3'5'54 A H
60100200
OSREDNJA KNJIžNltft
Pk.muRSKI DNEVNIK
Foštom* plačana » ffutovioi Abn. postale I gruppo
Cena 400 lir
Leto XXXVII. Št 262 (11.084)
TRST, četrtek, 5. novembra 1981
v G"?u|rtGDoSTrebuš?e<3	PNEVNI£ f? "■ "otenbra 1943 ' vasi	«*( Crtotm. razmnože n. cikIo.ttl.Od t.do I7.s«ptembr« is« so |. tiskal vtiskam -Doberdob.
-------y	J	’ °a I8, sePtembra 1944 do 1- maja 194o v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pn Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja štavilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
DANES 6. SREČANJE MED SPADOLINIJEM It8 LAMO, CARNIIIJEM IN' BENVENUIOM
Sestanek vlada - sindikati ob nedodelanih stališčih
Vladne stranke zahtevale odložitev proračunske razprave, ker še niso izdelale spremljevalnih predlogov - Seja vodstva KPI
RIM — Ni te/ko napovedati, da si mimo diskusije o vprašanjih delovne pogodbe in reforme državnega podjetja za železnice, ki je uradni povod za srečanje, Spadolini in Lama, Carniti in Belivenuto ne bodo imeli danes dosti kaj novega povedati o bistvenih vprašanjih, ki bi morala biti glavni predmet razgovora, to je o sklopu usklajenih ukrepov in pobud za zajezitev inflacije in oživitev gospodarstva, o-ziroma o možnih popravkih vladnih
proračunskih dokumentov in žrtvah, ki naj bi jih sprejel sindikat, da bi moglo priti do kompromisnega dogovora. Po eni strani namreč vlada v samih strankah, ki podpirajo Spadolinijev kabinet, precejšnja negotovost o utemeljenosti proračunskih številk in o možnih popravkih, po drugi tudi sindikalna zveza še ni poenotila svojih stališč glede vprašanja draginjske doklade.
Zgovorno znamenje zadrege vladnih strank je že samo dejstvo, da so bile prisiljene zahtevati odložitev razprave o posameznih členih finančnega zakona in o spremljevalnih predlogih na petek, ker same še ne vedo, kakšne popravke naj bi predložile. Načelniki parlamentarnih skupin KD, PSI, PSDI, PRI in PLI so celo do zadnjega želeli. da bi popravke k svojim zakonskim osnutkom predložila sama vlada, a jih je Spadolini, na nujnem sestanku, ki so ga sklicali sinoči ob prisotnosti gospodarskih ministrov, prepričal, da imajo spre-minjevalne predloge, oziroma po pravke, predlagati po lastni odgovornosti stranke.
Vlada je itak že predložila, na sinočnji kratki seji senatne komisije za proračun, med katero je klad ni minister Andreafta zahteval odložitev razprave, kakih 10 popravkov k svojemu finančnemu zakonu. Mnogo več, blizu 60, jih je vložila KPI. Podrobna vsebina komunističnih spreminjevalnih predlogov sicer ni še znana, zvedelo se pa je, da predvidevajo skupaj porast izdatkov za 9.546 milijard, črtanje 1.014 milijard stroškov in povečanje dohodkov za 4.255 milijard lir, s čimer bi se zgornja meja državnega primanjkljaja 50.000 milijard lir, ki jo je vlada postavila za temelj proračunskih dokumentov, presegla za 1.677 milijard lir. Zastopniki vladnih strank pa bodo še danes, v posvetovanju s pristojnimi ministri, izdelali svoje spreminje-valne predloge (glede dotacij krajevnim upravam, zdravstva in prevozov) po strogem kriteriju ravnotežja med večanjem izdatkov in dohodkov.
Sindikati se pa še niso zedinili glede vprašanja draginjske doklade, čeprav kaže, da so tako v CGIL, kot že prej v CISL in UIL, načelno sprejeli možnost omejitve na ravni 16-odstotnega višanja inflacije, oziroma 45 točk draginjske doklade, s pogojem o davčni razbremenitvi do te ravni tako za prejemke delavcev, kot za socialne dajatve delodajalcev. Odprto ostaja še vprašanje, kako naj bi delovni ljudje nadoknadili izgubo, če bi inflacija presegla 16 odstotkov. O tem so v teku poglobljene razprave na strokovni ravni, toda vse kaže, da bo mogla priti odločitev šele po 21. t.m., ko se bo končal kongres CGIL. Socialistična struja CG EL je nadaljevala tudi včeraj ločene seje, da usklajuje kongresne posege in pritisne k sprejetju «pak-
ta proti inflaciji«, kar bi močno olajšalo delo vlade.
Gospodarska politika je bila tudi osrednja tema zasedanja vsedržavnega vodstva KPI, ki se je začelo včeraj in se nadaljuje danes. U-vedno poročilo je podal Cluaromon-te, ki je tej problematiki že. posvetil včerajšnji uvodnik v strankinem glasilu, iz katerega izhaja, da KPI ne cilja na padec vlade, a je odločena vsiliti spremembo mene gospodarske politike, ki vodi v recesijo. in nasprotuje klestenju po socialnih postavkah proračuna. KPI zato pripravlja svoj (alternativni gospedarski načrt.,, ki je ravno predmet razprave v vodstvu. Vodi telji KPI bodo na zasedanju tudi sprejeli sklep glede odgovora na vabilo tajnika KD Piccolija (in socialista Crarija) na skupne pogovore • o institucionalni reformi, o kateri se zlasti med vladnimi strankami govori že nekaj časa. pa čeprav nejasno, kar vzbuja pri komunistih precej pomislekov.
Pajetta o Poljski ob obletnici Madžarske
RINI — Giancarlo Pajetta je ob 25. obletnici zadušitve madžarskega upora v daljšem komentarju za tednik Rinascita ocenil pomen takratnih odločitev za razvoj komunističnih gibanj. Po orisu vzrokov, ki so privedli do spopadov in tudi samih takratnih razlag in opravičil za uporabo sile, se Pajetta sprašuje, če je takratna lekcija koristila vsem komunističnim partijam in še posebej sovjetski.
Ko se italijanski komunisti po 25 letih spominjajo teh dogodkov, poudarja odgovorni za mednarodne odnose pri KPI, imajo vedno pred seboj kritičen položaj na Poljskem. Prav glede na tragedijo madžarskega ljudstva leta 1956 so odločno prepričani, da se podobne stvari ne smejo ponoviti na Poljskem. Takratni tragični spopad bi še namreč v tem primeru prav lahko spremenil v začetek katastrofe. Pajetta meni, da bi se morali poljski komunisti predvsem zavzemati za izboljšanje odnosov s tistimi ljudskimi silami, ki so se samostojno organizirale, in šele nato bi lahko ponovno razmišljali o obnovi partijske nadoblasti v državi. V tem težkem iskanju dogovorov se odpira povsem nov položaj in .je naloga Poljakov, da najdejo rešitev za ta vprašanja. Čeprav bo ta pot težka in bosta prav gotovo obe strani delali napake, naj bodo to vsaj napake Poljakov, Id jih bodo popravili Poljaki sami, je napisal Pajetta.
IZJAVA FLAMINIA PICCOLIJA ENOTNI DELEGACIJI SLOVENCEV
KD bo predložila svoj osnutek zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji
V izjavah tajnika KD ni bilo ločevanja Slovencev po teritoriju, pač pa so možna različna tolmačenja «postopnosti», o kateri je Piccoli govoril

Flaminio Piccoli
NA SREČANJU JARUZELSKEGA Z ff ALESO IN PRIMASOM GLEMPOM
PARTIJA, SOLIDARNOST IN CERKEV IŠČEJO SKUPNI IZHOD IZ SEDANJE POUSKE KRIZE
Val stavk pojenjuje - Napetost v vodstvu sindikata zaradi pomirjevalne vloge Lecha Walese
(Poseben dopis)
RIM — Enotna slovenska delegacija se je včeraj v Rimn zadržala dobro uro in pol v razgovoru s tajnikom krščanske demokracije, poslancem Flaminiom Piccoli jem, in poslancem Bresciaaijem. Piccoli je zagotovil, da bo KD v kratkem izdelala svoj zakonski osnutek, da pa je želela pred tem imeti razgovor s slovenskimi predstavniki. Napovedal je za prihodnji teden na tajništvu KD v Rimu sestanek demo-kristjanskih poslancev in drugih predstavnikov dežele Furlanije - Julijske krajine, s katerimi se bodo do kraja dogovorili o vsebini zakonskega zaščitnega predloga. Gibljejo se namreč med (skrajnostmi, postopnost in celovitost, pri čemer pa — je poudaril Piccoli — ne more biti nobenega dvoma o volji krščanske demokracije, da bo izvajala ustavo in zagotovila zaščito manjšine. KD izhaja iz volje krajevnih sil in poudarja, da je treba Slovencem in Italijanom dati kar jim gre v skladu z enovitostjo države. Obstaja kar uajvečja politična volja, da se vprašanje Slovencev reši in tudi kar na. -večja pripravljenost, da se Vre še vanje vključi slovensko prebivalstvo. V tej zvezi je ■ Piccoli podčr tal obvezo krščanske demokracije da se prične v parlamentu razpra va o zaščitnem zakonu.
VARŠAVA — Včerajšnje srečanje prvega sekretarja CK PZDP, premiera in obrambnega ministra armadnega generala AVojciecha Ja-ruzelskega z voditeljem sindikata Solidarnost Lechom AValeso in s poljskim primasom Jožefom Glempom predstavlja prvi pomembnejši mejnik v snovanju (fronte nacionalnega sporazumevanja>, ki bi Poljsko popeljala iz sedanje družbcnopoli-
ocenija večina političnih opazovalcev na Poljskem, ki obenem ugotavlja, da lahko le sporazumevanje zagotovi državi prepotreben družbeni mir. Poljski vladni in partijski voditelj Jaruzelski je bil ves čas zagovornik dialoga, a je za pogajalsko mizo sedel, šele ko je spoznal, da se tudi v sindikatu nekaj premika.
Na srečanju so si torej trije najpomembnejši poljski voditelji «iz-
■Hm tiiMHiiiiiimiiiMiimiimiiii m m ■iiiiimrnimtiiiniiiHi tim minil iiifiiiiiiiMiiMiiiiim i mu mmiMiiiuit
MED RAZPRAVO 0 SPREMEMBAH PRAVILNIKA ZBORNICE
Radikalci povzročili nerede v parlamenta
Cicciomessere obtožil stranke vladne večine in komuniste, da hočejo zadušiti glas opozicije v parlamentu
h.e, in gospodarske, Leu e.	| menjali mnenja o načinu, kako bi
Tako je 'zgodovin slmsrečani^	^ .krlw’ ftt	^vo
- m kako bi uresničili i ronto nacio-
nalnega sporazumevanja,. V krat-ke.m uradnem komunikeju so tudi sporočili, da so načeli vprašanja sporazumevanja in posvetovanja z vsemi družbenimi silami na podlagi načel poljske ustave. Mimo u-radnih sporočil pa je razvidno, da je Jaruzelski pristal na takojšnja pogajanja o še odprtih vprašanjih med vlado in Solidarnostjo. V prvi vrsti se to nanaša na vprašanje pristopa sindikata k sredstvom javnega obveščanja. Glede krajevnih stavk so baje Jaruzelski, AValesa in Giemp našli skupni jezik, saj se vsi na Poljskem zavedajo, da so postale stavke prehudo breme za sedanje gospodarsko stanje v državi.
Kot rečeno je Jaruzelski izbral najprimernejši čas za tako srečanje. Uspelo mu je utišati najbolj dogmatske sile v partiji, obenem pa je tudi svoje nezaupljive vzhodne zaveznike prepričal, da je edina alternativa družbenemu spopadu z vsemi posledicami za zavezništvo samo dogovarjanje. Med drugim je tudi spoznal, da je skrajni čas, saj prihaja do nevarne radikalizacije v delavskih vrstah. VValesa je namreč v teh dneh pokazal, da je za Jaruzelskega primeren sogovornik. Predvčerajšnjim mu je uspelo prekiniti splošno stavko v Tarnobrze-gu, včeraj pa je prav posredovanje AValese omogočilo, da se je po 23-dnevni splošni stavki v ZyrardOwu vrnilo v svoje tovarne 12 tisoč tekstilcev. Ob tem razpletu pa je zaskrbljujoča ugotovitev, da je vodstvo sindikata zagotovilo delavski delegaciji iz Zyrardo\va, da jih bo podprlo v zahtevi po stoodstotnem izplačilu mezd tudi za dni, ki so jih izgubili med stavko.
S tako pomirjevalno vlogo pa si je AValesa nakopal srd radikalnega krila v sindikatu. Pred svojim včerajšnjim odhodom na tristransko srečanje v Varšavo je AValesa v Gdansku doživel pravi osebni na-
RIM — Jutranje zasedanje po »lanske zbornice, med katerim bi •horali razpravljati o spremembah Pravilnika, se je začelo v zname-nju besednih spopadov med predstavniki radikalne stranke in ostalih skupin. K besedi se je namreč oglasil radikalec Cicciomessere, ki Je hotel govoriti o zapisniku prejšnjega dneva zasedanja in je pri tem provokativno vprašal Mario E-letto Martini, ki je opravljala predsedniško funkcijo, kje je fašistična Predsednica Jottijeva in če nima dovolj poguma, da bi se prikazala v zbornici. Cicciomessere je v bistvu hotel govoriti o 54.000 popravkih, ki &0 jih glede spremembe pravilnika predložili poslanci radikalne stranke.
Po Cicciomesserovili besedah je y Poslanski zbornici nastal pravi kaos. Komunisti so poskakali s *'ojili stolov in hoteli fizično obračunati z radikalci, tako da so mo-fsh poseči kurirji in drugi usluž-Penci. da bi preprečili pretep. Kljub 'semu pa se je kaos nadaljeval: adikalei so obtožili stranko vlad-p® večine in komuniste, da s spremembo pravilnika poslanske zbor-mce pripravljajo združitev vseli demokratičnih glasov. Po odobritvi d?v?0a pravilnika, v poslanski zbor-nici ne bo več mogoče govoriti, je iraila Adelaide Agljctta, medtem i je Tessari kričal na ves glas. ?? se večina poslužuje istih gesel, J11 so se jih posluževali fašisti le-J*1 1924. Maria Eletta Martini je tokrat bila prisiljena prekiniti ju-u'anje za.sedan.je.
Razprava se - je nadaljevala po Poldne približno z enakim pote kom, le da je tokrat bila prisotna (Udi predsednica Jottijeva. Tokrat -!* od radikalcev prevzel pobudo šlelega. ki jp stopil do predsedniške mize in začel na ves glas ra/.la-£kti, zakaj so radikalci proti refor-*?• pravilnika poslanske zbornice.
■ ottijeva ga jc trikrat opomnila, oakar je ukazala vratarjem, naj t* izključijo iz avle.
pad. številni člani vsedržavne komisije Solidarnosti so mu namreč očitali, da se vse preveč poslužuje osebnih pobud mimo smernic in določil sindikalnega statuta. Radikalno krilo je tudi preprečilo izglasovanje celotnega besedila resolucije predšlSBstva Solidarnosti, ki je obsojala vdivje stavke«, zahtevala centralistično vodenje vseh delavskih protestov in predvidevala disciplinske ukrepe proti tistim članom, ki bi škodili ugledu iu koristi sindikata. AValesa je le s težavo preprečil, da mu niso izglasovali nezaupnice, ko je zahteval, naj se Sindikat uradno odpove pogajanjem z Jaruzel-skim in Glempcm. Kaj takega pa si tudi najradikalnejše krilo Solidarnosti ne more privoščiti. Poljska Cer-
kev je tokrat ponovno vložila v pomiritev ves svoj vpliv, ki ga bo le s težavo okrnilo nasprotovanje a-narhoidnega dela Solidarnosti, ki se vse preveč spušča v jalova dolgovezna razpravljanja.
Izgiedi za postopno zgladitev sedanje krize so torej precejšnji. Vsekakor se vsi zavedajo, da brez kompromisov, odpovedovanj in trdnega dela, bo' letošnja' žimaifeiia najliuj-'ših v poljski zgdclovini.tPoljski pri-mas Glernp bo danes' ^potoval na dvotedenski obisk v. Rini, kar dovolj zgovorno priča, da se ne boji morebitnih nenadnih zapletov. V prihodnjih dneh lahko torej pričakujemo, da bo pred pogajanji moral sindikat dokončno izdelati za partijo in Cerkev sprejemljivejšo strategijo.
V enotni slovenski delegaciji bili: senatorka .Trika Gerbec, Ma rija Ferletič, Josip Pečenko, Mirko Primožič, Drago Štoka in trije predstavniki Slovencev videmske pokrajine, Viljem Černo, Mario Ga-rjup in Ferruccio .Clavora.
Delegacijo je najprej pozdravil poslanec Bresciani, ki je modoma podčrtal, da KD do sedaj ni pred stavila zaščitnega zakona o sloven ski manjšini, ker je želela, da stvari dozorele in da bodo prispe vali predstavniki manjšine ustrezni delež. Zaščitni zakon se bo nana šal specifično samo na slovensko manjšino.
Isto tematiko je v uvodnem delu svojih izvajanj razidi tudi tajnik Piccoli, ki je dejal, da je položa, za francosko in nemško manjšino v Italiji žp urejen, za Slovence pa še ni tudi zato, ker so v preteklosti kaj takega etežkočata'»»Bgpgg mejna vprašanj#. Vendar pretečeni čas ni bil povsem izgubljen, saj so lahko zbrali številne izkušnje in so dozorela ustrezna spoznanja. Slovencem je treba priznati visok čut odgovornosti in lojalnosti, ki so ga dokazali ob raznili prilikah. Krščanska demokracija mora izhajati iz že obstoječih izkušenj z drugimi manjšinami.
Slovenska delegacija pa je po jasnila že znana stališča in pred
Usodna 31. sekunda za «shuttle»
Nilde Jotti je zatem obrazložila, zakaj si stranke trenutno prizadevajo, da bi spremenile in prilagodile pravilnik sedanjim potrebam. Vse to je seveda potekalo v skoraj oglušujočem hrupu, kjer so vsi vpili drugi preko drugega, tako da je še pred 17. uro predsednica Jottijeva bila prisiljena prekiniti sejo.
V kasnejšem pogovoru s časnikarji je Cicciomessere zanikal, da bi zmerjal Jottijevo s (fašistom«, temveč da je primerjal sedanji po stopek za spremembo pravilnika s postopkom, ki so se ga poslužili fašisti leta 1924.
15. november dan miru PSI
RIM — Tajništvo PSI je na včerajšnji seji sklenilo, da bo nedeljo 15. novembra stranka namenila (kampanji prizadevanj in pričevanj za mirt>. Socialisti bodo v vsoh italijanskih mestih organizirali vrsto prireditev, na katere bodo povabili kulturne može, predstavnike delavstva in vseh demokratičnih sil, ki so podpisali poziv za mir, ki ga je izdalo tajništvo PSI. V pozivu je med drugim rečeno, da «mir v Evropi temelji na vojaškem ravno težju med silami atlantskega in varšavskega zavezništva, ravnotežju. ki ga je SZ porušila z namestitvijo raket SS-20».
RIM — Danes prispe na tridnevni uradni in prijateljski obisk v I-.talijo gabonski predsednik Bongo, 'ki se bo sestal s predsednikom Pertinijem in najvišjimi predstavniki vlade, pred koncem obiska pa se bo sestal tudi s papežem Janezom Pavlom n.. Bongo bo tudi tokrat kot leta 1973 prinesel' v dar za predsednika italijanske republike malega slona.
Enaintrideseta sekunaa vzvratnega štetja je bila za drugi poskusni polet »vesoljskega trajekta« usodna. Zaradi okvare, ki je nastala na glavnem rezervoaru goriva rakete, so štetje prekinili in po daljšem posvetovanju odložili polet do prihodnjega tedna	(Telefoto AP)
HiiniiuiiiiiiitiiniiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiaimiiiiniiiiuiinHtiiimiiiiiiiiiiiMBiiiiiniimiimiiiniiiMiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiitiiiiiiiuiiiiiMMiiiiHiMiiiiuiuMraa
V PISMU, KI GA JE NASLOVIL NA PREDSEDNIKA SODIŠČA
Tuti razkriva svojo obrambno linijo
BOLOGNA — Že drugega dne je proces o pokolu na brzcu (Italicus» zabredel v močvirje ugovorov in proceduralnih zapletov, s katerimi skušajo zagovorniki neofašističnih zločincev zavlačevati razpravo v pričakovanju ugodnejših razpletov. Tako je prišlo do prerekanja in tudi izmenjave očitkov (da ne uporabljamo hujših izrazov) med odvetnikom Sangermanom, zagovornikom Tutija in javnim tožilcem Pcrsicom. Sangcrmano je na vse mogoče načine skušal preprečiti, da bi se bolonjska občina na procesu prijavila kot zasebna stranka, češ da bi to lahko spremenilo proces v politično razpravo. Zagcycrnik Tutija. je pri tem žalil tudi bolonjskega komunističnega župana Zangherija, kar je izzvalo odločno reakcijo javnega tožilca, da je v spor moral poseči sam predsednik sodišča. Iz svoje »kletke« se je oglasil tudi Tuti, ki je pričel zmerjati odv. Peršiča in mu tudi
začel groziti, kar ga bo najbrž stalo še dodatno obtožbo.
Sicer pa je bil neofašistični ubijalec tudi kasneje osrednji protagonist včerajšnjega dne. Vodja toskanske celice neofašistov je v pismu, ki ga je naslovil na predsednika sodišča, poudaril, da namerava prisostvovati procesu, da bi dokazal svojo nedolžnost. Tega ne delam zato, piše Tuti, ker se bojim poviška kazni (Tuti je že itak obsojen na dosmrtno ječo), saj tega režima ne priznavam, pač pa z namenom, da porušim in razkrinkam sramoten in provokativen manever, ki teži za tem, da bi nacionalrevolucionamo gibanje (kateremu pripada) in fašiste predstavili kot snovalce in izvrševalce zločinskih pokolov zoper prebivalstvo. Ne da bi se spomnil, da ima na grbi obsodbo zaradi umora dveh karabinjerjev in mu bodo kmalu sodili tudi zaradi neusmiljenega uboja pajdaša Ernian-na Buzzija, katerega je zadavil v zaporu,
Tuti v nadaljevanju pisma trdi. da se gibanje, katerega jc sam član, skupno z zdravimi silami v državi bori proti pokolom in režimu, ki se skuša zoperstaviti neizogibnemu revolucionarnemu obračunu.
S pismom je Tuti dokaj jasno razkril svojo obrambno linijo. Če njegovim zagovornikom ne bo uspelo odložiti procesa, se bodo sklicevali na domnevno labilnost dokazov javnega tožilca, ki v dobršni meri slonijo na izjavah «superpriče» Fianchinija. Potem ko je takoj po pokolu 1974. leta spodletel poskus, da bi odgovornost za atentat naprtili skrajni levici, bodo najbrž Tutijevi odvetniki skušali uveljaviti teorijo o (režimskemu pokolu«, ki naj bi ga organizirala tajna obveščevalna služila, za kar res obstajajo številni sumi, pa čeprav je jasno, da je bil namen zakulisnih organizatorjev (strategije napetosti« popolnoma nasproten od onega, za katerega se ogreva Tuti.	t	<
vsem podčrtala nujnost enotnega o-bravnavanja celotne problematike, ne da bi delili Slovence na razne kategorije. Člani delegacije so obžalovali, da mora slovenska manjšina toliko časa čakati in da je italijanski parlament do sedaj sprejel samo dva nepopolna zaščitna zakona, ki obravnavata le nekatera parcialna vprašanja. V parlamentu pa je že dalj časa vloženih več zaščitnih zakonov, ki globalno o-bravnava.io celotno materijo.
Tudi med razpravo o položaju Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki je biia letos v deželnem svetu se je izkazalo, da so ta vprašanja dozorela, saj so zanikali potrebo takega zakona samo deželni svetovalci MSI, pomisleke pa so izrazili svetovalci Liste za Trst, celoten demokratični spekter deželnega sveta pa je zahtevo podprl. Posebej so bile tudi podčrtane zahteve in položaj Slovencev videmske pokrajine in nujnost, da se slovensko narodnostno skupnost obravnava kot celota.
Člani slovenske delegacije so pozitivno ocenili razgovor s poslancema Piccolijem in Brescianijem predvsem zaradi jasne zaveze, da bo KD vložila lasten zaščitni zakon in da bo pospešila razpravo v parlamentu. Pozitivno so ocenili tudi dejstvo, da v razgovoru ni bilo ločevanja Slovencev po teritoriju, čeprav pa istočasno obstajajo tudi lahko različna tolmačenja postopnosti, o kateri je Piccoli večkrat govoril.
Vprašljiva je seveda tudi raven zaščite, saj razgovor ni prešel na obravnavo nekaterih konkretnih vprašanj.
BOGO SAMSA
Haig o uporabi jedrskega orožja v ustrahovalne namene
NEW YORK — Ameriški državni sekretar Haig je včeraj izjavil, da predvideva strategija NATO tudi možnost uporabe jedrskega orožja daleč od bojnih črt v ustrahovalna namene.
Belgijski zunanji minister Not* liomb pa je pozval obe velesili, naj se zavzameta za pozitivno rešitev vprašanja evroraket.
Podmornica razburja švedsko javno mnenje
STOCKHOLM — Po domnevni u-gotovitvi, da je med člani posadke sovjetske podmornice, ki je nasedla na švedskih čereh, tudi poveljn-k flote, se je vprašanje sovjetskega kršenja švedskih teritorialnih voda ponovno zapletlo. Nekateri švedski časopisi namreč pišejo, da je prav ta podmornica vodila široko vohunsko akcijo.
Švedski preiskovalci bodo sicer ponovno zaslišali kapitana podmornice, kar naj bi jim omogočilo, da se podrobneje seznanijo z nalogami sovjetskega plovila, švedska vada pa je včeraj sklenila, da se njeni diplomati v Moskvi ne bodo udeležili proslav oktobrske revolucije.
Pesniška in filozofska misel Edvarda Kocbeka
Vest o smrti pesnika, pripoved-nil-M, esejista in krščanskega filozofa in politika Edvarda Kocbeka, smo objavili včeraj z naved bo nekaterih osnovnih podatkov o njegovem življenju, njegovi vlogi v K OB ir. še po osvoboditvi do nje govega razhoda s politiko ljudske fronte oziroma nadaljnjim razvojem samoupravnega socialističnega družbenega sistema v državi. V pričujočem sestavku skušamo podati njegovo osebnost kot lite rata in filozofa, kot se odraža iz njegovih del.
Edvard Kocbek je ena najbolj vznemirljivih osebnosti slovenske literature zadnjih petdesetih let, v bistvu samohodec, razpet med zemljo in metafiziko, med zgodovino in onstranstvom, vendar vseskozi aktiven in ustvarjalen, kajti prepričan je tudi bil, da se mora intelektualni napor vključiti v konkretno človekovo in narodno življenje. To je najbolje pokazal v članku Premišljevanje o Španiji (1037), ki je povzročil razkol v luitoliških vrstah in katoliške publiciste obvezal k odločitvi ali za fašizem ali proti njemu. V tem nas potrjuje tudi njegov aktivni pristop v boj proti okupatorju, med katerim so mu bile poverjene visoke in odgovorne funkcije. Svojo misel, ki jo je zapisoval » reviji Dejanje (1938-1941) in drugod, je Kocbek gradil na filozofiji krščanskega urevolucionarnegu per sonalizma*, saj je tudi oblikoval svoj svetovni in družbeni nazor ob študiju K ierkegaarda, Jaspersa, Burtha ter drugih krščanskih eksistencialistov. To je tudi izpove doval u svojih številnih esejih, kjer je iskal predvsem razmerja med marksizmom in krščanstvom. Skratka, Kocbekova esejistika razkriva dramatični boj krščanskega razumnilM, ki se hoče prepričati, da ^obstaja med družbeno revolucijo in metafizičnim odrešenjem dialektično razmerje»
Svojo pesniško podobo je Edvard Kocbek začrtal v zbirkah Zemlja (1934), Groza (1963) in Poročilo (1969). Tu so seveda vseskozi razvidni nekateri motivi, ki so v Kocbekovem pesniškem sporočilu stalno prisotni, pa ne samo poeziji, V pesniški zbirki Zemlja prevladujejo predvsem trije svetovi: Zemlja, Bog in Smrt. ki se nato v. zbirki filozofsko poglabljajo, prisotni pa sta tudi ljubezenska in socialna tematika, ki sta veliko bolj stvarni kot pri ekspre
sionistih. Viden preokret pomeni zbirka Groza, kjer aloje pesmi na osebi, na golem subjektu, ki si ustvarja razmerje do sveta in zgodovine. Življenje je groza, ni va nesmisel, groza izzveni koc optimistična vera v nesmrtnost V Poročilu pa se pesnik nekolika bolj tpodružabh, v tej zbirki Koc-cek jedko in satirično imenuje nekatere družbene pojave, pa tudi tragikomičen položaj sebe in sodobnika sploh. Avtoironija, ki pa ostaja na ravni močno refleksivnega in intelektualnega sporočila.
sMoja pesem ni namenjena trenutku in ni aktivistična, zato pa hoče zajeti več, spreminjanje in poveličevanje», je zapisal Kocbek in tako najbrž še najbolje opredelil svojo poezijo. Ta poezija jt dovolj močim, po svojem izvoru senzualistična in filozofska, po izrazu pa pretežno duhovna, spiri-lualistična. Kocbek tudi vseskozi razmišlja o besedi, o njeni sht-mantični izraznosti, ne žaltava v artizem, ki je samemu sebi namen. Pesnil: skuša vso polarnost problematizirati, vedno išče resnico, z njo se spopada in zahaja o konflikte, na kar kaže tudi njegova proza.
Kovele v Strahu in pogumu (l. 1931) pomenijo razmah slovenskega eksistencialističnega slovstva. Opisujejo moralne zaplete v osvobodilni vojni, predvsem spor med subjektivnim in objektivnim, med osebno resnico in zgodovinsko resničnostjo, med osebo in dolžnostjo. Tako tudi v spominskih partizanskih ^dnevnikih*, kjer srečujemo Kocbeka kot pesnika, iaeologa in politika. «S svojim proznim delom, tako z zbirko novel Strah in pogum kot z obema partizanskima dnevnikoma se Kocbek uvršča o povojno slovensko prozo kot filozofski mislec eksistencialističiiega pogleda na življenje in kot oblikovalec vloge krščanske misli o sodobnem, času.* (H. Glušič) Kocbek je pesnik napetega doživljanja in izpovedovanja, zahteven stilist, ki odlično obvlada zgradbo, slog in jezik. Po stilu st uvršča v sam vrh sodobne slovenske literature, po sporočilu pa jt močno kompleksen, a hkrati globoko poveden. Z njegovo smrtjo se zaključi tudi svojevrstno poglavje slovenske literature, poglavje, ki bo, gotovo predmet še mnogih raziskav, analiz in tudi razhajajočih se ocen.
MARU ČUK
TRŽAŠKI DNEVNIK
V PREJŠNJIH DNEH NA POBUDO KMEČKE ZVEZE
Odprta vprašanja kmetijskih zadrug na srečanju s predstavnikoma ERSA
Iznesli so jih zastopniki Kraške mlekarne, Kraškega zadružnega hleva, Cvetličarske zadruge Konzorcija kmetijskih zadrug in KZ • Razumevanje direktorja ERSA do vseh teh problemov
Na pobudo Kmečke zveze so se v prejšnjih dneh srečali predstavniki deželne ustanove za razvoj kmetijstva — ERSA — in predstavniki slovenskih kmetijskih zadrug: deželno ustanovo sta zastopala njen direktor Fioravante Bucco ter di rektor conskega centra ERSA Giuseppe Fantina; kot sogovornike pa sta imela predsednika KZ in Kraške mlekarne Alfonza Guština, predsednika Kraškega zadružnega hleva v Praprotu Mirka Radoviča, ki ga je spremljal odbornik Danilo Lupine, predsednika cvetličarske zadruge Miloša Kralja, direktorja konzorcija kmetijskih zadrug Grmada Borisa Štreklja ter tajnika KZ Edija Bukavca. Srečali so se, da bi razpravljali o nekaterih perečih in nujnih vprašanjih slovenskih krajevnih zadrug.
Direktorja deželne ustanove so vsi toplo pozdravili, saj so ga dobro poznali: dolga leta je bil namreč načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Trstu in si v tistih letih pridobil zaupanje naših kmetov. Na sestanku je najprej stekla beseda okrog skorajšnjega začetka delovanja Kraške mlekarne, ki ga sedaj še zavirajo nekateri problemi, kot so zgraditev depu-ratorja in dokončna ureditev nekaterih manjših del. Povsem je jasno, je podčrtal njen zastopnik, da bo mlekarna potrebovala veliko tehnično in organizacijsko, predvsem pa finančno pomoč.
Bolj problematičen je vsekakor problem Kraškega zadružnega hleva, predvsem zaradi vprašanja pridobivanja krme in zaradi prenizke cene mleka. Sedanja cena namreč ne krije proizvodnih stroškov, za radi česar se zadruga nahaja v precejšnjih težavah, ki slonijo le na ramenih naših kmetov in živinorejcev. Tako stanje je sicer značilno na vseh goratih predelih naše dežele, za nas pa je zadružni hlev posebno pomembna gospodarska enota, ki je velike važnosti za celotno skupnost. Zato so njegovi predstavniki izrazili željo, da bi mu deželna uprava priskočila na finančno pomoč (predvsem s kritjem pasivnih interesov) in dodelila za drugi nekaj desetin hektarov rodovitne zemlje v nižinskem predelu za pridobivanje krme.
V zvezi s cvetličarsko zadrugo pa je njen predsednik podčrtal že znano stališče, po katerem mora začeti center delovati v najkrajšem času in v spoštovanju obvez, ki jih je sprejela ERSA: osnovna zahteva je ta, da mora center v glavnem služiti kot činitelj razvoja cvetličarstva na Tržaškem, kar zahteva neposredno in večinsko predstavništvo krajevnih cvetličarjev pri
njegovem upravljanju. Edino ta pogoj lahko zajamči, da bi center res služil našemu kmetijstvu in tako oddaljil nevarnost, da bi sredstvo monopola bogatejših predelov dežele pri prodiranju na tržišče.
Glede vseh teh odprtih problemov je direktor deželne ustanove za razvoj kmetijstva Bucco izrazil razumevanje in dejal, da se bo načelno za naprej zanimal, da bodo te zahteve v čim večji meri upoštevale. Glede obvez, ki jih ima ERSA do Kraške mlekarne je dejal, da jih bo v najkrajšem času izpolnila, tako da bi mlekarna lahko začela delovati že letos. Podprl je tudi potrebo po dokončni ureditvi nekaterih dodatnih del in namestitvi naprav, ki so mlekarni neobhodno potrebne in pristavil, da ji bo ERSA stala ob strani, tako strokovno -organizacijsko, kot tudi finančno, na začetku njenega delovanja. Prav tako je izrazil pripravljenost usta-
nove za pomoč zadružnemu hlevu, kolikor ji seveda to dovoljujejo zakoni; dejal je še, da bo ERSA držala v evidenci potrebe zadruge, čim bo urejeno vprašanje glede razdelitve zemljišč bivše ustanove »Tre Venezie». V zvezi s cvetličarskim centrom pa je ugotavljal, da se je njegova namembnost nekoliko spremenila v primerjavi z začetno zamislijo in dodal, da ERSA teži k temu, da bi ta zadruga imela širši, deželni značaj, kar bi seveda imelo tudi svojo težo pri njenem upravljanju; vsekakor pa se ERSA zavzema, da bi krajevni cvetličarji bili privilegirani pri upravljanju centra.
Po teh pogovorih naj bi se sedaj sestali funkcionarji deželne ustanove in upravitelji zadrug, da bi preverili možnosti in konkretno u-resničili sodelovanje in pristop u-stanove do potreb krajevnih zadrug.
Manifestacija za mir
V kriškem Ljudskem domu so se sinoči sestali člani enotnega koordinacijskega odbora in predstavniki organizacij vzhodnega in zahodnega Krasa, ki so se pridružili sobotni manifestaciji za mir. Na srečanju je bil govor v prvi vrsti o organizacijskih vprašanjih in pripravah na sprevoda, ki bosta, kot znano, krenila izpred openskega Prosvetnega doma ter od proseškega spomenika padlim. Prebivalci vzhodnega Krasa se bodo tako torej zbrali ob 18. uri pred openskim Prosvetnim domom, prebivalci zahodnega Krasa ter občani Devina, Nabrežine, Zgonika in Repenta-bra pa se bodo zbrali ob 18.30 pred spomenikom na Proseku.
Sprevoda se bosta združila pod razglediščem na Napoleonski cesti pri Kontovelu, kjer bo zagorel kres in kjer bosta spregovorila Miroslav Košuta in Tarcisio Barbo. Na manifestaciji bodo sodelovale godbe na pihala iz Križa, Nabrežine, Proseka in Trebč. Organizacija vzhodnega in zahodnega Krasa poziva vse prebivalstvo, da se množično udeleži sobotne e-notne manifestacije za mir v svetu.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiitniiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
TUDI PRI NAS KOT DRUGOD PO DRŽAVI
Stavkovno gibanje popisovalcev hromi potek splošnega popisa
Popisovalci pobirajo po domovih izpolnjene pole, a jih nato ne izročajo pristojnim uradom - Drevi skupščina v dvorani matičnega urada v Trstu
Splošnemu popisu prebivalstva in gospodarskih dejavnosti grozi popolna paraliza. Stavka popisovalcev. ki skoraj po vsej Italiji ne pobirajo po domovih izpolnjenih popisnih pol, je torej povsem ohromila ogromen in zapleten birokratski aparat, ki ga je priredil Osrednji zavod za statistiko (ISTAT) v sodelovanju s trgovinskimi zbornicami in s krajevnimi upravami. 0-meniti moramo samo, da je splošni popis doslej stal skupnost že 140 milijard lir, katerim bo treba gotovo Drišteti še druge dodatne stroške v zvezi z zamudami pri pobiranju obrazcev. Protest popisovalcev, ki zahtevajo v prvi vrsti boljše finančne honorarje, je že prejšnji teden prerasel na vsedržavno raven, in v ta namen je bil v Rimu ustanovljen vsedržavni koordinacijski odbor, ki že deluje v okviru enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL. O perečem problemu je že razpravljala vlada, ki pa doslej, resnici na ljubo, ni po
RIMSKI PREISKOVALNI SODNIK VČCRAJ V TRSTU
Zaslišanje «domnevnih» pripadnikov lože «P2»
Pogovori naj bi trajali vec kot dve uri, tržaške predstavnike v P2 pa naj bi zaslišali le kot priie
Včeraj je rimski preiskovalni sodnik dr. Romano Priore zaslišal v prostorih tržaškega sodišča nekatere osebe, ki naj bi bile vpletene v znano tajno framasonsko ložo P 2 Li-cia Gellija. Sodnik naj bi jih zaslišal kot priče in ne kot domnevne osumljence, zaradi preiskovalne tajnosti pa ni bilo mogoče izvedeti koliko oseb je zaslišal in o katerih aspektih celotne afere se je z njimi »pogovarjal*. Zasliševanja so začela ob 10. uri v preiskovalnem uradu, trajala pa so dve dobri uri.
Kot smo svojčas že obširno poročali, so se znašla v seznamih tajne Gellijeve lože tudi imena nekaterih tržaških osebnosti. Med njimi je bilo seveda »najuglednejše* ime pokrajinskega tajnika sindikata UIL dr. Carla Fabriccija. Slednji je ta koj po objavi seznamov kategorično demantiral svojo pripadnost loži P 2. Fabricci je zaradi vpleta v vso afero tudi odstopil s tajniškega mesta sindikata UIL, pokrajinski kongres sindikata pa je njegovo ostavko zavrnil.
Od vseh tržaških domnevnih članov tajne lože je le odv. Branko Agneletto, v izjavi nekemu tedniku, priznal pripadnost skupini, ki naj bi se začela že v šestdesetih letih. Poudaril pa je, da ni vedel za vse delovanje Licia Gellija v sklopu lože, ki se sploh ni sestala odkar se je bil on (leta 1965) vpisal vanjo.
Drugi domnevni pripadniki frarr.a sonske lože P 2 naj bi bili ravnatelj za osebje pri podjetju za prevoze Walter Levitus, zdravnik Egone Go-limari, inž. Luciano Luciani in dr. Edoardo Gasser.
V KROŽKU ZA KULTURO
Drevi predstavitev novega romana Fulvia Tomizze
Drevi s pričetkom ob 18.45 bo v Tržaškem krožku za kulturo esejist in poddirektor turinskega dnevnika »La Stampa* Lorenzo Mondo predstavil najnovejši roman Fulvia Tomizze »La finzione di Maria*, ki ga je objavila založba Rizzoli. Mondo bo govoril o romanu pa tudi o celotnem delu tržaškega pisatelja, ob predstavitvi bodo prisotni predstavniki založniške hiše, ki je delo izdala.
Predstavitev, katere se bo udeležil tudi sam Tomizza, bo važna še zato, ker bodo predavanje Lorenza Monda objavili v posebnem zvežčiču, ki bo zadnji iz zbirke, ki so jo namenili portretom tržaških književnikov in ki jo je izdal odsek za književnost Tržaškega kulturnega krožka.
Aktualno zasedanje o prevozu premoga
Jutri in v petek bo v veliki dvorani tržaške univerze zasedanje o temi: »Prevoz premoga v funkciji energetske krize*. Kongres prireja Inštitut za študij prevozov v evropski gospodarski skupnosti. Že nr prvi pogled je jasno, da gre za zelo žgočo tematiko, predvsem danes, ko kaže, da naftni vrelci ne bruhajo več s tako močjo kot pred leti in se zaloge izčrpavajo. Zato je treba nujno iskati ali na novo ovrednotiti nove vire energije, ki bi zagotovili nemoten gospodarski in splošni razvoj.
kazala velikega zanimanja, da reši to vprašanje in pripomore, da popis končno steče v najboljšem redu. V spor pa so se sedaj vpletli tudi tako imenovani avtonomni odbori popisovalcev, ki hočejo očitno štrumentalizjrati to slavkovno gibanje in v bistvu ustvariti še nadaljnji kaos v okviru popisa. Zastopnik tega odbora je v Milanu izjavil, da bi morale krajevne uprave za stalno sprejeti v službo vse popisovalce.
Pri nas pa je položaj v zvezi s popisom nekoliko drugačen kot drugod po državi. Po okoliških občinah ni prišlo do posebnih zastojev pri pobiranju popisnic po družinah in do 11. novembra bo gotovo skoraj povsod vse končano. Na področju tržaške občine pa so popisovalci proglasili stavkovno gibanje in, kot kaže ponekod redno pobirajo izpolnjene,, pole. po domovih, teh nato pa ne izročijo rajonskim uradnikom. Zlasti po Krasu ni večjih težav, v središču mesta pa po pisovalci ne pobirajo popisnic. To povzroča pri ljudeh negodovanje, saj vsakdo najraje takoj izroči izpolnjeno polo.
V Trstu ni vesti, da bi se ustanovil kak tako imenovani avtonomni odbor popisovalcev, ki torej v veliki večini podpirajo enotni koordinacijski odbor sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL. Ta odbor je že prejšnji teden izdal dokument, ki poleg zahtev vsedržavnega značaja, vsebuje tudi predlog, da bi občina po končanem popisu objavila točno število praznih stanovanj v mestu. Gre za zelo umestno zahtevo, saj je vprašanje pomanjkanja stanovanj zlasti v mestnem središču zelo občuteno in pereče. Za danes je enotni odbor popisovalcev ponovno zahteval sestanek z občinskim komisarjem Siclarijem, ob 18. uri pa bo v dvorani anagrafskega urada skupščina popisovalcev.
Še pred aretacijo izpred dveh let je bil Bortolin vpleten v incident z nekim ameriškim mornarjem, prav tako na Trgu Oberdan. kjer ga je Američan zabodel z nožem v hrbet, da bi se mu maščeval, ker naj bi ga bil opeharil pri prodaji mamila.
V okviru ciklusa «Gledališče v kino* bodo danes v kinu Ariston predvajali film «Ifigenija» režiserja Michaela Cacoyannisa. Film, ki ga bodo predvajali ob 17., 19.15 in 21.30, predstavlja novost za Trst. Vstop nina je 1.500 lir.
• V petek, 13. novembra, ob 18. uri
se na svojem sedežu v Sesljanu sestane glavna skupščina Kraške gorske skupnosti.
• V soboto in nedeljo, 7. in 8. novembra bo v dvorani Grandi v Istrski ulici 57 petnajsti pokrajinski kongres ACLI.
VČERAJ ZADNJI DAN MEDNARODNE RAZSTAVE 0 TURIZMU
Za večji pretok turistov med našo deželo in Švico
Kljub visoki kotaciji franka so cene v švicarskih hotelih in gostiščih konkurenčne, ker so v bistvu ustaljene
Ob včerajšnjem zaključnem dnevu mednarodne razstave o turizmu pri Montebellu so »praznovali* Švicarji, bil je to njih »uradni dan* na sejmišču. Po snidenju med švicarskimi turističnimi delavci in njihovimi kolegi iz Trsta in naše dežele sploh, pa tudi iz drugih držav, ki so na prirpditvi sodelovale, je bila v švicarskem paviljonu tiskovna konferenca, med katero sta konzul iz Benetk Aldo Soldati in predstavnik švicarskega turističnega urada v Milanu Giancarlo Selna obrazložila zastopnikom sredstev javnega obveščanja, kako se pravzaprav razvija turizem v Švici in kaj v tej deželi še nameravajo storiti za njegov nadaljnji vzpon.
Zdravje švicarski industriji turizma in gostinstva očitno ne šepa, smo zvedeli, in to ne toliko spričo mikavnih krajinskih značilnosti, temveč še predvsem zaradi okoliščine, da so cene v Švici v bistvu ustaljene: od leta 1974 do leta 1980 so hotelskim storitvam ostale docela nespremenjene, šele v tekočem letu so se vzpele na 5 do 8 odstotkov. Kljub dokaj visoki kotaciji švicarskega franka so torej cene v tej deželi konkurenčne. Res pa je, kot je bilo izrecno nagla-šeno med tiskovno konferenco, da so tudi osrednje oblasti še kar zajetno priskočile na pomoč turizmu in gostinstvu v obliki finančnih prispevkov in olajšav. S temi sredstvi je bilo mogoče izboljšati zmogljivost hotelov in prenočišč na splošno, pa tudi tako imenovanih turističnih železniških prog; v ta namen je bilo potrošenih kar 15 milijard frankov.
Švicarski turistični stroj poganja okrog 170.000 delovnih moči, od tega odpade 60 000 uslužbencev na hotele in sorodne obrate. Zanimivo je, da je hotelsko-prenočiščni aparat zelo razpršen: vsega imajo v Švici 800.000 ležišč, ki pa so pretežno v malih in srednje velikih o-bratih — do največ 50 postelj; le 60 švicarskih hotelov premore nad 200 ležišč.
S tiskovne konference nam je bilo razbrati, da se bo dalo v bodoče sodelovanje na turističnem področju med Furlanijo - Julijsko krajino in Švico še izdatno pospešiti in raztegniti kljub dejstvu, da sta si precej oddaljeni. To pa predvsem z izboljševanjem tako cestnih kot železniških zvez, ki sicer že danes omogočajo bogato pretakanje letoviščarjev v obeh smereh. Pomno-žitev turističnih tokov bo mogoča še zlasti sedaj, ko je bilo italijansko avtocestno omrežje povezano s švicarskim, oziroma je bil izvrtan skozi Alpe cestni predor, po kate-tem se prav v kratkem že zapelješ v samo osrčje Švice, to je v domovino* Viljema Tella, Altdorf.
Oslanjaje se na Tellovo lokostrelsko spretnost, so prireditelji švicarske razstave na tržaškem sejmišču tudi priredili tekmovanje v lokostrelstvu z nagradami, ki med drugim predvidevajo brezplačno letovanje v Švici.
Gostovanje SNG Maribor v Prosvetnem domu na Opčinah
V nedeljo, 8. t.m., ob 16. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah ao-stovanje Male drame SNG Maribor s predstavo Levstikovega 'Martina Krpana*, le v soboto, 7. t.m., se bo v Prosvetnem domu v dopoldanskih urah mariborski igralec Marijan Bačko predstavil mladini domačih šol. Tako bomo imeli priložnost, da si ob 150-letnici Levstikovega rojstva spet ogledamo to umetnino, ki sodi v sam vrh slovenske klasike.
PREDSmOČNJIM V GORIŠKEM DIJAŠKEM DOMU
Mladinski odbor SKGZ začrtal program dela v novi sezoni
Predsinočnjim je bila v prostorih Dijaškega doma v Gorici prva seja Mladinskega odbora SKGZ v novi mandatni dobi. Organigram odbora ni še popoln, ker nekatera društva še niso določila svojih predstavnikov.
V uvodnem delu seje se je predsednik Boris Siega spomnil bivšega člana Patricija Košute, ki je bil vsem zgled dobrega tovariša in zelo aktivnega mladinca.
Nato je Siega orisal program mladinskega odbora. Glavne točke, na katerih bo slonelo tako kratkoročno kot tudi dolgoročno delovanje odbora, so pospeševanje in utrjevanje stikov z vsemi mladinskimi krožki in organizacijami, ki delujejo v naših krogih in izobraževalno delo z mladino. V ta okvir spadajo seminarji, ki naj bi jih organizirali na podlagi lanskih izkušenj. Pomembno točko programa predstavljajo stiki z matično domovino, to je z obmejnimi občinskimi konferencami ter z republiško konferenco Zveze socialistične mladine Slovenije in ZSM Jugoslavije. Bistveni so tudi vsestranski odnosi s Korošci in mladinci italijanske skupnosti v Jugoslaviji. V teku nove mandatne dobe bo Mladinski odbor posvetil po-
iitiiiiitiiiiiiiiuniiuiiMiiiiniiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiitiiimiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiM
PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM SODIŠČCM
POTRDITEV OBSODB SKUPINI SEDMIH MLADIH NARKOMANOV
Le enemu so sodniki za en mesec omilili prvotno kazen ■ Aretirali so jih po smrti narkomana Grilla
V tržaških sodnih dvoranah je spet odjeknil žalosten primer smrti mladega, 19-letnega tržaškega narkomana Igorja Grilla, ki ga je 31. oktobra lani ubila smrtonosna doza zdravila, s katerim je skušal počasi, prek posebne terapije, poiskati pot iz začaranega kroga mamil. Po njegovi smrti je policija izvedla obsežno akcijo v tržaškem podzemlju mamil in prijavila sodstvu skupino sedmih mladeničev, ki naj bi bili, po pričevanjih dveh deklet, zapleteni v tragični primer. Skupino so obtožili prodaje mamil v manjših količinah in {»sesti mamil.
Na torkovi prizivni obravnavi je tržaško prizivno sodišče vsem obtožencem, razen enemu, potrdilo kazni, ki jih je izreklo kazensko sodišče 7. maja letos. Edino 25-letnemu Tulliu Bulliju so drugostopenjski sodniki za en mesec omilili kazen (obsodili so ga na lgtQ in. 4 mesece ječe), ker sotga — zaradi pomanjkanja dokazov — oprostili obtožbe, da je on prodajal mamila Grillu. Od preostalih šestih bosta morala 20-letni Roberto Besenghi in 19-letni Franco Verziera prestati kazen 1 le-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiniiiiiiimittmiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
AVTO JE IZ NEPOJASNJENIH RAZLOGOV TREŠČIL V DREVO
Znižana kazen za narkomana
Tržaško porotno sodišče je včeraj sodilo 27-letnemu narkomanu Diegu Bortolinu zaradi posesti in prodaje mamila. Bortolina so aretirali sredi avgusta pred dvema letoma na Trgu Oberdan. ker so pri njem našli 140 gramov hašiša. V zaporu je ostal dva tedna nakar so ga izpustili na začasno svobodo. Prvič je stopil pred sodnike 10. oktobra lani, ko ga je sodni zbor tudi obsodil na leto in 4 mesece zapora. Tokrat so bili sodniki bolj prizanesljivi, znižali so mu kazen na 9 mesecev ječe pogojno in plačilo 80 tisoč lir globe.
..........................................
Jesenski sprehod med hudimi psi in limanicami
V teh dneh prizanesljive jeseni se sprehod po Krasu prileže. Masa ljudi se ustavi v gostilnah, posebno med tednom pa je mir paštnov in gozdičev kot balzam. Samo listje šumi pod čevlji, kak redek ptič so oglasi, jaso preteč v dolgih skokih srna; zdi se, da si v paradižu. Potem prideš do zidka, ki ni kraški ampak mestni, saj je lepo zacementiran, pa nič hudega, sonce je rdeča žoga med hrastovim listjem, ki pada. Za zidkom tedaj zarjove, da ti srce zaklenka kot zvonovi ob vaškem patrom. Obrneš se, odskočiš in vidiš privezanega na verigo ogromnega pasa. Iz ust se mu kar kadi, ko besno laja tri kaže čekane. 'Kaj pa dela ta zverina,* misliš, 'tu sredi gmajne.* Kmalu vidiš, da varuje hišico, ki so jo zgradili z deskami ali pa rulotko, ki sloni na debelih tramovih in ki bi se je ob morju sramovali. Pisec članka še gob ne pobira, ker se boji napraviti škodo v družini, pa bi odnesel rulotko. Pes renči in te gleda. V hipu pomisliš, če bo rjasta veriga, na katero je pes privezan, zdržala jezne sunke.
Ko si se oddaljil od ograjene parcele, pomisliš, kako neumni so ljudje. Ogromne pse privlečejo na Kras (čudno kako veliki po-
stanejo ti psi) in jih tam pustijo, da samevajo in da branijo barake in vsemogočo šaro, ki bi jo moral resnično kdo odnesti. Kak bližnji vaščan, ali pa sami gospodarji nosijo tem psom enkrat na dan jesti, potem so sami in strašijo mimoidoče. Ubogi so ti psi, ki varujejo 'Kras* in se svojega 'poslanstva* ne zavedajo. Pa kaj hočemo, od poljskih stražarjev ni mogoče zahtevati, da bi kontrolirali, če verige držijo, saj bi ostalH brez hlač. Najboljše je iti torej na sprehod z mastno klobaso v žepu, saj bolj diši kot človeško stegno...
Drugo presenečenje te še lahko čaka med pomirjujočim jesenskim sprehodom; na gmajni, ki je bila do včeraj gola. je kar čez noč zrastlo grmičevje. Najprej se ti zdi, da gre za privid, potem misliš, da so se otroci igrali Indijance, nakar vidiš, da ne gre za vse to; nekdo je zasadil 'vrtiček*, kjer lovi ptice na limanice. Tovrsten lov se je kar razpasel (pri nas je tudi dovoljen, seveda z dovolilnico). Če greš malce po indijansko, lahko tudi vidiš, kako vsa zadeva poteka: lovec je skrit za grmom, na veje tumetnih* grmov je obesil kletke v katerih so ptice, ki služijo
V PROMETNI NESREČI PRI PADRIČAH RANJENA MLADA AVTOLIČARJA
Gre za 31-letnega Giorgia Vattovza in za 30-letnega Borisa Rismonda - Za Vattovza so si zdravniki pridržali prognozo
nesreče je prišlo okrog 15. ure, ko sta se delavca z Vatovčevim avtom alfa romeo odpravila iz delavnice proti Bazovici. Iz še ne povsem pojasnjenih razlogov je Vattovaz na prvem desnem ovinku, kakih 100 metrov po bivšem begunskem taborišču, izgubil nadzorstvo nad volanom, Avtomobil je zavozil v levo ter z vso silo treščil v obcestno drevo. Levi del avtomobila se je skoraj ovil okrog debla, nato se je vozilo dvignilo, zasukalo ter odbilo na sredo ceste, kjer je končno obstalo, popolnoma uničeno.
Reševalci Rdečega križa so tudi ob pomoči avtoličarja Roberta Praš-lja, ki je takoj prihitel iz delavnice na kraj nesreče, le s težavo izvlekli voznika, saj je bil zagozden v skrotovičeni pločevini. Zaradi hudih udarcev in ran na glavi so Vattovza sprejeli na nevrokirurškem oddelku s strogo pridržano prognozo, medtem ko se Rismondo zaradi zloma levega zapestja in lažjih ran po glavi zdravi na ortopedskem oddelku. Še pozno zvečer je bil Vattovaz v komi, vendar zdravniki u-pajo, da ni utrpel težjih možganskih poškodb.
Kaj je povzročilo nesrečo? To je osrednje vprašanje, ki so si ga včeraj zastavljali tako preiskovalci — karabinjerji iz Bazovice — kot v Grgičevi delavnici. Rismondo je policijskim organom v bolnici povedal, da je nesrečo najverjetneje povzročila mehanska okvara ali guma, ki je počila.
Alfa romeo 1600 po trčenju
V prometni nesreči, ki se je pri-131-letni Giorgio Vattovaz iz Ul. Giu-petila včeraj popoldne nedaleč od liani 34, ki se na nevrokirurškem Padrič, sta se ponesrečila dva av- oddelku bori s smrtjo, 30-letni Boris toličarja mehanične delavnice Grgič Rismondo s Padrič 16 pa je na s Padrič. Hujše poškodbe je utrpel I srečo zadobil le lažje poškodbe. Do
kot «vaba* s tem, da čivkajo in kličejo «(o variša* p svobodi. Ptica, ki sliši klic, prileti, sede na vejo in se ujame na limanice. Tako bi morala vsa zadeva zgledati, čeprav nismo strokovnjaki. Lovci spravijo ujete ščin-kavce, liščke, kakšnega kosa in morda še druge ptice v kletke, čemu vse to ne vemo, morda zato, da ptice prodajo, ali da jih razkazujejo na sejmih, morda celo za preprosto omako... Vsekakor je takšne vrste lova o-kruten in zvijačen. Užitek lovca nas ne zanima, zanima pa nas to, da je ptic vedno manj, posebno manj pa je ptic, kot so liščki, ščinkavci in podobnih, naši kraški gozdovi že itak preveč molčijo 'kaj je bilo nekoč!* ti znajo povedati domačini; zaradi «užitkov* nekaterih pa bi morala drevesa in grmičevje popolnoma utihniti. In ko si bomo zaželeli jesenske samote s prijetnim čivkanjem v grmu, kdo nam bo žvižgal? Deželni odbornik za kulturo? za zdravstvo? za finance? Kajti nekulturno je, da se lov na limanice sploh dopušča. In smo ponovno tam kot pri psih. Poleg klobase, boš moral vzeti s seboj še radio, da bo nekaj žvrgolelo: glas ministra sredi kraške samote, ki poje o inflaciji.
(am)
Potrjena kazen
mlademu tatiču
Tržaško prizivno sjdišče je včeraj potrdilo kazen 20-letnemu Angelu Perinu, ki so ga prvostopenjski sodniki spoznali za krivega dveh tatvin v obteževalnih okoliščinah in ga obsodili na osem mesecev ječe pogojno. Dogodka, ki sta Drivedla mladega Perina pred sodnike, sta se pripetila v začetku avgusta lanskega leta. 1. avgusta .je mladenič okradel za 96 tisoč lir moškega, ki mu je ponudil prevoz na vespi, dva dni kasneje pa je ukradel moped. Prav na ukradenem mopedu so ga zasačili organi javne varnosti in prijavili sodišču.
ta in 5 mesecev zapora, 28-letni Gio-vanni Tiveron in 25-letni Fabio Pic-co 1 leta in 4 mesecev, 21-letni A-lessandro Sisti 9 mesecev zapora in 21-letni Roberto Visintin 8 mesecev in 15 dni ječe.
Namesto rožic je gojil
indijsko konopljo
Zaradi gojenja indijske konoplje in posesti hašiša so agenti letečega oddelka prijavili sodslvu 24-letnega Edoarda Marassovi :ha iz Ul. Gatteri 54. Fantu, ki ic policiji znan kot prekupčevalec lahkih mamil, so se agenti približali preteklega 29. oktobra pri baru «Ex-celsior* na Drevoredu XX. septembra, kjer policija domneva, da se zbirajo uživalci in prekupčevalci
Obvestila Kmečke zveze
Vsi kmetje, ki imajo pogoje za vpis v pokrajinske sezname kmetijskih podjetnikov, lahko zaprosijo deželo za prispevke, ki jih predvidevajo direktive EGS za vodenje knjigovodstva v kmetijskih podjetjih.
KZ je mnenja, da bi vodenje knjigovodstva koristilo kmetom; poleg tega bi še bila velike koristi ustanovitev slovenskega knjigovodstvenega centra na njenem sedežu, ki bi ga vzdrževali s temi prispevki. Bil bi tudi dokaz, da se kmetje soočajo s temi vprašanji, da hočejo posodobiti kmetije in se gospodarsko razviti. Vrh tega bi u-stanovitev centra nudila nezamenljivo priložnost pripravljanja bodočih kadrov in možnost novih zaposlitev.
KZ zato vabi vse interesente, naj se zglasijo v njenih u-radih, kjer bodo prejeli ostala pojasnila in lahko že izpolnili ustrezne prošnje.
mamil. Marassovich se je skušal sicer na hitro oddaljiti vendar mu beg ni uspel. Po pregledu so agenti našli pri njem, osem paličic hašiša, o katerih pa je fant dejal, da so za osebno uporab-).
Ker so možje postave domnevali, da ima na domu večjo količino mamil, so v njegovi prisotnosti izvedli nato še hišno preiskavo. Tu so odkrili, da je Massovich namesto rožic gojil indijski- konopljo. V sedmih lončenih posodah je namreč rastla dišeča rastlina, ki pa je imela le še malo listov. Tudi za te je Marassovich izjavil, da jih je sam pokadil. Ker zakon ne predvideva kazni za posest manjše količine lahkega mamila ampak le prijavo, bi se fant lahko dobro izmazal. če bi agenti ne zasumili, da se je ukvarjal s prekupčevanjem mamil. To pa je že resna stvar.
sebno pozornost stikom z mladinskimi organizacijami večinskega naroda in tako nadoknadil deficitarno delovanje na tem področju v prejšnjih letih.
Siega je nato poročal o akcijah, ki so že v teku ali pa bodo stekle v bližnji prihodnosti. Od 18. do 20. decembra bo na obisku v zamejstvu delegacija predstavnikov RK ZSMS in ZSMJ. Konec tedna bo v Radovljici seminar o OZN, zadnje dni tega meseca pa mladinsko srečanje pripadnikov različnih narodnosti v Lendavi, v Prekmurju. V teku razprave je bil govor tudi o bližnji otvoritvi Kulturnega doma in športne hale v Gorici ter o pohodu za mir, ki bo v soboto na Krasu. Posebno je bila poudarjena 40. o-bletnica drugega tržaškega procesa. Mladinski odbor stremi za tem, da bi sprožil akcijo za informiranje mladine, predvsem višješolcev o tej obletnici, (dgg)
V	domu za ostarele na Proseku se borijo proti garjant
V	domu za ostarele, ki ga Ustanova za begunce upravlja na Proseku, so se pred 15 dnevi pojavile garje, ki so se razširile tako med gosti kot med strežnim osebjem, Ker je pojav zaskrbljujoč, smo po vprašali dr. Botteghellija, odgovor nega za higieno in zdravstvo pri KZE, za oceno stanja. Botteghelli je dejal, da se je v domu nalezlo garij približno 10 oseb. Zato so prekinili obiske ter opravili vse potrebno, da preprečijo nadaljnjo okužbo. Zadnji primer so opazili danes in ker traja inkubacijska doba pet dni, bodo lahko šele prihodnji teden vedeli, če jim je uspelo odpraviti za-jedalce. O razlogih za njihovo raz-množitev pa je zdravnik mnenja, da jih je «prinesla» neka ženica, ki se jih je nalezla izven naše pokrajine. Kako se branimo pred garja-mi? Predvsem s higieno: vsakodnevna menjava spodnjega perila, milo itd. Če pa so garje že prisotne, je treba vse perilo in rjuhe prevre-ti, telo namazati s specifičnimi lekarniškimi proizvodi.
Dopolnilni tečaji za profesorje naših višjih srednjih šol
Jutri ob 16. uri bo np. liceju »Prešeren* v sklopu dopolnilnih tečajev za profesorje slovenskih višjih srednjih šol govoril prof. Dario An-tiseri s padovske univerze o metodah kurikulamega načrtovanja: o-perativna metodologija za interdisciplinarno izvajanje učnega načrtovanja. Isto predavanje bo v soboto ob isti uri v prostorih gori-škega liceja za profesorje goriških višjih srednjih šol.
V ponedeljek, 9. t.m., pa bo ob 16. uri, prav tako na liceju »Prešeren*, predavala dr. Aleksandra Kornhauser z ljubljanske univerze na temo' »Možnosti usklajevanja učnih načrtov fizike, kemije, astronomi ■>, zgodovine, filozofije in prirodopisa*. Predavanje je namenjeno profesorjem znanstvenih predmetov Isto predavan ie bo dan kasneje ob isti uri v Gorici.
16-letno deklo hotelo umreti
s trlelfnom
• Jutri ob 17.30 bo v glavni dvorani Zveze trgovcev tržaške pokrajine okrogla miza o pomenu carinskih kreditov za tržaški luški promet ter za gospodarski razvoj Trsta.
Za 16-letno P. T. je življenje izgubilo vso privlačnost in si ga je zato hotela vzeti. Tako .je tudi sama povedala v bolnici, kjer so jo včeraj zjutraj sprejeli s pridržano prognozo, potem ko jo na šoli »Da Vinci* popila dve steklenički trieli-na. Reševalce je opozorila profesorica, ki .je opazila, da je bilo dekletu slabo. Med drugo učno uro .je namreč P. T. šla v stranišče, kjer je popila strupeno snov. stekleničke pa skrila za školjko. To je že tretji primer v tednu dni. da nekdo v trenutku obupa seže no trielinu. Verjetno si je »novi* način samomora utrl Dot no obširnem poročanju javnih občil o moškem. ki je v tržiški ladjedelnici prvi popil trielin.
Tatvina mu ni bila dovolj
V noči med torkom in sredo so neznanci obvestili kvesturo, da se okrog avtomobilov, parkiranih v bližini otroške bolnice »Burlo Ga-rofolo*, suka sumljiv tip. Agenti so na kra ju dejansko identifici ali 22-lelnega Oria Guerrinija iz Ul. S. Maurizio 14, ki .je kradel v avtu Marie Ventrelle. Guerrini, ki je že star znanec policije, se ie aretaciji skušal upreti z brcam' in udarci, za kar si je nakupa! še obtožbo upiranja in žaljenia javnih funkcionarjev.
Sporočamo žalostno vest, da nas naša draga sestra in teta
je za vedno zapustila
ANA KURET
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 6. novembra, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Ricmanje.
Žalujoči: sestri Marija In Juština, nečaki z družinami ter prijateljica Ana
Rictnanje, 5. novembra 1961
GORIŠKI DNEVNIK
NA TRŽAŠKEM GRADU
Razstava «Zlato Peruja» samo še do 10. novembra
Do sedaj si je razstavo ogledalo nad 165 tisoč obiskovalcev
V torek, 10. t.m., se bo zaključila na Gradu sv. Justa razstava «Zlato Peruja*. Kot znano, so razstavo odprli 12. junija letos, priredila pa jo je tržaška avtonomna turistična in letoviščarska ustanova v sodelovanju s tržaško občino in pokrajino, z deželo Furlanijo - Julijsko krajino, zavarovalnicama Assicura-zioni Generali in Lloyd. Razstava je doživela izreden uspeh tako pri obiskovalcih kot pri kritiki in je imela tudi mednarodni odmev.
Obiskovalci so si lahko ogledali nad 300 umetnin v zlatu, ki segajo v obdobje pred Inki in v obdobje Inkov samo, zlatnine pa seveda pričajo o izjemno bohotni kulturi, ki se je rojevala na tistem ozemlju, pričajo o življenju in družbeni ureditvi v mejah Peruja. Razstavo si je ogledalo nad 165 tisoč ljudi, tretjino tega pa so sestavljali mladi obiskovalci, povečini učenci in di jaki osnovnih in nižjih sredniih šol. Zabeliti gre na tudi množičen dotok tujih turistov, predvsem Jugoslovanov, Nemcev, Avstrijcev in
Francozov, prišli pa so tudi iz arabskih držav in Kanade.
In res je razstava »Zlato Peruja* ogleda vredna, saj je nadvse bogata in privlačna, zanimiva in očarljiva ter jo lahko brez nadaljnjega prištevamo med vrhunske kulturne prireditve Trsta v zadnjih desetletjih. Do torka bo razstava odprta po običajnem urniku, in sicer od 10. do 19. ure.
Danes seminar o pristaniški dejavnosti
Na pobudo tržaške trgovinske zbornice in v sodelovanju z glavnim inštitutom za statistiko ter ministrstvom za trgovinsko mornarico se bo danes in jutri odvijal v Trstu vsedržavni seminar o statistikah morske plovbe in pristaniške dejavnosti.
Na seminarju, ki ga bo odprl posl. Marcello Modiano, bo poleg številnih izvedencev sodeloval tudi deželni odbornik za prevoze Rinaldi.
•MiiiltiHimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHifiiiiMiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiitriiiiiiiiiiifiiifiiiimiiiiiiiiirmiiiiiiiitm
Šolske vesti
!
Državni poklicni zavod za industrijo in obrt javlja, da bo v ponedeljek, 9. novembra, ob 17.30 na sedežu šole sestanek staršev z naslednjim dnevnim redom: 1. priprava kandidatnih list za volitve zavodskega in razrednih svetov; 2. roditeljski sestanek.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 5. novembra ZAHAR
Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 16.47 — Dolžina dneva 9.57 — Luna vzide ob 13.47 in zatone ob 23-45
Jutri, PETEK, 6. novembra LENART
Vreme včeraj: najvišja temperatura 15,7 stopinje, najnižja 11,8, ob 18. uri 15,4 stopinje, zračni tlak 1024,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 80odstotna, nebo pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 17,6 stopinje.
ROJST\ A IN SMRTI
RODILI SO SE: Elena Peratoner, Matteo Saule in Roberto Michieli.
UMRLI SO: 53-letna flora Sirotic por. Bossi, 76-letni Carlo Calzi, 71-letni Servolo Bonetti, 91-letna Gisel-la Grassi vd. Allesch, 82-letna Antonia Iurjevcic vd. Bacci, 59-letni Giovanni Giuffrida, 58-letni Giuseppe Macovaz, 82-letni Francesčo IP' mečh, 77-letna Emma Micheli por. Russignan, 80 letni Giacomo Bisiac-, chi, 74-letna Vittoria Zivic vd. Fer-luga, 60-letni Tulim Žagar, 95-letna Bianca Pagani, 74 letni Alessandro Donati, 75-letni I^opoldo Cherubini, 76-letni Cristiano Raseni, 84-letni Francesco Guglielmucci, 81-letni Au-gusto Percich, 3 dni star Stefano Martinelli, 89-letna Olga Zanier, 80-letna Paolina Žerjal por. Zanier.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20 30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančiška 1'
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20 30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančiška 1'
LEKARNE V OKOLIC) Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225 141 ; Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina' tel 200121; Sesljam tel 209 197; Zavije: tel 213 137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od i4. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure. tel 68 441
DOMAČA NOVOST V KNJIGARNI
Alojz Rebula
ZtLENO
SLOVENSKO STALNO,, /GLEDALIŠČE V TRSTU
Danes ob 16. uri — abonma red I
FERDO KOZAK
PUNČKA
dramatična zgodba v 5 slikah
KD IGO GRUDEN MLADINSKI KROŽEK
priredita v soboto, 7. novembra, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden
KONCERT
Nastopili bodo:
VIOLINIST	Igor	Kuret
KITARIST	Igor	Starc
PIANIST	Aleksander	Rojc
Vljudno vabljeni!
ZSKD obvešča, da so na razpolago vstopnice za revijo folklornih skupin
ČEZ TRI GO*€;L.>»
ČEZ, J RA. . DOLE. ..
od danes dalje na sedežu v Ul sv. Frančiška 20.
Gledališča
ROSSETTl
Gledališka sezona 1981/82: 10 predstav v abonmaju. Informacije in rezervacije pri raznih podjetjih, šolah, društvih in sindikatih. Popusti za delavce, študente in upokojence. Informacije pri Teatru Stabile, tel. 567-201/2/3 in pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
Danes, 5. t.m., ob 20.30, red «če-trtek*. bo gledališče Centro Teatrale Bresciano uprizorilo Ibsenovo delo: »Hedda Gabler*. V glavni vlogi Va-leria Moriconi. Režiser Massimo Castri.
AVDITORIJ
1 Od danes do 7. t.m. bo skupina Ate-lier A iz Trsta predstavila Ferran-tijevo delo «L'Audizione». Prenota-cije pri glavni blagajni. Abonenti imajo 20-odstotni popust. I
Kino
Aloji Rebula:
ZELENO
IZGNANSTVO
Bivonlske dileme donašn|ega človeka, tržaškega prostora in družbe, ki |lh |e plsatel| postavil v zgodovinsko pro|ekcl-|o pred 500 leti.
'Ztiaika kh+ifa tno
UL. SV. FRANČIŠKA 20 - TRST
Ariston 16.60 »Sogni d'oro». Režiser Nanni Moretti.
Ritz 17.30 »Solo per i tuoi occhi*. Roger Moore.
Eden 18.00 »I predatori delTarca perduta*.
Grattacielo 16.30—22.15 »H turno*. Paolo Villaggio in Laura Anto-nelli.
Fenice 16.00 »Dottoressa preferisce marinai*.
Cristallo 16.30 «Excalibur». Jutri ob 16.00 kino - variete.
Aurora 16.30 «L'urlo di Chen terro-rizza anche Toccidente*.
Capltol 16.00 »Scontro di titani*.
Moderno 16.00 »Tarzan 1’uomo scim mia». Bo Derek.
Nazlonale 15.30 »Super porno colle-ge». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 15.00 »Bordello a Parigi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorlo Veneto 16.30 »Amori bagna-tl». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mlgnon 16.00 »Fantasia*.
Radio 16.00 »Orgie pornografiche*.
Lnmlere 16.15 »Tamburo di latta*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
/A
/SPOTI
/SPDT\ prireja danes

v okviru svoje predavateljske sezone predavanje na temo
KRAS, GOBE IN VARSTVO OKOLJA
Predavanje, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 20. uri, bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Predaval bo dr. MILKO ČEBULEC.
Vabljeni!
Razna obvestila
KD Rdeča zvezda obvešča, da bo-bo vaje otroške folklorne skupine vsak torek, ob 16.30 za prvo in ob 17.45 za drugo skupino v prostorih osnovne šole «1. maj 1945» v Zgoniku.
Fotokrožek Trst 80 sklicuje občni zbor. ki bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. 19. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Juiri, 6. novembra, bo ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah družabni večer v okviru proslave oktobrske revolucije. Spregovoril bo Ravel Kodrič, sodelovala bosta tudi pevski zbor in godba na pihala iz Trebč.
Petdesetletniki občine Dolina vabijo na sestanek, ki bo v Kulturnem domu France Prešeren Boljuncu, jutri, 6. novembra, ob 2(1,30.
f Čestitke
Te dni je praznovala rojstni dan DANICA ŠKRK. Vse najboljše ji iz srca želijo mama Justina, oče Pepi, brat Mitko z ženo Nevino in nona Marija.
Danes praznuje rojstni dan EDI ŽERJAL. Vse najboljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi. Koš poljubčkov mu pošiljata Kristina in Kri stjan.
Prosveta
SKD Tabor z Opčin prireja v Prosvetnem domu v soboto, 7. novembra, v dopoldanskih urah za šolarje in dijake ter v nedeljo, 8. novembra, ob 16. uri predstavo »Martin Krpan* z nastopom člana SNG Maribor Marjana Bačka.
KD Rdeža zvezda s sodelovanjem mladinskega odseka organizira tečaj modernih in klasičnih plesov za vse. Informacije in vpisovanje pri Darmi Purič, Bajta. Tečaj bo vodila Ljuba Vrtovec. Telefon 229330. Vabljeni!
lasiafl—■
Ob odlikovanju NOB - SFRJ daruje Dora COhaVija ‘ 20.000 lir za Dijaški dom, 20.000 za Glasbeno matico, 20.000 za Združenje aktivistov osvobodilnega boja na Tržaškem o-zemlju, 20.000 za ŠZ Bor, 20.000 za KRyT in 20.000 za vzdrževanje doma Albert Sirk.
Za poimenovanje osnovne šole pri Domju po Mari Samsi daruje Peter Glavina 27.000 lir.'
Mali oglasi
tole fon (040) 79 46 72
UGODNO prodam avto fiat 500 v dobrem stanju. Telefonirati na štev. 228-131 po 18. uri.
PRODAM stanovanje pri tržaški u-niverzi: «3 sobe, sobica, kuhinja, kopalnica in piajhno dvorišče. Tel. 228390
GOSPODINJSKO pomoč nudim v Miljah ali v Trstu, Telefon 003866/ 51173.
PRODAM filter za vino na kartone in originalno črpalko — seitz v dobrem stanju po ugodni ceni. Telefon 0481/30882.
PRODAM smuči elan RC 03 185 centimetrov lanske proizvodnje. Telefonirati v večernih urah na št. 0481/882179.
PRODAM hišo v Krminu in 1000 kv. m zemljišča za zidavo. Informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, tel. 83382.
PRODAJAM vrstne hiše v Gradišču. Informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, tel. 83382.
PRODAM peč za centralno kurjavo na plinsko olje (30.000 cal.), kompletno z bojlerjem in priključki. Stojan Glavina, Boljunec 140.
UGODNO prodam matra simco ba-gheera v odličnem stanju. Telefon (HO/211688 ali 211465.
128 coupe 1100 v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Telefon 040/743071.
25 tETNI uradnik, z diplomo višje srednje šole, s pridobljeno izkušnjo, z namenom izboljšave, išče primerno zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro «Zaposlitev».
POLITIČNI PREDLOG ZA IZVAJANJE ZDRAVSTVENE REFORME
KP1 zagovarja enotnost levice v upravljanju goriške KZE
KD je od predsednika Kli Esposita izsilila ostavko na slepo, brez predhodnega političnega sporazuma
Prispevajte m
DIJAŠKO MATICO
KOSMINA SERGIJ
BARVNI TV SPREJEMNIKI -vse kar no|bol|šega nudi nemška In Italijanska tehniko
ITT Schaub - Lorenz, TELEFUNKEN,
PHILIPS, REX
NABREŽINA Center — Tel. 200-123
Posoška federacija KPI je na tiskovni konferenci včeraj predstavila pred časom obljubljeni predlog, naslovljen na politične in družbene sile, kako si zamišlja nadaljevanje izvajanja zdravstvene reforme pri nas. Tiskovno konferenco je odprl Paolo Padovan, v tajništvu odgovoren za krajevne ustanove, prisotni pa so bili še tajnik federacije Renzo Redivo in člana odbora krajevne zdravstvene enote, Fulvio Bergomas in Lucio Po-iani.
Osnovna značilnost politične poteze posoške federacije KPI je po besedah tajnika Rediva v tem, da se na osnovi programa, ki ga je izoblikovala komunistična skupina v KZE, v skupščini KZE razvije razprava in izoblikuje takšna večina, ki bo sposobna izvoliti takšnega predsednika, da bo zajamčil nadaljevanje zdravstvene reforme. Takšen predsednik po sodbi KPI nikakor ne more biti predstavnik krščanske demokracije, ker je bila izmed vseh demokratičnih strank KD najbolj nasprotna zdravstveni reformi in jo je vedno sabotirala. Sabotira jo na Goriškem tudi danes, in sicer s tem, da je na slepo izsilila ostavko predsednika Esposita brez predhodnega političnega dogovora s svojimi partnerji (PSI. PSDI, PRI. SSk) in s tem postavila goriško KZE, edino v deželi FJK, v hudo krizo.
Če je goriška KZE med 12 KZE v deželi FJK drugačna, če sta v odboru goriške KZE dva komunista in če je odnos sil na levici takšen, da lahko levica izbere svojega predsednika, je takšna politična izbira bila mogoča predvsem zato, ker je v goriški pokrajini 12 levičarskih uprav in ker PSI, in tudi PSDI ne, v odboru KZE ni pripravljen odpovedati sodelovanja s KPI.
Zaradi takšnega odnosa med silami levice, da vse to zapišemo v oklepaju in mimo tiskovne konference, tudi torkov sestanek med predstavniki petčlanske koalicije o prenosu njihove formule v KZE ni rodil uspeha. Ni pa ga rodil predvsem zato, ker PSI ni pripravljen odpovedati sedanjega zavezništva v KZE. Ni pripravljen iz enega razloga. ker je odbor KZE, ki mu predseduje socialdemokrat Esposito. skoraj vse sklepe soglasno sprejel in so torej zanje glasovali tudi krščanski demokrati. r
Pri vsem tem je očitno samo to, da je za KD sporno samo predsedniško mesto: Toda v trenutku, ko v petstranski koaliciji, v tisti, ki vlada na občini Gorica in pokrajini, za KZE ni bil dosežen politični sporazum, je bila solidarnost levice bolj kot naravna. In je tudi dandanes, po Espositovi o-stavki na slepo, takšen sporazum neobstojen, sicer se zadeva s predsednikom ne bi spet zavlačevala.
Kakor je dejal član odbora KZE Fulvio Bergomas, je izsiljevanje predsednikove ostavke samo še bolj podkrepilo krizo v KZE Ta zdravstvena ustanova (zadnja v deželi
FJK) nima še svojega poslovnika in razmejitve, ni še določila števila sektorjev, poleg tega, da nima predsednika, niti podpredsednika, člani odbora pa si niso še porazdelili pooblastil. Tudi skupščinskih komisij še niso izvolili. Pri vsem tem pa so pod KZE prešli že vsi zavodi, 1. januarja 1982 pa bo pod KZE prešlo še pet ustanov, splošnih bolnišnic.
Kot so povedali na tiskovni konferenci, so v drugih KZE po državi potrebovali eno leto. preden so se znašli. Kako bodo v Gorici okrepili preventivne zdravstvene ukrepe, da bi preprečili drage zdravstvene postopke in da bi tako zmanjšali stroške?
Kot je dejal Poiani, imajo zdravstveni delavci (na Goriškem jih je 3.000) nič manj kot 18 različnih delovnih pogodb. Če bodo hoteli doseči funkcionalnost vseh služb in
na vse to se je potrebno pripraviti. V Padovi so se v delo uvajali tako, da se je skupščina KZE sestajala enkrat na teden, odbor KZE pa dvakrat ali trikrat. Gre pač za stotine milijonov lir, za milijardne zneske, ki jih morajo odobriti, in sicer odgovorno odobriti, sicer se lahko zgodi kot v Trstu, da mora v zadevo poseči sodišče.
Vsekakor bo KPI v prihodnjih dneh vrgla v javnost svoj politični predlog, naj goriško KZE vodijo sile, ki so se zavzemale za zdravstveno reformo, torej sile na levici. Ali se bo KD s tem sprijaznila ali pa bo še naprej izsiljevala PSDI in druge sile, ki so ponekod z njo v španoviji? KD se zaveda, da je s svojimi 3.000 osebami zdravstveni sektor izredno pomemben vzvod, preko katerega je mogoče opravljati politični in tudi vsak drugi vpliv. KD si ga noče pustiti vzeti
petih bolnišnic, bodo nujno morali i tudi na Goriškem, kot si ga ni pu-uvesti mobilnost delovne sile. Teda I stila vzeti v 12 KZE v deželi FJK.
CENTRALNO KURJAVO SO POPRAVILI
NA TRGOVSKI ŠOLI SPET REDEN POUK
Ali je bilo res potrebno izgubiti en teden pouka?
Na trgovski šoli Ivan Cankar v Gorici so imeli včeraj normalno urejen šolski pouk. Učilnice so bile nemreč zakurjene in ni bilo več nobenega razloga, da bi dijaki še naprej stavkali in bili brez svoje o-snovne zaposlitve, se pravi obiskovanja šole" in učenja.
Dejansko je bil potreben samo en dan, morda niti ne ves, da so delavci nekega zasebnega podjetja, ki jih je poklicalo županstvo, odstranili okvare na napravi za centralno ogrevanje. Kako malenkostne so bile, je dovolj podatek, da so ogrevalno napravo zakurili proti večeru še istega dne, ko so jo začeli popravljati. Pri tem niso vgradili nobenega novega dela, tako, da tudi v denarju izračunano popravilo občinsko upravo ni kdo ve koliko veljalo.
Ob tem bi se moral vsakdo vprašati, če ne bi občinska uprava ravnala bolje, ako bi hitro potrošila tisti milijon lir za popravilo ogrevalne naprave, ne pa da je s svojo malomarnostjo in z vsem, kar si je mogoče okoli te zadeve še misliti, povzročila enotedensko zamudo po-
uiiMiiiiiiniiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
OBUJANJE STARIH TRADICIJ
V tem in naslednjem tednu Martinov praznik v raznih krajih
V Humu v Brdih jutri velik praznik, v Ločniku v soboto koncert - Martinove večerje v Stan-drežu, Pevmi, Števerjanu in v priredbi SPD - Prikaz kmečkih dobrot v Sovodnjah in Štandrežu
Martinovanja bodo tudi letos v raznih krajih. Naši ljudje hočejo ha ta način obuditi nekdanje običaje, čeprav gre v večini primerov za nove prijeme, v glavnem konsumi-stičnega značaja. Tu pa tam ohranjajo slar običaj kolikor se da. Kmetje v Sovodnjah in v Štandrežu bodo tudi letos, kot že v prejšnjih letih, Martinovo praznovali na nedeljo, po maši, na vaških trgih. Razstavili bodo kmečke pridelke, kmečko rodje od starih motik pa do novih traktorjev, ponujali bodo vino ki so ga pridelali v svojih vinogradih, ponujali bodo domač kruh in še marsikaj drugega. Taka srečanja z Martinom, ki jim pravijo tudi »zahvalne nedelje*, bodo v nedeljo 8. novembra v Štandrežu in naslednjo nedeljo, 15. novembra, v Sovod-njah.
■ Z--večerjami bodo-Martinovo-praznovali v raznih prosvetnih in drugih društvih. Prvi tak večer bo v soboto, 7. novembra, zvečer na društvenem sedežu na Bukovju v priredbi števerjanskega prosvetnega društva »Briški grič*. Prav na Martinovo, v sredo. 11. novembra, bodo praznovali v Domu Andreja Budala v Štandrežu, kjer je' prireditelj prosvetno društvo »Oton Župančič* in v Prosvetni dvorani v Pevmi, kamor vabi na družabno večerjo prosvetno društvo »Naš prapor*. Slovensko planinsko društvo pa bo imelo že
kar tradicionalno martinovanje v Park hotelu v Novi Gorici v nedeljo, 15. novembra popoldne. Seveda bodo imeli na voljo zabavni orkester in igrali bodo lahko tombolo, katere zmagovalci bodo dobili bogate in zanimive dobitke.
Martinovanje pa se obuja tudi pri sosednih Furlanih. V soboto, 7. novembra, ob 20.30 bo v avditoriju nove nižje srednje šole v Ločniku »Martinov* koncert zborov, na katerem nastopajo »Coral di Lucinis* iz Ločnika, «Renato Portelli* iz Maria-na. goriški zbor »C. A. Seghizzi*, «Giuseppe Schiff* iz Chioprisa, mešani zbor «France Bevk* iz Prvačine in polifonski zbor »Claudio Monteverdi* iz Rude.
Martinovali pa'“bodo' tildi na*‘ju-" goslovanski strani meje. V obnovljenem Kultilrriem domu na Humu bo jutri, v petek, ob" 46.-uri' tradicionalno martinovanje, ki ga prirejajo kmetje in njihova zadruga. Program bo zelo pester ter bo posredoval celotno problematiko vinogradništva in vinarstva in druge posebnosti ter zanimivosti Goriških Brd. V zabavnem delu bodo sodelovali vokalni in instrumentalni solisti iz Brd, Nove Gorice. Ljubljane in Maribora. Celotno prireditev bodo snemali tehniki Radia Koper. Radio jo bo potem posredno prenašal v nedeljo, 8. novembra ob 15. u ri. Prireditev in prenos bosta tra-
Madžarski gostje so si ogledali kmetijske zadružne naprave pri nas
V Krminu so primerjali briški tokajec s svojim istoimenskim vinomObiskali so tudi nekatere naprave v Codroipu
Poročali smo že, da je našo de-1 sproti 71.840 tonam). Bolj važno pa lo obiskala pred dnevi delegat je, da je bilo več prometa v pr-
želo
cija iz madžarske pokrajine So-mogy, ki je bila gost deželne vlade in katere člani so si qgledali razne gospodarske naprave. Bili so, med drugim, tudi gostje deželne u-stanove za razvoj kmetijstva.
V krminski zadružni kleti so jim ponudili razne vzorce briških vin in seveda v prvi vrsti tokajca. Madžarski gostje so lahko ugotovili da je naš tokajec nekaj čisto drugega kot njihov in morda bodo ob povratku domov pristojnim povedali, da ne gre pri naših vinih za konkurenco madžarskemu, ki ima podobno ime.
Madžarski gostje so obiskali tudi sušilnico v Codroipu in skladišče za planinski sir tipa montasio v istem kraju. Pozanimali so se seveda za zadružne oblike združevanja kmetov v naši deželi, oziroma za komercializacijo kmetijskih pridelkov. V Codroipu so si ogledali tudi šolo za mlade kmetovalce, ki jo 'vzdržuje ERSA. Predsednik comm. Lucca je gostom orisal delovanje deželne ustanove za razvoj kmetijstva in pobude, ki jih ta zavzema v deželnem merilu in tudi v sodelovanju s sosednimi deželami.
.Tp-.no je. da so razmere na Madžarskem precej drugačne od naših, kaiti pri njih je skoro vsa zemlja podržavljena in obstajajo velikanska kmetijska podjetja. Marsikatera naša izkušnja pa bi bila na Madžarskem dobrodošla, čeprav vemo, da je nekoč Madžarska veljala za nanredno deželo na kmetijskem področju.
Ver prometa v ir/iski luki
V tržiškem pristanišču Portorose-ga so v letošnjem oktobru zabeležili več prometa kot v prejšnjem mesecu septembru (163.474 ton na-
vih desetih mesecih letošnjega leta (1.200.688 ton) v primerjavi z enakim obdobjem lani (1.123.927 ton). V oktobru je v tržiško pristanišče priplulo 65 ladij.
PREDAVANJE V AVDITORIJU
Carlo Mazzarella drevi v Gorici
V avditoriju bo danes zvečer ob 18.30 v priredbi goriške občinske u-prave predavanje znanega novinarja italijanske televizije Carla Maz-zarelle o temi cPo Ameriki v avtobusu*. Carlo Mazzarella, ki je bil pred leti znan kot poročevalec' z raznih mednarodnih filmskih festivalov, živi in dela več časa v Združenih državah Amerike, odkoder poroča zanimive stvari italijanski televizijski mreži. O svojih izkušnjah v tej prostrani deželi bo govoril danes zvečer v Gorici.
Živahno delovanje društva «Oton Župančia
V Domu Andreja Budala v Štandrežu je vsak dan zelo živahno, še zlasti v večernih urah, ko se tam zbirajo društveni člani in drugi domačini. Sedaj v domu vadita ponovno, z vajami so pričeli pred nekaj tedni, otroški in mešani zbor društva «Oton Župančič*, ki se pripravljata na nove nastope.
Živahni pa so tudi drugi odseki društva »Oton Župančič*. Kotalkarji vadijo v zimskem času ob sredah in sobotah v telovadnici v dolini Korna. Tam se lahko v kotalkar-sko sekcijo vpišejo tudi' novi člani. Kotalkarji bodo imeli v nedeljo,
8. novembra, ob 16. uri. v telovad-1 pruca: niči v dolini Korna tudi kotalkar-1 jalca,
sko revijo, na kateri bodo sodelovali člani openskega društva «Polet» in štandreškega društva «Oton Župančič*. Revija obeta biti zanimiva, saj so se kotalkarji obeh društev že večkrat izkazali na raznih prireditvah.
V soboto, 7. novembra, zvečer pa bo v Domu Andreja Budala tekmovanje v briškoli. Tokrat imajo za najboljši par kot nagrado štiri pršute. To je že tretje zaporedno tekmovanje v briškoli; s temi prireditvami imajo precej uspeha, nanje prihajajo predvsem štandrež-ci in ljudje iz okoliških krajev.
Društvo »Oton Zupančič* pa pripravlja tudi tradicionalno martinovanje, ki bo v domu v sredo, 11. novembra. Že sedaj vabijo k vpisu.
jala eno uro in petnajst minut. Program za snemanje oziroma prenos martinovanja na Humu bosta pripravila novinarja novogoriškega studia Radia Koper Tomaž Dimic in Toni Gomiščck.
V NOVI GORICI
Zdravstveni dispanzer za bivše borce
V Zdravstvenem domu v Novi Gorici uspešno deluje poseben dispanzer za bivše borce in aktiviste narodnoosvobodilnega gibanja. Odprt je vsak dan. razen ob sobotah in nedeljah, od 6.30 do 19.30. V njem opravljajo osnovne'in tudi specialistične preglede pacientov. V dispanzerju delajo primarij dr. Jože Valentinčič, ki je bil tudi sam borec in politični preganjanec pod fašizmom, pa zdravniki dr. Tone Martinc, dr. Otokar Perko in dr. Franc Žvokelj.
Naj poudarimo, da v dispanzerju sprejemajo na preglede tudi nekdanje borce iz zameistva. Usmerja jih organizacija ANPI.
uka na trgovski šoli in v vrtcu. Toda ta primer na široko razpasene malomarnosti ni edini.
V Novi Gorici tehnologi pekarske industrije
Danes se bo v Novi Gorci začelo dvodnevno posvetovanje tehnologov pekarske industrije iz vse Jugoslavije. Organizirale so ga skupaj prehrambena industrija Kolinska iz Ljubljane, strojne tovarne in livarne iz Nove Gorice ter Tehnološka fakulteta iz Novega Sada. Približno 200 strokovnjakov bo preučevalo uporabo raznih dodatkov, potrebnih za izboljšanje kakovosti, izgleda in obstojnosti kruha in peciva.
Z uporabo teh dodatkov hočejo predvsem odpraviti zametavanje kruha, ki je v Sloveniji oziroma Jugoslaviji zavzelo precejšnji obseg. Računajo, da samo v Ljubljani zavržejo v odpadke vsak dan okrog osem ton kruha. V celoti je odpadkov kruha v Jugoslaviji toliko, da ustrezajo 300 tisoč tonam pšenice na leto. Udeleženci posvetovanja si bodo ogledali tudi novo, zelo moderno peč za pripravljanje kruha »tri-glav*, ki so jo izdelali v goriških strojnih tovarnah in livarnah.
GLEDALIŠČE V TRSTU
ABONMA ZA SEZONO 1981 - 82 V GORICI
Sezono v Gorici organiziramo skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev. Predstave bomo odigral v Katoliškem domu in v nove’ ; Kulturnem domu. Vpisovanje abonentov na sedežu ZSKD v Gorici, Ul. della Croce 3, vsak delavnik, razen sobote, in sicer od il. do 14. in od 16. do 18. ure do vključno 6. novembra.
Dve prometni nesreči
Na Trgu Kugy je včeraj zjutraj prišlo do trčenja dveh vozil, za katero je kriva voznica avtomobila z ljubljansko registracijo, ki je prihajala z mednarodnega prehoda in ni dala- prednosti avtomobilu vau-hall z goriško registracijo, ki je vozilo po Kugyjevem trgu. Ljubljanska voznica. 46-letna Marija Piki, bo ozdravela v dvajsetih dneh. Medtem ko se šofer drugega avtomobila 49-letni Goričan Giuseppe Attolini ni poškodoval, se je njegova sopotnica Rosalia Leban ranila in bo ozdravela v desetih dneh.
Na Katarinijevem trgu je prišlo včeraj do trčenja med avtomobilom, ki ga je šofirala 34-letna Emilija Mrak iz Ulice Fortftica 15, in mopedom, na katerem je bil 58-letni Luigi Danelli s Svetogorske ceste 23. Danelli je vozil iz Pelliove ulice proti Svetogorski, Mrakova pa je prihajala s te in hotela zaviti v Škabrijelovo. Danelli bo ozdravel v osmih dneh.
PRISPEVAJMO ZA UMETNIŠKO OPREMO KULTURNEGA DOMA V GORICI
Prispevke lahko nakažete na tekoči račun št. 1533 pri Posojilnici v Sovodnjah, na tekoči račun št. 1321 pri Posojilnici v Doberdobu ter na tekoči račun št. 1699 pri Kmečki banki v Gorici. Prispevke lahko izročite tudi na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2.
f Čestitke
Dragi noui POLDI, ki danes praznuje 77. rojstni dan, želijo vse najboljše in da bi manj delala, Robi, Beti in vsi, ki jo imajo radi.
Razna obvestila
Skupina pešakov Gruppo marcia tori Gorizia bo 12. decembra t.l. pri redila tradicionalno večerjo, člani ki bi radi bili na večerji naj to ja vijo odbornikom najkasneje do 30 novembra.
Na sedežu Slovenskega planinske ga društva vpisujejo za smučarski tečaj, ki bo v decembru. Vpis je v društveni pisarni v Ulici Malta 2. Zadnji rok za vpis je 26. november.
Iščemo sodelavca za zanimivo komercialno dejavnost. Delo vezano na potovanja. Interesenti morajo obvladati slovenski in italijanski jezik. Pismeno naj se obrnejo na Meblo Italiana, Tržaška cesta 138/40 v Gorici, z navedbo kratkega življenjepisa ter dosedanjih delovnih izkušenj.
Ljubljanska umetnika
osvojila občinstvo
Spel nam je nedeljska matineja v goriškem Avditoriju nudila izreden glasbeni nastop, vreden truda, ki ga v organizacijo vlaga občinska uprava, goriška Hranilnica in predvsem združenje «Lipizer* ter italijanska radiotelevizija, ki je tokrat koncert tudi snemala. Nasto pila sta ljubljanska umetnika mednarodnega slovesa Rok Klopčič in Nada Oman, ki sta že v začetku nastopa s svojo stilistično točnostjo in patosom osvojila občinstvo.
Virtuozizem violinista je zablestel tako v Vivaldijevi sonati opus 2 št. ,2, ki je po obliki linearna kakor v sonati v A duru C. Franka, ki je v nasprotju s prejšnjo prosta shem in vezana le s tanko melodično nitjo. Mehki zvoki obeh sonat so prikazali notranjo občutenost izva-kateri je sledila izredno kva-
litetna in prefinjena spremljava Nade Oman na klavir.
Zaključni del programa so predstavljale glasbene stvaritve Hača-turjana in Bele Bartoka, ki sta vsak na svoj način ljubila svojo domačo folkloro in njeno glasbo. Armenec je rodno folk tematiko v svojih skladbah obdelal z nadihom melanholije, Madžar pa je v svojih ritmih živahnejši in bolj vitalen.
Občinstvo je ob koncu izvajanja zahtevalo ponovitev, umetnika pa sta navdušenim poslušalcem poklonila še biser iz skladb Čajkovskega, «Sentimentalni valček*, ki je izzvenel ob burnem ploskanju. Prihodnji koncert bo 15. novembra ob enaj stih. Nastopila bo z recitalom Bee thovnovih skladb beneška pianistka Anna Barutti, ki je v lanskem-ciklusu že nastopila v Gorici.
E. L.
Gledališča
V gledališki dvorani v Solkanu bo drevi ob 20. uri premiera igre Matjaža Kmecla »Levstikova smrt*.» Izvaja ansambel PDG Nova Gorica.
Kino
Villaggio. Barvni
HurTru
VERDI 18.00—22.00 »H turno*. L. Antonelli in I*. film.
CORSO 18.00—22.00 »Atmosfera ze-ro». J. Connery in F. Stemhagn. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 »Labbra vo-gliose*. Prepovedan mladini pod 18. letom,
Iršič
EXCELSIOR 18.00—22 00 «Super libido*.
PRINCIPE 17.30-22.00 «11 marato-netto*.
/Voivj Gorivo m okolica
SOČA 18.00—20.00 »Emanuela kraljica sadosa*. Ameriški' film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Dobre vesti*. Italijanski film.
DESKLE 19.30 »Harlekin*. Avstralski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 84-972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna AUa salute. Ul. C. Cosulich, tel. 72-480.
fmmmm
Za poimenovanje sovodenjske šole po Petru Butkoviču daruje Rozana Ožbot 15.000 lir.
■Hft
RABA SLOVENŠČINE NA SODIŠČIH
' —" ’ ' : " . rr *
0 nedvomni protiustavnosti čl. 137 fašističnega zakona iz leta 1931
V	našem dnevniku smo v četrtek, '12. oktobra, objavili poročilo o!’začetku razprave na rimskem ustavnem sodišču o rabi slovenščine na sodiščih v zvezi z ustavnostjo člena 137 zakona o kazenskem postopku iz leta 1931. Vprašanje preklica tega izrazito fašističnega člena se vleče dejansko žo skozi vsa povojna leta in je bilo med drugim tudi predmet protestov in žalitev po preklicu s strani vseh demokratičnih organizacij -^ zlasti političnih — v naši deželi, toda skoraj vedno zaman, čeprav ga je razveljavil člen 5 Posebnega londonskega memoranduma iz leta 1945, ki ga je tržaško sodišče v nekaterih primerih, vsaj delno, tudi izvajalo brez pošiljanja »dokumentacije* o ustavnosti čl. 137 ustavnemu sodišču. Saj je bilo vsaj nekaterim sodnim organom v Trstu jasno, da prepovedi slovenščine po porazu fašizma pač ne morejo in ne smejo več izvajati, kot so to počenjali že od leta 1919 (t.j. pred rapalsko pogodbo) zlasti pa od leta 1925 v zvezi s-čl. 1. kralj, dekreta 1796 od 15. okt. 1925.
S čisto pravnega vidika je bila krivičnost tega člena 137 kazenskega pravdnega reda kakor tudi krivičnost čl. 122 civilnega pravdnega reda ter tudi člena 72 Pravilnika o civilnem stanju (ki je bil pozneje razveljavljen), na podlagi katerega je bilo prepovedano slovenskim staršem, da bi dajali otrokom slovenska imena, predmet korespondence tržaškega društva Pravnik s Saragatom, illorum in Nenmjem od leta 1965 do leta 1969 s prvim kot tedanjim predsednikom republike, drugim kot predsednikom vlade in tretjim kot zunanjim ministrom (pred njegovim obiskom v SFRJ).
Toda do najvažnejšega dogodka v zvezi s formalno pravnim razveljavljanjem krivičnega člena 137, ki ga je razveljavila dejansko že zmaga nad fašističnimi zakonodajalci. je naslednji sklep rimske poslanske zbornice, o katerem povzemamo poročilo iz DOKUMENTOV BORBE ZA NARODNOSTNE PRAVICE SLOVENCEV POD ITALIJO (v Jadranskem koledarju za leto 1970) pod naslovom POSLANCI SO ODOBRILI RABO JEZIKOV JEZIKOVNIH MANJŠIN PRED SODIŠČI:
V	poslanski zbornici so 22. maja 1969 skoro soglasno sprejeli popravek. ki predvideva za pripadnike etnične manjšine uporabo materinega jezika pred sodišči. Zelo pomembno je dejstvo, da so popravek predloga pooblastilnega zakona podpisali poslanci najrazlič-tiejsjj}. skupin, zanj pa set glasovale vse -sipine od liberalcev do komunistov in torej z edino_ izjemo ihoriarhistov in misovcev. ' N '
Zbornica je najprej zavrnila popravek, ki ga je vložil slovenski komunistični poslanec Škerk in ki predvideva «ukinitev prepovedi rabe jezika, ki ni italijanski ter u-vedbo pravice do uporabe jezika za etnične manjšine med vsemi fazami procesa.*
Zbornica je s tako plebiscitarnim številom glasov osvojila naslednji popravek k členu 2, točka 60 bis zakonskega predloga:
«Obveza, da se sprašujejo in zaslišujejo pripadniki jezikovne manjšine v njih materinem jeziku, da se sestavljajo zapisniki v njih jeziku, pri čemer ostanejo v veljavi druge posebne pravice glede u-porabe jezika, ki izhajajo iz po
sebnih zakonov države ali iz ra tificiranih mednarodnih konvencij in sporazumov.*
Predlog o tem popravku so podpisali poslanci:	*	‘ . •'
Albin škerk'- (KPI), . Roland Riz-(SVP).
Mario Marocco (KD), Musotto (PSI),
Papa (PLI),
■ Antonio Montainti (PRI), Corrado Belci (KD),
Karl Mitterdorfer (SVP), Hans Dieti (SVP),
Bruno Luzzato (PSIUP),
Ta, drugi, popravek je torej vsebinsko bolj omejen, kot je bil prvi, Škerkov, vendar je prav tako pomemben in.gre dejansko za isto besedilo, ki ga je 'tisku posredovalo tajništvo Krščanske demokracije kot besčdilo popravka, ki ga je ločeno vložil tržaški poslanec KD Corrado Belci.
Sprejeti popravek dovoljuje torej pripadnikom slovenske manjšine, da bodo lahko svobodno pred sodiščem uporabljali svoj materin jezik. Seveda pa je treba pri tem pojasniti, da gre sedaj šele za pooblastilni zakon vladi, ki bo šele sestavila nov zakonik in da bo za to delo potreben še določen čas, kajti z omenjenim glasovanjem še ni razveljavljen člen 137 zakona o pravdnem kazenskem postopku.
V italijanščini se omenjeni popravek glasi:
»obbligo di esaminare ed inter-rogarc gli appartenenti a una mi-nuranza linguistica nella loro ma-drelingua c obbligo di redigere i verbali in tale liugua, fermi re-stando gli altri diritti partieolari alluso della lingua derivanti da leggi speciali dello Stato ovvero da coiivenzioiii o accordi internazio-nali retificati.*
Med nadaljevanjem razprave o zakoniku o kazenskem postopku, je govoril 13. maja tudi južnotirol-ski poslanec »Volkspartei* Roland Riz, ki se je izjasnil za zakonski predlog, da «se uveljavi dvojezičnost v sodnih spisih za dvojezična področja.*
Njegov predlog je bil očitno v podporo popravku, ki ga je vložil slovenski poslanec Albin Škerk.
Južnotirolski poslanci so takoj pristali na Škerkovo pobudo, češ da gre za logično zahtevo in za pravico, ki jo pri njih uživajo že dvajset let. ko lahko uporabljajo svoj jezik pred sodiščem.
* * #
Tako je torej pred dvanajstimi leti in pol ravnala poslanska zbornica in njen sklep zagotovo ni bil protiustaven. Med tem so južni Tirolci dosegli svoj znameniti »paket*, s katerim so ne glede na usodo, ki jo je doživel pri številnih vladah omenjeni pooblastilni zakon glede pravdnega kazenskega postopka, dosegli na ustavni ravni tudi formalnopravno razveljavljenje že takoj po vojni dejansko razveljavljenega fašističnega člen 137. Toda: mar ni bil ta člen razveljavljen že z določbo, ki jo vsebuje čl. 15 mirovne pogodbe z Italijo ratificirane že leta 1947, ki jamči «vsem pod italijanskim pravosodjem stoječim osebam, brez ozira na pleme, spol, jezik in vero uživanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin*?
Naj poudarimo kar presenetljivo očitno pomembnost omembe ratificiranih mednarodnih konvencij in sporazumov* spričo pred štirimi in pol leti ratificiranega osim-
skega sporazuma in določbe v njeni preambuli, poleg «privrženosti načelu največjega možnega varstva državljanov — pripadnikov manjšin*, še določbo o obveznem »ravnanju po načelih ustanovne listine Združenih narodov, univerzalne deklaracije o človekovih pravicah, konvencije o preprečevanju kakršnihkoli oblik rasne diskriminacije in univerzalnih paktov o človekovih pravicah*. Ustavni sodniki v Rimu vse te določbe prav tako temeljito poznajo kot poznajo tudi čl. 8 osimskega sporazuma o, naših pravicah; vsekakor pa se ne bodo mogli izogniti upoštevanju teh mednarodnih predpisov za razliko od državnega pravobralnica Franca Chiarottija, ki je poudaril «razliko med manjšinami* glede ustavnosti zloglasnega fašističnega paragrafa. Kot da bi za nekatere manjšine lahko veljal, za druge pa ne. V sedanjem primeru bi to utegnilo pomeniti: za Nemce na Južnem Tirolskem je fašistični predpis neustaven, za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini pa je!
In nekaj podobnega naj bi se zgodilo (sicer se v resnici že do-
__________________________(p-g)
(Nadaljevanje na zadnji strani>
Blišč družine Gonzaga^
Nocoj bodo v Londonu odprli razstavo z naslovom «Blišč družine Gon-zaga*. Na sliki eden izmed članov družine Gonzaga, ki ga je v črno-beli risbi naslikah Francesco Bonsignori
Hrvatska likovna umetnost v Milanu
MILAN — V torek predpoldne so v palači Bagatti - Vatsecchi v Ulici Santo Spirito odprli veliko kolektivno razstavo hrvaških slikarjev i;i kiparjev. Razstavo je s hrvaške strani pripravila zagrebška galerija Forum, ki je znana po svoji zelo široki paleti' likovne izraznosti. Na odprtju razstave so bili poleg številnih drugih gostov tudi predsednik deželnega sveta dežele Lombardije Sergio Marvelli, deželni odbornik za kulturo Alberto Galli. milanski občinski odbornik Aghina ter generalni konzul SFRJ v Milanu Etore Poropat. Na razstavi je 67 del najbolj znanih hrvaških likovnih mojstrov, ki bodo- na1 o-gled do 28. t.m. Ko bodo razstavo zaključili, bo nekaj del ostalo v Lombardiji, kajti SR Hrvatska je nekaj del poklonila deželi Lombardiji.
Razstava spada v okvir večje kulturne manifestacije pod naslovom ' Dnevi hrvaške kulture . v Lombardijh. Manifestacijo so organizirale lombardijska deželna uprava, milanska pokrajina in občina Milan ob sodelovanju SR Hrvatske. Dnevi obsegajo splošen pregled kulturnih dejavnosti začenši s filmom in slovstvom pa vse do gledališča in likovne u-metnosti.
HlllllllflUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllilnlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllll II Mili III llllllllllll II llllllllllllllllllllllllllllllflllllft •lllltllHIIIIIIIIIIItltlllllll >><11111111
V NEDELJO V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU »ČEZ TRI GORE...*
Jedro manifestacije - otoška folklora: nastopijo Sardinci in plesalci s Krka
V obeli primerih gre za tako imenovano še živo folkloro
Kakor smo napovedali pred tednom dni, bo drugi del programa na letošnjem mednarodnem srečanju folklornih skupin «Čez tri gore, čez tri dole*, ki bo v nedeljo, 8. t.m., popoldne v tržaškem Kulturnem domu, v celoti posvečen »otoški folklori*. Izraz seveda nima nikakršne vsebinske osnove, kajti u-temeljimo ga lahko predvsem z željo, da pod isti klobuk spravimo krško folklorno skupino «Punat» iz istoimenskega kraja in pa sardinsko «Campidano» iz Asseminija pri Cagliariju.
Sicer imata folklorni skupini, ki bosta zapolnili drugi del nedeljskega folklornega popoldneva, več stičnih tpčlC.: obe, zastopata bogato folklorno zapuščino, ki jo je morje «obvarovalo* pred tujimi vplivi, kar je opazno tako v nošah, kakor v samih plesnih korakih, kakor tudi, če ne predvsem, v glasbeni spremljavi.
Morje iočuje, morje povezuje — tudi pod takšno skupno oznako, ki sicer nekoliko preveč spominja na reklamne fraze, bi lahko stlačili obe otoški skupini. Prav gotovo gre morju zasluga, da so tako na Krku kakor na Sardiniji ohranili arhaično ljudsko izročilo, ki je v določeni meri še danes živo.
Ob raznih priložnostih, na primer na svatbah, na enem ali drugem otoku, še zaplešejo stara kola, seveda ne več v nošah, in tudi spremljava ni vedno prava.
Skupini torej predstavljata »živo folkloro*, če sledimo terminologiji

Patronat KZ - INAC svetuje
Nezaslišane zamude INPS pri reševanju prošenj
Vpr.: »Rada bi preko vaše rubrike javila širši javnosti primer moje mame, ki je dobesedno o-bupana in hudo zagrenjena. Pred približno poldrugim letom je vložila preko nekega patronata prošnjo na INPS za pokojnino po pokojnem možu. Še danes ni dobila knjižice in so ji pred časom poslali le nekaj akontacije. Zanimivo pa je, da so številne njene prijateljice, ki so ostale vdove malo pred njo ali celo za njo že dobile izplačano pokojnino pred nekaj meseci. Zelo verjetno se na tistem patronatu ne zanimajo dovolj za to pratiko ali pa gre za kakšno diskriminacijo. Kako si vi to razlag ate? »
L. L.
Vprašanje, ki se ga lotevate v vašem pismu, je zelo resno in postaja iz dneva v dan bolj pereče. Organiziranost in funkcionalnost zavarovalnega zavoda INPS sta izredno slabi, tako da smo priča številnim neskladnostim, zamudam in birokratskim zapletom. Razlogov za to je več: nekateri so objektivnega, drugi pa subjektivnega značaja. Dejstvo je, da v orga-nikih INPS manjka precej visok odstotek osebja, ker so z zakonom blokirali vse nove zaposlitve pri javnih ustanovah, pa tudi delovna vnema ni vedno najboljša. Upoštevati moramo tudi, da mora obstoječe osebje prevzemati nase vedno nove pristojnosti, ki jih nalaga zelo bujna zakonodaja. Glavni handikap pa predstavlja centralizacija nalog: pred nekaj leti so se namreč odločili za elektronsko obdelavo vseh pokojnin in ostalih pratik, kar poteka v centru v Rimu. Izkušnje pa so pokazale, da je taka rešitev dejansko pripeljala zavod v kaos in že razmišljajo, da ki ponovno decentralizirali razne
pristojnosti. Stanje je zelo resno in vsi posegi ali urgence nič ne zaležejo.
Primer vaše mame je, žal, ena izmed tipičnih disfunkcij zavoda INPS v zadnjih letih. Zaradi nerazumljive praznine pri izdelavi programa elektronskega centra, ki obdela pokojnine, določi njihov znesek in tudi natisne knjižico, so bile več kot dve leti blokirane vse družinske pokojnine (po pokojnem možu ali ženi) v vsej Italiji. Ko so to sramotno disfunkcijo odpravili, so obljubili, da bodo predvidoma do konca letošnjega junija likvidirali vse zaostale družinske pokojnine. Za večino primerov se je tako tudi zgodilo in veliko večino pokojnin so izplačali: zadnji seznami so bili natisnjeni 13. oktobra. Vendar pa je pri teh programih spet prišlo do nezaslišanih disfunkcij: nekatere serije pokojnin (na -podlagi številke, ki jo že. prej določijo), so dobesedno »preskočili*, tako da več sto vdov z zaporednimi številkami ni dobilo knjižice, čeprav so likvidirali skoraj vse pokojnine pred temi in za njimi. Na INPS ne znajo dati prave razlage in treba bo čakati, da se »elektronski možgani* spametujejo in popravijo krivico.
Absurdno je naslednje: vaši mami npr. in tolikim drugim vdovam niso po poldrugem letu še izplačali pokojnine, medtem ko sedaj »sveže* prošnje takoj rešijo: do oktobra so namreč likvidirali celo pokojnine tistih, ki so umrli aprila 1981. Vlada torej popoln kaos in upati je le, da se bodo stvari čimprej u-redile, predvsem za tiste upravičence. ki so vložili prošnjo že pred več kot letom dni. Tako osebje raznih patronatov kot samega pokrajinskega sedeža INPS je v tem primeru povsem brez moči, saj je tre-
ba le potrpežljivo čakati novice iz Rima. Svetujemo pa, da vaša mama izrecno zahteva od INPS, naj ji v pričakovanju dokončne ureditve zadeve nakaže še nadaljnjo akontacijo.
Tudi za nekatere druge vrste pratik ni stanje tako rožnato. Kar zadeva izplačevanje otroške doklade kmečkim zavarovancem, niso iz Rima že poldrugo leto poslali nobenega bančnega nakazila, tako da INPS grobo krši uzakonjeni princip, da izplačuje doklado dvakrat letno, in sicer ob koncu vsakega šestmesečja. Nekaterim pa zaradi posebnih procedur niso še izplačali otroške doklade za leto 1979, kar je seveda sramotno. Verjetno je tako stanje odraz tudi gospodarske krize.
Tudi prošnje za priznanje pokojnine po konvenciji na osnovi delovne dobe v neki drugi državi imajo neverjetno dolg iter. Povprečno trajajo od enega do dveh ali celo treh let. Najprej te pratike, zaradi tisočih pratik, ki so se nakopičile v teh letih, »ležijo* vsaj eno leto na INPS v Trstu, nato jih pošljejo na INPS v Vidmu, ki jih razpošlje na pristojne pokojninske zavode v tujini. Ko tuja država reši pokojnino, se mora celoten spisek vrniti preko Vidma v Trst. Vse urgence navadno bolj malo zaležejo, tako da je potrebna zvrhana mera potrpežljivosti tako strokovnim operaterjev kot predvsem upravičencev samih.
Tako je, žal. današnje stanje in dejansko ni mogoče storiti niče sar, da bi se stvari kaj kmalu uredile. Nujna bi bila celovita reforma pokojninskega ustroja, kar pa je malo verjetno, saj ima človek celo vtis, da se načrtno u-stvarja zmeda med prebivalstvom.
mednarodnih folklornih srečanj, čeprav sta vsaj v določenem, pomenu reproduktivni skupini. Znan je namreč datum ustanovitve skupine, «živa folklora* namreč ne more imeti točno določenega rojstnega dne. in tudi se skupini ne omejujeta izključno na plese in pesmi domačega kraja, oziroma vasi.
Nedvomno pa živita prav zaradi domačega folklornega izročila, ki je nadvse zanimivo: sardinska skupina «Campidano* je bila tudi povsem zasluženo nagrajena na letošnji goriški mednarodni prireditvi »Castello di Gorizia*. kjer je nastopila v kategoriji «žive fol-Wqr<e»„. ............ O,.,..
Sardinska folklora, kakor, vsa stara izročila, je zelo svojstvena, po drugi strani pa so si vse arhaične oblike nekoliko podobne. Kar mogoče najprej pade v oči, čeprav bi točneje morali reči, da «pride v uho*, je spremljava plesa, ki je lahko celo ni, ali pa je peta, ali pa jo končno izvajajo stari. danes večkrat skoraj že nepoznani glasbeni instrumenti.
Skupina »Campidano* se pri izvajanju plesov poslužuje različnih načinov spremljave, kar je obenem dokaz, da so prikazani plesi iz različnih dob. Tako pleše ob zvočni spremljavi pevcev, znanih «te-nores*, kjer je pravzaprav en glas vodilen, drugi ga pa spremljajo. Od instrumentalnih spremljav je' najstarejša tista, v kateri nastopajo «launeddas*, to je pihala na tri cevke, ki jih je pogosto zamenjal »organittu*, ki je diatonični instrument s posebnim zvokom.
Težko je na kratko povedati, kaj pravzaprav plešejo Sardinci: njihovo plesno izročilo pozna polkrog, pa vrsto in tudi pare, ki pa se dejansko iz teh oblik trgajo in nato takoj spet priključujejo. Med tem menjavanjem plesalci izvajajo korake, ki so samo za nevešče oko enostavni in lahko izvedljivi. Posebej velja še opozoriti na noše, posebno ženske, ki so izredno bogate in dragocene.
Daljši izbor plesov in pesmi kakor na nedeljski «čez tri gore, čez tri dole*, pa bo skupina predstavila v soboto, 7. t.m. zvečer v portoroškem Avditoriju, kjer bosta nastopili tudi plesna in ženska pevska skupina iz Trsta.
Sobotno prireditev, začela se bo ob 20. uri, organizirajo Kulturno umetniško društvo «Karol Pahor* iz Pirana, Samoupravna interesna skupnost Italijanov obalnih občin in Zveza slovenskih kulturnih društev. Tržaški folkloristi bodo predstavili splet tržaških plesov, izbor štajerskih pustnih in končno še šu-madijske plese.
Pred sardinsko skupino bo v nedeljo popoldne v tržaškem Kulturnem domu nastopila krška skupina «Punat», ki se bo dejansko vračala z gostovanja v Firencah. Predstavila bo domače ljudsko izročilo, ki mu na kratko, vsaj kar zadeva plesa, lahko rečemo kar »tanac*. Na Krku se namreč vsemu, kar se pleše, pravi «tanac», sestavljajo ga pa različni plesi, ki se ali po stilu izvajanja ali najčešče po zaporedju, ločujejo od vasi do vasi.
Zato je več inačic »krškega tan-ca», skupina »Punat* bo seveda prikazala tisto, ki jo plešejo pri njih. Sestavljajo jo «mažurka*. «polka», »suprota*, »šota* in končno še pravi »tanac*. Tudi ti plesi so na videz izredno enostavni, vendar se je izvajanja plesa, predvsem stila, zelo težko priučiti. Ples spremljajo «sopile» ali «sopele». to so posebna pihala, ki nastopajo navadno v parih.
«Sopci» so dejansko osrednja figura. kajti pred njimi so se plesalci «prebirali», nato pa plesali. Krška folklorna skupina je plesno izvajanje v toliko priredila, da je obrnila odnos godci - plesalci, zato da gledalci vidijo ene in druge, sa-
me plese pa je prikrojila potrebam današnjega časa, ki ne prenese dolgega izvajanja, kajti plesi bi lahko, kakor so nekoč, trajali ves večer in še pozno v noč.
«čez tri gore, čez, tri dole* pa mora imeti svoj konec. Sklep tret-
jega srečanja bo zaupan ženski pevski skupini «Stu ledi», ki bo zapela rezijansko narodno «Da pa naco’» in še naslovno «čez tri gore, čez tri dole* udeležencem in občinstvu v pozdrav.
(bp)
12.30
13.00
13.25
13.30
14.00
14.30
14.40
15.00
15.30
16.00
16.30
17.00 17.05 17.10 17.55
18.25
18.50
19.45
20.00
20.40
Del tržaškega folklornega ansambla «Stu ledi*
•fimiiimiitiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiitiiiNMiiiiiiiiiiiitiitiiiHiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiimi
ZASEDANJE SLOVENSKIH ARHIVSKIH DELAVCEV
Pred kratkim so imeli slovenski arhivski delavci svoje deseto jubilejno zborovanje. Tokrat so se zbrali v Ankaranu, kjer je potekalo zborovanje v začetku tretje dekade oktobra 1981. Arhivsko društvo Slovenije je nastalo leta 1954, prvo zborovanje arhivskih delavcev pa je bilo leta 1962. Od takrat so zasedanja redna, saj je bilo letošnje zasedanje že deseto po vrsti.
Zborovanje je -otvoril Peter Klasinc. predsednik Arhivskega društva Slovenije, ki je v kratkem pregledu orisal vsa dosedanja zasedanja. Sledil je pozdravni nagovor predsednika skupščine občine Koper Marija Abrama. Prvi dan zborovanja je bilo na sporedu sedem referatov, ki so prikazali bogato arhivsko gradivo na gospodarskem področju, saj je zborovanje imelo temo:	Arhivsko gradivo za slo-
vensko. gospodarstvo od srede 19. stoletja do danes. Referenti prvega dne so bili: Milica Štolfa (Petindvajset let delovanja Pokrajinskega arhiva Koper). Peter Klasinc (Urejanje arhivskčga gradiva s področja gospodarstva), Vladimir Kolpša (Arhivsko gradivo banske uprave Dravske banovine), Peter Ribnikar (Rudarsko glavarstvo 1858-1945). Vladimir Sunčič (Komisija za agrarne operacije v Ljubljani), Ivan Nemanič (Dokumentarno filmsko gradivo v,arhivu SRS). Miran Kafol (Pristojnosti občinskih skupščin za področje gospodarstva). Popoldne 21. oktobra je bil še ogled Pokrajinskega arhiva Koper, zvečer istega dne pa spre jem pri predsedniku skupščine občine Koper. .
V četrtek. 22. oktobra, se je zvrstilo nadaljnjih 9 referatov: Wal ter Lukan (Viri za slovensko zgodovino v prvi svetovni vojni v dunajskem vojnem arhivu), Jasna Fi-. sher (Proučevanje strukture delavskega razreda na Slovenskem pred prvo svetovno vojno), Kristina
Šanperl (Trgovina z vinom od srede 19. stoletja do danes), Jelka Melik (Pravna ureditev gospodarstva na Slovenskem od srede 19. stoletja do konca stare Jugoslavije),'Ugo Cova (Industrija v luči zakonodaje v avstrijskem Primorju v drugi polovici 19. stoletja), Ljudmila Bezlaj (Italijanska zakonodaja, ki je v času med obema vojnama urejala področje gospodarstva v Julijski krajini), Vladimir Žumer (Arhivsko gradivo gospodarskih organizacij v Sloveniji od srede 19. stoletja dalje), Miroslav Štefanac (Oprema arhivskih skladišč), Živorad Maričič (Proizvodni program Aluminija Komen za arhivske potrebe). Vsem našte-. tim referatom so sledili še štirje koreferati ter diskusija na poroči la. Popoldne istega dne je bil tudi občni zbor Arhivskega društva Slovenije. V petek, 23. oktobra, je bila celodnevna ekskurzija (Hrastovlje. Buzet, Pazin).
Nedvomno je zborovanje dbseglo namen, da prikaže arhivsko bogastvo za slovensko gospodarstvo od srede 19 stoletja do danes. Na vsak način pa moram dati kritično pripombo. V tej množici referatov bi moral biti nujno prisoten vsaj en referat Slovencev v Italiji. Naj prej zaradi kraja zasedanja (Ankaran), na drugi strani pa zaradi dejstva, da sta bila prisotna referata iz Trsta (Ugo Cova. ravnatelj Archivio di stato iz Trsta) in Koroške (Walt?r Lukan). Njuna pri sotnost je pravilna in utemeljena, vsekakor pa naša odsotnost ne.. Prireditelji so zagotovili, da se to ne bo več zgodilo. Skratka gre za zamujeno priložnost na sicer res dobrem zborovanju arhivskih delavcev Slovenije.
MILAN PAHOR
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
21.45
22.50
12.30
13.00
13.30
14.00 14.10 15.25
16.00
16.55
17.45
17.50
18.05
18.50
19.45
20.40
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
šolska vzgoja:
Napotki o varčevanju z e-nergijo
Italijanske kronike Vremenske razmere DNEVNIK
Kraljica diamantov - 4. del Danes v parlamentu Pravljice . . . tako Šolska vzgoja:
Agrarna revolucija Capitan Futuro - risani film Preživeli - 8. del Pustolovec - TV film DNEVNIK 1 - Flash in 17.30 Neposreden prenos Tom story - 4. del Steze dogodivščine Kulturne aktualnosti DNEVNIKA 1 Happy eircus
Almanah in Vremenske razmere
DNEVNIK Gala Mifed
Pred kratkim se je v Mila nu zaključil mednarodni se jem televizijskega filma in dokumentarca. Na tem sejmu so bili predstavniki italijanske televizije in tujih TV mrež. Predstavništvom domače in tuje televizije je RAI posvetila ali bolje pripravila lep sprejem, ki ga bodo posredovali občinstvu nocoj. Gre pravzaprav za nekakšno prireditev, v kateri se izmenjujeta glasba in TV predstava, kajti občasno se prikazujejo odlomki iz televizijskih prireditev, ki bodo prišle na program v prihodnjih mesecih. Seveda bodo prikazali le kratke odlomke številnih del.
Adua - 2. del TV nadalj. Samo konec manjka Ob koncu DNEVNIK. Danes v parlamentu
Drugi kanai
Opoldanski program:
En groš. dva groša DNEVNIK 2 - Ob 13. ml Šolska vzgoja:
1947: italijanska demokratična izbira
Popoldan, dnevna rubrika Mnenje
Napoleon na otoku Sv. Helene
šolska vzgoja Program za mladino Martina - TV film Risanke
Starskv in Hutch - TV film DNEVNIK 2 - Flash DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti Iz parlamenta Sereno variabile Dober večer z . . .
Aldom in Carlom Giuffrejem Napoved vremena DNEVNIKi 2.,	-,h r, -
Eddie Shoestriiig. privatni detektiv - TV film Radio W«st posreduje store popevke, popevke Jodiea Brenta izpred dvajsetih let. In uspeh je tolikšen, da ravnatelj radijske postaje Strat-chley zahteva ponavljanje programa in od svojih podrejenih zahteva tudi to, naj bi pevca kakorkoli spet odkrili in ga pripeljali na sedež. Po svoiem prvem nastopu leta 1962 je namreč Jodie izginil, kot bi se bil v zemljo udrl. Raziskovanja, ki so jih za čeli tudi med pevčevimi to variši iz ansambla Brent, pripeljejo Eddia Shoestrin-ga do nekih misterioznih p6 vezav, pravzaprav do neke čudne smrti pred 17 leti, smrti ki ni b;)a nikoli razjasnjena. In šele Jodie Brent,
ki ga bodo vendarle odkrili v Cardiffu, bo razkril zgodbo, v katero so vpleteni neki čud' ni,ljudje, med katerimi sta tudi neki odvetnik in neka «menežerka».
21.33 Kinematografske novosti •
21.40	DNEVNIK 2 - Dosje
22.30	Posebna oddaja Mixerja
23.00	Eurogcl
Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
Tretji kartal
14.00	Livorno: Košarka
15.30	Turin: Ženski tenis
17.00	Vabilo:
Rock koncert
17.30	Les Ballets jazz de Montreal
19.00	DNEVNIK - Deželne .vesti
19.30	Plurale femminile
Danes ob 19.30 pride na vrsto prvo nadaljevanje oddaje z naslovom «Plarale femminile*, ki sta jo pripravili Maria Pia Bellizzi in Lilla Če-pak. Avtorici bosta skušali avtokritično analizirati odnos med dejansko voljo do spre membe. ki jo zadnja leta ka žejo ženske, ter med odkrit jem novih protislovij, nove zgodovinske dediščine, ki jo spravljajo na dan same družbene spremembe, spremem be, ki so jih ženske same hotele, ki pa zahtevajo nove pogoje. večjo sposobnost in večjo zahtevnost v novih bo jih.
20.00	šolska vzgoja
20.40	Musicomio - glasbena oddaja 21.45 Šolska vzgoja
22.15	in 22.45 DNEVNIK 3 - Tedenska oddaja in DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Liubljana
8.55	- 15.50 TV v šoli
TV koledar; Mesto, v katerem živim; Torus; Mehkužci; Risanka; Združeni narodi; Risanka; Pravljica; Zadnje minute; Vstaja: Živa bitja so odvisna drug od dru gega
17.20 Poročila
17.25	Jelenček, otroška serija
17.55	Mozaik kratkega filma: Ci prska svatba
18.30	Obzornik
18.40	Mtodi za mlade:	Mornar
naj bo
19.10 Risanka
19.24	TV in radio nocoj 19 26 Z”no do zrna
19 30 TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Studio 2
21.30	Orgelski koncert Huberta Berganta s solistoma Antonom Grčarjem in Stankom Arnoldom
21.50	V znamenju
Koper
13.30	in 15.30 Odprta meja jl0XK) Dokumentarna oddaja «
16.30	Pravljice iz gozda - risanke '17.00 Rezervirano za najmlajše:
Priročnik za otrokovo pre hrano - Seriiski film
18.00	Ponovitev filma
19.25	Eurogol ?9.09 Risanke
20.15	TV D Stičišče in Dve minuti
?n.30 Dvolvj pri Montereyu - film 91 til TV D - Danes
21.50	K'to rožna umetnost
Ob krivo TV D Danes
Zagreb
171)0 Mi smo smešna družina -
18.25 Kronika občine Split
20.00	Pm-atole, zunanjepolitična oddaja
20.50	FJcbi v sobi - kviz
ŠVICA
18.50	Potepuh - TV film
20.40	Mouchette - film '21.55 Glasbena tema
TRST A
■ 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Živozele-no; 8.45 Glasbene skicč: 9.30 Psihološki utrinki:	10.10 Koncert:
11.30 Izbrani listi; 12.00 Od Milj do Devina - Beležka; 13.20 Glasba po željah: 14.10 Otroški kotiček: Junaki pravljic: »Vse najboljše, Ostržek!*; 14.RJI Izbrali
V oddaji «Četrtkova srečanja* bo Vlado Švara govoril o dobi, ko Je vodil cerkveni in narodni zbor pri Sv. Jakobu v Trstu. Poslušalci bodo med oddajo, ki je na sporedu ob 18. uri, lahko prisluhnili tudi edinstvenemu posnetku: petju zbora v ccikvi sv. Jakoba v letih pred 2. svetovno vojno.
smo za vas: 14.55 Naš jezik: 15.00 Jugoslovanski izvajalci; 15.30 Za ljubitelje vokalnega jazza; 16.00 Primorska duhovščina pod fašizmom; 17.10 Mi in glasba; sopranistka Gloria Paulizza in pianist Fabio Nieder; 18.00 Četrtkova srečanja:	18.40 Sodobne slovenske
novele. 18.45 Priljubljeni motivi. KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.40 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Na-Zapojmo pesem; 14.00 Mali koncert laltkih not: 14.37 Glasbeni notes; 15.0 Dogodki in odmevi; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Mladinska oddaja: 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon:	16.30 Primorski
dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
KOPEP
(Italijanski program)
7.30,	8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30. 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.15 Knjiga no radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je ...; 10.10 Leteči zmaj; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih: 11.32 Včerajšnje pesmi; 12.05 Glasba po željah: 16.00 Glasovi v
nevihti; 16.10 Istra skozi petje java sporeda; 13.05 Popevke; 13.40 in ples; 16.32 Crasli; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Spazio jazz; 17.32 Gaetano Donizetti: II campanello. RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00,
13.00.	14.00. 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.08 Glasbena kombinacija; 9.02 Radio tudi jaz; 11.10 Takoj se vrnem; H.44 Moll Flanders; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Mas ter; 14.28 Enkrat bo ...; 15.03 Popoldanska srečanja; 16.00 II Paginone; 18.05 Zvočna kombinacija: 18.35 Programi pristopanja; 19.30 Zgodovina jazza; 19.55 Komedija v treh dejanjih; 22.00 Ohtoktiv Evropa.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13:30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 8.58 I promessi sposi: 9.32 - 10.13 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.48 L’aria che tira; 13.41 Glasba in kino; 15.00 - 15.42 Radio 2 -3131; 16.32 šestdeset minut; 17:32 Eneida; 18.02 Glasbene ure: 18.45 Sončni krog; 19.50 šolska vzgoja; 20.10 Mass-music; 22.00 Mesto ponoči; Neapelj.
LJUBLJANA
6.00.	6.30, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Mladina poje:
9.05	Z radiom na poti; 10.05 Rezervirano za ...; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Znane melodije;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.:
13.30	Pripčoročajo vam . ..; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce: 14.40 Jezikovni pogovori; 15.00 Dogodki in od mevi; 15.30 Zabavna glasba: 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.: 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela .. 18.15 Lokalne radijske postaje; 18.35 Iz solističnega opusa Janeza Matičiča: 19.35 Lahko noč, o-t.roci!; 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobeženu 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in naDevov:
21.05	Literarni večer; 21.45 Lene melodije; 22.30 Plesna glasba:
23.05	Lirični utrinki; 23.10 Paleta popevk.
NOGOMET
VČERAJ V POVRATNIH SREČANJIH V TREH EVROPSKIH POKALIH
Tri jugoslovanske ekipe v nadaljnje koto - Katastrofa Italijanov
POKAL PRVAKOV: Beograjska Crvena zvezda zanesljivo premagala moštvo Banjika, Juventus pa je igral neodločeno proti Anderlechtu - POKAL POKALNIH PRVAKOV: Velež izločen po enajstmetrovkah, Roma le 0:0 - POKAL UEFA: Radnički poskrbel za pravi podvig, Hajduk s težavo v osmino finala, Inter izgubil po podaljšku v Bukarešti
Če je bil včerajšnji dan za jugoslovanske nogometne ekipe v treh evropskih pokalih zelo uspešen (u-vrstila so se v nadaljnje kolo kar tri od štirih moštev), pa je bilo za italijanska moštva včerajšnje kolo katastrofalno. Vse tri italijanske nogometne enajsterice (Juventus, Roma in Inter) so namreč izločene. Jugoslovanske barve na evropski sceni pa bodo še naprej zastopali Crvena zvezda v pokalu prvakov. Hajduk in presenetljivi Radnički v pokalu UEFA.
POKAL PRVAKOV C. zvezda — Banjik 3:0 (1:0)
STRELCI: v 16 min. B. Djurov-ski, v 50. min. D. Savič, v 61. min. Petrovič.
CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Stojanovič, Krmpotič, B. Djurovski, Jankovič, Borovnica, Jurišič, Petrovič, D. Savič (od 88. min. Djor-djič), Janjanin (od 63. min. R Savič), M. Djurovski.
BANJIK OSTRAVA: Mačak, Ma-tuštik, Vojaček, Valek, Rygel, Ra-dimec, Anatalik, Nemec (od 57. min. Fanjik), Knapp, Schreiner, Lička.
SODNIK: Smith (Škotska). GLEDALCEV: 80.000.
BEOGRAD — Beograjska Crvena zvezda se je uvrstila v četrtfinale pokala prvakov. Po odlični igri je včeraj visoko premagala moštvo Banjika s tremi zadetki razlike.
Beograjčani so odigrali eno najboljših tekem zadnjih časov še zlasti pa se je odlikoval Milovanovič, ki je bil gotovo najboljši na igrišču. Poleg Milovanoviča pa so se odlikovali še Krmpotič, Borovnica in Petrovič.
Domači nogometaši so napadali še od vsega začetka in so povsem nadigrali goste, ki so bili le nekajkrat nevarni pred vrati Stojanoviča.
Juventus — Anderlecht
1:1 (0:1)
STRELCA: v 44. mm. Geurts, v 78. min. Brio.
JUVENTUS: Zoff. Gentile. Ca-brini, Prandelli, Brio, Scirea (v 76. min. Ta vola), Marocchino Bonini, Bettega (v 26. min. Far,na L Bra-dy. Virdis.
ANDERLECHT:	Munaror..	De
Gref, Broos, Lozano, De Grote (v 66. min. De Zutter). Vercauteren Cluytens. Hifkens. Geurts (v 76., min. Petursson). Olsen Rrylle.
SODNIK: Linemavr (Avstrija).
GLEDALCEV: 65.000.
TURIN — V uvodmh minutah k kazalo, da bodo Turmčani ponovili lep uspeh izpred enega meseca, ko so izločili škotski Celtic Že v 3. min. so namreč za ias zgrešili gol z Bettego, ki je zadel vratnico, pa tudi pozneje so večkrat spravili v težavo Belgijce.
Ko pa je moral z igrišča Bettega, ki se je poškodoval, sta se Ju-ventusovi prodornost in učinkovitost hudo zmanjšali. Poznaia se je tudi odsotnost izključenega Fu-rina, in dejstvo, da si Tardelli še ni docela opomogel po poškodbi. Nekoliko zaradi teh težav, pa tudi zaradi moči nasprotnika, so Turin-čani v nadaljevanju kaj malo pokazali. Poleg tega so še gostje prvi povedli, tako da je njihova naloga postala obupr.a in več kot izenačenja niso zmogli.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV Velež — Lokomotive 1:4
(1:0, 1:1, 1:1, 1:1)
STRELCA: v 21. min. Bajevič, v 77. min. Zotzsche iz enajstmetrovke.
VELEŽ MOSTAR: Marič, Kalaj džič, Drizič (od 63. min. Lučič), Ledič, Matijevič, Djurašovič, Bin-gulac. Medjedovič (od 70. min. Ka rabek), Bajevič, Vladič Vukoje.
LOKOMOTIVE LEIPZIG: Miiller S. Fritsche (od 46. min. Gross-mann), Baum, Dennstedt, Zotzsche, Roth (od 88. min. J. Fritsche).
Moldt, Liebers, Kinne, Altmann in K.iihne.
SODNIK: Da Silva (Portugalska).
GLEDALCEV: 15 000.
MOSTAR — Veležovi nogometaši so zamudili edinstveno priložnost, da bi se uvrstili v četrtfinale tega pokala. Že v prvem srečanju v Leipzigu so dosegli povsem ugoden izid 1:1 in so bili tako včeraj pred svojim občinstvom veliki favoriti. Vse je tudi kazalo da bodo lahko odpravili vzhodnonemške nogometaše, saj so že v 21. minuti povedli, ko je Bajevič z »lavo premagal nasprotnega vratarja Millerja. Nato pa so Mostarci povsem popustili, to jih je tudi drago stalo, saj so gostje v drugem polča su stanje izenačili.
Po obeh podaljških je izid ostal nespremenjen, v streljanju enajstmetrovk pa so bili gostje znatno boljši, saj so uspešno izvedli vse tri enajstmetrovke, medtem ko iih je domače moštvo zgrešilo z Ba-ievičem, Vladičem in Dedičem. Roma — Porto	0:0
ROMA: Tancredi, Spinosi (v 60. min. Giovannelli). Nela, Turone, Falcao, Bonetti, Chiprico, Di Bar-
tolomei, Pruzzo, Maggiora, Conti.
PORTO: Fonseca,' Gabriel, Si-moes, Freitas, Lima Pereira, Tei-xedra, Jaime H, Sousa (v 83. min. Jacques), Walsh (v 88. min. Fer-nando), Jaime I, Costa.
SODNIK: Palotai (Madžarska).
GLEDALCEV: 70.000.
RIM — Rimska enajsterica, ki je v prvem kolu z lahkoto odpravila skromno Ballymeno, je morala položiti orožje pred sicer ne preveč močno portugalsko ekipo Porta. Rimljani so bili v prvem polčasu preveč zaverovani vase, v nadaljevanju pa je bila njihova igra preskromna, da bi spremenili rezultat. Bili so skoraj bleda senca enajsterice,; ki je v nedeljo odpravila italijanskega prvaka v Turinu. Najboljša sta bila Falcao in Conti, vendar njun doprinos si zadoščal v splošni pdprečnosti.
POKAL UEFA
Radnički — Grasshoppers 5:0
(1:0, 2:0, 2:0, 2:0)
STRELCA: Djordjevič v 39. min. iz enajstmetrovke, Savič v 63. min.
RADNIČKI NIŠ: Milenkovič, Ga-vrilovič, Drizdič (od 105 min. Ha-
Včerajšnji izidi v evropskih pokalih
POKAL PRVAKOV Osmina finala
(Povratna srečanja)
•	CRVENA ZVEZDA BEOGRAD (Jug.) - Banjik Ostrava (ČSSR) 3:0. Prva tekma 1:3. Kval.: CRVENA ZVEZDA
•	JUVENTUS TURIN (It.) - Anderlecht (Bel.) 1:1. Prva tekma 1:3. Kval.: Anderlecht
•	Liverpool (Angl.) - AZ '67 Alk-maar (Niz.) 3:2. Prva tekma 2:2. Kval.: Liverpool
•	Glentoran (Sev. Irska) - CSKA Sofija (Bol.) 2:1. Prva tekma 0:2. Kval.: CSKA
•	Universitatea Craiova (Rom.) -BK Kopenhagen (Dan.) 4:1. Prva tekma 0:1. Kval.: Universitatea
•	Bayern Miinchen (ZRN) - Ben-fica (Port.) 4:1. Prva tekma 0:0. Kval.: Bayern
•	Dinamo Kijev (SZ) - Austria Dunaj (Av.) 1:1.-Prva tekma 1:0. Kval.: Dinamo
•	Aston Villa (Angl.) - Dinamo Berlin (NDR) 0:1. Prva tekma 2:1. Kval.: Aston Villa
POKAL POKALNIH PRVAKOV Osmina finala
(Povratna srečanja)
•	Lousanne (Švi.) - Legia Varšava (Polj.) 1:1. Prva tekma 1:2. Kvalificiran: Legia
•	Eintracht Frankfurt (ZRN) - SKA Rostov (SZ) 2:0. Prva tekma 0:1. Kval.: Eintracht
•	Barcelona (Šp.) - Dukla Praga (ČSSR) 4:0. Prva tekma 0:1. Kval.: Barcelona
•	ROMA (It.) - Porto (Port.) 0:0. Prva tekma 0:2. Kval.: Porto
•	Tottenham (Angl.) - Dundalk (Irska) 1:0. Prva tekma 1:1. Kvalificiran: Tottenham
•	Standard Liege . (Bel.) - Vasas Budimpešta (Madž.) 2:1. Prva tekma 2:0. Kval.: Standard
•	VELEŽ MOSTAR (Jug.) - Loko: moti-ve Leipzig (h)DR) 1:4, Prva tekma 1:1. 'Kval.; Lokomotive
•	Dinamo Tbilisi (SZ) - Bastia (Fr.) 3:1-. Prva; tekma 1:1. Kvalificiran: Dinamo
POKAL UEFA šestnajstina finala . .. (Povratna srečanja)
•	Neuehatel Xamax (Švi.) - Malino (Šve.) 1:0. Prva tekma 1:0. Kval.: Neuchatel
•	-Arsenal (Angl.) - VVinterslag (Bel-
gija) 2:1. Prva* tekma 0:1. Kvalificiram 'Winter3lag. .	‘j,
•	Dundee United (Škotska) - Bo-russia Monehengladbach (ZRN) 5:0. Prva tekma 0:2. Kval.: Dundee
•	Dinamo Bukarešta - INTER (It.) 3:2. Prva tekma 1:1. Kval.: Dinamo
•	Sporting Lizbona (Port.) - Southampton (Angl.) 0:0. Prva tekma 4:2. Kval.: Sporting
•	Carl Zeiss Jena (NDR) - Real Madrid (Šp.) 0:0. Prva tekma 2:3. Kval.: Real Madrid
•	RADNIČKI NIŠ (Jug.) - Grasshoppers Ziirich (Švi.) 5:0. Prva tekma 0:2. Kval.: RADNIČKI
•	Lokeren (Bel.) - Aris Solun (Gr.) 4:0. Prva tekma 1:1. Kval.: Lokeren
•	PSV Eindhoven (Niz.) - Rapid Dunaj (Av.) 2:1. Prva tekma 0:1.
..Kval.: Rapid
•	Boavista-(Port.) - Valencia (šp,) 1:0. Prva tekma'0:2. KvaL:.,Va-
. lencia f; ' i. ; .
•	Hamburger (ZRN) - Bordeaux (Fr.) .2:0. Prva tekma 1:2. Kvalificiran: -Hamburger
•	Kaiserslautern (ZRN) - Spartak Moskva (SZ) 4:0. Prva tekma 1:2. Kval.: Kaiserslautern
•	Arges Pitesti ,(Rom.) - Aberdeen (Škotska) 2:2. Prva tekma 0:3. Kval.: Aberdeen
•	Dinamo Dresden (NDR) - Feye-noord (mz.) 1:1. Prva tekma 1:2. Kval.: Feyenoord
•	Gijteborg (šve.) - Sturm Gradec (Ay.) 3:2. Prva tekma 2:2. Kvalificiran: Goteborg
•	HAJDUK SPLIT (Jug.) - Beveren' (Bel) J: 2. Prva tekma 3:2. Kval.: HAJDUK
lilovič), Radosavljevič, Panajotovič, Vojinovjč, Beganovič, Djordjevič, Stoijlkovie, Bojovič, Aleksič (od 62. min. Savič).-
GRAŠSliOPPERS ZORICH: Ber-big, Herbert Hermann, In-Albol (od 119. min. Ladner), Egly, Meyer, Heinz Hermann, Koller, Werly, Sul-ser, Jara, Zanetti (od 46. min. Schimain).
SODNIK: Kiršnik (ČSSR).
GLEDALCEV: 10 000.
NIŠ — Potem ko je v prvem kolu Radnički izločil moštvo Napoti ja, je v šestnajstini finala poskrbel še za en podvig. Niški nogometaši so namreč včeraj s 5:0 po enajstmetrovkah premagali švicarski Grasshoppers in se tako uvrstili v osmino finala tega pokala.
Potem ko so v regularnem času izenačili izid iz Ziiricha (2:0). nogometaši Radničkega v podaljških niso uspeli doseči tretjega gola, bili pa so prisebnejši od gostov pri streljanju enajstmetrovk. Medtem ko so Djordjevič, Stoijlkovič in Panajotovič potresli Berbigevo mrežo, pa je Milenkovič ubranil dve enajstmetrovki gostov, eno pa so Švicarji poslali mimo vrat. (nb)
Beveren 1:2 (0:2)
v 12. min. Crevve, v
107.	min. Orač.
DINAMO BUKAREŠTA: Moraru; Marin, Stanescu; Augustin, Bumbe-scu, Dinu, Talnar, Dragnea (od 66. min. Stredie), Georgescu, Custov (od 91. min. Multescu), Orač.
INTER: Bordon; Bergomi, Baresi j (od 110. min. Serena), Centi, Bach-lechner, Marini, Bagni (od 106. min. Pasinato), Prohaska, Altobelli, Bec-calossi, Oriali.
SODNIK: Schoters (Belgija).
GLEDALCEV: 18.000
BUKAREŠTA — Interju ni uspel podvig, da bi v šestnajstini finala pokala UEFA izločil romunsko moštvo Dinama. Bersellinijevi varovanci so sicer klonili šele po podaljških, svojo uvrstitev pa so si v bistvu že v prvem srečanju, ko so v Milanu igrali proti Romunom le neodločeno 1:1.
Včerajšnja tekma je bila dokaj živčna in sodnik je opomnil kar pet nogometašev (Marinija, Custo-va, Baresija, Bagnija in Augusti-na).
Naj omenimo, da je Bordon v
108.	min. ubranil enajstmetrovko, ki jo je izvedel Orač.
Posnetek z mladinske košarkarske tekme med peterkama Kontovela in Don Bosca, ki nastopata na pred prvenstvenem turnirja za »trofejo
mesta Trst*
Hajduk —
STRELCI:
17. min. Albert, v 68. min.- Pešič.
HAJDUK SPLIT: Pudar, Jelikič, Berič, Gudelj, Primorac, Rožič, Zlatko Vujevič, Sliškovič (od 69. min. Vulič), Zoran Vujovič, šalov,
Pešič.
BEVEREN: Pfaff, Jaspers, Ga rot; Buyl, Baecke, Van Moer (od 75. min. Scholz), Schonberger, Albert, Theunis, Weinrauch (od 75. min. Stevvens), Crewe.
SODNIK: Tokat (Turčija).
GLEDALCEV: 25.000.
SPLIT — Hajduk se je moral pošteno potrudili, da se je uvrstil v osmino finala pokala UEFA. Po prvem srečanju v Belgiji, ko so Spli-čani zmagali s 3:2, je kazalo, da bodo hajdukovci včeraj opravili le dober trening za prvenstvene nastope.
Razpleti na igrišču pa so pokazali, da so bila taka predvidevanja vsaj lahkomiselna*. Gostje so namreč že po 17. minuti vodili z 2:0. Oba zadetka pa sta padla na povsem podoben način. Gostje so izvedli napad po levi, nakar sta najprej Crewe nato pa Albert z glavo poslala žogo v mrežo mimo nezanesljivega Podarja.
V drugem polčasu pa so SpliČa-ni le Uspel' doseči zšdetek s Pe-šičem in se tako uvrstili v nadaljnje kolo.
Dinamo — Inter	3:2
(1:0; 1:1; 2:2)
STRELCI: v 31. min. Georgescu, v 47. min. Altobelli, v 96. min. Prohaska, v 100. min. Augustin, in v
miiiitidiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinimiiiiiHiiniiiimiiiimitimfHiniitiiiHiiiiitiiiiiiiiiiHJiHHiiiiiiimiiiitiiiiiiiainiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiimiiiiiiiiiiiit
■MED PRVIM GOSTOVANJEM JADRANA V LETOŠNJEM PRVENSTVU
Samo s hitro igro do tretje zmage
Jadranovega trenerja Jožeta Spli-1 »November je v prvem delu pr-chala smo tri dni po prvenstveni venstva za nas najtežji mesec. Naj-tekmi vprašali, kako ocenjuje na- prej bomo gostovali v Reggio Emi
stop svojih varovancev na zadnjem srečanju z Vicenzo. Tako je odgovoril:
«Za nas, ki smo novinci v C-l ligi, je druga zaporedna zmaga zelo pomembna — predvsem zato, ker je fantom dokazala, da se lahko Ufivtkopravno borijo tudi v tem prvenstvu, seveda ob vztrajnem in rednem treningu. Toda prepričan sem, da jim bosta prav prvi zmagi vlili še več volje do vadbe in do bodočih uspehov.*
«Igra naše ekipe je bila 30 minut na višini, se pravi kvalitetna, saj sta tako napad kot obramba dobro odigrala svojo vlogo. Za zadnjih deset minut tekme pa skoraj ne bi vedel kaj reči: ali so fantje hoteli pokazati nekaj ekshibicije, potem ko so začutili, da imajo tekmo v rokah — ali pa jim je zmanjkalo moči in s tem koncentracija. Zdi se mi, da bolj drži druga varianta, kar pa spet pomeni, da bo treba še ostreje vaditi. Prvenstvo je dolgo in že v soboto bomo odšli na prvo gostovanje. . .»
»Kaj nam lahko poveste o naslednjih tekmah?»
.......................................................................................................................................................................................mimmiiiimuu.............................................................................................................................................................................................■■•■■»■■■■■i
KOŠARKA
SINOČI V KORACEVEM POKALU
Tesen poraz Iskre Olimpije
Izgubila je v Rietiju s štirimi točkami razlike proti moštvu Acque Fabič - Ženo (24 točk) najboljši strelec - Jelovac in Brodnik po 22 pik
Acqua Fabia - Iskra Olimpija 86:82 (41:38)
ACQUA FABIA RIETI: Bonino, Brunamonti 15 (1:6), Balducci, Sa-Uesi 15 (1:2), Olivieri, Blasetti 15 (1:3), Colantoni, Ženo 24 (4:4), So-journer 17 (3:5).
ISKRA OLIMPIJA LJUBLJANA: Moffardin 4, Golc 4, Brodnik 22 (2:2), Ljubo Vujačič, Polanec 7 (1:2), Jelovac 22, Kompara, Vilfan 15 (3:4), Jadran Vujačič 8 (2:2).
SODNIKA: Bergmann (Izrael) in Martin (Francija).
RIETI — V osmini finala Kora-•tevega pokala .je ljubljanska Iskra Olimpija sinoči v Rietiiu izgubila le * štirimi točkami razlike. Ljubljančani so bi'i skozi vse srečanje ena kovredni domačinom in še zlasti sta ugodno presenetila Moffardin in Jadran Vujačič, kot strelca pa sta se Ukazala Jelovac in Brodnik, ki sta dosegla po 22 točk. Nai omenimo, da je tudi Golc dokaj dobro opravil svoje delo. saj je zelo dobro uranil na na'nevarnejšem strelcu moštva iz Rietija, na Američanu Zčnu.
Povratno srečanje bo 11. novem ufa v Ljubljani.
Latle Sole — Zbrojovka 104:86 (53:51)
BOLOGNA — Bolonski Latte So m je sinoči brez težav premagal Zborjovko iz Brna V ooloniskem moštvu sta bila zopet naibosiša A meričana Jordan (26) in Starks Y*S). pri gostih pa Havlik '28) in Jandak (24).
Hapoel — šibenka 101:97 (48:46)
Tel AVIV - Šibenka je na tež kem gostovanju v Tel Avivu izgubi-,a le s štirimi točkami razlike. V Vrstah šibenke sta dobro igrala Ja-f'6 (19 točk) in Slavica (16). pri domačem mnštvu pa sta največ pokazala Ho/es (29) in Mercury (28).
P«ok _ Zadar 88:94 ( 33:40)
SOLUN — Zadar je sinoči zaslu-,eno premagal moštvo Paoka iz So-'una. Najboljša v moštvu Djerdje bila Skroče (36 točk) in Sunara v domači ekipi pa ja bil zalo
uspešen Aleksandridis, ki je dosegel kar 39 točk.
POKAL PRVAKOV Partizani — Squibb 96:102 (51:59)
TIRANA — Kot je bilo pričakovati, je Squibb iz Cantuja tudi v povratnem srečanju pokala prvakov premagal moštvo Partizanija iz Tirane. Končni izid je bil 102:96 za Bianchinijeve varovance, med katerimi so bili najuspešnejši Kupec (25 točk), Bariviera (25) in Floivers (22 točk).
POKAL L. RONCHETTI Spartacus — Ježica 78:72 (36:36)
BUDIMPEŠTA — V prvem srečanju osmine finala tega pokala so Ljubljančanke dokaj dobro igrale v Budimpešti in izgubile le s šestimi točkami razlike.
Pri Ljubljančankah sta bili še posebno uspešni Malackova (29 točk) in Tomšičeva (28).
NOGOMET
Srednjeevropski pokal
Milan zmagal Osijek remiziral
V drugem kolu srednjeevropskega pokala je Milan doma zanesljivo premagal madžarsko moštvo Hala-dasa z 2:0 (1:0).
Strelca za Milan sta bila Collo-vati v 15. min. in Incocciati v 78. min.
ŠD MLADINA
prireja od 7. do 14. novembra v Domu Albert Sirk v Križu
sejem rabljene In nove smučarske opreme
Pri nas boste lahko dobili opremo najboljših firm.
V okviru sejma bodo na sporedu filmi «90 minut z Elanom*.
Osijek pa je doma igral z moštvom Vitkovice iz ČSSR brez gola. IZIDA 2. KOLA
Milan - Haladas	2:0
Osijek Vitkovice	0:0
LESTVICA
Vitkovice
Milan
Haladas
Osijek
2:1
3:2
4:4
2:4
JUGOSLOVANSKI POKAL
V osmini finala Olintpija-Rijeka
Včeraj so izžrebali pare osmine finala jugoslovanskega nogometnega pokala. Ljubljanska Olimpija bo igrala proti Rijeki.
PARI OSMINE FINALA Olimpija - Rijeka; Vojvodina proti zmagovalcu Budučnost - Croatia; Galenika - Maribor: Crvena zvezda - Maribor; Sarajevo - Dinamo: Sloga - Doboj; Radnički - Mogren; Sloboda - Radnički Kragujevac; Hajduk - Napredak.
ODBOJKA
V PRVENSTVU DEKLIC
lii, potem dobimo v goste moštvo iz Bergama, ki je vsaj na papirju baje najmočnejše moštvo in takoj zatem sta na vrsti spet dve gostovanji. Ko bomo odigrali te štiri tekme, tedaj bo lahko vsem jasno, kolikšna je vrednost Jadrana v tej konkurenci. Naj povem še to: če bomo v teh štirih tekmah zbrali 4 točke, potem imamo odprte možnosti za uvrstitev v zgornji del lestvice. Če ne — tedaj bo zelo trda in možnosti seveda dosti manjše.* tKako pa se pripravljate na naslednjo tekmo z ekipo Fornaciari iz Reggio Emili e? t «Z redno vadbo in s prepričanjem, da lahko tudi to ekipo premagamo, čeprav je ne poznamo. Slišal sem, da imajo v svojih vrstah
V
Sesterka Breiank dvakrat uspešna
Brez izgubljenega seta je igrala proti OMA B in Interju 1904
Breg — OMA B	3:0
(14, 6, 4)
BREG: Bandi, Zerali, Canziani, Zobec, Smotlak, Kocijančič, Žerjal, Corsini, Strain, Abrami, Boneta, Slavec.
V	nedeljo zjutraj so Brežanke o-digrale prvo povratno kolo v prvenstvu deklic. Domačinke, ki so bile tehnično boljše, so brez večjih težav odpravile Tržačanke. V prvem setu smo bili priča zaspani in neučinkoviti igri naših deklet. Zgrešile so veliko servisov pa tudi sprejem ni bil najboljši in so se morale pošteno potruditi, da so zaključile set v svojo korist.
V	ostalih dveh setih so končno strle odpor gostujoče ekipe in gladko zmagale.
Na tekmi pa je prišla na dan ne-uigranost ekipe. Sestavljajo jo namreč igralke, ki igrajo v različnih ligah, poleg tega pa so nekatere še zelo mlade in si komaj nabirajo izkušnje.
SAB
Inter 1904 — Breg	0:3
(3, 14, 9)
BREG: V. in K. Canziani, Mar-
MiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiimiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiniiitiiiiMiiHiiiitiiii
OBVESTILA

ŠZ Bor
košarkarska sekcija
obvešča, da bo 10. novembra ob
20.30	na stadionu «1. maj* seja trenerjev in odbornikov sekcije. Obvezna prisotnost!
• • •
Z Jadranom v Reggio Emillo
Jadran vabi navijače na prvenstveno košarkarsko tekmo, ki bo v soboto, 7. novembra, v Reggio Emilii s tamkajšnjim moštvom Fornaciari. Odhod avtobusa ob 13.30, cena vožnje pa Je 15.000 lir.
• • 4
Športna šola Sv. Ivan sporoča, da poteka vadba predšolskih otrok v ponedeljkih in četrtkih od 16 do 17. ure na stadiona «1. maj*, Vrdelska cesta 7. Vpisovanje na kraju vadbe.
športna šola
sporoča, da poteka skupna vad ba — starši in otroci (od dveh do treh let) v ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure na stadionu «1. maj*, Vrdelska cesta 7. Vpisovanje na kraju vadbe.
• • •
ŠD Mladina smučarski odsek
obvešča, da zapade rok za plačilo polovične vsote za zimovanje v Kranjski gori, 10. novembra, Za plačilo naj se zainteresirani zglasijo pri odbornici Silvi v trgo vini «Pri kostanju* na Kržadi štev. 168.
• • *
ŠZ Bor
sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 5. t.m., ob 20. uri na stadionu «1. maj*.
tinelli, Ota, Smotlak, Zobec, Slavec, Zeriali.
Po pričakovanju je Breg slavil zmago tudi v soboto v gosteh pri Interju. V prvem setu so Brežanke predvajale dobro igro, tako v napadu kot v obrambi in so brez težav zmagale. V drugem setu je prišlo na igrišču do pravega preobrata. «Plave» so popolnoma popustile. Predvsem so slabo igrale v obrambi in s tem onemogočile napad. Domačink? so tako povedle in vodile s 14:6, ko je Brežankam končno uspelo iztrgati servis z umirjeno igro. Z dobrim napadom so najprej izenačile in nato zmagale z minimalno razliko.
V zadnjem setu niso imele Brežanke težav, saj so bile tehnično boljše od domačink.	SAB
BOKS
V superlahki kategoriji
Patrizio Oliva sinoči z lahkoto do naslova
NEAPELJ — Patrizio Oliva je sinoči v Foriu d’Ischli osvojil naslov italijanskega boksarskega prvaka superlahke kategorije. Dosedanjega prvaka Giuseppa Russija je premagal s t.k.o. v drugem krogu.
Oliva sodi med najbolj obetavne mlade italijanske boksarje v zadnjih letih, nase pa je opozoril zlasti s svojim odličnim nastopom na olimpijskih igrah v Moskvi, po katerih je takoj prestopil med profesionalce.
Izvedenci mu prerokujejo blestečo boksarsko bodočnost.
NOGOMET
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Kras — Edile Adriatica 1:0 (0:0)
KRAS: Papandrea (d.p. Paulin), D. Škabar, Štoka (A. Škabar), Fer-folja (R. Purič), Sugan, Salice, Va-scotto (Tavčar), Blažina (M. Milič), Guglia (Lanza), Olivo, L. Milič (Verch).
STRELEC: v 85. min. Miloš Milič. Kras se je v torek popoldne v prijateljski tekmi pomeril z Edile A
driatica, ki trenutno zaseda prvo mesto v promocijskem prvenstvu. Čeprav je bil nasprotnik na papirju kakovostnejši od domačinov, pa tega, vsaj sodeč po včerajšnji tekmi, vsekakor ne moremo trditi. Kraševci so bili namreč skozi vso tekmo enakovredni gostom. Res je, da so pri Edile Adriatici manjkali nekateri ključni igralci, kar pa vsekakor ne sme služiti kot opravičilo za včerajšnjo bledo predstavo.
Do odločilnega gola pa je prišlo nekaj minut pred koncem srečanja, ko je Miloš Milič (prvič je tokrat nastopil po dolgem premoru zaradi poškodbe) s precejšnje razdalje z neubranljivim strelom zapečatil u-sodo gostov.	Z. S.
Kuvajt — Saudska Arabija 1:0
RIAD — V tekmi kvalifikacijske skupine Azije in Oceanije za SP je Kuvajt premagal Saudsko Arabijo z 1:6 (0:0).
LESTVICA
Kuvajt	3	2 0 1
Kitajska	3	111
Nova Zelandija	3	111
Saudska Arabija	10 0 1
PRIHODNJE KOLO: Saudska
3:4
3:1
2:2
0:1
rabija - Kitajska (12.11.).
VČERAJ PRI OTOKU ELBI
Z zadržanim dihom do globine 101 meira
CAPOLIVERI - Francoz Jacques Mayol je- postavil ob otoku Elba nov svetovni rekord v globinskem potapljanju z zadržanim dihom, s pomočjo obtežitve. Dosegel je namreč globino 101 metra in je s tem popravil svoj lastni dosedanji svetovni rekord, katerega je postavil v, istem kraju leta 1976, za en meter. Mayol je za ves poskus potreboval tri minute in deset sekund.
Tudi ta poskus so opravili v okviru eksperimentov, ki jih opravlja šola za podvodno medičino pri bhivč"zi v Rfetiju, . sodelovala pa je vrsta znanstvenikov, kot tudi lepo število , drugih znanih 'športnih potapljačev.'	’
osebo. Kdor želi, se lahko prijavi v uradu ZSŠDI ali pa pri odbornikih Jadrana.
SMUČANJE
Toblach — Cortina
GORTINA D'AMPEZZO — V nedeljo, 7. februarja, bo tudi letos na sporedu tradicionalno tekmovanje v smučarskem teku na progi od To blacha do Cortirie, na katerem nastopijo vsako leto tekmovalci iz petih držav.
tri dvometraše, da imajo dober met, da so sicer nekoliko starejši, zato pa toliko bolj izkušeni in prebrisani. Ti, sicer skopi podatki kažejo na to, da bo treba igrati zelo hitro in pri tem narediti čim manj napak!
Fantje se bodo morali boriti od začetka do konca tekme tako kot doslej in kar velja tudi za naprej.*
tKako boste potovali v Reggio Emilio?»
«Z avtobusom, ki bo odpeljal v soboto, ob: 13.15 z Opčin oziroma
13.30	s Proseka. Poleg igralcev in nekaterih odbornikov se je prijavilo tudi nekaj zvestih navijačev, vendar bi bilo zaželeno, da bi ekipo spremilo še več navijačev, zlasti še, kef Je v avtobusu prostora dovolj.*
V tej zvezi naj omenimo, da je na razpolago še kakih 15 sedežev in da velja potnina 15.000 lir na
TEGUCIGALPA - Na kvalifikacijskem nogometnem turmrju za svetovno prvenstvo severno-srednje-ameriškega področja je Honduias premagal Haiti s 4:0.
KOLESARSTVO
Na prvi etapi za trofejo «A1 fogolar*
Solidna uvrstitev Petelina (Adria)
Z zmago Dal Grandeja se je v nedeljo pričelo etapno tekmovanje v ciklokrosu za trofejo «A1 fogolar*, ki jo organizira 11 kolesarskih klubov iz Furlanije - Julijske krajine. Tekmovanje, ki se bo odvijalo v raznih krajih naše dežele, se bo zaključilo zadnjo nedeljo v letu z dirko v Brazzacu.
Eno od etap organizr a tudi lorrier-: ska Adria, in sicer 20. decembra, j Na prvi dirki, ki je bila na napor-S ni progi v Prati pri Pordenonu, je nastopil tudi član lonjerskega kluba Petelin, ki je osvojil sedmo mesto na skupni lestvici in je bil četrti med cikloamalerji. Po treh enajstih mestih na dirkah v' ciklokrosu se je Petelin kohčno prerinil med najboljše.	'
Novost letošnjega, tekmovanja' predstavlja dejstvo, da nastopajo med cikloamaterji tudi tekmovalci športne organizacije Udace v c^uliu dogovora med italijansko kolesarsko zvezo in raznimi promociona'n'mi športnimi organizacijami, da bodo prihodnje leto vsa tekmovanja ciklo-amaterjev odprta za vse.
V nedeljo pa bodo krosisti nastopili na drugi preizkušnji v Varianu.
VRSTNI RED V PRATI: 1. Dal Grande (Elettronica Mottense); Ž. Valerio (San Vittese del Mei): 3. Novelli (VC Cividalese); 4. Sava (UC Cividalesi); 5. Bonn (OEMAV, 6. Pilon (Autolrasporti Pilon); 7. Petelin (KK Adria); 8. Maragone (UC Cividalesi).
R. Pečar
ŠZ Bor izreka iskreno sožalje svojemu odhnrniku Paolu Rasenlju in njegovemu sinu Mass!tmi, trenerju košarkarske sekcije, ter vsej družini, ob izgubi dragega očeta oz. starega očeta Cristiana Rasenija.
aiitiiiiittituitiiiinimiiiiHiiHiiuiiiif jimiiiiiiituiiiifiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiinHiMttiiiiiiiiimiiiiiimiiiuiiiiiiiiMiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiitiiiMiiiiiN
I
Iz planinskega sveta
..-.-i..v.- :-.'.-xv-v-v- .v.-.   :    • ■ ■ '   
feliš
Smučarski tečaj SPDT
Kot že celo vrsto let, prireja SPDT tudi letos smučarski tečaj na Zoncolanu nad Ravasciettom, ki bo trajal pet nedelj oz. praznikov. Točni datumi tečaja so: 6., 8, in 20. decembra tega leta ter 10. in 17. januarja prihodnjega leta. Tečaj bo razdeljen za začetnike dijake, začetnike odrasle in še nadaljevalni smučarski tečaj. Vpisovanje bo na sedežu društva v Ul. sv. Frančiška 20/3 v četrtek. 19. t.m., in v petek, 20. t.m.. od 19. do 20. ure ter v soboto. 21., od 10. do 12. ure (tel. 744-249).
Tečaj je namenjen samo članom SPDT. ki so poravnali letošnjo članarino, cene pa so sledeče: pet dni vožnje z avtobusom in tečaj
55.000	lir, pet dni samo tečaja,
■T
stane 22.000 lir (torej vožnja z o-sebnimi avtomobili), pet . dni samo vožnje z avtobusom pa 40.090 lir. Možno je plačati stroške tečaja v dveh obrokih, in sicer: tečaj in prevoz ob vpisovanju 30.000 ter na prvem izletu še 25 000. samo tečaj pri vpisovanju 22.000 in samo prevoz ob vpisovaniu 25.000 ter na prvem izletu 15.00p.
Odhodi avtobusov bodo točno ob 6 30 izpred, sodniiske palače v Trstu (Foro Ulpiario). člam SPDT in tečajniki imajo popust pri dnevnih smučarskih kartah (ski vassih). Pri vpisu tečajnikov izpod 18 let je potreben podpis staršev. Društvo si pridržuje pravico, da no potrebi zamenja pravilnik in datume izletov.
Letošnja važna novost je med
drugim ta, da bo slovenski smučarski učiteli vodi! začetniške tečaje za otroke, polen teaa v a bo društveni smučarski učitelj nud>l osnove tekmovalne tehnike za vse tiste, ki bi se hoteli delno izpopolniti V tem resorju (vožnja med vratci ipd).
Delovanje MO SPDT
Mladinski odsek ort SrDT ie v noči med soboto in nedeiio urgam-ziral uspeli bivak v dolini Glinščice (na področju pri slapu), ki se ga je udeležilo kar osem mladincev. V celoti so izpeljali svoj program z ognjem, pečenjem klobas ter kulturnim programom ob ognju. Obenem so mladinci odnesli venec na spominsko obeležje padlih planincev med NOB. v Glinščici,
Uredništvo, upravo, oglasni oddelok,
TRST. Ul. Montecchi S, PP 55»	Tol. (040) 7* 46 72 (4 liniji)
Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0461) 6 3282 - 65723 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — celoletno 84.000
V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100.00. letno 1000.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poetnl tekači račun za Italije
Založništvo tržaškega tiefca. Tret 11-5674
Stran 6
5. novembra 1981
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljutljano Gradišče 10/11. nad., teleton 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm)
27.000 lir. Finančni 900. legalni 800. osmrtnice 300. sozolio 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juliiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku oli upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
tzrUi.LJzTT tUn !,,lii*n,k' |
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in iisk«^ “trst
zveze časopisnih založnikov FIEG
OB ROBU FRANCOSKO-AFR1ŠKEGA VRHA V PARIZU
S PREMOSTITVIJO ČADSKE KRIZE FRANCIJA POVEČALA SVOJ VPLIV
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
PARIZ — *Brez Afrike si ne bo mogoče zamišljati francoske zgodovine 21. stoletja . . .» Stavek je izpod peresa Francoisa Mitterranda, bivšega ministra za kolonije. Francete Mitterrand, predsednik republike, je včeraj pred kakimi dvajsetimi voditelji afriških držav priznal, kakšen nauk si je zapomnil iz časo-v •francoske Afrike»: (Ugotovil sem, da Afriko poznajo in razumejo samo Afričani sami. . .* Nekaj ur pozneje je francoski predsednik dočakal prvo diplomatsko zmago: iz Tripoliju je do udeležencev S. francosko afriškega vrha prispela novica, da je polkovnik Gadafi napovedal umik libiiških čet iz Čada.
(Giscard Afrikanec* se m nc. črni celini po tipičnih neokoloniali-stičnili intervencijah, večidel diskretnih. včasih pa tudi odkrito vojaških. naposled opekel zaradi vri-jaleljerana z razvpitim Bokassom N'egov naslednik Mitterrand ie v odnosu di Afrike skraja presenetil, v Elizejski palači so se zvrstili državniki, zaradi katerih so v Sta bu socialistične stranke komajda prikrivali zadrego, medtem ko je nova opozicija posmehljivo kazala s prstom, češ da se ni «Afriška' politika» spremenila niti za las. Še včeraj je Mitterrand v intervjuju', za pariški (Monde* takole opre tri-1 če val svoje državniške stike• <-Kot! prvi sekretar socialistične stranke I sem se s to stranko zavzel za sa- j moodločbo saharskega ■ iudstva. Kot j predsednik republike pa ne glede na osebna mnenja ne morem spre a'"dati stališča držav, ki sn vpletene v reševanje tega konflikta...»
Vse do danes so v Elizejski palači. kljub bolj ah manj javnemu negodovanju v krogih socialistične stranke, odklanjali stike z nasprotniki ustoličenih afriških režimov, in naj je šlo za maroške socialiste ali za overi1 o. ki skuša vreči Mo-buta. Toda na videz počasne spremembe v francoski politiki do Afrike je pripisali še eni stvarnosti: v Franci ti ne pozna iu ameriškega «spoil sjfstema*. t.i. popolne meri .ate državne administracije, pa so med Parizom in Afriki■ osta'e mnoge stare niti. ki so Uh spletale še G.scardove sive eminence. Diplomati In bančniki, gospodarski kooperanti m člani obveščevalnih služb, vse to je zaviralo — kot tudi sicer rta-drugih področjih akevo. začrta no v Elizejski palači, na Quai d’Or-sayu in v ministrstvu za konvern-
teliem Abelom Gunibo, res na je, da je Francija Daku zavrnila finančno pomoč, tako da ie ta voditelj sumljive preteklosti moral o-blast nazadnje predati generalu Ko lingbi. Vsekakor pa ni bilo *levičarske različice Barakude» (z «Barakudo» so poimenovali vojaško operacijo, s katero ie Giscaraov režim strmoglavil Bokazso).
Francoska politična solidarnost z Afriko se je pokazala tudi v reševanju namibijskega prešana. saj je Mitterrandova vlada že skraja zavzela /asno stališče glede boja namibijskega ljudstvo (kot tudi glede apartheida). Francija se ie zbližala se z LR Kongom, na katerega je Giscardov režim dolgo zelo ne zaupljivo, in utegne igrat' pomembnega posrednika pri dokonči ure ditvi odnosov med to državo in Zairom (tudi z zairskim predsednikom Mobutom, ki ni mogel •.preboleli* Giscardovega poraza, je Mitterrand navezal normalne stike: Mobatu je bil prejšnji teden v Parizu in se med drugim pogovarjal o možnosti. da bi se čadska vojska leorga nizirala in urila na zairskem ozemlju. ob sodelovanju francoskih in
ilruktorjev). Omeniti moramo še odločno Mitterrandova stališče v teritorialnem sporu med Kamerunom in Nigerijo: avgusta ie v okvirit načela o podpori zakonitim vladam Kamerunu nemudoma odobril pomoč v vojaški opremi.
Zanimivo je, da se najbolj zaple ta v odnosih z afriškima deželama, ki sta v moskovski orbit■ — z Angolo in Etiopijo. V Luandi so avgusta Mitterrandorega svetovalca Regisa Debraga zelo hladno sprejeli in so zavrnili tudi vabilo na pariško konferenco. Etiopijo pa bode v oči predvsem šest tisoč francoskih vojakov, stacioniranih v Dji-butiju. Toda Mitterrand tudi v ui-friški politiki» ukrepa v svojem značilnem empiričnem sl.gu: opira se na nekaj načel, sicer pa potrpežljivo prede kosme, sprotnih izkušeni in spoznanj. Navsezadnje se je v pičlih šestih mesecih okvir francosko-afriškega vrha razširil močno čez frankofonske meje in so morali v konferenčem centru ob Klčberjevi aveniji tokrat poskrbeti za prevajalce, vešče portugalščine, angleščine in celo arabščine
VILKO NOVAK
ZVONE DRAGAN V SKUPŠČINI JUGOSLAVIJE
Rast izvoza vpliva na utrditev gospodarstva
Na konvertibilno tržišče je treba prodati 15 odstotkov več blaga
BEOGRAD - Podpredsednik ZIS Zvone Dragan je včeraj v skupščini Jugoslavije poudaril, da je Jugoslavija na pragu leta 1962 na eni od najpomembnejših prelomnic v družbenoekonomskem razvoju. V središču pozornosti vse družbe mora bili odločno uresničevanje politike gospodarske stabilizacije, kot edine smotrne in družbeno sprejemljive inačice skupnega razvoja. Zvone Dragan je to dejal delegatom zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ, ki so razpravljali o osnutku resolucije o družbenoekonomskem razvoju države v prihodnjem letu.
Osnutek resolucije, ki jo je ZIS predložil delegatom, izhaja v tem trenutku iz edine družbenoekonomske upravičene inačice. To pomeni, da si je treba na vse načine prizadevati za uresničevanje politike rasti izvoza, posebej izvoza blaga in strojev na konvertibilno pctd-
šanje primanjkljaja v plačilni bilanci države. Zato predlagajo realno povečanje izvoza na konvertibilno tržišče za 15 odstotkov in zmanjšanje plačilnega primanjkljaja države na 500 milijonov dolarjev.
Na včerajšnji seji zbora republik in pokrajin so veleposlanika SFRJ v ZRN Radovana Matiča imenovali za guvernerja Narodne banke Jugoslavije. Dosedanjemu guvernerju Ksenteju Bogojevu je potekel mandat. Zbor je za člana sveta federacije izvolil Kosto Nadja, (dd)
Delegacija Gradiščanske na obisku v Sloveniji
LJUBLJANA — Na obisku v Sloveniji se mudi delegacija avstrijr ročje, saj bo samo tako mogoče za- j ske zvezne dežele Gradiščanske,
gotoviti nadaljnje: bistveno zmanj-
ČE NF BO PREJEL URADNEGA VABILA ITALIJANSKE VLADE
PALESTINSKEGA VODITELJA ARAFATA NAJBRŽ NE BO NA POSVETU V RIMU
Spadolini je v pogovoru s tajniki večine baje dejal, da ne namerava sprejeti leaderja PLO
pod vodstvom deželnega glavarja Thc-odorja Caryja. Na pogovorih s predstavniki slovenskega izvršnega sveta, ki jih je vodil predsednik
RIM — Bo ministrski predsednik! pod pogojem. da ta pozitivno pri-Spadolini sprejel voditelja PLO A- j speva k rešitvi bližnje vzhodnega
' konflikta!', kar pomeni, d?, je vlada sicer Arafatu kolikor toliko naklo-
rafata med njegovim obiskom v Italiji? In. ali bo Arafat sploh prišel? Vprašanji sta še posebej aktualni, zlasti po odločitvi italijanske vlade, da pošlje kontingent voj ske na Sinaj in po istočasnem predlogu nekaterih ministrov (zlasti socialista Signorileja). naj vlada u radno prizna palestinsko osvobodilno gibanje.
Arafat naj bi v Rim prispel na povabilo »zasebne* arabsko-italijan-ske organizacije, ki bo od 15. do 17. decembru priredila posvet o
tičnih podčastnikov* in katerega so se med drugimi udeležili tudi kve-stor v Cagliariju in številni predstavniki levičarskih strank. Udele-
žijo iti razvoj (slednji resor je de ! Jeruzalemu. Palestinci b> seveda rtič kolonialnega ministrstva, poc/j želeli in to tudi pričakujejo, da bi Mitterrandom so mu dodmi samo i Arafata povabila italijanska vlada. še pridevek «za razvoj*, in na ne kar bi bil prvi pomemben korak k
kaniio odpraviti, čeprav se nekaterim frankofonskim afriškim deželam zdi malce voniževaho, da zanje obstaja posebno ministrstvo).
uradnemu priznanju PLO in njegove vloge polnopravnega predstavnika Palestincev. Predstavnik PLO v Rimu Nehemer Hammad je v po
Čeprav je ozadje nenadnega ti-; govoru s časnikarji dejal, da za sebi iškega umika iz Čada še nclasro. | daj Arafatova prisotnost na posve si more Mitterrand ie zdaj cesti j tu še ni potrjena in ie nasprotno lati, saj ie že od samega začetka! dal jasno slutiti, da leader PLO podpiral Gukunijevo prehodno v la jpričakuje uradno povabilo Spadoli-do (medtem ko ie Gtscard še flir j nijeve vlade in da ga v nasprotja! le bivšim premieram Hi •senom! nem primeru najbrž sploh ne bo v Habrejem/. Francija je Čadu žel Rimu. Hammed je tudi poudaril. poleti zagotovila gospodarsko po da. v, nasprotju s poročanjem vse-moč. zlasti pri obnovi prestolnice, J državnega liska, italijanska vlada po septembrskem obisku čadskega i ni izdala nobene uradne note v kateri naj bi bilo rečeno, da Arafata ne bodo povabili. Sicer, ie še dodal Hammad, je Arafat že obiskal špa-_ ni jo. Portugalsko in Japonske, predi novim letom pa bo odpotoval tudi v Grčijo. Odnosi med PLO in ita-skern ozemlju. Glede same vojaške lijansko vlado niso napeti zgolj za pomoči Farjza — gre za manjše, | radi zadeve okoli vojaške rešil jke streliva in logističnega materiala' na Sinaj, temveč tudi zaradi smrti
predsednika v Parizu pa ie zakonito vlado podprla tudi politično, predvsem z Mittcrandotten nastopom v Cancunu, kjer se je francoski predsednik zavzel za namestitev mirovnih sil OAE na čad-
— kroži sicer domneva, da tiči v ozadju ameriški pritisk na Franci jo, oač v okviru ofenzive proti Ge-dafiju. Naj libijski voditelj svojih deset tisoč vojakov zdai umika za radi lastnih gospodarskih težav ali pa zato, ker bi rad rešil prihodnjo konferenco OAE (katere gostitelj bo Libija, Gadafi oa predsednik organizacije), Mitterrand st ie s trdno podporo Gukmiju \V*ddegu — le tega je v uvodnem govoru vred afriškimi šefi poseben pozdravil — priboril dragocene državniške točke.
Francoski predsednik si ie precej ugleda pri afriških sogovornikih pri dobil že med septembrskim zaple tom v centralnoafriški republiki. Kljub nasprotnim mnenjem v svoji stranki se ni hotel vmešavati v boi med Bokassovim naslednikovi Davidom Dakom in opozicijskim vodi
palestinskega voditelja Sharara ki je bil 8. oktobra ubit v rimskem hotelu Flora. PLO je iz protesta — zaradi »malomarnosti* italijanske obveščevalne službe — začasno odpoklicala svojega predstavnika v Rimu.
O morebitnem obisku Arafata bodo morda razpravljali tudi na da na.šnjem zasedanju ministrskega sveta, ki ie namenjeno zunanjepolitičnim vprašanjem. Spadolini nat bi včeraj v pogovoru s tajniki večine dejal, da ne namerava spre jeti Arafata. O tem in o morebitnem priznanju PLO bi se — po mnenju Spadolini.ja — morala najprej izreči skupnost desetih članic EGS. Zaenkrat ostaja torej že večkrat izraženo mnenje zunanjega ministrstva, ki »načelno ni proti Arafatovemu obisku v Rimu, vendar
njena, a ga za sedaj še ne pri- j Senci seje so razpravljali o novem znava kot uradnega zagovornika pa- zakonu vojaške discipline, lestinskega ljudstva.
NEW YORK — Predstavnik demokratske stranke Charles Robb je postal novi guverner ameriške zvezne dr&vR .ŠirgiiMje- • Po,'-zrt(» dragi volilni kampanji (stranke so porabile več kot 5 milijonov dolarjev) je premagal republikanskega kandidata Marshalla Colemana, ki ga je
Shod vojakov ni bil nezakonit
CAG1JAR1 — Sodniki genovskega sodišča ko včeraj že v preiskovalni fazi oprostili 95 oseb, vojakov in civilistov, ki so jih obtoževali »nedovoljenega združevanja z namenom. da bi razpravljali o vojaških zadevah*. Šlo je za sestanek, ki ga je organiziralo »gibanje demokra-
I med Slovenijo in Gradiščansko ni I odprtih problemov in da so ugodni ! pogoji za okrepitev in razširitev go j spodarskih stikov. Delegaciji sta preučili vrsto konkretnih pobud za izboljšanje tovrstnih odnosov, r.pr. I tudi za izmenjavo električne ener-I gije, za oskrbo Gradiščanskega s premogom prek terminala v Kopru in za posredovanje izsušeni te avstrijske dežele v tehnologiji. Za vzeli so se tildi za razširitev kulturnega sodelovanja z novimi oblikami in za tesnejše sodelovanje obmejnih občin.
Skoraj polovica Nemcev podpira panje za mir
BONN — V Zahodni Nemčiji narašča naklonjenost prebivalstva gibanju za mir. Po raziskavi druge televizijske mreže «ZDF», ki jo je izvedla po mogočni pacifistični manifestaciji 10. oktobra v gonu, ima 45 odstotkov Nemcev to gibanje za »potrebno*, le 12 odstotkov pa za škodljivo. Podpora prizadevanjem za mir in razorožitev je še večja pri mladini, kier dosega dve tretjini anketiranih, Gibanje za mi?
POMEMBNA VLOGA SAUDSKI ARABIJE NA BLIŽNJEM VZHODU
Predstavnik EGS lord Carrington na pogovorih v Saudski Arabiji
Evropska deseterica namerava prispevali k razreševanju bližnjevzhodnega zapleta
iuiiii mini u miiiiiiiii imun iiumtiiiiJiiimiiHi m intimi i umni mlinu im m imt trnu im imiuiuiililliiiiiii
TISKOVNA KONFERENCA IAA
Težave slovenskega letalskega prevoznika
lnex Adria Aviopromet se vse bolj vključuje v redni zračni promet
podprl sam ameriški predsednik Reagan. Torej to je bil še en pekoč poraz za Reaganovo administra- i podpira 51 odstotkov članov soc-ial-cijo, še posebej če upoštevamo, da j demokratske, 38 odstotkov liberalne je bila Virginija že od nekdaj fevd j in 35 odstotkov krščanskodemokrat-republikancev.	! ske stranke.
LJUBLJANA — Na tiskovni konferenci so direktor Inex Adrie A-vioprometa Franc Sever in njegovi sodelavci pojasnili sedanje pogoje in težave, v katerih posluje edini slovenski letalski prevoznik.
Inex Adria Aviopromet se vse bolj vključuje v redni zračni promet in to v enakopravnih pogojih z drugimi letalskimi prevozniki. Inex Adria Aviopromet je namreč znana po skrbnem in odgovornem odnosu do potnikov. Hkrati pa poizkuša sporazumno z Jatom najti svoj delež tudi v mednarodnem letalskem prometu. pri čemer so bili že doseženi nekateri spodbudni rezultati.
Vse to je del povečanih naporov v borbi za osvajanje tržišča, oziroma potnikov, ker so razmere v mednarodnem letalskem prometu žeto zaostrene in je huda konkurenca. K temu je še prispevala svoje občut-
Mili iiuuiuniuuuii iii iinunuiiiiinuiiiinii.uuuniniuiiuiiuu in iiiiuiiiiiiiiiiu»iitniliM»»ui»iHiiii»»niiMiiiii»n»iiuiiiiMiiiiiiii»iiiiiiiii*iiuu*uiii»«iiuiiuiiiii»iiii»iiiu»uiiiiiinmi milil Minil im nuiiiiiuiiiuiimiiiiii m
V ALBANU PRI RIMU NOV PRIMER IZKORIŠČANJA JAVNEGA POLOŽAJA
Zdravnik aretiran med kirurškim posegam
Decio Di Pietro naj bi za svoje posege zahteval od 300.000 do poldrugega milijona lir
RIM — Včeraj zjutraj so karabinjerji aretirali v bolnišnici Albino Laziale kirurga Deda fli Pie t ra, ki je obtožen izkoriščanja javnega položaja. Di Pietro naj bi od bolnikov, ki so prihajali k njemu za nujne kirurške posege, zahteval, da mu plačujejo dodatne, izredne vso te denarja.
Bolnišnica v Albami ima tri od delke kirurgijo, medicino in ginekologijo in je največja in najboljše opremljena bolnišnica v okolici. Di Pietro je direktor kirurškega oddelka, ki lahko sprejme 59 ljudi. Oddelek torej nima velikih zmogljivosti, vseeno pa je vedno čakala vrsta ljudi, ki so želeli, da jih o-perira Di Pietro. V svoji karieri si je Di Petro namreč ustvaril dokajšnji sloves in v okolici so ga poznali kot odličnega kirurga. To ilavo je Di Pietro izkoriščal ta ko, da si ie služil še dodaten kruh.
Ravno v Albami so pred mesecem aretirali predsednika krajevne zdravstvene enote v zvezi s sodno raziskavo o nekem javnem natečaju. Ob tej priliki so se rodili sumi o poštenosti nekaterih zdrav-
nikov bolnišnice v Albanu. Kljub prvotni zadržanosti bolnikov in njihovih sorodnikov, so karabinjerji ugotovili, posebno po izjavah dveh oseb, ki sta se v Albanu zdravili, da je Di Pietro zahteval za sprejem v bolnišnico in za zagotovitev, da bo on osebno operiral, od 300.000 do poldrugega milijona lir. Razen tega so nekateri zdravniki celo podvomili o potrebi posegov, ki so bili po Di Pietrovem mnenju nujno potrebni.
Odločilen za včerajšnjo aretacijo je bil material, ki so ga sodniki zaplenili v bolnišnici. Ko so včeraj zjutraj karabinjerji prišli po Di Fhet-ra. je ta ravno operiral nekega bolnika. Ko je izvedel za karabinjerje je padel v nezavest in je poseg moral dokončati njegov a-sistent.
RIM — Število porok v Italiji stalno upada, pri tem pa še zlasti cerkvenih, medtem ko relativno narašča število parov, ki se zavežejo pred županom. V prvih 4 mesecih letos se je poročilo le 3,7 para na
1.000	prebivalcev, medtem ko se jih
........................
Hanoi skuša omiliti zadolženost s tujino z izvažanjem svoje odvečne delovne sile
BANGKOK — Vietnam »izvaža* s pospešenim ritmom svojo odvečno delovno silo v Sovjetsko zvezo in v države vzhodnega tabora, da bi vsaj delno omilil hudo zadolže nost s tujino.
Vest o neobičajnem poskusu sa nirania trgovinskega primanjkljaja so posredovali zahodni diplomatski viri, ki navajajo, da to izrecno predvideva sedanja vietnamska petletka. V obdobju od leta 1981 do leta 1986 bo po smernicah petletke Vietnam poslal v tujino preko 100 tisoč delavcev. Do sedaj je državo baje zapustilo približno 30 tis'>č de lavcev. kar je povzročilo hudo obremenitev letalskih zvez med Ha nojem in drugimi prestolnicami
vzhodnega bloka. Večina teh delav-Ikali trditve, da se je Vietnam zne
cev se je zaposlila v sovjetskih, bolgarskih ir, vzhodnonemških tovarnah.
Hanojski diplomatski viri pa so odločno zanikali trditve vietnamske politične in gospodarske emigracije. da so delavci predvsem disiden ti m bivši interniranci vietnamskih prevzgojitvenih taborišč, ki so jih poslali na prisilno delo v Sibirijo. Res da je dobršen del te odvečne sile odpotoval v Sibirijo, a to še ne pomeni, da so jih strpali v delovna taborišča, sai prav tu Sovjetska zveza načrtuje in uresničuje ogromne industrijske objekte, za katere rabi veliko število delavcev. Prav tako so diplomatski viri zani
bil že 500 tisoč svojih delavcev, sai ne bi prometne veze Vietnama s svojimi zavezniki v vzhodni Evropi vzdržale takega pritiska in navala. Vsekakor pa ie »izvoz? v te ku v obojestransko zadovoljstvo. Vietnam se tako rešuje odvečnih ust. ki nima jo doma zaposlitve, dr žave vzhodne Evrope na polnijo vrzeli pomanjkanja svoje delovne sile
Na videz ie vsa operacija skrai no nedolžna. Če pa upoštevamo tr ditve diplomatov, da bo vietnamska vlada obdržala dei plač svojih delavcev za zmanjšanje zadolženosti, ali vsaj za kritje visokih pa-
sivnih obresti (letos kar 240 mili jonov dolar jev), se vsa zadeva sprevrže v skrajno vprašljiv posel. Etična in človeška plat takega »izvoza* odvečne delovne sile bi bila odsodbe vredna,' če bodo potr jene izjave zahodnih diplomatskih virov v Hanoju.
Kaže pa. da so vesti precej osnovane. saj se veča število Vietnam cev tudi v državah izvoznicah nalite, predvsem v Alžiriji. Za razliko od držav vzhodnega bloka sem po šilja Hanoj predvsem specializirane delavce in izobražence. S tem hoče Hanoj bržkone omiliti hud trgovinski primanjkljaj s lemi drža vami zaradi uvoza surove nafte.
je bilo lani 4, predlanskim 5,7, leta 19T3 pa kar 7.6. Najmanj porok je v severnih deželah, med njimi v Furlaniji - Julijski krajini, največ pa na Jugu.
Ob odpravi fašističnih tabel
Nedopusten posej prefekta iz Savone
SAVONA — Desničarski krogi in državni funkcionarji z zakrknjeno nazadnjaško miselnostjo so začeli polemiko proti izvoljeni občinski u-pravi iz Millesima, ki je iz mestne toponomastike izključila poimenovanje ulic po dekadentnem profa šističnem pesniku D’Annunziu. po njegovem najslavnejšem podvigu, maršu na Reko po prvi svetovni vojni (zato je tudi izginila tabla <;via Fiurae*) in po 11. februarju (1929), ko je Mussolini sklenil konkordat z Vatikanom.
Župan je odgovoril, da je občinski svet sklenil soglasno sneti o-menjene tri table, »ker so vezane na preteklost, ki je daleč od naše miselnosti* in jili je bil vsilil fašistični režim. Proti tej demokratični odločitvi se je seveda pritožil nekakšen tajnik »svobodne občine Fiume v izgnanstvu* iz Padove, mnogo manj razumljiv (oziroma dobesedno nedopusten) je pa bil pritisk prefekta iz Savone, ki je baje zažugal občinskemu tajniku, da ne bi smel dopustiti odobritve zadevnega sklepa, kot da bi še živeli v časih podeštalov.
• Raba slovenščine
(Nadaljevanje s 4. strani)
gaja!) prav v mesecu, ko je ev ropski parlament na podlagi predloga italijanskega poslanca Gaeta na Arfeja z veliko večino glasov odobril LISTINO O PRAVICAH MANJŠIN!
Naj še dodamo, da tudi najpe-dantnejši in pikolovski morebitni zagovornik diskriminacijskih doka zovanj državnega pravobranilca niti v znanstvenih strokovnih razpravah o naših pravicah ne bo mo-
gel najti ustreznih «argumentov». Mimoglede povedano: iz obeh doslej najbolj temeljitih študij bivšega tržaškega univerzitetnega profesorja za mednarodno pravo dr. M. Udine (GLI ACCORDI DI OSIMO. Trst, 1979) in ljubljanskega univ. profesorja za mednarodno pravo dr. Ernesta Petriča (MEDNARODNI POLOŽAJ SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI*, Trst, 1980) dovolj jasno sledi, da je fašistična prepoved rabe slovenščine na sodiščih brez slehernega dvoma protiustavna.
V Braziliji nov zakon «o deviš(vu»
RIO DE JANE1RO - Brazilski poslanec Genival Tourinho je napovedal, da bo predložil zakonski o-snutek za odpravo norme, ki obvezuje žensko, da ohrani devjštvp do poroke., V sedanji brazilski zakonodaji lahko namreč soprog zahteva da je žena ob poroki še »nedolžna*.
na podražitev goriva, saj so pri Inex Adrii do pred nekaj leti za gorivo odšteli 27 odstotkov vseh stroškov, sedaj pa zajema ta postavka kar 42 odstotkov vseh stroškov.
Z novim zimskim redom letenja, ki je začel veljati 1. novembra, bo slovenski letalski prevoznik povezoval Sarajevo redno z Ljubljano, Skopjem, Titogradom, Mariborom in Zagrebom. Do 27. marca prihodnjega ieta pa bo Inex Adria Aviopromet ob sredah in sobotah vzdrževal redne čarterske linije med Zagrebom in Frankfurtom, Stuttgartom. Diissel-doriom, Hamburgom, Hannovrom in Munchnom. Te proge so predvsem namenjene jugoslovanskim delavcem, ki so na začasnem delu v ZR Nemčiji.
Z zahoduonemškim letalskim podjetjem Aero Lloyd so sklenili sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju in mu prodali dve letali DC-9 serije 30 s po 115 sedeži, kakršnih na nemškem trgu ni.
Zaradi precejšnje zamude pri dobavi novih letal v letošnji sezoni je fnex Adria Aviopromet po mnogih letih prvič poslovala z izgubo. Z velikimi napori vsega delovnega kolektiva in z odpovedovanjem kaže sedaj njihova devetmesečna bilanca »veliko ničlo*, kot je slikovito dejal direktor Franc Sever. •
Na tiskovni konferenci so predstavniki slovenskega letalskega prevoznika še zagotovili, da bodo ce ne letalskih prevozov zaenkrat ostale še nespremenjene, čeprav se je letalsko gorivo pred kratkim podražilo za 13,8 odstotka. Predvidoma pa se bodo cene letalskih prevozov po Jugoslaviji povečale za 9.8 odstotka in to po vsej verjetnosti ob Novem letu ali morda malo prej.
Inex Adria Aviopromet pa bo v kratkem zvišal cene domačih poletov le za 20 dinarjev, ker se je za toliko povečala letališka taksa za domače poletet Povečanje letališke 'takse je pravzaprav prispevek za posodabljanje letališč. Ostali del letališke takse pa že od .pomladi letos plačuje Inex Adria 'za svoje potnike.
Vsi dosedanji popusti pa ostanejo še vnaprej v veljavi.
JOŽE OBLAK
MANILA — Po izvolitvi novega predsednika, Španca De la Meto, je skupščina mednarodnega Rdečega križa včeraj izvolila še novega generalnega tajnika, ki * bo odslej Norvežan Hans Hoegh.
RLAD — Iskanje miroljubne rešitve bližnjevzhodnega zaplesa je .v teh dneh v središču pozornosti mednarodne diplomacije. Po zadnjih potezah ZDA (prodaja orožja Saudski -Arabiji, obisk .jordanskega kralja v AVashingtonu) je tokrat na vrsti evropska «deseterica» V Saudsko Arabijo je poslala britanskega zunanjega ministra lorda Carringto-na, ki .ie prav gotovo najbolj primeren evropski politik za predstavitev načrta »deseterice* za miroljubno rešitev izraelsko-arabskega žarišča napetosti.
Lord Carrington se je včeraj sestal s saudskim zunanjim ministrom Saudom el Feisalom, sprejel pa ga .je tudi suveren Khaied. Med temi pogovori je poleg možnega evropskega prispevka za mir na Bližnjem vzhodu prav gotovo imel pomembno mesto tudi saudski mirovni načrt, ki je verjetno še najbolj stvarna podlaga za iskanja dokončne rešitve tega zapleta Med obema mirovnima načrtoma obstaja kl.iub nekaterim Pomembnim razlikam temeljna.-podobnost. Oba predvidevata samoodločanje palestinskega naroda, saudski predlog sicer jasno pravi, da je treba ustanoviti samostojno palestinsko državo. Poleg tega sta obenem oba predloga tudi neke vrste negacija campdavidskih sporazumo. Vendar se ie po smrti egiptovskega predseonika Sadata trdnost teh sporazumov precej zrahljala in je postalo jasno, da ne bo mogoče po tej poti doseči trajnejšega miru. Sadat se i? namreč preveč zameril drugim arabskim voditeljem in mogoče zveni paradoksalno, da je prav njegova smrt odprla nove možnosti za mir na Bližnjem vzhodu. Mir na tem območju je namreč mogoč ie z določeno stopnje enotnosti med arabskimi državi in še posebej z upoštevanjem zakonitih interesov palestinskega naroda. V tem okviru je sech j izjemno pomembna vloga Saudske Arabije. Ta država je bila že od nekdaj zaveznik Palestincev, katere je finančno podpirala, sedaj pa je začela postopek zbliževali ia oicd arabskimi državami in Egiptom. Vse to pa ne ustreza Izraelu, ki s« mu tako zmanjšuje prostor diplomatskega delovanja in ie zato razumljivo. da je ostro zavrnil vseh osem točk saudskega mirovnega sporazuma in začel široko diplomatsko ofenzivo proti zbliževanju med arabskimi državami m med le-temi in Zahodom. Kakšna bo vloga evropske «deseter:c e» v teni okviru je za sedaj težko napovedati, vsekakor pa vse kaže. da Evropa ne namerava zanemariti te priložnosti za okrepitev političnih in' seveda tudi gospodarskih vezi z arabskimi državami.
Na sliki (telefoto AP): Lord Carrington s saudskim zunanjim ministrom Saudom med včerajšnjim sprejemom v Riadu.
MOSKVA — V Sovjetski zvezi so včeraj izstrelili umetni satelit »Venera 14». Po predvidevanjih bi še moral marca prihodnjega leta približati Veneri.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHMiiiiiiimHiiiiHiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiMMiiiiMuiiiiiHiiiNiiiuiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmtiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiia
V Ankaranu rastejo mandarine
KOPER — Vedno bolj vse pesti pomanjkanje deviz in zato tudi delovne organizacije, ki uvažajo južno sadje, vedno težje zapolnijo trgovske police s sadeži iz tropskih dežel. Zato .je toliko bolj razvese Ijivo, da bodo v Ankaranu čez dva tedna obrali kakih 1000 kilogramov mandarin, ki že dobivajo zlatorume-no barvo. Pridelek v ankaranskem poizkusnem nasadu bo letos za 20 odstotkov nižji od lanskega, vendar pa vseeno zadovoljiv. V Agrariinem TOZD Kmetijstvo ocenjujejo, da je gojenje mandarin v Slovenskem primorju donosno in upravičeno, saj bodo sadeži nekoliko cenejši od u-voženih, prihranili pa bojo tudi nekaj dragocenih deviz. Strokovnjaki zagotavljajo, da je v Slovenskem primorju več primernih leg.
Kmetje kooperanti bodo čez tri ali štiri leta , zasadili večje površine s temi drevesi, ki pa izdatno ob-
rodijo šele čez šest do sedem let. Gojenje je nezahtevno in tudi stroški niso visoki, edini pravi sovražnik mandarinovcev pa je mraz. Čez nekaj let bojo torej s slovenske obale dobili na slovensko tržišče več ton domačih mandarin, dotlej pa se bojo morali zadovoljiti z mandarinami, ki bodo bolj za po kušino, kot za široko prodalo.
DANIJEL BOŽIČ
V Kopru razstava Negovana Nemca
KOPER — Jutri, 6 novembra, ob 19. uri bodo v galeriji Meduza v Kopru odprli razstavo skulptur soriškega kiparja mlajše generacije Negovana Nemca, To je njegova letošnja peta in hkrati zadnja samostojna predstavitev najnovejših
marmornatih del, ki si jih bodo ljubitelji likovne umetnosti že v januarju naslednjega leta prvič o-gledali tudi v Trbovljah, Novem Mestu, Mariboru, Celju, Slovenj Gradcu in še kje. Avtor, ki se je letos prvič intenzivno posvetil tudi razstavni dejavnosti, je s svojimi deli sodeloval na mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini: na razstavi NOB v delih likovnih umetnikov Jugoslavije v Beogradu, na Bienalu mladih na Reki, na jugoslovanskem bienalu male plastike v Murski Soboti, ki je prav te dni na ogled tudi v In golstadtu v ZRN, na 7. razstavi Zveze likovnih umetnikov Jugosla vije v Skopju, na razstavi Sodobni likovni trenutek DSLU '81 v Ljubljani in v Zagrebu. V Kopru bo avtor predstavil v glavnem tista dela, ki so si jih že ogledali v Novi Gorici in v Ajdovščini.