9. VII. 19 54
S fot o kamer o po svetu • S fotokamero po svetu • S fotokamerc po svetu • S fotokamero
Jugoslavija na tržaškem velesejmu
Na letošnjem velesejmu v Trstu je zbudilo blago iz Jugoslavije, razstavljeno v Palači narodov, priznanji» in so bile sklenjene pogodbe za visoke zneske. Kljub temu je bila Jugoslavija močno prikrajšana, ker je Rim šele šesti dan po otvoritvi velesejma sporočil kontingent in je bil Jugoslaviji dovoljen še celo nižji kontingent kakor CSR. Jugoslavija bo lahko uvozila za 150 milijonov lir (CSR za 185 milijonov), pa še to le s pogojem, da za isti znesek nakupi blaga na velesejmu. O diskriminaciji FLRJ pričuje tudi katalog, tiskan v petih jezikih, le v nobenem jugoslovanskem ne. Na večji sliki: pogled na velesejem, na manjši pa: urad za informacije v našem paviljonu.
Obisk grške vojne ladje
Konec junija je prišla na prijateljski obisk v Split korveta grške vojne mornarice »Armatolo*«, ki se s skupino gojencev grške vojne pomorske Akademije nahaja na križarjenju po Sredozemskem morju in Jadranu. Ladja, ki jo prikazuje naša slika ob prihodu v splitsko pristanišče, je ostala v naših vodah nekaj dni.
Večje zaloge, nižji zaslužki
V Zahodni Nemčiji se marsikod kopičijo zaloge zaradi prevelike proizvodnje. Vzemimo premog: niedtem ko je bil še pred nekaj leti na karte, se zdaj kopičijo v Porurju gore premoga in koksa. Ta mrtvi kapital so že pred mesecem ocenili na 250 milijonov mark. Posledica: »praznovanja« in s tem znižani zaslužki. Kovinarji pa zahtevajo za 8% višje mezde, ker so marali zadnji čas preveč garati (desno).
Vami pred tatovi
V Nemčiji so pri avtomobilih uvedli novo napravo, ki jo imenujejo »avtosafe«. To je posebne vrste ključavnica, nameščena na armaturni deski vozila. Z enim samim obratom ključa, ki je seveda svojevrsten patent, se dajo na ta način blokirati avtomobilske zavore, ki v takšnem stanju preprečujejo, da bi kdorkoli mogel avto spraviti v tek in ga odpeljati Na sliki vidimo policijskega ravnatelja iz Frankfurta dr. Littmanna, ki kaže, kako se nova naprava uporablja, da doseže zaželeni učinek.
i Jt
KEOPSOVE
ioudf-e MwtT
Egiptovski raziskovalec Khamal-el-Malak, ki mu je sedaj 34 let, odpira vhod v podzemeljski prostor, potem ko je po zvenu kamenitih plošč dognal, da mora biti pod Keopsovo piramido neka votlina. — Na desni vidimo raziskovalno ekipo pri odkopavanju peska za vhod pod piramido.
Na levi vidimo prvo ladjo smrti. V njej so našli tudi 4 m dolgi vesli, ozki kot sulici. Na-' rejeni sta bili kakor krmilo ladje iz cedro-vega lesa. — Na desni vidimo posode, v kakršnih so Egipčani dajali mrtvecem darove za na pot v kraljestvo sence. Verjetno so bili poleg teh posod z darovi v ladjah smrti tudi notranji organi mrtvecev, ki so jih stari Egipčani v ta namen posebno preparirali.
Pri gradnji nove avtomobilske ceste vzdolž znane Keopsove piramide pri Gizeh (vznožje piramide vidimo na desni sliki) je mladi egiptovski raziskovalec Khamal-el-Malak odkril stvar, ki je nihče ne bi pričakoval po pet tisoč letih tega spomenika prastare kulture v Egiptu. Pod petnajst metrov debelo peščeno plastjo je namreč našel vhod v kameniti prostoi1 z dvema ladjama smrti. Takšne ladje so stari Egipčani dajali pokojnikom v grob, da bi se z
njimi prepeljali v »kraljestvo sence«, kakor so imenovali tedaj drugi svet. Prva ladja je bila namenjena za dnevni prevoz, druga pa za nočno potovanje. K ladjama je držala pot skozi ozek hodnik. Ko ga je Khamal-el-Malak odprl, mu je udaril v nos vonj po akaciji iri cedrovini. Kmalu nato je zagledal na tleh prvo podolgovato ozko ladjo, nato pa še drugo. Vsaka teh ladij je merila v dolžino 55 metrov.
To jo kader ii filma »Kruh, ljubezen in fantazija« z Glno Lolobrigfdo. Na prvi pogled sla »liki enaki, toda na de*ni so razne spremembe, ki jih na levi sliki ni. Poližite teh deset napak! Ob straneh so žrke In številke, ki oznažujejo posamezne kvadrate. Reiitev poiljite do 25. Vil.
t. I. Napake navedite po kvadratih, n. pr. A/4, C/7, B/S itd. Nagradi sta dve: prvi prejme 1000, drugi pa 500 dinarjev. Reiitve naslovite na: Uredništvo »Tovariša«, iskalnica, Tomilževa 7/1., p. p. 25?.
TOVARIŠEVA ISKALNICA
Tako izgledajo moderne naprave za nakladanje boksita na kamione v rudniku Črna mlaka. Na teh terenih so odkrite rezerve milijon in pol ton, upajo pa, da bodo po končanih geoloških raziskovanjih ugotovili okoli 3 milijone ton. Ta surovina je izredno bogata, saj daje 45 % aluminijevega oksida.
Rudnik Črna mlaka je eksperimentalni rudnik, opremljen z vsemi rudarskimi sredstvi, tako za površinski kakor za globinski kop. Na sliki spodaj velik moderen bager na dnevnem kopu.
Danes rude več ne prenašajo kakor nekoč na človeških hrbtih, kajti potuje po industrijski progi do silosa, kjer vagonete avtomatsko praznijo.
To je ena novih zgrajenih cest, po kateri odvažajo rudo s kamioni. To je neprimerno boljši način kot nekoč, vendar pa še zdaleč ne tako koristno in rentabilno, kakor bi bila železniška proga, ki je nujno potrebna za daljši razvoj tega rudnika in preobrazbo tega kraja.
'1 lajprej je bila skala .in goli kras. Potem so odkrili boksit. Tujci |VT — Nemci, Madžari, Cehi so žadu hali profite. Kršili Hercegovci so za dvajset dinarjev na dan na golih ramah rudo v koših nosili do starega kamiona kot sužnji v starih časih. Ena sama družba pa je imela v šestih mesecih 11 milijonov dinarjev dobička. Toda boksit je vendar prinesel nekaj novega v ta kraj. Po dvajsetih letih surove borbe je iz zaostalega kmeta naredil industrijskega delavca, njemu pa je svoboda prinesla nove perspektive.
Vzemimo rudnik Cmo Lokvo na poti iz Mostarja v Split. V vasi na robu hercegovskega 1 krasa so ljudje še pred dvajsetimi leti živeli tako, kakor pred 500. Koruza, voda in čebula je bila njihova hrana,
stanovali pa šo skupno z živino, če so jo imeli. Nekaj na pol podrtih kolib in najstarejši ljudje so še danes žive priče nekdanjega, kar je odšlo za vedno. Danes so do rudnika zgrajene dobre ceste. Strokovnjaki vrše globinska raziskovanja. Gradijo delavske hiše, tu je menza, cisterne za vodo so vedno polne, prevoz delavcev na njihove domove je zagotovljen. Delavske roke, njihove žulje, znoj in njihove hrbte so nadomestili kompresorji, bagerji in vsa ostala rudarska oprema ter industrijska proga z Dieslovimi lokomotivami za prevoz rude. To so danes sredstva v rokah delavcev, ki bodo v nekaj letih popolnoma spremenila ta kraj in njegove ljudi.
Fotoreportaža ZLATKO ŠURJAK
NASLOVNA PODOBA: PRIZOR IZ H RISTIČEVEGA BALETA JE LJUBLJANSKA OPERA UPRIZORILA V FESTIVALSKIH
FESTIVALU
»OHRIDSKA DNEH NA
LEGENDA«, KI GA II. LJUBLJANSKEM
Foto: švabić
GUATEMALA IN OZN
Uradno sporočilo o razgovorih med Churchillom. in Eisenhower jem v Washington« in sporočilo o Ču En Lajevem obisku v Delhiju sta si v svojem splošnem del« zelo podobni. Obe po-navljaita_ v raznih oblikah splošno 'priznana načela o demokratičnem m edn a-rod-nem sodelovanju, o spoštovanju suverenosti in neodvisnosti vseh narodov, o ne-vmešaivanju v njihove notranje zadeve, o zavračanju sile kot sredstva zunanje politike. Ameriško časopisje je washiingtonski komunike cello imenovalo »novo Atlantsko listino«, češ da vsebujte tako važna načela am-gloatneriške zunanje politike. Če ne bi podvomili nad upravičenostjo take hvale že zaradi tega, ker načelna plat tega zadnjega diplomatskega dokumenta ne prinaša nič novega, bi morali to storiti, če primerjamo dogodke zadnjih dni s proglašenimi načeli. Tako za angloamerisko kot kitajsko sporočilo jie namreč značilno, d,a je neskladnost med proglašenimi načeli in dejansko politično prakso teh velesil očitna.
Majhna država v bližini ZDA, ki je imela neodvisno vlado in ki se je lotila družbenih reform na škodo severnoameriškega kapitala, je postala žrtev napada, katerega vodilne niti se očitno stekajo v Washington. Naglica, s katero je vdor uporniških čet v Guatemailo privedel do padca zakonite vlade, priča kako skrbno je bila ta akcija pripravljena. Predstavnik ZDA v Varnostnem svetu je vedel, zakaj se je tako krčevito upiral, da bi svet razpravljali o pritožbi guatematske vlade. Vedel je, da bi taka razprava nujno morala privesti do obsodbe napada na suvereno državo in vmešavanja v njene notranje zadeve, vedel je pa tudi, da bo intervencija že v najkrajšem času strmoglavila vlado in da bo zadeva tako dejansko »rešena«. Angleški in francoski predstavnik sta omogočila zmago ameriškega stališča v Varnostnem svetu s tem, da sta se vzdržala glasovanja. S tem sta storila slabo uslugo ugledu svojih vlad, ki sta bili v domači javnosti hudo kritizirani. Še večjo škodo pa eta prizadejala ugledu Or-
ganizacije ' Združenih narodov, ki ni mogla v guaite-malliskem primeru uveljaviti sistema kolektivne varnosti. Pri tem je treba posebej omeniti, pošteno zadržanje Danske, ki je majhna država in tudi članica Atlantskega pakta, ki pa je kljub ameriškemu pritisku glasovala za razpravo o Guatemala
Novi francoski predsednik vlade Mendès-France si je kot prvi cilj postavil sklenitev premirja v Indo-kiin.i, za kasneje je odložil vprašanje Evropske obrambne skupnosti. To dejstvo mu je prineslo hudo zamero v ZDA, ki so se posebno potrudile, da sov razgovorih med Churchillom in Eisenhower jem še enkrat potrdili pravilnost in nespre-mcnjenost njihove politike glede oborožitve Nemčije in Evropske obrambne skupnosti. Ameriški veleposlanik v Parizu je takoj za tem ultimativno zahteval, naj Francija nemudoma potrdi pogodbo o Evropski obrambni skupnosti ali pa bo Nemčija oborožena neodvisno od nje. Obenem s tem je Mendès-Framceova vlada doživela močan pritisk tudi s strani belgijske in zlasti še zahodnonemške vlade. Adenauer je poudaril, da ni nobene možnosti, da bi upoštevali francoske pomisleke in kakorkol i spreminjali pogodbo, o EOS, ki jo naj Francija nemudoma ratificira. Skratka, francoska vlada, k;i je kakor po čudežu dobila v francoskem parlamentu tako veliko podporo . zato, da bi končala prelivanje krvi v Indoki.nd in ki si prizadeva to čim-piej doseči, take podpore ni dobila pri svojih zavezniških državah. Namesto tega jo ZDA z nedemokratičnimi sredstvi silijo v odločitev o Evropski obrambni skupnosti, kar lahko škoduje ne le sklenitvi premirja v Indo-kiini, temveč stvari EOS same. Mendès-France je sicer storil nekaj spravljivih potez, hkrati pa je poudaril, da ostane slej ko prej glavna, naloga njegove vlade premirje v Indokinl.
Iz Ženeve poročajo o na- • predku v pogajanjih me.d političnimi in vojaškimi izvedenci o premirju v Vietnamu. Vprašanje razdelitve, nadzorstvene komisije, njene sestave in njenih pravic
so še vedno glavni predmet razgovorov. Ker so pogajanja tajna, podrobnosti niiso znane. Tembolj očitne pa so spremembe, k.i so v zadnjih dneh nastale v vojaškem položaju v samem Vietnamu. Dejstvo, da je umik bil skrbno pripravljen in da pred njiim niso porušili industrijskih ion prometnih naprav, ki so prišle nepoškodovane v roke Ho Si Minhove vojske, je dalo povod za domnevo, da sta se o njem dogovorila Ču En Laj in Mendès-France na svojem sestanku v Švici. Po tej domnevi naj bi umik predstavljal del njunega sporazuma o premirju. Francoska vtlada je to odločno zanikala in navajala za vzrok umika le vojaške razloge. Naj bo umik sporazumen ali ne, dejstvo je, da se je dejanski vojaški položaj v Vietnamu zdaj že močno približali tisti enostavni razdelitvi dežele na d va dela, severni in južni, o kateri so mnogo govorili v Ženevi in ki ho najbrž morala biti osnova za premirje.
Sestanek političnih in vojaških izvedencev Turčije, Grčije in Jugoslavije v Atenah, ki je pripravljal skupni n.aort pogodbe- o balkanskem zavezništvu, je delo uspešno končal. Razumevanje in medsebojno zaupanje je bila glavna značilnost tega sestanka, ki je pokazal, da bo balkanska zavezniška pogodba kmalu postala dejstvo. Sedanji načrt so poslali vladam vseh treh dežel, pogodbo pa bodo podpisali na bližnjem sestanku treh zunanjih ministrov, ki bo po nekaterih poročilih v drugi polovici julija na Bledu. Nagli napredek priprav za balkansko zvezo razblinja vsa tiha upanja, ki so jih gojili v Rimu, kjer so hoteli verjeti lastnim utvaram o nekakšnih nesoglasjih med tremi balkanskimi državami. Naj bi bila to ena izkušnja več za rimske politike, ki bodo končno morali spoznati, da balkanske države prav nič niiso voljne trpeti italijanskega vmešavanja. To spoznanje in praktični zaključki, ki naj iiz njega izvirajo, bo lahko edem izmed elementov tiste »širše osnove odnosov« med Jugoslavijo in Italijo, o kateri je pred kratkimi govoril italijanski zunanji minister. J. P,

9. julij 1954 Tole je kratka bilanca SNP-a (svetovnega nogometnega prvenstva): Nemci zmagoslavljajo, Madžari žalujejo, vsi drugi »gredo nase«, Švicarji pa preštevajo milijonske zaslužke.
Ob vsem tem bi se človek nasmehnil, ko ne bi bilo naličje SNP-a tako klavrno za ves današnji svet. Sodeč po publiciteti, po velikanskem poročevalskem aparatu tiska, radia, televizije, Evrovizije in filmarije ni bilo zadnjih deset let, od invazije dalje, pomembnejšega dogodka kakor dvoboji tehle profesionalnihenaj-storic. Od 16. junija, ko je naša reprezentanca pretresla francoska vrata, do 4. julija, ko je vsa Nemčija zaplavala v delirij navdušenja, Madžari pa poparjeni odhiteli o svoje kabine, je bilo domala ose svetovno dogajanje postavljeno v senco. Že-neoska konferenca, naj bo že kakršna koli, je zbledela. Ozračje je bilo takšno, da bi bili n. pr. Francozi z nogometno zmago laglje prenesli vdor Ho Ši Minha o delto Rdeče reke in izgubo Hanoja. Ena sama pretrgana kita nogometnega majorja Puškaša je vzbujala o »socialistični« Madžarski več množičnega sočutja kakor žrtve nasilja v Guatemali.
Priznamo, nogomet je borbena igra in je mladini ne bomo nikoli iztrgali iz rok. Saj tudi ni treba. Izrastki nešportnega duha. ki so pognali ravno ob SNP o najhujši meri, pa najbolj potrjujejo nedavne razsodne besede tovariša Mihe Marinka: >Pri današnjem nogometu ni čutiti pravega športnega duha in korektnosti dobre igre na tej ali oni strani, ampak opažamo skrajno neobjektivnost do nasprotnika in veliko pristranost. Najhujša stvar pa je seveda kupovanje igralcev, asov. To kupovanje je vredno vsega obsojanja. Tu so šle stvari zelo daleč in v tem pogledu je nogomet skrajno družbeno neaktiven, zlasti v primerjavi z drugimi športi, da ne govorim o telovadbi, ki ima vse pogoje za množičnost.«
Svetovno- telovadno prvenstvo v Rimu je pokazalo takšne vrhunske stvaritve, da bomo morali čvrsto poprijeti, če nočemo daleč zaostali. Ne zavoljo kolajn in prvakov, marveč zato, da vnesemo med našo mladino čudovite pridobitve sodobne telesne vzgoje.
Pred štirimi leti je bil ves svet v mrzlični napetosti. Dne 25. junija 1950 so severnokorejske čete prestopile 38. vzporednik in pričela se je prva odkrita agresija po minuli vojni. Na Koreji je kom-informizem snel krinko legalnosti in diplomacije. V živem' spominu so nam krvavi dogodki, ki so se vlekli skozi dve leti. Nič manj kakor 53 narodov je nudilo pregaženi Južni Koreji pomoč. Čete 15 članic OZN so bile na bojišču. Mir na Koreji je bil naposled sklenjen. Nemir v Aziji traja dalje.
Velikanske spomenike gradi Španski diktator Franco. Na enem izmed vrhov višavja Sierra de Guadarama v bližini Madrida so že postavili 153 m visok križ za žrtve, ki jih je Franco pognal v državljanski vojni v smrt. Pod križem so izstrelili 200.000 kub metrov skalovja in v tej votlini grade spominsko cerkev s kostnico. Blizu pa bodo zgradili tudi hotele za veseljačenje madridske gospode. Franco gradi za večnost, pravijo trobentači Falange. Večnost je neskončna. Franco pa jako minljiv.
Prezident republike Libanon Camille Samun se je močno začudil melodiji, s katero so ga sprejeli, ko je uradno obiskal Brazilijo. Brazilska vojaška godba je namreč Šamunu v pozdrav zaigrala izraelsko himno namesto libanonske. Kaj vedo Brazilci, ki imajo skrbi z nogometom, da sta Izrael in sosednji Libanon formalno Še v vojnem stanju! Do podobne neljube pomote je prišlo v Washingtonu, kjer so na vladnem banketu na čast cesarju Haile Selasiju posadili za mizo črnca Ralpha Buncheja, ki je bil predlanskim odlikovan z Nobelovo nagrado za mir. Prireditelji niso vedeli đa so Etiopci zelo občutljivi, če samo domnevaš, da so v sorodstvu s črnci. A Haile Selasie je ohranil mirno kri in ni po banketu prišlo do nikakšne diplomatske vojne.
Andora » Pirenejih je ena izmed najmanjših republik na svetu. Že leto dni je bila v hudi diplomatski vojni s Francijo, -ker je hotela postaviti lastno radijsko oddajno postajo. Ko pa se je približala letošnja turistična sezona, je Andora gladko položila orožje. Francoskim in drugim turistom so vrata v Andoro spet na stežaj odprta. Vsaj do pozne jeseni.
Komaj tri leta je imel Ivan Trinko, ko je bila njegova ožja domovina Beneška Slovenija leta 1866 priključena k Italiji. Prvi pesnik te naše najbolj zahodne veje slovenskega naroda, Peter Podreka, ga je pripeljal na ozke in strme steze malega naroda. Peter Podreka je še živel v času, ko so bili vsi Slovenci združeni v okviru ènotnih državnih mej avstro-ogrske monarhije, in je pisal v »Novice«, »Zgodnjo Danico« in druge slovenske liste, nastale po revolucionarnem 1848. letu.
Ni ostalo brez sledu, da so beneški Slovenci od leta 1813 do 1866 nepretrgoma nad pol stoletja živeli pod istim državnim aparatom kot Slovenci v Slovenskem Primorju, na Kranjskem, v Slovenski Ko-
roški in drugod. Sicer je Beneška Slovenija spadala pod italijanske pokrajine avstrijske države: pod Benečijo in Lombardijo, kjer je deželna uprava popolnoma v italijanskih rokah, če le mogoče, kar hitro prerezala sleherno na novo stkano kulturno nit med Slovenci na Laškem in onimi v starih habsburških vojvodinah; toda pripadnost k istemu narodu in gospodarske koristi so pa čedalje bolj povezovali Slovence ob Nadiži s Slovenci ob Soči, Savi in Dravi.
Beneška
Do nesrečnega leta 1866 so imeli beneški Slovenci vrsto preprostih slovenskih osnovnih šol po svojih vaseh. Slovenske knjige so bile redko posejane po njihovih domovih; čudno bi bilo, da bi bilo dru-ače, saj tudi po ostalih slovenskih po-rajinah ni bilo dosti bolje.
Mladi Trinko je zrasel že popolnoma v šolskih gredah, ki so jih zalivale samo okrožnice državnih komisarjev o popolni italijanizaciji vseh šol v Beneški Sloveniji. Furlanski Čedad in Videm sta že vzgajala novo vejo Podrekov, ki je podprla že itak bogato italijansko kulturo na političnem, zgodovinskem, gledališkem in geografskem področju. Malo je manjkalo, da ni slovenski paglavec Ivan Trinko, ko so ga poslali na srednjo šolo v Videm, zdrknil kot ostali njegovi vrstniki na udobno cesto časti in privilegijev v italijanskem okolju.
Čisto slovenski pesnik
Peter Podreka je bil kriv, da Trinku ni bilo usojeno udobno življenje ter da je po Podrekovi smrti prevzel leta 1889 nase težko dediščino: voditi slovenske zapuščene ljudi na Laškem. Pri socialno in kulturno zaostalih in zapostavljenih delih našega naroda in pa tudi vseh drugih zapostavljenih narodih, ko manjka razumnikov na vseh koncih in krajih, je padlo na posameznega požrtvovalnega intelektualca breme vodstva, pa najsi se ga je še tako otepal. Sleherno delo moraš v strašni osamljenosti sam opraviti in si že voditelj, ker sam orješ vse ledine. Ivan Trinko ni bil kot zagrizeni klerikalec Klekl, ki je s posebnim političnim namenom vodil prekmurske Slovence v osamljenost krajevnega narečja. Trinko je gojil in pisal zmeraj čisto pravopisno slovenščino in sodeloval v vseh takrat obstoječih slovenskih revijah in časnikih. Šele ko so zaradi polstoletne železne zavese, ki so jo postavile med beneške in goriške Slovence italijanske oblasti, začeli usihati živi kulturni tokovi, je za svoje rojake napisal nekaj knjig v čistem narečju slovenskih nadiških dolin, da bi
Vaša Čubrilović, obsojen po sarajevskem atentatu na 16 let ječe, danes profesor v Beogradu, je zapisal ob 40-letnici sarajevskih strelov, da je imel sarajevski atentat svojo notranjepolitično in zunanjepolitično \ stran. Pomen tega atentata v zvezi s pričetkom prve svetovne vojne je bil že dovolj poudarjen, Manj je bilo obdelano naše takratno notranjepolitično zgodovinsko ozadje. Zato se je čubrilovič bolj pomudil pri notranjih razmerah.
Prvo in poglavitno je treba poudariti, da je bil sarajevski atentat logična posledica zgodovinskega spopada jugoslovanskih narodov s habsburško monarhijo. V 19. stoletju smo- tudi Jugoslovani, podobno kakor drugi evropski narodi, stopili v boj za svojo nacionalno neodvisnost. Habsburška monarhija je tedaj držala dobršen del naših dežel pod svojo oblastjo. Zato je neogibno morala postati poglavitna nasprotnica naših osvobodilnih teženj. V Bosni in Hercegovini se je pojavila Ipta 1878, kot kapitalistična osvajal-
na kolonialna sila, s temeljito izdelanimi načrti svojega nadaljnjega gospodarskega in političnega prodiranja na Balkan, Takšna je ostala Avstro-Ogrska nasproti nam tja do svojega poloma leta 1918. Zato ni bilo čudno, da so njena kolonialna politika v gospodarstvu, policijski pritisk v upravi in protijugoslovansko stališče v mednarodni politiki vobče izzivali po 1878. letu. stalen in zagrizen odpor. Po aneksiji . Bosne in Hercegovine 1908 je bilo vsakomur jasno, da se jugoslovansko vprašanje ne more rešiti brez splošnega obračuna s habsburško monarhijo in njeno dinastijo. Zato so bili vedno pogostejši spopadi med nami in njimi, iz leta v leto se je zaostrovala borba, ki so jo bili vsi jugoslovanski narodi v vseh jugoslovanskih deželah, pač po njihovem družbenem razvoju, položaju in tradiciji.
V1 tej dobi se je pojavilo v jugoslovanskih' deželah veliko jugoslovansko revolucionarno mladinsko gibanje. Nosilec tega gibanja je bil mladi
MLADA
šolski naraščaj pred prvo svetovno vojno. Vzroki njegovega postanka so prav tako raznovrstni kakor vplivi, pod katerimi se je razvijal, in ideje, ki jih je zasnoval. Čeprav to mladinsko gibanje ni imelo izdelanega programa, enotne ideologije in organizacije, so se vendar pri njem že oblikovali pogledi na osnovna vprašanja tistega časa. To gibanje je bilo široko jugoslovansko, v boju proti verskemu fanatizmu in kulturni zaostalosti napredno, antiklerikalno, socialnopolitično progresivno, nasproti Avstro-Ogrski pa nepomirljivo, revolucionarno. Napovedovalo je njen konec in ustanovitev skupne države vseh Južnih Slovanov.
Lahko rečemo, da je bilo središče revolucionarnega gibanja »Mlada Bosna«, iz katere so tudi izšli sarajevski atentatorji. Edini, ki je doslej začel resno znanstveno analižirati »Mlado Bosno« ter politično-
BOSNA
družbene in gospodarske pogoje, ki so dovedli do sarajevskega atentata, je bil Veselin Masleša. V svojem delu »Mlada Bosna« je podal prvo pisano zgodovino njene borbe. V strnjeni obliki je Masleša znanstveno analiziral pojave in probleme, družbene odnose in ideje, ki so se križale in vplivale na politično oblikovanje »Mlade Bosne«. Masleša je pisal svojo študijo leta 1940, ko se je skrival pred policijo, ki'ga je iskala, da bi ga poslala' v koncentracijsko taborišče v Bi-leću. Seveda je svojo študijo že dolgo pripravljal, tendar jo je pisal v težavnih pogojih, ko mn potrebno dokumentarno gradivo ni bilo dosegljivo. Zato svojega dela ni končal: Rokopis ’so tiskali šele po drugi svetovni vojni, ko je Vesélin " Masleša že davno postal žrtev ustaških. rabljev. Manjkale so poslednje strani. Znanstvena in zgodovinska vrednost šttidije pa s tem
Slovenija
vsaj tako ohranil v njih ljubezen do slovenščine.
Trinkova Beneška Slovenija: to je doba med letom 1880 pa pričetkom prve svetovne vojne. Slovenski jezik so popolnoma izrinili iz vseh uradov in šol. Kar je bilo slovenščine v cerkvah, so jo držali nekateri domači ljudski duhovniki proti naskokom uradnega italijanskega liberalizma in nadškofovske kurije v Vidmu. V obrobnih delih Beneške Slovenije med terskimi Slovenci, v občini Praprotno in na Stari gori so iztisnili slovenščino že do prve svetovne vojne. Italijansko učiteljišče v Spetru ob Nadiži naj bi s svojimi učiteljskimi mladikami vzgojilo gozd italijanstva, ki naj bi šumel po vsej Beneški Sloveniji; pa ni šlo, ker ti tuji cepiči niso bili primerni za to slovensko zemljo. Gospodarsko je živela vsa Beneška Slovenija takrat od dežel Srednje Evrope, kamor so odhajali na sezonsko delo skozi desetletja vsi rrmški.
Motiv iz Trčmuna, rojstnega kraja T rinka-Zame jskega
Trinkoye Job
Umiranje na tujih poljanah
S prvo svetovno vojno se je vse to prelomilo. Tisoči beneških Slovencev so morali oditi v alpinske bataljone: na jurišnik poljih Krna, Mrzlega vrha, Rombona in dolomitskih vrhov so pustili stotine mrtvih tovarišev. Od italijanske javnosti so dobili poceni priznanje o »zvestobi« do italijanske države. Italijanskim listom in
E a politikom se ni zdelo vredno niti, da i beneškim Slovencem dali kakršne koli obljube glede slovenskega jezika, glede socialnih pravic in gospodarskega izboljšanja. Tako niso italijanske oblasti ničesar prelomile, ko niso prav ničesar dale. Slavni junaki iz Beneške Slovenije so hodili še naprej po kozjih stezah v copatah in na prsih so jim prazno žvenketale srebrne kolajne. Meja je šla nekam proč od Matajurja tja za Triglav in je tako še tihotapstva zmanjkalo.
Prišel je nato fašizem in se nikakor ni hotel tako hitro unesti: od beneških Slovencev so si pripeli fašistične stenice v gumbnice samo štacunarji in oštirji po dolinah, ljudje okoli občin in kakšni stari seržanti italijanske vojske. Predfašistična Italija je že tako pometla vse, kar bi v javnosti spominjalo na slovenščino v Beneški Sloveniji, da se je fašizem moral zadovoljiti samo s požiganjem starih špe-liastih Mohorjevih in nabožnih knjig in da so karabinerji lovili razne kaplane »Čedermace«, če so spregovorili kako slovensko besedo.
V drugi svetovni vojni je italijanska vlada spet poslala beneške Slovence umirat v vrste alpinske divizije »lulia« na širnih stepah Donskega bazena; kar jih je pa doma ostalo, so našli pot v vrste briško-beneškega partizanskega odreda. Nikdar ni Ivan Trinko popuščal nasproti nasprotnikom ljudstva v Beneški Sloveniji in zato se je ob 80-letnici svojega življenja odkrito izjavil za narodnoosvobodilno gibanje.
Korajža poraženih oficirjev
Poraženi oficirji italijanske vojske v drugi svetovni vojni: general Morra, polk.
Ivan Trinko-Zamejski v visoki starosli
Olivieri, kap. Specogna in drugi so spet zravnali svoje oficirske hrbtenice, toda šele takrat, ko so trobente na bojnih poljih že davno odtrobentale premirje. Kot pod fašizmom so pogumno odšli v boj na čelu trikolorističnih krdel proti neoboroženemu ljudstvu Beneške Slovenije. Od leta 1945 do konca leta 1947 je oficirski bes poražene vojske pretepal in požigal nekaznovano po Beneški Sloveniji. Šele ko so odposlanci mednarodne komisije za mirovno pogodbo odšli iz dežele, ne da bi govorili z ljudstvom, ne da bi našli pot do Trinka, in ko se je že davno posušilo črnilo na podpisih mirovne pogodbe, ki je Beneško Slovenijo spet priklenila k Italiji, so trikoloristični oficirji zaukazali poskriti bombe in strojnice, sami pa so zlezli na položaje upravnih voditeljev pri pokrajinskem svetu v Vidmu, da bi vojaško nasilje nadomestili z brezsrčnim birokratskim italijanizira-njem.
• nadaljevanje na naslednji strani
IN SARAJEVSKI ATENTAT
seveda ni okrnjena. Vprav Ma-sleševa študija in mnogi dragoceni dokumenti po raznih arhivih Jugoslavije kličejo zgodovinarja, da bi dokončno obdelal zgodovino »Mlade Bosne« in z njo vsega jugoslovanskega revolucionarnega gibanja do prve svetovne vojne.
Veselin Masleša pravi med drugim, da ni bila »Mlada Bosna« nikoli enotna organizacija, v kolikor jo je sploh mogoče imenovati organizacijo. Bila je prej neorganizirana, nepovezana in hierarhično neizgrajena skupnost cele vrste skupin in krožkov, ki so imeli nekatere skupne osnovne poteze. Ena izmed teh je bilo več ali manj ostro odstopanje od tedanje vodilne srbske politike, zavest, da je potrebna bolj odločna, bolj pogumna akcija, ki naj bi bila revolucionarna, čeprav si marsikatera izmed teh skupin in krožkov ni bila na jasnem, kaj naj bi to pravzaprav bilo in kaj je revolucionarna akcija
vobče. Druga skupna poteza je bila negiranje Avstrije, negiranje vsake politike, ki bi se iz kakršnih koli vzrokov postavljala v »okvire monarhije«. »Mlada Bosna« potemtakem ni imela izdelanega socialnega in političnega programa. Vse to je šele iskala. Njena ideološka osnova je bila nacionalna revolucija, a njena ideološka struktura je bila navaden skupek raznih fragmentov in elementov najrazličnejših socialnih, političnih in gospodarskih teorij in filozofij. To potrjuje literatura, ki so jo prebirali njeni člani. Vladimir Gačinovič, vodilni publicist med njimi, sprva ves v nacionalističnem zanosu, se je tega kmalu osvobodil in se razvijal dalje. Politično je bil pod vplivom ruskih eserjev, filozofsko pa docela pod vplivom Guyota. katerega je nazival: naš mislec in naš pesnik, plemenit učitelj in čudovit vodja mladih duhov. Mladi učitelj Danilo Ilič, glavni
sarajevski zarotnik, je prevajal Bakunina, Andrejeva in Gorkega. Bogdan Žerajič, ki je leta 1910 streljal v Sarajevu na generala Varešanina in se po atentatu sam usmrtil, je znal na pamet pesmi Carduccija in Nasona. Citai je in svojim tovarišem priporočal Kropotkina. Čabrinović, ki je vrgel bombo na Franca Ferdinanda, je prebral najprej dosti socialistične, nato pa anarhistične literature. Tudi Princip je pridno prebiral socialistično literaturo. Policija je našla pri članih »Mlade Bosne« po atentatu knjige in brošure Marxa, Bakunina, Kropotkina, Bebla, Kautskega, Stepnjaka.
Vse to je bilo iskanje poti, pravi Masleša. Iskanje v situaciji, ki je vpila po akciji. Vsi so bili pripravljeni na akcijo, vsi so se zavedali, da je potrebna, — samo kakšna naj bo? Na to vprašanje so iskali odgovora v Beogradu in Zagrebu, v Ljubljani, Pragi in po vsem
svetu. Borba je nujna, toda kakšna, s kom, kako? Nešteto vprašanj in kopica odgovorov. Končni odgovor je dal 28. junij.
To, kar je danes dognano in pravzaprav poglavitno, ugotavlja publicist Todor Vujasi-novič z naslednjimi stavki:
28.	junij 1914 je odprl eno izmed najpomembnejših pravil borbe naših narodov za svobodo, zedinjenje in neodvisnost. Tega pomena ne zmanjšuje niti to, da je bilo mogoče doseči naše velike cilje in ideale samo z novimi metodami, z novo politično strategijo in taktiko, kakor tudi z organizirano borbo naših ljudskih množic pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita. Danes, po štiridesetih letih, se naši narodi s ponosom spominjajo herojskih likov Čačinoviča, Principa, Čabrinoviča, Grabeža. Mehmed-bašiča in drugih. Naši narodi so jih vedno čutili kot del samega sebe, kot del svoje borbe in svoje svobode, občudujoč njihovo herojstvo, ker so dali v svojem času svojim narodom tisto, kar so največ mogli in znali dati.
Kipar Lojze Dolinar
Se izza prve svetovne vojne poznamo Slovenci kiparja Lojzeta Dolinarja. Ena prvih plastik, s katero je zaslovel med nami, je bila glava upornega vo-litelja kmečke vojske pri Brežicah Matije Gubca. Njen izraz se je vtisni! sodobnikom v neizbrisen spomin. Gubec — tako se da razlagati iz posnetka glave — sedi kakor prikovan na žarečem prestolu, kamor so ga posadili levdalci, katerim se je na čelu ljudskega, odpora postavil po robu. V nepopisnih mukah umira kot »kmečki kralj«. Ta Gubec je tedaj učinkoval kakor poziv k uporu. Generacija ga je tako razumela in sprejela.
Drugi Dolinarjev kip, ki je proslavil mladega kiparja, je bil portret slikarja Jakopiča. Od teh mladostnih zasnov, katerim se pridružujejo še Putifarka, Idila, Saloma in razne portretne študije, so Dolinarja odtegnili vojni dogodki pred štiridesetimi leti. Tudi on je moral k vojakom v Judenburg, kjer je pogledal v dušo in srce »kranjskemu Janezu«, ki ga je upodobil. Vendar le mimogrede, kajti vse kiparjevo znanje je prišlo do izraza šele v nagrobniku J. E. Kreku. Dve mogočni, mišičasti moški postavi slonita nad grobom in izražata žalost.
Tako je stopil Dolinar na pot, ki je pozneje ni več zapustil. Akademijo je imel za seboj in napotil se je malo po svetu. Najprej v Italijo. Iz Italije v Pariz, kjer je še ne-
BENEŠKA SLOVENIJA TRINKOVE DOBE
Samotna sveča v viharjih
Ko so le dni vsi naši zahodni Slovenci: iz Trsta, Goriške in Beneške Slovenije izročali visoko gori v bednem Trčmunu največjega sina Beneške Slovenije domači slovenski zemlji, je mladi, še ne 20-letni Izidor Predan prav primerno primerjal svetlobo duha, ki se je razlivala iz osebnosti Ivana Trinka po vsej Beneški Sloveniji, svetlobi skromne sveče. Zmeraj je morala ta svetloba plapolati v viharjih, samotna in zapuščena.
V poslednjih letih svojega življenja, ko so ga moči že čisto zapuščale, je pa lahko veselo ugotavljal, da ima ljudstvo Beneške Slovenije, ki ni nikdar smelo imeti svoje šole v materinem jeziku, že pet let svoj list »Matajur«.
Pri odprtem grobu Trinka so se italijanske oblasti — civilne in karabinjerske — z vso silo upirale, da bi ljudje povedali poslovilno besedo svojemu očetu v jeziku, v katerem je on sam pesnil in pisal. Ker vstajajo Trinkovi učenci vse križem po tej izmučeni zemlji, hoče italijanska javnost novo propagandno geslo poitalijančevalne akcije, hoče pritisniti nav žig, novo oznako njihove narodnosti: »italianissimi z nerazumljivim narečjem daljnega slovenskega porekla«.
Toda pesnika Beneške Slovenije Peter Podreka in Ivan Trinko nista bila niti dialektalna pesnika, temveč čisto slovenska pesnika, kot Gregorčič, Prešeren in Zupančič. Njuni duhovni dediči so tudi samo Slovenci, pa čeravno so nasilno ohromili rast njihovega jezika.
Visoko v Trčmunu je tih skromen grob, z njega se vidi slovenska Beneška Slovenija vsa nova'.	A. Rejec
davno snoval in.delal veliki Rodin, poleg njega Bourdelle in drugi. Obiskal je tudi Ameriko. Iz te dobe Dolinarjevega kiparjenja izhajajo: Kralj Matjaž, plastike na stavbi socialnega zavarovanja v Beogradu in na Ljubljanskem dvoru. L. 1926. je izklesal Mojzesa, ki krasi Nar. in vseučiliško knjižnico v Ljubljani. Napravil je tudi herme glasbenikov za gaj pred Glasbeno Matico v Ljubljani, spomenik pesnika Jenka, glavo Napoleona za spomenik Ilirije, kip sv. Jurija, ki stoji na poslopju nekdanjega Pok. zavoda in bronasto žensko figuro za ljubljanski nebotičnik. S temi deli se nekako zaključuje doba Dolinarjevega dela v ožji domovini, kajti 1. 1932 se je Dolinar preselil v Beograd in odprl tam svoj atelje. Šele zdaj se razmahne kiparjeva delavnost, ki doma ni mogla priti do popolne veljave. Začne se velikopotezno snovanje in delo, ki na Slovenskem ni moglo roditi zaželenih sadov, ker ni bilo zanj pogojev. Na srbskih tleh zapovrstjo nastajajo skice in dela: spomenik borcem na Kaj-makčalanu, spomenik dijakom - vojakom v Skoplju, spomenik francoskemu pesniku La-martinu v Beogradu, spomeniki v Budvi, v Visokem v Bosni, v Pančevu ter veliki tim-panon na palači železniškega ministrstva v Beogradu, obsegajoč petnajst po tri metre visokih figur. To so v glavnem motivi, ki prikazujejo in poveličujejo delo. Hkrati nastajajo reliefi za Agrarno banko in poslopje soc. zavarovanja. Tako je Dolinar po svoji naselitvi v Beogradu ustvaril Srbom plastike, ki jih prej niso imeli.
Med to kiparjevo delo je brutalno udari la druga svetovna vojna, ki je zasužnjila narode Jugoslavije in ustavila tek normalnega življenja ter seveda tudi umetnikovo roko. Dolinar odlaga kladivo in dleto za veliki čas po osvoboditvi, v katero je prav tako veroval kot v nezlomljivo moč našega ljudstva. Medtem pa budno spremlja dogodke, snuje in dela z glavo in srcem.
Tako preteče nekaj let. Narodi Jugoslavije so medtem pretrpeli svojo Golgoto, s svojo odločnostjo in svobodoljubnosljo pa so si tudi priborili nacionalno in socialno svobodo. Dolinar, ki je vsa ta leta stal in čutil z ljudstvom, spoznava, da je prišel čas. ko bo tudi on končno lahko rekel svojo besedo. Ves patos, vsa dramatična razgibanost, ki se je zgostila v njem, udarja zdaj mogočno na dan in prihaja do veljave. Nastajajo kip za kipom: Obnova, V novo življenje, veliki relief Zgodovina CK Jugoslavije, Kurjač in drugi. V Djakovici stoji skupina Bralstvo in edinstvo, v Prijepolju spomenik padlim borcem Prve šumadinske in Druge proletarske brigade Njegovo najinonumenlalnejše delo pa predstavlja Ustrelitev Srbov. Kako sta nastali ti dve pl: stiki?
Pred desetimi leti je sovražnik v Prijepolju nepričakovano napadel okoli štiristo partizanov, borcev Prve šumadinske in Druge proletarske brigade. Borci so se umaknili iz zgradb nekdanje bolnišnice in v boju, ko so hoteli zaščititi umik partizanske glavnine, skoraj vsi do zadnjega padli. Dolinar jim je izklesal spomenik, ki spada med najlepše in najveličastnejše v naši državi. Plastika meri v dolžino 150 metrov in stoji na razvalinah nekdanje bolnišnice tako, da tvori z njimi in ostalo arhitekturo organsko celoto. Bronasta skupina, ki meri v višini tri metre in pol, predstavlja borca v napadu. Ranjenci, partizani in drugi dogodki , so prikazani v reliefih ob strani in v spominskem vodnjaku. ,
Množične ustrelitve upornih meščanov v Kragujevcu in junaška tragedija dijakov in profesorjev v Kraljevu 1. 1942. so globoko pretresle umetnika, ki je že takrat napravil idejno skico v spomin padlim žrtvam. Preživeli pa so pripovedovali umetniku, kakšne
strahote so doživljali v zloglasni gestapovski mučilnici na Banjici pri Beogradu. Ze takrat se je v Dolinarju zganila misel, da bi se z umetniškim delom oddolžil tem herojem in napravil spomenik, ki bo še poznim rodovom pričal, kako so ljudje umirali za svobodo svojega ljudstva. Tako je nastala bronasta skupina petnajstih talcev — meščanov, kmetov, žena in otrok, ki nastopajo svojo poslednjo pot — v smrt. Zasnove in študije za ta spomenik so umetnika zaposlovale sko-ro polnih sedem let. Spomenik »Ustrelitev Srbov« bo stal na Jajincih v bližini nekdanjega nacističnega taborišča v Banjici, kjer je žrtvovalo svoja življenja za boljšo bodočnost okrog osemdeset tisoč srbskih domoljubov.
Seveda pa s tem še ni izčrpano vse dosedanje delo Lojzeta Dolinarja. Že 1. 1947. je umetnik zbudil veliko pozornost s kipom »Alarm«. Prejšnjim portretom Aškerca je zdaj pridruži! še kipe Ivana Cankarja, Rih. Jakopiča (v bronu) in Matija Jame. Nastali, so tudi reliefi: Ranjenci, Glava talca, Počitek partizana. Za univerzitetno naselje v Beogradu je izdelal Delavca, kolosalno plastiko v bronu. Portretom je pridružil še kipe Nikole Tesle. Maksima Gorkega, Toma Rosandiča in drugih.	,
Kljub svoji nedavni šestdesetletnici je Lojze Dolinar še mlad. O tem priča njegovo nenehno snovanje in ustvarjalnost. Njegove poslednje stvaritve so višek umetnikovega izraza in doživetja, hkrati pa so odraz velike dobe, ki jo je dočakal. Dolinarjevo delo navdušuje, bodri in svari, ohranja pa nam tudi spomin na dneve, ko se je moral ,vsak posameznik boriti za svobodo in neodvisnost, ki smo jo dosegli iz lastne moči.
Ivan Potrč: Na kmetih je dosedanji največji pisateljev tekst. Potrčevi pripovedni začetki segajo v leto 1933, ko se je začel oglašati v »Ljubljanskem Zvonu«. Leta 1937 je izdal prvo večjo povest »Sin«, leta 1946 so izšli »Kočarji«, leta 1948 pa »Svet na Kajžarju«. V dramatiki je opozoril nase z znano trilogijo o Kreflih (1947-r-1952). Spisal je tudi scenarij »Gorice«, po katerem je bil izdelan film.
Homan »Na kmetih« jé spisan v obliki izpovedi kmečkega fanta, ki je bil zaradi umora obsojen v ječo. Tu pripoveduje mladi Hedl tragedijo svojega življenja: kako ga je slepa strast, ki jo je umela vzbuditi v neizkušenem mladeniču zrela kmetica, pognala v hude zapletljaje in kako se je moralo zgoditi, da se je po izčrpani ljubezni do matere zapletel v ljubezen s hčerjo. Naposled je zadavil mater, ki je iz obupa zastrupljala sebe in njunega otroka z alkoholom. Razen ljubezenskih odnosov / materjo in hčerjo je mladega Hedla vrtinčila tudi želja, dn bi si pridobil grunt, ki ga je doma izgubil. Roman se odigrava v povojnem času na Štajerskem in nam hkrati prikazuje značilne pretrese, ki so jih doživljali v tradicionalnem kmečkem okolju zrasli ljudje, ko so jele v kmečko življenje posegati nove družbene šile. Potrčev roman je spisan z močnimi pripovedninll prijemi. S svojo razgibano vsebino sili bralca, da ga z nezmanjšano napetostjo prebere do konca. Jezik je živ in pobarvan s Štajerskimi lokalizmi. »Na kmetih« se uvršča med naše najboljše realistične romane iz kmečkega življenja.
Drago Vresnik: Dan v oktobru. Pisatelj tega romana je liil doslej poznan slovenskim bralcem po nekaterih črticah in novelah, ki jih je‘ objavljal v nekaterih naših revijah. Prvo večje delo pa mu je v samostojni knjigi izdala »Kmečka knjiga«, a nagradila Prešernova družba.
Zgodba romana se dogaja nekega jesenskega dne leta 1944 v naši severni prestolnici Mariboru. V njem nastopajo kot glavni junaki tipični predstavniki tedanje družbe v tretjem letu vojne. V kratkem razdobju 24 ur zažive in dožive skozi filmsko se razvijajočč dogodivščine vrsto razburljivih duševnih pretresov, ki se bolj ali manj stikajo, večkrat bolj*nasilno kot naravno 4n psihološko prepričljivo prepletajo in zaokrožijo na Por. krustovi postelji, kajti po konstruiranih in kombiniranih zapletih in razpletih, navzlic avtorjevi prizadevnosti, le stčžka docela verjamemo v resničnost zgodbe.
Debut mladega pisatelja je navzlic temu. pozitiven prispevek k naši 'novejši književnosti.
S „TO V ARISE VIM,f‘REPORTERJEM PO SREDOZEMSKEM MORJU IN ZAPADNI EVROPI
H SE


nrran
Maja 1954.
Nastanek hamburškega pristanišča, ki leži okrog 100 km nad ustjem Labe in’ 70 km nad ustjem Severnomorskega kanala, sega daleč nazaj — v leto 1180. Dane» ima 5.700 ba mehanizirane obale in razpolaga z 38 pomorskimi in 32 rečnimi doki. Pomen in hitri razvoj hamburškega pUtanišča, ki je bilo pred vojno eno največjih svetovnih pristanišč — sloni na ugodni legi v osrčju Evrope ob ustju Labe, kj vsled primerne globine omogoča nemoten promet vsem prekomorskim ladjam. S to ugodno lego v osrčju Evrope je imel Hamburg velikansko gospodarsko ozadje saj je prevladoval ravno trainzitni promet v dežele Vzhodne Evrope in tia gor d» vzhodnega morja. Vojna opustošenja ter nova razmejitev Evrope sta temeljito zamajali življenski obstoj tega do včeraj tretjega največjega pristanišča na »vetu In g tem tudi obstoj samega hanseaUkega mesta. Toda s trdoživostjo, ki je Nemcem svojstvena, so se hanseati lotili obnove. Do konca leta 1953. so ponovno vzpostavili skoraj celotno pristanišče.
Posebna prednost hamburškega pristanišča je v ekspeditivnosti, v hitrem nakladanju in razkladanju. Zaradi tega je pristanišče zasovraženo pri pomorščakih, toda zelo cenjeno pri ladijskih upravah, ker omogoča hitrejši obrat in ugodnejšo prodajo ladijskega prostora.
Nemška trgovska mornarica, ki je štela leta 1945. samo še 120.000 BRT ima dane» že spet okrog 2,000.000. — BRT; večina teh ladij pa je z rajonih ravno v hamburških ladjedelnicah.
•
Hamburg je moderno, bogato in prav lepo mesto s živahnim cestnim prometom. Izredno okusne trgovine in Izložbe dajo mestu tudi svoj pečat. Prav lepa lega ob reki Alster, ki teče skozi mesto in veliko število parkov ustvarja videz kakor bi mesto ležalo ob jezeru. Velikopotezno zgrajene desetnadstropne palače, kakor Chilehaus, veletrgovine Sprin-ken, Messberg in Mohlenhof so med glavnim kolodvorom in magistratom: to je trgovska City. V tem delu je stala tudi najstarejša borza Nemčije.
Obnovo uničenih stanovanjskih stavb lahko ugotovi tudi bežni popotnik. V središču mesta je nastala razen cele vrste trgovskih in administrativnih stavb še velika skupina 14 nadstropnih stanovanjskih palač In v okolici mesta pa nepregledna vrsta novih stanovanjskih naselij in vendar še vedno čaka tretjina porušenih stanovanj na obnovo. Okrog mesta je opaziti začasne provizorlje In borne bajte, kjer prebivajo »čakajoči na stanovanja». Drugače je z industrijo. Današnji indeks proizvodnje znaša 115 (1916-100). Za ta porast je bilo treba obnoviti vojna uničenja in zgraditi nove naprave. Tako je Hamburg danes ne samo pristaniško in trgovsko mesto, temveč največje industrijsko mesto Zahodne Nemčije.
ZOB — CENTRALNA AVTOBUSNA POSTAJA
V neposredni bližini glavnega kolodvora atoji od leta 1951. prvi avtobusni kolodvor v Evropi. Tu se vrste avtobusi, kakor vlaki na železniškem kolodvoru. Vsaka proga ima »voj tir. V stavbi je prometni in potovalni urad, restavracija, dnevni hotel, pošta, knjigarna, itd. Velika svetleča tabla nazorno kaže odhod 850 avtobusov s prikolicami, ki obratujejo na 61 progah. Promet je velikan-
ski, vrvenje neprenehno. Vsak trenutek zveni opozorilo: »Pozor, zvezni avtobus za Bremen, odhod 16,30, drugi tir». Ali: »Pozor, Cebi ex p resni avtobus za Hannover, odhod 16,38,
7 tiri* Ker je ZOB skupna last pošte, Železnice in privatne Industrije srečujemo na peronih rdeče avtobuse železnic, rumene od pošte In cela vrsta drugobarvnih avtobusov privatnih družb. Vprašali boste, kakšen Je letni promet potnikov in kam vse vozijo avtobusi. Torej, predvsem ni smeri kamor avtobusi ne bi vozili,»bodisi v Nemčijo ali v Inozemstvo. Dnevno povprečje znaša 30.000 potnikov v preteklem letu pa je bila prodana vozna karta s številko 6,000.000.
ST. PAULI
Ponočni sprehod skozi Reeperbahn spada neogibno k obisku Hamburga. To kar je Place Pigalle za Pariz, od daleč prekaša St Pauli v Hamburgu. Zabavišča, bari, varie-téji, pivnice In plesišča se vrste drugo za drugim. Kričeče svetlobne reklame »za vsa-kogal je vse preskrbljeno« privabljajo vedno znova obiskovalce, turiste in posebno še pomorce iz vsega sveta — ljudi vseh narodnosti, starosti in barv. Bavarski muzikantje, čardaškl violinisti, flamingo pevke, artisti, napol oblečene plesalke, vedeževalce — v vsaki hiši je druga atrakcija. St. Pauli je del mesta, za katerega nehpte pomisliš, da živi izven zakona in uzakonjenih običajev. Domačini ga radi imenujejo »mesto pregrešnosti«. Toda pri pomorščakih ima St. Pauli poseben prizvok. V njegovih pivnicah se obdelujejo z noži tako hitro in neslišno, kakor da ne bi bili v 20. stoletju. V madžarskih lokalih dobiš pristno papriko in opojno cigansko glasbo, v zamorskih kleteh so afriške, eksotične posebnosti, v kitajskih bajtah pa lahko nemoteno uživaš, čeprav zelo skrivnostno, najbolj prepovedane sadeže. Dejansko lahko doživljaš v teh lokalih med praznimi steklenicami, omreženimi vrati v poltemi, pregrešnosti vseh dežel. Ce se pa podaš v stranske ulice, potem citiraj Danteja: »Opustite vsak up vi, ki vstopate«; kajti to, kar se v teh zazidanih ulicah vidi. presega vsako mero. V zasteklenih izložbah z dvoumnim napisom »od teletine do govedine«, lahko občuduješ in kupiš ne industrijske ali ročne izdelke, temveč živo robo ...
Prav pogosti pa so dostikrat breuzpešni vposegl policije v tem razvpitem predelu kriminala, predrznosti in norosti.
SPLOŠNI VTISI O HAMBURGU
Zlahka sem nabral nekaj številk o Hamburgu, toda samo te ne dajejo točne slike tega velikega, burno utripajočega mednarodnega pristaniškega mesta. V uradih so vljudni in ti radi postrežejo s podatki, ki so propagandnega značaja. Teže — če sploh mogoče — pa je priti do statističnih podatkov o nezajezljivem kriminalu, obsežnem mednarodnem tihotapskem delovanju, brezposelnosti, izkoriščanju delovne sile v prid vsem mogočim družbam, o močno razširjeni prostituciji in o slabem zdravstvenem stanju itd. Sele takšni podatki bi namreč pokazali Hamburg v pravi luči.
Iz Hamburga smo torej odhajali z mešanimi občutki. Res močne vtise dobiš ob hitro obnovljenem mestu, ki je bilo silovito porušeno; ni pa dovolj, da sl samo bežno ogledaš nazvpWo predmestje St PatnH, ki vendarle nekako odraža tipične senčne strani svetovnega prsitanišča.
Ivo Lukane
OKNO V SVET
Samo pet dežel je na svetu, ki pridelujejo več živil, kakor jih same porabijo. Po ugotovitvah OZN so te dežele: Argentina, Avstralija, Kanada, Nova Zelandija in ZDA. Iz Evrope je po ugotovitvah OZN Odšlo od pričetka 19. stoletja okoli 60 milijonov ljudi s trebuhom za kruhom.
I
O nemškem tajnem orožju je izdal knji-;o Walter Dornberger, bivši vodja preizkuševalne postaje v Peenemiindeju. Knjiga ima naslov »V 2« in pripoveduje, da se je Hitlerju marca 1943 sanjalo, da njegovo tajno orožje nikoli ne bo doseglo Anglije, zato je načrt zaenkrat vrgel v koš. Proizvodnjo so nato le obnovili. Obstreljevanje Anglije z orožjem »V 2c se je pričelo šele septembra 1944. Vsega so izstrelili 4300 raket. Izkrcanje zaveznikov v Normandiji in nadaljnji prodor proti Nemčiji sta onemogočila nadaljnje obstreljevanje Anglije. »V 2c je bila čez 15 m dolga raketa, ki je tehtala 14 ton In vsebovala 750 kg eksploziva. Na daljavo je ni bilo mogoče dirigirati, letela je s hitrostjo do 5750 km na uro. Dornberger pravi, da so začeli Nemci Že leta 1932 snovati tajna orožja. Preizku-ševalnica v Peenemiindeju je bila zgrajena leta 1936.
Eurovision se imenuje skupna evropska oddaja televizij, ki traja poskusno od 6. junija do 4. juli a, torej štiri tedne. Spored so pričeli z odda o iz Rima preko Svice, Francije in Nemčije, tja do Londona. Med drugim je papež podelil blagoslov po Francosko, Italjansko, nemško, holandsko in angleško. ' VeČ zanimanja kakor za papežev govor jč za športni program, zlasti za prenos s svetovnega nogometnega prvenstva v Svici.
Bankir Herman Josof Abs je postal eden izmed najožjih svetovalcev dr. Adenauerja, ki je tega 53-Ietnega gospodarstvenika nedavno predstavil na velikem zboru svoje
Stranke. Nemci ugibajo, kakšne aačrte ima Ir. Adenauer s tem uspešnim bankirjem. Abs je na strankinem zboru naglašal, da naj sedanji »nemški čudež« ne stopa Nemcem preveč v glavo. Pričakujejo, da bo Abs v kratkem v ospredju ne samo na gospodarskem, temveč tudi na zunanjepolitičnem torišču.
Milijonar Achille Lauro, dolgoletni ne-apeljskl župan, ki je obogatel e ladjedelništvom, je Izstopil iz italijanske monarhistične stranke, katero je vodil pet let. Napovedal je novo »monarhistično ljudsko stranko«. Vzrok izstopa je njegov osebni spor s sedanjim voditeljem monarhistov. Pri volitvah 7. junija 1953 so bili monarhisti četrta najmočnejša stranka In so s 40 glasovi v zbornici in s 16 v senatu jeziček na tehtnici.
Falangist lose Maria Areilza, ki španski
danili napi naperjeno rovanju v
, ki le s
jim Španskim poslanikom v Vatikanu Isal bojevito knjigo »Zahteve 9panije«, »erjeno zoper Veliko Britanijo, te na zbo-
zoper	. .
Madridu grmel, da se
Španija
poslej' c vsemi sredstvi borila »za osvoboditev Gibraltarja«. Med njegovim govorom se je v vetru razgrnila faiangistična zastava in na nji se je zablestel impozantno vezen nemški kljukasti križ. Nevšečnost je tem hujša, ker so fotografi prav tedaj posneli gromovnika in je slika naslednji dan — seveda zaradi nepazljivosti ali nagajivosti «rednikov — izšla v madridskih listih.
V Tokiu je neki dnevnik razpisal anketo, da bi zvedel, ali se japonska mladina navdušuje za novo vojaško službo. Fantje so po veliki večini odgovorili, da bodo samo v vojni storili svojo dolžnost. Dekleta pa so izjavila, da bodo rajši zapustila domovino, kakor da bi počakala na kakšno novo atomsko bombo, pa bodi s katere koli strani. »Brez nast« je geslo japonske mladine.
Novi potovalni načrti angleške kraljevske družine so zadnji čas spet v razpravi. T parlamentu so nekateri poslanci vprašali, ^ali ni bilo zadnje svetovno potovanje za kraljico prenaporno. To že, toda kljub temu bodo člani dvora kmalu spet šli na pot. Vojvoda Edinburški bo še ta mesec obiskal generala Gruentherja v glavnem stanu, konec julija pa bo odpotoval v Kanado. Princesa Margareta bo v začetku julija obiskala angleške vojake v Zahodni Nemčiji. Kraljica mati pa se pripravlja za jesen na pot v Washington, New York in Ottavro. Samo kraljica Elizabeta li. bo poslej ostala doma.
8000 golobov pismonoš je izgubila Velika
Britanija oziroma njena vojska. To se fo zgodilo pri nedavnem tekmovalnem poletu golobov z Anglije na Severno Irsko. Golobi, ki so morali leteti 340 kca daleč, so zašli v
neurje in propadli. Škode fr Čez 25.000 funtov Šterlingov, v dinarjih pa težki milijoni.
59T
-------—— NORVAY NEVIL SHUTE
Pismo je zalepii in ga naslovi! na generala Eisenhowerja v glavni stan vojske ZDA s pripombo, naj ga pošlje tja glavna pošta v Londonu. To pismo je vrgel v poštni nabiralnik.
Tri dni po tem je prispel v Trenarth major Mark T. Curtiss iz glavnega stana ameriške vojske. Pripeljal se je na zahtevo polkovnika Mac Cullocha zaradi predloga, da se zadeva predloži vojnemu sodišču. Preden se to zgodi, pa je bilo treba proučiti dokazno gradivo Po predpisih se je zdel ta postopek polkovniku nepravilen, vendar on ni bil mož, ki bi bil z vprašanji nadlegoval oficirje, posebno tiste, ki so bili poslani na inšpekcijo iz glavnega štaba Zato je dal prinesti ves spis in ga izročil majorju Curtissu
MacCulloch je dejal: »Prepričali se boste lahko, kakšna je bila ta stvar Črnci so bili predolgo sami v tem kraju, pa so postali zaradi tega preveč objestni.«
»Da,« je odvrnil major »Ali se je primeril poleg tega slučaja še kakšen drug, ki mu je podoben?«
»Ne,« je rekel MacCulloch, »ni jim bilo treba izvrševati posilstev. Zares sem v zadregi, kaj naj ukrenem zaradi teh prekletih angleških deklet. Saj jih nikakor ne moremo odtrgati od črncev! V tem kraju se zdi, kakor da dajejo dekleta prednost črncem pred belimi. Ves kraj naravnost pritiska za njimi. Lastnik gostilne v Trenarthu vidi v svojem lokalu mnogo rajši črnce kakor belokožce. Svetujte mi, kako naj to preprečimo?«
Major Curtiss je vprašal: »Ali jih on ščuva k nemirom?«
»Tega ne bi mogel trditi,« je rekel MacCulloch. »Toda skuhal mi je to kašo zategadelj, ker ni hotel streči belokožcem, za katere sem moral poiskati drug lokal. Vendar ne bi mogel reči, da podžiga črnce proti belcem.«
»Torej sodite, da je poskus posilstva posledica teh razmer, ker so se črnci napihnili?« je vprašal major.
»Tako bi dejal,« je rekel polkovnik. »Če spremenimo način sprehajanja s črnci, bodo takoj začeli misliti na bele ženske.
To je vedno tako.«
Major se je nasmehnil. »Jaz sem iz države Maine,« je rekel,
»in ne poznam teh stvari.«
»Jaz pa sem iz Georgije in jih dobro poznam,« je dejal polkovnik.
»Ali ste glede dokaznega gradiva popolnoma sigurni?« je vprašal majo/ Curtiss.
»Siguren,« je rekel Mac Culloch. »Poročnik Anderson je zaslišal prizadeto dekle — vse to stoji v obtožnici.« Segel je po spisu, listal po njem in se nato ustavil, rekši: »Tukaj je!«
Major je dvakrat prečital zapisnik in rekel: »Rad bi osebno govoril z deklico. In tudi s tistim črncem, ki ga imate v bolnišnici. V štabu so mi naročili, naj natančno pazim na to, da ne bi prišlo do kakšne nekorektnosti v preiskavi. Takšne stvari so povsem mogoče v teh krajih, kjer so na eni strani Britanci, na drugi pa Američani. Moramo biti popolnoma nepristranski, da doženemo resnico.«
»Imate prav,« je rekel polkovnik. »Črnec leži v bolnišnici v Penzancu Priskrbel vam bom vozača, ki bo našel pot tudi do deklice. Ali želite kakšnega spremljevalca?«
Major je odkimal z glavo: »Mislim, da bo bolje, če obiščem enega in drugega brez spremstva. Odgovarjala bosta na moja vprašanja mnogo laže, ker ne bo med nami posredovalca.«
»Tudi prav,« je rekel polkovnik.
Major je dobil na razpolago džip, ki ga je vozil narednik vojne policije. Poznal je okolico in odpeljal majorja Curtissa popoldne v Penzance. Odšel je tja z jasnim namenom, svest si svoje dolžnosti, a si ni mogel pojasniti, čemu so prav njega izbrali za to preiskavo. V vprašanju črncev ni bil nič kaj posebno izveden. Živel je v Portlandu, državi Maine, pravne študije pa je dovršil v Harwardu. Nekaj časa je prakticira! v Albanyju, pozneje je postal član odvetniške zbornice v Bostonu. Zagovarjal je nekega črnskega hišnika, ki so ga bili obtožili, da je kradel premog.'Njegova obramba je bila uspešna. To je bil edini primer v njegovi praksi, kjer se je srečal s črncem na sodišču. Major Mark T. Curtiss je dobro vedel, da je v štabu poleg njega še nekaj oficirjev pravnikov, ki bi bili prikladnejši za reševanje te naloge, ki so jo poverili njemu, a ker ni imel predsodkov, je sklenil, da se posveti nalogi kar najbolj intenzivno ter izvrši svojo dolžnost tako, da bo pravnim načelom v celoti in posameznostih popolnoma zadoščeno. Še na misel mu ni prišlo, da je bilo prav njegovo nepoznanje vprašanja črncev vzrok, da so njega poslali v Trenarth.
Našel je Dava Lesurierja, sedečega na postelji z obvezo okrog vratu. Bolnik se mu je zdel suh in bolan. Imel je izpuščaje po vsem telesu. Stražar pred vrati se je dogovoril z bolničarko, da postavijo črncu pred posteljo zaslon, ker so bili še drugi ljudje v bolniški sobi. Major je sedel na stol
poleg zavese in je ogovoril črnca: »Poslan sem iz glavnega stana ameriške vojske. Lesurier, vam je gotovo znano, za kaj gre. Prišli boste pred vojno sodišče.«
»Vse to mi je znano,« je rekel črnec.
»To je v ostalem stvar prihodnosti,« je nadaljeval major. »Če ste se zares pregrešili, ne boste ušli kazni. Če boste morali stopiti pred vojno sodišče, boste dobili dva oficirja, ki dobro poznata zakone. Ta dva vam bosta v pomoč. Nu, preden pride do tega, se moramo prepričati, ali je dovolj vzrokov, da vas postavijo pred vojno sodišče. Prav zaradi tega sem prišel k vam. Rad bi slišal iz vaših ust, kaj in kako se je zgodilo. Ali me razumete?«
»Razumem, gospod,« je dejal črnec.
»Ali bi mi hoteli pojasniti, kako se je to zgodilo?«
»Mislim, da vam je vse znano.«
Oficir je obmolknil. »Veste, mogoče mi je kakšna stvar manj znana kakor vam. Čita! sem izjavo, ki jo je dala na zapisnik gospodična Trefusisova. Nimam pa o tem nobene vaše izjave.«
Črnec je rekel: »Če vam je znana izjava gospodične Tre-fusisove, mislim, da veste vse, kar spada k temu.«
Major Curtiss ga je iznenada vprašal: »Ali imate doma kakšno dekle?«
Lesurier ga je začudeno pogledal in rekel: »Nimam, gospod. Se pravi, nimam neke stale... ljubezni.«
»Kako dolgo ste že tukaj?«
»Štiri mesece.«
»Ali ste se seznanili z' več dekleti, odkar ste prišli v te kraje?«
Črnec je odkimal.
»Niti z eno?«
Lesurier se je obotavljal: »Niti z eno — izvzemši gospodično Trefusisovo.«
»Izvzemši njo — ali ste bili s katero drugo že na sprehodu?«
»Nisem. Odkar sem prišel v ta kraj, nisem govoril z nobeno drugo kakor z njo. Bila je prva in edina, s katero sem govoril, odkar sem zapustil Nashville.«
»Koliko ste stari?«
»Dvaindvajset let.«
Majorju se je zdelo, da je za dvaindvajsetletnega mladeniča vendarle predolgo, da ni sploh govoril z nobenim dekletom. Zato je vprašal dalje: »Kaj pa ste delali, preden ste odšli k vojakom?«
Izpraševal je Lesuriera polagoma z veliko potrpežljivostjo in si prizadeval, da bi zapopadel ozadje tega primera.
Lesurier je mirno odgovarjal. Povedal je, da je bil v Ameriki zaposlen v tovarni »Filtair« in v šoli Jamesa Hollisa za črnce v Nashvillu, potem pa v garaži za tovornjake in buldožerje. Doslej se je Curtissu le redko ponudila , prilika, da bi raziskoval življenje kakšnega črnca. Doma v Portlandu je prihajal z njimi v stik samo v spalnih vagonih in v čistilnicah čevljev. Zato je potrpežljivo sedel na stolu ob postelji in čakal, da mu bo Lesurier sam od sebe povedal potek svojega življenja. Pravzaprav ga je to celo nekoliko mikalo, saj se je zavedal, da na tem področju ni popolnoma trden.
Toda črnec se je nekako obotavljal. Zato mu je na koncu dejal: »Hvala za vse, kar ste mi povedali doslej. Zdaj pa bi rad slišal še nekaj besed. Kako ste se seznanili z gospodično Trefusisovo? Kje sta se prvič srečala?«
Črnec je odgovoril brez obotavljanja: »V trgovini.«
»Tako, tako...« Major ga je pogledal naravnost v oči, ki so pričale, da govori resnico. »Ali bi mi hoteli pojasniti, kaj ste ji rekli, ko ste govorili z njo?«
»Rekel sem ji: Prosim deset cigaret Players.«
»To je bilo vse?«
»Vse.«
»In kako je bilo. ko sta se drugič srečala? Kje se je to zgodilo?«
»Zopet v trgovini Prosil sem jo zopet za deset cigaret Players.«
Majorju Curtissu se je zdelo, da se fant šali. Vendar je čutil, da ni povsem trden v svoji sodbi, zato je vprašal: »Ne glede na cigarete, ki ste jih kupovali pri nji — kdaj ste z njo prvič govorili?«
»Gospod, saj nisem z njo sploh nikoli govoril. Govorila sva samo tedaj, kadar sem prišel v trgovino po cigarete.«
Oficir je strmel v črnca in ni mogel razumeti tega. Naposled se je odločil in rekel: »Kaj hočete povedati z besedami,
V.
»

da nista nikdar prej govorila? Ali mislite s tem reči, da nista nikoli govorila dotlej, ko ste jo zgrabili in poljubili?«
»Tako je bilo, gospod major, prav tako,« je rekel črnec. »Vem, da zveni to zelo neumno, vendar je bilo tako.«
»Res, zelo neumno se sliši ta stvar,« je rekel major. Molčal je in razmišljal o dokaznem postopku, ki ga je pretehtaval. V takšnih primerih so pri belokožcih manjše razlike. Tu in tam takšnih izpovedi nimajo za važne. Curtiss pa je dvomil o stvari, ker ni vedel, da imajo črnci za takšne majhne razlike posebno dober čut. Smatral je za svojo dolžnost samo to, da dožene resnico.
Globoko se je zamislil in čez nekaj časa vprašal: »Ali je bila deklica z vami ljubezniva?«
Lesurier ni vedel, kaj naj mu pravzaprav odgovori in je rekel: »Saj ni nikoli govorila z menoj razen tedaj, ko mi je vračala denar v trgovini.«
»Razumem,« je rekel major. »Vendar, kadar vam je vračala denar v trgovini — ali je bila tedaj ljubezniva z vami?«
Pri teh besedah so se jima srečale oči. Pogled črnca je obstal na sivem majorjevem jopiču in je rekel: »Bila je zelo ljubezniva.« Te besede je izgovoril tiho, nekako pritajeno.
»Razumem.« Nastal -je daljši molk. »Dobro, Lesurier. In kaj se je zgodilo tistega večera na ulici? Ali ste se z deklico dogovorili za sestanek?«
»Nisem, gospod. Saj sem vam že povedal, da nisem z njo nikoli govoril razen takrat, kadar sem kupoval cigarete v trgovini.«
»Dobro. Ali ste jo čakali?«
»Sem, gospod major.«
»Zakaj?«
»Hotel sem jo vprašati, če bi hotela z menoj malo na sprehod.«
Major je čutil, da sta zdaj stopila na trdo. »Saj ste jo mogli kaj takega vprašati tudi v trgovini,« je rekel. »Čemu niste tega storili tam?«
»V trgovini je bilo vedno toliko ljudi, pa sem menil, da ji ne bo po volji, če govorim o tem vpričo drugih.«
»Tako, tako! — Čakali ste jo torej na ulici, da bi se dogovorili o tem. A čemu ste za ta domenek izbrali ravno pozno nočno uro — ob desetih zvečer?«
»Saj si je nisem izbral, gospod major. Čakal sem jo tam že od šestih zvečer, ko sem zapustil vojaško taborišče.«
»Kaj, od šestih do desetih zvečer ste oklevali in prežali na priložnost, da bi z dekletom govorili na samem?«
»Tako je bilo.«
»Lesurier, ali mi morete dokazati to, kar govorite? Ali ste komu kaj povedali o tem, kaj nameravate storiti?«
ILUSTRIRAL FR. SLANA ——-----------------------------------
zvezi z občutkom krivice, ki jo je storil dekletu. Toda vse, kar je mogel izvedeti, je bilo samo to:
»Bil se do dna prestrašen ob misli, kaj bo z menoj storila vojna policija, če me dobi v roke, ker sem povzročil to sramoto z belim dekletom.«
Curtiss je na koncu vprašal Lesurierja: »Ali priznavate, da ni bilo prav to, kar ste storili? Saj vendar veste, da se ne sme tako postopati z ženskami, ne s črnimi niti z belimi Posebno ne tukaj, na Angleškem. Ali se tega zavedate?«
Črnec je rekel: »Gospod major, razumem in priznavam, da nisem pravilno ravnal. Zavedam se, da sem grešil. Ali bom zaradi tega prišel pred vojno sodišče?«
»Ne vem,« je odvrnil major. »Obiskati moram še gospodično Trefusisovo in vojno policijo. Šele potem bom sestavil zapisnik. O tem, pred kakšno sodišče boste morali stopiti, bo odločilo vojno sodišče, odnosno štab pri vojnem sodišču.«
»Ne želim povzročati nobenih nadaljnjih neprijetnosti,« je rekel črnec. »Zagrešil sem prestopek in bom moral nositi posledice. Želel bi gospodični samo sporočiti, da obžalujem to, kar sem storil.«
»Poljubil sem jo, gospod major...€

»Nikomur, gospod major.« — Črnec se je zamislil. — »Odšel sem iz taborišča z desetarjem Jonesom Bookerjem. Govorila sva le o tem, da greva do »Belega jelena«, kjer se bova ustavila in naročila čašo piva. Jaz sem potem nadaljeval pot po ulici. To je bilo ob šestih, odnosno kmalu po šesti uri. Tones se bo tega morda še spominjal.«
Major Curtiss si je zapomnil Jonesovo ime. »Nu, potem je prišla. Ali je bila sama?«
»Sama,« je potrdil Lesurier.
»In kaj se je potem zgodilo?«
Črncu ni hotela beseda z jezika. »Stopil sem k nji, da bi jo vprašal... Tedajci mi je prišlo na misel, da je prepozno za vprašanje, če bi hotela ob tej uri z menoj na sprehod. Vprašanje se mi je zdelo odveč. Po tolikem čakanju...«
»Kaj ste storili?«
»Poljubil sem jo, gospod major. To je vse, kar sem storil.«
»Zgodilo se je preveč hitro in nepričakovano, kajne?«
Črnec je trudne zavzdihnil: »Zdi se mi, da je bilo res tako. Vse to se mi zdi zdaj tako bedasto. Takrat se mi seveda ni videlo neumno.«
»Razumem. A kaj je ona rekla na to?«
»Zavpila je, da sem zverina in se je začela trgati iz objema,« je rekel Lesurier s pobitim glasom. »Seveda sem jo izpustil iz rok.«
»Izpustili ste jo, brž ko se je začela braniti?«
»Tako je. Nisem je hotel nadlegovati. Nisem hotel storiti ničesar, kar ji ne bi bilo po volji.«
Major Curtiss je posedel še nekaj časa pri njem, da bi dognal še kakšne podrobnosti. Izpraševal je črnca posebno o poizkusu samomora, ker je slutil, da mora biti to v nekakšni
»Ne vem, kako bo s tem,« je odvrnil major, »To bi utegnilo kvečjemu nekoliko ublažiti zadevo.«
Sedel je v džip in se odpeljal v Trenarth. Iz lastne skušnje je vedel, da moški, ki hrepenijo po drugem spolu, niso vedno normalni. Prav tako pa tudi ni mogoče zadostiti pravici, če prenesemo njene civilne predpise na razmere, ki jih ne moremo obvladati. Bila je podoba, da je gospodična Trefusisova primer takšnega vojnega slučaja. Če bi bila živela v kakšnem velikem mestu Velike Britanije, bi jo biia utegnila ubiti bomba. Ker pa je živela na kmetih, se je zgodilo samo to, da jo je poljubil vojak brez njenega dovoljenja. Oba dogodka sta bila lahko neprijetna, toda oba spadata v sklop vojnih razmer, ker sta se pripetila v vojni. Lastnik hotela je opisal slučaj kot nekakšno vragolijo in major Curtiss je pritegnil njegovemu mišljenju.
Naredniku, ki je sedel pri volanu, je naročil: »Odpeljite me k »Belemu jelenu«.
»Gostilna še ni odprta. Počakati morava do pol šestih,« je rekel vozač.
»Nič zato,« je rekel major. »Pojdiva vseeno tja. Govoriti hočem z lastnikom lokala.«
Potegnil je za ročaj zvonca, ki je zbudil Frobisherja iz spanja. Mož je legel po obedu k počitku, sunek pa ga je zbudil, da je naglo vstal, stopil k vratom in opazil pred njimi neznanega ameriškega oficirja. Iz njegovih ust je slišal: »Ali imam čast govoriti z gospodom Frobisherjem? Jaz sem major Mark T. Curtiss iz glavnega stana ameriške vojske, odposlanec vojaškega sodišča. Ali smem vstopiti, da se pogovoriva o neki stvari?«
(Dalie)
J
IVAN TRINKO — Za naš mladi rod
glasnik beneških Slovencev
Te dni je oso našo javnost pretresla žalostna vest, da je o rojstnem Trčmunu, o vasi na zahodnem pobočju Matajurja, umrl o 92. letu starosti loan Trinko Zamejski. Bil je sodobnik Simona Gregorčiča; njegooe pesmi so odmev zasužnjenega dela domovine in pomenijo najboljše pesmi najbolj zahodnega roba slovenske zemlje. Pisal je tudi filozofske in zgodovinske razprave, udejstvoval se je kot skladatelj in slikar, predvsem pa je kot zaveden Slovenec rodoljub, ta osrednja osebnost beneških Slovencev vzlic brezobzirni italijanski raznarodovalni politiki pomenil našemu ljudstvu mnog več kot samo pomembnega kulturnega delavca. Trinko-Zamejski je s svojim osebnim zgledom, s svojo avtoriteto med ljudmi temeljito zasidran, svetil kot mogočen svetilnik slovenstva o Beneški Sloveniji. Kot tak je Ivan Trinko, zavedajoč se nevarnosti popolnega potujčenja mladine izdal leta 1929 o Gorici črtice in slike iz beneško-slovenskega pogorja »Naši paglavcu, knjigo, o kateri je izpovedal svojo veliko ljubezen do slovenske zemlje in mladine, ki živi na njej. In tak bo Ivan Trinko, ki je skoraj sto let povezoval beneške Slovence z glavnino istega rodu, živel v duhu še v pozne rodove. — Črtico »Ponesrečen kadilec« smo povzeli iz »Naših paglavceot.
IVAN TRINKO-ZAMEJSKI:
Ponesrečeni kadilec
Bilo je neke nedelje. Poberin si je preskrbel v bratovi zalogi nov kos ci-
?are, kar ni ušlo bistrim očetovim očem.
otem je šel med tovariše in jih zvabil, da so se šli zabavat izpred ljudi h kleti, ki je samotarila na strani poleg domačega hleva. Ko se mu je zdelo pripravno, je izvlekel na dan kos cigare in ga vtaknil v usta. Drugi so zazijali vanj.
»Lej ga, lej ga, kaj ima!« vzklikne eden.
»Kaj? Ti znaš kaditi?« vpraša drugi. »Otročarija! Ti boš kadil?« reče t rei ji. In tako je vsak bleknil, kar se mu je zdelo primerno. On pa, meni nič, tebi nič, izvleče počasi še žveplenke in, modro se držeč zapali košček ter začne počasi pašiti v precejšnje začudenje in morda tudi tajno zavist ostalih, ki so nemo buljili vanj.
Drejček je bil srečen in ponosen, češ, vidite, ali nisem mož! Kaj vi!
Že je bil izpuhnil parkrat malce dima, kar se pritihotapi od zadaj oče in se ustavi za kletnim oglom. Nekdo ga sicer zapazi, pa nič ne reče in tovarišem ne izda njegove navzočnosti iz gole želje, da bi videl, kaj se bo zgodilo; saj se mu je zdelo, da Drejček kadi kontrabant, brez očetove vednosti.
Oče malce postoji in gleda, potem stopi nagloma med otroke. Kadilec prestrašen urno skrije cigaro, a oče mu jo mirno vzame iz rok.
Vsi so presenečeni molčali; nekaj dečkov je zbežalo, kakor da so bili zasačeni pri hudodelstvu. Drugi, bolj brezobzirni, so stali, da bi videli, kaj bo. Čemu se bati. saj niso nič slabega delali.
»No, Drejček!« začne mirno oče, »nisem vedel, da si že tako moški. Vidiš ga! Kdo bi bil mislil?«
Drejček se rdeč in trepetajoč ni vedel kam deti. Rajši bi bil videl, da bi oče takoj vzkipel.
»No, no, ne boj se! Saj te ne bom; kaj še! Hočem videti tudi jaz, kako znaš.
Na, iu pokadi,« reče ter mu vrne kos še dimeče se cigare.
Drejček si ga ne upa vzeti.
»Vzemi!«
Drejček neče.
»Vzemi!« zagrmi vanj oče.
Drejček nerodno vzame kaznivi predmet in ga stisne v pest, da se hudo opeče, kar pa ni bilo najhujše.
»Kadi!« ukaže oče.
Nič.
»Drejček, kadi!« ponovi ostro oče. Drejčku se ni hotelo. S sklonjeno glavo je stal kakor grešnik in molčal. »Pobič, kadi!« zavikne gromko oče. Deček jame ves prestrašen rahlo vleči. »Krepko in hitro! Hočem videti, kako znaš!«
Potegnil je krepkeje, a je takoj odložil. »Nadaljuj!«
»Ne morem!«
»Nadaljuj, pravim!«
»Ne morem več.«
»Ne morem več? Kakšen kadilec si!« Deček se je obotavljal, tovariši so se muzali.
»Alo! Ali te pa klofnem.«
Grozovito težko je ubogal. Povlekel je še parkrat ter zopet odložil.
»Kadi! Hitro!«
»Ne morem več!« je komaj slišno zaječal pob.
Vidno je bilo, da ni mogel, bil je strašno bled.
»Do konca! Razumeš?« je neusmiljeno kričal vanj grozni oče.
Drejčku so se noge tresle.
»Slišiš, ali ne slišiš?« zagrmi zadnjič oče in zavzdigne roko, kakor da ga hoče udariti.
Ubogi otrok spravlja z velikim naporom nesrečni konec cigare v usta. Spreminjal je že vse barve; postajal je zaporedoma bled, žolt, zelen. Vid se mu je motil in glava mu je krožila. Drugi so se škodoželjno smejali in se zabavali. Nič se jim ni smilil.
Drejček ni več razločeval ničesar. Majal se je na nogah; ječal je in sopel. Nekaj ga je dušilo in mu sililo v glavo. Pčed očmi se mu je meglilo, vroče in mraz mu je postajalo. V želodcu se mu je kuhalo in vrelo. Hudo mu je prihajalo, strašno hudo, kakor še nikoli dotlej. Košček cigare mu je klavrno molel iz ust. kar mu nakrat noge odrečejo, roke mu padajo ob bokih, usta se mu odprejo, začne bljuvati. Bled je bil kakor mrtvec.
Otroci so se prestrašili. Bilo jim je vendar preveč in zato so zbežali. Oče pa je mirno pobral nesrečnega kadilca in ga nesel domov.
Mati je, videč ga takega, strašno zavpila in se vrgla nanj.
»Molči, molči, saj ni nič hudega,« jo tolaži mož.
»Drejček moj, Drejček! Dete moje: kaj je s teboj?« je vpila mati, ne da bi poslušala moža.
»Molči, ti pravim, saj ni nič. Cigara ga je omotila.«
Pa mati ni hotela razumeti in je le nadalje vpila. Bližnji sosedje, ki so sliŠaU javkanje in jojmenikanje, so ^prihiteli gledat, kaj se tako hudega godi. Pol vasi se je kmalu zbralo na mestu. Oče se je
i'ezil, da je nastal tak šum za piškav bob, ,judem je na kratko povedal, kaj itt kako, da so se smeje razšli, češ, dobro ga je prijel fanta. Zna pa, zna.
Mati je nesla ponesrečenca v posteljo. Obraz mu je močila z mrzlo vodo in ga po materinsko negovala in pomilovala, Ž njim trpela ter se hudovala nad trdosrčnim možem.
LOJZE ZUPANC»
Vranovičarji -jazbečarji
BELOKRANJSKA PRIPOVEDKA
To se je zgodilo v tistih dneh, ko so Belokranjci še vse vzeli za smeh. Takrat
ie vsa Bela krajina imela samo enega comatarja. Živel in komate šival je y Metliki, In tfldl Črnomaljci so — hočeš nočeš — morali oddajati komate za svoje konje metliškemu komatarju v delo. Ker, pa jih je bilo sram, da vozijo komate x Metliko, 60 jih vozili vselej le ponoči, da bi se nihče ne norčeval, češ: glejte jih, Črnomaljce, ki še svojega komatarja ne zmorejo, kam komate vozijo...
In tako je neke noči tudi črnomaljski župan naložil na voz star komat, zapregel konja in se odpeljal v Metliko, da bi raztrgani komat oddal v popravilo. Na Vra-novičlh pa mu je komat padel z voza ia obležal sredi ceste. Tarn so ga ob zori našli VranovičanL Ogledovali so ga in ogledovali ter vsevprek kričali:
»Kaj je to?«
»Najbrž kaka žival.. .<
»Je še živa?«
»Živa, živa, saj še migat« je kričal vra* noviškl šivavec, ki se je bil že navsezgodaj napil žganice, da mu je vse migotalo In plesalo pred očmi — živo in mrtvo.
»Pa kakšna žival je to?«
»To je jazbec!« je nekdo zinil tja v tri dni, ker je bil komat sredi ceste zares podoben jazbecu.
»Glej, glej, jazbec je to? Antl ne takšen, ki nam debelačo žre?«
»Pa prav takšen!« je spet zacvilil šivavec z visokim glasom.
»Možje, ubijmo jazbeca, ki nam debelačo žre!« je nekdo predlagal.
»Pa ga ubijmo!« so zagrmeli v odgovor.
Kot bi pihnil so skočili po vile, motike, kopače in rovače ter navalili na komat ter ga stolkli v črno zemljo, misleč da so ubili jazbeca.
Ko so sosednji Gračani zvedeli, kakšnega jazbeca so Vranovičani ubili, so se jim smejali in jih zmerjali z jazbečarji, A če pridete vi kdaj v Vranoviče, jim nikar ne recite, da so jazbečarji, ker bi vam namazali podplate z jaabečjo mastjo, potlej vas pa še nakrepelili, da bi se ne ustavili prej ko doma.
I.	A. LANGNAS
PREZIDENT V
Francoska kultura in francoski način življenja sta najbolj sorodna bolivijski kulturi in bolivijskemu načinu iioljenja. Tako je zapisano o neki stari bolivijski učni knjigi zemljepis ja. General Mariano M el g ar e j o , ki se je najbolj »uveljavil* tamle okoli leta 1860 v Boliviji, je bil moi takšne nravi, da se■ ni bal ne truda ne stroškov, kolikor je bilo treba ustrezati tem zahtevam.
Prišel je pred bolivijski parlament in zahteval, da mu dajo častni naslov: ^Napoleon zapadne poloble«. Dali so mu ga. Potem je z nekaterimi svojimi najzaupljivejšimi prijatelji dolgo časa pretresal vprašanje, kdaj je bil Napoleon večji vojskovodja: ali kot cesar ali kot general Bonaparte. Naposled 60 soglašali o tem, da je bil nedvomno večji vojskovodja kakor Cicero. Mislili 80 seveda — Cezarja.
Ko je leta 1870 prišlo do vojne med Nemci in Francozi, je hotel prezident Melgarejo prodati vso svojo bolivijsko armado v Evropo, da bi stopil ob stran svojemu vzorniku, junaku Napoleonu. Nekdo mu je naposled le dopovedal, da to ni več stari Napoleon Bonaparte, marveč le njegov nečak, ki se diČi z Napoleonovim imenom. Nato je prezident general Melgarejo, Napoleon zapadne poloble, slovesno raz-
glasil, da ostane Bolivija v francosko-nemški vojni nevtralna.
Prezidentu Melgareju je nekoč prišlo na uho, da so pred Napoleonovo dobo vladali na Francoskem raznovrstni kralji, ki so bili krščeni za Ludvike in so zasloveli zlasti po tem, da so imeli slavne metrese. Melgarejo se je zgledoval po njih. Izbral je rdečelaso lepotico, ki se je pisala Juanita Sanchez.
Ko jo je vzel k sebi, jo je slovesno vpeljal v njeno življenjsko nalogo: ob njegovi strani je morala igrati vlogo madame Pompadur in madame Dubarry hkrati. Zal so se dame bolivijske družbe — v nasprotju z damami francoskega dvora — krčevito otepale tega, da bi diktatorjevi favoritki izkazovale potrebne časti. Prezident Melgarejo je nato kratkomalo zaprl vse njihove može in je dal postaviti več vislic na glavnem trgu svoje prestolnice. Nato je razglasil, da je treba vse prošnje za pomiloščenje vložiti na naslov lepe Juanite Sanchez. Vsa bolivijska gosposka družba — dame in gospodje — je čez noč brezpogojno kapitulirala . . .
Prezident Melgarejo je čez vse obraf-tal svojo posteljo. Cele dni in noči je prebil na nii in se bore malo menil za državne zadeve. Mar niso tudi njegovi veliki vzorniki, razni francoski Lud-
POSTELJI
viki, zjutraj kar o postelji sprejemali raznovrstne odličnike in dvorianike? Mar se niso ti sprejemi o postelji razvili v najpomembnejši ceremonial na francoskem dvoru? Prezident Melgarejo je povabil ves diplomatski zbor k dopoldanskemu sprejemu in je sprejel gospodo kar o postelji, z lepo Juanito poleg sebe. Po običajnih pozdravih in pomenkih o vremenu je rdečelasa lepotica stopila kakor Eva iz postelje in sprejemala poklone diplomatov, ki tokrat niso hlinili s pohvalo njenih neovrgljivih in res očitnih čarov.
Ko so si gospodje diplomati opomogli od prve osuplosti, so dokazali, da docela obvladajo položaj. Francoski poslanik grof de Belleville je zložil na čast rdeči Juaniti dolgo pesem v slovesnih aleksandrincih. Prezident Melgarejo si je dal to himno o lepoti predložiti o prevodu. Grof de Belleville pa svojih zasebnih občutkov žal ni izrazil tako fino v svojih epigramih in kratkih zbadljivkah ki so vile širšemu občinstvu še bolj všeč kakor prezidentu slavoslep na čast Juanite. Ne glede na to pa je prvi sprejem o postelji zbudil toliko pohvale in zanimanja, da je pre-zident Melgarejo sklenil, uvesti ga kot redno dvorno ceremonijo.
Le ena senca je kazila veselje in navdušenje. Angleški poslanik sir John Bracknell, dostojanstveni zastopnik še bolj dostojanstvene kraljice Viktorije,
je odločno izjavil, da noče imeti uiČ opraviti s takšnimi ceremonijami.
Prezident Melgarejo ni mogel na takšno žalitio ostati hladen. Sir John je prejel odločen ukaz, naj pride k prihodnjemu sprejemu, da bo tudi on prispeval svoj delež k čaščenju in poveličevanju Juanite Sanchez. Sir John je še odločneje odklonil. Prezident Melgarejo ga je dal zapreti. Toda sir John se tudi v zaporu ni omedil. Prezident Melgarejo ga je nato dal narobe po saditi in pripeti na osla in takšnega so ga vodili po glavnih ulicah prestolnice La Paz. Ljudstvo je bilo pokonci in je dajalo duška svojemu ogorčenju zoper nespodobnega Angleža s tem, da ga je obmetavalo z gnilimi jajci, prezrelimi paradižniki in mrtvimi mačkami. Sir John pa je ostal hladen in negiben kakor kip, skratka, držal se je na oslu prav tako, kakor da bi, se peljal o svoji kočiji skozi londonski Hyde Park.
Kraljica Viktorija ni bila prav nič vesela, ko so ji sporočili, kaj se je zgodilo o Boliviji, ukazala je svoji vojni mornarici, naj takoj odpluje in bombardira glavno mesto Bolivije. Znamenitemu angleškemu državniku Palmer-stonu je pripadla pereča naloga, da je svoji vzvišeni vladarici razložil tole: prvič, da Bolivija sploh nima morske obale, drugič, da je glavno mesto več kakor slo kilometrov daleč od morja, in tretjič, da leži La Paz 4000 m visoko nad morsko gladino.
To je bil eden izmed redkih primerov v življenju kraljice Viktorije, ko je morala priznati, da ga je tudi ona polomila.
gladio-, skakaj
Kurivo, uiteko za mačke, streha kriči po popravilu, saj se zdi po zadnji zimi kakor opleije človeka, ki se kronično hrani v menzi - vse to zahteva denar. Ko je Micka z zaskrbljenim pogledom preiskovala svoj srhiii inventar, se je njen pogled zapičil i> maj’ n, črn zabojček - sprejemnik: .Glej ga Suicida! To reč bi lahko že zdavnaj prodala. Saj Se najmočnejša elektrika težko ozdravi njegovo zakrknjeno molčečnost...
Oglas je vabljivo objavil prodajo .odlično ohranjenega« sprejemnika. Pojavil se je prvi kupec. Kmalu se je sklanjal nadenj, kakor zdravnik nad umirajočim, se nekaj pačil in praskal po glavi:
»Kupil ga bom, samo prej ga bom še nekoliko doma preizkusil. Veste, ni vseeno, kje je radio, ker ne igra povsod enako dobro:
. Micka je bila vesela, da je mož pokazal tólikìno zanimanje.
. Lahko, gospod, lahko! Kar vzemite ga s seboj!.
Stisnil ga je pod pazduho in se podvizal skozi vrata. Čez nekaj dni se je vrnil. Sprejemnik, pazljivo zavit v papir, je rahločutno položil ria rftizo.
kov, pKo.dam/
»Radio sem doma preizkusil. Vzamem ga, ampak več kakor tri trisoč ne dam zanj. Več ni vreden:
Micka se je spogledala s svojini nečakom, ki se mu je obraz ob zadnjih besedah nenavadno spremenil, in odvrnila:
»Kar povejte mi, kaj jaz dobim za ta denar! Nič. Vi bi pa radi imeli godbo v hiSi skoraj zastonj. Tako poceni ga res ne morem prodati. Če ga hočete imeti, mi boste dali osem tisoč .. :
»Osem tis...?? Saj ste smešni! Za to mišjo past dati toliko denarja! Kar dobite si drugega kupca, mene je minila volja . . . Zbogom!.
Sipe na razmajanih vratih so grozljivo zažvenketale. Radio je ostal osamljen n i mizi. Micka se je posvetovala z nečakom: Če ne bo nobenega kupca več, odpove naročnino in ga zapečati: Saj mačke koncertirajo zastonj, posebne razlike med moderno glasbo in -mčjini muziciranjem pa včasih ni. Setu., bil nekoliko drugačnih misli, ko se je njen sklep uresničil. Zdaj pač ne bo več mogel s kuhinjskim nožem, in kleščami drezati in raziskovati skrivnostno notranjost tega
izuma, kadar mu poide pokorščina. S čim naj se človek zabava sedaj, kadar se ga loti naveličanost?
Dolgo je nečak tiho prenašal pogled na zapečateni omot, ki se je vrh omare polagoma zagrinjal v pajčolan prahu. Nekega dne pa se mu je jezik sprožil; ni odnehal, dokler ni dosegel tetine ravnodušne popustljivosti. Hitro je odstranil pečat, raztrgal papir, vtaknil priključek na anteno, vključil tok in nastavil edino postajo, ki jo je bilo mogoče slišati. Nekam predolgo je bilo vse tiho, U zamotanem železno-steklenem črevesju se ni hotejo. prebuditi življenje.
» Ali se je pokvaril?• je pomislil nečak, stekel v kuhinjo po nož, ki je drema! zravet) kruha, in odmaknil zadnjo steno. Pozoriió se je zagledal v notranjost.
»Teta..: je mukoma izdavil.
»Kaj je?.
»Teta... Tukaj notri ni ničesar..:
»Kako ničesar?.
»Tako... Prazno je. Nekdo je vse pobral ven:
*
Ohišje sprejemnika tiho počiva na omari med praznimi steklenicami, teto in nečalfl pa zabava peterocevni mačji oddajnik.
F RAN C.VOGELNIK
ed
Jćad&K piaste, aa mciàuce
Creste n.u počitnice? Morda nameravate preži'veti dopust na taborenju, ob morju ali v gorah, ali boste »rajžaili« s kolesom? Morda pa popeljete družino kam na deželo, k sorodnikom, da se naužijejo svežega zraka, domače hrane in miru? Ko boste pripravljali- prtljago, položite v kovček še majhen zavojček z najpotrebnejšim materialom za prvo pomoč (obveze, gaza, Burowe tablete, sul-famidni prah, jod, sponke itd.) To vam prav gotovo ne bo odveč, saj bodo manjše nezgode na dnevnem redu, zlasti' če potujete z otroci. Ce boste pa poznali tudi' nekaj najosnovnejših pravil, za prvo pomoč potem vam dopusta ne bodo kazile razne »komplikacije«, ki jim ne bi bili kos. Tudi če bi-prišlo do resnejše nesreče, in bi bilo treba poklicati zdravnika, bo zanj velika pomoč vaše pravočasno in pravilno ravnanje.
Plitvi urezi in praske so
najpogostejši, posebno ker poleti hodimo bosi'. Ker ne boste imeli pri roki * primernih razkužil, izmi'jte s tekočo toplo vodo pesek ali drobce stekla, nato umijte samo z milom in
hladno vodo, ter jo prelepite z obližem. Rano pustite v miru, krvavitev se bo sama ustavila. Globoke rane pa mora seveda očistiti in zašiti’ zdravnik.
Pletene sandale nas lahko odlično obvarujejo pred črepinjami, ostro tra o in kamenjem. Zapomnite si tudi, d,a je z,a otroke varneje če se igrajo z lesenimi kot pa kovinastimi lopaticami.
Zvinjen gleženj čvrsto, a ne pretesno povijte s povojem, ki mora zaseči tudi stopalo, da ima noga oporo. Povoj mora biti stalno vlažen in hladen. Noga naj počiva, dokler oteklina ne uplahne! Nato jo postopoma razgibavajte.
Smet ali žuželko v očesu
najhitreje odstranimo z mežikanjem. Ce s tem ne uspemo, primemo zgornjo veko s palcem in kazalcem, ter jo potegnemo čez spodnjo. S tem navadno spravimo »vsiljenca« tako nizko, d,a ga lahko odstranimo z robcem. Nikoli pa ne mencajte pekočega očesa. Ce si ne morete pomagati, poiščite zdravnika.
Žulji. Marsikatere počitnice pokvarijo neprimerni čevlji, ki nam odrgnejo nogo in nizajo žulj na žulj. V tem primeru moramo dan ali dva hoditi v copatah, da preprečimo nadaljnje drgnenje. Ce je žulj zelo boleč, skrbno umijte nogo in razkužite boleče mesto (alkohol in yi> peroksid). Žulj prebodete n,a dveh mestih z ostro iglo, ki ste jo prej razkužili. V sili zadostuje tudi plamen vžigalice. Kože ne smete natrgaiti. Žulj nulahko iztisnete s koščkom vate in ko vsa tekočina izteče, prelepite mesto z obližem.
Pik žuželk povzroča neprijetno, pekočo oteklino, ki jo ublažimo s slanimi kopelmi. Če pa ste človek, ki prav privablja komarje in mušice, si nabavite katerega od varnostnih preparatov, ki so izdelani prav v ta namen, — Pik ose je boleč, toda ni nevaren. Boleče mesto natrite z blago kislino, na primer z limonovim sokom ali kisom. Nasprotno pa zahteva čebelni pik raztopino sode. Ce pa je oteklina zelo velika in se opikani slabo počuti, te treba poklicati zdravnika.
Pri krvavitvi iz nosu ne smete leči. Ostanite pokonci', na koren nosu ali pa na tilnik položite mrzel obkladek. Ves čas krvavitve je treba dihati skozi usta.
Omedlevice so znak kratkotrajnega pomanjkanja krvi v možganih. Navadno imajo nepomembne vzroke: utrujenost, kopel takoj po kosilu, hitro razburjenje itd. Prizadetega položimo na hrbet, tako da ima glavo nižje kot noge. Ta lega omogoča hitro prekrvavitev možgan in omedlevica hitro mine.
Dušenje je pogosto zlasti pri- majhnih otrocih, ki vsako stvar vtaknejo v usta to ima lahko resne posledice. Tu navadno ni časa, da bi hodili po zdravnika, ampak si moramo pomagati sami1. Primite otroka za gleženj in ga obrnite z glavo navzdol, nekdo p,a naj ga močno potolče po urbtu. Ce to ne pomaga in postaja otrok modrikast, sezite v grlo mimo zagozde in jo kot s kljuko potegnite na dan z upognjenim prstom.
Šok. Včasih lahko že majhna nezgoda povzroči lažji šok,
to je stanje v katerem je ponesrečenec bled in ga obliva hladen znoj. Od časa do časa zeva, srce pa mu hitro bije. Ponesrečenec mora ležati popolnoma mirno, in toplo ga pokrijte. Potrebne so velike množine tople sladke pijače; voda, čaj, kava itd, Ce pa se stanjeikmalu ne zboljša, je treba poklicati zdravnika
Zlato očistimo s salmi jako m in mehko krpo, obrišemo pa ga z mehko krpo.
Kamne, razen opalov in tur-kizov, očistimo s ščetkico, namočeno v alkohol. Turkize in opale pa pustimo pol ure v vodi, ki smo ji. dodali nekaj kapljic salmijaka.
KRATEK TEČAJ ZA VSE NASE ŽENE IN DEKLETA
Negujmo zdravje in lepoto!
Lojnice lahko povzročijo rahla obolenja na obrazu. Če je izločevanje maščobe čezmerno, nastane pojav, ki mu pravimo seboroja. Dve vrsti razločujemo:	maščobno in suho.
Slednjo je teže zdraviti, ker moramo luske najprej spremeniti z oljem v maščobno sebo-rojo.
Ta bolezenski pojav opazujemo precej pogosto: v času nosečnosti, pri prebavnih motnjah, v dobi' pubertete in v dobi mene. Najbolje je stopiti k zdravniku, kajti pri tem pojavu ni' mogoče predpisati nekakšne splošne zdravilne metode. Vsekakor pa je priporočljiva lahka hrana brez začimb. Skrbeti moramo za redno presnavljanje.
Kakor pri ogrcih utegne koristiti tudi toplo umivanje z milnico, prav tako parne ko~ pedi v prirodi ali obsevanje.
A!i naj dodamo vodi, v kateri se umivamo, kakšno kislino ali zdravila, ki naj bi vplivala na žleze, ali naj uporabljamo maščobe, žveplo ali špirituozne tekočine, to mora odločiti zdravnik, ker samo on lahko spozna vzrok in določi zdravljenje.
Ker pri suhi seboroji večkrat presenetljivo izpadajo lasje, ki' le stežka spet zrastejo, ne smemo omalovaževati tega pojava, Vendar naj ne ostane samo pri nasvetu, ki vam ga da frizer. Sredstva, ki jih uporabljamo brez individualne zdravstveno-kozmetiene diagnoze, so lahko kakor srečka v loteriji: zadenejo ali ne. A če se ne obnesejo, je navadno že prepozno, da bi se uspešno borili zoper pojave na lasišču.
Na marsikaterem ženskem obrazu opazimo nadalje ru-menkasto-bele mozoljčke, nekakšne vozličke, kakor kakšne
ostanke zdroba. Ta »zdrob« se ponavlja navadno na vekah in pod očmi, včasih tudi na licih, na nosnicah in na robovih usten. Nastaja zaradi zamaščenih žleznih celic, ki se nakopičijo v lojnici in n,a znotraj za-pro iztok. Ta »zdrob«, ki ua-vadno ni' večji kakor glava bucike, lahko odpravi kozmetičarka ali pa zdravnik s posebno iglo ali nožičkom.
Marsikatera žena je nesrečna zaradi naslednje motnje: če pride z mraza na toplo, ali obratno, se spremeni barva njene polti. Postane modro rdeča, da celo višnjeva, in ta barvna menjava se ne omejuje samo na obraz, temveč sega tudi na vrat in ramena, celo na roke, ki otečejo in pordijo. Tu lahko pomaga samo zdravnik.
Tudi drobcene žilice, ki se pokažejo na licih in nosu, niso posebno mične. Brž ko jih opazite, ne uporabljajte več raznih posebno učinkovitih sredstev; nikakšnih parnih kopeli za obraz, nikakšnih masaž in obkladkov, ne prevročih ali premrzlih umivanj, ne uporab-
ljajte alkoholnih vod za obraz. Mirno pa lahko dalje negujete svojo polit s čistilno kremo ter z nočno in dnevno kremo, in lahko tudi uporabljate običajna lepotila. Kadar pa utegnete, poizkusite morda naslednje: s sekijačem drobno nasekljajte precejšen šopek svežega peteršilja, napolnite s tem zelenim blagoslovom dve snažni vrečici in ju položite tj,a, kjer je poit pordela. Dvajset do trideset minut ju pustite na mestu. Ce je pojav šele v začetnem Stadiju, vam lahko to preizkušeno domače sredstvo presenetljivo pomaga. Seveda če ga večkrat uporabite.
Mimo tega vam lahko zdravnik ali kozmetičarka z diater-mijo odpravita počene žilice, če še niso preveč razvite. Spočetka pomaga tudi obsevanje. Ne uporabljajte pa hormonskih krem in se previdno sončite, Zavarujte se pred močnimi spremembami temperature, to je pravilno namažite svoj obraz.
utrinki s L filmskega festivala
PRVA DAMA AMERIKE
V jugoslovanski Puli se je vršil od 26. VI. pa do 30. VI. prvi festival skega filma. Ne bom na-
pristopil Namreč s
števal dolgo vrsto dokumentarnih in umetniških filmov, ki so iih na festivalu prikazali, saj ste podrobna poročila in ocene brali v dnevnem časopisju, rajši vam bom povedal nekaj značilnih o naših filmskih umetnikih, ki so bili na festivalu.
Med najbolj priljubljen« častne goste je brez dvoma štel srbski igralec Dragomir Felba, ki nam je najbolj ostal v spominu iz filma »Barba Žva-ne«. Ko smo nekega dne že poldrugo uro čakali na kosilo, je hudomušni Felba pikro pripomnil: »Z našim gostinstvom in turizmom je pač tako, da je bolj turizem kot pa gostinstvo.«
Črnogorski režiser dokumentarnih filmov Velimir Stojanovič, ki je s svojimi filmi zaslovel tudi preko meja naše domovine, je precej obilne postave. Na kopališču se je samo sončil, v vodo pa si ga težko spravil. Ko so ga dražili, da ne zna plavati, jim je odgovoril: »To že znam, toda morski psi so že obveščeni koliko kil imam.«
Metka Bučarjeva, ki jo vsi poznamo iz filma »Vesna«, je kupovala v mlekarni kruh, ko je prodajalka spustila zavitek na tla in zbežala na cesto vpijoč: »Tam gre Vesna!« Čez nekaj časa se je vsa zadihana vrnila v mlekarno in vprašala presenečeno Bučarjevo: »Ali ste že videli Vesno?« »Da, nekajkrat,« ji je odgovorila Bučarjeva, vzela kruh in odšla.
V filmu »Stojan Mutikaša« je v naslovni vlogi nastopil mladi, nadarjeni študent beograjske Akademije za Igralsko umetnost Duško Janičijevič, ki pa daje vtis, ko da bi mu zaradi uspele vloge malce zrastel greben. Zvečer smo sedeli na terasi hotela »Riviera«, ko je Duško svečano prikorakal v elegantni obleki in z zaliza-nimi lasmi. Vse ga je gledalo. Zavedajoč se tega, je ponosno dvigal glavo,
Čarobni fižol
Ni komedija za nas, ker pri moji veri, vso to duhovitost Človek res težko razume — ameriško namreč I Tudi pravljica ni. Manjka ji pravljičnosti, bogastva in čara domišljije. Tudi parodija ni in ne satira, ker filmu manjka prave osti. Nesrečno predelana otroška pravljica o »Jakcu in fižolovem steblu« je prav prisiljeno služila neuspelemu poskusu režiserja Yarbrougha, da bi zaposlil za dve uri komika Costella in Abbotta, ki sta ostala dve žalostni fi-
furi, zapredeni med borne niti polo-ajne komike. Kje daleč pred »čarobnim fižolom« so bili Disneyevi filmi in res se moramo čuditi okusu uvoznikov, da so dosti boljših »pravljičnih« filmov pri nabavi zgrešili, odkupili pa neinventivno in neaovršeno sladkobno živobarvno mešanico sanj in resničnosti dveh komikov, ki hočeta s starimi ukanami za vsako ceno vzbujati smeh — le da je za nas ta smeh precej kisel. Lahko bi se zabavali ob parodiji na glavne junake v filmih, v operah, v dramah, v komedijah, lahko ni čutili ironijo ob prepevanju opernih arij, lahko bi bilo. še marsikaj v tem zares »čarobnem fižolu«, če bi ga nam ponudili z več soli in več duhovitosti, z večjo fantazijo, brez katerih tudi v zabavnem in pravljičnem žanru filmske umet Dosti dì uspeha	~bs—
k naši mizi in sedel — na tla. lamreč stol se mu je izmaknil. Lahko si mislite, kako nerodno je bilo pomembnemu Dušku, ko se je pobiral.
To je le nekaj utrinkov s puljskega festivala, kjer so se prvič sestali jugoslovanski filmski umetniki Žarko Petan
Zgodovinarji so imenovali volilno kampanjo za sedmega predsednika Združenih držav Amerike »najbolj umazano volilno kampanjo«, ker so se nasprotniki trudili, da z vsemi sredstvi oblatijo mladega odvetnika, ki se je pogumno boril s podlostjo, lažjo, prevaro in nesramnostjo svojih so-
vražnikov. Vendar v filmu ne vidimo toliko pogumno borbo odvetnika, generala in predsednika za veliko in odgovorno mesto, marveč kar zmerno idilično zgodbo o mladih zakoncih Jacksonovih, ki sta se morala biti s človeško podlostjo, z lažno moralo in z nerazumevanjem ljudi, med katerimi sta živela. Brez zgodovinskega okvira bi bil film o ženi predsednika Združenih držav Amerike povsem filmska laž, pisana in zvočna, toda Še zmerom laž. Kaj malo je film »Prva dama Amerike« resnična boigrafija o predsedniku Andrewu Jacksonu in njegovi ženi Racheli, marveč romantično sentimentalna pustolovščina zgodovinske osebnosti, ki se namenoma izkrivlja tako, da ugaja ameriški legiji »Hčera revolucije«. To sta hotela tako scenarist John Patrick in reŠiser Henry Levin, ki spada med proizvajalce trgovskega blaga in ne filmske umetnosti. Razumljivo je. da imajo gledalci dosti rajši na platnu sentimentalnost in pustolovščino, kot pa zgodovinsko verno in dramaturško jasno zgrajeno zgodbo, ki obsega 30 let človekovega življenja, in naj bi prikazoval prerez časa in družbe. Da ni bilo igralcev Charltona Hestona (Jackson) in Suzane Hayward (Rachel), bi nas tudi fabula filma tako, kakršna je, pustila povsem ravnodušne. Heston s
svojo dobro igro spominja na znanega angleškega igralca Roberta Donata iz filma »Zbogom, mister Chips«, kjer je bil tudi enako prepričljiv Kot mlad,
Prizor iz filma »Poslednji most«, ki so ga predvajali na filmskem festivalu v Pulju. Na sliki nosilca glavnih vlog: Marija Schell in Bernard Wicki
BANKET TIHOTAPCEV
Pot do razumevanja narodov ni tako lahka, da bi se dala določiti z ukazi in sklepi. Premagati ie treba nešteto zgodovinskih predsodkov, sumničenj, sebičnosti, pohlepnosti, koristoljubja, da bodo meje, če bodo kdaj izginile z zemljepisnih kart, združevale posamezne države in ljudstva v razumno kulturno in gospodarsko skupnost, ki
vanega Beneluxa.
Prvi belgijski film »Banket tihotapcev« (Le Banquet des Fraudeurs), pri katerem so sodelovali umetniki in filmski tehniki dvanajstih evropskih narodnosti, je kljub svoji neizraziti tendenci vendarle predvsem zelo jasen odsev političnih dogajanj, ki pretresajo našo povojno Evropo, ko teži k ureditvi razmer in k miru. Koliko različnih miselnosti, usod, hotenj, navad, Interesov se prepleta ob rojstvu nove gospodarske skupnosti, nam s satirično-komiČne strani kaže ta zares mednarodni film. Škoda samo, da je veliko ostalo neizpovedanega, da je iz duhovito zamišljene politične parodije nastala povprečna kriminalno pobarvana ljubezenska drama.
Nekaj zelo živih karikatur javnega življenja (župan in tovarnar Auguste Deraeuse, carinik Achille, tihotapec Pierre) žal ne odtehta stereotipnih likov prostitutke, ljubice, ljubosumne zaročenke, lažirevolncionarnega sindi-
kalnega voditelja ipd. Kljub slovesnemu praznovanju ob odpravi belgijsko-holanske carinske meje, je meja tako globoko zarezana v ljudeh, da si je še celo žele nazaj — seveda za svoje sebične koristi. Problemov pa, ki jih je meja prinesla in ki tudi sedaj niso izginili, film ne rešuje. Tihotapci si žele še več meja, cariniki prav tako, iznajdljivi tovarnarji tudi. Sledov, ki jih je pustila meja v ljudeh, film ni zakril. Pierre je ostal še nadalje brezdomec in tihotapec, sindikalni zastopnik delavstva je privolil v ilegalno tihotapsko trgovino za korist podjetnika, ljubosumna in razočarana carinikova hči si je našla fanta med delavci in vse se je lepo pomirilo. Ostalo je pri starem. Belgijski in nemški cariniki še naprej mislijo svoje drug o drugem, kajti nedavna zgodovina je se preveč blizu in tako »nesramni Belgijci Še dobro jutro ne voščijo« in »nemške svinje še dober dan ne rečejo«'	bs-
drzen Jackson in kanor siv, izmučen predsednik, ki je izpolnil obljubo svoji ženi, da bo postala predsednikova soproga.	-bs-
FILMSKE NOVICE
»NAJLEPŠA zgodba, ki so jo kdaj koli pripovedovali« je naslov rokopisa, ki ga je nedavno kupila ameriška filmska družba Fox, da ga predela za scenarij. Premiera bo že prihodnje leto v Cinemascopu. Rokopis je iz zapuščine pisatelja Fultona Ourslerja in zajema vsebir» iz Kristovih časov
ALEKSANDER Veliki je s svojim herojskim življenjem in vojaškimi pohodi že davno zamikal filmske producente. Veliko zamisel bodo šele zdaj uresničili. Film bo prirejen za Cine-mascop, izdelujejo ga seveda v Ameriki. Scenarij je napisal R. H. Andrew.
»OGNJEMET« je znana glasbena komedija, ki je doživela v Zahodni Nemčiji že mnogo uprizoritev. Zdaj delajo po njej film v Miinchenu in Geiselgasteigu. Glavno žensko vlogo igra hollywoodska zvezdnica Lili Palmer, vlogo cirkuškega ravnatelja pi ie seveda prevzel Karel Schönböck, ki jo je odigral že več kakor petdesetkrat na miinebenskem odru. V filma bo praznoval svoj zlati igrahki jubilej.
KARAVANA
Ce že vnaprej povem, da se angleški film «Karavana» v ničemer ne loči öd serijskih ljubézensko-pustolovskih filmov, nas tudi ne more pri njem nič razočarati Vsi odnosi, vsi zapleti in 'razpleti so že Vnaprej poznani. Kolikor več je nemogočega in nenaravnega v zgodbi, toliko bolj smo lahko trdno prepričani na srečen konec. Ste-•vvarta Grangerja oblačijo producenti v vse mogoče kostume, kjer je junak in ljubimec, ki sicer lahko dobro igra, kadar 'nastopa v »civilu«, žal ima pa -to »smolo«,, da ga, vse bolj uporabljajo za serijske filme, ki naj služijo, samo zabavi in romantičnim dušam. On je lep, dober, pošten, Ona (At Crawford) pa tuai lepa, nežna, ljubeča, dobra. Vse po obveznem receptu.' Nji-
ma nasproti sta dva druga On in Ona — vse v vzorni črnobeli tehniki. Mnogi se prepričujejo, ko odhajajo iz dvorane, da je to samo »film« in celo zelo banalen film, vendar pr, po preprosti logiki, da se mora Človek za nekoga odločiti, vselej gledalec živi s tistim, ki zmaguje, ki je boljši, spretnejši, lepši itd. Prav to je, kar pa ta najslabši angleški film, kar smo jih videli zadnje čase, reklamira v našem filmskem sporedu. Napetost, pustolovstvo, plesi, ljubezen, lepe pokrajine so bili verjetno »komercialni« motivi podjetja MORAVA iz Beograda, da razpečuje pri nas delo, ki ni niti malo v čast dobremu glasu, ki ga je doslej užival angleški film.
-b*-
Iz filma »Banket tihotapcev«. Meja ljudi ločuje, srce pa jih druži, Nemko Elzo predstavlja Ingeborg Scholz, Belgijca Pierra pa Daniel Ive: nel
eoa
NAGRAJENI REŠEVALCI
zunanji, 53. pli-n, kemična prvina, 54. travnik, porasel z Jedkim drevjem, 55. velika privlačnost.
Navpično; 1 strma pot. 2. pločevinast (srbohrv.), 3. angleško vseučiliško mestece, 4. skandinavska denarna enota, 5. dve v abecedi zaporedni črki, 6. naš tednik, 7. skupina živali, 8. židovsko moško ime. 9. izpostavljam vplivu ognja, pečem, kurim, 10. tekstillna preja, 11. števnik, 12. smodnik, 15. upoštevanje. 17. ptica, 20. vrsta grma, 21. za na ramo, 23. Jurčičev junak, 25. nerodoviten, 26. planinski travnik, ki se samo enkrat kosi, 27. poln moče. 28. kaos, neurejenost,
5.5: 0.5. Po mnenju Matanoviča je bila četrta partija tega dvoboja odločilna in hkrati igrana na obeh straneh z največjo borbenostjo. Partija je tekla takole:
NIMCOVIČEVA INDIJSKA OBRAMBA
Beli: Milič	črni: Matanovič
1. d4 Sf6, 2. c4 e6, 3. Sc3 Lb4, 4. e3 c5. 5, Ld3 d5, 6. Sf3 Sc6, 7. 0-0 0—0, 8 a3 L:c3, 9. bc dc, 10. L:c4 Dc7, Ü Tel e5, 12. d5 Sa5, 13. d6 Dd8,
14.	S:e5 S:c4, 15. S:c4 Le6, 16. Dd3 L:c4, 17. D:c4, D:d6, 18 a4 Tfd8, 19 f3 Sd7 20. La3 b6, 21. Tadl Se5, m D tl Dc6, 23. T:d8-f T:d8, 24. Tdl Td7, 25. T:d7, D:d7 26. f4 D:a4, 27. fe D:a3. 28. Ddl h6. 29. Dd8-f- Kh7, 30. Dd34- g6, 31. h3 Dal+. 32. Kh2 Da2, 33 c4 Da4, 34. Dd5 De8, 35.Kgl a5, 36. g4 a4, 37. Kg2 a3, 38. Db7 De6, 39. Da8 D:c4, 40. D:a3 De4-K Be'i se vda.
PARTIJA Z DVOBOJA SZ -ARGENTINA
V četverokrožnem dvoboju med Argentino in SZ sta na tretji deski igrala prvaka obeh držav; Averbah in Pano Panu je uspelo dve partiji remizirati, dve'pa je izgubil. Lepa je bila tretja partija v kateri je zmagal Averbah. Priobčili so jo že številni časopisi.. Partija je tekla takole:
KRALJEVA INDIJSKA OBRAMBA
Bell: Averbah	črni;	Pano
1 d4 Sf6, 2. c4 g6, 3. Sc3 Lg7, 4. e4 d6, 5 Le2 0—0. 6.- Lg5 c5, 7.
V petek dopoldne je bilo v uredništvu »Tovariša« žrebanje nagrad ugankarskega nagradnega razpisa, ki smo ga objavili v 22. številki »Tovariša«. K žrebanju smo povabili tudi tri priče iz vrst reševalcev, od katerih se pa ni nobena odzvala. Žrebanje, ki ga je tako opravila redakcijska komisija sama, je dalo naslednji rezultat:
Prvo nagrado^ v znesku 3000 din bo dobil Janko Lešnjak, Markovec 8, p. Stari trg pri Rakeku.
Drugo nagrado v znesku 2000 din bo dobila Mira Jovanovič, Zidani most 9.
Tretjo nagrado v znesku 1500 din je žreb prisodil Rudolfu Barliču, Grosuplje Št. 58.
Četrto nagrado enoletno brezplačno prejemanje »Tovariša« je žreb prisodil Francu Brožanu, Tolmin, Gradnikova 6.
Peto nagrado v znesku 1000 din bo dobila Marija Bučar, Sostro 51, p. Do-brunje — Ljubljana.
Šesto in sedmo nagrado polletno naročnino na »Tovariša« je žreb prisodil Boži Kastelic, Ljubljana, Cankarjeva c 10 in Stanislavu Pučko, Maribor, Cankarjeva 6.
Osmo do petnajsto nagrado po 500 din v aotovini bodo dobili Vida Oblak, JLjuoljana, Vožarski pot 3, Evgen Ivanc, Sodražica, France Bolka, Celje, Titov trg 1, France Jakopin, Ljubljana-Vič, Abramova 7, Sonja Vandot, Ljubljana, Rimska cesta 9, inž. Viktor Bežek, Ljubljana, Titova 47 a/IV, Svetka Žnidarčič, Celje, Dečkova c. 46/1 in Ferdo Pokeržnik, Zavrč pri Ptuju.
Šestnajsto in sedemnajsto nagrado četrtletno brezplačno prejemanje »Tovariša« je žreb prisodil Milanu Dou-ganu, Kranj, Zlatopolje, Trgovski blok in Angeli Uoli, študentki, Ljubljana, Rimska cesta 7.
Osemnajsto nagrado 300 dni bo dobil Lojze Savinšek, Jesenice, Obrtniška 29.
Devetnajsto in dvajseto nagrado
29. moško ime, 30. drag kamen, 31. rekrut, novinec, 32. povret, 34. vrsta kopitarja, 37. ženitovanjski akt. 39. doli telesa, 41. kemična prvina, 43. izmerjena višina 44. vrsta preproste mesne enolončnice, 46. neobuti, 47. naš nogometni klub 48. vrsta gibanja, 49 hrib, vrh (franc.), 51. kadar, 52. kratica za narodno republiko, 53. enaka soglasnika.
d5 a6, 8. a4 Da5 9. Ld2! e5, 10. g4l Se8, 11 h4 f5, 12. h5! f4, 13. g5! Tf7, 14 Lg4 Dd8, 15 L:c8 D:c8, 16. Sf3 Lf8, 17 Ke2 Tg7. 18. Th4 Cd7,
19.	hg hg, 20. Dhl Le7, 21. Th8-j-Kf7, 22. Dh6 Sf8, 23. Thl Tb8, 24. L:f4! Dc7. 25. Dh2! Sd7, 26. Dh3 Sf8, 27	T:f8+! K:f8, 28. De6 Tg8, 29.
Sh4 Ld8, 30. S:g6+ Kg7, 31. S: e5! Črni se vda.
PROBLEM
(Allard P Eerkes)
Beli:	Kc2, Tc5, Lb8, Lg4, Sd5,
a2, b3, c3. f5
Črni: Ke4, Ta5, a3, b5, g7 Mat v treh potezah!
REŠITEV PROBLEMA V 26. ŠTEVILKI
1. ef
enomesečno brezplačno prejemanje »Tovariša« je žreb prisodil Slavku Repe, Ljubljana, Cankarjeva 10/11 in Luciji Battestin, Ljubljana, Trubarjeva 58.
REŠITEV NAGRADNIK KRIŽANK Prva
Vodoravno:	1 barok, 6. Egipt,
10.	polovičen, 13. žare, 15. el, 16. žamet, 17. harum, 18. ris, 20. jok, 21. Danilo, 22. uvoden, 24. penez -n, 25. ničen, 26. Maroc. 27. ma, 28. jed, 29. zavoj, 30. si, 31. kn, 32. daleč, 33. Til, 36. še,
37.	medel, 38. zaliv, -t, 40, Beneš, 41. samumi, 42. Agadir, 44. lev, 45. red, 46. Boris, 47. novec, 49. to, 50. Irec, 51. zajezitev, 53, omama, 54, radar.
Druga
Vodoravno:	1. zakoten, 7. ko-
pača, 13. èmisar, -m, 15. boren, 16. nalet, 17. tef, .19. lama, 20. atom, 21. tolažilen, 23. čem, 24. negativ, 25. Ra, 26. Irena, 28. osivim, -s, -m, 30. toge,
32.	amanet, 33. regata, 35. Ahil, -p, -k,
38.	ročini, 40. elani, 42. Om, 44. melaseli, 46. fes, 47. Velenemec, 49. pira, 50. ahat, 51. Nil, 52. Peron, 53. naval, -t, 55. sosede. 56. orešek, 57. Kolen ec.
Tretja
Vodoravno: 1. Indonezija, 9. materialen, -z, 18. okarina, ~ž, 20. položna, -e, 21. mu, 23. obiia, 24. zid, 26. pasat, 27. tu, 28. Ivo, 30. oka, 31. Davos,
33.	sen. 34. vek, 35. Rezija, 37. Gove-jek, 39. netiti, 41. rima, 42. Gobi, 43. Eros, 45. cena, 46. sire, 47. kolori-meter, 50. rane, 52. iti, 53. žal, 54. Jakac, 55. lok ,57. rum, 58. vi, 59. silos, 61. črin, 62. sijaj, 64. so, -e, 65. Delibes, -a, 67. matador, -n, 69. certifikat, 70. kemikalija.
REŠITEV UGANK V 26. ŠTEVILKI
Zlogovnica: 1. Somalija, 2. erotika, 3. radoveden, 4. grebenipa. 5. ekspedicija, 6. jetika, 7. Pomorjan-sko, 8. Riu-kiu, 9. obstrukcija, 10. klorofil, 11. osramotitev. 12. fagotisti, 13. jeseter, 14. enklitika, 15. vriskanj© — Sergej Prokofjev, Modest Musorgski.
To pa ne bo težavno: Zgrešeno je narisan vozel kravate. Proge na vozlu ne bi smele teči kakor pa drugem delu.
Križanka:	Vodoravno:	1.
kajuta. 6. Got 7. muha, 9. nakit,
11.	Žale, 13. do, 14. skobec, 16. mu,
18.	para, 20. Aden, <21. kivi, 28. ocena, 25. at, 26. galop, —j, 27. cipa, 29. Anam 31. de, 32. Al, 34. laso, 36. umen, — r, 38. Tamiš, 40. bu, 42. eliti, 44. Asen. 45. naša, 47. ahat, 48. TT, 49. zarita. 50. Am, 52. Agata, 54. o jo j, 56. albo, 57. slab, 58. ananas.
Spreminjevalka: amper — kabel
—	trosi — Timor — oblak — vojak
—	truma — iskre — oklep — pirat
—	strop — metla — odbor — jeklo
—	znaki — Mariborski teden
REŠITEV UGANK V 27. ŠTEVILKI
Spreminjevanka: bukev — bukov bikov — Iiikov — rakov — rakav
—	rakar — Rabar — rabat — robat
—	robot — ropot — topot — topol Magični liki: 1. Cankar Ivan, 2.
izkopavati, 3. napojeni, 4. grajanje, 5. krivenčast, 6. ozvanjanje.
Križanka:	Vodoravno; 1.
brez, 5 manever, _p, 12. žrd, 13. Anadir -d, 15. Ob, 17. galrovec, 19. ar, 20. srp, 28. jasmin, 23. kri, 24. Kars, s, 26. at. 27. Krim, 28. uviti, 30. Al, 31 evo, 32. Semiramis, 35. Anam. 38 icek., 39. sejmarina, 41. rak, 42 Ra, 43. ječim, 44. osem, 46. li, _o. 48 nele. 49. run, 50. Kočani, 53. Nil. 54. ak, 55. bajadere, 57, nu, d. 58. rejene, 59. Ema -k, 61 me-zanin, 62. cula.
Številčnica: 1. krivda, 2. David, 3. obilje, 4. režija, 5. slovar, 6. er, bij, 7. Drava, 8. Evlalija, 9. losos, 10. Asirija, 11. bojler — Kdor se dela boji slabo živi
Enačba:	a 5=3 ma.klen, b = klen,
c = tiralica, č “ ralica, d = Jalovec, e = lovec. f » bravura, g — ura, h =niansa, i = Ansa, j = čaršija, k = šija, X = Matija Bravničar.
ANGLEŽI SO DOŽIVELI PRESENEČENJE
Angleži so zelo ponosni na svojega šahovskega mojstra Alexandra, ki se je minulo zimo proslavil s tem, da je zmagal na turnirju v 'Hastingsu, pri čemer je premagal sovjetska velemojstra Bronsteina in Toluša. Zato je razumljivo, da so bili zelo presenečeni, ko je nedavno na nekem moštvenem tekmovanju Alexandra gladko premagal mlad izraelski študent Persic. Mladi Izraelec je potreboval le 40 potez, da je prisilil Alexandra k predaji.
Kaže pa. da zmaga Persica nikakor ni bila slučajna. Ta »mlada nada« izraelskega šaha se je nedavno udeležil kot član angleške študentovske šahovske reprezentance mednarodnega študentovskega tekmovanja v Oslu, kjer je zmagala češkoslovaška študentovska reprezentanca pred sovjetsko, angleška pa je bila četrta. Na tem tekmovanju je Persic premagal tudi sovjetskega šahovskega mojstra Moj-sejeva. in to v 31 potezah.
MATANOVIČ V OLIMPIJSKEM MOŠTVU
Naše olimpijsko moštvo bo v kratkem odpotovalo na letošnjo olimpiado v Argentini. Postava je sedaj že popolna: Pirc, Rabar. Fu-derer, Gligorič, dr. Trifunovič in — Matanovič. Slednji se je v to elitno šesterico uvrstili v nedavnem dvoboju z Miličem, ki ga je premagali s »hazenskim« rezultatom
Vodoravno; 1. opera skladatelja Švare, 9. poledica, 13. merska enota, 14. zabavna drsalnica (množ.), 16. rimski bog ljubezni, 18. srdit, 19-reka v Angliji. 20. vrednostni papir, 22. pritok Drine, 23. podredni veznik, 24. števnik, 25 veliko in meliorirano polje na Hrvatskem, 27 velika riba, 28. otipljiv, zelo jasen. 29. trgovski uslužbenec, 30. bedak, neumnež, 31. no več cel, 32. zasmehovanje, 33. gibalen. pogonski, 35. slavljenje v verzih, 36. naporen, 38. velika posoda, 40. pokrajina v Himalaji, 41. kadar, 42. predlog, 43 pletena posoda. 45-zraven 46. zabavišče, 47. stara vinska posoda 49. športna panoga. 50.
Ilustrirana revija »Tovariš« izhaja vsak teder. - Urejuje uredniški odbor odgovorni urednik Stane Skrabar - Rokopisov m nenaročenih fotografij ne vračamo. — Uredništvo v Ljubljani, Tom/dčeva ulica 7/1, poštni predal 239. telefon uredništva št 20-556 - Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica 7/1, telefon 20-648 — Čekovni račun št. 6011-T-95 - Tisk Tiskarne Ljudske pravice v Ljubljani Posamezna številka 30 din mesečna naročnina 120 din.
Za Inozemstvi) posamezna številka 50 din mesečno 200 din - Poštnina plačana v gotovlnL
Prav gotovo smo že tedne in tedne prerešetavale razne možnosti, kako in kje bi preživele prijetne počitnice.
Za počitnice potrebujemo prav malo oblek, toda te morajo biti primerne za razne priložnosti: za izlete in kratke sprehode, za sončenje in kopanje, za šport pa tudi za kako prireditev ali ples. Tu velja pravilo: malo, a previdno izbranih kosov, ki jih lahko med seboj kombiniramo. Saj res ni prijetno potovati, posebno pa še na počitnice, z ogromnim kovčkom, ki ga same komaj lahko dvignemo. Pa tudi sicer to niso nobene počitnice, če se moraš neprestano preoblačiti. Obleke za počitnice morajo biti preproste in praktične, da se bomo v njih res udobno počutile. Potrebujemo eno ali dve krili, tri bluze, obleko, ki jo zapenjamo po vsej dolžini, dolge in kratke hlače, pa seveda pulover in volneno jopico za hladnejše dni. Tudi dežni plašč ne sme manjkati.
Naše glavno oblačilo je seveda kopalna obleka, preko katere oblečemo čez dan samo krilo, posebno še, če je iz istega blaga. Letos so dokončno zmagale enodelne kopalne obleke, ki so pogosto celo brez naramnic, čeprav ne moremo trditi, da so te posebno praktične In res primerne za vsako kopališče. Torba za kopanje mora biti dovolj velika in je najpripravnejša iz polivinila. Vanjo spravimo vse kopalne potrebščine in še bo dovolj prostora za južino.
Enodelna kopalna obleka iz rožastega blaga na naii zgornji sliki ima spredaj kratko krilce (zgoraj).
Zelo lepa je tale bela satenasta kopalna obleka z nabranim krilcem, vendar je zaradi barve ne-
Kretonaste ali potiskane platnene obleke, ki jih največkrat zapenjamo po vsej dolžini, so najbolj hvaležen kos garderobe. V taki obleki nam ni treba paziti, kam bomo sedle, da ne bomo takoj prvi dan umazane ali zmečkane. Nosimo jo lahko od jutra do večera.
Od desne na levo: Na počitnicah ob morju bomo namesto halje oblekle kratko belo jopico kar preko kopalne obleke, pa bomo dovolj »oblečene«.
Letošnja moda zelo priporoča problematične hlače, posebno še za taborjenje. Tu so vse vrste hlač, od kratkih in ribiških pa do dolgih, kakršne vidimo na naši sliki. Tudi izdelane so iz najrazličnejših vrst blaga s kaj primernimi vzorci.
TOVARIŠEVIM" REPORTERJEM PO SREDOZEMSKEM MORJU IN ZAPADNI EVROPI
Ladjedelnice, ki so bile leta 1945 popolnoma uničene, splavljajo danes že največji tanker no svetu (47.000 BRT) AL MALIK SAUD AL AVAL, ki bo plul pod arabsko zastavo.
pa tudi pozneje je le-ta imel največ sitnosti z njegovimi pristaniškimi delavci in mornarji, ki jih ni bilo lahko »vistosmeriti«. Prav tako je hamburški kozmopolitski kapital pripravil Hitlerju precej sivih las, posebno ko so po Hamburgu začele padati bombe.
Hamburg je več kakor navadno pristanišče in mesto hiš, palač, cest in tovarniških dimnikov; več kakor običajno mesto z nepreglednimi ulicami in borovimi parki, kajti Hamburg je priznano najlepše mesto Zah. Nemčije.
Zgoraj: Pogled se nam razprostre na notranji del starega mesta. V ospredju Magistrat s prometnim vozliščem, v ozadju levo pa vidimo mestno znamenje, stolp cerkve sv. Mihaela ob samem pristanišču.
Levo: Zelo posrečen posnetek, zrcalna slika Magistrata v avtomobilskem prtljažniku.
“~l vobodno	hanseatsko
mesto« je neokrnjeni, uradni naslov Ham-...— burga, čigar nastanek sega nazaj okrog 1. 1000. Veliko pristanišče in trgovina, v mlajšem času pa še industrija, so pripomogli, da je danes Hamburg (1,700.000 prebivalcev) največje mesto Zahodne Nemčije. Zaradi ugodne lege ob Elbi je mesto dobilo priimek »nemška vrata v svet«. To, kar pomeni Rotterdam za Nizozemsko, to pomeni Hamburg za Nemčijo. Med obema mestoma obstaja seveda velika rivalitela.
Ta pristaniški Babilon ima precej značilnosti, ki jih pri drugih nemških mestih ne bi mogli najti Zelo močan je bil v njem delavski pokret pred prihodom Hitlerja na oblast,
Levo: Pogled na središče mesta in največjo trgovsko ulico Möncke-bengstrasse, v ozadju glavni kolodvor. Sledovi bombardiranja in vojne se tukaj sploh ne odražajo več, čeprav je bilo vse mesto močno porušeno.
Desno: Pogled na pristanišče s kupolastimi vhodi k 480 m dolgim tunelom, ki vodijo 12 m pod Elbo na nasprotno obalo, kjer se nahajajo ladjedelnice in doki.
S T O 3 A H
naslovni vlogi je na-
jti
stopil mladi Dušan Janiče-vič, študent beograjske Igralske akademije, ki je s svojim filmskim debutom dosegel velik uspeh.
V	O I W ^ ^ i''	\/
JtfVJuJtltexU
Fedor Hanžeković, ki je že s svojim prvim filmom »Bakonja fra Brne« dosegel pomemben uspeh, je v svojem najnovejšem filmu »Stojan Mutikaša« nadaljeval s prizadevanjem, kako oblikovati domače teme na nov, jugoslovanski način. To pot si je izbral Čorovičevo biografsko kroniko, ki pripoveduje, kako je hercegovski pastirček v mestu postal bogat trgovec. Hanžekovič je v »Stojanu Mutikaši« skušal upodobiti mostarsko čaršijo preteklega stoletja z vsemi njenimi folklornimi in etnografskimi posebnostmi. Odlično mu je uspelo pričarati atmosfero bosenskega mesta, a pri tem je nekoliko zapostavil psihološki razvoj glavnih likov in celotno zgodbo. Kljub temu pa je »Stojan Mutikaša« dober film in kar je še važnejše — jugoslovanski film.
Na koncu naj še navedem Hanžekovičevo izjavo, ki ilustrira zgornjo trditev, da je avtor filma skušal predvsem prikazati pristni ambient stare Bosne: »Film .Stojan Mutikaša1 je nastal iz velikega navdušenja za Mostar in njegove ljudi, za katere me je navdušil Svetozar Corović.«
ŽARKO PETAN
Znana gledališka in filmska umetnica Mira Stupica je s svojo kreacijo nesrečne ženske, ki živi ob ostarelem soprogu in pozneje ob mladem ter pohlepnem Stojanu Mutikaši, ustvarila pretresljiv lik. Po mnenju filmskih kritikov je to njena najboljša vloga.
Tudi v stranskih vlogah nastopajo igralci, ki jih je Hanžekovič izbral predvsem iz vrst mlajše generacije. Na stiki zgoraj vidimo dva mlada nadarjena umetnìkà.
Desno:	Prizor iz
mostarske čaršije, ki jo je Fedor Hanžekovič tako mojstrsko upodobil v filmu »Stojan Mutikaša«.
Režiser in scenarist filma »Stojan Mutikaša« Fedor Hanžekovič, ki se je uveljavil že kot pisatelj, gledališki kritik, prevajalec in filmski režiser.
V našem velikem kiparskem triu — Meštrović, Augustinčić, Dolinar, slednjega upravičeno lahko imenujemo kiparja, arhitekta in poeta naše osvobodilne borbe, saj je on bolj kot katerikoli njeno epopejo opel v bronu in granitu. Številna Dolinarjeva dela, ustvarjena že prej v njegovi ožji domovini, in tista po osvoboditvi pod vtisom osvobodilne borbe naših ljudstev, ustvarjena v Beogradu, pričajo o eruptivni ustvarjalnosti, ki je sproščena planila na dan z vso elementarno silo šele ob idejno ugodnih pogojih, t. j. po osvoboditvi, je ustvarila dela, na katerih bodo še zanamci pili lepoto in srkali zdrave sokove naše revolucije.
MAR
Sliki levo in desno predstavljata detajle impozantnega spomenika žrtvam nacističnega taborišča v Ja-jincih pri Beogradu.
To je figuralna kompozicija petnajstih po 3 in pol metra visokih figur.
Sliki spodaj: Detalj spomenika 400 padlim borcem I. šuma-dinske in II. proletarske brigade v Pri-jepolju (Sandžak)...
.. .ter del 20 metrov dolgega reliefa »6. april« iz ciklusa »Zgodovina narodnoosvobodilne borbe« v palači CK v Beogradu.
. % «v*	ML		in
			. «a - *"• 38BS- '