45. številka
Ljubljana, v soboto 23. februvarja
XVII. leto, 1884
Izhaja vsak dan »večer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po po iti prejeman za avBtrij'sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vije leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meBee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znala. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniStvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravn išt v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Kandidati za volitev v trgovsko in obrtno zbornico kranjsko so:
Za, trg-o^rslcl razred.: Gospod Alfred Ledenik, trgovec in mestni odbornik. | Gospod .lan. Knez, mlajši, trgovec in posestnik.
„     Josip Lozar, trgovec. I      „     Fran Holman, trgovec, hišni posestnik in mestni odbornik.
Vaso Petrlclc, trgovec, hišni posestnik in mestni odbornik. Za ot>rtrxI razred.:
Gospod Jan. Hl. llorak, rokovičar, b'šni posestnik in mestni odbornik.      | Gospod MIha Paklc, trgovec, hišni posestnik in mestni odbornik. V Ljubljani 16. febravarja 1884.
TVa.T-o<lni centralni volilni odbor.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 22. februvarja. Odsek za urejenje dubovenske plače je določil Bledeče plače za Štajersko, Koroško, Kranjsko, Solnograško in Tirolsko: V glavnih mestih župniki 1000 gld., kaplani 400 gld.; v mestih, trgih in toplicah župniki 800 gld., kaplani 350 gld., na druzih iarah župniki s Bistemizovanimi kaplani-jami 700 gld., kaplani 300 «1(1., župniki brez kaplanov 600 gld. Blizu jednake plače so določene za Primorsko.
Provizorji praznih župnij dobivajo svojo plačo iz religijskega fonda v razmeri s kongruo po SO do 60 gld. na mesec.
Pokojnine se imajo plačevati iz župnijskega premoženja, in ako to ne zadostuje, iz religijskoga fonda ali državne podpore. Najvišja za župnike je 600 gld., za kaplane 400 gld., najnižja 300 gld. Minister Gonrad s temi odsekovimi sklepi ni zadovoljen, temveč bi raji videl, da še ostane pri vladnem po Stremavrji predloženem nasvetu, po katerem 80 plače veliko niž|e odmerjene; levičarji Couradu pritrde, pa večina bo gotovo glasovala za odsekove predloge. Morda se ta stvar že pred prazniki v zboru reši.
V denašnjej Beji državnega  zbora je Lien-bacher stavil sledeči,  za kmetski stan prav imenitni predlog, katerega so  tudi slovenski poslanci podpisali.   Predlog se glasi: Član 1.
To, kar h kmetijskemu posestvu spada (fundus instructus — §§. 294 - 298 obč. drž. zak.) se ne more eksekvirati. Ta pripadek more se le s kmetijskim posestvom vkupe eksekvirati.
Bazkosavanje kmetijskih, v zemljiščnih knjigah kot celota upisanih zemljišč v svrho eksekutivne prodaje ni dovoljeno.
Član 2.
Kot cenilna vsota kmetijskih zemljišč v svrho eksekutivne dražbe naj praviloma velja oni znesek, ki po obstoječih zakonih služi kot podlaga za pre-računenje pristojbin od žemljic in na njih stoječih poslopij.
Sodni j a more, če posebne razmere govore za potrebo, na zahtevanje stranke dovoliti cenitev po veščakih.
Član 3.
Za eksekutivno prodajo kmetijskih zemljišč določita se samo dva dneva in se more zemljišče, ako se pri prvem terminu ni prodalo vsaj za cenilno vsoto, pri drugem terminu prodati tudi pod ceno, vender ne pod polovico cenilne vrednosti.
Član 4.
Če kdo pri eksekutivnej dražbi kupi kmetijsko posestvo, ima občina, v katerej je to zemljišče, pravico, da v prvih štirinajstih dneh to zemljišče za skupilno vsoto prevzane, a s to zavezo, da to zemljišče dolžniku, njegovej Ženi, ali jednemu njegovih otrok proti povračilu lastnih stroškov nazaj izroči.
Občina, ki prevzame tako zemljišče, je prosta kolekov in pristojbin.
Član 5.
Ako pri eksekutivnej dražbi kmetijskega zemljišča, katero se sme tudi pod polovico cenitve oddati, nihče ne ponudi uiti polovice cenilne vsote, si mora upnik, ki vodi eksekucijo in je neče ustaviti, zemljišče za polovico cenilne vsote sodnijsko prisvojiti (einantvvorten) dati. Vender ima v tem slučaji upnik pravico, zahtevati cenitev po veščakih.
Občina ima tudi v tem slučaji pravico, v smislu čl. 4 prevzeti zemljišče za polovico cenilne vrednosti.
»Ruskega Kurjera"
dopisnik na Dunaji piše o Turgenjevljej slavnosti:
Na Dunaji obhajala se znamenita slovanska slav-nost, katere so se udeležili samo avstrijski Slovani, a ima velik pomen za vse slovanstvo. Napravila se je iz inicijative dijaških društev slavnost v spomin pokojnega J. S. Turgenjeva, katere so se udeležile skoro vse Blovanske narodnosti.
Slovanskim narodnostim se po gostem očita, krajna nesloga, pomanjkanje solidarnosti, zlasti veliko naklonjenost k razdorom majhnim sporom za prvenstvo v vprašanjih, ki se tičejo občnega slovanstva. Kakor je to britko, vendar ta očitanja neso neosnovana, zlasti kar se tiče politike. Ravno to je krivo, da se je o vprašanjih, ki se tičejo vsega slovanstva še tako malo dognalo. Pa v umstvenem in narodno-kulturnem delokrogu opaža se poslednji Čas mej slovanskimi narodnostmi neko prizadevanje zbližati se. Taki dogodki, kakor so odkritje češkega narodnega gledališča v Pragi, Miklošičeva slavnost na Dunaji in nazadnje ta Turgenjeva slavnost jasno pričajo, da duševno zbližanje slovanskih narodnosti ni prazna fikcija, a plodoutvorna ideja, vresničenje katere je moč verovati, ne da bi moral biti kak sanjač uli utopist.
Potem pa opisuje obširno slavnost, kar smo že poročali v našem listu.
Za nas Ruse ima ta slavnost posebno važni pomen. Kakor pri življenji, tako je tudi po smrti neka ruska stranka v svojih glasilih skušala pomanjšati ta veleum, očitajoč mu krajno zapadnjaštvo,
LISTEK.
Potovanje križem domovine.
Opisuje ProBtoslav Kretanov. XXXIV.
V Črnomiji.
Prišedši z gozdnatih, v bajke zapredenih Gorjancev pozno večer doli v — Drage, bil Rem pri g. župniku P o p o v i ć i presrčno vzprejet.
G. Ivo Popović dospel je bil za župnika še le nedavno v Drage, in ker je samec — premda kakor znano se grško-katoliški avečeniki morejo ženiti, predno so posvečeni duhovnikom — postregel mi je sam, v apostolski svoji priprostosti, gostoljubno v pravem slovanskem pomenu . . .
Pozno v noč, menda blizu polunoči, sedela sva z blagim možem tu ob sladkem Metličanci in mej prostodušnim njegovim pripovedovanjem o — Uskokih, vstajali so mi v duši zalomili spomini: V tej hiši in morda uprav na istem mestu, sedel je pred štiridesetimi leti (dne 3. aprila 1841. 1) — Stanko Vraz, pohodivši na svojem potovanji v Ljubljano, tedanjega župnika Predovića . . . Otožna čuvstva so
mi prošinjala sreč, spominjajočega se ondu, s kakšnim navdušenjem je bil pisal Vraz koj drugi dan iz Novega Mesta svojej posestrimi Dragoj ili o tem Bvojem pohodu v Dragah in — čez kratkih deset let zagrebli bo ga doli v Zagrebu na groblji sv. Jurija, dočim je Preširen, kateremu je takrat pevec „Djulabij" hitel v naročje, že tri leta pred njim legel bil v „zemljo domačo" gori na Kranjskem pokopališči. Župnik Predović preselil se je bil pozneje kot kanonik v Križevac in je tudi že davno umrl in Vrazova posestrima — teško da bi bila še mej živimi . . .
Štirideset let pošumelo je v tem minljivosti v naročje! Čudovite spremembe vršile so se v tem časi po širnem svetu! Človeštvo je napredovalo na vseh straneh! Tudi pri nas Sloveucih se je obrnilo mursikaj na bolje! Toda prižni Uskoki, kakor sem se prepričal tukaj, životarijo še dan danes v istej bedi, kakor njih je videl ondaj Stauko Vraz! Revščina razodeva 8e po njihovih bornih, lesenih kočah, pregrnenih s strohnelo, z mahom obrašeuo slamo; jad in nadloga odseva njim z otožnih obrazov in njihovo milo petje zveni kakor tožeč odmev iz nekdanjih srečnejših časov . . .
In vender se njih človek ne more nagledati
— teh visokostasnih ljudi v njih slikoviti narodni noši! Zlasti ženske — koli po obleki, tuli po obrazi
— so vrlo mične! A tu ne bodem opisoval ni njihovih košulj, zobunov in čarap niti njih podolgastih obličij, Črnih las in očij; kajti suhoparno naštevanje posamičnih predmetov ne nadomesti nikdar cele žive podobe in to sem si ogledal tukaj z zavzetimi očmi, predno sem se vrnil zopet mej modernizovane, v sive halje zavite Slovence . . .
Odkod so se Uskoki priselili na slovensko zemljo, da-li iz Bosne ali Hercegovine, tega nam ne vznanja uiti učeni naš zgodovinar — Valvazor, tem manje pa se za to briga lahkoživi potnik, pasoč zvedave svoje oči na pisanem polji sedanjosti. In ker mi kot takemu ni do tega, da bi se zapletal v nepotrebne prepire z učenjaki, nesem se trudil s preiskovanjem, da-li govore denašuji Uskoki še svoj nekvarnji „bosanski jezi ku ali že spravljivo „Kranjsko sprano"; nego toliko pa sem se ipak uveril, da je v jedni uskoški pastirici več slovanskega duha in narodnega ponosa, kakor v vseh tistih talmi-slovenskih „gospodičinah", ki so se lani na Čitalniškem vrtu v Ljubljani ironičn# posmehovale narodnemu plesu „kolu" brdkih Belih Kranjic . . .
kosmopolitizem, indeferfntizem k vsema ruskemu, ; zlasti k slovanskemu, da se ou ni zanimal za Slo- j vaoe in ti ne zanj.
To da je bilo moč napraviti tako slovesnost na i spomin Turgeujeva, in nieni sijajni uspeh kaže naj- j bolj, koliko so lažnjiv* očitanja, koliko je 4r»g apo-min Turgenjeva vsem slovanskim narodnostim, na izkljue vši slovanofilov. Vsakdo, kdor je bil navzoč pri tej slavnosti, se je prepričal, da je Tnrgenj v storil več za zbližanje slovanskih narodnosti, kakor vsi najhujši slovanotili vkupe.
Politični razgled.
Notranja dc/ele.
V Ljubljani 23. februvarja
Posebna komisija gospodske zbornice
začela je svoja posvetovanja o izjemnih naredbah, Kako bo levica v gospodskej zborniei postopala proti izjemnim naredbam, se še ne ve. Nekateri levičarji silili so na to, da bi glasovala proti i/jemiem na- i redbam, drugi pa, da bi se ne udeležila glasovanj;*. Da bodo izjemne naredbe potrjene, o tem pa ni naj-manjše dvojbe.
„Pohtik" misli, da je minister Pmžak zato pri debati o Ilerbstovem predlogu naglašal tisočletno cesko državno |)ravo, da je s tem hotel izreči se proti administrativui delitvi Češke, katero zahtevajo Nemci.
VuaiiJ*' države.
Novo srbsko miuisterstvo napravilo je po Vsej deželi jako dober utis. Mnogo odohravalnih adres prišlo je na kralja in nunisterskega predsednica, — Zastopniki tujih držav v Belemgradu «o vsi 20. t. m. počastili novega ministerskega predsednika s svojim pohodom — Kralj je podelil vojnemu ministru Petroviču za njegove zisluge pri reorganizaciji vojtke, pospeševanja disciplin* in za-dušinje ustanka Tskovakf red prve \rste z medi.
I'r;<iic <*;ir» vlada bode zahtevata, da se v kamori odloži posvetovanje o Pavel Bertovem načrtu, ki se tiče povišanja učiteljskih plač, da ;.e ohrani ravnotežje v budgetu.
i i«« j« *•!<■» m nister Childers je piušli ponedeljek v spodnje) zbornici razvil nekak program angleške vlade o e^ipto^skej pol tiki. Po rešitvi Tor-karja hode se pospeševalo izpraznenje Sudana, če je moč z mirnimi Bredatvi. Okupacija v Egiptu bo tako dolgo trajala, da vlada doseže smoter, za ka terega je poslala tja svoje čete. Umaknile se bodo pa angleške čete iz Egipta, kadar bode domača vlada v stanu urejati deželne zadeve. Pole« tega bode Ang^ia gledala na to, da uredi egiptovske finance, — K1 kor poroča nek telegn.m rFrank. Ztg." iz Carigrada, se j.- obrnila angleška vlada do visoke porte, da pričakuje njen« predloge; na to je pa sultan naročil velikemu vezirju, da mu o tej stvari poroča. Neka specijalna komisija je potem izdelala poročilo, ki priporoča jedno sledečih rešitev: 1. da se pošljejo vojne Čete; 2. da se odpošlje već vojnih ladij; 3. da so odpošlje cesarski komisar v Egipt; 4. da se upliva z moraličnimi sredstvi. — Včeraj zvečer imel je priti general Graham, ki bode načelnik angleških čet, v Suakim. Danes pridejo angleške čet , ki so na potu, jutri se odpravi ekspedicija proti Torkaiju
Dopisi.
iz Rudolfbi eita 21. februvarja. [lzv. dop.] Danes po kosilu dal nam je — o čemer se je le nekaj dnij govorilo — mest'ii bobnar na znanje: zvečer ob 6. uri bode naš deželni poslanec profesor Šuklje poročal o svojem za nos storjenem delovauji. Rečeni Čas zbralo se je kakih 30 volileev v mestni
dvorani, mnogo odličnih meščanov je manjkalo. Župan tir. Po/nik pozdravi došle, mej njimi tudi okr. glavarja in na predlog izvolita se predsednikom dr. Poznik, zapisnikarjem prof. NachtigaM.
Prof. Šuklje pravi, da vedno zvest svojej obljubi (?) polaga svojim volilcem račun glede svo-j. ga delovanja za materijelne in politične nase od-nolaje. V prvem obziru, da je predlagal: 1. napravo \ aorejsko sadjerejske šole na Dolenjskem, kmetijske ne, ker se bode ta le polagoma doseči dala in ker s< do ted*j tudi na rečenem zavodu lahko mimo-grede kmetijstvo poučuje. Ta šola naj bi se ustanovila v lludolfovem. 2. Se bode na njegov nasvet inkameriral del Kiške ceste, kakor se je čitalo v porot'iiu deželnega, zbora. 3. Se bode že prihodnji mesec trasirala nova cesta čez Gorjance. Glede zadnje in dolenjske železnice ima toliko omenjati dopisniku „Slov. Naroda", da si on misli železu co po črmošnilki dolini čez Črnomelj, da bode torej nova vozna cesta kljubu železnici potrebna. Predlog radi železnice misli staviti v prihodnjem zasedanji deželnega zbora in upa, da bode imel uspeh, getOVO pa je zboljšanu cesta boljša, kot negotova želja (t. j. železnica i!
V političnem oziru  poudarja  svoja nekdanja trpljenja   (že   staro   paradno   kljuse!)   in svoje BtfcTO (!?) prepričanje.    Ta vlada  nam je dobra, torej se mora podpirati, tembolj, ker jo vselej naši državni podane! podpirajo. (!) Na Kranjskem odpisala nam je (vlada V) 300.000 gl. zemljišfcnega davka in dala slovenske šole (pa koliko?).   Ako radikalci pravijo, da je po drugih slovenskih zemljah toliko sli bše, s tem dokazujejo nelogično svojo trditev, da nam kranjski deželni predsednik ni dober. (Kaj pak, škoda da nas bolj ne tare, uzroki so v kompaktnih Kranjcih in ne v vladi, gospodine!) Ker vlada svoja obećanja spolnuje, zato jo podpira. Zato je glasoval za verifikacijo poslancev velikega posestva, temveč, ker so bili pogreški le formalni,  zato je glasoval tudi za znanih 600 gol d.   Omeniti mora j tudi važnega novega volilnega zakona,  ki sicer ni J popolen (v  tem smo jednih mislij z g. poslancem) j ki je pa velik naskok proti Scbmerlingovi sistemi, j (G   prof. Šuklje tega sami ne verjamete!)  In tako : pojde vse počasi pod to dobro nam vlado;  on se i botle vedno držal narodnega programa, pa upa, da I bode z mirnimi sredstvi več dosegel, kakor bi se z radikalnimi. C — ?—)   Ko sta bila še dva gospoda i stavila   manjša  Vprašanja radi   materijalnih zadev I Novomeških, izrazi g. župan, da smo menda vsi s celim programom g. poslanca zadovoljni. G. Guštin j znani glavar „nemške" požarne brambe, za časa, ko I se je zidal „Narodni dom" iz lastnih uzrokov dober narodnjak, predlaga, da se prof. Šukljeju izreče zaupnica in mu zakliče živio!  (Par živio se sliši; mi čestitamo!)   G. župan vpraša, kdo ni zadovoljen s tem predlogom, na kar se, seveda, ne oglasi nikdo. Nekateri se neso hoteli zameriti g. stotniku, nekateri g. županu, nekateri — vladnemu poslancu.
Več kot polovica volileev — mej njimi naj-odličneji, — ni prišla, Češ, da g. profesorja letošnji program dobro poznajo! Mi želimo, da hi ga tudi g. prof. Šuklje sam spoznal in razvidel, je I i dobil danes zaupnico ali ne! Želimo dalje, da bi kolikor manj hlepel po originalnosti in da bi kazal slovauski narodni program v dejanji!
Domače stvari.
— (V odbor za pospeševanje dolenjske železnice) volil je mestni zastop Ljubljanski v tajrej seji: župana g. Grassellija, podžupana g. Fortuno in mestnega odbornika g. F. Žužka.
— (Profesor Šuklje in „Slovenija".) V včerajšnjem (20. februvarja) zborovanji stavljen je bil v akaderničnem društvu „Sloveniji" predlog, naj se profesor Šuklje zaradi svojega vedenja proti težnjam slovenskega naroda kot časten član iz društva izobči. Po živahnej debati bil je ta predlog od večine navzočih članov VMprejet. Na ugovor predsednikov, da večina ne zadostuje za izobčenje profesorja Š\, temveč, da morati biti dve tretjini glasov, nastala je silna razjar-jenost. Po živahni debati se je potem sklenilo, da se voli odbor, ki ima v tej zadevi razsoditi. Za slučaj, da ta odbor razsodi v smislu manjšine, bode večina v novem zborovanji svoj predlog ponovila in v tem slučaji nadeja se več, nego na dve tretjini glasov, ker je zoper izobčenje profesorja Š. glasovalo prilično malo glasov.
— (Usto p n a znamenja za Sokolovo maskarado) dobivajo se jutri, v ponedeljek in v torek od 2. do 4. ure popoludne v Čitalnici, I. nadstropje, in tudi čez dan v prodajalnici ur g. J. Geba v Slonovifa ulicah. — Da ne bode zadnji dan pri nakupovanji ustopnic popoludne v Čitalnici in na večer pri kasi prevelike gnječe, opozorujemo slavno občinstvo, da si blagovoli ustopnice kolikor možno že prve dni preskrbeti. Slednjič se objavi, da so ustopnice samo za one osobe veljavne, na katerih imenu so se vzele. Odbor.
— (Novo poslopje za porotne obravnave) v Ljubljani je sedaj popolnem dodelano, razven pohištva V porotnej dvorani. Okolu 20. dne marca t. 1 bode se preselilo državuo pravduištvo iz Rudeževe hiše v novo poslopje. Porotna sesija, ki se prične 3. marca t. 1.. bode še v starej dvorani v Zatiškem dvoru.
— (Zatvorila) bo je po ukazu mestnega zdravniškega urada mestna dekliška šola v redutnem poslopji, ker je v hiši obolel jeden gospod za tifusom.
— (Frančiškanska cerkev) v Ljubljani dobila je to dni po oskrbi g. župnika o. Medica zopet nov kinč, namreč krasno izdelane notranje vrata, vse okrašene s tako zvanim katedralnim steklom. Mizarsko in ključarsko delo izvedeno je prav okusno v starinskem slogu.
— (Trgovski ples) je vrgel 727 gld. 6 kr. čistega dobička na korist penzijskej glavnici trgovskega boluišuega in penzijskega društva.
— (Zopet češko požrtvovalno rodo-ljubje.) Odbor društva „Ustfednf Matice školska," je nedavno po čeških časopisih razglasiti dal poziv, s katerim rodoljube proBi podpore za „Matico," to prepotrebno in vrlo delujoče sredstvo proti „Schul-vereinu-ovim nakauatu in delom. In že prinašajo dan na dau časopisi češki mnogo izkazov o novih članovih „Matice,o novih podpornikih in darilih. Tu se zapišejo va njo vsi stalni gostje jedne gostilne, tem jej poklonijo duhovniki jednoga vikarijata 10O gold. in še drugje nameni jej posojilnica 1000 gold., in tako dalje. Čehi pač ob uobenej pri*
Po veri spadajo Uskoki; to je Žumberčani in naseljenci mej  belimi Kranjci na  pr. na Hrastu, Skemlovci, Dolu pri Dragah, k grško-zjedinjeui cerkvi z mašo v staroslovenskem  jeziku  ter  imajo svoje župnije v Dragah, Radatoviči, Kaštu, Sošicab, Pečnu, Mrzlem polji, Graboru in Stoj dragi z 8000 dušami; samo Žumberčani v župnijah: Žumbersk,  Kalje in Ostre  s  4000 dušami   so   rimsko-katoliške vere. Marijendolci — kaciu 400 duš — in njih sosedje Bojanci, v sodnem okraji Črnomaljskem,  kake dve uri od Črnomlja proti Vinici, okoli 300 duš, so vere grške nezjedinjene, pravoslavni Srbi, kakor trdi njih župnik  v  Marijeudolu g. Ivan Vukelić, kateri se  podjtisuje:  „pravoslavni  srpski  svečenik" . . . Tudi Žumberčani bili so nekdaj pravoslavni, dali so se pa s časoma z obljubami pridobiti  in zjediniti; za to jih pa pravoslavni še dan danes nič kaj lepo ne gledajo, veleč, da so „odpadniki", in zares, kakor občuje rud in mnogo imenovani pravoslavni pop s sosednimi katoliškimi duhovniki na Preloki, Odle-šicab, Podzemlji ite.; ne slišiš ga nikdar ni besedice spregovoriti z rimko-grškim svečenikom.
Beli Kranjci pa so, brez razločka, vere rimskokatoliške . . .
PoslovivŠi  se drugo  jutro  pri gostoljubnem Dražkem župniku, krenil sem proti Suhorju in od ondu na jug ter skoz razna sela dospel  pred stari gradič — Smuk, stoječ mej košatim sadnim drevjem ondu ob vznožji proti iztoku nagnjenih vinogradov. Tu sem se oglasil  pri dobrovoljnom prijatelji Franji K ura It u; a naletel sem ga v postelji, zavitega v gorke odeje — zlobni protin šinol mu je bil namreč v živce o nekem deževji doli na Hrvatskem. Toda šegavi in originalni njegov strežnik preganjal mu je bolečine s pikrimi  svojimi dovtipi in ko sem ga še jaz spomnil onih časov, ko so se mu v Ljubljani razširjale „očesne zenice", ter kje in kako si jih je zdravil, pozabil je ves svoj hrvatski protin, zlasti ko je strežnik privlekel na dan stare folijante izpod zemeljske biblioteke ...   Na večer vrnil se je domov prijateljev brat, g. E. K ur al t, ž njim prišel je g. Pfeifer iz Ljubljane in zopet nas je iznenadila polunoč mej radostnimi pogovori.
Drugo jutro, po izbornem zajutrku, čakala je naju pred gradom graščakova kočija; toda, do-čim sta gosp. Pfeiferja čila rujavca vznesla proti Metliki, zahvalil sem se jaz na ponujeni vožnji ter se napotil v — Semič. To vam je lićuo selo, le-
žeče okrog svetle cerkve na zelenem vznožji prisojnih goric, mej katerimi se blišče gori po hiibu v doigej vrsti bele vinogradniške hiše . . .
Ko sem si ondu napasel zvedavost po čitalni-ških novinah in se pokrepčal pri blagodušnem dekanu, č. g. Alešu — gnalo me je nemirno srce po beli cesti naprej, tja čez širno polje, skoz prozorne, z velim listjem nastlane gozde in po brez-smoteruem blodenji prišel sem v — Podzemelj, ko je baš zvonilo poludan. Tu najdem pri gostoljubnem gosp. župniku Dovganu zbrano veselo družbo in v njej Črnomeljskega okrajnega sodnika, g. Deva. Mej kosilom oglasi se tod mimo potujoči Ljubljanski znanec, krepkoplučni Dežko; za njim se nam pridruži še tamošnji g. učitelj in bilo naa je lepo število okrog podolgaste mize. Tu se je na-pivalo in govorilo, in vse zdravice bile so proši-njene s plamtečim slovanskim duhom; vmes pa je zvenelo veselo petje, da se je razlegalo daleč izpod — „mernika" po rumeuečem, z bliščečim grozdjem obvešenem trsji . . . Toda zdaj, kakor čujem, razdvojil je tudi to dolgoletno druščino »spravljivi8 duh naše politične razmršenosti in „mernik" — sa-muje bojda ostavljen tam sredi gorice . . .
liki, ne pozabijo svojega naroda, narodfiih podjetij! In mi, in pri nas? Nesmo Se Culi, da bi ae kaj čistega doneska pri domaćem denarnem zavodu odločilo za „Narodni tlom," in tako daije! Začeli smo že skladati, a opustili smo, i tako dal|e!
— (Nemški Schulvereiu1' v Ameriki!) Gospod Nagele,   znani postranski  profesor v Mariboru, sicer pa prototip nemško narodnega hujskača, postavil se je v časopisu  ,.Oe.sterreichisch-Am< rika-nische Zeituag",   izhajajočim  v New Yorku, kakor kak berač na božjem potu, kjer med jokom in stokom priduša Anici ikauce, n*j   za sveto božjo voljo podpirajo nemšk  „Schulv'-rein"   v Avstriji in naj v ta namen povsodi po Ameriki osnuj'jo „Ortsgrup-pen." V tako »Ortngruppe*   naj   bi se najprvo v New-Yorku zbralo in združilo v-e,   „kar >ma nm i u srce za nemški  narod in  za Avst i j o,  od Slovanov in Madjurov zatirano!"    Pa tu i i  drugi Amerikanci naj bi   bdi  deležni  nemških  in   „Schulvereiuovih' blagrov! Dobrovoljni N«gele namreč p še: „Znaše, da smejo   v takšuo   nOrtsgru|>|)b"   pristopiti tudi drugi, ne zgolj Nemci, ako so v stanu pomen nemškega jezika, jezika sveta in prosvete, uvideti iu ceniti. Saj ti.kakor ni maibno Atevilo t; c h „Ortsgrujip" v Avstriji, kojih članovi  so slovanski rojaki, kateri pa so „Schulvereinovci" za tega delj,  ker se njim težnje tistih narodnih  fanatikov   vidijo nesposobne, ki hote v sovražnem zaslepljeni i  svojim sorojakom in njih otrokom braniti, d i bi se priučili nemškemu jeziku." — Glejte no dobrote!   Grda nekvaležnost, Če  se  vsa   (ihsriia  Amerika bitro   ne   prevrže v „Scbulvereiuovo „Ortsgruppe!" Kdaj je neki to revno „zatirano" mmštvo  postalo tako  dovtipno, dobm-voljno! In Nagele, kaj pravite?  H tro z njim — v kroniko predpuatnol
— (Iz Ve likih Lašič) se nam piše v 22. dan j t. m.: Vas Rišica je v plamenu. Dozdaj, (poludne) ko to pišem, pogorele so hiše  šestim gospodarjem. | Ogenj sega od Bzeta in B.mbča,  katera sta srečno | rešena do Štruklja in   Petriča.   Vmes bivajoči po- i sestniki so žrtev ognja.   Škoda je zdatna.  Vrli Li- ; Ščanje so s tremi biizgalnicumi ogenj omejili, sicer bilo bi vse zgubljeno. Slava jim! Ogenj začel se je pri Grebeoe-u. Drva v peči so se bila vnela in komaj, da so ogenj udušili v peči, prikazal se je goreč petelin že vrhu strehe.   Nesrečuiki so baje vsi j zavarovani    Sreča ! J. P. ,
— (Narodne cerkvene pesni) na Pri- ■ morskem je sklenil zbirati in harmonizovane na svetlo da|ati odbor „Cecilijinega društva za Goriško nadškofijo". V ta namen prosd vse prijatelje narodne cerkvene glasbe, da bi nabirali cerkvenih pesni j besede in napeve (zadostuje tudi prvi glas sam), ter pošiljati jih urediteIjU gosp. Danilu Fajgelj-u, nadučitelju v Tolminu. — Z veseljem pozdravljamo te korake v odkritje iu prospeh narodne cerkvene pesnije in priporočamo to zadevo toplo vsem rodoljubom, da naj pripomorejo oteti tudi to narodno blago.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Budimpešta 23. februvarja. Obešenje Majlathovih morilcev zvršilo se je ob 7. uri zjutraj na dvorišči jetnišnice. Točno ob 7. uri bili so na mestu zastopniki sodišča, državnega pravdništva, zdravniki in osobe,  ki so dobile
vstopnice. Obsojenci se privedo, postavijo pred vešalne sohe, državni pravdnik prečita sodbo. Najprej potegne se Sponga, potem Piletv, nazadnje Berecz kvišku. Vse je trajalo jedva osem minut. Po preteku 20 minut konstatovala se je smrt vseh treh. Ob 8. uri prenesla so se trupla v dotični prostor jetnišnice, ter tam obducirala. Red se ni kalil.
Pariz 23. februvarja. Bivši vojni minister general Borel je umrl.
Pariz 23. februvarja. Princ Napoleon vzprejel je 80 odposlancev odbora revizijoni-stov v prisotnosti prinčev in imel govor, ki se smatra, kot nekak manifest. Poudarjal je jedinost v obitelji Napoleoitovej, označil ustav z 1. 1875 kot spletko Orleanstva in kot uzrok sedanjih vznemirujočih simptomov ter naglašal, da se sopet revindicira pravo narodu, da voli vlado in vladarja,
^OZLI-nTI *)
Pri Miklošičeve] slavnosti v Ljutomeru spro-žda se je misel, osnovati pevsko društvo, obsegajoče vse slovenske pokrajine. Di je tako društvo potrebno in da bi bilo za narodno stv&r velike važnosti, priznavalo se Je vsestransko. Do zdaj je namreč skonj nemogoče, iz mši Ljubljano, prirediti velik pevski zbor in najlepše skladbe, tako Slovenske kakor tudi drugih Slovanskih narodov, ostanejo nepoznate Večini Slovenskega občinstva. če se priredi kaka narodna svečanost, pri katerej je vsekako petja potrebi, stane jako veliko truda, nabrati v to svrho dostojno število pevcev, in še ted^j manjka mej pevci vzajemnega duha, ki veje le tedaj mej njimi, ako so vsi zvezani v celoto m ako jih vodi kapel ni kova roka, ki pozna vsacega pevca.
Oziraje se na te razloge, vzprejeh so pri Mili lošičevej slavnosti navzoči   pevci  navdušeno misel, osnovati tako   pevsko društvo  iu  izvolili so takoj odbor, kateremu se je dala naloga, pravila sestaviti in jih predložiti vladi v potrjeuje.   Predložena pravila je c. kr. namestnija v  Gradci   z odlokom od 31  januvarja 1884, štev. 1418 potrdila. Glavne točke teb pravil so: §  1, Društvu je ime „Slovensko pevsko društvo";  svoj sedež ima v Ptu ji;  namen pa  mu je: gojiti slovensko in sploh slovansko petje in glasbe. §. 3. Svoj namen doseže društvo po tem, h) da se uči v društvu petje in glasba,
b) da prireja društvo  pevske in glasbene zbore,
c) da sodeluje pri narodnih svečanostih. §. 4. Drnštvenik more biti vsak prijatelj (gospodje, gospe in gospice) slovenskega in sploh slovanskega petja in glasbe.
Društveniki so pa: izvršujoči udje (plačujejo 1 gld. letnim' in 50 Ur. vstopnine); ustanovniki (plačajo enkrat za vselej, ali pa v dveh obrokih 25 gld.); podporniki (plačuiejo 2 gld. letnine in 50 kr. vstopnine) iu častni udje (brtz vsake dolžnosti).
§. 13. Kapelnik.....določuje z zastopnikom, ki ga je odbor pooblastil, pesni in muz kalne
komade, katerih se morajo učiti društveniki.....
ima zvunaujimi udi v obrokih, ki jih določuje odbor, pevske vaje v dotičnih okrajih in je vodja pri pevskih in glasbenih zborih.
§ 14 Za okraje, ki j.h določuje odbor, imenuje odbor poverjenike. Poverjenik je voditelj pevcev v svojem okraji. Njegova naloga je, skrbeti za to, da se število društvenikov v njegovem okraji vedno množi in da se društven ki pridno vadijo; on dobiva partiture  ali  pa  posamične  glasove od arhivarja,
*) Drugi slovenski listi so prosijo, da ponatisnejo ta
poziv.
pobira društvenino od društvenikov v svojem okraji ter jo pošilja blagajniku.
§. 18. Vsako leto meseca septembra priredi se veliki pevski zbor. Pri tem pevskem zboru morajo po §. 5. vsi izvršujoči . članovi navzoči biti; oproščeni so le tisti, ki to poprej naznanijo odboru in navedejo uzroke svoje odsotnosti! Če epozr.a odbor te uzroke kot nedostatne, izključi se ta društvenik.
§. 21, Pevski zbori smejo se prirejati v vsakem političnem okraji, kjer ima društvo svoje društ-venike,
§. 22. Ves denar, ki ga plačujejo ustanovniki, ki se daruje v to Bvrho, ter polovica prebitka na koncu društvenega leta uporabi se za to, da se na pravi društvena glavnic*. Glavnica se mora naložiti pri kakem narodnem zavodu, ter se le v izrednih slučajih sme uporabiti, če bi se n. pr. kaj stalnega za društvo nakupilo.
§. 24. Od društvenih dohodkov se plačuje tudi potnim k vehkim pevskim zborom, ako jo zahteva kateri ud in mu j.» dovoli odbor.
§. 27. Društvo pričue svoje delovanje, ako se je oglasilo vsaj petdeset izvršujočik članov, s tem, da skliče osnovalui odbor veliki zbor, pri katerem se voli odbor.
To so glavne točke društvenih pravil. Iz njih je razvidno, da se bode slovensko petje jnko pospeševalo, če se bode delovalo v smislu pravil. Kar posamičnim pevcem ni mogoče, storilo se bode skupno Vsaj jedenkrat v letu priredil se bode pevski zbor, kakeršnega do zdaj ni bilo mogoče prirediti. Da se bode s tem pospeševala tudi narodna zave-t, um-ljivo je samo ob sebi.
Torej slovenski rodoljubi pristopite k „Sloven-skemu pevskemu društvu!" Ve'ik je sic t narodni davek; mnogo mora posamičuik darovati: ali v po-štev jemaje gotovo velik uspeh, ki ga bode imelo društvo za narodno stvar, pričakuje osnovalni odbor, da se oglasi mnogo ustauovuikov in podpornikov. Vse oue pa, tako gospode, kukor nježne kraso-tice, katerim je Bog podelil petja glas, uljudno vabimo, da pristopijo kot izvršujoči udje. Z oglasom naj se blagovoljno pošlje 50 kr. kot upisnina na „osnovalni odbor Slovenskega pevskega društva44 v Ptuji.
Kakor hitro se oglasi potrebno število izvršu-jočih udov, sklical se bode prvi veliki zbor iu to pc najbrž v Maribor.
V Ptuji, meseca februvarja. 1884.
Osnovalni odbor „Slovenskega pevskega društva".
Zahvala.
Podpisani odbor Šteje si v prijetno dolžnost, najtoplejše zahvaliti so velikodušnim darilcem o priliki požarno brainbovskega plesa due 17. t. in., katerega čisti dohodek 56 gld. 60 kr. je namenjen podpornej matici prostovoljne požarne hrambe.
V Kranj i, dne 20. februvarja 1884. (121) Odbor za požarno brambovski ples.
Meteorologično poročilo.
a h d	Ćhb opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
22. febr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73927 nm. 737 04 nm. 737'55 mm.	— 7-4" C -4- 5 6' C — 0*2rt C	brezv. si. BVZ. si. vzh.	megla jas. jas.	0-00 m. snega.
Srednja temperatura — 0 5°, za 0-2° pod normulom.
ZD'CLnSKJsJtiza. borza
dne 23. februvarja t. 1.
(Izvirno tetegrnfičuo p«jroailt>.j
1'apirnn renta ... .....79 gld. 60 kr.
Srebrna renta ....       .   .       .   .    80   ,   70 ,
Ziata rento..........101   ,45 „
5°/0 marčna renta......... 95   ,   05 „
Akcije narodno banke ..... 845   „   — ,
ILredituu akcije   . .   307   »20 „
Solnce je bilo utonilo že davno za Kočevske hribe, ko smo se razišli.
Naju z g. sodnikom je ponesel jadrni voz po samotni cesti, mej tihim grmovjem tja v— Črnomelj.
Tu so naju vzprejeli v razsvetljeni čitalnični sobani veseli gostje in radosti, govorov in petja zopet tisto noč ni bilo ni konca ni kraja — a dovolj bodi naposled vseh teh zabav in gostij, ki neso smoter in namen mojemu potovanju!
Drugi dan — bila je nedelja — sprehajala sva se s prijhteljem Še ti no po trgu gori in doli. Ondu ob cerkvi stale so nalik belim golobicam v krdelih mične, vitkostasue Bele Kraujice, in tam na onem konci trga pa čili mladeniči v pisani svoji obleki. Še jedenkrat pred svojim odhodom iz Bele Krajine napojil sem si pogled z žarečimi bojami slo vanske narodne noše in ko je ljudstvo pohitelo v svetišče, ogledal sem si mesto.
Črnomelj, kakor se ti kaže dan danes, vzbuja ti v srci melanholična čuvstva. Premda je po njem lepih zidanih poslopij, obvisi ti pogled na bornih, mej njimi koprnečih kočah, katere mole črne, okajene skodljaste strehe milo proseče v zrak . . . .
Otožen sem odvrnil oči tej žalej sliki pozabljenega, svetovnemu prometu oddaljenega mesta ter zavil ven čez most preko zelene, v globoki strugi bistro šumeče Dobličauke.
V narodnem obziru so Čroomeljci zavedni Slovenci. Županstvo je odločno narodno, v sodišči slovenščina jednakopravna; le tam v „gradu" ima bojda nemštvo „eine feste Burg". Ali v obče pa mej Belimi Kranjci ni ugodnih tal za blaženo ger-manBtvo, ker inače bi g. dr. Linhart ne bil odnesel svoje kulture mej — Kočevarje. Tako je prav: „Svoji k svojim!" In Kočevarji so, po Pirkerjevem sptvčalu neki precej potrebni — regeueracije ka-li!
Popoludne, ko sem bil obiskal tamošnja gospoda kaplana in dva ondu živeča rojaka, in si ogledal marljivo obdelani šolski vrt prijatelja Šetine, spremil me je ta v stanovanje zanimljivega čudaka Črnomeljskega — g. Pavlina. In v resnici: tu se mi je predočil diven prizor iz — lovskega življenja! Po steuah so razobešeue v genijalno sestavljenih skupinah dragocene lovske puške, dvocevne dama-scenske ostraguše, raznovrstni samokresi, jelenove rogovile, umetno premrežene lovske torbe itd., po okusno zrezljanib policah pa je razioženo v slikovi-
tem meteži vsakolično lovsko orodje, rastlinje, in kamenje in po mizah — koli dražestna gromada 8 samimi napisi ovitih Bteklenic, fino brušenih čašic in pisanih toril, mej katerimi se razgrinjajo ljubki posnetki lovskih dogodkov. S kratka: čarobno skro-viŠČe čudaškega samca, strastnega lovca, katerega menda že celo leto ni pospravljala ženska roka. In če prideš v njegov hlev, razgrne se ti zanimljivo življenje! Čili konji, prijazno rezgetajoči o gospodarjevem prihodu, brzonogi lovski psi, za katere usmi-ljeui lovec redi nalašč svojo ntozo" in sem ter tje švigajoči zaje — to vam je veselje!
Srečni lovec, živeč vedno v neposredni dotiki z blago, neoskrunjeuo prirodo — tebe se ne prime vsa posvetna ničemernost! In če se ti pristudi hinavska druščina človeška — zbežiš ven v svobodni log k nepopačenim živalim l — —
Prijatelj Šetina hotel me je pridržati, da bi šla ogledovat po deželi običaje Belih Kranjcev; ali meni je srce hrepenelo v — druge kraje.
In ko se je solnce nagibalo k vrhovom Kočevskih gor, korakal sem iz mesta ven — po samotni cesti proti zapadu.
121 gld. 50		
9	»	61
5		71
59	•	25
123		25
172	•	25
101	•	45
121	•	80
90		25
87	•	90
104	*	—
117		20
120	it	50
106		50
106	■	20
173	9	25
20	it	—
115	n	—
233	•	20
London........ ...
Srebro ............
Napol.............
C. kr. cekini........ . .
Nemške marke......
4" „ državne srečke is 1. 1854 250 gld. Državne srećke iz L 1864. 100 gld. 4'/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0......
401
n n m ....
„     papirna renta 5"/0.....
5° „ štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 ^Id. Zemlj. obč. avstr. 4,/»l\'0 zlasti zast. listi . Prior, otilig Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srećke......100 gld.
Kudoltbve srećke .... 1" Akcije anglo-avstr. banke ■   .   120 . Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.
Mlada leta,
napisal J. Oradaean,
dobivajo se pri
J. Bonacu, knjigovezu na Poljanah štev. 10,
po 20 kr., s pošto 22 kr., za deset iztisov ni treba plaćati poštnine. (116—2)
V     Iw dan
sveže predpustne krofe.
J. Foderl-ova pekarija sladčic
v Lingerjevih ulicah. (29-7)
M e 1 a n g e Marmelade
mešani salsen (rastlinski sok)
dobiva se jako fin in svež po jako nizkej ceni, kg. po 60 kr., na debelo pa še ceneje, pri (84—7)
na Stolnem trgu št. I, na oglu Spltalsklh ulic v Ljubljani.
C.k. privilegij si vale: h
za ztoljšanj« ■trojav.
Iva^ Jasp
v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rahljivih za vsakatero šivanje, (iis—i)
6letna garanoi;a!
Pod u k brezplačno. Na mwćn> obrok« po 4-5 gl,
♦
♦ Umetne
(32—13)
\ zol»4i in z obovj a |
T  ustavlja po  naj novejšem  amerikanskom načinu T brez vsakih bolečin ter opravlja p'ombovanja in Z
♦ vse ssobue operacije ♦
♦ zobozdravnik A. Paichel, I
♦ poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. X
♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦••»♦»♦»♦
Za rodovine.
Razširjenje davice, tifusa, škarlatice, osepnio itd., je samo z uničenjem okužuvalnih kalov mogoče. Da se to doseže, treba je dobrega, popolnega, neškodljivega in zdravega desinfekcijskoga sredstva za sobni zrak. Tako sredstvo, ki zadostuje vboiu tem zahtevam je Bittner-Jev „Coniferen-fSprlt" ; razpršen širi po zraku prijeten, balzamičen duh po gozdu, z množino „ozona" razkrojijo se vsi v zraku nahajajoči se nižji organizmi, kakor: gljive, vrenja, bakterije itd. in njih škodljivost uniči. Od mnogih zdravnikov priporočevani „(Jonifercn-Sprit14 dobiva se pristni samo pri izdelovatclji Jul. Bittuer-ji9 lekarji v Reickenan-u, Spodnja Avstrija, in v spodaj navedeni zalogi. — Steklenica velja 80 kr., 6 steklenic 4 gld. in patentirani razprševalni aparat 1 gld. 80 kr. Zalogo v l. i utrljitni ima lekar J. pl. Trnkocsy, na Mestnem tr^u. (792)
Slamnike
vsake vrste razpošilja po nizkej ceni
Alojzij Škraber-jeva tovarna za slamnike
I zor« i. kakor naročnine pošljejo »e takoj proti poštnemu povn tfc. (117— 2)
f
5000
1 (788—17)
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl.
I,. Storch v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati.
I Obleka na obroke!! i
I IM   V i J, 08-5)
1 Mariahilierstrasse 25.
Obleka za gospode.
Ogrtači,
spomladanska obleka, salonska obleka itd.
Obleka za dame.
Pomladanska obleka, dežni plašči, ženska ogrinjala itd.
Hodno, reelno, ceno
prodaja tndl v provincije na meMeen« obroke že dolgo let obstoječa in sloveča prodajalnloav narejene moške ln ženske obleke
M. VVOLF, DUNAJ,
VI., 2v£ariah.ilfexstrasBe 3 5.
Natančneje vsakemu naročevalcu pismeno.
mm.
Zalivala.
Podpisano ravnateljstvo čuti se prijetno dolžnega, izreči javno najtoplejšo zahvalo častitcniu odboru kupčijskega plesa, ki je bil 16. februvarja t. 1., gospodom: Emerihu 3Iayer-ju, Franu Schaiitel-nu, Josipu Henediktu, Hugu Fischer-ju, Karolu Kuriiiger-ju, Henriku Kendi, Ivnnu Kozler-ju ml., Alfredu Ledenik n. Ivanu Pnlflnger-ju, Viktorju SchitTer-jii, Frideriku Sosa-ti, Ernestu Stockl-nu, Knrolu Till-u in Mat. Treun-u, za njih trud pri araužira-nji plesa, zlasti pa še načelniku odbora, gospodu Kmerichu Mayer-jn, šefu J. C. Mayer-jeve firme, za blagovoljni vsprejem vodstva iti previdno izvršitev tega v vsakem obziru sijajnega plesa, po katerem je došla pokojinskemu zakladu podpisanega društva do sedaj še ne dosežena vsota 727 gld. 6 kr.
V Ljubljani, v 22. dan februvarja 1884. (1221
Ravnateljstvo Indijskega bolniškega in pkojioskega društva.
Ravnatelj:
Dreo.
Tajnik:
ZReiTrel ZDrstlisler.
Za predpustno saisono
priporočam svojo bogato zalogo cvetlic, nevestinih vencev in pn|colanov9 entre-cavratnlkov, vetrn j ac* cipk in trakov vsake vrste, nadalje svitlobarvastih atlasov. broentov, »milna, tarlataua, crep<>IiMa9 indijskega balista in bo-
bineta.
Na novo upeljano: g I a c e - r o k o v i c e najboljše kakovosti
vseh vrst in barv, na izbere za gospode in gospo.
Z velespoštovanjem (53—6)
J. S. BENEDIKT.
C DO C330300000000C3300000CO3
adolf mm §
6
& Comp.
toma za
Praga.   Dunaj. Pešta.
S tem naznanjamo, da smo naše
zastopništvo za Kranjsko
izročili gospodu (120—1)
J. j. NAGLAS-U,
msms£$^     v Ljubljani) Turjaški trg št. 7. Ta bode cenjena naročila vselej točno izvrševal.
Računski sklep
„Kmetske posojilnice Vrhniške okolice",
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
za drugo upravno leto 1883.
Prihod:
Saldo začetkom leta 1883
\;i konto deležnikov za 9 novih deležev A 100 gld.
Na konto rezervnega zaklada ustopniua a 3 gld. od 9 deležev ....
Na konto uložnikov v letu 1883 uložilo 186 strank branih ih ulog ....
Na konto dolžnikov za vr-neua posojila ....
Nu konto denarnih zavodov za vzdiguene uloge
Nu konto obresti za upla-eano obresti od posojil
Na konto tipravnin .
Na konto raznih in prehodnih . . .....
gld.
kr.
368 83 900
27
i 43667 60772 7100 3034 6
345 1847
117662
34
Razhod
Za konto inventara . . . Za konto uložnikov vrnene
uloge .......
Za konto dolžnikov mej
letom   izposojenih 299
.strankam......
Za konto denarnih zavodov naloženo......
Za konto obresti uložnikom izplačane obresti .   . .
Za konto upravnih stroškov .......
Za konto dividende deležnikom izplačane za leto 1882 .......
Za konto raznih in prehodnih ........
Za konto hilanee kot saldo
kr.
— 90 12585! 68
9064» 9000 443 202
236
1842 2706
i [7889
34
Od ćiBtega dobička konec leta 1883 pripade rezervnemu zakladu 382 gld. 93 kr., kateri znaša tedaj začetkom leta 1884 814 gld. 77 kr.
I Silsi n« konto.
Aktiva:
Nu konto inventura za vrednost po odbitih 30 odst.
Na  konto   dolžnikov za strankam izposojenih .
Na konto denurnih zavodov
Nu blugujnični konto: Saldo 31. decembra 1883
Na Vrhniki, dne 13. februvarja 1884
gld.	kr.|
128	30
53134	53
5245	30
2706	93
Pasiva:
Za konto deležnikov 65 upla-
e.niili deležev a 100 gld.
Za konto rezervnega zakladu začetkom 1. 1883
Za konto uložnikov hranilne uloge od 254 uložnikov .......
Za konto obresti:
a) Kapitaliiorane obresti od hranilnih ulog   . 1245 gl. 84 kr.
b) dolin« obresti
deleža kom   . 287 „ — ,>
c) la 1.1884 predplačilne obredi
od posojil.   .  194 „ 57 „ Za konto upravnih stroškov
Za konto zgube in dobička : Čisti dobiček konec leta 1883 .......
gld.
kr.
6500 431
50885
2327
84
71
66
300 -
7641 85
ID 06
Josip Lenarčič m. p., denaruicar.
Fran Kotnik m. p.,
ravnatelj.
Miha Tomšio m. p.,
preglednik.
(115-2)
Jakob Petrič m. p., odbornik.
Z glavnimi in pomočnimi knjigami primerili in v redu našli: Za nadzorstvo: Ivan Majaron m. p. Peter Lenassi m. p. Anton Vonča m. p.
Izdatelj iu odgovorni urednik Makso Ar mi 6.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne4*.