I Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 k za pol leia 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 27. avgusta 1890 _ Obseg: Vzgoja kuten za podlogo pritličnim hruškam. Kako hraniti sveže matice po prašenji. Razne reci. dopisi. Novičar. Vprašanja in odgovori. sadje ? - Sušenje sadja. — Umorjenje mlade Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naši GospodarNkc* stvari. renini potikova in požene mladiko (glej pod 2.) Če Vzgoja kuten za podlogo pritličnim hruškam. je poganjek za požlahtnitev dovolj močan po prvem letu uže prvo pomlad rabiti za moreš ukoreni kutno podlogo, drugače naj raste še eno leto. Drugo leto oko Ako hočeš hruškovo drevo obdržati pritlično in dati pa j in oplevi potem še premalo močne kutne. Nekatere mu primerno in lepo obliko, cepi hruško na kutno. Pri- vrste hrušek nočejo rasti in roditi na kutni tlična hruška, ceplj na divjak, poganja ti preveč v Clairgeau. Umen sadjar ve si pa pomagati na pr On les in je vsled tega nerodovitna. Kuten za podlogo pa prvo leto na kutno dobro rastočo vrsto cepi ne vzgojimo iz semena, ampak s potikovanci. Potiko- divjak, d pa kar hruškov leto pa nekaj centimetrov više tisto vrsto vance imenujemo mladike prejšnjega leta, ki jih nare- ki noče precej rasti na kutni ? žemo • • januvarija ali februvarija ter jih shranimo do spomladi v hladno klet ali zakopljemo v zemljo. Podti-kovance moramo narediti iz dozorelega lesa, najboljši Kako hraniti sveže sadje? tist ki ima pa je gosto rastoče pope. Potikovanci naj bodo 20 do i 30 dolgi, ter od- rezani spodaj tik enega popa (glej po i dobo V8adi 1.). Spomladi i \ te potikovance ! v globoko prekopano gredo in sicer poševno (glej podobo 2.). To zvršiš, ako narediš s Pod. 1. vrst Da se določi lajdalje ohra kako da nilo je poskušališče Geisenheimu se sveže sadje pozno zorečih ostane dobro za prodajo, shra-8adjarske in vinarske šole v lanskega leta po 25 kos- . novembra lar mačev in po ravno toliko bergamotek enakomerno razvitih na razne načine, kakeršni so v navadi: Ti načini 80 ti pt Sadj se zavije v svilen papir Den 86 mej 8trugoti Vloži .... — * Zloži se v otavo Zazp ječmenovo slamo in zaboj se z žaganjem Zaspe se 8 pšeničními plevami Vloži se v izprano milko . Shrani se v sadni shrambi kar tako razpoloženo. Prsti se na sadje naspe v prstno posodo, katera se po tem zakoplje na vrtu Sadj se je na vse imenovane Podoba kakim klinom v pre načine izimši št. 10 hranilo v sadni shrambi; 11. hruške so se pa še zavile v propkovo moko, katero rabijo na V m Španskem za pošiljanje trdega namiznega grozdja. rahlj svet primerno luknjo, v katero vtakneš potiko- Dne vanec, ter potem pritisneš k njemu od vseh strani zemljo, katerih je bilo poshranj februvarija so vse sadje vzeli iz posod, po Najviše oko bodi tik nad zemljo. Dobro storiš, ako po- sobi na mizo kriješ potem gredo z mahom, s čreslom, z listjem ali s pregledovali in zložili je v zakurj so je do 22. dne februvarija večkrat To kratkim > dobro se je pa zgodilo da zvedeli kako ' f ' • j ~ ^ » vjvivuj rva n. preležanim gnojem. Med letom se uko~ se bi vzdrževalo sadje po sadnih prodajalnicah, ker pro 211 lajalci se često pritožujejo, da je sadje lepo, kadar ga prijeten ukus » sadje v zemlji spravljeno, izgubi lepote v amejo iz posod, v katerih je bilo spravlj v pro- svojo. Spločno se lahko reče, da se sadje tem lepše dajalnici pa kmalu porjavi in dobi lise, ter ga ni moči ohrani in popolneje omladi, čim bolj ovira snov, ki se prodati. Uspeh teh poskusov bil je tak le: 1. V svilenem okoli njega naloži, da ne izhlapeva, in čim bolj brani papirji zavita jabolka in hruške so se najbolje ohranile, vnanjemu suhemu zraku do njega. Sadje, ki se je močno oje lepote ni sadj nič gubilo in tudi pozneje v sobi potilo, laže vene, posebno pa zarjavelo sadje, kakor je ni dobilo lis. Ugodile so se redno, in njih ukus je bil to videti pri kosmačih. Zabraniti se mora, da prah ne prihaja blizu. Če sadje leži nezavito v sadni shrambi, čist. Tudi s strugotinami je bil ugoden uspeh, če skrbi, da bjde zadosti svežega zraka, da ne začne ve tudi bilo tako lepo, kakor pri prejšnjem poskusu niti tem vrše se še daljuji poskusi, toraj tukaj to Omladilo se je bilo redno, in okus je bil čist . Zavijanje v ječmenovo slamo se pa r opomnimo, da suh zrak in ž njim združeno izhlapevanje izkazalo ne pospešujeta le venenja, temveč ovirata tudi gojenje. posebno ugodno Sadie se je še precej dobro ohranilo, Pozno sadje, če se je skrbno trgalo, lahke prenaša mnogo pa je izgubilo lepo barvo. Tudi se prav dobro ni ugo- več vlažnosti dilo, drugega ukusa pa ni dobilo od slame. 4. Hruške, vložene mej otavo, so potem v sobi kmalu postale lisaste in jele gniti. Imele so tudi ukus po senu. Pa tudi jabolka so izgubila lepo barvo. Uležala so se pa bila popolnoma, pa tudi dobila ukus po otavi. > nego se navadno misli. o. T žaganji spravlj hruške so potem v sobi v kratkem času ovenile, dobile lise ter imele neprijeten okus po lesu, tako da bi ne bile za prodajo. plevah so hruške ostale precej sveže, jabolka so pa močno ovenila. Sadje je pa imelo zaduhel ukus. listji so hruške dobile mnogo lis in so močno ovenile. Jabolka so se pa dobro ohranila, le malo so Sušenje sadja. Za sušenje sadja veljajo nastopna izkušena pravila: Sadje za sušenje bodi popolnoma dozorelo. Nedozoreli, nerazviti, marogasti in grbasti plodi niso za sušenje. Isto tako je slabo tudi črvivo sadje. Moknato, kakor sploh preobležano sadje je le izjemno porabiti za sušilo. 2.) Sadie mora biti čisto. Blatnato operi ter osuši in šele potem je olupi ter posuši naprej Ob ovenela. 8. milki se je sadje prav dobro, ohranilo, a ne majenji in rezanji I • v • zbrisi. pazi na snago in celo nože večkrat do dobra omladilo. Ta način se bode dal torej ondu 3.) Vsa jabolka sploh morajo biti omajena. Usnjato uporabljati, kjer hočejo sadje dalje hraniti, nego je navada. Ukus je sadje imelo čist ; dobro bi pa bilo morda, sadje zaviti v svilen papir. peškovje ter pusta koža je oboje neprebavno in se ne da mehko skuhati 4) Manj ali d velika jabolka, n. pr. mar shrambi prosto ležeče sadje se je ohranilo, v sobo preneseno je pa močno ovenilo. dobro šlanček itd ? omaji ter jim iztakni peškovje, drugače pa pusti cela. Veča jabolka pa žreči v plošče 10. prst položeno sadje, ki se je v prsteni po- 5.) Sladka jabolka so posušena pusta , ostanejo sodi na prostem 50 % globoko zakopalo , ohranilo se usnjasta in se ne dado mehko skuhati. Zelo kisla je v zemlji jako dolgo in dobro, a je izgubilo svojo lepoto, torej je izgubilo mnogo vrednosti. Hruške so imele malo zaduhel ukus in nekatere so tudi jele gniti. propkovo moko vloženo sadje se je izvrstno bolka takisto niso posebno dobra za sušilo, najboljša so sta kislina in sladčina v pravem razmerji, kakor na pr. v zimski zlati parmeni, v rejnetah itd. taka, v katerih 11. ohranilo, v sobi je pa močno zvenilo. Ti poskusi kažejo, da se e svilenem papirji in v strugotinah 6.) Hruš smeš sušiti neomajene in s peškovj ker hruškovo peškovje mesnato in tudi koža se da najbolje ohrani v mehko skuhati ter je prebav da ne izgubi lepote 7.) Čisto sladke in ob enem sočnate hruške, kako svoje, da se ugodi popolnoma in pozneje v gorkem pro- na pr. bela jesenska štoru ne pokvari hitro Če se bodeta združila oba na- in fine, pa vendar niso onega krepkega ter ma8lenka, so posušene zelo dobre rezkega čina, bode uspeh gotovo še boljši, zatoraj priporočamo slednjemu, ki hoče spraviti pozno sadje, da je zavije v svilen papir in vloži mej strugotine. Če na ta način sadje denemo v sode, kakor delajo na južnem Tirolskem » spravimo ga lahko mnogo, če tudi nimamo shrambe za sadje. posebne okusa, kakor sušene hruške, ki imajo sladkobo združeno z nekoliko zagatnosti. 8.) Lesnikam podobne trdomoknate hruške, ki imajo trdo, repi podobno meso, kakor na pr. Weilerjeva mo-štnica i. dr., naj se nekaj časa mlade, in potem jih šele suši, ker take dajo izvsten izdelek Dobri uspehi dosežejo se tudi še z listjem in Češplj začni sušiti še tedaj kadar so uže drobnim peskom, pri hruškah tudi s propkovo moko, le na drevesu popolnoma dozorele t kadar so peclji da pozneje venejo. drugi vrsti hodijo v poštev pše- uveli. Tako naredi tudi z višnjami, katere se dolgo drže nične pleve, ječmenova slama in prosta shranitev v tem dosežeš, da vse črvivo sadj popada uže poprej sadni shrambi. Žaganje in otava dajeta sadju drug ne- z drevja in tako dobiš samo zdravo, sadje. 215 10.) Češplje, črečnje, višnje in cele hruške postavi s katerim zabranili umor oplojene matice, morebiti na lese poševne z reclji na kvíšku. Sploh ne sme biti bi kmalu, ali vsaj ni dvomiti, sčasoma našli, naj na sadje položeno. lesah nakopičeno, marveč lepo v vrste raz- vzrok neugodne prikazni vedeli. Naj povemo našim 11.) Koščičasto suši ob žačetku pri nizki toploti toliko časa, da se ni več bati, da se izceja sok bralcem neko tako prigodbo, kakor jo pripoveduje pisatelj . Klemke ; morda bode kaj razjasnila. Posebno nespametno, pravi on, vedejo se mnogo- potem kuri silneje. Iz ovelega, t. j. na pol osušenega krat mali roji in maločebelni panji. Zlasti se to primeri, sadja lahko iztisneš koščice, s čimer dobodeš več vreden kadar je več dni deževno in slabo vreme ter čebele ni- izdelek. majo mlade zalege gojiti. Kolikrát sem bil, če je potem 12.) Vse posušeno sadje mora potem še nekaj dni kak lep dan nastopil, ves hud in jezen na nore živalce, ležati na zraku, da se popolnoma presuši. Omajeno sadje Ker me je večkratna škoda zmodrila, čuval sem navadno moraš razen tega, če mu hočeš (hraniti lepo belo barvo, tak dan s potrebnimi matičnicami v žepu pazno pred prav hitro dejati v uže zgreto peč, ter ne sme dolgo čebelnjakom, da sem napadeno matico, kadar se je bila časa biti na zraku. Premočno sušeno sadje postane pusto vrnila, brž iz gneče rešil. Dasi sem tako marsikateri in se nerado kuha. Posebno pa pazi i da se ne ohranil življenje, primerilo se mi je vendar, da mi je osmodi. Če se prehitro suši, postane blizu peči mehur bila kako z očmi trenil, najljubša matica pohablj ja8to in nerabno. Popolnoma sušeno sadje, akc je raz- ali celo umorjena. Ta nesreča se mi je primerila celo trgaš in iztisneš, ne sme dati od sebe nič mokrine; to tudi pri takih maticah, ki se zaradi kakega koli vzroka je najboljši dokaz dovršenega sušenja. Sušeno sadje se niso odplojene povračale. nikdar ne sme na toplo ohraniti ali v zaboje vdejati. Da čebeljarjev ne trudim z malenkostmi, naj povem le en primerljaj. Ako se na sušenem priču kazati plesen ali Nekega dne pridem po navadi čebelnjaku in najdem na izletnici panja z laškimi čebelami več godnih celo grinje, hitro je moraš iz novega dejati v močno zakurjeno peč. Sušeno sadje hranjeno na suhem in zračnem in negodnih matic mrtvih. Stara prav priljubljena kraji, v zabojih s preluknjanimi stenami, v vrečah, ki matica je, kakor mnogo njenih sestric, zarad slabega mi vise na zraku pod streho, drži se lahko pet do šest let vremena majnika meseca pogiuila. Nekaj časa premišljujem ter grem v čebelnjak in odprem zadnjo končnico in pameten kmetovalec se lahko tako okoristi z bogato sadno letino, da si nasuši mnogo sadja za več let za dom br vsakeršnega posebnega namena. Kar nenadoma za ali pa da čaka dobrih cen, ki so ob bogati letini na- vadno zelo nizke. Sušenje sadja na vsak način množi gospodarju dohodke, razen tega pa mu ni treba ob dobri jajčeca legla? Ne, saj ni mogl gledam mlado matico, kako po praznem satovji sem ter Mislite, da je svoj materni posel opravljala ter oplojena biti, ker za- hod še letini prodajati svojega sadja za slepo ceno. slabega vremena ni bilo izleta za prašenj sem si mislil da je bila tudi ona v smrt obsoj Precej na, pa je še o pravem ča tu sem zbežala. Res je tako bilo Umorjenje mlade matice po prašenji. Mncgo čebel se je po okolici sprehajalo, pa za ubegl r ni bila posebno lep matico se ni nobena zmenila Ke Mnogokrat se primeri, da najboljši roj ne napre- postave in tudi njena obleka nekako beraška, cenil je duje, kakor bi imel, ampak pojemlje in pojemlje, dokler tudi jaz nisem posebno ter sem jo njeni osodi t. j. smrti se nekako vse ne razgubi. Navadno šele potem, ko je prepustil; pogledovat sem pa vendar večkrat hodil prepozno, zapazi čebelar, da panj nima matice. In kaj kaj je tega krivo? Nič druzega, kaaor da je bila matica precej po • • prašenji zamorjena. Čudna se bo zgodilo, ker vedel sem, da imajo čebele boljšo matico že izvoljeno za prihodnjo mater in kraljico. prikazen to, pa Slabo vreme je le še trajalo in oplodilnega izleta vendar se zgodi, da čebele prvi večer podavijo vse mlade matici ni dopustilo, torej sem se nadejal, da bod matice in si eno izvolijo za mater in da tudi njo, sojeia princezinja kmalu. Pa ni bilo tako kadar se > ob-moči po prašenji oplojena domu vrne, čebele po- niso pojemale, dasi ni bilo nobene čebele bli padejo in zadavijo. Morebiti tega marsikateri stari če nje » torej ni moglo drugače biti, kakor da so kake belar ni še zapazil, ali si vsaj reči ni vedel razjasniti ; usmilj samaritanke od časa do časa skrivaje donašale pripeti pa se mnogokrat v žalost in škodo čebelarja, živeža. Izvol j matica je velikodušno zaničevala tek Izvrstni čebelar Klemke, po katerem smo ta članek movalko ter jo pustila v miru, tudi v panji je oilo vse posneli, pripoveduje, da je po takem načinu že večkrat mirno, kakor da bi bilo vse v navadnem redu izgubil najlepše matice, na katere je zlate gradove zidal bila mlada matica dosegla postavno starost in Ko je se je in dobiček od njih že za dve, tri leta naprej preračunil vreme vendar bilo zjasnilo, začela je izvoljena zarad in pristavlja: n Naj nam kdo vzrok te grde, svoje- prašenja izletavati. Zdaj posebno sem se namenil panj glavne razvade naših ljubljenk, bodisi po resnem pre- opazovati, če si zaničevana kraljica ne bo prizadevala mišljevauji ali po naključji razodel ter tudi pomočke gospodarstva pribojevati. Bilo je res tako. Prva dva dni zoper njo naznanil, zaslužil bi si očitno zahvalo in pri- ker je bilo vreme še negotovo, zapuščala je izvoljena poznanje vseh čebelarjev !w Mi pa dostavljamo : Pomoček, matica le za kake trenotke panj, pa se spet kmalu # vračala, zato je ostalo tudi vse pri stari navadi in da potem oploj matica ne bila usmrčena mogoče Asakdanjem redu. Tretji dan je bilo prav lepo in toplo pa je tudi, da bi se bilo ravno tako zgodilo. Kakor smo vreme, in tedaj se je bil panj namenil ženitovanje ob- že v začetku članka rekli h a jati ; žal, da zaradi raznih opravil nisem mogel vedno panja opazovati. zgrabijo in zamore čebele i. dasi namreč marsikatero matico po oplodilnem prašenji, tudi zveden čebelar nobenega vzroka ne ve. Naj toraj Ko malo pozneje pridem, vidim že od daleč zmeš- vsi umni čebelarji na oplodil njavo in vstajo čebelnega kraljestva. Vse je kot brez- panja po vrnitvi oprašene matice skrb izlet matice in vedenj umno in noro in neutrudljivo in noter, sem ter tja letalo. Zavržena pazijo, morebiti se sčasoma vendar posreči, da zvemo matica in kraljica, dasi se je mogla osem dni skrivaje vzroke te škodlj po praznem satovji potikati, vendar se svojim pravicam ni odpovedala. Zakaj tudi ? saj je bila izvoljena njena tekmovalka ravno tiste starosti in tistega gnezda, toraj dvojčica! Kako se je zaničevanka li kraljestva polastila? Prav lahko. Izvoljenka se je zarad prelepega vremena tud vojeglavnosti čebel ter poišíemo in najdemo pomočkov zoper njo predolgo eljevala ter zamudila naglo se povrniti * Čebele so bile v skrbi ter postale nepokojne. Iščoč ma- lična. Če hočeš jagode pomnoži tere najdejo osamlj Razne reči. Rodovitnost in ukusuost vrtnih jagod je kaj raz- zaznamenuj zivicami morebiti prejšnje usm:ljenke, rastline, katere imajo največ jagod s palicami, in le od katere so ji prej donašale hrano ter za njo vedele. Ne- takih potem jemlji živice za pomnoževanje. Dobre last adovoljnih se nikjer ne manjka, toraj so ž njimi poteg- nosti prvotne rastline podelujejo nove, in zagotovlj ti nile in zdaj se vse okoli gnete. Če jim je tudi je dober in obilen pridelek sladke obljube delala, ne vem, ker sem bil, kakor re * čeno, malo zamudil. Ko se izvolj Kako gojiti mesečno rožo? Mesečno rožo lakko v zmešnjavi nobena poznati j nekaj domu vrne, noče vsak čas pripraviš, da cvete zločincev, kakeršnih je povsod dosti, popade jo in smrtno • • i • i • _ . _ . grajalcev in izbirati je najmočnej Od junija do septembra rani umor je bil storj In od tod zmešnj slabe vejice do najbljižnj veje in popke, odrezovati dolge » in noro letanje. Jaz ravno na to zločinstvo pridem hočem? Skušal sem brž rešiti vedel sem, da se tudi kar je bilo mogoče Kaj ker jih v novo 9 dobro cvetnega popka in posajati mljo. Ni iz lepa lepše rastline, ter cvete od junija do pozne jeseni. Grede morajo biti pri oni zavrženi lahko v zmešnjavi sojne, a ne preblizu velikih dreves zemlj pomešana enako prigodi. Ali komaj odprem skončnico, napade me eno- ali dveletne rastline z gnojno prstjo in peskom. Najboljše je, če se vzamejo cela tropa sovražno. Brž sežem po kadilnik ter krotim z gostim dimom laško pošast, ker bila je, kakor iz loncev in se posade malo bil bes obsedel gele jo daj sem videl, da je bila ne globoče nego so bile po loncih. Odcvele veje se morajo prirezati. Če rastline slabo rasto, treba jim večkrat pri- livati znanska gneča po praznem satovji, vsaj polovico čebel z gnoj prej nobene ni bilo. Posebno y * je kakor klobčič zamotana Panj bila neka gruča Orehovega drevja ne obrezuj nikdar po zimi popadem ter ga dobro 0 - «J ---- J y V *lL*Mň, dokler se je bati hudega mraza, ampak šele tedaj, kadar stresem, in vse popada pred me na zemljo. Prizadevam si matico rešiti, in res jo kmalu dobim. Ali kakšno? na zadnjih in obe sprednji nogi so bile že proč: postaja toplejš ? torej spomlad. Obřežeš pa ga lahko živeti ne bila trdo s prstom in smrtnih bolečin. mogla 7 ; ker pritisnem jo še jaz malo bolj tudi jeseni, na pr. meseca septembra, a vsakakor toliko zgodaj, da se morejo rane še nekoliko zaceliti. rešena je bila zemeljskih nadlog Zdaj glo pogledam, kaj se godi sredi panja Pa tudi tu zmešnj kanj noro letanje sem ter tja in kačj si Vprašanja in odgovori. Vprašanje 171. Prosim, poučite me, katere vrste Tudi tu je bila Prej volj in zdaj oploj matica v klobčiču. Hitro jo rešim, pa prepozno; bila je kakor rečeno, smrtno ranjena ; zato sem tudi s to storil kakor s prvo, in — imel sem dve mrtvi matici in panj brez matice. ledenica bi bila najbolje narediti, kakšna naj bo Je li med lesene stene nego žagovine? in najpriprostejša, kako jo je streha koliko debele stene ? Vzrok zmešnjavi in umoru je v tem slučaji res devati še kaj drugega boljšega župnik v S.) Odgovor: Na Vaše vprašanje odgovorili bodemo pri- ali vsaj bila zavržena pa v panji prihranj matica in ne- spamet sem si tudi jako očital, da sem jo vedeče v članku bolj obširno, take namene vodi toploto stolčeno v eni prihodnjih številk v posebnem Za danes le toliko, da najslabše za oglj i zato je vsled panji pustil. Da tega ni bilo, morebiti bi oplojena ma- teSa veliko boljše neS° žagovina. Ogljeni drobi se tica po prašenji ne bila umorjena. Ali to ni vselej krivo pri V8akem kopišču lahko zastonj dobi po umoru oplojene matice ; ko bi to bilo pravi vzrok, magali bi si čebelarji prav lahko: odstranili bi zaniče- bilo konec. Mogoče, pravimo Vprašanje. 172. Od kod prihaja, da mi gre vsejana vano matico živinska pesa hitro ko in vsega nekoliko odraste, v seme? To se mi dogaja sedaj uže drugo leto, ne da bi rabil staro seme, ampak vsako leto pridelam novega semena od najboljših gomolj. Enako tudi drugi kmetje tožijo. (I. S. v D. pri T.) Odgovor: Vzrok bode največ Vaše neprimerno podnebje in doloma tudi tla. Zaradi tega Vam priporočamo vsako leto naročiti svežega semena, na pr. s Vprašanje 173. Kateri pripomoček je najboljši proti Češkeg a. «itnim muham v hlevu? (A na Odgovor: Proti muham je mnogo sredstev, najbolj pa hvalijo lavorovo olje, katero se primeša vodi ter ž njo umije živina, jasli in sploh kar je lesenega ter poškrope stene in strop. Mi nimamo glede muh nič iz- kušenj, vprašamo pa naše č. bralce, ako jih kedo ima da nam poroča. « ? Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 185. Pomanjkanje vode. Queensland. Rochkarapton. Čim dalje sem šel, tem huje mi je bilo, ker nisem imel pitne vode, zlasti me je skrbel konj. Po mnogem trudu sem prišel na tako zvano liverpoolsko ravnino, ali tudi tu ni bilo vode dobiti. To so ti nepregledne ravnine brez višin in brez drevja, po cele dni ne ugledaš tu živega bitja. Trava je posmojena od solnca, in po lecu ne dobiš vode z lepega. Imel sem sicer seboj najnovejši zemljevid naselbine novojužno-waleške in queenslandske, s katerim sem se pre8krbel v Sydneyu, ali bil je nezanesljiv. Na mestih, kjer so bile zaznamovane struge in ne sluha o njih. Več potov sem reke, ni bilo ne duha naredil velik ovinek od mojega pota, da dobil vode > ali ni je bilo nikjer oslediti. Voda je bila samo na po- pirju. Konj in žej< 8krom trudapolni pot zelo zdelal, tako da glad ni mogel več naprej, zaloge poslednje grižlj Dal sem mu od svoje ki sem jih sam sebi tudi to ni izdalo. Pal je in ni več ustal, mi je bilo zveste živalice, ki je vse težave potr- zguba me je zato tem pritrgal, ali Žal pežljivo z menoj prenašala Ta Sanjalo se mi je, da sem v češkej domovini in slišim žuboreti potok, ki mi očvrstenja ponuja. Ali ko se prebudim, slišim mesto žuborenja vode brenčanje komarjev, in nad seboj zagledam svitle zvezde, mej njimi v krasnej svetlobi Južni križ. Krog in krog pa se je širila nedozírna, žalostna, jednolična pustinja avstra-lijska. Drugega dne pa sem zagledal visoke gore, in ko sem bil naredil tri angleške milje pota i prišel sem razsežnim lagunam, kjer je v gostem rakitovju mrgolelo raznih pisanih ptičev. Hotel sem koj piti, ali voda je tako smrdela, da je želodec ni mogel prenesti, Še le čajem sem ga koj skuhal, ugasil sem strašno žejo. Eno uro sem počival, potem sem se zopet spustil na daljni težavni pot. Na večer sem prilezel do prvih navršij, kjer sem dobil dobre vode, kolikor sem hotel. Tretjega dne sem dospel v Leybourn. Okrog tega malega mesta so zlati rudniki, zlasti na tako zvanem Ca-nal-Creeku, ali so zelo pičli. Nekaj stotin Kitajcev se je ubijalo tu, in celo oni, ki so vendar z malim zadovoljni, preživljali so se komaj. Od tu sem prišel do večjega mesta Ipwich; ima do 7.000 duš. Mal parnik meje peljal dalje po reki Bremer-River v Brisbane, glavno mesto naselbine queenslandske. Leta 1859 so severovzhodni del Avstralije odločili od Novega južnega Walesa in povzdignili na samostalno naselbino queenslandsko. Naselbina ta meri neisaj čez 100.000 angleških Kvadratnih milj in ima komaj 26.000 duš. Stanovniki se drže najraje okolice brisbanske, kjer je podnebje nekoliko vlažnejše in njim tudi ugodnejše. Tu dobro uspeva razno sadje, zlasti, dobro rodi tu koruza, in se sponaša najlepši bombaž. Ostale krajine zahodne in severne so radi pomanjkanja vode le redko obljudene, večinoma so kar prazne. Le tu pa tam naletiš na ovčarno, ali malo govedarno. Zato pa po teh krajih t zlasti blizu zaliva karpentarskega, radi se klatijo domači divjaki, ki nimajo stalnih selišč ampak žive kakor zver v lesu. Brisbane je imel pred leti samo nekaj siromašnih barak, a sedaj je že ugledno mesto. Stoji nišče. Zaliv morski se naziva moretonski na plovnej reki tega imena in ima izborno prista zadela, ker sem moral sedaj večino svoje robe pu- parnikom „Bumerangom" v Rockhampton, lepo snažno huje stiti na mestu. Samo toliko sem vzel seboj, kolikor sem mesto, katero bode mogel nositi in mi je bilo neobhodno potrebno. Žalosten Tri dni sem ostal v Brisbanu, potem sem odplul s svoj čas prvo za Brisbanom, kakor sem pustil ta kraj. Begala me je misel Kaj pa če se more že sedaj soditi po krasnej njego vej leži. Plavba naša z Brisbana v Rockhampton je trajala štiri dni tudi tebe zadene enaka nesreča v teh pustinjah avstra- Rockhampton je bil še le dve leti staro mesto, ali vend lijskih Gledal sem j da je imel že tri cerkve, velike hiše vsaj do večera dospel k prednim dišča in več gostilnic. Po b , mnoga trgovska skla-rese Fitzroy blizu sa- goram queenslandsldm, ali pot skozi gosto grmovje je mega mesta je imela svoje ležišče tolpa črnih domači bil tako težaven in zamuden, da nisem mogel. Četudi in so mnogi tudi v mesto prihajali. Možaki so bili oro-sem cel božji dan naprej ril, vendar nisem mogel priti ženi z dolgimi pikami, bumerangi, pa malimi in velikimi s te pustinje. Slednjič sem bil od hoje in žeje tako křepelci s posebnega lesa, katere „nili nili" nazivajo. vdelan, da sem nehote pal po tleh. Koj me je spanec Na potu so morale orožje žene nositi, kajti mož nosi objel in zazibal v sladko spanje. samo sekirico, ki jo „tomijak" naziva. 2Î8 Malo časa sem se mudil v mestu, potem sem se tošnjega žitnega pridelka po raznih deželah glede pše spustil dalje na zlato polje Peak-Downs. Pridružili so nice, rži, ječmena in ovsa se mi trije Švedi, ali kmalu so se vrnili, ker niso mogli prenašati strašne vročine. Dobrih 50 angleških milj za let Rockhamptonom se širi ravnina z bujnim grmovjem po- žita kaže višj Pri teh obrazcih pomenja številka » 100 u 8rednj krita, ali ob vročih dnevih nima dobrodejne vlage. Zve- koliko Kolikor toraj številka dotične dežele in dotičnega s t o , toliko bogateja je bila letina ižj rine in ptičev je tu zelo malo; časih sem dobil na spre- M gled avstralijskega kazuarja, ali klokana. Prebrodil sem Dawson, ob katerem je ovčar čredo pasel. Svaril me je, naj bodem oprezen, in pravil mi je marsikaj o grozo-vitostih črnih potepačev. Ob rekah se drže najrajše njihove tolpe ; tudi se nazivajo navadno po reki, ob ka-terej se klatijo ali leže. Srečno sem dospel v Apis-Creek, kjer so bili zlati 3 nad s pod sto pa, toliko slabeja letina Tu sledi izkaz letošnjih pridelkov o žitu rudniki. Kmalu potem sem zagledal reko ki jej vele Mackenzie. Imela je malo vode popoludne, tako da se je komaj plazila mej kamenjem, ali do jutra je pribrala tako, da sem jo s težavo prebrodil. Kje se je ta voda vzela tako brzo, ker ni bilo dežja, to mi je zastavica še sedaj Tudi tu sem dobil več pastirjev, ki so bili vsi oroženi radi divjakov tu okrog se potikajočih. Največkrat pa sem srečal Kitajce, in vsi so mi svetovali, naj se kar ž njimi vrnem, kajti v zlatih ko- paninah ni vode ne za pitje ne za p zlata. In prav imeli. Čim bolje sem se bližal zalivu karpentarskemu tem mani sem dobival vode Kitajci vodo eboj nosili pri Sreča njih y da so sem se previdni pil, sicer bi bil žeje pogi Svet je pokrit z gostim grmovjem pšenice, rži, ječmena, ovsa Avstrija 100 107 111 119 Oger8ka 127 138 124 98 Pruska 104 98 103 110 Saksonska 110 95 100 115 Bavarska, Švabija 90 88 90 100 Bavarska, Palzo 105 115 105 105 Badenska 105 100 100 90 Wurtemberg 1Ď7 103 105 104 Meklenburg 105 97 110 110 Danska 105 105 105 105 Norveška in Švedska 80 90 100 100 Laška 100 - 90 — Švica 120 120 - 110 Holandija 88 95 90 105 Belgija 100 85 — 110 Francoska 95 — - Angleška 100 100 - 100 Ruska 65 —125 85—150 75-125 85—138 Rumenska 107 — 110 50—112 85—100 90—100 Srbska 100 115 80 60 in zanikaruim skrivenčenim drevjem ; lepega drevja tu ni. Te gošče se nazivajo „scrubs". Po njih se plazi razna Egipt 90 100 lezerčii tu vse zlasti Amerika vlani pšenice 491 mil, letos 414 mil bušlov mnogo strupenih kač. Tudi mrgoli koruze 2113 mil, letos 1600 mil bušlov. j* ih mravelj, kosmatih gosenic in raznega drugega strupenega mrčesa, Če potnik ni previden pravi mu ta mrčes hude bolečine. na- li oka se vname, in če kmalu zdravniške pomoči, utegne rpritisniti smrt če dojde pomoč o pravem času, mora k živa- Naši dopisi. Dobrova 26. avgusta. (Vročina, vihar.) Osobito- lice iskati pod kožo in rezati tako dolgo da jo Zlasti na pse se rad spušča ta mrčes ter jih tudi Kedar umori zadnjih 14 dni imeli smo tukaj nenavadno veliko vročino ; večkrat je Kazal toplomer na solnci do 50° C. Ob r sem to goščo progazil, sprostrle so se pred menoj puste, žalostne ravnine, tu pa tam z nekolikimi višinami razvite. Drevja skoro ni bilo ugledati. Ob se-vernej strani te ravnine stoje vrste vulkanskih okroglih teh dnevih pokosilo pospravilo se je kaj obilo prav lepe otave pod streho. Le prav malo te jesenske košnj je še po tej občini zunaj. Najbol gajala je toplota turšici j ter iz početk ajdi in čebelam a slednjič gora » kakor stožke nastavil. Te stož^aste gore se pričela bila se je uže po malem oglašati suša. Več dni nazivajo Peak-Range, in vsa ta krajina Peak Downs (Dalje prih.) silil je jug polagoma na dan ; sever zavračal ga vedno nazaj. Sinoči prec po uri prišla sta do bo) Tam od Vrhnike in Horjula sem pričelo se je kar tre nutkoma hudo bliskati in votlo grometi ; blisk na blisk žit Narodno-gospodarskc reči. Letina letošnjega leta. Minule dni zborovala je na Dunaji tako imenovana je švigal, grom pa postajal vedno močneji. Bati bilo se je j hujše ga Kakor bi bil iz topa vstřelil, zabuči silen vihar sem doli od južne strani. Trajal je b t shod se držav, v katerem delkih tekočega leta zračuna bogatost trgovcev in statistikov vsih kar sula neprestano kakih pičlih 5 ininut. Škode v naši obči napravil je prav veliko. Jabolka raz sadnega drevja so se na podlagi številk o žitnih pri- strehe na pometal je mnogo opeke raz streh; slamnate vici nebogato8t > v Stranski Kozarijah in Šmartinem so grdo razdejane Več sadneg drev je na tleh v 219 Kopetovem borštu nad Kozarijami podrtih in polomljenih je veliko smrek. Razkrilo je več kozolcev ter nekaj njih tudi popolno podrlo. Kozarjah je pri Klemenu od- trgalo polovico krova raz hleva, ter ga pometalo s streho in odrom na tla, pri Smerekarju je pa vrglo ves krov s streho vred, ki je bil popolno nov, raz hleva. Ta vihar divjal je izredno silno; dobro, da ni bil združen z « • i ledom. *) Bog nas varuj treska in hudega vremena! Zdravstvo sploh, hvala Bogu, je v naši občini prav po voljno. M. Rant. Iz Ljubljane Dr. Jarnej Zupancev 801etni rojstni dan. Lepa in vesela prikazen v ljubljanski družbi .je mož, kateri je malo da ne pol stoletja stal sredi gibanja slovenskega naroda, ki se je kaj pripravljalo bil ovsod deležen za napredek razvoj in za čast našega naroda in katerega prizadevanje se je vedno obračalo na to, da nihče ne vidi njegovega delovanja. Mož, ki je pri vsem tem vestno in marljivo opravljal svo notarski kr020^ posel in bil zato zaupnik vseh ljubljanskih ne glede na njegovo narodnost. Živli pancovo nam v vsem uzor d y dr. Zu enako v svojem življenji kakor v svojem delovanji. Par dni pred sv. Jar nejem doživel je dr. Zupan 801etni rojstni dan in časti to priliko porabile so ljubljanske narodna društva, tati svojemu mecenátu, v petek pozdravljale so ga raz pa so pri emu starostu slovesno večer lična društva in deputacije, v soboto večer redil kranjski notarji nico ter mu tako Tudi izrazili svojo ljubezen in čestitanje. „Novice", katerim je dr. Zupanec vedno zvest pristaš in podpornik, se vesele z vsem narodom na veliki obilnosti zaslug, katerih si je v zelo častni starosti na družbi prvakov slovenskih pridobil za naš narod ter kli « Čcjo Bog sijajnemu 801etnemu rojstnenu dneva z dna srca naj še dolgo ohrani telesno i n du- •ševno zdravega in krepkega našega staro s t a g o s p o d a dr. Jarneja Zupanec-a ! mnogo deta ž i v i j o ! Politična naša borba na Koroškem in v Istri je častno dog volitvah v selskih občinah na Koroškem ohranila sta vkljub terorizmu združenih nasprotnikov, narodnjaka Gregor Einspieler in Muri. Slava toraj zmagovitim boriteljem slovenskim ! Mnogo 8ijajnejša in veselejša je pa naša zmaga v Istri, v okraju Volo8ka, kjer je minulo leto nesramnost tamošnjih la-honov V8led nerazumljive prizanesljivosti oblastev, poslanstvo iztrgala dvema soglasno izvoljenima slovanskima poslancema Mandiču in Jenku. Neostrašeni volilci izrekli so z letošnjo svojo soglasno zopetno izvolitvijo obeh teh gospodov, kako grozno so se onečastili oni nasprotniki, ki so prezirajoči prostost volitev, hoteli silo slaviti nad pravico. Vrli Vološčani pokazali so da ne bodo podlaga ptujčevipeti! Živeli živeli! Na vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novemmestu razpisanih je do 20. septembra ustanov, do katerih imajo pravico 1890. deželnih sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, kateri pa morajo biti najmanj 16 let stari, krepkega telesa in čvrstega zdravja. Učenci z deželnimi ustanovami dobe v tej šoli stanovanje, hrano in poduk brezplačno, obleko si pa morajo sami skrbeti. za Prošnjam priloži*' je rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali obiskovanje srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji, in župnijsko spričevalo o lepem vedenji. Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je reverz aH obvezno pismo starišev, oziroma varuha, zaradi vzdrževanja učenca. Siloviti vihar razsajal je minuli ponedeljek večer v Ljubljani in daleč na okrog, kakor se nam poroča od več strani in kar potrjuje tudi današnji dopis z Dobrove. Ljubljani je vihar s hišnih streh odnesel deloma cele vrste strešnika tako, da je bilo kar črno po cestah razbite opeke. Pod Gabrom bila je velika hiša skoraj popolnoma razkrita, stareje, dalj časa nepopravljene strehe večino strešnika, mnogo drevja je vihar ali so zgubile polomil ali pa s korenino podrl. Poleg prihodnega gledališča podrl je vihar dva prva debela kostanja iz drevoreda, več ljudi bilo je poškodovanih. Nekega teško poškodovanega mizarja s Toaies-ove tovarne, morali so prenesti v deželno bolnico. Kozolci v ljubljanski bližini, izrekoma na Ghncah in na Viču in še dalje na okoli, so večinoma popolnem podrti in žito je povaljena po bližnjem polji. In tu ni starem kozolcem, ako poln biio razločka med trdnim in ni se mogel ustavljati silijvi svoje mandate. Ves furor nasprotnikov, laž, obrekovanje, harja, ravno tako, kakor cele strehe na poslopji, pretenje in dobrikanje, zavijanje resnice po časnikih in vse sile sovražnih moči, zd:užile so se v dokazovanje, da ni Slovencev na Koroškem, pa zavedeni in neostrašeni Slovenci Najmanje nesreče so bile te, ako je vihar slamnato streho Tudi pokazali so pri volitvah > da je Slovenec in da hoče samo razkončal in deloma raztrosil po okolici lepše ajde in prosa so hudo povaljena. ostati tudi na Koroški sebno takrat, kadar se in to bode sijajno pokazal po Enketo je sklical deželni odbor kranjski ob- se mu snamejo vezi služnosti bode mogel voliti tako prosto kakor nasprotni« in pa kadar se zave kadar njegov stoječo iz zastopnikov deželnega šolskega sveta ? ljub tamošnji nemški konservativni krogi ljanskega mestnega šolskega sveta, ljubljanskega mestnega zastopa in deželnega odbora, zavolj osnove višje slovenske dekliške šole v Ljubljani, po volilu gospoda Vsa škoda, kojo je sinočni vihar tukaj napravil, se pa ob poslanca Jos. Gor upa, tem trenutku še ne da pregledati in ceniti. a WW****! w- v •v _vT v** poslanca Jos. (jrorupa, na ju pisarno deželnega odbora, ff t. m. popoludne v wT ' 'i - > % « ur 1 • ' Mf JL A i / imur 280 Priskušnja na deželni šoli na Grmu vrši danes z deležniki letošnjega učiteljskega tečaja. se kakor ne zadovoljili, ako jim vlada privoli češčino kot notranji uradni jezik, temveč zahtevajo tudi poravnavo Lahoni v Trstu so podpornega društva „Edinost" minule dni pred prostori zopet pokazali svoje ju- 8 Čehi na Moravském in v Šleziji in pa z Slovencu Vlada pri vseh teh pravdah stanovitno molči. naštvo z razpokom bombe. Društvo „Edinost* je ravno pred slovesno praznovalo rojstni Franc Jožefa. Bivši deželni glavar Solnograški grof Karol Cho dan Tudi nekatere celjske našega cesarja rinsky, katerega je v zadnjih volitvah spodrinil glasoviti Jurij Lienbacher, imenovan j a za predsednika nadsodnije dame pokazale so se dunajske, (mesto, po katerem je hrepenel Lienbacher jako občutljive zoper slovenski tekst cesarske pesmi najhujše.) Pri slovesni sv. maši na rojsten dan cesarjev, pela se je redno koncem svečanosti Nemška cesarska Cesar Viljem potuje sedaj sijajno spre dogovorilo, da pesem tekstom pa naj to je se , letos se je jeman po Ruski. Capri pela ena kitica s slovenskim spremstva prijeli so že bilo in drugi odličnjaki carjevega Jvišje in visoke ruske rede. rajši so jo popihale iz cerkve pred petjem nemškutam celjanskim preveč, Po drugi strani pa spolnujejo nemški uradni listi posel cesarske pesmi. nonik Klun Gorjah. 251etnico mašništva praznovali so gospodj ka uljudnosti nasproti Avstriji 8 tem prehvaliti naše mornarice oddelka nemških obalih. da ki ne morejo dosti potuje sedaj ok » župnik Ažman in drugi dne 19. t. m v likov Koblencu pričel se je v ponedeljek shod kato katerega se vdeleže vsi Občni zbor c. kr za 1889. bode po ukrepu zadnje odbo kmetijske družbe kranjske središča odličnjaki katoliškega íťtek dne 30. oktobra t zbor toliko zaka rove seje v če-V Ljubljani. Da se je občni krivo je obilno delo, katero imela Najnovejše vesti. io leto družbena pisarna s pripravami za dunajsko razstavo ter z oddajanjem semenskega krompirja, modre galice itd. Sadna letina na Francoskem, zlasti kar se tiče Celovec. Pri volitvah za mesta in trge iz moštnega sadja, od drugod veliko bod zelo voljeni so samo liberalni Nemci : Ghon, Steinwender, dr. Traun, J. Plavec, Schnablegger, Pretner, Herbert. kmetijskih volilnih okrajih prodrli so Line slaba in treba bode uvažati vsi konservativci, med njimi grof Brandis, Dobelhammer Avstro-ogrska kupčijska zbornica dr* Ebenhoch, Zehetmajer, Rogel dr v Parizu javlja to kmetijski družbi kranjski s prošnjo naj se o tem obvestijo naši sadjarji. 9 Madrid. okrajih: Alicante, Badajoz, Toledo in Valencija obolelo je dne 23. avgusta za kolero 139 oseb » Novičar iz domačih in tujih dežel. umrlo pa jih Novjork. 56. srednji Ameriki pričela se je na Dunaja Namesto cesarja sprejme nadvojvoda novo vojska. Med republikama Sansalvador in Honduras bila je bitka, v kateri je Sansalvador zmagal. Karol Ludvig odbor za poljedelsko in gozdarsko raz- stavo, kakor je sprejel tudi odbor z borzo pridelkov in je svoj čas sprejel deputacijo „Nemških pevcev". Žitna cena deljek otvorj je bil po 18. shod za cenitev letine žita Vsa poročila kazala so, da ji letošnja letina boljša od vlan8ke. Ze vlani prizadevali ploh nogo v Ljubljani 22. avgusta 1890. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr banaške- da se ta shod pre so si Madj v Budapešt. Ker pa se jim to 7 gold. 55 kr. kr. turšice 5 gold. 87 kr. sorsice 4 gld rži 4 gold. 71 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. ri posrečilo, ponagajalo je ogrsko ministerstvo s tem, ovsa 3 gold. 09 kr. — ajde 5 gold. 20 kr da je tikoma pred začetkom shoda objavilo statistične številke o letošnji Krompir letini 9 tako da dejansko v shodu 3 gold. 03 kr. 100 kilogramov. nimajo zastopniki Ogrske naznaniti nič novega. To postopanje Ogrske zbudilo je splošno nevoljo. V Kranji. Gled Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. — Rrž 4 gold. 55 kr. s začetka deželnih zborov ni še znano zanesljivega, toliko pa se danes trdi, da se češki deželni zbor « snide najkasneje dne 25. septembra. Razmere med stran- 1 Sold- 22 kr- — AJda 4 g°ld- 22 kr- Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen kami pa so, kolikor moč da soditi Staročeh bili nespremenjene pripravljeni poravnati se z delom Mla- dočehov, glasilo teh 1 gold. 60 kr. 44 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilog. pa » u j a vij da se ni- Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk in založba : Blasnikovi nasledniki.