Lefo VI3I t šfev. 8. Celle* sobota 23- fanuarja 1926. Poštnlna placana v gotovinl il—i ^b^^^H ^A \ v°r ^^fl^^V' »^^hi^^B ^H ^^m ^^K ^HP^ ^H ^^B ^^HHHHi ftar«čai»a' Za Jugoslavijo: mesečno 7 Din, let no 84 Din. Za inozemstvo: tetno 240 Din. a- otameziiA števatka I Din. v fforek, Le*r«ete tw »otocto. Redakcija in upravai Strossmaycrjeva ullca 1, priti Tel.65.—RaC.p.-Czavoda 10.666. Oglasl po stalncm ceniku. Gospodarski pomen zadruge. T dobi združevanja kapitala opa- zano danes razveseljivo dejstvo, da fcudi mal'i kapital, to so prihranki na- aih kmetov, silijo k združevanju. Pro- ducent in konsument stremita za tern, 4a čim preje v danih razmerah izve- ileta težko nalogo — izključitve posrc- dovalne trgovine vsaj v najvažnejših potrebščinah kinetijskega konsuma in produkeije. Streuiljenje združitve nia- tega kapitala na zadružni podlagi v srrho okrepitvo gospodarstva posa- uieznika je pač nekaj, v kar nas sill ziyfjenje in gospodarske potrebe mo- derne dobe. Zadruga postavlja moder- ao gospodarsko družbo na eisto novo podlago — na obzorju se nam prika- zuje nova družba z novo svežo gospo- darsko močjo. Ma prvi pogled bi človek mislil, da je xadruzno gibanje nekak socijalizem, kakršnega so propagirali in ga deloma »e propagirajo socijalni dcmokrati, ki bočejo na ta način izpodbiti tfa seda- njemu kapitalističnemu rodu. To ten- denco socijalizma opažamo še danes r mestnom konsumnem zadružništvu. Nikakor pa ne velja to za naše kmet- «ko zadruinLštvo. Mas kmet je sposo- ben misliti in delovati zadružno, a nik- dar ne kolektivistično. Zadružno mi- «liti se pravi ljubiti svojo rodno grudo in T tej ljubezni jo obdel'ovati kot sa- mostojen gospodar ter pri tern imeti dejstvo pred očmi, da sedanja doba za- bteva skupnega dela in nastopa vseh ffospodarskib sil kmeta za dobrobit Y«eh. Komunistiona ideja no more do- biti med kmetora pravih tal baš radi «bejstva, da se v danasnjem redu vse bolj umika veleposestvo malemu in srednjcfnu kinetu-posestniku. A kljub ternu, da kmotsko zadruz- oistvo ne zida na naukib agrarnega kornunizma v svrho preustroja dru- žabnega reda v komunističnem smislu, ovira vondar uspešno razvoj kapitaliz- ma v kmetijslvu. Ta vpfiv je direkten m indirekten. Direkten v tem, da ka- pitalistični veleobrat ne more izrablja- ti vseh svojih sil na polju kmetskega kredita, a indirektno se kaže v tem, da se srednje in malo posestvo kmeta krepi. Očitki, ki padajo na račun zadru- ge in zadružnega gibanja sploh, češ da hoče uničiti zasebno trgovino s tem, da se druži v veleobrate in s pomocjo teh hone uničiti vsako posredovanje m domu v Gelju. SPolitika pSTJEPAN RADIO IZZIVA N0- VE VOL1VE. Vodaj 11SS in prosvetni minister Stjepan Radio je v glavnem glasilu svoje stranke (>Dom«) ostro napadel notranjega ministra Bozo Maksimoviea. V člaiiku zatrjuje, da izvaja zendarinerija pod režimom no- tranjega ministra nad hrvatskimi knioti vctiJka nasilja. Za vsa nasilja, pravi Radic, bo odgovarjal notranji minister. Očitanja so izzvala v politič- nih krogih veliko senzacijo. " Splošno prevladuje mnenje, da ta napad na minislra, ki je jako ugleden in uživa v radikalnih krogih velik ugled, otvori vi'adno krizo. Radic upa, da pride do vladne krize in do razpusta parlarnen- ta, kar bo imelo za posledico razpis novih volitev. V zvezi s tem je ministr- sko predvsedstvo prejelo brzojavko, da je ministrski predsednik Pašic popol- noma zdrav ter da se prihodnji ted en vrne v Beograd. Pričakuje se, da se z nj ego vim pnhodom priene razplet par- lamentarne krize. p DVE MILIJARDI 415 MILJ0- NOV ZA VOJAŠTVO. Finančni odbor je v sredo sprejel proračun vojnega ministra. Proracun je bil* zmanjšan za nekaj milijonov in znaša sedaj 2 mi- lijardi 415 milijonov dinarjev. Vojni miaiister je iniel kratek govor, t kat»- rem je utemeljeval potrebo visokih izr- datkov. Opozicija je proracun objek- tivno kritizirala in priznala, da se raz- mere v naši vojski konsolidirajo. Voj- ni minister je odgovoril na nekater» očitanja in izjavil, da je morala vojske izvrstna. p KONGRES SOGIJALISTIČNB STRANKE. V nedeljo 17. t. m. je bil t Bcogradu otvorjen kongres socijaHstic- ne stranke Jugoslavije. Zastopanih j« bilo 35 organizacij iz cele države. Za predsednika kongresa je bil izvoljeÄ znani socijalistični vodja Vitomir Ko- rac. Na kongresu so bili podani raz- licni referati. Dr. Topalovic je v evo- jem nagovoru naglašaf, da so bila zad- nj>a leta med socijalističnimi vrstami v znaku plemenskih borb, a sedaj je dosežen sporazum, ki omogoča enotn* fronto socijalizma Jugoslavije. Odo- bren je bil nato referat glavnega od- bora glede enotne organizacije socija- listične stranke Jugosfavije. p ITALIJANSKA OPOZICIJA SE VRACA V PARLAMENT? Listi objaT- ljajo senzacijonalno pLsmo, ki ga je naslovil vodja italijanske konstitucijo- nalne opozicije posl. Amendola svoje- mu prijatelju. V tem pismu Amendota povdarja potrebo, da aventinska opo- zicija opusti abstinenčno politiko in da se vrne nazaj v parlament, kjer naj podpre delo fašistovske vlade, ker je fašizern v resnici obnovil Italijo ia omogoča v bodočnosti gospodarski in politični napredek. To pisnio objavlja- jo fašistovski listi pod vel'ikimi naslovi. Opozicija tega pisma niti ne dementi- ra niti ne potrjuje. Amendola sam 89 ni izjavil, da bi bilo to pismo ponare»- jeno. Celjska kvonika« I c 0BČNI ZBOR KRAJEVNE 0R- i GANIZACIJE SDS ZA GELJE-OKO- I LIGO. V četrtek zvečer se je ob veliki ! udeležbi članstva vršil v gostilni Per- mozer v Gaberju obeni zljor krajevne organizacije SDS za Gesje-okolico. — Otvoril je istega predsednik g. Vinko Kukovec s pozdravom navzocih. Sledi- lo je čitanje zapisnika I. obenega zbo- ! ra, kateri je bil enoglasno sprejet. Ik ! tajniškcga poročila je posneti, da je or- ', ganizacija narastla v minulem letu za 50 članov tako, da šteje ob koncu l"eta Vasüij Vereščauin. — E. Š.: Stari oskf-biiik. (SKka its ruskega narodnega življenja!) (Dalje.) ümrl je na prehfajenju. Prišel je premočen domov, moral sem mu na- mazati nogo s čistim alkoholom. Na- niazal sem ga, mu dal sveže perilo in copate. Od tedaj ni več zapustil sobe, videl sorn, kako porumenevajo njegove eci. Bal «em se hudega, šef k svečeni- ku in ga vprašal, kaj meni? »Ako se v štiriindvajsetih urali ne obrne na boljše, bo uinrl«, mi je odgo- Toril. Tako je bolobal poldrugi mesec. Ce bi bil poklicaf takoj zdravnika, bi mu znal še pomagati. Z zdravnikom se je sprl in ga ni rnaral. Ko je pa bilo že prepozno, smo se peljali p0 zdrav- nika v Orjol. Ta jc obnpal nad njim in priporocal" gorke obkladke. Umrl je. — Novi gospod ni našel več očeta pri življenju. lJoslalme je na drugo po- sestvo, da naj ga oskrbujem. Gelo leto sem bil tarn. Poročen ni- sem bil. Vexolilo bi me biso, ko pa sem vprašal nekoč starega gospod a za svet, rni je odvrnil: »Neumnost, ako se en- krat oženiš, povesiš glavo in tega ne «laram. Kaj hoceš z ženo? Tukaj imaš uovolj žensk!« Tako odkrito je govoril ,Ko je prišel mladi gospod z ženo in olroci iz Moskve na posestvo, sem bii popolen gospod. Gospodarstvo je našel v najboljšem redu, prosil sem ga pa, naj me odpusti iz te službe, hotel sem biti raje njegov služabnik. Moji prošnji je ugodil in za svoje mesto sem priporočil oženjenega ino- ža, ki je imel sina in beer. Tega je ime- noval za oskrbnika, mene pa je vzel" s seboj v Moskvo. Ko je počival stari gospod v grob- nici, sem nosil mlademu, jokajočemu gospodu jed in pijaco in rekel nü je: »Zahvaljujem se ti za to, da si stregol staremu, poplačal te bom . . .« Bile pa so se besede, veliko sem prestal, da sem dobil svobodo. V Moskvi sem mu stregel pet let; vse, kar se je tikalo gospodarstva sem imel v rokah, jed in klet. Nekoč o Veliki noči mi je bilo hu- do pri sreu, ne vorn zakaj, kar jokal bi. Prehladil" sem se in zbolel — gospoda ni bilo doma, gospej se pa ni zdelo vredno,"da bi poklicala zdravnika. Ko se je gospod vrnil, je vprašal po meni in pozvedoval po mojern zdravju. i*ilo mi je na bolje. Gaspod pa je pokaral syojo gospo. zakaj ni poklicala zdrav- nika, lembolj, ker so imeli hišnega zdravnika. Veliki teden sem stopil pred svo- jega gospoda in ga spomnil obljube, da me nagradi. Ničesar se ni hotel do- misliti, vendar me je vprašal, če bi ho- tel za nagrado svobodo. Potrdil sem mu, zlasti ker sta bila kuhar in koči- jaž, ki sta pripadla ostalim bratom, že osvobojena. »Daj mi papir, hocemjti napisati pravico za bivanje, potem lahko stanu- ješ, kjer se ti poljubi in iti v sfužbo, prvo lelo mi ne boš plačeval nobene desetine.« »Ni slabo«, sem pripomnil, »mi- slil pa sem, da sem zasluži.1 več.« »In to bi bii'o?« »Sami ste mi obljubili.« »Ne vein nič.« »Žalostno, da gospod pozabi dane besede.« »Daj papir!« »Na povelje«, sem rekel in mu po- molil kolekovano polo za devetdeset ko- Pejk. Ni vedel, kako naj izposni po pred- pisih osvobodilno listi no, ter mi o. — Oni člani (ce), ki še nimajo hranilnih knji- zic, naj si iste takoj nabavijo ter prič- nejo nalagati svoje mesecne prihran- ke, kakor to stori že mnogo dfugih l>ra- tov in sester, ki pohite v Prago. Dobili smo od br. Palčiča iz Zagreba cenik in vzorce za kroje, o čemer dobi naše člau- stvo insormacije pri br. načelniku ozi- roma s. nacelni.ci v telovadni.cn. Po- sebno opozarjamo sestre na skl'ep JSS, da se smejo udeležiti le one članice po- vorke v Pragi,, ki bodo imele slavnostni kroj, kateri mora biti izdelan pravilno po predpisih. Obenem sporočamo sta- re jaim bratom, da pricne v kratkem z redno telovadbo vrsta starejših bratov pod vodstvom br. Jerina. Ta telovadba so bo vršila vsak četrtek in soboto od 18.—19. ure. Brat jo, prigTasite se naj- pozneje do 1. februarja pri br. Jerinu. Sledite t polnoštevilno vzgledu naših l)ratov Tlehov, od katerih bo lepo stevi- lo starejših bratov nastopilo na pra- škem zletu. — Zdravo! — Tajnik. c P0DRUŽNIGA SADJARSKE- GA IN VRTNARSKEGA DRUÖTVA. V Getju snujejo podružnico Sadjarske- ga in vrtnarskega društva. Ustanovni obcni zbor se bo vršil 24. t. m. v ne- deljo ob 10. uri dopoldne v gostilniških prastorih Narodnega doma. Prijatelji sadjarstva iz mesta in zlasti iz bližnje okolice so vabljeni, da se zbora udeleže in prkstopijo k podružnici v obiTnem stevilu. Pozdraviti moramo ta pokret v toj panogi gaspodarstva, ki bi se mo- gla zlasti v našem kraju in naših raz- rnerah izrodno lepo razviti. Zacetnikom gibanja, našim znanim sadjarskim strokovnjakom, želimo popolnega iKspeha! c LJUDSKO VSEUČILISČE V GELJU. V pondefjek 25. t. m. ob 20. uri se bo vršilo predavanje ravnatelja Glasbene Matice g. K. Sancina »Glas- bena umetnost kot narodna last« v ri- salnici deške meščanske solo. Vstop ]'e dovoljen tudi nečlanoin. c SMRTNA KOSA. V pondeljek je umrfa v Gelju posestnica vile Regina, ga. Regina Vasie, vdova dvornega svet- nika in generalnega konzula, v staro- sti 81 let. Pogreb se bo vršil dne 23. t. m. ob troh popoldne iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Ugledni. in spo- Stovani roclbini naše sožalje! c TATVINA V SOLI. V deški mc- vščanski šol*i so neznani. storilci ukradli iz fizikalnega kabineta s ponarejenimi kljuci nekaj denarja, več drobnili apa- ratov in potrebščin, mod temi tudi bu- solo. Kaže se, da so praviim tatom že na sledu. Enega suimljivca so že pri- jeli. c STRUP ZA LISIGE. Na Vipoti, v Dobravi, Lokrovcu, na Ostrožnem in v Modlogu se bo polagal od nodelje 24. t. m. naprej strup za fLsice. Vsakdo se opozarja, da skrbi v lastnem interesu, da se strup ne raznese oziroma da ne pride do njega domača žival, da se ta- ko preprečijo eventuelne nesreče. — Prwic v Celju I Danes in naalednja iSva dneva! l _uSsov zadnji val- 5trCl ali Bankrot Dunaja *CßJj^ Tragedija Dunsja v 6 velikih dejanjih v glavn'h vlogah odlični umo.tniki !rot naš rojak Svetislav Petrovlč, Eugen Neufeld, Fred Louis Lerch, Robert Va!- berg, Charlotte Ander, Tessy Harrison. Osebo dunajskega kralja valčkov Jo- hanna Straussa predstavlja kapelnik Johann Strauss, nečak umetnika. Plesne scene predstavljate Anita Berber in danska naga plesalka Siris. Prekrasni posnetki Dunaja, nepozabnega »Praterja«, Orünzing, cerkev sv. Štefana itd. itd. Predvaja se v pete> 22. in soboto 23. januarja ob 8. uri zvečer, v nedeljo 24. januarja pa ob 4., 6. in 8. uri zvečer TZ Mestnem itirLll. Danes in naslLi cesolj|še obrestovanje in najveejo varnost. Izvrsuje vse denarne, kreditne in posojilne posle. Kupuje in prodaja devize in valuJe. Podružnica v ŠOŠTANJU net GLAVNEM TRGU. ¦ Zaloga pohištva,Ce!je, G!ovni trg štev. 02- FRANJO VEHOVAR tovarna pohi&tva Celjj«, Kersnikowa ulica Spečijalna delavnica za najfinejše in umetno pohištvo, kakor tudi za vsa druga mizarska dela. Postrežba točna in solidna. Cene konkurenčne. IVAN STRELEC 3s tapetar Celje, Samostanska us. se priporoča za izdelov>nje žimnic, divanov, otoman in drugih tapetniških mobihj, kakor vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila iz- vršuje točno in po zmerni ccni. Tapetarske potrebščine nazalogi. Proda se: pisalna miza, omara za knjige, decimalna tehtnica 500 kg in vozno pogrinjalo. — Naslov v upravi lista. 2—1 Premos iz useh mdnikou dobaulja In dosteu- Ija no dom FR. JOST, CELJE, Aleksandrova ol. 4 Plačilo tudi na obroke. i SLRŠČIČAHrifl I I^fl^L PASTEL, CELJE, | ===== Gosposka uliea 14-------- priporoea dnevno sveže prvovrstno peeivo. fJaroeila tort in vsa v stroko spadajoea naročita ^ se izvršujejo toeno in najeencje. Postrežba solidna. i Kože od divjačine j 1 zajcev, lisic, dihurjev, jazbecev itd. kakor tudi vse vrste surovih kož kupuje p« « [ 8 najvišjih dnevnih cenah 4 J i IVIakso Tandlei* | 1 Zagpeb, Boškovioeva ulica 4O. 1 ! Brzojavi: TAURIA ZAGREB. Telefon štev. 13-89. j 1 1 Inserlrajte v „NOVI DOB1"! Delaj, nabiraj in hrani! in o L > I o ^ u- O ¦*-• o. J « L o a. > :^-, o Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LflSTHI DOM stavb in kreditnl zadr. z om. zavezo v Gaberfu pri Celju Obrestuje htaniine vloge po 6°/o» Vtfčje stalne vloge po dogovoru najugodneje. JHJT* Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi J^* nabiralnik na dom. "^B| "^B| ""VI Jamstvo za vlo^e nad 1 miüjon 250.000 Din. Plsarna v Celju, Prešernova uliea St. 15. - 1 1 •J Č.ss je dennr^ Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša blaga teta, gospa Regina Vasič vdova dvornega svetnika in general, koiizula, posestnica viSe »Reglne« danes v 81. letu starosti, po mučni bolezni, previdena s tolažili sv^ vere, zaspala na veke. Pogreb se vrši 23. januarja 1926 ob 15. uri \z hiše žalosti na okoliško pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v pondeljek 25. januarja t 1. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Celju. CELJE, dne 21. januarja 1926. Žalujoče rodbine: Dr. Sagadin, drž. savctnik v Beogradu. Ritter, grad Parnanovec, Zlatar. Marjanovič, Zagreb. Vasič, Fiumc. in drugi sorodniki. Brez posebncga obve.-tila. ¦' Ti.ka i.. udaja Z.e... t..R»r., - UUguvomi ,u : za izd-jalelja P-v"l Zabuko6ak , za~tiska.no M.la» Četin-| za redaKCljO W.oka W. üabero. - Vsi V CeljU.