IftS* atl t Prostor 1 mfm X 54 m/m ta. male ortut do 17 M/m viiinc t K. od 30 m/m višine dalje kupcltskl Is vidni oajasi 1 sinM K 2*—, noHce, poslano, preklici, izjave in rekiime 1 m/m K >— Poroke, široke 80 K. Zenita« pocrođbe, vuka beseda K 2-—. Pri večjih naročnin popust
Vprašanje« glede inseratov naj se prttoii znamka za odpovor.
rHof. Uvod««' ta „Maraeai ruaaras"
ulica s t Sf prtOiSno. — Ttlslta *t 334.
Hn al lov a
celoletno polletno .
3 1
sj plačan
■svat*  *•*!• • HsMjsni ta pa »aan i
K 1S0-- J celoletno...... K240—
„   90*— j polletno....... „120-—
„   45— I 3 mesečno...... „ 60-—
m   15 - I ...... m 2l>—
Pri morebitnem povijanju se ima daljla naročnina doplačati. Novi naročniki na   poidejo v prvič naročnino  vemo   aSSJT po mkaanki. Na samo rts-nen« naročila brez ooalatve d«ncria se ne moremo oskrati.
iirs|snsn le podpisano In
mW  Rokopisov rte vrača«
Posamezna itevilka velln 1 krono.
Poitnina plaCana v gotovini.
Italijansko diojaštun o
Dvanafsfa ura bile.
Mera trpljenja našega naroda ob Jadranu še ni dopolnjena do vrha. Brezobzirni, zahrbtni in zločinski njegov sovražnik iznaša vedno in vedno nova sredstva, da muči, ubija in ugonablja rodne nam brate in njihovo imovino. Komaj pridobljeni mir Je ogrožen, že poganjajo kali novim zapletljajem.
Krvavi dogodki v Splitu, uničenje vseh naših gospodarskih podjetij v Trstu nam pričajo dovolj, kam nas hoče pripeljati od italijanskih oblasti podpirana in zdivjana poulična sodrga.
Ponosni naš »Narodni dom« v Trstu, središče našega gospodarstva, naše kulture in našega političnega življenja v zasedenem ozemlju, je danes razvalina. Jokali so naš' bratje, stari borci, ki so po vinarjih zbirali in s svojimi žulji postavili to veličastno stavbo, v nemi grozi so krčili pesti in iz src tiso-čev, ki so bfli priča krvavemu kresu, prižganemu iz najdražjega kar jim Je še ostalo v težkih dneh, se je dvtenifa nema prošnja: Bratje, Vi svobodni in srečni, dovolj je našega trpljenja in muk. dovolj je Vašega molka! Na pomoč, da ne poginemo!
V tej težki uri kličemo vsem svobodnim širom domovine: Kdorkoli nosi v prsih čuteče srce, kdorkoli vi in čuti, kaj J« svoboda in pravica, kdor ljubi sebe In svojo domovino in svoje rodne, tako strasno preizkušene brate, bo pomnil dan, ko Je zagorel na bregu nagega morja ta strašni kres, z gnjevom In bolestjo si ga bo utisnil v srce in ga vcepil v dušo svoji deci! Nosil ga bo kot iskro, utrgano na mučenlški grmadi, gojil v sebi In svojih nežno in močno tako dolgo, da bo iz te iskre zagorel naš kres v dan svobode danes trpečega naroda ob Jadranu.
Danes pa in vedno dotlej, ko nastopi ta veliki trenutek, na pomoč vsi z vsemi močmi, da olajšamo bedo. da izlečfmo rane hi Izbrišemo solze iz oči preganjanih in teptanih, da bodo mogli dočakati tudi oni svoj veliki dan.
Vsi oni pa, ki Vam polje po žilah vroča kri, ki ste voljni In močni, na noge, na stražo, ker zlokobni ptiči že oznanjajo brneč bližnjo nevar-
nost nad nami svojo grozečo melodijo! Usodna ura bije, za nas in naše brate ob Jadranu! Na stražo!
To je naš odgovor, edini dostojen svobodnega in svobodoljubeČe-ga naroda, kateri ne tepta nikogar, pa se tudi ne pusti od nikogar teptati, odgovor naroda, ki se zaveda svoje svobode, svojih pravic in svojih dolžnosti in ki stoji vedno na straži miren in trden, pripravljen na obrambo in boj. P. P.
m
• •
V rinnakem paktu se v točki o podlagi italijansko - jugoslovanskega sporazuma povdarja, da je ujedinjenja in neodvisnost jueoslovenakega naroda življenskeg/a interesa sa Italijo istota-ko, kakor je dopolnienje itolijinskega narodnega ujedinjenja življenekegra interesa za jucrosl o venski narod. Nadalje pa se zastopniki obeh narodov zavezujejo, da uravnalo prijateljsko, tudi v in-teresn dobrih in odkritonrčnih odnoaa-jev med obema narodoma, se ne res*na teritorijalna vprašanja na podlagi principa narodnosti in prava narodov, da odločajo eami o svoji usodi Ko je zasedala italijanska armada naše ozemlje, so naarJ&sali italijanski častniki, da prihajajo v imenu entente in ne v imenu Italije, in da je zasedenje zsrolj strategi ena odredba v zrni srn dotrovors o nre-mirjn. Kaj pa je dsndnuaanji na našem po Italijanih zasedenem ozemlju? Razmere so se tako poostrile, da vse kaže. da mora priti prej aH alej do preloma. Vzdržati ni več mogoče, Nepestost je dosegla vrhunec. Kdo bi bil mislil, da bo entonta. katere ugled je bil ob končani vojni tako izredno velik, ksdaj dopustila, da bodo smeli Italijani kršiti pravico samoodločbe narodu, ki ne zahteva niti pedi zemlje, ki ni njegova. Italijani to delajo in nočejo odnehati. Do konca hočejo dognati svojo pohlepnost po zemlji, do k s ter« nimajo nikske pravice, in ker so razmere postale se nevzdržne, delujejo na to. da bi se pospešila odločitev. Vsa današnja italijanska politika nam to izpričuje. Konec žele, ali tak konec, da bi bila Jugoslavija hudo udarjena. Rimski pakt je pozabljen in vsa prvotna zagotovila so bila golo prilizovanje. Odločitev je nujno potrebna. Naj pride. Prav tudi nam, ako jo Italijani tako i«le. B r e ■ nas pa ne ho odločitve. Ako pride do oboroženega konflikta, ne bo krivda na naši strani. Ker pa spadata pravica in poštenost na našo stran, mora priti ta* ka odločitev, ki bo pravična in poštena. Zavedamo se svojih pravic, saveda-mo se svojih moči. Z one strani Jadrana   čujemo   krik: Londonski
pakt in Reka! Z nase strani doni krepak in svečan vzklik: Ne londonski p&kt in ue Reka ! To velja Italijanom, na Sira bratom na zasedenem ozemlju pa: Naša srca trpe a Vami. Ne klonite! Svoboda je napisana na praporju Jugoslavije in ta svoboda rasi np tudi Vam! Italijanska naMUtva, katerih žrtev sto, so samo znak notranje slabosti. Obzorje se že žari in napoveduje se veliki dnn osvete in povračila. Ne omagajte v trpljenju, rudi Vam se bliža ura odrešenja. Zato kvišku srca in pokonci slave!
Priprave sa napad. — Italijanske oblasti so sile natančno Informirane o
vsem.
Trst, 14. julija. Italijansko časopisje je izrabilo splitski incident do skrajnosti. Vsi tržaški listi so hujskali proti Jugoslaviji in pripravljali s svojo pisavo pogrom na Jugoslovane. Na vseh javnih poslopjih in na mnogih zasebnih hišah eo visele žalne zastave. Pristaniška oblast je izdala ukiz, da morajo vse ladje v pristanišču razobesiti v znak žalosti zastave na pol droga. Za v torek popoldne je napovedala > Bojevniška zveza« (Fsscio dl combattimento) v Dantejevi dvorani protestni shod proti splitskim dogodkom. Ves Trat Je slutil, da se pripravlja nekaj izredno težkega. Oblasti so bile natančno podučene o namerah demonstrantov, ki so napovedali po končanem shodu protl-itelnansko demonstracijo na trgu Edinosti. Tudi javnost je vedela, kaj se pripravlja, kajti točno ob 17. so se zaprle vse kavarne in gostilne, ustavil se je ves promet na ulicah In tudi električna železnica je prenehala voziti. Italijanske oblasti so bile torej pravočasno in natančno poučene o nameravanih demonstracijah, toda vkljub intei vnet-jam s jngoslovenske strani niso storile absolutno ničesar, da bi preprečile krvave izgrede in n ni oevanje jugoslovanske lastnine.
Javno hujskanje proti .Tngoslovenom. — Demonstranti  zbili  javno Slovenca in ranili Hrvata.
Trst 14. julija. Napovedan shod >Bojevniške zveze« ss Je začel ob 17. in končal še pred 17. SO. Torej Je bil le nekak aranžma za demonstracije Po shodu je odkorakala skupina »fašistov« s trikoloro proti Narodnem« domu. Na trgu >Edinosti« je bila zbrana že nešte-vilna množica ki je sprejela >fašiste« s velikim navdušenjem In s klici: Dol i Jugoslavijo! Smrt ščavom! Maščevanje srbskim prašičem! >Fašisti< so splesaf* na vodnjak pred Narodnim domom, od koder Je govoril kapetan Dagnino 1» Vil "na in pozival množico, naj s deja-
nji maščuje splitske dosrodke. Za njim je govoril profesor Co. : rto, ki je pa moral prenehati vsled i..upa in vpitja množico, ki je pobila na tla nekega Slovenca. Končno je pozval odvetnik Gi-unte množico, naj odločno nastopi proti Jugoslovenom. Ko je šo profesor Randi naznanil, na je bil ravnokar zaboden do smrti neki ifašistc, je množica zbes-pela in udrla po Korzu, čez Borzni trg v ulico Mazzini. Med tem pa so demonstranti smrtno nevarno ranili Se enega Jugo8lovena, ki je govoril hrvatski.
Italijani ndrli v urad jngoslovenske delegacije, ukradli našo zastavo in jo sežgali.   —   Pretepanje Jugoslovenov.
V ulici Mazzini ima ju^oslovenska delegacija svoj urad za vidiranje potnih listov. Na rojstni dan kralja Petra je bila razobešena na balkonu jugoslo-venska državna zrstava, katero pa je morala nnša delegacija na italijansko zahtevo kmalu odstraniti. Ko je prišla divja množica pred hlžo je začela kričati: Dol s Jugoslavijo! Smrt Jugoslovenom! Iz množice je bilo oddanih več strelov skozi okna v prvem nadstropju, kjer se nahaja urad naše delegacije. Nato se je vsulo kamenje proti vratim in oknom. Par demonstrantov je prineslo leetvo. splezalo na balkon in odtam v urad. kjer so našli jusoslovensko zastavo in jo vrgli med množico, ki jo je pozneje sežgala. Ko so demonstranti udrli čez balkon v urad. je prišlo par karsbinjerjev, ki so stražili hišna vrata, dočim po demosntranti lepo mirno razmetavali v uradu dokumente in pohištvo. Kar je bilo karabinjerjev sploh na cesti, so bili vsi pasivni in so mirno gledali, kako pretepa množica Jugoslo-vens. Demonstranti so pretepli vsakega, o katerem so mislili, da je Jugoslovan ter je bilo na ta nsčin ranjenih tu-<ri več Italijanov Na terasi Juroeloven-ske delegacije je zavihrala italijanska tri kolora, zavita v Črn pajčolan, in sicer na drogu z Jugoslovenskimi barvami. Ko je množica tb zapazila, je zahtevala drog in ga zlomila na drobne kosce.
Msoeesn zažgala »Narodni don«, ki se fe spremenil v razvalina. Žalostni In obupni dogodki.
Iz unca Mazzfnl Je drvela podivjana množica Id je vedno bo1 j naraščala, med klici: Pred Balkan! proti »Narodnemu domu«. Na trgu PdlnosrJ le bil zbran skoro vas italtlanak* Trst Ura le bila 19. Narodni dom te Ml popolnoma zapuščen Vsa okna zaprta, kakor rodi kavama in restavracija Na poslopitt so vihrale italijanske zastave. italijansko časopisje trdi. da se le začelo streljati lz Narodne-ra doma, kar ni Izključeno, če se pomisli, da so Italijani temeljito pripravili svoj napad In so v ta namen lahko neovirano prinesli v »Narodni dom«, v  katerem so
Finale.
Spisal Lajol
(Konec)
Zasmejala se je zvonko . . . »O, rekla sem, da si velik idealist! Takih imate Slovenci baje na kup«, — pri nas pa so izmrli. Ti mislil, da pri tem nimamo duševnega razvedrila, — — še preveč . . . Tudi T! bi se spremenil, če bi prišel v našo družbo; seveda se tam niti he filozofira niti ne beli glave s problemi . . . Zato pa se smejem©, zato smo razposajeni, zato slišimo vsak dan nove šale, gledamo najraflnlranejše plese in uživamo najmodernejšo glasbo.« *
»Ali veš, Stana, da si daješ s tem slabo spričevalo?« fi Je odgovoril Mazovec z dokaj ostrim glasom. »Smatral sem Te vedno sa globokočutečo žensko, a sama pripoveduješ, da si postala plitka, da TI je le za prosto uživanje! Fn Ce mi pripoveduješ o duševnem užitku pri plesu in godb! In pri rallniranoartj. Ti povem, da to niso. duševni nfftM, nego le poskusi kako utopiti glad svole duše ... In da te TI, s svojo Inteligenco moreš prilagoditi iju*
, dem, katerih kultura se da meriti na i vatle, na vago aH pa valutarno, tega j si ne bi nikdar mislil ... AH se še i spomniš, kako si sodila na Dunaju o ' materijalistih? Zdaj pa pri njih iščeš duševno hrano? Saj to ni res, to ne more biti, kaj ne, da ne, ljuba Stana?«
S precej trdim glasom, oči sre-po vprte v njega, mu Je odvrnila:
»Taka sem, kot sem In spreobrniti me ne moreš . . . Ooska nisem več fn tudi nočem biti, če si pa kdaj drugače mislil, si se pač moril. Lahko si misliš, da s trn brez čustva; to pa vem, da mi pamet nadvladale vse čustvo In da se od čustvovanja ne dam zapeljati, temveč delam vse kakor je bolje, lepše.«
»Srce In duša to TI otrpla.«
»To Je poetska fraza! Življenje pa Je borba, ne IdilakI roman stare šole!«
»In kadar boi stara?«
»Na to še mislili nočem. Sfcra fadl le dolgo postati nočem. Kadar me ne bo to življenje več veselilo... evo TI« . . . polakata Je Is torbice steklenlčico s morfijem ta ura Jo pomolila.
Mazovec Je sedel bled ta brez
moč1 pred njo In kot mrzlica ga Je spreletavalo.
Ona pa je vrela butiljko, nalila kozarec In dvignila svojo čašo:
»Na Tvoje zdravje, Ivan? Nič si ne stori iz tega! Olej, skoraj bi se bila sprla, a zdaj že satna ne vem, zakaj.«
Mehansko je dvignil čašo ter trčil ob njen kozarec in Izpil vino do dna. Ona pa je nadaljevala:
»Saj me ne smeš imeti za tako slabo. Včasih, kadar sem tarna, me popadejo trenutki, da te ml vse studi; zaprem te v sobo In prepla-kam cele dni . . . In takrat se spomnim na Te ta na nedolžna leta na Dmiajn, na lepe Izprehode In na velikonočno nedeljo na Kahlenhergu. A tako daleč, daleč fe to ta kot lepe tanje.«
Nagloma Je vzela h lorbfce žepni robček ta otrla si solze, U so II privrele.
Sklonil te Je k ril ta raklo Jo fe prijel sa obe roke:
»Saj sem vedel, Stafss, la v Tebi nI le vse zamrlo. TI ubožlca.«
Poljubil JI Je vse mokre prstke ta gledajoč Ji v zameglele oOL Je nadaljeval:
»Ne obsojam Tebe, ljuba Stana, obsojam le današnji svet kaj je zakrivil nad Teboj. Kot bi lepo done-čemu zvonu vzeli Klas, ali najlepši roži njen duh. tako so Tebi ubiH dušo; vzeli so Ti to, kar je v človeku najlepšega In kar ne bi smele doseči nikdar roke, ki se jih držo bacili denarja. Želim Tebi iz srca, da se srečno počutiš, samo daj si večkrat poklicati v spomin svoje mlade dn! In Izjoči se, solze Ti bodo enkrat oprale, s čimer so TI zadu-stll dušo In srce.«
Vlak, ki Je odsopihal v momenta, ko Je stopila Stana v vagon, je še obstal v Zidanem mostu.
Stana si Je obrisala solze in nenadoma, predno se Je mogel Ivan zavesti, mu Je padla okoli vratu:
»Ne pozabi tudi TI name, — jaz bom večkrat mislila nate.«
Poljubila sta se dvakrat trikrat stisnila si roke In si stala nasproti, kot da se ne moreta ločiti.
Sele sprevodnik ju je zdramil:
»Na Dunaj, prestopiti! Vlak od-fiaja v petih minutah.«
Se en pogled, še en poljub, in Stana Je odšla.
Fini parfum, Id Je prihajal od
tudi hotelske sobe, orožje bi ekstsoztvnf materijal, da provocirsjo množica Tudi nt Izključeno, da so porabili bolj še viki, ozi-roma socijalisti ugodno priliko, da se maščujejo na račun Jnzosloveciov nad italijanskimi socijalisti in imperijalisti. Po poročilih italijanskih listov so padale s strehe Narodnega doma tndi bombe is ročne granate,, ki so ranile več demonstrantov. Vojaštvo, ki nI nastopata proti nasilnostim demonstrantov Je začelo streljati na Narodni dom. Naenkrat pa le množica razbila železna vrata in vdrla v poslopje, polila pohištvo s petrolejem In zažgala vse, kar H Je prišlo pod roka V poslopju niso našli nobenega človeka V nar minutah Je bil ves Narodni dom v plamenu. Gost črn dim se Je valil proti nebo. Zidovi so se n:er:. stropi se podirali in liano so pokale. Bil Je strašen pogled na goreče poslopje, ki se ie spreminjalo v razvaline. Med dimom in plameni sta ss pojavili ns srednjem oknu tretjega nadstropji dva postavi, proseči za pomoč. Ca moskl ta ena Ženska. Ženski Je bili zelo mlada, oblečena v višnjev plašč In Je obupno klicala na pomoč. Za slo le stal starejši gospod, miren Jn molčeč. Množica ps Jo dhr«. jala dalje. Ko le nI bilo pomoči, is skočila ženska skozi okno, tako] za njo pa moški. Moški, po Imenu H u gon Robi e k. «f obležal na mestu mrtev, zlomil si Je nV nik. Bil Je to znani lekarnar s Bleda«. Dekle, ld Ji Je trne Ana, Je smrtno nevar* no poškodovano. Ko Je NI Narodni dom že ves v ognju, so prtSM ognJegaacl.katsrfll pa množica ni pustila blfzu in so omejflj svoje delo le na lokalizacijo pofira.
Demollraftfe ha
denarnih  zavodov,   podfstfi ss stanovanj.
Med požarom »Narodnega doasa« so splezali demonstranti po lestvi ▼ slano-vanje odvetnika dr. Krmovea na trga. Oberdink V par trenutkih so aspSJESM demolirali celo stanovanje hi pornotaJi skozi okna knjige, dokumente hi poNsvvo* Tolpa Je nadalje demolirala gostffno Lan-ček na trgu Oberdank. v ulici MachiaveUH pa stanovanje dr. Okreti Ca. Drugi skopi* na podivjanih demonstrantov pa je tem popolnoma uničila slovensko Commercio, o kateri skoro nI več istočasno so vdrli dragi v slovansko brv nllnico v »jlici Torre bfanea, kjer so oni* čili vse, pometali na cesto uradna knjige) in spise ter lih zažgali. Takoj ni to so drr» Jaki s sfto odprli močna vrata Jadi snska banke, vdrli v bančne prestar« v pitUtCKt in v prvem nadstropfa ter demoftraJl vsa) oziroma pometali skoaf okna tal aeScaZ. Ista usoda le doletela Hrvatsko štadsoasco na trgu Borsa
Drhal }s razdejala ledi orrveSaffno pisarno člana aiše mirovne delsgadle da* O t oka rja Rvbafa, odvetniško pisarno dr. Josipa Wllfana In dr. Konrada VodeSkaV kakor tndl skoro vse slovanske (rgovtnćL
nje, je še ostal in Mazovec Je zaprf oči In vdihoval ga vase. Nje pa ni lo več.
Spet so drčaH vagoni v temni; noči proti Ljubljani. Mazovec ie slo^l nel pri mizi in strmel predse ta ni moee! zbrati svojih misfl. Kot v kf-* nematografu so se porajale, zdaj Stana na Dunaju s smeiajočfm dekliškim obrazom, zdaj Stana kot dama, rafinirana, lepa in hladna... In okrog nJega Je še vedno prava! oni nevidni, rajsko prijetni parfum, kot da je še pri nJem ona sama. Nap gnil je glavo nazaj In se vdal fes** tazijsm.
Vlak pa Je drvel, drvel brez pfe* stanka . s .
fn polagoma se fe začef mtemi* njati spet njenih besed, njenih načel in postalo mu Je grenko In mrzla
»Kaj so storili iz nje!c se mu je Irvfnllo iz prs in stud ln jeza sta zja obvladala.
»Kam bo fa verižnišf a kaftura spravila še človeštvo? Vse lezi na trebuhu pred njimi, oni pa za strup-' ljajo vse, kaf Jim pride v bližino. O da bi človek ničesar več ne videl ta ničesar več ne čul, tako /ytKfafr ie to življenleJ* 1 —
2. stran.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 16. julija 192U,
159. štev.
Napad na tiskarno »Edinost« n na iole.
Okoli 20. ure so posamezni divjaki napadli tiskarno »Edinost« v ulici S. Francesoo, kjer so razbili vsa okna m streljali z revolverji v tiskarno. Tu is nrvič nastopil aktivno oddelek karabinjer je v, kj so zabranili aadaljno demoliranje. Barbarska množfca je napadla rudi slovensko trgovino s papirjem v ulici Val-dirivo, v katero pa niso motil vdreti. Zato pa so popolnoma uničili trgovino s čevlji Stanttč na trgu Rosario. Večja tolpa ie vdrla v srbsko šok) v ulici Roeslni, uničila in razdejala vse, pometala knjige is pohištvo na ulico ter vse zažgala. Ka-rabiajerji so prišli povsod Sole tedaj, ko Je bilo že vso uničeno In vpepeljeno.
Barbarski napad na jugosk»ve*skI konzulat. Nase zastava ponovno se zarana.
Kmalu po 22. url se Je podala močna skupina demonstrantov na trg Venezia pred palačo, kjer je sedež jugoslovanskega konzulata. Divjak) so med divjim kričanjem vlomfli bišna vrata, vdrli v uradne prostore nase delegacije, razbili vse In pometali skozi okna: preproge, knjižnico, pisma, dokumente, sploh vse, kar so našli v petih veSkih sobah. Medtem se je zbrala na trgu neštevflna množica, ki je znesla pohištvo in drugo na kup, postavila na vrh Jagoslovensko zastavo in zažgala. Kakor povsod, tako so tudi tu prišli kara-binjerjl In ognjegascl šele potem, ko so barbari Izvršili svoje uničevalno delo. Barbarski kres.
Trst, M. Julija. Malo pred polnočjo le bil Se ves trg EdlnosU poln italijanskih barbarov, ki so gledali z nasfado razvali ne »Narodnega doma«. Poslopje je Se vedno gorelo. Daleč na Krasu, v Istri in drugod po Primorju je bilo razsvetljeno oblačno nebo od plamenov »Narodnega doma« in od požara na trgu Venezia, kjer so demonstranti kurili svoj barbarski kres z Inventarjem jugoslovenskega konzulata. Po polnoči je vojaštvo zasedlo trg Edinost in druge trge ter ulice. Divjajoča množica se le razšla šele pozno v noč. Žrtve 1 milanskega barbarstva.
Trst, 14. julija. Med demonstracila-fnl, požiganjem in ropanjem Je bilo mnogo Žrtev. Med prvimi Je bil Josip UšaJ, H je dobfl dve težki rani, eno v prsa In eno v spodnfi život. Anton Bojkovič je bil nevarno ranjen v trebuh. Natakar Cszar Al-mtsevtć Is Splita Je dobil več ran v Stegna In pleča. Zelo nevarno ranjen v Breva Je Anton Madokavec (?) iz LJubljane. Drugi ranjenci so: Anton Rojkovič, Franc Ganjek, uslužbenec pri čeho - slovaškem konzulatu, Marfj FragoTfć, Mario Šimenc te Gorice, Feflce Colombo te Ka-Isbrije, trgovec Franc MHonlg, Anton rValkovIč. Anton Majcen !n mnogi drugI. Pred »Narodnim domom« so Mi ranjeni: "policijski komisar Emest ValentJno Iz SI-onTJe, dilak Peter Zaletev, dijak SHvIj Fu-^fgnot, Pavel Oianporcaro, slalčlčar Rozman Squaral In AvreHJ Domini. Olgo Zev-jrfk, natakarico v »Barkami«, Je množica rako pretepla, da Je padla v nezavest — Hrtvl so noleg lekarnarja PoMeka Ivan Nini, krmar v jrosrflrr? Bonavia ?n Se en aasaanec. Skupaj Je bilo okoli 90 žrtev. Upor ▼ Jetnrfnlef.
Trst, 14. JulUa. Med divjanjem Ita-trjanske tolpe fn med sploinlm streljanjem ;$b se uprti jetniki v ulici Coroneo, ker so ntisffl!, da je revolucija. Morali so priti Številni karabinjerjl In vojaki, da so s sflo vduSin upor. Karabrnjerji so streljali v JeCe hi  ustrelil! v gtavo    jetnika Josipa
Lfnbllansfef občinski
snet.
LJubljana, 14. julija. Točno ob 5. popoldne otvori Župan gosp. dr. Tavčar sejo, konstatira sklepčnost nato v kratkem nagovora omenja barbarske napade Lahov v Trstu na slovensko imetje In slovenske kulturne In gospodarske institucije ter Izreka našim bratom onkraj demarkacijske Črte globoko sočustvoval Je. Končno pozove občinski svet da pomirljivo vpliva na razburjeno občinstvo, ki se upravičeno zgraža nad ono »dvetisočletno« kulturo, H so Jo Lahi s svojim činom pokazali m da IJubrlansko občinstvo pokaže večje razumevanje kulture, kakor pa oni, ki se vedno in ob vsaki priliki sklicujejo nanjo. Nato predlaga, da se naj seja občinskega sveta odgodi na soboto, ker bi stala danainja seja, v kateri se Imajo obravnavati tako velevaŽne nadeve, kakor Je proračun mestne občine, pod vtisom teh mučalh ln groznih vesti. — Splošno odobravanje. Predlo« Je bil sprejet soglasna
•    w s
trn in frinihe brste.
Tekom včerajšnjega dneva je v Ljabijanl valovno nenavadno življenje. 2e v ranih dopoldanskih urah se Je bliskovito raznesla po mestu, zlasti v primorskih krogih tužna vest o tragičnih dogodkih v Trstu in o grozodejstvih, ki jih Je Izvršim italijanska druhal. Točne In obstal* vesti našega lista so popoldne v vsak slojih vzbudile globoko žalost in sočustvovanje z nesrečnimi našimi brati Vsa volja prebivalstva se Je mahoma osTedoto*fla v eno, edino veliko narodno fefjo, zahtevo po pravičnem maščevanju.
Snnntano. brez vsake kričeče m bnlskaloče reklama brez vsake agitacije so se začele okoli 8. zvečer zbirati Številne mase naroda na velikem prostoru pred »slonom«, kier le 8e nedavno veličastno d^ne1 a Mrmra »Bože pravde«, katero so peli zdrnfettl pevsM zbori no eass) regent o ve«a triumfalneea posets.
V gostih vrstah ss Je flsoJailvl omotica tacala brez hruSCa In tras***, fjs*
vsem mirno in dostojno pomikati presi vladni palači na Bletnreisovi cesti nataao Narodnega doma Pred vladno palačo aa ie povorka ustavila. Govornik Votska je s sobe pravice pred palačo nejasne' v krepkih besedah posten manifestacije In dogodke v Trstu. Med viharnim odobravanjem je potem odSla posebna depstad-js k predsednika deželne vlade dr. Janko Brejcu. Množica Je nestrpno čakam na predsednikovo izjavo. Po daljšam premora je predsednik dr. Brejc s balkona nagovoril množico. V kratkem govoru je je zatrjeval, da sporoči voljo manlfestan-tov naprej centralni vladi, Id razvme položaj našega trolmenega naroda, Id razume voljo narodovo, katerega predstavlja tn da bo vlada storila vse, kar more storiti v takih razmerah. Predsednik prosi manlfestante, da ohranijo red, poodarja-joč, da ss naj manifestacija konča tako dostojno In svečano, kakor se Je slovesno pričela. Končuje: »NaSlm zatiranim bratom poSllfamo nalglobokejSe izraze sočustvovanja! (Viharno odobravanje.)
Izpred vladne palače je odSla mani-festačna povorka pred dravsko divizijsko oblast v Zvezdo. Tu so trije govorniki, zastopniki Istre, v navduSenlh in krepkih govorih dali izraza gnjeva In ogorčenja radi   italijanskega   vandalizma v Trstu
odoecsvanjsm nsaifsstaatov. Po končanih govorih Je povorka krenila na Aleksandrovo cesto pred staaovaajs poveljnika dravska dlvislic, gsaarala Doktes. Oospod genersl Is nagovoril zbrano množico prilično tako - le:
»Dna** bratje! Ai*aam#tiii Vaše globoko roMbmlenje zarmtl dogodkov, U SO se odtgraH v Trstu. Trst« h. da imet« v vlado sestofso zausmnlo. U bo ukrenila vse, da »adosti našim narodnim interesom in Urvedc volio našega naroda. Računajte .aa našo vohkot (Veličastne ovs-cife naši vohki!) Maša vojska, ki fe lansko leto junaško odbilo na Koroškem vas sovražna navale, ta Je dsaas Se močne sla boljše morale hi vsčfsca zanosa za Izvršitev osim nacftoaaJafti We|. Portvlfam Vas, da ste mirni in hladnokrvni. S hlad nokrvnostfo pokažimo, da smo kulturni IJndfe, da ne storimo tega, kar so oni storili v Trstnf*
Tem odločnim besedam Je sledil gromovit In odločen odgovor: »NočemoU
Manifestacija le bila s tem na naj-dostolneJS! In najlepši način zaključena. Manlfestantje so se mimo razftll. Nikjer se nI prloetll absolutno nlkak Incident nikjer nobena provokacija . . • — a-
Kongres ingosloiiensheaa u£i-felistoa v Beogradu.
Slavnostni dnevi za slovensko učiteljstvo so pred leti vselei bili. kadar je nekdanja »Zaveza učiteljskih društev« klicala svoje članstvo na zborovanja, ki so se vršila redno vsako leto na različnih krajih slovenske domovine. Bila so to zborovanja sijajne manifestacije, pri katerih se je napredno slovensko uČfteljstvo ogrevalo za boljšo narodovo In svojo bodočnost. Vojna, ki je prizadlala našemu narodu neizmerno bridkih udarcev, tudi »Zavezi« ni prizanašala. Ustavljeno ie bflo vsako njeno nekdaj tako živahno delovanje In onemogočen vsak razvoj. Naravno, da se Je »Zaveza« morala ukloniti neprijetni usodi ter potrpežljivo čakati, da razžene vihra temne oblake nad slovensko domovino. In izpolnile so se davne nadel Podrli so se črao-žolti mejniki, strle so se spone, v katere je bflo okovano slovensko šolstvo z učlteljstvom vred in zasijala je domovini zlata svoboda?
Slovensko učiteljstvo, včlanjeno v »Zavezi«, se je zavedalo od prvega trenutka, kakšne in kolikšne dolžnosti mu nalaga ta s toliko krvjo pridobljena svoboda. Oklenilo se je Še tesneje svoie organizacije, ki šteje danes 2300 članov, ter šlo z veseljem na novo delo. Tekom kratkih dni bo to delo kronano v Udruženju vsega učlteljstva naše države!
V to svrho odpotuje Jugoslovansko učiteljstvo v Beograd, da prisostvuje prvemu kongresu iugosloven-skega učiteljstva, ki se vrši v glavnem mestu naše države dne 17., 13. in 19. julija. Kot glavna točka je na dnevnem redu udruženje vsega učiteljstva v državi v enotno stanovsko organizacijo.
Za kongres vlada živo zanimanje in po vsej pravici; saj ima podati temelje, na katerih naj bo zgrajeno vse bodoče delovanje naših prvih kulturnih dlavcev. Beograd sam sc pripravlja, da vredno sprejme učitelje in vzgojitelje narodove, kl si bodo segli prvič v roko v središču velike in svobodne Jugoslavije. Pričakuje se do 3000 učiteljstva z vseh strani naše države. Iz Slovenije se je odpeljalo danes zjutraj nad 200 učiteljev oziroma učiteljic proti Beogradu. Kongresa se udeleži tndi pevski zbor ljubljanskega učiteljstva pod vodstvom nadučitelja Ferda Juvan-ca. ki priredi koncert v Beogradu, na povratku pa v Novem Sadu, Zagrebu, Karlovcu, Metliki in Novem me stu. Na vsporedu so skladbe iz najnovejše slovenske glasbene literature, večtnoma pa slovenske narodne pesmi.
Pozdravljeni, piionirji liudske prosvete na zgodovinskih tleh kraljevskega Beograda! Želimo Vašemu delu mnogo uspeha!
Tale! etfiih^ fn brzolaona »oročila.
zgodovinar« ni opazil odnosno nI hotel opaziti
KONFERENCA V SPA. LDU Spa. 13. julija. (DKU) — Wolff) Danes ob enajstih se je sešla mešana komisija, ki jo je včeraj imenovala konferenca, da razpravlja o predlogih nemške vlade glede obnovitve. Nemška delegacija je pojasnila razne točke nemških predlogov. Državni minister dr. Simons je nato navajal vzroke, vsled katerih nemški vladi ni mogoče dati zaradi dobave premoga gotovih zagotovil. Nemška vlada more pač zagotoviti, da bo s 1. oktobrom 1920 zvišala dnevno dobavo premoga za 12 tisoč ton, torej na 56 tisoč in s prvim oktobrom 1921 za nadaljnih 12 tisoč, to je na 68 tisoč ton. Minister je izjavil, da je mogoče nadaljnje precejšnje zvišanje količine premoga, ako se v Gornji šlezlil zagotovi mir. Zato je pa treba kolikor mogoče kmalu določiti gotov rok. Še važnejše bi bilo. da se v sporazumu z zavezniki sklene pogodba glede dobave premoga Poliskl in ostalim deželam, ki so navezane na premog iz Gornje Šlezile. Predsednik Delacroix je izjavil, da morajo zavezniške države obžalovati ta odgovor nemške delegacije, ki ustvarja zelo resen položaj. Zavezniki so upali, da se bo v Spaji dose-
gel resničen mir. Nemški zunanji minister je priznal predpravice zaveznikov do nemškega premoga; zavezniki so svojo pravico uveljavljali zelo zmerno, toda nemška delegacija tega ne upošteva. Vsled tega je govornik Izjavil, da mora zaključiti sejo in si pridržati pravico, da delegatom naznani sklep glede novega roka.
ANGLEŠKO - JAPONSKA ZVEZA.
LDU London, 14. julija. (Brezžično) Angleška in Japonska vlada sta zvezi narodov sporočili, da se med obema državama obstoječa pogodba sedal obnovi in do nadaljnega od leta do leta podaljša, dokler je ne odpove ena ali druga stranka, ki sta sklenili pogodbo.
PROTTBOLJSEV1SKI USPEH. LDU Solita, 13. julija. Ruska agencija poroča, da se potrjule vest o zavzetju mest Herzona m Alek-sandrovska po armadi generala Wrangla. Rdeče čete se v paničnem begu umikajo proti severu, pri čemer morajo iti skozi vasi, kjer se Je prebivalstvo uprlo proti boljševiške-mu režimu. V Herzonu so pustile rdeče čete ves svoj vojni materijal, čete generala Wrangla se utrjujejo v novovzetih pozicijah.
SPLITSKI DOGODKI. LDU Som. 13. julija. Zjutrai ob
devetih je bila v stolni cerkvi svečana služba božja za naseda kralja. Ko Je častna četa korakala po mestu, jI je meščanstvo priredilo burne ovacije. Na povratku v vojašnico so se ponovile manifestacije in nepregledna množica je spremila vojaštvo do vojašnice, vzklikajoč kralju Petru in proti Italiji. Culi so se vzkliki: »Dol z Italijo!« Množica je nato manifestirala po Marmontovi ulici ter došla pred poslopje društva »Sodeta Operaia«, kjer so bile izvešene črne zastave. Množica Je smatrala to za ponovno Izzivanje z ozirom na dogodke prejšnjega dne ter Je vdrla v društvo In odstranila zastave. Nato se je množica razšla. V mestu vlada veliko razburjenje. Napetost ie zelo velika in je vsak čas pričakovati novih incidentov. Oblasti so ukrenile obsežne varnostne odredbe. Ob šestih popoldne moraio biti zaprti že vsi lavni lokali, po desetih zvečer pa ne sme nihče na ulico. Za pogreb padlega besrunca. ki Je včeraj poeta! žrtev italijanskega nasilja, se vrle velike priprave, da se izvrši čim svečaneje In da mu meščanstvo izkaže dolžno čast. Preiskovalna komisija, ki je bila sestavljena po ameriškem admiralu Andrewsu in naših oblasteh. Je na licu mesta, kjer se le vršil spopad, preiskala posamezne dogodke. Položaj se Je v mestu jako poostril ter je vsako uro pričakovati iznenađeni. Italijani so zahtevali od naših oblasti, nai se potrreh padlega oovelinika Izvrši z vsemi vojaškimi častmi. V mestu nai bi se Izobesile črne zastave ter naj bi se tudi dovolilo prisostvovati odposlanstvom Iz Trsta, Zadra ta ostalih okupiranih nokraim. Naša pokrajinska vlada je Iziavila. da na to zahtevo ne more pristati, ker ne more prevzeti odgovornosti. Nato Je amerUVf admiral odločil, nai se padli oovelJnfV prene-IJe v ŠibenfV. obenem na tndi nI dovolil svečanega pogreba begunca Mlša.
LDU SnfH. 1* MHa. Preiskavo vod! ameriški adnvra! Andrews. Preiskava poteka za naj povoljno ter m te taaia am oaa ucbisaHi wm po-
sledic. Dalmatinska pokrajinska vlada je o vseh dogodkih Doročala osrednji vladi v Beograd. PROCES PROTI STJEPANU RA-DICU.
LDU Zasrreb. 14. julija. Na današnji razpravi proti Radiću se ie nadaljevalo zasliševanje prič. Prvi je bil zaslišan okrajni pristav Fancev, ki je izpovedal o shodu v Galtiovu, da je Radić večkrat izjavil, da sodišče ni objektivno ter da ic bil zaradi žaljenja dostojanstva sodišča obsojen na 7 dni trdega ležišča. Obtoženec Radić je zahteval v nadaljnjem poteku razprave, naj se razmotriva o njegovi imuniteti kot poslanec hrvatskega sabora In kot narodni predstavnik. Pravi, da je bil preganjan samo zaradi tega. ker ga ni trpela bivša demokratska vlada. — Branitelj dr. Walter zanika akt in fla-granti in predlaga zaslišanje bivšega hrvatskega bana dr. Tomlienoviča. Sodni dvor bo o tem sklepal jutri.
ZAJET ITALIJANSKI AEROPLAN, Reka, 14. julija. ItalHanski zrakoplov, kl so ga ujeli v Slavoniji, se je dvignil 8. julija z Reke. V zrakoplovu sta bila kapetan Martinutti in poročnik Laghini, ki se nahajata v zagrebških vojaških zaporih.
NEMŠKO - ITALIJANSKI SPOPAD Curfh. 14. julija. Z Dunaja poročajo, da je prišlo v Lincu do hudega spopada med Italijani in Nemci. Ko je vojaški avtomobil, v katerem so bil! Italijanski oficirji, zadel ob voz električne cestne železnice, so ljudje na cesti napadli Italijane in fih pretepli. Italiianl so se rešili le s pomočjo pasjih blčev.
DR. FRIEDJUNG UMRL.
LDU DumL 14. julija. fDKU) Znani avstrijski zgodovinar dr. Henrik Friedjung Je snočl "mrl v 70. letu starosti. V higoslovenski Javnosti ie Frledjung znan no procesu, ki ga ie naperila oroti niemu bivša hrvatsk^-srbska koalicna. kateri ie očital hi dokazoval ve!e!zd*istv> r?a podlagi potov'h dok^rr^r^v. Proces se fe končal z veliko Fri-vibfngovo blamažo, ker se ie tož!tel*em posrečilo dokazati, da so bili nlegovl dnVu-msarJ falsificirani, čeaar pa »alovečl
= Ministrsrki svet Beograd. 14. julija. Včeraj se je vršil ministrski svet, ki je trajal od 10. do 1. popoldne. Razpravljalo se je o zunanjepolitičnem položaju in o splitskem incidentu. V ksbinetn se je pokazala v tem vprašanju popolna enodusnoet. Tndi v vprašanju Izvoza je prišlo do zbližanja tako, da je upati, da pride do popolnega spo razuma v tem vprašanju. Danes se je ministrski svet nadaljeval in se je nadaljevala debata o izvozu, obenem pa tudi raspravljalo o rekonstrukciji pokrajinskih vlad — V splošnem ee opaža, da vlada v kabinetu vspričo težavnega zunanjepolitičnesra položaja pomirljivo razpoloženje in da so tudi doslej najbolj nepomirljivi elementi v kabinetu pričeli zavzemati umerjene smeri. Vspričo tega dejstva je upravičeno upanje, da pride v kar najkrajšem času do popomesra sporazuma v vseh ee spornih vprašanjih.
= Shodi dessokratske stranke. Beo-prra/i, 14. julija. V soboto se je vršil v Gornjem Milaaovcu dobro uspel demokratski shod. katerega so se udeležili poleg ministra Svetosarja P ribiče vi ča tudi gg. poslanci Draiković, Juvano-vie, Angjelinovič in Grieoffono. Demokrati v Gorenjem Milanoveu so priredili gostom svečan sprejem. Na skupščini je nastopil kot prvi govornik minister Svetozar Prfbičevič, živahno aklamiran. Za njim je govoril poslanec Grisogono o jadranskem vprašanju in o Reki, nato poslanec Angjelinović o temeljnih principih demokratske stranke, Jovanović in Novaković o potrebi združenja staro napredne stranke % demokratsko stranko. Končno je govoril še bivši minister DraJkovič o razmerah v lastnem, rudniškein. okrata, nakar je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da se čimprej v rudniškem okraju združijo samostalna, nar-ijonalistična in napredna stranka v edinstveno demokratsko stranko. Na tem shodu je bila zanimiva udeležba seljakov pri debati in v govorih. — V Lazarevcu as jo istotako vršila skupščina demokratske stranke, katere so se udeležili ministri dr. Kukovec, Davidovič in poslanci ! Gjorgjević in Joksimovič. Govorilo se je o svobodnem izvozu, organizaciji in taktiki stranke in drugih aktualnih vprašanjih. — Na tej skupščini se je
tudi izrazila nujna potreba fuzije starš liberalne stranke z demokratsko stranko. — V nedeljo Be je vrMla demokratska konferenca za Vojvodino v Novem Sadu. Ietotako so se vršili shodi po ceM Srbiji. V Novem Sadu sta govorila poslanca Kosta Stojanovič in Zika RafaJ-iovid. — Vsi ti shodi so izborno uspeli.
s= Bianldnijeva interpelacija radi splitskih dogodkov. Beograd, 14. julija. Poslanec Biankini je naslovil na ministrskega predsednika dr. Vesniča in namestnika zunanjega ministra dr. Nlnčića interpelacijo radi dogodkov v Splitu. Interpelacija obsega pet točk In vprašuje vlado, kaj namerava storiti v zaščito našega prebivalstva v zasedo nem ozemlju. Interpelacija je bila v*e-raj izročena.
sa Drinkovieev govor na poštar* skem kongresu. Beograd, 14. julija. V nedeljo je na kongresu poštarjev imel minister Drinkovič govor, ki je na zborovalce napravil zelo slab utis, Istotako je slabo vplivalo stališče Drinko-vieevih pristašev na kongresu, kl so nastopali proti edinstveni organizaciji v celi kraljevini.
x= Zaprisega železničarjev v Vojvodini. Beograd, 14. julija. Te dni se vrši zaprisega železničarjev po celi Vojvodini. Nemci in Madžari niso hoteli položiti prisege v oni obliki, kakor je bila predpisana, zato bodo vel, kl prisege niso položili, odpuščeni in nadomesten! z aspirand. ki bodo te dni iseli iz šol.
mt Interpelacija laškega socijalista radi reškega vprašanja. Beograd, 14. julija. »Pravda« poroča iz Rimae Na včerajšnji seji italijanskega parlamenta je stavil soclj ali stični poslanec Riboli na ministrskega predsednika interpelacijo, izvajajoč, da je poloiaj reškega prebivalstva eilno težak. Naroda na Reki ee nI nikdar vprašalo, kaj }e njegova volja in Consiglio nationals nikakor ni res izraz ljudske volje. D* Anniinzio nadaljuje svoje komedije, med tem ko narod strada in pri njegovem početju ga podpira še sedanja vlada. V vseh obratih, v hiki in v industriji sploh, vlada mrtvilo, ni nobenega prometa, vse stoji. Na Reki M se moral izvršiti plebiscit — Ministrski predsednik Giolitti je med izvajanji odšel iz zbornice.
Iz naie hralievisie.
— Invalidski davek, katerega navaja naš državni proračun za 1920/21, je doslej že obstojal v Srbiji. Po proračunu se proračunava dohodek tega davka iz cele države z zneskom 22 mili-nov dinarjev.   InvaMdski davek bi SS
j nabiral v zvezi z direktnim davkom. Neposredni davek bi mu bil podlaga.
I In sicer bi se pobiralo od 20 dinarjev davka 2 dinarja Invalidskega davka, od 50 *n., 6 din.; od 100 din., 12 din.; od 300 din., 37 din.: od 500 din., 62 din.; od 1000 din., 126 din.: od 1500 din. ne-
; posrednega davka, 189 din.;   od 2000
i din., 250.; od 3000 din.. 420 din.; od 5000 din., 800 din.; od 10.000 din., 1800 din.; od 15 000 din., 2850. Od zneskov direktnega davka, ki presega 20.000 dinarjev, bi se plačalo 20% invalidski davek. Pri nas imamo celo vrsto direktnih davkov tako dohodnino, pladarino, posebno in občno pridobnino, hišni, zemljiški davek. Če bo plačevati invalidski davek od svote vseh dlrelctnih davkov, ki pri nas zadenejo posamnega ob-dačenca, bo davek pri nas občuten in bo vrgel znatno svoto.
— Dom za deco v Beogradu. Ministrstvo za notranje zadeve le v ulici Kraljeviča Marka otvorilo dom za deco. Mer se vžgala !n uči raznih obrti. Dom je urejen po angleškem vzorcu.
neodređena domo-
— »Fstaja« v Boven. Italijanski orožnil-i so bili aretirali delovodjo kleparja A. Durinve. Nekoliko ee je Ml opii Uklenili so ga, potem pa vlekli na
orožniško postajo. Med potjo so ga neusmiljeno pretepli in suvali, potem ao to nečloveško početje nadaljevali v za* porih. Slovenca bi taki podivjane! naf-rajše kar ubili. Aretiranec je vpil in klical na pomoč. Prišel Je njegov gospodar Durjava prosit, nai g* izpusae* češ, da ga drugi dan nujno rabi pri delu; delavcev ima 20 in preddelavca ne more pogrešati. Durjava ne zna ItaJi* jansko, orožniki pa slovensko ne, m tako so ti slednji v svoj4 hudobiji is-mislili listajo, da bo s pomočjo 20 ljndi oni delavec rešen iz zaporov. Nato ep orožniki in vojaki kar prijeM 16 ljudi pred gostilno. — Drugi dan so prijel še Durjavo ter so ga odpeljali vklenjenega v Trst in ž njim Se dva druga, ostale so izpustili. Nimamo zadosti besed, da bi mogli prav ožigosati divjanje Italijanov nad nesrečnimi Slovenci, nad katerimi gospodujejo skrajno barbarsko. Ali res ne bo že skoro konca tezrm trpljenju ?!
— Ogromna delavska množiea aa je zbrala pred par dnevi na telovadnem trgu v Gorici. Prišla je protestirat proti temu, da bi se izročila aproviza-cija nekaterim italijanskim tra^vcem, kakor hoče to mestna uprava. Delavci so čutili, kaj namerava, zato so pa odločno protestirali oroti draginji, s katero W jih hoteli osrečiti gospodje italijanski trtrovci. ki bi lepo špekulirali in verižili. delavpko ljudstvo pa bi gladovalo. Denutarija je -izročila žuna-Itn tozadevno snomenieo. Tako vidimo prav povsod!. Viko italijanski oblastniki delajo nroti ljudstvu. Ako se bo to nadaljevalo, mora priti do velikega odpora.
— Delavee gonijo z Reks Italijani, seveda Jugoslovanske delavce. V Bakru sa pogostoma vidi kakega takega
lf>9. štev.
.SLOVENSKI NAROD*, doc 16. julija 192U.
stran. 3.
reveža, ki so ga Italijani pahnili z Reke, kjer je prebival nu>rda že 20 let. Ker se ni poitalijančil, ga spode Italijani od dela, da mora takoj z družino proč. Niti svojih bornih reči ne more vzeti s seboj. Strašna slika bede, ki jo provzročajo kulturni Italijani nad jugoslovanskim delavcem. V Jugoslaviji pa se dobi Italijane, ki tam prav ko-modno žive.
— Strašno je v Zadru zadnje dni. V prostorih Sokola so bile velike preiskave, tudi po stanovanjih nekaterih Hrvatov, v samostanu in v sodnem poslopju. Izvršili so Italijani seveda tudi nekaj aretacij. Z žilavkami napadajo naše ljudi, tako da Jugoslovan v Zadru ni nikjer več varen svojega življenja. Podleži lažejo in ovajajo, okupacijska oblast pa nima drugega dela, nego
znašati se nad hrvatskim prebivalstvom in ga neusmiljeno trpinčiti. Da bi že skoro napočila ura osvobojenja in maščevanja!
— Dalmatinske kmete strahovito preganjajo Italijani. Kar po noči pridejo vojaki, preiščejo hiše, poberejo, kar se jim zdi pa odpeljejo kmete v zapore, ne da bd imeli kak povod za to. Zapori v Šibeniku so polni; zadnje čase so iz trogirske okolice privlekli tja polno kmetov. Pri preiskavah odnesejo razno orodje, denar, sir, maslo, suho meso itd. Peklensko je to ravnanje z ubogim dalmatinskim seljakom. In za tako ravnanje naj bi Dalmatinec vsklikal >Viva f Italiaic Prokleta bo Italija iz roda v rod in strašno maščevanje jo čaka.
Sneesie uesti.
— Kraljeva zahvala. Predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Brejc je prejel iz dvorne pisarne Nj. Veličanstva kralja Petra 1. nastopno brzojavko iz Beograda z dne 14. t. m.: »Želje, ki mi jih izražate v imenu cele Slovenije, so me zelo prijetno ganile. Iskreno se Vam zahvaljujem in Vam pošiljam svoj pozdrav. — Peter.«
— Proslava kraljevega rojstnega dne v evangeljski cerkvi. Povodom rojstnega dne kralja Petra je bila v tukajšnji evangeljski cerkvi slavnostna služba božja. Po službi božji se je vršila zbirka prostovoljnih prispevkov, ki se v celoti izroči društvu za oslepele vojake. V imenu evangeljske občine sta se zgla-sila pri deželni vladi župnik dr. Schneider in kurator Ubald pl. Trn-koczv in naprosila deželnega predsednika, naj sporoči izraze udano-sti Njegovemu Veličanstvu kralju Petru.
— Protldržavno Drooagando širijo med slovenskim vojaštvom gotovi elementi. Opaža se to zlasti na štajerskem, v Mariboru in Celju, tudi v Ljubljani. So to plačani elementi, ki širijo mržnjo predvsem proti Srbom in proti naši državi kot taki. Zdi se. da imajo zveze z inozemstvom in da vodijo niti te propagande v Švico. Opozarjamo vojaško oblast na to propagando in se nadejamo, da bo ukrenila z vso energijo, da se napravi tej propagandi za vselej konec. Vsaka r>opustljfvost v tem ozlru bi bil zločin na državi!
— Komisar?! za oravnozgodo-vinski Izpit Pri izpraševalni komisiji za pravnozgodovinski državni izpit so imenovani za komisarje: za rimsko pravo: dvomi svetnik Fran Regallv, sodni svetnik Rudolf Ster-le, dr. Stanko Lapajne, odvetnik v Krškem, dr. Josip ffacin in dr. Danilo Majaron, odvetnika v Ljubljani; za cerkveno pravo honorarni profesor dr. Gregor Rozman, redni profesor dr. Tvan Zorč in dvomi svetnik Fran Regallv, vsi v Ljubljani; za zgodovinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava in za pravno zgodovino Jugoslovenov honorarni profesor dr. Janko Polec, izredni profesor dr. Ljudmil Haupt-man, izredni profesor dr. Metod Dolenc, honorarni profesor dr. Milan Škerlj in oddelni načelnik pri poverieništvu za socijalno skrbstvo dr. Fran Ooršič.
— Onim, ki oorufeio v Primor-fe. Voditelj tukaišnje italijanske delegacije gospod H. de Comelli nas prosi, da objavimo v interesu prebivalstva nastopno: Vsi oni. ki želifo potovati v ozemlje, zasedeno od kraljeve italijanske votske morajo vložiti pri kraljevi italijanski delegaciji v Ljubljani pismeno vlogo in navesti ime, priimek, ime očeta — matere, kraj, dan in leto roistva in kraj pristojnosti, ulico in hišno številko, kjer prebivajo in kamor želijo potovati ter razloge potovanja. Vlogo ni treba opremiti s kolkom, prosilci pa so naprošeni, da priložijo potrebne poštne znamke za eventuelni pisemski odgovor. Nadalje se sporoča, da so uradne ure italijanske delegacije od 9. do 13.
— Ljubljančanka, ki je bila v kritičnem času v »Balkana«. Odč. M. K., ki je bila v »Narodnem domu«, ko so Italijani udrli v poslopje in ga zažgali, pripoveduje o dogodkih tr>le: Bila sem v sobi, ko se je začelo strašno streljanje in vpitje na trgu pred »Narodnim domom. Streljanje je postajalo vedno hujše. Zbežala sem na hodnik, kjer so bili že drugi, ki so iskali kakega izhoda na varno. Iz pritličja se je valil v gornja nadstropja čm dim, vse Je smrdelo po petroleju. Letali smo sem in tja, šli na streho, koder so nas obmetavali s kamenjem iz sosednih h'š. Nevarnost je bila vedno večja, čeprav so nekateri zatrjevali, da se ne more zgoditi kaj hudega, ker so podobni dogodki v Trstu na dnevnem redu. Bežali smo po stopnicah   doli,   skočili na postransko
V* Ljubljani. 15. julija 192f>.
prvo nadstropje, odkoder smo se z velikimi težavami rešili v zasebno stanovanje in od tam smo bežali dalje po cesti. Medtem je ogenj prišel že do strehe »Narodnega doma«. Kaj se je dalje godilo, ne vem, ker sem vsled strahu in naporov padla v nezavest.
— Vsi častniki in asoirantie iu-validi, ki so svojčas vložili prošnje za sprejem v jugoslovansko armado, pa še niso bili do sedaj sprejeti, se poživljajo, da v najkrajšem času pošljejo svoje natančne naslove s potrebnimi vojaškimi podatki (rojstno leto, čin, polk, četa. kraj ranjenja, način ranjenja. čas, kdaj se kdo prošnjo vložil in kje). Splošna organizacija vojnih invalidov, centrala v Ljubljani, Gosposka ulica št. 3. Ker je zadeva nujna zaradi tozadevne intervencije pri ministrstvu za vojno in mornarico v Beogradu, je v interesu vsakega posameznika, da se čimprej odzove. Oni častniki oziroma aspirantje invalidi, ki se še niso priglasili organizaciji, naj to takoj store, ker se na neorganizirane člane ni mogoče ozirati.
— Pro&iava kraljevo« Imendana na Bledu negda  i ove godine. Za vrieme blagopokojne Austrije natjecali su se Bledjani, da čim dostojnije proslave imendan odnosno rodjendan svoga vladara tudje krvi. koji je za Slovence mario kao za lanjski sneg. Kako i ne bi, otok bleški je kinč nebeski, pak prama tome trebala   je i proslava da bude čim veličastveniia. Upriličavala se je prava venecijanska noč, ladje sve iskićene,   ne zna se. koja od koje ljepša, kuće zastavama i sagovima okićene, a jezero u plamenu raznobojnog  svietla. sve to davalo je veličanstven izgled dostojan proslave imendana kraljevog. A što vidiino ove godine na Bledu, tek u drugoj godini naieg oslobodjenja, kad slavimo rodjendan kralja mučenika, osloboditelja našeg, koji premda bolestan i star povlači se sa svojom hrabrom vojskom kroz neprohodne   gudure   albanske,  da nam kašnje nakon sjajne pobjede donese željenu slobodu i ujedinjenje svih Ju-goslovena i rieši nas jarma austro-madjarskog? Kako slabo izkazale se Bledjani u oči imendana tog velikog svog osloboditelja! Premda je nedelja bila. gdje se je praznovalo, to kuće osvietliše tek tu i tamo. čunj nijedan neiskićen, a kuće zastavama tek svaka druga okićene. Lane bijaše proslava kud i kamo liepša. al ove godine baš nikakova.   Ne znam, na kome je krivnja, možda prometno društvo ili zdravniška komisija. Čili funkcijonari ne imadoše   volje niti smisla, možda ne imadoše narodnog poleta, možda joS ne mogoše, da zaborave majčicu Austriju, tek ne po-duzeše shodna,   da se predvečerie tog velikog dana dostojno proslavi. U buduće trebalo bi od gradjanstva. da se sastavi narodni   posebni odbor, koji bi imao volje i koji bi sa veseljem upriličio dostojnu proslavu našeca kralja   velikana. Prigodom posjeta Njegovog Visočanstva kra-b'evića Aleksandra narod je pokazao, koliko ljubi i cieni naš mili vladarski dom, pak u buduće neka sam narod i upriliči dostojno slavje dičnom našem kralju Petru.  Neka Bog poživi vzvišenog kralja Petra I. i njegovog milog i dragog nam prestolonasljednika  kraljevića   Aleksandra! Živili! —  Na Bledu na Petrov dan 12. julija leta 1920.
— Odlikovanje. Regent Aleksander je generalštabnega podpolkovnika Slavka Kvaternika odlikoval z redom Belega Orla.
— Poročil se je danes na Brezjah g. Josip Urbanič, trgovec s semeni z gdč. Pepco Miklavčičevo. Obilo sreče! k
— RazpuSčeno nemško društvo. Vlada je razpustila društvo L oster-relchlscher Staatsdienerver., Orts-gruppe Marburg.
— Švicarsko zastopstvo v naši drthvl po mnenju švicarskih kuočli-skih krogov ne zadošča. Jugoslovanski teritorij ie za Švico prevelikega gospodarskega pomena in prepro-stran, da bi se smela eksportna dr-
danjim zastopstvom. Švicarji polagajo posebno važnost na to, da dobivajo po svojih zastopnikih točne in dobre informacije. V naši državi ima doslej Švica le generalni konzulat v 'Beogradu. Interesentje se oglašajo z zahtevo, da se ustanovi v Beogradu brez odlaganja švicarsko poslaništvo. Razen tega na še na vseh važnejših trgovskih središčih konzularna zastopstva. Naša država ima v Švici poslaništvo, v Ženevi pa konzulat.
— Čekovni urad v LiuMiaui. Ministrstvo za pošto in brzojav ie odločilo, da uživa poštni čekovni urad v Ljubljani prostost poštnine in vseh vsporednih poštnih pristojbin (priporočil) pri uradnem dopisovanju s strankami in obratno stranke s poštnim čekovnim uradom v Ljubljani. Ta prostost ie razširjena na vse Vraliestvn.
— V Kresnicah so potegnili iz Save truplo nadporočnika M. Balona, ki so ga pogrešali že od preteklega petka. Truplo je bilo popolnoma golo in na crlavi je opažati močno poškodbo. Posedaj še ni dognano, da-li se je dogodil zločin ali nesreča. Pokojnik je bil v vseh krogih, ki so ga poznali, zlasti pa med svojim' stanovskimi tovariši izredno priljubljen. Pokoj njegovi duši!
— Nesreča z ročno granato. Bločni sluga južne železnice Fran ValenčiČ in njegova žena Ivana sta včeraj dopoldne skušala na svojem stanovanju na Dovozni cesti št. 1 razbiti ročno granato, katero ie bila žena Ivana našla na bližnji njivi. Oranata je eksplodirala. Drobci granate so ženi Ivani odtrgali palec leve roke, osmoiena na ie tudi po obrazu. Mož ValenčiČ je srečno bil samo osmojen. Kako je prišla granata na njivo, ni znano. Gotovo še izza poloma.
— Gasilna društva no dfcžeH se obveščala da do danes še nismo prejeli nikakega odloka glede znižane žel. vožnje, upamo pa, da ta odlok dobimo pravočasno in ga bomo takoj objavili!
— Gasilska slavnost v Ljubljani.
ŽelezniSko ministrstvo je dovolilo gasilcem, ki so elani v JGZ. združenih gasilnih društev, in ki se pripeljejo dno 17. ali 18. julija v Ljubljano, polovično vožnjo na državnih železnicah v Sloveniji. Vsak gasilec mora imeti legitimacijo od svojega društva in biti v arasil-skem kroju. Legitimacije bo vidirala JCrTt. v Ljubljani.
— Za Koros&o v prid cvetličnega dne je daroval g. Marko Deiainger is Trsta 1000 K. Za njegov velikodušni dar se najtopleie zahvaljujemo. Posne-malte ga vsi! Uspeh cvetličnega dne objavimo takoj ob sklepu računov.
— Kdo kaj ve"? Pri aprilskih izgredih pri Leonifcou je bil dne 24. aprila t. L ustreljen 181ernl Josin G-odeša. Poizvedbe po pristojnosti, domovplišru in sorodnikih so ostale bresuspesne. Kdor kaj pozitivnega ve\ javi naj to zapuščinski oblasti okrajnega sodišča v Linbrjani.
— Prva jajroclovenske tovarna »a nsnje infcevlje na Breg* Pri Ptuj« je zopet ori&ela obratovati. Glej današnji in-serat!
— Tvrdfta Ivo Premer! naznanja, da ji ni mocročV odgovarjati na brezštevilna vprašanja erlode prihoda sve-takozvanih angleških lakov tovar- i ne Navlor Brathers v Londonu, katere glavna zaloga za celo Jugoslavijo bodo imela omenjena tvrdka. — Tem potom obveščam cenjene odjemalce, da se omenjeni laki ie nahajajo na poti in da doapejo v kratkem v Ljubljano, kar bode svojeeaeno po dnevnikih razglasil. (5214)
ni predlogi. Prosimo polnoštevilne udeležbe. Odbor.
— Prvi jugoslov. citrarski klub »Favorit« priredi dne 17. t. m. v zdravilišču v Rogaški Slatini koncert. K ci tračem vabi na izlet v zdravilne loge >Favorit<. Predprodaja vstopnic pri ravnateljstvu državnega zdravilišča, k
— Prometni poduradniki državne in južne železnice. V nedeljo dne 18. julija ob 13.. 80 vrši sestanek v Ljubljani v gostilni pri Novem svetu. Važno stanovske zadeve. Vabijo se tudi pomožni postajni odpravniki. V službi zadržani naj oddajo pooblastila. — Sklicatelji. k
;a« piše:
iejo sma-dejanje.
~az sploŠ-dan težji, i pišejo est o iz-• uradne-vidržuje. i vlada v ?, bivajoči vojaški
v domovi-pri pravi ja
— France AnatolerKuhinjapri
Kraljici gosji nožici. "Roman. Poslovenil Oton Zupančič. V Ljubljani 1920. Narodna knjiinica, snopič t $—23. Natisnila in zakrila Zvezna tiskarna. Strani 297.
— Levstik Vladimir: Višnjeva r e p al i c a. Satiričen roman. Knjižnica >Jugoslavije< II. in III. zvezek. V Ljubljani. 1920. Tiikala in zalosila Zvezna tiskarna. Strani 506.
dvorišče, od tam zopet splezali * i žava, kakor Je Švica, zadovoljiti a so-
Tnrfsffha In sport.
— Češka koca pod Grintovcem se otvori v soboto dne 17. julija t. 1. Med vojsko je bila močno poškodovana in izropana — sedaj bo zopet popravljena in v redu oskrbovana. Oskrbo Js prevzel stari priljubljeni oskrbnik g. K rž.__
Draltoene veitl In prireditve.
— Primorke, članico kluba, vabijo se nocoj ob 8. na važen sestanek v običajnem prostoru. — Naes Istro.
— Abst krotek IjabUsjMkftgSV-teljifte*. Vse člane in članice krotka, če tudi se ne udeleše izleta v Prekmurje? prosim, da se zanesljivo udeleše sestanka v soboto dne 17. t m. ob IS. v glasbeni dvorani. K sestanku prinesite tudi načrt prekmurskega izleta in note za orkester. — Podpredsednik.
— Vabilo na izredni občni zbor >Društva državnih uslužbencev sa Slovenijo v Ljubljanic, ki bo v soboto, dne 17. julija 1920 ob 8. ari zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata
V VOJNEM STANJU Z ITALIJO. LDU. Beograd. 14. julija. »Balkan« piše o dogodkih v Splitu: Italijani nas odkrito izzivajo, oni hočejo, da se z nami vojskujejo. Ker pa hočejo, ,rejmemo vrženo nam rokavico, ud Zagrebgm je že plul italijanski aeroplan. To je izzivanje vojne. Italiianski mornarji v Splitu so streljali na našo množico. To ie /e vojna brez napovedi. Pa naj se mi mogoče omejimo na brezplodne proteste, skupščine in govore? Zakai naša vlada ne iziavi. da se po dogodkih v Splitu nahala z ItaiHo v vot-nom stanju? Drugeza Izhoda ni več. kakor da se da naši vojski povelje, da »iunake iz Kobarida in Valor.c« vrže v Jpdransko morle.
KAJ PIŠEJO ITALIJANSKI LISTI.
Rim, 14. julija. Splitski dogodki se trati za kako posaiv Dogodki v Splitu so nega položaja, ki je Vsi jugoslovenski proti Italiji. Neresrr praznitvi Valone se mu dementiju še * List poroča nadalje, Beogradu pozvala vso če v Rimu, ki so pod dolžnosti, naj se vrne; no in sklepa iz tega, da Jugoslavijo vojno proti I tal'* ji. Da se sovražnosti še niso pričele, je iskati vzrok v bližnji ministrski krizi.
BOJE SE. DA BI SE NE IZVEDELO!
Logatec, 15. julija. Italijanske obmejne oblasti včeraj in danes z največjo strogostjo preiskujejo vse iz Trsta prihajajoče potnike ter stikajo po Časopisih. Kdor ima časopis, mu ga odvzamejo. Radi bi preprečili, da bi se v Jugoslaviji ne izvedele podrobnosti divjastev. ki so jih izvršili italijanski »junaki« v Trstu.
ITALIJANSKE PRIPRAVE NA
PREMIRNI ČRTI. VrhnHca. 14. julija. Italijani pošiljajo na demarkacijsko črto velike množice vojaštva, predvsem artiljerije .Pri Rakeku so namestili 12 topov. Na Unec je došel nov polk in-saterije.
KAKO POROČAJO IZ RIMA O TR2. DOGODKIH? LDU. Dunaj. 14. julija. (DKU). »Neue Freie Presse« javlja iz Rima: Posledice spopada v Splitu so se pojavile tudi v Trstu. Po manifestaciji Italijanov je prišlo včeraj do krvavega   spopada   s skupino Hrvatov, pri čemer sta bili dve osebi ubiti, trideset pa ranjenih. Italiianski demon-1 stranti so razdejali hrvatsko hranilnico in dve hrvatski tiskarni. ALBANSKI VPAD. LDU. Beograd. 14. julija. Po poročilih iz južne Srbije je Četa Albancev, oborožena z italijanskim orožjem,   prestopila   na jugoslovensko ozemlje. Naše straže so jih zavrnile z velikimi izgubami za Albance. Iz Prizrena poročajo,   da se tudi tam opaža neko gibanje.
LETOŠNJA ŽETEV.
LDU. Beograd. 14. julija. Minister za trgovino in industrijo je dobil od okrožnih uprav iz Srbije. Ma-cedonije. Bačke in Banata podatke o žetvi, ki je zelo povoljna. V številkah kaže nastopen začasni rezultat:
V Srbiji in Macedoniji ostane okoli 20.000 vagonov pšenice in koruze za izvoz. Bačka in Banat izkazuje 22 tisoč vagonov pšenice in 44.000 vagonov koruze. Od tega je potrebno 21.000 vagonov za pasivne kraje. Iz Hrvatske in Slavonije še ni podatkov, Slovenija, Dalmacija, Bosna. Hercegovina in Črna Gora so pasivni kraji.
AMERIŠKA KOMISIJA. LDU. Beograd. 14. julija. Danes dospe iz Budimpešte v Beograd s posebnim parnikom ameriška komisija, ki prinese poročilo o razdelitvi rečnega brodovja na Savi in Donavi. Predsednik te komisije je polkovnik Siemae. Komisija je bila že na Dunaju, v Bratislavi in Budimpešti .Iz Beograda odide v Tum Scverin. V ministrstvu za zunanje posle se bodo vršile skupne konference komisije z našimi delegati dr. Ninčičem, dr. Korošcem in admiralom Pričo.
NA TEŠINSKEM NE BO PLEBISCITA.
LDU Teilnl, 14. Julija. (ČTU.) Mednarodna plebiscitna komisija za tešinsko ozemlje je sporočila oficielno: V vrhovnem svetu zbrani
nili v Spaji, da se v Tešinu, Spižu in Oravi ne izvede ljudsko glasovanje. Omenjene vlasti si pridržujejo pravico, da določijo meje med Polj-; sko in ČehoslovaŠko v navedenih ozemljih same. Delegati poljske in čehoslovaške vlade so sprejeli to rešitev ter se obvezali za lojalno izvedbo sklenjene odločitve.
LDU Praga, 14. julija. (ČTU.) Ministrski predsednik Tusar bo odpotoval na oddih v Porto Rose.
S POLJSKO - BOLJŠEVIŠKEGA BOJIŠČA.
LDU Varšava, 14. julija. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) Vojno poročilo od 13. t. m.: Severno-vzhodno od Vilne se naše čete umikajo proti jugu. Precej številni sovražni oddelki so zasedli Molodečno odtod napredujejo ob železniški progi Mo-lodečno-Vilna ter v smeri Molodeč-* no-Lida in so dosegli v prvem pravcu Smorgon, v drugem pa Losk. Vzhodno od črte Kaldanov-Sluzk se naše čete po načrtu umikajo. Dne 12. julija je sovražnik zavzel Dnbno. Sovražne patrole prodirajo proti zapadu. Izredno srdite boljševiške napade na Kremenec smo odbili. Vzhodno od PodvoločiŠke in sever-« no od Satanova smo zavrnili sovražnikove napade. Boljševiške oddelke, ki so prodirali proti Kamencu Podolskem fe odbila ukrajinska vojska.
Gospodarske nesli.
— ng Za železo, jeklo in jsliinino je
tloslej obstojala na Cc^kem eksportna* prepoved. Sedaj je vlada dvignila prepoved in sicer počenši s 16. julijem t. L" Zabrana eksporta je odpravljena na sa-htevo podjetnikov, ki so se bali sa svojo staro kupčijske sveze.
— g Nakup pšenice. Tehnična direkcija centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu kupi 1000 vagonov pšenice samo v partijah po 30— 40 vagonov. Ponudbe se sprejemajo od 15. do 20. julija t. 1. do 12. ure. Razpis, ki vsobnje natančnejSe pogoje, jo interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
— g Trgovska pogajanja s Avstrijo se nadaljujejo. Naša država je prodala Avstrijcem 4000 vagonov koruze po ceni 2C5 dinarjev za 100 kg ter 1500 vagonov pšenice po ceni 312.50 dinarjev za 100 kg. To blago je kupila država po poročilih srbijanskih listov od trgovcev in nroducentov koruzo po osni 115 dinarjev in pšemoo po 180 dinarjev za 100 kg. Srbijanski listi so mnenja, da ni pravilno, če ima država tako velike dobičke, pri tem pa producent je dobe razmeroma premajhne cene.
Dogovarja se sedaj trgovska pogodba, katera naj bi trajala eno leto. Oba po-' godnika naj bd si zagotovila za kupčij-' ski promet položaj najbolj ugodovane države. Vse tiste ugodnosti, katere bi mi ali Avstrijanci priznali kterikoli drugi državi, bi veljale tudi za Avstrijo in za nas. Avstrijanci so se trudili izposlovati pogodbo, po kateri bi bilo obojnim državljanom omogočeno obrto-vanje in trgovanje v drugi državi kakor lastnim državljanom. Tak dogovor bi pred vsem ustregel Avstrijcem, ki komaj čakajo, da pridejo kot trgovci in obrtniki k nam. No, mi jih imamo ravno dovolj. Iz te moke za enkrat ne bo kruha.
— g Čebelarski tečaj. Dne 25. in 96. t. m. priredi >Čebelarsko društvo aa Slovenijo« dvodnevni čebelarski tečaj v Marijanišču v Ljubljani Tečaj je namenjen za napredne čebelarje, ki Šele izpopolniti svoje čebelarsko znanje iu se izvežbati v najvažnejših čebelarskih opravilih. Ker £e more tečaja z uspe-. Kom udeležiti samo omejeno število udeležencev, prosimo vse tiste čebelarje, ki se bodo odločili za ta tečaj, da se do 20. t. m. po dopisnici prijavijo na naslov: >Čebelarsko društvo za iSlove-nijo« v Ljubljani, Gosposvetska cesta 10. Kdor želi, da se mu preskrbi prenočišče, mora to na dopisnici posebej omeniti. Sprejemali se bodo samo tisti priglasenci, ki nameravajo ostati na tečaju oba dneva. Začetek 25. t m. ob 9. uri, konec 2€. t m. ob 17. Spored bo objavljen v prihodnji številki >SIo-
i venskega Čebelarjac
— g Proizvajanje Špirita. Z novo uredbo je ukinjen monopol za proizvajanje alkohola ter se bo vsled tega v državi Špirit proizvajal svobodno.
v
Ljubljani. Dnevni red: 1. Sklepanje o
povlaka mesečnik prispevkov* t, 4pW- • sastopoUd ententnih vlasti so skle*
Pofizoedbe*
— Denarnica, črna in izrabljena, s
manjšo vsoto denarja in s legitimacijo *e je naftla. Dobi se pri g. J. HercogU. Gosposvetska cesta 16, 1. nadstropje.
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšelč. Odgovorni urednik:
Božidar yQ<U*v
4. stran.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 16. Julija 1920.
fMpj aaaba zarezno (titorno) in nava-MH tvCIO dno strešno opeko dobavlja
»AVA« Lubečno. 5145
a MM le rabljen se proda.
Enajsta cesta it
25.
5219
■ ■ ■ ■ prvovrstno, 3 vagone, ima od-1T MM dati M. Uvrenčič, Frančiškan-•Ju ulica 10.
išče član orkestra opernega gledališča. Ponudbe J. K. 4S72 na upr. Slov. Naroda.
)Wa K lOtOfDO kOlO dobrem'nT Oju. — Vrhnika mehanična delavnica.
Mm eno žensko In dve moSki Vb kolesi in Singerjeva cilin-dtfca. — Ogleda se: Kleče štev. 2., p.
5215
št. 3+5 se ceno
[nrodafo Jofei Kiš Maribor. Kar če v ina 150.
5221
JIM
■Sili
mnittn za popravo vodne UlUjIlId   žage v Bosni se e. Ponudbe z zahtevo plače na Pero et, Sirajevo, Orlica nlica 3. 5188
priden in pošten, ki bi tudi pomagal v kleti, se takoj sprejme, pod:  »Sodar 5195* na uprav-vo Slov. Naroda. 5195
Bkompletno, umetniško spalnico y dorskem slogu. Omare razprodam še drugo kompletno leb iz trdega lesa.   Naslov pove ;v. Slov. Naroda. 5220
Irarska učenka
žel! vstopiti v nadaljnjo učenje )dft v mestu, učila se je dve leti pri ^ocetu. Naslov pove upravniStvo Slovenskega Naroda._5228
{■sva
Kdva resna, poštena, kolikor toliko v gozdarski stroki iz-[Urjena ne premlada lovska in gozdna OttrVaja. — Pismene ponudbe je naslo-Bl na oskrbništvo graščine v Orteneku.
; 1100 Kftififfl steklenUic
fc. Bjeri od 10 gm do 350 gm se ceno vroda. Ponudbe pod .Medicina 5217" na fiijtavo Slov. Naroda. 5218
dobi kateri odda so-
m R naarade lidnemu gospodu eno
liko ali dve mali nemeblovani sobi, . tudi obrneni na dvorišče, takoj ali )zneje. Ponudbe pod .Separaten vhod JI**    na    upravništvo Slovenskega Naroda. 5216
Hi za i\\w lzdelu]e in prodala
na debelo in drobno m2 po K 4-80 pri yedih naročilih znaten popust Stelner Asttoe, LJnblfana, Jeracova ulica iS, Trnovo. _4256
m ttoTpko tJzvz.
Ume ponuja Ljubljanska kornere. Irvftba v Ljubljani, Bleivveisova c. 18.
3105
zmožno slovenskega, deloma hrvatskega in nemške-jezika Inteligentnejše   dekle k Vi let staremu otroku, obe vsestran-zanesljivi išče proti  dobrem pla-Ju in pogojem Pensija „Lavica" Sa-raobor pri Zagrebu. 5189
jntoa jedilna soba, "0^;
elena i. s. velika miza, 6 stolov z \}tm, velik divan, servima mizica, „zdenca in mala kredenca na prodai fcena 34.000 K.   —   Kje, pove upravn ^Slov. Naroda". i
Blagasnica b7«
se proda. Ogleda se lahko od 12.—1. in od i;s7 ure. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 5155
M Knllqa ruskega iezika
25 K. — N. Cizerlj, S?. Barbara pri Ptuju
5211
Klini CD tnni vi3°k. ne star, pameten HUP! K KlUj, dober za vožnjo in tek in 30—40 m2 samotnega Uaka (fcara-mlt). Naslov pove upravništvo Sloven
skega Naroda. 5208
Jednog vještog nam
za Babcock-Wilcox-kotao traii se za nastup za odmah uz povoljne uvjete Pismene ponude uz prilog svjedožba slati na: Tvornica tanina d   d   u Siskn.
Motorno kolo
s priklopnim sedežem, prvovrstna znam" ka, dobro ohranjeno se proda. Ponudbc na Zastopstvo jogoslov.   novln Maribor*
Lesna  trgovska  in Industrijska
drniba ,.Savinja" razpisuje mesto
podravnatelja.
Strokovno znanje potrebno; jezikovno zmožni imajo prednost. Ponudbe s spričevali do 20 julija 1920 na zastopnika dr Antona Božiča, odvetnika v Celjn.
Smrekov les
posekan in v kupe spravljen loco gozd, razpisuje oskrbništvo grofa Thurna v Radovljici i. s. v PeraČici ca. 140 plm, na grofovi planini ca 100 plm In na Lemovci ca i 00 plm. Tozadevne ponudbe je vlagati za vsak gozd posebej do 26. julija opoldan pri oskrbništvu ozir. nadzorniku. Oskrbništvo ni vezano v slučaju prenizkih ponudb, oddati les kateremu izmed ponudnikov. Stroške sekanja v znesku 50 K za plm ima kupec povrniti oskrbništvu. 5229
PrvsffTifBa »ica
po 50 vin. nadi
Telefon št. 1
pp K 1 40, (Sc!
hwtm mer) Sbmic ? P
/ Rogatcu
latraia a iftam
skoro nova, demontirana, in sicer * PARNI KOTEL, nizki prttafc s o-fre v a!nikom vode, vodnim stanjem In manometrom z zraven s»s4aJo<rrni cevovodi; — ČRPALO, z rkansahiku črpslnico z zobno prestavo, s ssstssim vodom ter vodom na pritisk, za IS m vodnjakove globottne s reicrvsijsm za mrzlo vodo, 1 m8 vsebine s csvovodi m ventilom; - IZDELOVALNI*: PRESNEGA MASLA (Ahlhorn) z flMftttcem, za 500 / itd; — OGREVALMK SMETANE in APARAT ZA KISA NJI, <Wo-stenski, bakren, z vodom za mrsio in toplo vodo s stopnicami in vsnfflator jem Cena nemiko-avstr. K 9*000—. DO 5000 VEDRIC (ksnflsl)) ZA TRANSPORT MLEKA, močno pocftMcsns*. novih, vsebine 30 A */a kg teJkfh, s patentnim zaklepom hi veritico, modernih, izredno solidnih. Komad 888 K. - Več : We!ssHissH a Co., OrtL
»nsjJitasMB aa. 52j7
tajen, eparatlvao,
aa išče. 1*w
Ponndbe na opravo -Slov. Naroda" pod
/UM '
Vabilo
na
OBČNI ZBOR
Prve dolstjske
r. 1. z a. z. Id se Vfii
28. bmji lSSOokS. mi in,
v tmt utrni plural t MHMri M. A.
Dnevni redi
1. Poročilo nseelstva in m
2. Odobritev letnega računa zs L 1919.
3. Razdelitev čistega dobička in določitev nagrad.
Volitev načehtvm in nadzomtvs.
Slu ta j nos ti. V METLIKI, 13. juHJa 1420.
Nafteletvo.
w
Zahvala.
Ob smrti najinega nad vse ljubljenega edinca
Srečka PuSarja
abiturljMta,
izrekava naltoplejšo zahvalo vsem, ki so nama lajšali neizrečeno bol in tugo, njegovim ljubljenim prijateljem, zlasti g. Niko Malgaju, g. Vilko Menartu, g. Pavlu Herbstu za vso njihovo veliko požrtvovalnost, preČ. gg. duhovnikom za njih trud, vsem darovalcem krasnega cvetja, Čitalnici, nje pevovodju g. Lavrencicii in vsem gg. pevcem za krasne žalostinke, bratom Sokolom za častno spremstvo, g. Pavla Herbstu za poslovilne, v srce segajoče besede ob odprtem groba nepozabnega. Srčna hvala vs^m onim, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti v Št. Vid!
SPODNJA ŠIŠKA, 14. julija 1920.
Ivan in Marija Pušar.
Via Ssn Paolo   .0 1
Nlt-MBSAuJt Union Corrptoir . VmmmfU - de Commerce -vrU eksport tt k stilne i nirbeake robe so povoljnim uslovtma za sopstveni rstun i ss račun največlh talijan kili kuća u pojedinim artiklima. 5041
: ČUO:
Mio (tena) za tkanine
Glavno zaatupatvo za Jugoslavijo
11 ta.
Zagreb, VMka »lic* 59
KOUMUAUfO, SPECE EimO !■ FMEOMOB-
KO BLAM MA TOLIKO
pri vtktrvoviai
..FRUCTUS"
14. m
Brez posebnega naznanila.
Nenadoma je preminul v cvetoči dobi 23 let nas iskreno ljubljeni sin, oziroma brat in svak, gospod
MIHA
poručnik kr. 40. p. p. »Triglavske«*".
Pogreb se vrši v petek, dne 16. t. m. ob 4. uri popoldne iz stalne vojne bolnice (garnizijska bolnica) na pokopališče k Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Trnovem.
V LJUBLJANI,-dne 15. julija 1920.
Amalija Baloh, mati. Franc Ba8oh9 ravnatelj Rudarske združbe Trajana, brat. Zana Linsbauer, Klara, Malti, OI ta Baloh, sestre.
bauer, inženir, svak.
KEMIKALIJE.
Alaun.
Boraks kiisi.
Karbonu kisllaa 100 %.
KaHfsv oksamt MCIe««iz).
Mramorni pkrvec mlmjcnl (Bkns-
stain),
Nanium benzaicum.
Natrlitm ferrecvanatum.
Olovna ftaola.
Olovni saćer.
Pariiko morJrilo 100»/«.
Sal akatl krtst.
Sataamk za fotaaie.
Staklo toahK) (Winarsii$ 36)
380 BĆ.
Vlatki kamati (cremor tartirt) 1 drufa kemlkaKle prodale na vaimo tvrtka
leti« Milan Roja m
Tsks'eka s«tlovsiea za kestijsku isisstrils, Z«r«» Ntriiiskt il. 17 lrio ifi Zsffrtb Talcisi 11 «3
I Ji.vr .:sko
Roman SiHkat Portinnd
gaine
pristne   Wertheim, št.   1, 3, 4, odda po ugodnih ce^h
Karel Florianflf, M
Glavni trg 16.
veliki in majhni stružniki, brusilni stroji, vrtalni, sko-betni in stroji za oblanje, brusilna vretena itd., različne strome sestavine in orodje novo in najcenejše
A. Flohr, Wien V.,
Ramperstorffergasse 64.  Telefon 1296 IV.
odda
Nudim
vsakovrstne
žlvilne potrebščine
Gjorgje Grujić
geograf JVtiletina ul. 15.
Natječaj
U kr. zemaljskom zavodu za umobolne u Stenje. ću imadu se popuniti 10 mjesta bolničara sa plaćom mjesečnih 100 K.— i dodatkom za skupoću od 130 K.— mjesečnih.
Bolničari, koji su već kao takovi služili i koji su bili vo-ni bolničari imadu veću početnu plaću a prema tome i ved dodatek.—
Ravnateljstvi kr. mtt&n ovni za mtolse
Stea-evec. dne 12. srpa a 1920
Pozivi
Prane M satan st iz Kovala
št. 1, občina Temnica, sodni okraj Komen, je 2e več let neznanega bivališča in je popolnoma zapustil svoja nedoletna otroka, bivajoča v Novelu. — Zanj je v tusodnih depozitih shranjena tudi precejšnja vsota denarja. — Poziv a se France Masten, da prijavi podpisani sodniji čimpreje svoj naslov.
Okr. sodišče odd. L Komen,
dne 16- Junija 1920.
Prvovrstna
kolesa
s fino pnevmatiko po znižanih cenah priporoča
Ign. Vok
LjuMJana, Sedma ulica 7.
Prirodni malinov sirup
z rafinadnlm sladkorjem vkuhan, se dobi po najnižji dnevni ceni v poljubni množini. — Nadalje: Ekstrakti — za umetne soke i. t. d. pri tvroki —
Srečko Potnik, Metelkova ulica (poprej zaloga mengeškega piva).
je najboljše in najcenejše povsod za dobiti
Izdeluje kristalno sodo, Prva mariborska to-sveče in toaletno milo. varna mila Maribor.
iz tovarne
Leopold Cassella l Kom., i z o. z.
v Ff*ankfiai-tu a m.
Barve za on je, mil vbIdi in drngs ro naii&jB craafel
Zaloga je v Beograda v ulUl Eralja Petra ste*. 46.
Generalni zastopnik za Jugoslavijo Iiak B.
na Bregu pri Ptuju
je priti i Mmmm torbic io dragega galaoL Maga |
iz najfinejšega usnja. S
V znlojl ima tuđ! prvovrstne gamaie lastnega izdelka. I
Naroćila se izvršijo po najnižjih cenah. ™
■sss aaasssi asasavj anasji sa sessu m sssasssas^aasiBaansfsrS
x
32
ska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in drage vloge pod najugodnejšimi pogoji
posle pod najD4SS*s|ilBd pasjafL
Beograd,  Celje,   Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v
tu- in inozemstvu. _
n
33E
ta tisk »Narodne tiskarne«
Za inseratni del odgovoran Valentin Kopitar.
■
6332
64
UE