Ameriška Domovi ima 7*/1/1E Bt I e/l (H— HO M E NO. 69 AHCRICAN IN SPIRIT FORCION IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 8, 1959 SLOVCNIAN MORNING NfiWSPAPGR STEV. Lvm.—VOL. LVIH. ^lajlama na poii v New Delhi k Nehruju Ameriška pšenica in pakistanske gospodinje WASHINGTON, D.C. —Nih- ---- I če nam ne more zameriti, ako --- duhovni in svetni vladar Ti- j ne mislimo dosti, ali je pšenica, Pripadniki kanadske verske Povratek v stari kraj v - Rusijo - opustili beta, ki se mu je pretekli i ki jo poklanjamo lačnim naro-|eden posrečilo pobegniti dom, ravno po njihovem okusu. Včasih bi pa bilo vseeno dobro, •ako bi mislili na to. To nam pove primer s Pakistanom. Pšenica, ki smo jo podarili ločine “sinovi svobode” so opustili misel na selitev v Sovjetijo, čeprav jim je bila Kanada pripravljena plačati stroške. KRESTOVA, B. C. — V boga- Tibeta v Indijo, jte na po-u v indijsko prestolico. NEW DELHI, Ind. — Dalaj la-se je iz samostana Tawang, ■ier je od torka do nedelje poči- Pakistanu, spada med takozva- napotil proti Teepurju v A- j no trdo vrsto, ki ni vporabna za tem poljedelskem okraju Koote-farnu, kjer je malo letališče, od [vsake vrste hrano- So narodi, ki nay> kakih 200 milj vzhodno od h°der se bo z letalom popeljal v ^so navajeni samo na mehko pše- Vancouveija žiVi ločina duho-^restolnico Indije na razgovore nico. Rusi pridelujejo na pri- ',orce'v> ki je prišla sem pred več 1 Nehruipm jTner obe vrsti pšenice in iZVa- desetletli iz Rusiie- Del te lo- Neh rujem. ru je priznal časnikarjem, j žajo vsako v svoje dežele. 'čine, sinovi svobode,” ne mara- Tudi v Ikovem kabinetu desna in leva struja! WASHINGTON, D. C. — To ni nič nenavadnega. Vsak predsednik gleda, da dobi v kabinet ljudi različnih nazorov toda z istimi cilji. Kako se delijo člani kabineta, ni zmeraj jasno. Hrbtenica levega krila je tajnik za delavsko zakonodajo Jas. Mitchell. Nima pa v kabinetu dosti somišljenikov. Zadnjb čase je celo precej njegovih predlogov propadlo, ker so bili preveč “liberalni.” Mitchell je radi tega že hotel odstopiti. Za- DR. KONRAD ADENAUER SE PRIPRAVLJA NA ODHOD /z Clevelanda in okolice Rojstni tlan— Jutri bo Louis Eckart z 21931 Zahodnonemški kancler dr. Konrad Adenauer je sprejel imenovanje svoje stranke za kandidata za predsednika republike. Volitev bo 1. juli- [ Westport Ave. praznoval 68-let-ja, svoje nove mesto bo Adenauer prevzel sre-,nico sv°je§a roistva- Čestitamo di prihodnjega septembra. Prevladuje mne- in ™ želimo še .mnogo zdravih nje, da bo z lahkoto zmagal. — Javnost presene-1 Se.a_ cena. Ugibanja o njegovem nasledniku in spremembi v nemški zunanji politiki. BONN, Nem. — Dr. Konrad Adenauer vodi Zah. Nem-* čijo od njene ustanovitve pred desetimi leti. S svojo odloč-držala ga je misel, da bi morda nostjo jo je pomagal postaviti na trdne noge in ji pridobiti v u Je Položaj Indije v vprašanju I Iz naše trde pšenice pakistan- P°sl Jatl svojih otiok v kanad- mogej kot £ian kabineta z upom Svetu ugled in vpliv. Velja za enega najodločnejših in naj 'Pora v Tibetu in odnošajev z ske gospodinje ne spravijo skup ^ e s°e ces’da Rh.tam vvzSaJai0 na uspeh nastopiti kot demo- VStrajnejŠih vodnikov zahodnega sveta. Njegov vpliv je ja^0 Kitajsko več kot težaven, j dobrega kruha. Kakor hitro mi itanzmu m jih uce izpol- kratski kandidat Za podpred- bil posebno občuten v pripravah za razgovore S-Sovjeti. Pri ja mora gledati na eni stra- j pride iz peči, postane trd kot ”’®vatl Cp0vfske zal^oiae Pred'sednika na konvenciji 1. 1960. | teh razgovorih bo njegova beseda Še vedno važna, ker bo . * na svojo varnost, ne more ta- kamen. Kaj je temu vzrok, za bozliral- Prišli so v hude spo-1 p)esnic0 v kabinetu vodita dejansko še vedno kancler, torej predsednik odgovorne nem-J‘ \ naklonjenosti Tibetancem,110 vprašanje se v Pakistanu o- ie z 0 astj0 in naP°vedali svojo giavnj poštar Summerfield in ške vlade. Za javnost nepričakovano je dr. Adenauer spre-^ce Pa se na drugi strani zame- |čitno ni nihče brigal. Morda, bi vrnitev v stari kraJ' ‘ " rdeči Kitajski, ki je njena bil dognal, da tžpnošnje gospo-Seda. Vlada je nekaterikrat težko odloči- l^stavljena pred ^adsednik indijske vlade je tajnik za trgovino Strauss, jel predlog vodstva Krščansko-demokratske stranke in se Lani je odšlo v Sovjetsko ZVe-'Straussa demokratje videti ne pustil imenovati za njenega kandidata za predsednika Nem- ^ zo posebno odposlanstvo, da po-'morejo še iz čaijov, ko je vo- ške zvezne republike. Predsednik republike je dejansko dil komisijo za atomsko silo. bolj častno služba kot položaj resnične moči. Ta je pridr- dinje samo ne znajo peči kruha iz naše pšenice. Dejstvo je, da išče primerna nova selišča. Za Pakistanci ne marajo naše pše- selitev v Sovjetijo se je prijavi- Nagajajo mu tudi sedaj: senat Žana kanclerju, nice in da pakistansko časopisje ,lo menda več tisoč članov loči- še do danes ni odobril Eisenhow- da Indija ne bo Dalaj lami jiar javno poziva vlado, naj je ne, ko sta zvezna in pokrajinska erjeva dekreta, da bodi Straus da vlada obljubili kriti vse stroške, tajnik za trgovino. Sedaj so ves načrt nenadno opu-1 a °žila “nezažeijenih omejitev,” ^ dodal, da je prepričan, da on v ° bo podvzel korakov, ki bi k ^dovali “njun ali njemu.” f dnošaji z rdečo Kitajsko so ^ Poslabšali in utegnejo taki je priznal Nehru, ki se-si-'Gt trudi Za “mirno sožitje” in Cob£) sosedstvo. bančen lama na čelu le j- začasno . ^ajslta poročevalska služba j da je 21 let stari Pančen i. a Prišel v prestolnico Lhaso, , r je bil slovesno sprejet in ,r jg prevzel predsedstvo po-d6ga odbora, ki nadomešča p Stavijeno tibetansko vlado. ^roeil0 trdi, da bo ostal Pan-, , ^ania na čelu odbora samo Paj0D in pevski zbor ril ci in \rnnii „rdi„ r,Q tnl, KOr°tan imajO VRJO nOCOJ ob ril si je večji vpliv na tok dogodkov in odločitve, kot bi mu kot predsedniku republike dejansko pripadal. Javnost iznenadena Nemška javnost na odhod A-denauerja ni bila pripravljena, vendar ga je izgleda sprejela dobro. Iznenadeni so bili tudi zavezniki. V Washingtonu niso imeli o tem nobenih vesti in jim je v državnem tajništvu malo neugodno, ker ne vedo, ali bo Va-,a novi kancler vodil enako politiko, kot jo je Adenauer ali ne. Podobno razpoložanje vlada v Parizu. Izgleda, da se edino Angleži sprejeli odhod “Starega” zadovoljstvom v tipanju, da bodo razgovori s Sovjeti potekali lažje in gladkeje. Če bo to pol osmih v Slov. domu na Holmes Ave. za opereto “Mežnar-jeva Lizka”. Za bolnike— Carniola Hive 493L The Maccabees pripravlja za petek zvečer ob osmih v prizidku SND na St. Clair Ave. (vhod z E. 65 St.) ”Card party” katere čisti dobiček je namenjen za bolnike. .Vsi vabljeni! I Slovenski oder ima nocoj ob 7:30 v Baragovem domu vajo za 2. dej. igre “On in njegova sestra.” Razgovori msd Angleži in Egiptčani KAIRO, Egipt. — Tu so se začsli razgovori med predstavniki Egipta in Vel. Britanije za ’ zpostavitev rednih diplomatskih, trgovinskih in kulturnih odnošajev, ki so bili prekinjeni jeseni 1956 v času izraelsko-fran-cosko-angleške vojne proti Naserju. Sodijo, da bodo razgovori potekali ugodno, ker so vsa vprašanja načelno že bila rešena. med Zahodom in Vzhodom .glavnem že končani. der protestant. Trdijo, da je Adenauer sprejel imenovanje, ki naj bi bilo razen napoved Vremensh prerok pravi: eVn° hladneje. Na j višja Žja eratura čez dan 55, najni-Ja Ponoči 40. Ta teden je brezposelnost središče zaniiranja CLEVELAND, O. — Smo že Zganili so se tudi demokrat- je sklicalo za danes v Washing-' vanju pred kongresnim odbo-sredi tedna brezposelnosti. Pri- ski politiki v predstavniškem ton konferenco, ki naj bi se je rom> k' nai b* bdo v torek, zato šel je sam po sebi, brez vsake domu. Socijalni odbor pred-1 U(jeiežilo nič manj kot 5,000 pa Je PriPravljen. da bo povedal napovedi, toda mislili so nanj stavniškega doma je začel vče- delavski voditelji, politiki in ad- iaj z zasliševanjem interesen-J manj brezposelnih delavcev. Kaj bo- danes konferenci AFL-CIO, kaj |ve in kaj misli o brezposelnosti. ministracija. tov in strokovnjakov o vpraša- na konferenci obravnavah, Kot uvod je njegovo tajništvo Prvi se je oglasil k besedi nju, zakaj in kako naj se zbolj- J6 vodstvo že vse povedalo v namignilo časnikarjem, da že znani posvetovalni odbor de- ša brezposelno zavarovanje. Da- zadnji številki svojega uradne-1 dolgo let ni brezposelnost v mokratske stranke, ki je v po- siravno se omenjeni posvetoval- ga glasila. Kar je tam napisa- marcu padla tako zelo kot rav-nedeljek objavil dolgo razpravo ni odbor in demokratski politi-' no, se v bistvu ne razlikuje od no letos. Mitchel bo torej pri-o brezposelnosti. Po njegovem ki na Kapitelu ne gledajo lepo,' tega, kar trdi posvetovalni od- šel ne zborovanje s številkami, je seveda brezposelnost posledi- se človek težko izogne sumu, da bor demokratske stranke. Na ki bodo nazorno povedale, kako ca slabe politike sedanje repu- je bil ta postopek vsaj deloma konferenco so seveda tudi po- ( se zna sedlanja republikanska blikanske administracije, ki se domenjen: v ponedeljek odbo-1 vabili zastopnike administraci-j administracija vojskovati pro-bolj brige za izravnavo federal- rova izjava, v torek začetek za- je z željo, naj odkrijejo tajne (ti brezposelnosti. Njegova izva-nega proračuna in za boj “pro- sliševanj. Morda je tudi mogo- svoje politike o pobijanju brez- janja bodo verjetno predmet žiti inflaciji” kot za tiste gospo- če, da so člani posvetovalnega poselnosti. darske ukrepe, ki naj dvignejo odbora objavili nalašč svoje sta-1 Administracija je hitro začu-rast našega gospodarstva, zbolj- lišče češ, ako nas na Kapitelu že^ha, kam vleče veter. Ni hotela šajo položaj našega delavstva in ' nočejo zaslišati, bodo pa vsaj govoriti brez dobre priprave. Da' prihodnji teden govoril tudi s tem tudi zmanjšajo brezposel- morali brati, kar smo napisali o javnost ne bo preveč nestrpna, precj socijalnim odborom pred- Eiffelov stolp v Parizu praznuje 70-letnico PARIZ, Fr. — Pregovor, da je seveda res, je še vedno vprsša- vse stalno, kar se rodi kot zanje, kajti Adenauer ostane nem- časno, je našel nov dokaz v 70-ški kancler vsaj po srede pri- letnici Eiffelovega stolpa. Po-hodnjega septembra, ko naj bi stavili so ga 1. 1889 v čast ta-bili sedaj predvideni razgovori kratni francoski svetovni razsta- MJNOVEJšE VESTI LONDON, Vel. BrhJ. — Egipt-' sko ča ta, da je prišlo v severnem Iraku do novega upora proti j_rat -e vladi gen. Kascnia in da so število vahne razprave v naši javnosti CAPE CANAVERAL, Fla.—Tu še ves ta teden. Mitchel bo pozneje, morda že v: kot najvišjo stavbo v Evropi. Mislili so ga podreti po razstavi in so zato rabili pri njegovi gradnji le drugovrsten materijah Ko so ga odprli, so morali do- . v ... ,. y stojanstveniki lesti po 1,900 stop- sko časopisje in radio poroča- „jcah na vrh da s0 razobeslli francosko narodno zastavo. Ta- . ---- — niso namreč imeli dvi- „ . .. , v.m ..a .!° gsl za tako visoke stavbe. Stolp Sovjet, poslal, večje stev.lo je ostal nepOŠkodovan vkljub svojih Kurdov v Irak z vsem dvema vojnama in je najznačil_ orožjem, da b, pomagal, upor nejši znak za Pariz VsakQ 1(jto streti. V Bagdadu te vesti od- ga obišče na milijone turistov. ločno zanikavajo in trdijo, da ___________ so Kurdi, ki potujejo s sovjet- kt: i v j. . , sko ladjo “Gruzija ' v icaiko N,Ue®°va upra' jetno dal odgovor kritiki, ki jo in J*™, debato, da'", ^ taata Jbjavl. »»*>“ --la njegova, današnja krajem naše dežele, ki posebno tudi delavski voditelji ne more- Njegov tajnik za delavske zade-|izvajania pld demokratih in de- jn sočivja spadajo med največ-trpe zaradi brezposelnosti. j jo izostati. Vodstvo AFL-CIO ve Mitchel se je izognil zasliše-(tavskih voditeljih, je potrošnike bakra in svinca. Na smrt obsojena VENTURA, Calif.— Mrs. Eli-so izstrelili Thore-Ahcl raketo zabeth Duncan je bila obsojena preko južnega Atlantika ka- na smrt v plinski celici, ker je kih 5.000 milj daleč, da bi pre- najela dva morilca, da sta ugra-skusili novo glavo za medce- bila in umorila njeno snaho, Preskus se ženo njenega sina — ljubljenca Franka. linske izstrelke, je posrečil. — Ameriški pridelovalci sadja £e te zgodi nesreča, vam M mrmranje ne-sni Puluoka in komaj sli-L Pev pojočega vrabca. hernona je željno opazovala sle-V ° krivino ceste in se že r0v ^ veselila znanih prizo-Visii e ve(dela, kje v šopih i22or° ^r°zdi divje vinske trte, du- e 1 °b toploti kamnitega: zi-hQy ^ stoJi gručica brez in nji-poj^, Srebrna debla blestijo v Znai luči; natančno je po- ZaVe!. rab kjer sta s Holijem v tragi3U ameriške jelke pogosto ia° 9 klintonije pisani trilium iaškP°mladi vii°lice- Cel° or' kj jQ Srnreke se je spominjala, gola ^ s^rela odrla in je zdaj kot iSta*a na ozadju neba le še >b kažipot. Poka Se ie visoko vrh griča PeterZal dom’ ki ga je ljubila. gnaj ’ z Ajaskom za petami, je s Paše Moli in Doli. Slišala Je’ kako sta zdaj pa zdaj za- , °l:)loženi s kamenjem, so sstre in pozni cvetovi m kukali i - - ko t ’ sta se prebijali pre- in pr ay.natdl gričkov in brinje 1 na uhojeno stezo-zijalaT Pomena hišna okna je le prikUC’ od odPrtega hleva pa Viti f.la* Vonj Po senu. ljubil eti ‘^e ^do’ da ie Germana ste2j 9 ^vetlice, kajti ob vrtni Sle’ ’ fl°ksa. de ja le,Zar°POtal preko nerav-Vraii 6t^n uhstal pred vrtnimi ska v doleta je odprla kuhinj-sprG- rata in prišla smehljaje sta ®osta- Njena katuna- sana e^a Jo bila čista in prepa-pravjj 6 dlla z velikim belim, kom ar 2llkanim predpasni- Njuk^Ha sva vaše pismo, Mis la,” ’ ln sva vas pričakovale pe^ rekla. “Stopite noter! Bo hladn 6r Znosil prtljago. Je kar o§eri-0 noc°j. Pa je na ognjišču ^uhaoVe^eria ludl kmalu p°m! dom; ^0Hkem času vendarle tudi k° ZaPeliivo diši juha, pa leta Pogača, ki jo Ko- Lor^ f iZ Peči' gledala 6 °l3Stala in se malo o-Nič s Važpp e nt spremenilo, vsaj nič zidnim§a ne- sta ,’0'e)lka družinska soba, ki Hiša s starinskim UiŠop " liaPlrjem in široko stop-e> veli] je, nje žrtvovala običa- bico , 1 ^ delala posebno obed- s?ena veranda na za- Germa VSe ie ®e tako ko nekoč. e°ski ie kajpada imela fran-sih k0s Us .ie zato nekaj slab-?*Sabim°u P°hištva pregmila s šča je ^^atunom. a luč z ognji-0rui kazala, da so barve dobre in vzorci okusni. “Najbrže bi večerjo radi kar takoj, Mis Njukam, ali ne? Gotovo ste lačni.” “Res sem lačna. Hitro se bom malo umila. Katero sobo pa naj __ »> “Prepustila bom kar vam. Vse so sveže in pripravljene. Jaz in Peter imava sobo v stranskem krilu, ker je nabližja An-rejčkovi. Mr. Grej sen je dejal, da bo tako najbolje.” Lorna je prikimala. “Andrejček najbrže že spi.” “Res je. Mr. Grej sen ga je spravljal v posteljo ob petih, zato se tudi jaz držim te navade Bolje je, če se držiš nekega reda, zato ga tudi nocoj nisem pustila dlje pokonci. Fant se utrudi.” “Res je mnogo bolj pametno. Stopila ga bom pogledat, ko pridem v nadstropje.” “Dobro je, mis. Ali poznate pot?” “Da, hvala. Mislim, Koleta, da bi si izbrala južno sobico za goste, dokler bom tu.” “Že dobro, mis. Je prijazna in ima lep razgled. Odgrnila bom posteljo in vam prinesla tople vode.” “Hvala vam, a ni potrebno. Bila sem tukaj že poprej in si sama lahko postrežem.” “Res ste bili? S Petrom sva tudi bila takega mnenja. Sklepala sva iz vašega pisma, da ta kraj najbrže poznate- Preden sva se pripeljala sem iz Vermonta, nama je Mr. Čiver natančno popisal pot. Sama bi je nikoli ne našla.” “Res živimo precej vstran od velikih cest. Pa nam je prav zato še bolj všeč.” “Mi?” “Mr. Grejsen je na nek način moj sorodnik,” je zardela Lorna in hitela popravljati, da se je tako zagovorila. “A tako! Torej zato poznate hišo tako dobro. Le škoda, da ga ni doma. Njegovo ženo so nepričakovano poklicali v Francijo, ker je .zbolela njena mati, je povedal Mr. Čiver, in ker je koga potreboval, da popazi na hišo, dokler se ne vrne, sva prišla semkaj midva. Mr. Čiver zelo visoko ceni Mr. Grejsena- Zdaj pa uboga ženska še v letalo ni stopila in že jo je zadela taka nesreča. Bog se nas usmili! Kako negotovo je življenje in kako zapleteno! Kar ne morem si misliti, da bi takle ubog črviček mogel tako zgodaj postati sirota. Kar ne moreš razumeti, zakaj naj bi na nedolžno stvarco brez krivde padel tako hud udarec. No, pač ne razumemo božjih potov. Veseli me samo to, da sva mogla s Petrom priti semkaj, ker res ne vem, kaj bi počel Mr. Grejsen, če bi še naju ne bilo. Tako pa zdaj kar lepo skrbiva za: vse, dokler ga ne bo nazaj. Seveda vselej ne veva, kaj bi bilo najbolje, kajti ni nama mogel dati navodil; a zdaj ste vi tu in nama boste lahko svetovali. Kar povedali nama boste, kaj bi bilo potrebno in bova rade volje storila po svojih najboljših močeh. Zelo naju bo veselilo, če bo ob svojem povratku našel vse tako, kakor si želi.” “Vse opravljata izvrstno, Koleta. Saj je vse tako lepo v redu, kakor bi bilo iz škatlice vzeto. In vendar ni lahka stvar, kar tako pasti v tujo hišo ip poznati vse navade. Prepričana sem, da bo Mr. Grejsen zelo zadovoljen, ko pride nazaj.” Lorna je Koleti pokimala in odšla v nadstropje. Kako naravno se ji je vse zdelo in kako si je oddahnila, da je končno bila sama! Po prstih je stopila v Andrej-čkovo sobo. Spal je, debelušno roko držal nad glavo, šop žol-tih kodrav je ležal na blazini. Jože Grdina: Epilog k pisanju "Po Vzhodu in Zapadu' Za bitko pri Kumanovu je bil, na čelu svoje armade korakal v boj za Prilep, ki se je nadaljeval pri Bitolju. Zekki paša, eden najboljših učencev nem- škega generala von Goltza, ki je bil inštruktor turške armade je, da opere čast turške armade ter porazi Srbe zbral vso turško makedonsko vojsko pri Bitolju Bitka je trajala tri dni in šele četrti dan so Srbi zlomili turško silo ter zmagali: Zekki paša je moral bežati. Poročilo o tej bitki je dobesedno navedeno v knjigi “Vojska na Balkanu” na strani 192 in se glasi: “V ponedeljek se je boj z vso ljutostjo nadaljeval. Turki so imeli velikanske izgube, udali so se popoldne ob pol treh, dne 18. novembra 1912. Srbska zmaga je bila sijajna, turški poraz popoln Sedan. Po strašnem porazu pri Bitolju, so bežale turške čete na vse strani. Prestolonaslednik Aleksander je tudi v tej bitki kakor pri Kumanovu o-sebno vodil borbo in se izpostavljal najhujšim nevarnostim. V slovesnem pohodu je po zmagi Bitolj, ki šteje 50,000 prebivalcev raznih narodnosti. Sprejem je bil veličasten! Zvonovi so Teharjih kakor izdajalce, - če zvonili, prebivalci so prestolo- tudi so bili r„ni-ni iunakL _ tovi smrti, kar nam najbolje svedočijo tisti brezglavi boji v Jugoslaviji, ki so bili zaključeni z na hrbtu zvezanimi rokami ter strelom v hrbet. Tisoči slovenskih fantov, katere so postrelili v Kočevskem rogu in Čustva so se ji mešala ko je takole gledala otroka francoskega dekleta, in nenadoma: jo je zalil val grenkobe. No, saj je vendar tudi Holijev otrok—njegov prvorojenec in zdaj brez matere. Narahlo mu je z odejo pokrila ramena ter ga poljubila1. Stopila je skozi vežo, a se na pragu Holijeve sobe ustavila in pogledala vanjo. Na sredi pisal-nika pod staromodnim zrcalom je stala fotografija, ki jo je imel seboj v vojni. Začudila se je, da jo ima tukaj, saj vendar ima še drue, ta pa je odrgnjena, zbledela, ima strgane, vogale ali je brez njih, in zato čisto nič ne spada med to pohištvo. In stisnilo se ji je grlo, ko jo je gledala. Mislila je na:‘Škota;ma Holi-ja, na Germano nase, in na žalo-igro, ki je vse zajela v svoje zapletene zanke. Skušala se je spomniti, kako neki je, če je kdo tako mlad in brezskrben ko ženska na tej sliki-Zdaj se je čutila za stoletja starejšo. In vendar: ali bi hotela zamenjati bližnjo preteklost in skrite negotovosti bodočnosti za vedrino tehle neskaljenih dekliških let? Od tistih let naprej je živela, spoznala bolečino, osamljenost. naslednika osvoboditelja in njegovo vojsko obsipali s cvetjem. Razlegali so se navdušeni klici: Živio kralj Peter in prestolonaslednik! Živela srbska armada!” Tako so poročali o bitkah Srbov ter vodstvu prestolonaslednika Aleksandra tedaj in o teh bojih balkanskih zaveznikov, tako o Srbih kakor o prestolonasledniku Aleksandru je pisal tudi profesor Bezenšek v Koledarju družbe sv. Mohorja za 1. 1914. Danes o tem nekateri nič radi ne slišijo, zlasti ne o kakih uspehih tedajnega prestolonaslednika Srbije, poznejšega Jugoslovanskega kralja Aleksandra ter skušajo te boje zlasti pa vodstvo pokojnega kralja izmaličiti po svoje in se pri tem izgovarjajo na bojno srečo. Je že res, da je poleg zmožnosti in junaštva tudi sreča, pa je prav tako res, da: je prav tako lahko bojna nesreča:, kakor kaže sledeči dogodek. Tedaj, ko so Srbi pod poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra sekali po Turkih, so bojevali junaški boj tudi Bolgari. General Tošev je, da izvojuje slavno zmago nad Turki, operiral tako predrzno, da je v tem boju od enega samega polka, ki je štel 4000 mož, ostalo samo 70 mož. Po tem strahotnem porazu stopi car Ferdinand k Toševu in mu potrga z ramen epolete — okraske generala — Tošev stopi par korakov v stran seže po revolver ter se na mestu ustreli. Če bi Toševu uspelo, to bi bil eden največjih generalov v Balkanski vojski, ker mu je izpod-letelo, se je od sramote ustrelil, dočim je Aleksandru uspelo ter je zmagovit pripeljal domov svojo vojsko in to ne le iz balkanske, ampak tudi iz svetovne vojne, kjer so bili poraženi Av- tudi so bili resnični junaki, bi vedeli povedati, kaj je nezmožen poveljnik. Če bi imeli zmožnega poveljnika, bi se gotovo vsa stvar drugače zasukala, kot se je. Pravi zmožni in res herojski poveljnik bi se vse drugače obnašal ter ukrenil tako, da bi ti fantje prišli iz teh bojev zmagoviti in le v najlabšem slučaju, bi morda padli do zadnjega moža na. bojišču; nikakor pa ne z na hrbtu zvezanimi rokami. — Kaj takega more dopustiti le poveljnik, ki se na vojskovanje ne razume in je morda povrhu tega še — izdajalec. Še povdarim: Naj reče o kralju Aleksandru kdo tako ali drugače, dober poveljnik je bil in njega je kruto pogrešala Jugoslavija ob njenem najbolj usodnem trenutku. Da je tako, pričata balkanska in svetova vojna, predvsem pa Srbija sama. Starosta sloven, učiteljev Sputniška naselja okoli na Koroškem 75-letnik sovjetske prestolnice Moskva, prestolnica Sovjetske zveze, je v zadnjih letih narasla v velikansko mesto. Prebivalstvo se stiska v premaloštevilna stanovanja, kakor ve in zna. Družina, ki ima lastno sobo in kuhinjo, je lahko že prav zadovoljna. Stanovanja s pet in šest sobami, ki so v navadi po naših mestih, so v Moskvi samo za najvišji vladajoči razred, ki ima poleg tega še svoja posebna podeželska bivališča “daše.” Hruščev se je odločil sedaj zgraditi okoli Moskve venec manjših mest s po okoli 65,000 prebivalci z vsemi potrebnimi osrednjimi napravami, veletrgovinami, parki in industrijo. Sputniki, tako nova naselja imenujejo, bodo oddaljeni od Moskve 30 milj in bodo z njo zvezani s posebnimi cestami, po katerih bodo avtobusi vzdrževali redno zvezo. Za prvi sputnik so pretekli teden zasadili prvo lopato. Dne 12. febr. t. 1. je obhajal France Aichholzer, šol. ravnatelj v pok,, zdrav in čil 75-letni-co življenja. Zadnjih 50 let sloven, koroške zgodovine, posebno še šolske je tesno povezanih z delom in življenjem jubi-lamta. Bil je deležen časti in odlikovanj; še več p$ ponižanj in preganjanja. V plebiscitni dobi je bil šol. nadzornik za boroveljski okraj. Nato dolgo brez kruha in preganjan. Končno je dobil službo med samimi Nemci v severnem delu dežele. 1939. je bil odpeljan v Buchenwald v taborišče. Konec 2. vojske je postal upravitelj na šoli v Ločah v ovojem domačem kraju, pa tudi tu suspendiran, v preiskavi itd. L. 1945 je sodeloval pri organizaciji dvojezičnega šolstva. In kakor je bil 1. 1921. med ustanovitelji “Koroškega Slovenca,” tako je bil v zadnjih letih med prvimi sodelavci pri sedanjem “Mladem rodu.” Zaslužnemu rojaku zvestemu slovenskemu borcu za pravice svojega naroda tudi ameriški ro- Tako majhna država, pa je izšla iaki. k njegovemu visokemu ju- tako zmagovito iz dveh zaporednih vojn, ko se je borila na življenje in smrt proti Turčiji in Avstriji. Ti sta obe podlegli, Srbija pa je iz teh bojev izšla zmagovita. To je golo dejstvo. Za vse to pa čast srbskemu vojaku ki je bil v bojevanju pravi vitez, če tudi v opankah; še prav posebej pa čast genera-j lom in poveljnikom te male, a hrabre armade in med njimi zavzema častno mesto pokojni kralj Aleksander. bile ju čestitamo in mu voščimo še mnogo mnogo zdravih in srečnih let! Odlična naloga dr. Franceta Cigana Po navodilu dunajskega prosvetnega ministrstva je bil pred časom tudi v Celovcu sestavljen poseben odbor, iki ima nalogo zbirati ljudske pesmi, njihove napeve ter drugo tovrstno na-rodpisno, odnosno folklorno strijci in nazadnje tudi Nemci. oKroškem Predsed- Ker je bil Aleksander dober ,gradlV? na o^ros^emA- ^redsea poveljnik, je bilo meni zelo žhl, ko je postal žrtev atentata. Ni vsak za poveljnika ali generala, pa naj ima še tako visokodoneč. naslov in razne vojaške čine, ampak kako se na bojevanje razume. Kaj je dober in zmožen poveljnik, smo videli na Koroškem. Dokler ni bilo tam reda nik odbora je prof. Anton Am derluh. Skrb za zbiranje in varovanje tozadevnega slovenskega narodnega blaga v deželi je prevzel prof. dr. France Cigan. Lepa in odgovorna dolžnost! Prof. dr. Ciganu k temu čestitamo! obup, a zdaj tudi ve, kaj je lju-;in pravega vojaškega vodstva, bežen, česar v tistih davnih J so Jugoslovani le bežali, ko je dneh ni. Življenje se je poglo-jpa prišel tja general Smiljanič, bilo, postalo bogatejša in po-^ ki se je na vojskovanje razumel, menljivejša izkušnja, ob tem pa so pa Avstrijci bežali. Tako je, je sama rasla, se duhovno kre-jče je 'zmožen poveljnik, ki je pila in se učila jasneje gledati. | sreča za vojake ter blagoslov za Zdaj se ni več bala pogledati državo. bodočnosti v oči, Bog iz nebes in zemlji tako vodila, da bo varno dospela v zaželjeni pristan. (Konec) ko jo bosta Gorje pa vojakom in državi, ljubezen na kjer zmožnega poveljnika ni, tam je vojaštvo kakor telo brez glave: vojaki so že v naprej zapisani nečastnemu porazu in go- Prof. dr. Fr. Cigan vodi med drugim tudi dijaški pevski zbor na celovški slovenski gimnaziji, ki smo ga imeli priliko slišati nekajkrat že tudi pri naši clevelandski nedeljski radijski oddaji ob 9. uri dop. Sicer pa je prefekt v mohorskem slovenskem di laškem konviktu, v Celovcu. Na dunajski univezri je opravil študije zlasti tudi iz cerkvene glasbe. V lepi meri se je že tudi uveljavil kot slovenski skladatelj. . „ KAM SO NAMENJENE? ■—. Ameriški vojaki v Gelnhausenu na Nemškem čakajo ■na obed. Na prvi1 pogled bi kdo mislil, da se hočejo tudi goske priključiti čakajočim, v resnici pa hite le za svojim gospodarjem narednikom Thomasom Viskerjem (v ospredju), ki ima v oskrbi kuhinjo. Goske bodo prišle za pravnike — na mizo. Jovanka ga je polomila Ob priložnosti Titovega obiska v Grčiji je bil ves sprejem* prenašan po evropski televizij-Bki mreži. Tekom prenosa je Titova žena Jovanka privzdignila rokav, da je bila vidna njena debela zlata zapestnica in jo ponosom ogledovala. Grška kraljica Friderika je to zapazila in vrgla na Jovanko prezirljiv pogled. Tito je videl, da nekaj ni v redu, se nagnil s svojega mesta in videl Jovanko, ki je kazala zapestnico na levo in desno kot nekako čudo. Namignil ji je z nejevoljnim pogledom, naj s tem preneha. Ves kratek dogodek je vzbudil v evropskem časopisju dosti posmeha in pripomb. PO ŠIRNEM SVETU Velika zavarovalna družba Eagle Star je bila uvedla poseben oddelek, ki se je bavil z zavarovanjem proti škodi, povzročeni po dežju. Zavarovalnina je bila zelo visoka, a posel se kljub temu ni obnesel. Odškodnino je zahtevalo premnogo izletnikov, katere je zalotil hud dež, zadnjič je družba morala izplačati oko $12,000 športnemu društvu, ker je bilo prisiljeno odpovedati kriketno tekmo zaradi slabega vremena. “Oddelek proti dežju” so ukinili. * Nekater lovci so prišli na misel, da so posnemali glasove raznih ptičev na magnetofon. Ko so hodili na lov, so spustili v delo zvočnike, pri čemer so se od vseh strani začele zbirati ptice, ki jih je bilo seve lahko postreliti. Ker je nastala nevarnost, da fc' nekatere vrste ptičev izumrle, je lovsko združenje strogo prepovedalo uporabo magnetofona. * Na poti, ki vodi iz Raške do Kosovske Mitroviče, je postavljen kaj nenavaden spomenik. Na mestu, kjer je tovorni avtomobil zdrvel v prepad in se razbil v otrugi reke Ibar, so potegnili na cesto ostanke, iz katerih so naredili spomenik,, ki naj bo v svarilo mimoidočim in obenem govori dan in noč-o ponesrečenem neprevidnem vozaču, * Na zahodni polobli tekom zadnjega tedna ni bilo nobenih svet vznemirjajočih novic, čeprav s tem ni rečeno, da bi vladala povsod blagostanje in zadovlj-stvo. Ta dva sta posebno v državah Latinske Amerike zelcj redko in drago blago. IIUI OGLAS! Pohištvo naprodaj Pohitšvo za stanovanjsko sobo, jedilnico in kuhinjo je naprodaj na 1101 Norwood Road. Vprašajte po 4:30 pop. v čevljarski popravljalnici. —(72) Iščejjo stanovanje Starejši zakonski par išče 4 ali 5 sob s plinsko gorkoto. Nič otrok. Kličite po 5. uri HE 1-1927. (69) Sobe se odda Tri neopremljene sobe s kopalnico se odda odraslim na 1068 E. 68 St. Kličite EN 1-6106. —(7,8,10apr) Colonial naprodaj 6 sob, sončna soba, razvedrilna soba, južno-vzhodna okolica, kamenita dvojna garaža, “overhead” vrata. Kličite MI 1-5523 ali SK 1-5717. (73) Hiša v najem 5-sobna opremljena hiša se odda v najem v bližini E. 93 St., in Reno Ave. Kličite BR 1-6204. (73) Sobe se odda 6 sob se odda, 3 spalnice, fur-nez na plin, avtomatičen grelec za vodo, odraslim. EX 1-2497- (S.lO.apr.) V najem Odda se 5 sob zgoraj, samo dvojici. V bližini Hayden in St. Clair Ave. Kličite MU 1-1803. (71) Petsobno stiano'vanje oddajo * Petsobno stanovanje v fari sv. Vida oddajo. Kličite EX 1-4174 po peti popoldne. —(sr. in pet.) * v Naznanilo Odvetnik Wm. J. Kennick naznanja, da je odprl svoj u— rad za INCOME TAX SERVICE na 933 E. 185 St., na vogalu Neff Rd. Uradne ure od 9 zj. do 8. zvečer. Odvetnik Kennick ima tudi zveze, da lahko iztirja denar v Sloveniji, če vam je kdo dolžan. Kennick se vam toplo priporoča. (3,8,apr) Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings bonde! POPRAVLJAMO FENDERJE IN OGRODJE SUPERIOR BODY & PAINT GO. 6605 St. Clair Ava. EN 1-1633 Mrs. L. C., stara 72 let, iz E. 156 St., Cleveland, Ohio, piše: “Počutila sem se trudna, nesrečna, izčrpana in zelo slaba. Neki prijatelj mi je povedal, kako so mu “LOVIAN CAPSULES” pomagale, in'začela sem jih jemati tudi jaz. In res so napravile iz mene novega človeka. Sedaj opravljam vsa hišna dela, kuham, pečem in vse drugo, kot nekdaj pred 50 leti. Počutim se srečna.” LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O. Razpošiljamo vsepovsod 1 25 za $1.95, 50 za $3.69, 100 za $6.49 Pegam in Lombergar apisal dr. Fr. Detela Da bi prišel do cesarja, na Skrbelo ga je, kako bode nato še misliti ni. In naj se mu daljeval pot drugi dan, če ga za-posreči vse, kaj ve on o na- puste moči, in naslonil se je na šib naklepih? Zatorej brez skr- drevo; a kakor je postal, je žabi, gospod prelat! Kakor zau- dremal. Nočna sapa je šumela zazdel nekakd znan ta obraz. | “Torej na levo?” je vprašal ke in se napotil s fantom dalje “Kje pa sem že videla jaz te- oni še enkrat poln vesele nade, da, mu ostane ga človeka? Čakajta no!” je de-j “Da, kar tod gori, po grapi.” sreča zvesta tudi zanaprej. Prijala, si zakrila oči z roko in Ona dva sta izpodbodla konja jezdili so zh njima vojniki, a premišljevala. j in oddirjala. Gregorja, ki je čul tako srčan je bil Gregor v kmet- “Oče!” je klicala Luka od hi- vsako besedo, je obhajala vroči-|ski obleki, da se je le malo og-še sem in kazal proti dolini, “ne na v toliki nevarnosti; a čudil se nil v, stran s spremljevalcem: a bo treba v Gornji grad. Biriča je kmetski zvijači in ni si znal priklonil se je ponižno in snel že jezdita nazaj.” 11 razložiti ljubeznive skrbi teh iširokokrajni klobuk, ko so “Ovbe”, je dejala žena ži- ljudi. Mož je odkril slaranico dili mimo. Bil je Vitovec z glas-vahno, “ali veš, kdo je to?”!in velel Gregorju, da naj se obranimi svojimi tovariši. Mož je bistro pogledal Gregor- ne ročno na desno; pred tremi i “Kaj si vedno tako zamiš- ter ponujali vsakovrstno robo Gregor se je preril skoz g1^ gospodi in’kmetu. Poleg njih je čo in prišel pred grofov graJ na odru razkričaval potujoč kjer je stanoval cesar. A vtl zdravnik — takrat še ni bilo no- 1 je bil zabranjen. (vin — zdravila proti vsem mož-1 (Dalje prihodnjič.) nim boleznim. _______o------- ja, a ni ga spoznal. vpil Ostrovrhar, “ko vsakem početju tako urami ne bode jezdecev nazaj. Ijen,” je “To je poveljnik tistih jezde-' Gregor se je zahvaljeval z ga- imaš pri cev”, je dejala poluglasno, “ki njenim srcem in zagotavljal, da srečo!” ne pozabi nikdar te dobrote. | “Da, da,” je dejal oni in zadr-“Nič zahvale!” je ddjal mož. žaval konja na slabem, potu. “Še mi smo Vam je dolžni,” je “Čim bolje sem imel jaz kaj na- šo nam hoteli 'zažgati hišo.” “Kaj res?” se je čudil mož. pam jaz v duhovskih rečeh po- po gozdu in donaPala iz daljave/‘Da, on je. A to je zdaj dru- & ^ pQstavila zajtrk ljano> tem rajše mi je izpodle_ polnoma Vaši učenosti, tako se dobro znano tuljenje; volk je ga rec- 'Prerezal je konopec, „„ k „„ smete Vi zanesti v vojnih na bil namreč takrat navadna zver ki je držal Gregorjeve roke, in mojo spretnost.” “Zanašam se tudi popolnoma, pokoncu in potipal, če ima še ga potisnil v staro skrinjo brez ^ hotel zaž . hiŠQj G . in jezdeci SQ iz inili< gospod baron, a Vi veste kakor dolgi noz za pasom. A silne pokrova m vrgel slamnico ce- ^ ^ ___i „ .y , ^______ jaz, da Bog osramoti in uniči utrujenosti' ni zmagovala več zenj- Gregorju se je zdelo, da često naše najzvitejše nared- trdna volja; treba je bilo misliti se mu sanja; a „ zastražena in be.” (na počitek. Noči pa so spomla- je umaknila burni radosti. Oce . .„ J„. . . moci.o zastražena, in “Istina, gospod prelat, zatorej di mrzle in zemlja vlažna, tudi in s*11 sta se tiho menila v sobi, se tudi ne bojujmo z Bogom! se je bilo bati divjih zveri pod in ko sta prijezdila biriča pred A cesar je človek kakor mi, in milim nebom. I hišo, jima je stopil fant s klobu- ustavimo se mu, če nam dela | Vlekel se je še streljaj dalje, kom v roki naproti, krivico.” j kjer je zapazil samotno kočo in J “Gospoda”, je dejal, “davi na- “Morebiti nam pa vendar ne nanjo naslonjen nizek hlev- vsezgodaj smo videli tistega člo-dela krivice”, je opomnil oni Ura je šla na polnoč, in nobene veda, ki ga iščete. Solnce še ni rahlo lzive duše ni bilo nikjer čuti; in bilo gori, in ravno živini sem . , , v . , , . , . vv. “Gospod prelat, poslušajte me, komu bi se bil tudi upal isročiti kladel, ko se je priplaiil tod do- »to d.1^ oce^ ), pn- prihajalo plemstvo in duhovso- prosim,” je dejal Vitovce ne- Gregor! Otipal je v temi maj-^li. Z vilami sem mu zastavil potrpežljivo. “Jaz Vam bodem , hno lestvo, jo prislonil k lini J pot in vpil, da naj počaka. Ali 'menita, da je kaj poslušal?” § % na mizo. “Veste li, da ste jezdili telo. Kaj, če mi izpodleti se-vleke, liiladeničaTseboj* v hišp .Boer je dostaviI tiho ljudi nam je hotel zažgati hišo, Vi pa ste mu ubranili. Jaz sem ; Popoldne je prišel Gregor v brid'ka žTlost se Vas dobro videla in ne p07'abim Celie- Mestna vrata so bila sumljivo jo, to nam nič mar; a Vi ste do- s0 ga gledali stražniki, ko je, ber in blag človek, ki ne muči brezskrben na videz, koračil nas revnih ljudi. Če se Vam ne skoz njih vrsto. Po mestu je bi-zamerimo, zajmite z nami.” j i0 Vse polno ljudi. Cesar je bil ’ “Pohlevni ljudje,” si je mislil pripeljal s seboj mnogo imenit-Gregor, “hvaležni, da se jim le nih spremljevalcev, izmed ka-krivica ne godi,” in ni se branil ^ tbrih je imel vsak še svoje jedi. Fant se je ponudil, da ga spremstvo. Od vseh strani je nekaj povedal. Kaj je pravica, ! na d hlevom in zlezel gori. Na-kaj krivica, o tem si dva človeka (sel je velik kup slame in se-nista istih misli. Kar komu ne j na; brž si je napravil ležišče, se ugaja, to se mu zdi krivično, in priporočil Bogu. in preden je še s pravico je narobe. Sodba je te- premislil dogodke prešlega dne, žavna, kadar se tiče nas samih. [ je sladko zaspal s trdnim skle-Jaz si’ tudi zaradi tega ne belim pom, da nastopi zarana zopet glave. Dokler je živel grof Urh, pot proti Celju, sem se bojeval, kakor in kjer je | Zdelo se mu je, da je komaj ukazal on; ali je bilo pravično ^ še zaspal, ko ga prebude člo-ali nepravično, za to se nisem | ve ki glasovi. Prestrašen se je menil nikdar nič. In zdaj sem sklonil pokoncu, a zaskelele so stopil na noge za kneginjo in kaj norem jaz za to, da je prišla ona navzkriž s cesarjem!” “Morebiti pa bi se pogodila, ako bi Vi kaj pomogli.” “Možno, a mene so odvrgli, u-mejete? In razžalili so me, kakor me še ni razžalil nihče; in jaz naj to pozabim? Meni se vidi, gospod prelat, da Vam je žal, ker ste se odločili za kneginjo, in da bi bili radi nevtralni. A lahko si mislite, da jaz baš v tem času ne trpim nevtralnosti. Kdor ni z menoj, ta je zoper mene, to je zdaj geslo. A potolažite si ga roke za pestmi, zvezane s trdnim konopcem. Pred njim je stal fant, ki se je grohotal in migal z roko starejšemu kmetu: “Rrvno ta je, oče.” “Ali si ušel iz Gornjega .grada, ptiček?” je kimal mož. “A si obsedel preblizu. Hodi! Kar v Gornji Grad ga ženi, Luks! A pazi, da se ne prevrne raz lestvo!” “Po suknjo še grem”, je dejal sin in se obrnil proti koči. Gregor, ki je videl, da je popolnima v tuji oblasti, je jel prositi, da naj ga izpustita, ker je ne- pretanko vest; zakaj — ne za-Molzen, merite, da Vam govorim narav-1 “To trdi vsak zločinec”, je de-nost, vojaški—samostan je bolj jal mož. “Zakaj bežiš če si ne-v mojih rokah nego v Vaših; in j dolžen? Za nič te ne love sa-drznil sem se tudi zamenjati ^ mostanski gospodje. — Mica*, starega Vašega poveljnika za (pridi gledat, kakšnega kosa sva novega. A ne bojte se! Nič se ne ujela. Po tem-le sta popraše-bode zgodilo, ne Vam, ne Vaše-j vala snoči gornjegrajska biriča-mu samostanu, in zaradi dana-, Kratke rjave brke ima, pero za šnjega sklepa smete mirno spa- ^ kapo in dolg nož za usnjatim pati, kakor bodem zaspal jaz kma- som.” S pomilovanjem je gledala žena ujetega mladeniča. Ko pa se je ozrl Gregor vanjo, se ji je nesel klobuk in kamižolo, če se na, da se pokloni novemu vla-hoče preobleči. Rad je sprejel darju, ki je potrjeval stare pra-Gregor ponudbo, si ostrigel^ br- vice. Pritisnili so bili trgovci Za vaš pomembni dan! Drage jieveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pH nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA “A zagkaj ga nisi prijel, osel?” je rohnel birič. “Ker se ni dal. Kar tod na le-1 vo jo je udrl; jaz pa za njim. | Ali menita, da sem ga došel? Ozmerjal sem ga prav grdo, po-j tlej pa teci! Če jezdita brž za njim, ga dojdeta še pred’ pol-! dnem; saj v zemljo se ni vdrl.! Rjave, kratke brke je imel pod nosom in z usnjem je bil prepa-let.” I A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD In TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEndereon 1-2088 URADI V COLLINWOODUi T *.itt? onnRF RLVD STEwnore 1-SRM 15301 WATERLOO ROAD KEmnore 1-1231 I 6117 St. Clair Avc. Cleveland 3, Ohio HE 1-0628 lu.” Prelate je razumel migljaj in Se odpravil žalosten. “Vražja o-mahljivost!” je mrmral Vitovec in se iztegnil po postelji in zaspal. Kaj se je menil on za o-pata in njegove stiske! Zvezde prijazne, Pot rai kažite! S. Jenko. Gregor pa je hitel proti Savinjski dolini, kolikor se je dalo v temi- “Danes je sreda; če do jutri zvečer ne pridem v Celje, bode prepozno”, si je šepetal in spešil korake. Ni še hodil dolgo, ko zasliši za seboj peke-tanje konjskih kopit, in brž se umakne v šumo. Po poti od samostana doli sta prisvetili dve bakli, ki sta se bližali naglo, da bo leteli utrinki v stran. Gregor Be je potuhnil in videl v svitu kosmata obraza konjikov, ki sta klela; da morata v takem času okrog laziti, ko se ne vidi pet korakov predse. Jezdila sta mimo in za njima sta puščali bakli rdeč dim. Gregor pa je o-stavil gozd in se napotil urno za njima, ko ni bilo več čuti konjskih kopit. Nebo je bili o-blačno, in noč je temnela bolj in bolj. Gregor se je spotikal nad koreninami in kamenjem, kar ga je neznano utrudilo. V NASPROTNO STRAN — Nosoroga v londonskem živalskem vrtu sta se obrnila vsak v svojo stran, čeprav ne moreta pogreš ati družbe drug drugega. ^Ilv 3^ \ k CURRENT RATE T. CLAIR AVINGS THREE LOCATIONS: .4 813 East 185th Street 25000 Euclid Avenue 6235 St. Clair Avenue NAV DUŠEN VIOLINIST! — Papiga Corky Harry0, Goshkowitza, člena simfoničnega orkestra v Dallasu, Texas, se je spravila na violino svojega gospodarja, da ji ja ne & ušel kak zvok. !p ; r CELA GORA KNJIG — Judy Randolph, ki hodi v prt razred osnovne šole v Dallasu, Texas, stoji ob gori 254 knjii ki jih bo morala predelati tekom osmih let šolanja.