Številka 43. Trst v ponedeljek 12. februvarija 1906 Tečaj XXXI (V Izhaja vsaki dan ^S •udi ob cedeliah in praznikih ob U. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. PiMaitM ■ittiilk* se \ rcKiajsjo po 3 nvč (6 3totink) t mnosili tobak*rn»h v Trstu in okolici. Ljubljani, iiorici. Kranju Petru, rezani. Nubrežini. 5* v Luciji. Tolminu. _\idovM-ini. Postojni. l>omi»ercu. Silkanu itd-orla^fT pe raOunajo po vrstah (^iroke S 3 mm. visoke , osmi: za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. : /ji osmrtnic*, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p > iO st*t. Mala oznanil* p«» 5 sl«t. beseda, fnajmanj pa p« 40 stot. — *>g>ase pprejema inseratni oddelek uprave _Kdino*ti-. — Pla»"uje se izključno le upravi .Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moć ! Naročnina znala za vde let> 21 K. pol leta 12 K, 3 mesece G K. — -Vi naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrantovaua pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti IS. (Narolni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik iconsorcij lista „Edinost 4. -— Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. x8. ^ ^ Poštno-hrnnilnieni račun št. S41.<*»-. —-- TELEFON »tov. 1157. -■ Brzojavne vesti. Pisma iz Prage. Pogodba o ribarstvu in brodarstvu Dne g janUvarja 190O. Avstro Ogrsko in Italijo. j KIM ««. „Agenzia St-tam" poroća, dan- s podpisana pogodba o ri- ^ pripravlja na vscsokolski zlet v Za-.arstvuin brodarstvu m l Italijo in Avstro- grebu. Pri tem ne porabljajo na najpotreb nc-je : znanje bratskega hrvatskega jezika. V Pragi se je že ustanovilo već kurzov srbo-hrvatskega jezika. Tudi po drugih čepkih mestih se ustanavljajo hrvatski Ogrsko ki j«- bila paragrafirana že _!9 s pt- mbr i 1904 v Vallombrosi. Pogodba ima dv« novi znameniti določbi, namreč, da je v slučaju prepirov predvidjeaa raz-sodiška poravnava, drugič da se zavežati krožki, tako, da jih štejemo danes že čez obe stranki pogodnici, da skleneti posebno Po prizadevanju „Cesk, obce sokolske" konvencijo, v kateri »e ima uravnati po- krasna Izletna knJ^a sc sllkami- kJer stopanj z dt-lavci, izlasti s stališča de- bodo opisani vsi jugoslovanski kraji, kamor avskega zavarovanja na podlagi pravične P°letf> Cthi P<>™dom zagrebškega zleta. Člen pražkega Sokola Aleksandr pa je že izdal slovnico hrvatskega jezika. Nemci so tako smeli, ker trde, da je nemščina „vseobčni slovanski občevalni jezik". Xekaj je že resnice na tem, da se Kardinal Adolf Ludvik Alb« rt Perraud, slovenec nekoiiko težje umeje z drugim Slovanom. Temu je kriv trdi dialektizem Slovenca. V pisem n o s t i pa si nismo nevan kardinalom. tak oddaljeni kakor nam očitajo Zopet potres v KalabrijL Nemci. MONT K LEON K 11. Danes ob 3 uri Vsporedno s hrvatskimi kurzi v Pragi 35 minut zjutraj je bil tukaj močan, štiri so se vstanovili v Zagrebu kurzi češkega s kunde trajajoč potr. s, ki j< prebivalstvo jczika y Zagrebu je mnogo Cehov, uči uko prestrašil, da j< b«-žalo iz hiš. ulj rv češčine torej ne bo manjkalo. Dru- CATANZARO 11. Ob 3. uri 49 minut gaće je v Pragi. Tako je nedavno neki z t: r je bil tukaj močan osem sekund v Pnigi živeči akademik — Hrvat ponudil trajajoč p tr sni sun> k, ki je na več krajih SV0;0 službo nekeku tukajšnjemu ruskemu napravil -kodo. V Nicastru so sc zrušili kjer so mu odgovorili : ..Z Vašim vzajemnosti. v Kardinal Perraud AUTLN 11. Danes je umrl kardinal Perraud. iz reda Oratorijanc« v. y bil rojen v Lvonu dne 7 febr. 1828. leta 1874 je postal škof j v Autunu, 29. novembra 1895. je bil ime- j V Pragi obstoji tudi znamenita „Škola s 1 o v a n s k y c h j a z v k ti". Taka šola težko da obstoja v Petrogradu ; poučuje se v njej v vseh slovanskih jezikih od učiteljev dotičnih narodnosti in vzdržuje jo tukajšni »S 1 o v a n s k v klub-, ki ima slične tendence kakor moskovsko slavjan-sko dobrotvorno društvo. Hrvatski kružki na Češkem, oziroma češki na Hrvatskem so ustanovljeni s posebnim ozirom na zagrebški sokolski zlet. Ne gre tu za obvladanje jezika, ampak za razumevanj e. Češki Sokoli pridejo v Zagreb in se bodo posluževali materinščine in Hrvatje bodo govorili po svoje ; ali oba se bosta razumela na temelju materinščine, s čemer je opovržena trditev, da služi nemščina Slovanom kako posredovalni jezik in dosega tega je glavni namen teh kur-z o v, na Češkem kakor na Hrvatskem. nekateri zidovi. v Grško pravoslavni patrijarh v Anti johi j i. CARIGRAD 11 L*mri je grško-pra-voslavni j>atrijarh v Antijohiji, Meletij. nazorom soglašamo popolnoma, da je nedostojno Slovanov, ako použivajo nemščino kakor _obcevalni jezik. To je bil tudi glavni vzrok, da je bil ustanovljen naš kružek. Prepričani smo, da je nemogoče, da bi se vsakdo naučil vseh slovanskih jezikov, ali da je vrlo lahko, da se vsak Slovan nauči jezika največjega slov. naroda, namreč jezika ruskega, ki je sposoben, da postane naš vseslovanski posre-Kakor poročajo iz Petrograda, name- dovalni jezik, rava rusk.j vlada vstanoviti ministerstvo V resnici je v Čehih gojitev ruščine Kjgočastja za stvari vseh nepravoslavnih vrlo razširjena. Y Pragi je nad desetorico veroizpoveoanj. ruskih kružkov. Ponajveč se plačuje 0 —10 Ravnopravnost Zidov. kron članarine za vse leto. Poučujejo me- Dogodki na Ruskem. Ministerstvo za bogočastje. »Magdeburger Zeitung javlja iz Petrograda, da je ministerski svet izdelal nov zakon od Židih, ter da ta zakon predloži državni dumi. Y tem zakonu da je zavržen stoma rojeni Rusi. U poletnih mesecih prirejajo ti ruski krožki skupne izlete, kjer se samo ruski občuje. Po zimi pa imajo svoje -čajove večere". Najzanimiveje je v tem predlog \Y:t* :-ja, ki je zahteval ravno- ; oziru v tukajšni „L" m e 1 e c k e besede pravnost Židov. Poučuje neki Belorus Orlov. Dvakrat na Častniki premeščeni na skrajni vztok. teden se shajajo pri čaju čestilci ruskega Petrograjskt li>t -*>lovo« poroča iz jezika v hiši bivše Svetovaclavske založne, "»cbast^pola. da --o bili premeščeni na kjer so prosrori ume!, besede. Pri tem s krajni vztok vsi uiii častniki, ki so pr j srkajo čaj, dame in gospodje pletejo po-siii, naj bi se kaz-.n^ka razprava proti po- znanstva. i občuje se edino le „pa ruski", ručniku ^chmidtu vršila javno in naj bi praški ruski kurzi so povsodi napolnjeni se mornarjem zgodilo v nekaterih zahtevah, obiskovalcev. P O D L I S T E K. Prokletstvo. -ti r >iuud Avgusta ŠBDOB. — Nu laljeval in -lovr-il I. E. Tomič. P rt vel L C - C. in žganje do žeje in preko žeje ; narod je dober, naj se veseli ' Tu se pije, tu se pleše kolo. tu se peva in zeva, kriči in psuje, a mej to se mešajo tuji ljudje, ne-vidjeni doslej, ter sipljejo zlato med narod. Tu gosti sin pokojnega kralja, tam Dabiša, tu sipljejo tajni ogleduhi beneški cc-ki.ie, tam madjar.--.ke dukate med volilce. In prav je. Xaj se nirod malo zmeša, naj se premisli ; ne voli se vsaki dan kralja, Težko bi jih preštel. še dva tri dni ampak voli se ga za vse življenje. Kdo • la bi 1 ili tu. izjeli bi ves kraj do zadnje bo kralj ? Kog vedi ! Ljudje ne vedo. Niso mrvice kruha, do zadnje bilke sena, ker ocenili svoje moči, a naroda je polno. Za ni vsakdo prinesel seboj moke. Tu se vsaccga je lepa pest odločnih glav, samo voli krali, to ni ^ala. Kdor bi rad postal o malem plemstvujse nič ne ve, ali se na-kralj. naj placa, naj tro^i. Pri kraTu giblje k Tvrdkovemu sinu, ali k Mirosla-je zlata kakor blata. Saj nikdo ne more vovemu nezakoncu. Malo plemstvo je in nalagati narodu davke razun kralja, njemu pije od enega in drugega. To tudi ni sra-se laja davek njemu dar. Ako je Bog mota, ker danes gostita eden in drugi, a dal kralju, da se more v svojem življenju kralja se ne voli vsaki dan. *1 oda malo rediti in pulniti od znoja in muke noroda, plemstvo je stisnilo zobe. stisnilo jih trdno, pob i raje zlati in krvavi davek, zakaj naj kakor da so zakovani; pa noče reči ne :ie bi narod v^aj za en dan nalagal davka bele ne črne, ne nStjepan Tvrdkovič", ne kralju r In v resnici1 Tu se deli hleb ka- „Stjepan l>abišau. Noče črhniti, ker ni še kor sneg, nosi se na kopju pečena ovno- cas ali ko pride ura, to bo tudi groma, vina in jagnjetina, mečejo se sem in tja j da bo v gori odmevalo. mastna reberca, valja se sir. tečeta vino V cerkvi sutješki kličejo rimski sve- Iu vendar smo iuiell mi prav! Kaki dve leti bo od tega, ko nas je *Slov. narod« precej trdo prijemal radi tega, ker smo odločno in dosledno nastopali proti stranki »čistih« na Hrvatskem in proti nje vodju. To naše nasprotovanje je izviralo iz globokega uverjenja, navstav-šega po vsakdanjem opazovanju političnega in strankarskega življenja na Hrvat skem, da je namreč stranka »čistih". 1. stalen razdirajoči element v hrvatski opo ziciji in da ti čisti namenoma preprečajo vsako konsolidiranje elementov, ki se bore proti tiranskemu zistemu Khuenovemu, in drugič sovražnica slovanski misli. „Slovenski narod" pa nas je oštro zavračal tedaj, meneči, da vodja čistili, ako bi bil res tak, takor ga sodimo mi, ne bi imel za seboj tako čvrste stranke. Izlasti pa nam je zamerjal -Slovenski narod- tudi to, da smo vodjo čistih dosledno imenovali C i-f u t a. Tako je bilo pred kakimi dvemi leti. -Slovenski narod« od 7. februvarja i»;o6. pa piše 1 Izmeček hrvatstva. Glasilo čiste stranke prava >Hrvatsko Pravo: pogreva vest dunajskega lista »Dic Zeit«, da so Italija, Srbija in Crnagora sklenile ofenzivno in defenzivno zvezo proti Avstriji in izraža nado, da se Avstriji v kljub temu, da že petdeset let ni izvojevala nobene sijajne bitke, posreči razpršiti te zaveznike, kar bo tem lažje, ker nam »hrabrost Srbov kaže Slivnica, junaštvo Črnogorcev je pa dosedaj obstajalo v tem, da so ropali tur- čeniki duha svetega, naj se spusti na narod, mu vedri pamet, da pride krona na pravo glavo. Pred cerkvijo stoje boljari in 1 govore živo. Srdi se Vladko Hranič srdi se ban Ivaniš, ker ni Hrvoje na dogovor, ! sedaj v najvažnejem času. Glasnik za glasnikom leta ponj, ali Hrvoje le noče biti. Sedaj so zazvonili zvonovi ! Visoko so zaplapolale svilene zastave ter se previjale; barve so se jim divno prelivale v solncu : zablestele so srebrne čelade, zadrhtele per janice, zablestele sablje in gumbi, in zaigrali so plemenitaši pri Sutjeskem na vi-lovitih konjih. Množica je šumela, gromela, vsklikala. Kralja bodo volili, kralja. Tu pred cerkvijo se dvigata dva visoka stola na visokem nasipu, po katerem se razprostirajo na daleč dragocene preproge. Tu sedita človeka, ki hočeta poseči po bosanski kroni : na levo je sedel Da-biša, desno Tvrdković. Y krogu za njima so se zbrali prvi velikaši Bosne, Dalmacije in Hrvatske — samo Hrvoje ni bilo še. Srce vsakogar se je treslo v tem usodnem času ; boljari so z očesom merili množico kakor da hočejo ugibati po tem vrvenju, kdo bo kralj. ško blago in napadali iz zasede«. Tako piše »Hrvatsko Pravo- o Slovanih, ki so si v herojskem boju proti mogočnemu sovragu z lastnimi močmi iz vojevali zlato svobodo in pri tem izvršili takšna junaška dela, da je strmel in se čudil ves svet! In to naj bode hrvatski list ? Tej takšnemu listu, ki blati brate Slovane grše, nego najbolj fanatičen nemško-čifutski lisU ! Hrvatski sabor odgodjeu. V seji minole sobote je prišlo do burnih prizorov, ker je posl. Vinkovič napovedal neko interpelacijo, a je ban vstal da bi govoril. Vinkovič je proti temu protestiral, ker se ne odgovarja na interpelacijo. Predsednik je moral zaključiti sejo. Ko je bila seja zopet otvorjena je zopet prišlo do bučnih prizorov med vladino in narodno stranko. Ko se je nemir polegel, je bil prečitan reskript, s katerem je bil i sabor odgodjen do daljne odredbe. Domače vesti. Novi politični urad v Trstu Urad c. k. namestniškega svetovalca v Trstu, kateremu so izročeni posli, ki jih je doslej v prenešenem delokrogu opravljal mestni magistrat, prične poslovati z današnjim dnem, v uradnem poslopja ulica Caserrna. št. 7., kjer so bili prej provizoričio na- ! meščent namestniški uradi. Posli, spadajoči v področje c. kr. na-] mestniškega svetovalca v „Trstu" so na stopni : 1.) b o g o č a s t j e. Novi urad bo oblastnija prve instance z ozirom na vse zakone glede bogočastja, ki spadajo v kompetenco civilnih oblastnij. Te so: nadzorovanje nad veroizpovedmi, ki niso pri-poznine od države, vodenje civilnih matrik, sklepanje civilnih zakonov i. t. d. 2.) Nadzorovanje nad šolami. Provizorična imenovanja in odredbe v šolskih stvareh izdajal bo novi urad, definitivna imenovanja učiteljev bo pa izvrševal mestni magistrat, kakor doslej. 3) Obrtne stvari. Ker je okrajna politična oblast prva instanca za industrijalne stvari, bo novi urad vsprejemal prijave za svobodne in rokodelske obrti ter izdajal tozadevne svedočbe ; dovoljeval bo obrti, podvržene koncesijam, v kolikor niso iste pridržane naraest-mštvu oziroma ministerstvu ; odobraval bo i prostore določene za obrt in industrijalna 1 podjetja ; nadzoroval bo cene v prodajal-i nicah, — zapisnik obrtij, osebje v obrtih in društvih; prekliceval bo koncesije: i t. d. 4.) V o j a š ke stvar i. Novemu uradu ! bodo izročene tudi vojaške stvari, magi- — Kaj je s Iirvojem ? je vprašal Kleščič Ivaniša. — Nadejam se, da bo dobro, je odgovoril ban: sporočil mi je, da pride, da bo za Ivrdkovega sinu. — Dobro je, ako ostane pri besedi, je rekel Hranič, na strani Hrvoje je vse malo plemstvo, ki ima največ glasov. Kes je sicer, da svoj ni ne Tvrdković ne Ua-bisa ali sin velikega pokojnika se bo uda-jal nam domačinom, ki nam je srce privezano na to zemljo. Dabiša pa je kukavica, žena njegova je spletkarica. Dabiša ljubil tujce, da bo mogel brez domače zaščite s tujo pomočjo stati na svojih slabih, šibkih nogah ! Ta nam nikdar ne proslavi Bosne. — Res je ! je potrdil ban Ivaniš z glavo. Naenkrat je pa završčelo med narodom ; bilo je, kakor da buči od daleč zamolklo morje in udarja ob bregove. Množica po polju je zavrvela, kakor da se je je dotaknila nevidna roka. Zasejale so čelade, zatrepetale zastave, stotine in stotine glav se je dvigalo v vis, a sijajno kopje je zablestelo na solncu, kakor roj pozlačenih zvezd. (Pride-še.).- st'ratu ostane vojaška evidenca, ki bo sestavljal tadi imenike novincev za vojaške nabore. 5.) Zdravstvena policija. Xovi urad bo nadzoroval vse zdravniško osebje, blaznice,. porodilnice, najdcnišnice itiJ., zavetišča, kopališča, izdajal bo odredbe v slučaju kupnih bolezni, potem od redbe kflede prodavanja s'rupov in zdravil, nadzoroval bo tudi lekarne; mrliška ogledovanja i t. d. Mestnemu magistratu pa ostane nadzorovanje trgov, ulic, cest, krajev, k. so določeni za javne shode : nadzorovanje bivališč kanalov, tekočih vod živil, tržišč i t. d. K plesu „Slov pevskega društva". Prejeli smo: Jako prijetno me je dirnilo, ko sem slišal, da priredi naše dično »Slov. pevsko društvo- svoj ples. In kako bi tudi ne Vsacega zavednega Slovana mora veseliti napredek naših društev. In ravno »Slov. pevsko društvo stremi vedno više in više, kar nam hoče pokazati s tem svoji prvim plenom v velikem stilu. Kakor sem poizvedel izza kulis, bo ta ples nekaj izrednega. Kako bi tudi ne bil, ko ga priredijo naši vrli pevci, ki imajo sploh dober okus v prirejevanju zabav. Kedor ve ceniti zasluge tega druitva za narodno pro-bujo na našem ozemlju, ta gotovo ne zamudi te lepe prilike, da se prav pošteno naveseli in da pokaže temu društvu simpatije, ki |jih v obilni meri zasluži. V to ime kličem : Xasvidenje v soboto 17. t m. Vipavski. čujte ! Učiteljstvo tržaških državnih ljudskih šol je stavilo na namestništvo predlog naj se k prvim razredom odpro nove paralelke, ali pa naj se število otrok prvih razredov kolikor možno zniža. Ta svoj predlog je učiteljstvo utemeljilo s tem, da so učni uspehi zaradi neznanja učnega jezika (ob sedanjem visokem številu otrok posamičnih vsporedn.c I. razredov) razmeroma slabi. Ta, z ozirom na te šole kakor faktično obst jjeće zlo, jako pameten predlog je namestništvo zavrnilo ter je pod št. ^oi s/Pr. z dne o. svečana 1900. odredilo, da naj se onim učencem, ki pokažejo v I. razredu popolno nesposobnost za nemški pouk (einen giinzlichen MangcI an kignung fur den deutschen Sprachunter-richt I, z a b r a n i ponavljanje prvega razreda ter naj se jim ukaže iti v šole, primerne njih maternemu jeziku ! Izvrstno ! Samo gospoda, povejte nam, kam bomo mi Slovenci, ki kakor avstrijski državljani moramo pošiljati deco v šolo, ne oziraje se na to, da imamo davkoplačevalci tudi pravico do šol, povejte nam torej : kara naj pošljemo svojo deco ?! In posebno še : kje imamo iskati šole, ki je primerna materinemu jeziku naših otrok ? ! Hic Rhodus, hic salta ! Će že pravite A, recite še H ! — O pedagoški strani te na-mestništvene odločbe ne bomo govorili, ker prihaja silno malo pedagoško modrih odločb iz mozaikove palače na tržaškem glavnem trgu. Le toliko omenjamo, da so, če sklepamo po tej namestništveni odločbi, te šole pedagoški nesmisel, ako so take, da jih otrok, ki je sicer normalno razvit, samo zaradi učnega jezika ne more obiskovati s pridom. Tudi dragoceno priznanje c. kr. primorskih pedagogov tiči v citirani odločbi : to niso šole za obeo naobrazbo, ki jo garantira 1. državnega odporo, da-si bi je ravno oni morali podpirati. Soglasno je bil izvoljen prejšnji od bor z gosp. Skrjancem na čelu. Po do vršenem občnem zboru smo se sešli v gostilni gospoda Josipa Urbančiča, kjer je veselo donela na>a slovenska pesem. Posebno pa so ugajale letošnje narodne pe^-miee navzočim gostom. Ti so tudi lepo pogostili pevce, na kar jim bodi i/rečena prisrčna zahvala. Vsem onim pa, ki mislijo, da na^a »Lipa« usahne bodi povedano, da ona še živi in bo živela vkljub vsakemu nasprotstvu. Mi ostanemo mož-beseda : zvesti bojevniki za našo stvar -- vsikdar in povsodi ! Veliki ples tržaške mladine, ki se je \ršil minolo noč, je izpal najsijnjneje. Udeležba ogromna. Še v tem hipu (ob 3. uri popoluno-i), ko pišemo te vrstice, valovi po vsth prostorih -Narodnega Doma« slikovito življenje in vrvenje. Moralni vspeh sijajen, materijalni vsakako jako ugoden. Cvetl:c se je prodalo na korist družbe velike množine, narodnih kolekov pa nad 10 000. Za nabiranje kolkov so dobile nagrade gospice Tončika Sirkova, Milka Martelanc, Olgica Babuder in Stana Reichl. S posebnim ponosom beleži .no krasni red, veledostojno vedenje množic, dasi so bile iste izbrane iz vseh slojev. Prilika nam jo bilo govoriti z nekaterimi navzočimi Italijani, ki so odkrito pripoznavali, da so naravnost presenečeni in očarani po lepem vedenju naših množic. Priznali so odkrito, da pri 11 j h taka harmonija ne bi bila možna, ako bi bili zbrani ljudje iz tako raznovrstnih slojev. Koliko parov jc plesalo četvorko, ne moremo reči, ker je bilo štetje v taki silni množici absolutno nemogoča*. Aparat, ki ga je sestavila za prireditev tega pleša naša vrla slovenska in hrvatska mladina, je funkcijoniral uprav izborno, a najvspešneje so ga sp spolnjevale naše vrle dame. Zaključujemo za danes s konstatacijo, da je bila to manifestacija z najlepš m materijalnim, a še lepšim moralnim vspehom. Namestnik princ Hohenlohe na furlanskem. Namestnik princ Hohenlohe je v soboto obiskal gradiščanki okraj, iz-lasti občine Zagrad, Gradiško, Vilese, Chio-pris, Viscone, Topogliano, Pieris, kjer si je ogledal gradnje za urejenje rek Soče in Tera. V vseh občinah je namestnika slovesno vsprejela duhovščina, občinsko j zastopstvo in šolska mladina, Namestnika iso spremljali deželni odbornik Egger, deželni poslanec Holzer, okrajni glavar in eksponirani voditelj za vrejenje Soče in Tera, Grunhut. V Topoglianu je namestnika pozdravil državni poslanec Verze-i gnassi v Pierisu pa državni poslanec An-tonelli. Pošiljanje divjačine po pošti na Dunaj v času, prepovedanem za lov. ; C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo 1 nam javlja : Po določilih lovskega zakona ■ za dunajsko občinsko okrožje sme se 2 i dni po začetku prepovedanega časa za lov in mej tem časom uvažati divjačino v du-. najsko užitninsko ozemlje le tedaj, če se o uvažanju dokaže, da divjačina ni nezako-! nitim potom pridobljena. Če prihaja divjačina iz dežela zastopanih v državnem zboru, se dokaže to le se spričevalom (lovskim certifikatom), iz-I danim od politične oblasti dotičnega kraja ; j to spričevalo naj se, da se izogne neprili-kam, pričvrsti na poštno spremnico, na čije sprednji strani se zabeleži dan, ko je bilo spričevalo izdano. Divjačino, ki prihaja brez tega pred-. pisanega spričavala na Dunaj, proda pristojni magistratni okrajni urad brez izjeme na korist dunajskega splošnega oskrbo valnega fonda. — Prepovedani čas za streljanje najvažnejše divjačine razvideti je iz sledeče tabele. » Sicer je pa stvar odpošiljaca, da v vsakem slučaju prej poizveduje, če je dotično divjačino dovoljeno vvžati na Dunaj. Posledice, ki nastanejo iz kršenja te po stave, zadenejo odpošiljalca. Prepovedan čas za lov je za jelene od 1, tebruvarja do konca maja; za košute in mladice od 1. februvarja do konca avgusta za srnjake od 15. januvarja do vštetega I5 maja; za srne in mladiče oi 1. januvarja do konca oktobra: za poljske zajce od 1. tebruvarja do vštetega 15. avgusta; za prepelice in kljunače od 1. februvarja do konca julija ; za divje gosi, divje race in liske od r. marca do konca junija; za fazane od 1. fevruvarja do vštetega 15., septembra; za jerebice od 1. januvarja do I konca julija. Na c. kr ljndski in c. kr. [dekli-ski meščanski šoli ▼ Trstu je do 20. j marca t. m. razpisanih več učiteljskih mest. »Sadjarsko društvo sa komenski • Okraj bo imelo dne 18. februvarja svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom : i. Poročilo predsednika, 2. Poročilo tajnika in blagajnika, 3. Predavanje o iz- goji sad. drevja 4. Razni nasveti, 5. Razdelitev sadnih dreves. Odbor vabi na obilno vdeležbo Zahvaljuje se spoštovanjem. Odbor. Gradba Braniške ceste. Uradni list javlja, da je manjševalna dražba za oddajo gradbe Bran ške ceste od potoka »Podlasi* do ceste, ki vodi od Gabrij v Kodreče, ki je bila določena na 14. t. m., odložena za nedoločen čr.s. Odbor ruskega kružka naznanja še enkrat, da danes v ponedeljek dne 12. t. m. ob S. uri zvečer začne poučevanje hrvatskega jezika. Oni, ki so se vpisali in oni, ki sc žele še vpisat«, naj pridejo ob napovedani uri v »Delavsko podporno društvo«, ul. Giorgio Galatti štev. iS Iz Podgrada smo prejeli ta-le »Poziv«. Dopisnika članka, poslanega iz j Podgrad-a od 3. t. m. poživljamo odločno, ' naj se ne skriva za uredništvo »Edinosti c, ' ampak naj imenuje s polnim imenom do- ! tične agitatorje in agitatorice, ki ne umejo na kulturni napredek, ker drugače bo jasno, da je govoril neresirco in obdol-ževal po krivici. Več oseb 11a ve'selici nevdeleženih. Škrata t je izišla 6. letošnja številka z mnogimi izvirnimi podobami in raznovrstnim čtivom, in se dobiva v tobakarnah pj 1 j stelink. Velika tatvina. Še ena blagajna okradena. Prcdminolo noč so gospoda veletatovi ulomili v urade akcijske družbe za izstiskanje olja, kateri uradi se nahajajo v hiši št. 9 v ulici sv. Katarine. Kakor običajno, so prevrtali blagajno na strani in vzeli iz nje vse, kar je bilo v njej, namreč 3874 kron in 39 stotink._ Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1905. do S. febr. 1906 je prišlo v Opatijo 88ij oseb. Od 6. do 8. febr. jih je priraslo 242. Dne 8 febr. 1906 je bilo navzočih 1412 oseb. Prodajalnica rokavic in kravat fi. fCubmann TRST —■ Corso štev. 19 — TRST ustanovljena leti 18 35. Rokavice Hacs I. visle 7 vsifcili tarvaU t d 1 gl. naprej Rokavice iz kože Dinie ia prat! od 90 n?£. naprej. Rokavice slace za ples vsake fisoMi. Rokavice iz ponarejene lož* 50 bo/č. Rokavic* s/ilene, voljene ua iim. asr kravate zadnje novosti. Pranje in popravljanje v 24 urah,_ Loterijske številke izžrebane dne io. t, m.: Gradec 22 49 86 32 41. Dunaj 4 2 51 80 82 56. - 1 O n O ' o ■ • o ■ O ' O • • O ' O • • O • I o«• o» o----- Tovarna pohištva Aleksander £evi pnzi ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiša). ZALOGA: Ptnzzn ROSRRIO (Šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po Svetrovan cenik brezplačno in franko lOuOiiOiiOi ipilOiiOi OiiOiiOilOt T ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst. Zastopoik tovarne Mesta mototoles „Poch" W Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljut i iu prodaja gramofonov, zonotonov in fonogratov. Zalogn priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. W Velika zalaga pripadkov po tovarniških conah TELEFON štev. 1734. Koledar in vreme. — Danes: Evladija, de-j vica: Zvonimir; Deda. — Jutri: Foska, dedca in mučenica ; Vrativoj ; Čava. - Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludoe + -Vti0 Cekina — Vreme včeraj : lepo. Razne vesti. Prihodki berolinski zdravnikov. B-rolin ska zdravnska zbornica je obelodanila nedavno zanimiveh podatkov o dohodkih Be-rolinskin zdravnikov. Povprečni letni dohodek berolinskega zdravnika znaša 9000 mark toda v Berolinu je 1322 zdravniko, ki služijo eto manje nego 5000 mark. V viših krogih zdravniškega poklica jih 48 služi na leto 50.000 mark in tudi še več. Petnajst ih služi po 60.000, trinajst po 78.000 trije po 80.000, šest po DO.000, štirje po 120.000 pet po 180.000 mark. Eden služi 2GO.OOO, eden 330.000 mark. r MALI OGLASI j se 1 er Mali oglasi računajo se po 3 stot. be- I sedo; raastnotiskane besede se računajo 1 enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stot. 1 Plača se takoj. Varstvena znamka: „SIDRO". LINEMENT. CAPSIGICOMP. nadomestek ---pain ekspelerja--r je pripoznano kot izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po SO atot., 1*40 K in po 2 K v vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod preljubljeuega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da s* sprejme originalen izdelek. pa Riclterjeva lekarna; .pri zlatem orla" fg^ PRAGA, Elizabetine ulice it. 5, nova. f/ | Dnevno razpošiljanje. | j . • » -.,. . . -L. 1 11;v n.AJ0; z zemljiščem vred. Ima HlSSI na prodaj 4 sobe. 2 kuhinji, hlev in klet. Podrobnosti pove .,Edinost". (144> liola hičo »o na prodaj. Naslov: Gostilna Tro^t malu mse (nad rojausko cerkvijo.) Vnaiom Jc tab°j in kuhinjo IlO J CIII na lepem in zračnem prostoru z lepim razgledom. Več se izve v gostilni Bolle. Rojan. (145) vešč slovenskega in italijanskega je-zika. — Posebna plača K <30. — Ponudbe pod „Praktikant' na upravo lista „Edinost". (146) Išče se praktikant se odda s 1. marcem soba in ku-najem hiuja pri 12 murvah 257, v Rojanu Išče se postrežnica uprava lista rEdinost". za nekaj ur na dan. Naslov pove Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TRST ulica S. Spiridione štev. 6. m. Skrb vsake gospodinjo jc posvečena družinski blaginji! Kathreinerjeva Kneippova sladna kava je po Kathreinerjcvcm načinu svojega proizvajanja okusna, zJravju v pro^pt+rin poceni, ima torej neprecenljive prednosti .za vsako gospo Jinjstvof Poudarjajte pri nakupovanju izrecno ime Kathrciner in zahtevajte le izvirne Navoje z varstveno .znamko : upnik Kneipp. Nova prodajalnica klobukov David Osmo v ulici Barriera vecchia štv. 5. Velik izbor klobukov, lastne delavnice, raznovrstnih kap za moške in ženske. = Brez konkurenčne cene. Kdor ljubi kakao ln čokolado, temu bodi priporočan: Ivano Hoffa 3 Kandol-Kakao ki ima najmanj tolšča v sobi, jo torej najlai* prebaven, ne oroTBroča mkoli zaprtosti in je ob n^jbo^j-^ Ua okusa izredno poceni. "J Pristen samo r. imenom * "v Ivan Hoff ^ \ in s levjo varstveno znamko. j}f{J Zavoji po V* kg 90 vinarjev a » l/i » 50 > Dobiva s« povaod.