobo v pritličju, event. z -rso oskrbo oddam s 1. marcem stalni osebi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra &405-23 Opremljeno sobo e posebnim vhoiiotm, eiek trirno razsvetljav«) in par ket«\m oddam t^k gorenj ske.tr a kolodvora — Poln kova 11. 5411-23 Sobo prazno sli opremljeoo, primemo tudi za pisarno — oddam v strogem centru. Strogo separaten vhod. — Nas-lov v oglasnem oddo'kn »Jutra«, 54M-23 Opremljeno sobo h posebnim vhodom iti kopalnico takoj oddam v ce-7fu m1*'«. Nasl-ov pove on aani oddelek »Jutra«. 54;«-20 Opremljeno sobo poleg sodni je odds m bol j šemii gospodu. Naslov v ošabnem oddelku »Jutra« 5432-23 Opremljeno sobo sepanra.no. s kopalnic.«- od da m gospodu v centru mesta. Naslov v ogfj«™ od»le'ku »Jutra«. 5433-23 ; Stroji Vsaka Dtisn-la 1 Din. ; ia dajanje nsslova »i; j za 4ifro t» " Din. /29' Venecijanko ™Wjeno v dobrem s-taniu prodani. Ponudbe r,a ogl odde:ek »Jutra« pod šifro »Zaca a3«. 5200-29 Pletilni stroj ie rabljen, a dobro oiirs kupim. Ponudbe 7 navedbo cene na nasiov; Vezir J., DomanjševH Križevci. Prekmurje. 5110-29 Vsaka Oo»»-d» 1 Din. i aa dajanj« na«JJutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Norak. Vsi ▼ Ljubljani.