Iskra GUsi UO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA Številka 12 - Leto XIX - 29. marec 1980 deveta konferenca mednarodnega trženja iskre Na Bledu je bila od 19. do 21. marca že tradicionalna, tokrat deveta konferenca mednarodnega trženja Iskre. Njen uradni naslov (je bil) „Iskra v 80. letfli“ in je torej namenila vso pozornost Iskrini zunanjetrgovinski usmeritvi v prihodnjih desetih letih, zlasti pa v bližnjem srednjeročnem obdobju. p Prvi dan so se v blejskem hotelu (... srečali le vodje Iskrinih enot v lJln* ter vodilni predstavniki v sestav-s,ni organizaciji in zunanje-trgovinski | okovnjaki v Iskri Commerce. Osred-J1 dan konference je bil v četrtek, 20. arca. Konferenco je odprl Ljuban rnč, za njim pa je jmei UVodni govor St' ednik KPO SOZD Iskra Anton J1Panič. Nato so se zvrstili referati . Je Mediča, Iva Bogoeva, Andreja Po-^nca, Milana Loparnika, Miloša Ko-ta ter gostov na konferenci — pod-^dsednika slovenskega Izvršnega jjpta Jožeta Hujsa, predsednika SI- I. JdT Antona Slapernika in zveznega jkretarja za zunanjo trgovino Metoda otarja. p0 vseh teh referatih je bila Proti večeru drugega dne tudi obsežna J'prava, v njej pa so sodelovali pred-^avniki Iskrinih proizvodnih organi- ^Zadnji dan je bila konferenca raz-e Jena po delovnih skupinah — naj-^reJ so se sešle tri skupine glede na •Odročno usmerjenost trženja, nato p tematske delovne skupine. Konfe-enca je v popoldanskem delu zaklju-l J a plenarno zasedanje ter sprejela Klepe konference. Le-te bo posredo-1 ala delavskemu svetu sestavljene l0rgariizacije, da jih sprejme. Že v uvodu smo zapisali, daje bila snovna nit konference Iskrina usmer-jJenost v 80. letih. Od tod tudi vsa Pozornost, ki sojo udeleženci nameni-' Pripravam na to obdobje, pripravam aterialne baze za izvajanje nalog v nem obdobju ter ustrezna organizira-0st za to izvajanje. ^ M zvezi s pripravami materialne .aze so predstavniki Iskre Commerce . Proizvodnih organizacij opozorili zlasti na zastarevanje našega proizvodnega programa, zaostajanje inovacij, premajhne investicije pa na kadrovske probleme in zlasti nujnost, da postanemo od izvoznika elementov tudi izvozniki podsistemov in sistemov, vse to pa terja temeljite spremembe; nikakor ne nekih radikalnih, pač pa zgolj nadaljnjo rast. Prav o kadrih je bilo na konferenci mnogo rečenega. Slišati je bilo številne kritike, med njimi tudi takšne, da nismo v minulem letu naredili na dodatnem izobraževanju zunanjetrgovinskih kadrov ter pretoku kadrov praktično ničesar. To je kritika vseh tistih, ki so odgovorni za to področje, kritika, ki jo moramo priznati, s katero pa se ne smemo sprijazniti. Če bomo tako nadaljevali, so menili številni razpravljale!, bomo zašli še v hujše težave. Glede zastarelega proizvodnega je blejska konferenca menila, daje gotovo najhujši problem kasnitev razvoja novih programov. Ponavlja se problem prenosa razvoja v proizvodnjo. Najhuje zaostajamo prav pri nosilnih razvojnih programih, zlasti v telefoniji, nič dosti bolje pa ni v mikroelektroniki in računalništvu. V najtesnejši zvezi z inovacijami in razvojem so tudi investicije, torej znana rak rana celotnega jugoslovanskega gospodarstva in ne samo Iskre. V zvezi z investicijami je konferenca opozorila tudi na premajhna vlaganja v zunanjetrgovinsko mrežo. Poudarila je, moramo to mrežo končno le postaviti na trdne noge, jo kapitalizirati, ne pa prepuščati naših točk v tujini številnim tujim premostitvenim posojilom' ko se gibljejo obrestne mere tudi do dvajset in več odstotkov. Glede same organiziranosti Iskre pa je blejska konferenca poudarila zlasti tole; Iskra mora v prihodnjem srednjeročnem obdobju postati svetovna firma, temu primerno se mora organizirati in ne navsezadnje tako tudi obnašati. V Iskri moramo končno le spoznati, da je tržišče enotno, ne pa deljeno jugoslovansko in tuje. Zavedati se moramo, da je strategija trženja neločljiva. Blaga iste proizvodnje ne moremo tržiti drugače v tujini kot pa doma. Zaradi enotnega trga se postavlja tudi neločljiva in nedeljiva odgovornost za trženje Iskrinih izdelkov. In ta je in mora biti locirana v komercialah delovnih organizacij, od teh izhodišč pa se veriga trženja povezuje in organizira ter nastaja nova delitev obveznosti ter nova delitev dela, s tem da ostane izhodišče vedno nespremenjeno. Lado Drobež Uvozne omejitve ogrožajo proizvodnjo in izvoz V ponedeljek, 24. 3. so se v Ljubljani srečali delegati, ki nas zastopajo v zborih občin in zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije. Na tej seji delegacij so se srečali zato, da bi zavzeli enotno stališče do problemov, Z K in politični sistem A ZK igra pomembno vlogo tudi v razvoju in usmerjanju našega politič-nega sistema. Vprašanja, ki so povezana s hitrejšim razvojem političnega sistema socialističnega samoupravljanja je potrebno obravnavati zato, ker se v. našem družbenem življenju ne uveljavlja dovolj učinkovito demokratična narava našega političnega sistema, stopnja razvitosti demokratičnih odnosov tako v združenem delu kot v krajevnih skupnostih. V družbeni Praksi še niso dovolj utrjene oblike in načini za uresničevanje pluralizma samoupravnih interesov za uveljavljanje socialistične zveze kot demokratične podlage, kot okvira uresničevanja samoupravnih interesov in kot demokratične podlage delovanja celotnega delegatskega sistema. Vse to se seveda neposredno povezuje z odgovornostjo in uresničevanjem vloge zveze komunistov v političnem sistemu socialističnega samo-uPravljanja. Za zvezo komunistov je zato najpomembnejše, da skozi vidik Sv°je razredne odgovornosti oceni delovanje vseh institucij političnega sistema, utrjevanje na njih grajenih razrednih ciljev, še pose^j pa svoje lastno delovanje v posameznem okviru v celoti političnega sistema sociali-stičnega samoupravljanja. Pri oceni delovanja in krepitve našega socialističnega političnega siste-ma pa je -zato potrebno opredeliti vlogo in funkcije delegacij v samoupravnih splošnih aktih, dalje ugotoviti ustreznost delovanja delegacij (posebne, združene, splošne) in njihovo kadrovsko izpolnitev ter izvesti nadomestne volitve povsod, kjer osip delegatov onemogoča normalno delovanje delegacij, zagotoviti pogoje in odgovornost za informiranje delegacij in delegatov o vseh bistvenih vprašanjih za delegatsko odločanje. Zagotoviti možnosti za delovno povezovanje in usklajevanje med delegacijami v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, zagotoviti Večjo strokovnost in samoupravno pomoč in podporo delegacijam s strani strokovnih služb, oceniti ustreznost oblikovanja konferenc delegacij za delegiranje v zbor združenega dela občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, vključevati interna glasila v celotni sistem ^formiranja, posvetiti izobraževanju delegatov posebno pozornost in spremljati njihovo delo v smislu odgovornosti pri oblikovanju stališč. Skozi vidik uresničevanja teh pomembnejših nalog je potrebno oceniti konkretno aktivnost, angažiranost in pripravljenost vsakega posameznega elana zveze komunistov. Osnovna organizacija ZK ne sme prepuščati ob Pomembnejših družbenopolitičnih vprašanjih delovanje članov organi-zacije v organih samoupravljanja in drugih družbenopolitičnih organizacijah njihovi lastni pobudi in lastnemu prepričanju. Dosvseh teh pomembnih vprašanj mora zavzeti stališče, to pa je stališče za nastop vseh elanov osnovne organizacije zveze komunistov v vseh institucijah politič-nega sistema tiste sredine. Organizacija ZK pa je dolžna preverjati tudi. kako se ta stališča ob zagotavljanju najširše fronte delovnih ljudi demokratično uresničujejo. r> 7 ki so nastali z restrikcijami pri uvozu repromateriala in delno tudi investicijske opreme. ‘Delegati so ugotovili, da je Iskra ena izmed redkih organizacij združenega dela, ki dosledno izpolnjuje načrtovane naloge v obdobju 1976-80. V tem času je Iskra uravnovesila svojo zunanje-trgovinsko bilanco in dosegla, da njen delež izvoza znaša 12 % blagovnega izvoza v naši republiki. Ta izvoz je gotovo pomemben za vso Slovenijo in tudi vso državo. Ob restrikcijskih ukrepih, zlasti ob režimu dinamike uvoza pa je prišlo do velikih problemov, kako po načrtih, ki jih ima Iskra za letos, proizvesti toliko in tisto, kar namerava in mora izvoziti. V naši republiki je bila namreč že sredi februarja izčrpana „devizna kvota11, se pravi, porabljena so bila vsa devizna sredstva, namenja-na za uvoz v prvem trimesečju 1980. Razdelitev sredstev pa je šla, če rečemo po domače, po pravilu: kdor prej pride, prej melje. Tako je Iskra izpadla po tem režimu pri uvozu nekaterih repromate-rialov tako, da je celoten izpad programiranega uvoza visok kar 25 % načrtovanih količin v prvem četrtletju. Poleg tega je Iskra prijavila tudi zaostale lanske uvozne potrebe v višini 630 milijonov dinarjev za uvoz investicijske opreme, odobrenih pa je bilo le za 180 milijonov dinarjev uvoza. Za vse to sc dogovarjajo s SISEOT za realizacijo še ostalega. Položaj postaja vse bolj kritičen, saj so v TOZD po večini porabili viške zalog in se zaradi neurejenega uvoza ponekod že ustavlja proizvodnja. Tako na primer v Kranju v TOZD TEA in ATC. Delegati so se dogovorili, da bodo v republiški skupščini SRS skušali doseči prioritetni red uvoza vsaj za ključne postavke proizvodnje. V nasprotnem primeru se namreč lahko zgodi, da TOZD ne bodo mogle pokrivati potreb po izdelkih na domačem trgu, niti izvažati po zastavljenem programu. Opozorili bodo tudi na dejstvo, da se preveč investira v infrastrukturo, še vedno pa premalo vsaj v minimalno razširjeno reprodukcijo. Z zunanje trgovinske konference Iskre na Bledu v preteklem tednu, o čemer podrobneje poročamo v prilogi današnje številke - na 7. in 8. strani. USTANOVNA SEJA KOORDINACIJSKEGA ODBORA SINDIKATA SOZD ISKRA Poglobljeno samoupravljanje in ustalitev gospodarjenja V petek, 21. marca je bila v Ljubljani prva seja novega Koordinacijskega odbora sindikata Iskre. Na tej seji so ponovno izvolili za predsednika Janeza Kerna, imenovali in izvolili predsedstvo KOS, Komisijo za družbene odnose in Komisijo za šport in rekreacijo. Predsednik Janez Kem je podal poročilo o sedanjem delu, sprejeli so delovni program za letos in uredili vprašanje o oddajanju kapacitet v naših počitniških domovih. Najdlje so se delegati v razpravi zadržali pri predlogih in presoji stabilizacijskih ukrepov. Iz poročila o delu sindikata v prejšnji mandatni dobi naj omenimo, daje bilo težišče dela sindikata v Iskri lani na osnovnih organizacijah sindikata po TOZD. Kot največja pridobitev po-kongresne usmeritve sindikata se je v dveletnem mandatnem obdobju pokazalo delo po sindikalnih skupinah. Tu namreč delavci konkretno, osebno in povsem iz praktičnega dela odločajo, predlagajo in razpravljajo o vsem, kar jih zadeva in kar želijo odločiti o družbenopolitičnem delu, proizvodnji, samoupravljanju in gospodarjenju nasploh. Na ta način so uspešno vplivali na Sprejemanje samoupravnih splošnih aktov, v razpravah o letnih, polletnih in četrtletnih obračunih so se sporazumevali o delitvi dohodkpv in relacijah do družbenopolitičnih skupnosti. V zadnji mandatni dobi je bilo precej premikov in poglobljenega približevanja smislu Zakona o združenem delu. Tako smo izvedli tudi vrsto organizacijskih dopolnitev, ustanovili smo Ponovno izvoljeni predsednik sindikata Iskre Janez Kem. več TOZD, kjer je bilo to skladno s potrebami in v interesu delavcev. Tako je bilo v delovni organizaciji Avtomatika, v Industriji elementov, ustanovili smo tudi novo delovno organizacijo za posebne namene JSEZ (Nadaljevanje na 2. strani) Na seji Koordinacijskega odbora sindikata Iskre. Dan Iskre - dan borca Odbor za proslavo dneva Iskre ’80 je imel v ponedeljek, 24. 3. sejo, na kateri so se delegati dogovorili, da bo po mnenju sindikalnih organizacij DO proslava dneva Iskre letos sicer skromnejša, vendar vsebinsko bogatejša. Dan Iskre - dan borca bomo proslavili v Žužemberku, kjer Tovarna keramičnih kondenzatorjev proslavlja 20-letnico. Proslava bo pod žužemberškim gradom ob Krki. Vse prevoze bo treba organizirati z avtobusi, saj je najbližja železniška postaja oddaljena 20 km. Prireditelji računajo, da se bo zbralo okrog 8 do 10 tisoč Iskrašev. O pripravah bo naše glasilo poročalo sproti. Na sliki je prireditveni prostor. Iskra Žužemberk 60-80 Stališča KOS SOZD ISKRA DO IZPLAČEVANJA NADOMESTIL IZ MATERIALNIH STROŠKOV IN SKLADA SKUPNE PORABE KOS SOZD Iskra predlaga, da se kot osnova za nadomestilo tudi v ietu 1980 uporabljajo določila samoupravnih splošnih aktov, izdelana na podlagi sindikalne liste za I. 1978. V uporabi teh določil naj se samoupravni organi orientirajo v naslednjih smereh: 1. Področje povračila materialnih stroškov a) Dnevnice Pri določanju višine dnevnic predlagamo, da se v letu 1980 s sklepi samoupravnih organov določajo naslednje časovne kategorije: od 8 — 12 ur, od 12-24 ur in polnih 24 ur. Glede višine zneska predlagamo, da se za prvi dve kategoriji uporabljajo zneski za leto 1979, za polnih 24 ur pa znesek največ 310 din. b) Kilometrina Predlagamo, da se povračilo stroškov za kilometrino vračajo"v višini iz leta 1979, razen prevoza sopotnikov, opreme ali orodja, kjer naj bi povračilo stroškov povečali največ za 0,90 din, kar predstavlja maksimalni možni znesek kilometrine. c) Ostala nadomestila iz materialnih stroškov se morajo gibati v skladu s poslovno politiko, ki jo določajo delavski sveti v skladu z zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplača vanje dnevnic za službena potovanja, nadomestil za službena potovanja in druge omejitve. d) za nadomestilo stroškov prenočevanja v tujini naj se uporabljajo določila zvezne uredbe o izdatkih za službena potovanja in selitve v tujino, ki se priznavajo zveznim upravnim organizacijam med materialne stroške (Ur. I. SFRJ 14/70). Izjeme lahko določi ustrezen organ upravljanja. 2. Področje prejemkov iz sklada skupne porabe Sindikat priporoča, da v letu 1980 dajemo prednost poviševanju zneska za regres za prehrano, ostali prejemki iz sklada skupne porabe pa naj se uskladijo v okviru, ki ga določa dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. SEJA PODROČNEGA KOLEGIJA ZA KAKOVOST Projekt zanesljivosti Dne 12. 3. 1980 je bila v Elektro-optiki seja področnega kolegija za kakovost, na katerem so prisostvovali vodje, oz. predstavniki področij kakovosti DO, ter nekateri drugi delavci iz Iskre pa tudi zunanji. V prvi točki dnevnega reda je v. d. predsednika KPO DO ISEZ Zivojin Abramovič prisotne informiral o proizvodnem programu, organiziranosti in osnovah nadaljnjega razvoja DO ISEZ. Marjanca Kobe v. d. člana KPO za kakovost pa je informacijo dopolnila s prikazom dejavnosti področja kakovosti. Bolj podrobno je razložila program dela področja kakovosti za leto 1980: — Urediti službe kakovosti v DO in v vseh TOZD, predvsem formirati vhodno kontrolo — Razširitev sodelovanja z organizacijami skupnega pomena IKM in ZORIN" — Zagotavljanje kakovosti pri novih izdelkih (odrejanje kakovosti v ponudbah, investicije v opremo itd.) — Urediti metrološki nadzor nad vsemi instrumenti — Organizirati in urediti servisiranje izdelkov iz celotnega proizvodnega programa V nadaljevanju so pregledali naloge po zapisniku. Ugotovljeno je bilo, da je SS o kakovosti podpisan skoraj v vseh DO, oz. TOZD. Letna poročila o kakovosti so v zaključni fazi, o končnem poročilu bo razprava tekla na prihodnji seji. Zelo živahna je bila aktivnost v vseh DO, oz. TOZD pri Obravnavanju predloga pravilnika o metrološkem nadzoru meril. Ugotovljeno je bilo, da bo v vseh organizacijah mogoče organizirati nadzor meril, zaenkrat pa ostaja odprta problematika nadzora dolžinskih meril. Osrednja tema koleeha je bila posvečena ..PROJEKTU ZANESLJIVOSTI". Na sejo smo povabili tudi dr. A. Hudoklin, nekdanj sodelavko Iskre, ki sedaj predava temo zanesljivost na Visoki šoli za organizacijo dela Kranj. Dr. Hudoklinova je prisotne seznanila s celotnim konceptom in vsebino projekta zanesljivosti, »ZAGOTAVLJANJE ZANESLJIVOSTI TEHNIČNIH SISTEMOV", ki je v razpravi tudi na Gospodarski zbornici Slovenije. Projekt obravnava celotno in zelo široki problematiko zanesljivosti tako modeliranja sistema zagotavljanja zanesljivosti v OZD, podatke o zanesljivosti sestavnih delov, metodologijo preskušanja, organizacijo zanesljivosti itd. kot tudi izobraževanje, ki je za realizacijo potrebno. Zato bomo o projektu drugič poročali bolj podrobno in več. Razprava o problematiki je bila živa in izčrpna ter je glede na problematiko Iskre v zanesljivosti projekt dopolnila z vrsto predlogov. Posebej velja omeniti, da je bila večina prisotnih za to, da se posebej vnese EKONOMSKA ZANESLJIVOST, saj so ekonomska merila pomemben dejavnik pri vsaki aktivnosti. Konkreten je bil dogorov o izobraževalnem delu. Po informaciji o formiranju Izobraževalnega centra Iskre, ki naj prevzame vrsto nalog pri izobraževanju Iskrašev,. je bilo sklenjeno, da področje kakovosti SOZD v dogovoru s kadrovskim področjem ponudi VSOD Kranj, da posebej za potrebe Iskre organizira: A) PODIPLOMSKI ŠTUDIJ na področju zanesljivosti tako, da bi ISKRA - SOZD ELEKTROKOVINSKE INDUSTRIJE, n.sol.o. Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje na osnovi 77. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD ISKRA in na osnovi sklepa 10. zasedanja delavskega sveta SOZD ISKRA z dne 27. 2. 1980 prosta dela in naloge: 1. člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za razvoj in inovacijo 2. člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za ekonomiko in plan 3. člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za kakovost in poslovno sodelovanje z organizacijami in deželami SEV 4. člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za povezavo z gospodarskimi zbornicami in družbenopolitičnimi skupnostmi 5. člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za stike z javnostjo. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo — da imajo najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj — da so sposobni voditi in organizirati delo — da imajo moralnopolitične vrline — da obvladajo najmanj enega izmed svetovnih jezikov. Kandidati naj svoje vloge z-dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa pošljejo sekretariatu delavskega sveta SOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3/12. etaža - za razpisno komisijo, v 30 dneh po objavi razpisa v časopisu »Delo". Razpis je bil objavljen v »Delu" 12. marca in rok za prijavo poteče 11. aprila 1980. Poglobljeno samoupravljanje in ustalitev gospodarjenja S (Nadaljevanje s 1. strani) in naredili še več pozitivnih korakov za demokratizacijo odločanja in boljšo organiziranost v proizvodnji in gospodarjenju. Za novega predsednika Koordinacijskega odbora sindikata Iskre je bil že drugič izvoljen Janez Kem. V komisije in odbore pa so bili izvoljeni tile delegati: PREDSEDSTVO KOS: Kem Janez, Marjan Može (IŠP), Vinko Marolt (Elektromehanika), Drago Plaper (IEZE), Vaško Komnovski (Avtomatika), Drago Novak (Avtoelektrika), Etbin Malnarič ( Kondenzatorji), Milan Jakomin (Zmaj, Rudi Kump (ISEZ), Ivo Virtič (IC), Marjan Mozetič (ZORIM), Janez Cerk (ISE), Miloš Markič (Šolski center), Edo Venek (KM) in Mitja Ančik (DSSS SOZD) KOMISIJA ZA DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ SAMOUPRAVLJANJA: Marjan Šif-kovič (Elektromehanika) - predsednik, Marjan Šmid (IŠP), Sašo Sedmak (DSSS IEZE), Stefan Šimunevič' (Avtomatika), Stane Golobič (Kondenzatorji), Franc Pance (DSSSS IC), Jože Jekovec (ZORIN), Anton Kaplan /ISE), za Avtoelektriko bodo delegata imenovali naknadno, Živka Rozman (ISEZ) in Marija Kocman (Zmaj). KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO: Marjan Brezar predsednik, Niko Drinovec (Elektromehanika), Janko Šilar (IŠP), Franc Vinter (IEZE), Anton Kastelic (Avtomatika), Ilko Vidic (Avtoelektrika), Janez Cevc (ISEZ), Dušan Veljše (Kondenzatorji), Marjan Roglič (Zmaj), Majda Adamič (ZORIN), Vili Tekavec (ISE), Jože Meden (IC) in Milan Kumer (IKM). Ker bomo objavili delovni program za leto 1980 v celoti, naj povemo le nekaj zanimivih misli ob razpravi in pripombah o načrtu dela. Najdlje so se delegati zadržali ob stabilizacijskih gibanjih, ukrepih in problemih. Zanimivo je, da so stabilizacijo in napore za ustalitev gospodarjenja vsi dobro ocenili. Imeli pa so vrsto pripomb na nekatera neskladja, ki so se pojavila v praksi. Vsi so se strinjali, da se mora v prvi vrsti še povečati izvoz in to za vsako ceno. Delegat iz novogoriške Avtoelek-trike je predlagal, naj bi v Iskri letos razdelili dopustniški regres v višini, ki so ga v letni načrt zapisali in, ki ga bodo razdelili v negospodarstvu. vsaka DO predlagala 1 do 2 delavca za ta študij. Ti delavci bodo kasneje delovali kot koordinatorji in organizatorji zanesljivosti v DO. B) SPECIALISTIČNI SEMINAR ZA strokovnjake, ki se ukvarjajo z zanesljivostjo (1 do 2 semestra) tudi tukaj bi za začetek iz vsake DO prijavili 1 do 2 kandidata. V okviru novoustanovljenega centra pa bi v lastni režiji s pomočjo domačih in drugih strokovnjakov organizirali: C) Več informativnih seminarjev o zanesljivosti za vodje razvojnih, konstrukcijskih, tehnoloških in kontrolnih služb v DO in TOZD, ki morajo poznati osnove, predvsem pa naše možnosti za konkretno delo na zanesljivosti in D) Več specialističnih (formativnih) seminarjev za delavce Iskre, ki bodo konkretno delali na analizi, izboljšanju, določanju potreb po rezervnih delih in drugih nalogah iz zanesljivosti. Znova je bilo poudarjeno, da je zanesljivost prioritetna naloga za vse Iskrine organizacije, saj je ravno pri zanesljivosti in vzdrževalnosti vedno več težav. Zato moramo povečati naša prizadevanja, da to uredimo. Na koncu je kolegij predlagal tudi delavce za SOSVET za izobraževanje za predsednika pa je bil imenovan Franc Pogačnik, dipl. ing. iz Elek-tromehanike. Po zaključku seje so si vsi pod vodstvom vodij služb kakovosti iz EO in ISEZ ogledali tudi preskusni laboratorij Elektrooptike in ISEZ v Stegnah. Ugotovili smo, da se naša opremlje-nošt iz leta v leto izboljšuje, da pa bo treba v bodoče nabavo opreme bolj usklajevati in bolj premisliti, predvsem glede na možnosti vzdrževanja, izkoriščenosti zmogljivosti in manjšega angažiranja pri izdelavi in uporabi programske opreme. Na tem delu nas čaka namreč še veliko dela. Tam, v negospodarstvu namreč, je ponekod za 1000 din in več višji. »Zakaj? Odkod? se je spraševal delegat. KOS je sklenil, da se predlog sprejme in posreduje republiškim sindikatom, ki naj to anomalijo odpravijo. Eden izmed razpravljalcev je menil, da breme stabilizacije vse preveč pritiska le na združeno delo, od katerega vsi pričakujejo več, bolje in v Trenti. Ekonomska cei,aj| , namreč za večino delavcev prevest ali pa vsaj nezanimiva, nihče pa fl0i več pokrivati razlik med regresira|,'||i penzioni in dejansko ceno. Te dtbfi 1 namreč upravlja Iskra Invest serv's!j ^ mora jasno vse stroške pokriti. La%ev kril razliko, letos pa za to nima sfjL štev. ISE je sindikatu predlagal štiCL šitve: plinu in tudi druge storitve se nesorazmerno dražijo, tako na železnici in pri drugih. »Nihče ne pozna več podražitve pet ali deset odstotkov, navadno se podražitve gibljejo v mejah. 40—60 %. Mi pa v najboljšem primeru lahko dvignemo ceno izdelku kakih 10 %. Bomo zmogli vse to? “ se je vprašal delegat. no'1 3. prodati vse počitniške dofl11 Trento vrniti SO Tolmin , 4. Iskra Invest servis prosto laga z vsemi domovi, jih da la^jfi^* najem turističnim agencijam, Is™ ull pa imajo prednost pri najemu. Na koncu je bila še živahna razprava o tem, kako bomo letos letovali. Vprašanje je bilo, kako pokriti cene, oz. kako ekonomsko poslovati v naših domovih na Dugem otoku, v Poreču Po burni in resni razpravi so # V,,, legati odločili za četrti predlog. * j®-sopisu Iskra bo razpis za letovanj3 ' mf ekonomskih cenah. Po razpi^:, 5 - *-• na roku bodo ostale zmogljivosti odd^ ................. agencijam. $ « najem turističnim velja za letos. J, Sestanek predsedstva KS ZSMS SOZD Iskra Ni« S»il % '■M »Ul W| »Nil , »a > Niši Na sestanku predsedstva koordinacijskega- sveta ZSMS v SOZD Iskra, smo mladi obravnavali nekaj aktualnih tem, pomembnih za naše uspešno in kreativno delo. V prvi točki smo se mladi pogovarjali o organiziranju letne volilno-programske konference in delovnega posvetovanja, na katerem bi se mladi seznaniU z nalogami za aktivno vključevanje mladih v našo samoupravno družbo, o njenem ustvarjalnem delu pri razvoju samoupravnih odnosov in izobraževanju mladih. Na posvetovanju si bomo tudi izmenjali izkušnje pri aktivističnem mladinskem delu v posameznih sredinah, o naših uspehih in tudi problemih, s katerimi se srečujemo pri našem delu ter poskušali skupaj najti uspešne rešitve. Pogovarjali smo se tudi o osnutku smernic delovanja mladine v SOZD Iskra ter se odgovorili, da bomo pri svojem delu tudi v naslednjem obdobju posvetili največ pozornosti izobraževanju, uveljavljanju in nadaljnji politični ter strokovni izgradnji mladega delavca samoupravljal ca. V tem letu bomo mladi pri svojem delu in aktivnostih posvetili mnogo časa tudi usposabljanju za naloge splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, aktivnemu sodelovanju na mladinskih delovnih akcijah, športnim in kulturnim prireditvam. Aktivno bomo sodelovali z organizacijo Zveze borcev pri ohranjanju in obujanju tradicij NOB. Nosilec aktivnosti in akcij je mladinski pohodni odred »Partizanske delavnice 99d“ z vsemi svojimi deli. Delo pa bomo organizirali tako, da bomo aktivnosti približali v vse osnovne sredine mladinskega delovanja. To je le nekaj nalog, katere b morali mladi, poleg rednih delovC" družbenih in samoupravnih •*' j n os ti izpolniti. Predsedstvo se je , * govorilo, da smernice delovanja ob) |y v glasilu »Iskra" in jih s tem javno obravnavo v vse osnovne nizacije ZSM. Le-te morajo sine obravnavati in na nje dati svoj1’: pombe tako, da bomo mladi i letni volilno-programski konfet sprejeli usklajena in enotna načel3' lovanja. ' Predsedstvo je obravnavalo in0 po enaki poti v javno obravnavo t#^L-poročilo o delu mladih v prete mandatnem obdobju. Pri sestavi ročila je predsedstvo ugotovilo, d' je v večini osnovnih mladinskih srf v SOZD Iskra delo in aktivnost pravilo na bolje, vendar se bomo' rali kot celota bolj resno pri' ukvarjati s sredinami v katerih že časa ni prave aktivnosti. Veliko smo se pogovarjali izmenjavali mišljenja o organi zn3 proslave za praznik dan borca-1 Iskre ter sprejeli dogovor-, da p0* ramo organiziranje trediconalne slave v obliki, ki bo sprejemljiv3 delavca in ne bo v škodo našim st lizacijskim prizadevanjem. MeC* pa, da bi morali za ta praznik v cel( Iskri posvetiti mnogo več pozora1 in dati večji poudarek ohranjanj3 obujanju tradicij NOB ter spečim mu zgodovinskemu nastanku l$t Seznanili smo se z akcijami in at nostmi katere izvaja ali pripravlja dikat v SOZD, s samoupravnim J vanjem in nalogami, v katere moramo vključiti, z delom koša' škega kljuba ,,Iskra-01impija“ in -vrsto drugih aktualnih dogajanj SOZD Iskra in izven nje. Seminarji fakultete za elektrotehniko Fakulteta za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani b« imela v aprilu in maju mesecu 1980 v okviru strokovnega izpopolnjevanj* in dopolnilnega izobraževanja na merilno procesni smeri naslednje seminarje: Koda Naslov seminarja MP/4 MP/2 MP/5 MP/3 MP/1 Odjemniki in pretvorniki v procesni merilni tehniki (II. del) Elektronska instrumentacija v medicini Zakon o merskih enotah in merilih Industrijska robotika Mikroračunalnik v avtomatskih merilnih sistemih (AMS) (ponovitev) Vodja seminarja A. Jeglič Datum izvedb3 21.-23. 4. 1980 A. Kralj A. Jeglič A. Kralj P. Šuhel 15.-17. 5. 1980 19.-20. 5. 1980 -23. 5. 1980 21 26.-28. 5. 1980 Seminarji so namenjeni dopolnjevanju znanja po končanem višješolskem in visokošolskem študiju. Vabljeni! Rok za prijave za vse seminaij* poteče 1. aprila 1980. Vse informacije dobite v tajništvu fakultete, telefon: 265-161,interna 253. 1 hi z>fl ca. 6o Po vrr SVc 0fc 00, S/1 si ^ec nis op< id, dol iio le, Ko inv ViV dra del, »e/, »s; 00 ELEKTROMEHANIKA KRANJ i^ep uspeh tovarne iirafl' ioP ervis; lerilnih naprav tev Uvedbo proizvodnje trifaznih 113 ^l$k>,CeV e*ektrične energije v kranjski štir1'^ se je leta 1956 pojavila tudi po-Lnta P° napravah za umerjanje in elo^sek ° teh števcev- Takrat je bila v ve tozn-r23 mer^ne naprave, sedanji Dkri^ana U ‘ ovarna merilnih naprav, izde-i d Prva trifazna umerjevalna napra- o,#1 lahk^tNu, fclrtr »V UUBUtiu Maribor | otoče 0 l-ll SS:.^ 'nisU1' l^f« m i p Soim , Sisio , 25 va. Veliko jugoslovanskih umerjeval-nic električnih števcev je pokazalo zanimanje za tovrstne naprave, tako da je sedaj, ko smo izdelali 75 naprav, že velika večina opremljena z njimi. Razvoju števca električne energije in razvoju tehnologije je sledil tudi razvoj umerjevalne naprave, tako glede zunanjega videza in zmogljivosti kot tudi merilne točnosti. Posebna preciznost naprave, nad katero bdi PREGLED IZDELANIH TRIFAZNIH UM. NAPRAV Zvezni zavod za mere in plemenite | kovine, je bila vedno v ospredju pozornosti. Prvim napravam 2. točnost-nega razreda je sledila serija naprav razreda 0,5 od leta 1976 dalje serije precizijskih umerjevalnih naprav razreda 0,2. Te zadnje so dovolj precizne, da omogočajo umerjanje in kontrolo vseh števcev električne energije v elektrodistribuciji. Zadnje izvedbe naprav, ki vključujejo etalonski merilnik napak, izdelan v tovarni števcev, imajo s fotootipalni-mi glavami izločene subjektivne napake, ki so nastopale pri odčitavanju vrtljajev kotve števcev. Dosegajo toč-nostni razred 0,05, z njimi pa je omogočena kontrola najpreciznejših števcev, ki jih uporabljajo v elektropre-nosu. f|§|il Z izboljšano kvaliteto teh naprav smo se vključili v prizadevanje za toč-nejše merjenje električne energije, kar je v času energetske krize zelo po- V ponedeljek, 17. marca 1980 sta Iskro Elektromehaniko obiskala sinova pred- membno. Doseženo kvaliteto naših sednika republike Žarko in Mišo Broz. Predsednik KPO Aleksander Mihev jima naprav pa potrjuje vse večje zanimanje je prikazal našo proizvodnjo usmerjenost in poslovne rezultate, nato pa sta si z kuPcev- Č. E. M. zanimanjem ogledala proizvodnjo telekomunikacij in računalništva na Laborah. Lansko poslovanje in stabilizacijski ukrepi precizijska umerjevalna naprava ND 141 in njena projektanta. Pretekla sta že dva stabilizacijska meseca tekočega leta in prav je, da spregovorimo o varčevalnih ukrepih naše temeljne organizacije. Po zadolžitvah s strani DPO v TOZD so morali v terminskem roku, ki je bil določen za 15. februar, vodstveni delavci predložiti v potrditev DS TOZD kompletni stabilizacijski program z vsemi ukrepi, ki iz le-tega izvirajo. Ker je še vedno opaziti relativno veliko fluktuacijo delovne sile v TOZD, so smatrali člani DPO, da je treba temu problemu posvetiti posebno pozornost. Prvi korak, ki se je pokazal za zelo premišljenega, se je v tej smeri že izvršil. Kot zelo pravilna se je pokazala lanskoletna odločitev DS, da sistematično oziroma celovito reši OD vseh zaposlenih v TOZD, ne pa pri posameznikih. Škoda je samo v tem, da se je to celovito reševanje problema rešilo kljub zelo zgodnjemu zahtevku šele' koncem leta 1979. Zaradi tega je bil za TOZD Orodjarno v prvem mesecu letošnjega leta prikazan zelo visok dvig OD, kar nikakor ne ustreza dejanskemu stanju, saj bi morali omenjena na novo vrednotena izplačila OD biti prikazana za leto 1979, kakor resnično sodi to izplačilo. Zdi se nam prav, da bi se v bodoče take delikatne predloge reševalo sprotno, kar bi vsekakor ugodno vplivalo tudi na same delavce TOZD, istočasno pa zadrževalo fluktuacijo delovne sile. Prav je, da tudi ostalim Iskrašem prikažemo izvlečke iz Poročila o poslovanju TOZD Orodjarna v letu 1979: Proizvodni plan smo realizirali s 97,3%. Najvišjo realizacijo plana smo dosegli pri eksternih storitvah - 222,7 %, najnižjo pa pri izdelavi N-orodja — 80,3 %. Plan smo po mesecih izpolnjevali neustaljeno, saj beležimo najnižjo mesečno realizacijo v novembru — 70,8 %, najvišjo pa decembra — 130,1 %. Precejšnja ovira pri izpolnjevanju naših obveznosti je tudi pomanjkanje raznega materiala, ki ga naše tržišče nima v zahtevanih dimenzijah in količinah. Istočasno uvažamo samo tiste materiale, katere ne moremo nabaviti na domačem trgu ali pa jih ni v zahtevanih kvalitetah. Poudariti moramo, da smo lanskoletno realizacijo plana izpolnili v dokaj dobri meri, kljub temu da nam je vse leto primanjkovalo proizvodnih delavcev. Število zaposlenih v TOZD je bilo glede na planirano izpolnjeno s 92,6 %. V I. 1979 so znašale investicije v opremo 6,749.632,95 din. Viri financiranja so bili naslednji: krediti 5,355.331,50 in lastna sredstva 1,394.301,45 din. Ker imamo Popravilo merilnega orodja zahteva natančnost. izirs rca-1 Tonetu Cundriču v spomin INFORMACIJA ZA TISK OB SMUČARSKIH POLETIH V PLANICI 1980 orfl1 anju Z bolečino smo obstali, ko smo ' vest’ ds si nas dragi Tone za jg.°. zapustil. Težko se je bilo spri-2 resnico, da smo za vedno zgubili dobrega tovariša in sodetav- Ko si v petek odšel od nas, težko °°'an v bolnico, nobeden od nas ni Pomisli/, da se ne boš nikoli več Vrnil med nas. Bil si dober strugar, vesten na j'0iem delovnem mestu, vedno pri-r*vlien pomagati drugim. Mlad, ooin etana in načrtov za prihodnost, $. težko bolan vztraja!pri delu. Bori! 'Jte do zadnjega dne. Že dolgo si stre/, pa sj bolan. Toda kljub temu ls' hotel k zdravniku. Ko smo te PP z ar j ali, Jone, ti si bolan, pojdi k travniku. ^ sedmih letih tvoje delovne obe v naši sredini nisi niti enkrat ostal od dela. Ko si pa šel, je bilo za Prepozno. Dolgo si mislil, da boš ozdravil. ■ ° Pa je bilo vse huje, si se bal, da maš mogoče bolezen, ki ni ozdrav-hva. Strah je bi! močnejši kot ti, ra9i Tone. Boleč je pogled na tvoje prazno vtrPno rnesto- Za teboj je ostala uka vrzel. Ostal nam boš za vedno ' spominu. Sodelavci Pobuda za izdelavo aparature, s katero bi avtomatsko registrirali sodniške ocene in izračunali točke za vsak skok, je vznikla v tehničnem odboru ob pripravah za I. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih leta 1972. Organizacijski komite Planice je pobudo sprejel ter nalogo zaupal Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Projekt celotnega sta izdelala prof. dr. A. Wedam in doc. dr. D. Kodek, realizacijo pa je pod vodstvom prof. Wedama prevzela skupina takratnih študentov absolventov, med katerimi se je zlasti izkazal B. Peršič, sedaj že asistent na FE. Naloga ni bila niti preprosta niti lahka. Predvsem je bilo treba striktno upoštevati vsa določila IWO glede vodenja protokola vsakega sodnika, kakor tudi glede izračuna točk, ki je zlasti pri poletih bil predmet sprememb, hkrati pa računati z dejstvom, da bodo z napravo ravnali ljudje, ki se bodo z njo srečah morda samo enkrat na leto, takrat pa bo moralo seveda vse teči brezhibno. Po skoraj dvoletnem trudu je bil celotni sistem prvič predstavljen na tekmi v smuških poletih leta 1974 v Planici. Predstavljal je tolikšno novost in vzbudil tako zanimanje, da so ga želeli imeti organizatorji zimskih olimpijskih" iger leta 1967 v Innsbrucku. Do realizacije ni prišlo, ker je celoten sistem za vse panoge prevzela firma OMEGA pod pogojem, da vse oskrbi sama. Celoten sistem sestavlja 5 indentič-nih aparatur za sodnike, ki ocenjujejo slog, in centralna enota z zaslonom. Vsaka enota ima tastaturo za vnašanje podatka, zaslon za prikaz vnešenega podatka, tiskalnik, ki odtiska podatke na protokolni trak. Iz centralne enote se posreduje vsem sodniškim napravam štartna številka skakalca. Ta se odtiska na protokolni trak in tako dobi vsak sodnik podatek — startno številko skakalca. Po opravljenem skoku se vnesejo podatki za dolžino skoka, vsak sodnik pa odtipka svojo oceno za slog. Ta podatek se prav tako odtiska na protokolni trak skupaj s karakteristično številko sodnika, obenem pa prenese v centralno enoto. V centralni enoti se prikažejo vsi podatki na zaslonu, obenem pa od-tiskajo na centralnem protokolu. Vsak sodnik ima tako svoj protokol, ki gaje vedno možno primerjati s protokolom v centralni enoti. S tem so izključene napake in pa možnost eventuel-nega naknadnega izgovora o točnosti ocene. Že od vsega začetka je bila prisotna zamisel o neposrednem prenosu vseh podatkov v računalnik. Ker pa nista bila zagotovljena vrsta in tip računalnika, ni bila oportuna izdelava ustreznega posredovalnega sistema. Razvoj mikroračunalnika ISKRA TOZD Računalniki pa je omogočil to realizacijo. Celoten sistem je sedaj tako povezan, da mikroračunalnik ISKRADATA - 1680 - 10 komunicira z elektronskim sistemom v sodniškem stolpu, od katerega dobiva podatke, izračuna točke, posreduje sprejete podatke in izračunani rezultat za kontrolo nazaj v sodniški stolp. Listo rezultatov izpiše računalnik po prvi seriji in po opravljenem tekmovanju. Sistem dopušča možnost priključka večjega števila zaslonov za posredovanje podatkov, na primer podatkov televizijskim in radio reporterjem, vodjem, trenerjem in drugim. Že je omenjeno, da je kot računalnik ISKRADATA 1680 — 10, razvit in izdelan v kranjski ISKRI TOZD Računalniki. Programska oprema tega mirkroračunalnika vsebuje operacijski sistem ISKRADATA 1680 — 10 za delo v realnem času in za komuniciranje z masovnimi pomnilniki ter omogoča programiranje v zbirnem prevajalniku in z višjimi programskimi jeziki. Uporabnik lahko izbira tudi različne pripravljene programske pakete. Posebni so interesantni programski paketi za spremljanje športnih tekem. Do sedaj obstajajo paketi za smučarske teke, smučarske skoke in polete, a v teku je delo na programih za ostale športe. Paket za smučarske teke je bil koristno uporabljen pri množičnem teku „Po poteh Kokrškega odreda", januarja 1980 v Dupljah. Prednost uporabe mikroračunalnika je predvsem v tem, da gre za sodoben stroj velike zmogljivosti, ki pa je po fizičnem obsegu in tudi po ceni približno desetkrat manjši kot aparature, ki se klasično uporabljajo za te aplikacije. S tem njegovo prenašanje ali začasna instalacija nista problematična, kar je predvsem pomembno pri športnih tekmovanjih. Uspeh v Planici znova potrjuje, da so naši strokovnjaki sposobni razvijati najsodobnejše aparature, naša proizvodnja pa že ima zagotovljeno ustrezno tehnologijo. ISKRA ima vkjučen mikroračunalnik ISKRADATA 1680 v redno proizvodnjo in bo letos izdelala 200 kosov za razne jugoslovanske kupce. dokaj zastarel strojni park, bomo tudi v bodoče za nabavo nove opreme morali nameniti dokajšnja sredstva. V preteklem letu smo dosegli čisti dohodek v višini 90 % letnega plana. Z doseženim ostankom čistega dohodka za sklade smo lahko zelo zadovoljni, saj smo ga dosegli s 151 % planiranega za I. 1979. To pa predstavlja 3,55 mil. din za razširitev materialne osnove in 4,39 mil. din za stanovanjsko izgradnjo. Izplačani OD na zaposlenega v TOZD je znašal v lanskem letu 89,3 % od planiranega (ni upoštevana prevrednotenost konec letal. Po pavšalnem pregledu zgoraj prikazanih ocen poslovanja za leto 1979 poslovanje v TOZD Orodjarna lahko ocenimo kot prav dobro. To oceno predvsem postavlja ustvarjeni čisti dohodek oziroma procent namenjenega čistega dohodka zd sklade. Pri celosti poslovanja pa ugotavljamo, da realizacija mesečnih zadolžitev izpodbija začrtano dinamiko terminskih zadolžitev. Zato in zaradi stabilizacijskih ukrepov, ki se bodo izvajali v bodoče v TOZD Orodjarna, je DS TOZD na svoji 21. redni seji razpravljal o ukrepih za varčevanje, katere so morali v pismeni obliki podati vodstveni delavci DS TOZD do 15. 2. 1980. Predlog ukrepov je po razčlenjeni obliki dobesedno tak kot ga predstavljam in zavezuje vsakega delavca v TOZD. Da pa se bodo ukrepi dosledno izvajali, se zadolži SDK in DS TOZD. V primeru, da bi se pojavili odkloni od začrtane poti, bo DS TOZD takoj sprejel določene ukrepe proti posameznikom, ki ne bi izpolnjevali zadane jim naloge. (Nadaljevanje na 4. strani) ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n. sol. o. Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD TOVARNA TELEFONSKIH ENOT BELJSKA DOBRAVA ponovno razpisujemo imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Temeljne organizacije Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje razpisne pogoje: — visokošolska ali višješolska izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri, \ — 5 let delovnih izkušenj, , — poznavanje smeri razvoja in proizvodnje ter strateške usmeritve temeljne organizacije, — pogoje, ki jih za individualne poslovodne organe določa Družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Jesenice, — aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika. Mandatna doba traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev je treba poslati v zaprti ovojnici v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, TOZD Tovarna telefonskih enot, Blejska Dobrava 124, 64273 Blejska Dobrava, z oznako „za razpis IPO TOZD TEL. Kandidate bomo o izbiri obvestili nakasneje v 45 dneh po zaključku ražpisa. DO ELEKTROMEHANIKA KRANJ Lansko poslovanje in stabilizacijski ukrepi (Nadaljevanje s 3. strani) PREDLOG UKREPOV VARČEVANJA IN STABILIZACIJA V prizadevanjih za izboljšanje poslovanja, za boljše gospodarjenje v TOZD, je nujno, da začnemo poslovati bolj varčno, da omejimo nekatere stroške, ki niso nujno potrebni pri vsakdanjem poslovanju. Za dosego tega so nujni ukrepi, ki ne bodo samo obvezujoča formalnost, temveč moramo z njimi: zagotoviti boljše delo, razviti vse možne oblike varčevanja, izboljšati delovno disciplino, povečati odgovornost za uspešnost dela vsakega delavca, izboljšati tehnološko disciplino, zagotoviti boljše izkoriščanje opreme in racionalno uporabo sredstev za delo. Doseči moramo varčevanje in boljše gospodarjenje na vseh področjih naše dejavnosti. Tej odgovornosti se v dani situaciji ne more nihče izogniti, sprejete ukrepe smo vsi dolžni spoštovati in se po njih ravnati. KVALITETA DELA Da bi izboljšali kvaliteto dela opravljenih operacij, moramo: poenotiti in izboljšati način risanja predvsem kotiranja, - dosledno vnašati mere v risbe, ki se popravljajo med izdelavo. VARSTVO PRI DELU — Dosledno je treba izvajati program Tudi grafiranje je pomembna panoga orodjarstva. — začetnikom oziroma delavcem, ki ne dosegajo zadovoljivih rezultatov, posvetiti večjo pozornost in jim nuditi pomoč pri delu, — dosledno registrirati vso slabo kvaliteto in analizirati vzroke za nastajanje slabe kvalitete — reševanje izmeta ,,na črno" ni dovoljeno, — zamudo terminov (tudi v ročni obdelavi) šteti za slabo kvaliteto dela in to upoštevati pri faktorju kvalitetne norme, -7 zagotoviti delo po tehnološki dokumentaciji. ukrepov varstva pri delu in neuporabo osebnih zaščitnih sredstev strogo preganjati. — Intenzivno je treba delati na stalnem izobraževanju delavcev na področju varstva pri delu. — Racionalno je treba koristiti strojni park in sploh porabo električnega toka. VARČEVANJE S ČASOM — Uvedba gibljivega delovnega časa: Vodje so odgovorni, da zagotove nadzore. Izigravanje določil o gibljivem delovnem času morajo vodje takoj prijaviti kot hujšo kršitev delovnih dolžnosti. Erozijska obdelava obdelovanca. MATERIAL Vse viške, ki ostajajo ob razrezu ma-teriaia in materiale, ki se nahajajo v razde-lilnici in delavnicah, je potrebno evidentirati in jih vrniti v skladišče. Prihranek je potrebno ovrednotiti. V primerih, kjer bo možno uporabiti domače materiale, se bomo izogibali uvoza. Zaradi tega bomo izdelali evidenco nujno potrebnega materiala iz uvoza. ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n .sol.o.. Komisija za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE objavlja prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visokošolska ali višješolska izobrazba strojne ali organizacijske smeri, — 5 let delovnih izkušenj na področju vzdrževanja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj. — Po uvedbi gibljivega delovnega časa privatnih izhodov ni. — V teku delovne izmene je treba opustiti vsa osebna praznovanja. — Dvokratno koriščenje odmorov ni dopustno. Zadrževanje in postopanje po hodnikih med delovno izmeno ni dovoljeno. Zagotoviti moramo sproten pregled prisotnosti na delu in tudi sproten pregled uspešnosti pri delu. — Izvajati je treba dogovor, da se sestanki organizirajo v prostem času ali ob zaključku delovne izmene. — Proti kršilcu delovne discipline je treba dosledno ukrepati v vseh sredinah in na vseh ravneh TOZD — Vsako nedelo, malomarnost, nedisciplino in ščitenje tega je treba šteti kot hujšo kršitev delovnih dolžnosti. Prikaz GP TOZD Orodjarna za leto 1980, ki je bil sprejet na 21. seji DS TOZD Orodjarna: — Zaposlovali, bomo samo delavce na produktivnih delovnih mestih. — Zaposlenost se poveča za 1,5 % (torej naj bi bilo 276 zaposlenih) — OD morajo za 25 % počasneje naraščati kot narašča dohodek in počasneje od rasti čistega dohodka. Poraba sredstev sklada skupne porabe: V planirani višini ostanejo sredstva za: jubilejne nagrade, nagrade ob upokojitvi, regres za prehrano, regres za dopust, pogostitve in obdaritve upokojencev. Vsa ostala sredstva se znižajo za cca 25 %. S tem bomo dosegli, da vsa sredstva, porabljena iz SSP, ne bodo presegla 13 % lanskoletne porabe. Sredstva reprezentance in dnevnic se znižajo do mere, ki je v skladu z resolucijo. F. Šenk Razmišljanje o zborih delavcev Pri naročanju novih pozicij materiala bomo opravili analizo v smeri, da med letom ne bomo prekoračili vrednostnega normativa skladišča. -Obvezno moramo opraviti analizo negibljivih zalog s ciljem zmanjšati vrednosti. — Uvesti je potrebno evidenco porabe potrošnega materiala v proizvodnji in v službah s ciljem zmanjšanja porabe. ČASOVNI NORMATIVI TOZD je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci uresničujejo neodtulji-vo pravico, da ob delu z družbenimi sredstvi upravljajo s svojim delom, pogoji dela ter odločajo o rezultatih svojega dela. V TOZD in prek nje delavec uresničuje svojo pravico delati z družbenimi sredstvi — kar je njegova osnovna in neodtuljiva pravica - to pa hkrati zagotavlja pravico in dolžnost, da enakopravno in skupaj z drugimi upravlja z delom in poslovanjem organizacije združenega dela, zadevami in sredstvi družbene reprodukcije, da ureja medsebojne odnose pri delu, odloča o dohodku ter pridobiva osebni dohodek. nih pojavih in jih s potrebnimi uM1 in zadolžitvami odpravljali. ; Vse to me sicer ne bi motilo, če(!č! bi prišlo čez čas do povratnih rea^V Namreč prav tisti, ki na zborih cev, kjer se sprejemajo pomembne ločitve za vse in o katerih odločalll[pi prav vsi, kritizira določeno stanje.a — Tehnologi morajo prevzeti vso odgovornost za postavljene časovne normative. S tem popravljanje norm praviloma ni več dovoljeno. - Glede na zelo visoke vrednosti naših orodij ugotavljamo, da so vrednosti za produktivno uro nižje- kot v ostalih TOZD in je potrebno v produktivni uri opraviti več dela. Za dosego tega je potreb-no opraviti analizo časovnih normativov in jih ustrezno korigirati - zmanjšati. — Za vse sporne časovne normative je treba uvesti metodo trenutnega zapažanja, oz. merjenja. - Izdelati moramo stalne tehnološke plane povsod, kjer je možno. ' 0 vsem tem nas ustava in zakon o združenem delu obvezujeta, oz. nam nalagata ipolnjevanje, hkrati pa izhajajo iz dolžnosti tudi pravice. Zakaj pravzaprav ves ta uvod? Nemalokrat se namreč dogaja po naših TOZD, da vse to sicer vemo, delamo in uresničujemo pa le v tolikšni meri, da je zakonu in ustavi zadoščeno. Poglejmo konkretno, kako so pravzaprav ponekod potekali zbori delavcev ob sprejemu zaključnih računov za leto 1979. Aktivnosti pri pripravi materiala, oz. gradiv o poslovanju, rezultatih gospodarjenja, učinkovitosti ter uspešnosti so se pričele takoj po zaključku poslovnega leta, potekale pa so predvsem v strokovnih službah v temeljnih organizacijah. O gradivu, ki je bilo izdelano le na osnovi predvidevanj in znanih kazalcev, je najprej razpravljala osnovna organizacija sindikata ter nato tudi DS TOZD. Glede na dejstvo, da je potrebno zaključni račun potrditi na zboru delavcev, da bi bili člani kolektiva čim bolje seznanjeni z rezultati gospodarjenja, so osnovne organizacije izvedle razpravo po sindikalnih skupinah in seznanile, oz. obravnavale zaključni račun tako, da je dobil vsak delavec pregled nad gospodarjenjem, lahko je dal na poročilo tudi svoje pripombe. Ko je DS TOZD določil datum izborov delavcev, so temeljne organizacije izvedle to nalogo - ene bolje, pa se sprašuje, kako je sploh mož^L da smo sprejeli takšen akt, ko pa.y I sedaj npr. en dan dopusta manj- ” tudi sicer najde hitro obrazložili „Saj to sc pa tako na vrhu sprejel1,, I Ob vsem tem razmišljanju pa / tole: Ali ne bi bilo bolje, da bi % l\ zboru obrazložitve trajale najvi‘rei 10 minut — saj se s celotno vsebine seznanjajo delavci že na sestankih ^ dikalnih skupin — preostali čas pa “P koristno porabili za razpravo in usk^c jevanje stališč. Tako pa smo običar i< priče celotnim obrazložitvam p01'?^1 no na zborih, za razprave pa zrnat#!! časa. Če pa ni možnosti karkoli P^a pomniti, tudi ni interesa, da bi ak^ka no sodelovali na zborih delavcev. .Pk Samoupravljanje, komunikacije,* v okviru njih informacijski tokovno organizaciji združenega dela poveZler jejo posamezne člane organiza*tj med seboj pri izvajanju nalog. Ker jti' druge slabše. V čem je pravzaprav pro- Za zbore delavcev je bilo na razpolago 60 minut. Zbori so bili ponekod izvedeni v proizvodni hali, jedilnici ali drugem primernem prostoru z bolj ali manj uspešnim ozvočenjem, ali pa celo brez njega. Razpravljale! so pripravili gradivo, ostali, ki so nam bile namenjene te informacije pa smo le-te poslušali, vendar so nam bile misli v večini primerov odmaknjene. Pa ne samo misli, tudi sami smo bili odmaknjeni od poročevalcev - ostali smo kar na delovnih mestih ali pa smo šli v odročnejši prostor, kjer poročevalca sploh nismo slišali. Za nas ni bilo pomembno to, kako smo gospodarili, kako bomo sredstva razdelili, kakšne, so naše težave in podobno, najbolj pomembno je vsekakor bilo to, da smo eno uro prosti. Takšnih zborov si vsekakor ne smemo več dovoliti, saj v letu stabilizacije pomeni ena izgubljena ura delavca toliko in toliko izgubljenih ur za TOZD glede na število zaposlenih, le-to pa toliko in toliko izgubljenega dohodka. naloge vedno le delne, pomeni, v, 1 • -" pral Pri vsem tem se sprašujem še dvoje. Ali niso neposredni vodje dela dolžni, da poskrbijo za prisotnost in udeležbo svojih delavcev na zborih, saj so le-ti v rednem delovnem času in je prisotnost na njih „obvezna“ in ali niso prav člani ZK tisti, ki naj bi dajali zgled, razpravljali odkrito o takšnih negativ- kakšno večjo nalogo kvalitetno op-Ija lahko le več ljudi v skupnem, H' posrednem medsebojnem stiku. 0A nizacijske informacije in komuni^} cijski kanali so namreč pogojeni zvS‘,tlj bino dela in načinom delitve dela ltt tudi z vrsto drugih faktorjev. b S tem razmišljanjem o zborih <% lavcev sem želel le nakazati na nekp, tere slabosti in nepravilnosti in hkrati pokazati tudi na možne rešitve. tuacija o organiziranju je sicer pospljti šena, kar tudi pomeni, da za nekate| TOZD sploh ne velja, za druge delnji nekaterim TOZD pa je pisana ,« kožo." A- % INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA Priprave na volitve Izvedba volitev delegatov delovne organizacije Iskra—Avtomatika v delavski svet in odbor za samoupravni nadzor SOZD ISKRA, je bila poleg obravnave predloga letnega programa dela konference ena od osrednjih točk dnevnega reda ponedeljkove seje konference osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije Iskra-Avtoma-tika. V delavskem svetu SOZD ISKRA ima Avtomatika v skladu s sklepom omenjenega delavskega sveta in določili 65. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra pet delegatskih mest, v odboru za samoupravni nadzor pa v skladu z določili 83. člena citiranega sporazuma, dve delegatski mesti. Ko je konferenca osnovnih organizacij sindikata pripravljala predlog možnih kandidatov za delegate v omenjene samoupravne organe, je morala v prvi vrsti upoštevati lokacijsko razdrobljenost temeljnih organizacij delovne organizacije. Avtomatika ima namreč svoje temeljne organizacije tudi v Makolah, oz. Poljčanah, Dobrepolju in Novem mestu. Da bi z razporeditvijo petih delegatov kar najbolje izpolnila pretok tako pomembnih informacij, oz. odločitev (TOZD— DO—SOZD), je predlagala kot možne kandidate naslednje delavce: Za delavski svet: 1) PRESKER VINKO (1934) kontrolor v TOZD Orodja 2) GIMPELJ ALBERT (1947) organizator v TOZD ELA 4) ŠTEMBERGER JOŽE (1945) vodja oddelka operativne priprave v DS, (omenjeni kandidat naj bi pokrival TOZD Releji iz Makol in TOZD Stikalni elementi iz Dobrepolja) 5) VERBIČ TATJANA (1943) vodja nabave v TOZD Trženje. Za odbor za samoupravni nadzor: 1) BOGDANOVIČ RADIVOJE (1951) konstrukter v TOZD Razvojni institut 2) ČARMAN STANE (1934) vodja oddelka v TOZD Trženje Da bi samoupravne aktivnosti, ki so potrebne za izvedbo volitev delegatov, potekale nemoteno, so delegati konference sprejeli rokovnik. In sicer se morajo v času od 18. do 26. 3. delavci na kandidacijskih konferencah temeljnih organizacij in delovnih skupnostih Avtomatike z glasovanjem izjasniti o predlaganih kandi- hovo izvedbo stalnim volilnim koij sijam. Te morajo najkasneje pet a pred volitvami imenovati volil1 odbore, določiti volišča ter imenov* komisijo za sestavo volilnih imenik* Prizadevanja za uspešno gospod® jenje in gospodarsko stabilizacij' uveljavljanje in izvajanje načela deP po delu in rezultatih dela, uveljavi* nje dohodkovnih odnosov in svobtV na menjava dela, predvsem pa uWJ vanje položaja delavcev pri upravlja11-"! z družbenimi sredstvi in pri odločaif) pri vseh družbenih zadevah, so glavl!lt postavke letnega delovnega nač,v konference sindikata Avtomatike, j V okviru obravnave so delefr podali predlog, da je za realizacij* tega plana potrebno izdelati konk| ten, polletni akcijski program z nosi” in roki. g ■* 1 Stabilizacija ,Hela- zivni zaposlenosti vsakega posafli^ nika, ki združuje delo. ,q^ 3) STERLE MARJAN (1939) vodja sektorja proizvodnje v TOZD Sestavni deli ,,Ustalitev, utrditev (denarja, cen); okrepitev; ustaljenost, uravnovešenost;“ — nekaj takega pomeni ta beseda, izhajajoča iz latinskega jezika. Najbrž je uporaba tega izraza za naše razmere, za sedanji trenutek jugoslovanskega gospodarstva, premišljeno izbrana, s povsem določenim namenom. Stabilizirati se, pomeni iz take organizacije dela, kakršna je trenutno, potegniti čimveč je mogoče - poiskati notranje rezerve, dati poudarek večji produktivnosti, boljšemu izkoriščanju delovnega časa, bolj inten- Produktivnosti dela nam ne bo reševali samo stroji - večji, boljjL modernejši — več elektrike, več nafjL-' več .. . Predvsem in zlasti ljudje, -lavci so tisti dejavnik, ki lahko najbjL vpliva na visoki ali nizko produkC,5 nost. Ljudje pa, najbrž se boste ' njali, niso stroji. Od delavca ne bojjL, ‘ dobih več, če ga bomo gnali v vi’! „vrtljaje", če mu bomo dali več nail1 če ga bomo priklenili k delovni j če mu bomo nenehno dopovedov^L naj poveča produktivnost svoje| dela, naj manj klepeta, pije ---to kave ... Vse to počnemo, o vsem tl) jE'! govoričimo - in pričakujemo, VD .........rganiziranosti ožM 2 m i, Žit6< ■jeli' pa ajvAej! /ni bo oproščeno, če bom naj-pbiVerir l-.nekaj besed v zvezi s samo hsMet neJtvii° teme, ki naj bi bila pred-pa^PrM6-^ raz9ovora. Osebno mislim, iskteo v tem družbenem trenutku čaj111 ie DkUpno Pozornost problematika, onman^?:Vezana s samoupravno organi- nadaljnji razvoj samoupravljanja kot neodtuljive osebne pravice delavca v združenem delu in v funkciji njegovega dela v vseh odnosih v združenem delu, družbeni reprodukciji in družbi. Odločili smo se za to smer kot obliko upravljanja v vseh odnosih v zdru- anpNfirm °-V °e*0N(,n'. 0^an*zac^', ne Pa ženem delu in družbeni reprodukciji, j pliganb30-3 p.°lozaia in vloge delovne Pri tem smo decentralizacijo pojmo- akti')ravn301 6 'n s.tem povezano samo- vali le kot povezovanje upravljanja z ak$o° t,Zayesti° 'n samoupravno delavcem v procesu dela in kot izho- lo rini 'sum.da ne gre za reafirma- diščno osnovo ter sine qua non vseh ije lo del ‘ '-u° ne are Zd rearirma- oiscno osnovo ter sme qua oV* 0 D OVne.organ'zac'ie'kar bi dejan- odnosov v združenem delu, družbeni ve2Sost |.nll°- 9°vorim seveda zelo reprodukciji in družbi. To pa pomeni, sadietju JvlJeno, povratek nazaj k po- da smo samoupravljanje vedno smatra->r jtii(jejse^a.pa ojbče od nas ne želi in li kot dejavnik integracije,ne pa ipd j ne rii'% v tem, da proces samo-organiziranosti v delovni zv4,ja IZac'ji v mnogih primerih ni pri-|a ti1), ,° kraja ali pa se je celo trenut-L asel na slepem tiru. V takih li di|kirah pa ostajajo ostanki podjet- :0redn ridnosov v de,0vn> organizaciji, jcRčljnj n° Pa se porajajo tudi v te- -• Sttnri,0r9anizaciji 'n i' vsiljujejo po-'Splftra ■ or9aniziranost. To ustvarja at6!t j0!0 napetost v delovni organiza-elii| 'I' krepi razdruževalne silnice na -/kit1"3-'' 'n težnje po obnavljanju | lakega vrha z usedlinami mo-nad upravljanjem, po drugi ^ Pritiskom silnic, ki so se spro-P° uvedbi, delavskega samouprav-L3 Znotraj podjetij in sploh v zdru-P delu- smo se temeljnim kon-1 X )skim vprašanjem samoupravlja- I rgaff in samoupravne organiziranosti ;rJjLne organizacije pri nas posebej Posvetili v obdobju po ustav-<0Ji, Zakonu, ki je bil sprejet leta 1953 i'li|StaV°' k' smo jo sprejeli leta 1963. 3 L i'6131 r?zdobju je zlasti Edvard Kar-^ naP'sal celo vrsto razprav na to riiin h3*'pa 1° obravnaval v kontekstu ° iiir vPrašanj. Ob razpravi o Ustavi, T0 jo sprejeli 1974. leta in o za-3 ,1 o združenem delu vseh teh 3 li v nismo ponavljali, ker so bile že dezintegracije. Iz tega smo tedaj povzeli tri temeljne sklepe, ki tvorijo ves čas poslej temeljno opredelitev glede razvoja samoupravljanja v delovni organizaciji. Prvo, da dosledno izpeljemo prenos upravljanja na delavce v združenem delu, in ne na delovne organizacije odnosno na njene organe upravljanja. Vezava upravljanja in razpolaganja s sredstvi za proizvodnjo na delavca je seveda nujno morala sprožiti preobrazbo delovne organizacije. Za razliko od podjetja, ki je institucija lastnine nad sredstvi za proizvodnjo, in s katero je delavec v delovnem razmerju, je delovna organizacija institucija organiziranega delovanja delavcev, ki združujejo svoje osebno delo na družbenih sredstvih v združeno delo, ki ga organizirajo kot delovno organizacijo in upravljajo v njej in z njenimi posli in sredstvi v pravnem prometu. V zasnovi sistema samoupravnega združenega dela zasnova delovne organizacije kot tehno ekonomske in poslovne celote ni bila nikdar vprašljiva. Delovna organizacija je v sistemu združenega dela opredeljena kot tehno ekonomska celota, kot poslovni subjekt, ki je pravno ekonomsko sposoben, da stopa v pravni promet in v nadaljnje procese združevanja dela in sredstev. Zato ni nobene potrebe, da bi delovno organizacijo reafirmirali, ampak je očitno potrebno popraviti ravnanje i 1----------J—’ J*' v/vv i i.i iv/ ^/v/ucvmiv/ pv^iaviu i avnai ijt: tri11 ie 1 °^delana' Pa- da tema, v praksi, ki je v nasprotju s tem, kar 'li.. UrPn n o i li.-. ^.j « : __ ■ ■ ■ • ■ • * . * , . jijk.Pted nami, vendar terja, da si v LL.J skopih potezah obnovimo iiviibl i,ne 0Predelitve. ki so se tedaj fltV .vale- 3 iv t'stem razdobju se je, na podlagi $ 1? samoupravljanja, ki je bil do-e-i*nk'n sPrememb, ki smo jih odprli v a|(Ao razbi družbeno lastninskih od-1 jl^mV' Znašlo samoupravljanje pred - ijPi-3 teme|inima vprašanjema. 5.1 v°. ali povezovati nadaljnji razvoj ijj uPravljanja z delovno organi-1,° kot institucijo, ali ga povezovati m‘Voavcem v združenem delu kot nje-q osebno pravico v funkciji dela. :)0 leta 1984 za 337 in leta 1985 za ve' 420 milijonov dolarjev. Če to vsoto Zaokrožimo, bomo v prihodnjem pet-letnem obdobju izvozih za milijardo ^00 mihjonov dolarjev naših izdelkov, “h tem naj bi uvoz sicer naraščal, Vendar počasneje od izvoza. Prihodnje leto naj bi uvozih za 117 mihjonov Polarjev, leta 1982 za 132 mihjonov Polarjev, leta 1983 za 147 mihjonov Polarjev, leta 1984 165 mihjonov Polarjev in zadnje leto prihodnjega Srednjeročnega obdobja za 185 milijo-fov dolarjev reprodukcijskih materialov. *»Da bi lahko uresničih te načrte, 10 so v bistvu predpogoj za fizično last Iskre in njene proizvodnje v pri-Podnjem srednjeročnem obdobju. Paramo znotraj Iskre zagotoviti nekaj Prepotrebnih pogojev, nekaj pa je 5eved'a tudi zunanjih, ki pa vsi niso v Pfši moči. Fizična rast je v prihod-Njem obdobju predvidena s povpreč-Pim indeksom 119. Ta načrt je vseka-j^r ambiciozen, prepričan pa sem, da •p rasti ne bomo zmogli z lastno Plruniulacijo, čeprav bomo tudi sami Prelivah sredstva v prednostne panoge." Med najpomembnejše notranje Predpogoje za začrtano rast je Anton Mipanič uvrstil področje kadrov. Opozoril je zlasti na neuresničevanje Nekaterih sklepov, pri čemer je dejal, pn je skrajni čas, da namenimo kad-r°vski problematiki ter dodatnem s°lanju kadrov vso pozornost. Glede Neuresničevanja sklepov je opozoril na rNnsko zunanjetrgovinsko konferenco, na kateri smo se dogovorih, da bomo n v okviru dopolnilnega izobraževanja organizirah tečaje za zunanjetrgovinske kadre. Kot drug tak predpogoj je navedel nujnost izvoza podsistemov in sistemov. »To nalogo smo si že za to srednjeročno obdobje, moram pa reči, da s tem nismo povsem uspeli. Nekaj uspehov smo dosegli le z izvozom central v SZ in delno tudi v Turčijo, s tem pa je bil v bistvu naš izvoz sistemov končan." Anton Stipanič je med drugim poudaril, da bomo morah okrepiti izvoz sistemov in podsistemov, če bomo v prihodnje hote h uresničiti zastavljene naloge. Kot tretje takšno področje je navedel vključevanje novitet v izvoz, »kjer smo prav tako precej zatajih". V zvezi s tem je omenil področje zasebne telefonije, elementov in nenavsezadnje tudi elektrooptike. Obširno se je dotaknil razvojno raziskovalnega dela v Iskri. Pri tem je dejal, da kljub relativno visokim vlaganjem v to delo, prihajajo njegovi rezultati prepočasi v proizvodnjo. Eden od vzrokov je v tem, daje naš razvoj zdaj v veliki meri angažiran kot pomoč pri odpravljanju tekočih problemov proizvodnje, premalo pa se posveča razvoju določenih izdelkov. »Seveda pa ta razvoj ne sme ponovno postati subjekt lastnega gospodarjenja, kot je bil v preteklosti". Predsednik KPO SOZD Iskra je po tem tudi poudaril, da bi morala naša sestavljena organizacija, čeprav je v Sloveniji že doslej angažirala največ zunanjih institutov, ustanov ter šol, še bolj »odpirati vrata prepihu kritične misli drugih, ki o našem področju dela dosti vedo." Med notranje predpogoje za uresničitev zastavljenih nalog je Anton Stipanič vsekakor uvrstil tudi krepitev Iskrine zunanje-trgovinske mreže. »Čeprav jo širimo in izdvajamo zanjo določena sredstva, pa menim, da je vlaganje v našo mrežo dosti premajhno." Opozoril je na znano dejstvo, da porabi Iskra v povprečju za prodajo na domačem tržišču več denarja, kot pa za prodajo v tujini. Izrazil je prepričanje, da s sedanjim denarjem, ki ga vlagamo v Zrl mrežo, le-to samo vzdružujemo, iz nje pa ne moremo narediti slavilnega faktorja naših prizadevanj v mednarodnem trženju, faktorja, id ga, kot je dejal, ne bi zamajal vsak vetrček. „S tem pa seveda ne mislim, da bi morali povečati stroške ZT mreže. Še zddeč ne. Tako kot doma, jih moramo spraviti v normalne ekonomske okvire. V tujino bomo morah priti s svojim kapitalom, sicer ne bomo uspeli." Med zunanje predpogoje pa je Anton Stipanič na prvo mesto uvrstil investicije. Navedel je številne probleme, ki jih ima Iskra pri najemanju bančnih posojil, pri tem pa je omenil podatek, da bo Iskra samo letos plačala Ljubljanski banki za dolgoročna posojila 600 milijonov novih dinarjev, pri čemer pa nam bo prav ta banka dala letos najverjetneje m manj denarja za prihodnja vlaganja. Med enega od zunanjih predpogojev je uvrstil tudi družbeno vrednotenje Iskrinega dela in naše napore na tem področju. Ob tem je poudaril, da Iskra želi sodelovati z vsemi tistimi jugoslovanskimi organizacijami, ki imajo za posamezna področja dela ustrezno kvalifikacijo, to pa so predvsem kadrovski potencial in določena tehnološka opremljenost. Dotaknil se je tudi sodelovanja z drugimi jugoslovanskimi elektroničarji ter Iskrinih prizadevanj, da bi postala še bolj vse jugoslovanska organizacija. Ob zaključku uvodnega referata na 9. konferenci mednarodnega trženja na Bledu je Anton Stipanič omenil še dve področji, ki jima bomo morah v prihodnje nameniti dosti več pozornosti in ju tudi podpreti: to sta izdelava in organizacija informacijskega sistema ter utrditev interne banke. L.D. PODPREDSEDNIK IS SRS JOŽE HUJS Problematika ekonomske politike v Sloveniji in Jugoslaviji Na 9. Iskrini konferenci o mednarodnem trženju na Bledu je bil v četrtek, 20. 3. tudi podpredsednik IS SRS Jože Hujs. Govoril je o tekoči problematiki ekonomske politike v Sloveniji in Jugoslaviji. Govoril je predvsem o nujnih restriktivnih ukrepih in spremljajočih posledicah v združenem delu in v naši skupnosti sploh. Zaradi pomanjkanja prostora prinašamo nekaj mish iz njegovih izvajanj, Ze lani po zaključenem prvem polletju se je pokazalo, da je zlasti na izvozno uvoznem področju prišlo do vehkih navzkrižij. Premajhen izvoz in čez vse meje prekoračen uvoz, zlasti zaradi podražitev nafte na svetovnem trgu, so terjali posebne ukrepe. Takratni administrativni posegi pa so se v začetku letošnjegaleta še poostrih in tako je prišlo do vehkih uvoznih restrikcij. Žal pa so ti administrativni ukrepi zadeh vse poprek, ponekod so dosegli svoje zaželjene učinke, drugod pa ne. Do negativnih učinkov je prišlo zlasti v združenem delu, ki je v veliki meri vezano na mednarodno delitev dela in s tem seveda tudi na uvoz proizvodne opreme in reprodukcijskega materiala. Podpredsednik IS SRS Jože Hujs. Ob vsem tem pa so poostreni pogoji gospodarjenja zahtevah tudi notranje ukrepe — stabihzacijsko obnašanje na vseh področjih porabe. Tako so se poostrih kriteriji za dehtev osebnih dohodkov, kar pravzaprav ni nič novega, saj že Zakon o združenem delu predvideva take dohodke, ki so sorazmerni z opravljenim delom in ne z večanjem življenjskih stroškov. Pri nas pa je prišlo do čezmerne porabe sredstev za splošno in skupno porabo, ki se je večala nesorazmerno z večanjem storilnosti. Se pravi, da so porabniki porabih več kot je naredilo, oz. proizvedlo združeno delo. Temu je bilo seveda treba napraviti konec. Zato sedanji predpisi in priporočila vežejo vse oblike porabe na delo in delovno storilnost. Torej se porabi lahko le toliko, kolikor »se pridela", oz. sorazmerno z rastjo skupnega prihodka. Razkorak je bil zlasti velik med izvozom in uvozom. Zaradi vse večjega zadolževanja v tujini smo uvažah vse več in zunanjetrgovinski primanjkljaj je prerastel vsa načrtovanja. Iz tega naslova je bil tudi nesorazmerno visok uvoz investicijske opreme, čeprav in- vestitoiji niso imeti lastnih deviznih sredstev. Zato je prišlo do ostrih omejitev na področju uvoza in to vsega poprek. To pa se je pokazalo v praksi na nekaterih področjih zelo negativno, zlasti v tistih primerih, kjer je proizvodnja za izvoz nujno vezana na del uvoženega reprodukcijskega materiala. Podpredsednik Jože Hujs je poudaril, da je tak režim možen le kot začasen ukrep, za čas najostrejših stabilizacijskih ukrepov, ne more pa to biti sistem. Ob tem so namreč lahko ogroženi sprejeti izvozni načrti, kot na primer v Iskri. Če pa ne bomo dosegah povečanj v izvozu, seveda ne bomo razvozljali tega začaranega kroga. Hkrati pa so bile lansko zadnje četrtletje skoraj vse cene »zamrznjene." Prav tako v letošnjem letu z administrativno kontrolo močno brzdamo cene. Ob tem pa je prišlo do vehkih anomalij. Nekateri materiah in izdelki so dobili odobritev višjih cen, dragi pa ne. Tako se je ponekod podražila surovina, izdelek narejen iz nje pa je ostal pri isti ceni. Seveda ti proizvajalci, ki se jim je podražil repro-material vztrajno pritiskajo na dvig cen-. Jože Hujs je slikovito ilustriral pritisk na cene: »V loncu prizadetih proizvajalcev vre in pritisk vse bolj raste. Na pokrovko je bilo treba dati že drago opeko! Seveda pa so take inflatome težnje že same po sebi negativne, čeprav večkrat opravičene. Tu je treba upoštevati tudi podražitev nafte, ki se odraža v stroških vsega združenega dela, tistih, ki jo rabijo za prevoz, kot tudi tistih, ki jo rabijo za predelavo kot surovino. Zato bo treba narediti tudi tu red z novimi dogovori. In kje so rešitve za uravnoteženje položaja, zlasti pri uvozu? Odgovor je samo eden: »Več izvažati". Seveda pa bo treba tudi na področju izvoza narediti določene korake in poenostaviti sedanji zamršeni sistem deviznega poslovanja in zlasti pri izplačilih izvoznih premij. Režimi bodo morah dobiti stalnejšo in enotno obhko, predvsem pa bo treba dati več besede pri razpolaganju z deviznimi sredstvi združenemu delu, ki jih je z izvozom pridobilo. Tudi terminska vezava na kvartalne dele, kvote in režime hromi izvoz. Tako se namreč devizna sredstva obračajo po administrativni poti in ne po potrebah in časovnem zaporedju, kot jih rabi izvoznik. Ob koncu je podpredsednik IS Jože Hujs opozoril tudi na notranjo in zunanjo nelikvidnost in priporočil energično izterjavo. S tem bomo namreč v Iskri dosegli hitrejše obračanje denarja in s tem ublažih nelikvidnost, oz. preprečili pomanjkanje sredstev. py Tržni sistem Iskre na svetovnem trgu Enega od osnovnih prispevkov za Iskrino zunanjetrgovinsko konferenco na Bledu je pripravil tudi predsednik KPO Iskre Commerce Dja Medič. V njem je najprej obširno spregovoril o nujnosti preraščanja Iskre iz slovenske v jugoslovansko in svetovno firmo. Pri tem je poudaril, da ta opredehtev izhaja iz nujnosti optimalizacije njene gospodarske1 učinkovitosti, kije pogojena z zadostnimi proizvodnimi serijami ter s tehnološko prodornostjo obvladovanja tržišča, finančno samostojnostjo in kadrovsko zmogljivostjo. »Če bo hotela Iskra nadaljevati svojo agresivno ekspanzijo, bo morala sprejeti pogoje delovanja vehkih firm, sicer je lahko boj za prostor na svetovnem tržišču hitro potisne v stran" je dejal lija Medič. Pri tem ne gre le za golo’ prodajo na tuje in ustvarjanje deviznega priliva, pač pa za najrazličnejše oblike vključevanja proizvodnje na mednarodni ravni. Ob tem je direktor Medič poudaril, daje odpiranje Iskre v mednarodne tokove predpogoj, ki mu moramo v prihodnje posvetiti vse cilje in je v neposredni odvisnosti od uspešnosti nadaljnjega razvoja. Dotaknil se je tudi osvajanja novih tržišč, pri čemer je opozoril, da poslovno odpiranje Iskre navzven, pomeni, da mora biti v svojem okolju prisotna ne samo s svojo specializirano tržno organizacijo, temveč tudi s proizvodnimi organizacijami ter s svojo raziskovalno, razvojno in finančno funkcijo. Takšno odpiranje pa po mnenju vodilnega delavca v Iskri Commerce ne terja sprememb v organizacijskem smislu, ker gre le za usmerjenost oziroma dlje gospodarjenja. Večji del referata je namenil tudi izvoznim in uvoznim nalogam v Iskri. (Nadaljevanje na 8. strani) > m Z ZUNANJETRGOVINSKE KONFERENCE ISKRE NA BLEDU Tržni sistem Iskre Tehnološka konkurenčnost Iskre in njene na svetovnem trgu razvojne možnosti (Nadaljevanje s 7. strani) Poudaril je, da načrtujemo v prihodnjem srednjeročnem obdobju večjo stopnjo rasti izvoza kot uvoza, kar nam bo omogočilo pomembnejše uveljavljanje na mednarodnem tržišču, hkrati pa je to tudi pogoj za lastno stabilizacijo. „Za dosedanje obdobje gospodarjenja Iskre je značilno, da izvoz ne predstavlja integralne sestavine gospodarjenja v temeljnih organizacijah in da nima nanj neposrednega vpliva. Izvoz je namreč, žal, le sredstvo za pridobivanje deviz in tako stoji zunaj normalnega gospodarskega krogotoka. Prav zato je temeljni zaviralni moment pri vključevanju te vrste gospodarstva v mednarodno menjavo." Po mnenju direktorja Uje Mediča bi morala zunanjetrgovinska organizacija Iskre postati vse kaj drugega kot skrbnik za izvoz. Ta skrb bi morala postati integralni del gospodarjenja pri temeljnih proizvodnih organizacijah, to pa pomeni, da bi morale le-te skrbeti za plasma svojih izdelkov, pa naj si bo na domačem ali tujem tržišču. Skrb za plasma pa ne terja le tega, da mora temeljna organizacija sama opravljati tudi zunanjetrgovinska opravila. Le-ta naj še nadalje opravlja specializirana organizacija, ki pa mora nujno izvršiti kakovostne premike pri izvedbi zunanjetrgovinske funkcije, oziroma pri vključevanju Iskre v mednarodno deUtev dela. Težišče poslovne se dejavnosti mora prenesti iz tehnično administrativnih opravil na obdelavo tržišč, na povezovanje z gospodarstvi dežel, v katere izvaža, na organizacijo trajnejšega poslovnega sodelovanja, na sprotno operativno urejanje odnosov — torej naj se predvsem posveti akviziciji in kvalitetni Predsednik KPO Iskre Commerce — lija Medič. obdelavi tujih trgov. Za izvedbo te vsebinske naloge je potrebna bistvena kadrovska okrepitev v TOZD Zunanji trg, torej višja stopnja specializacije zunanjetrgovinskega kadra. Realizacija te naloge je ena izmed osnovnih nalog Iskre kot celote. Ob zaključku referata se je predsednik Medič obširneje dotaknil tudi vključevanja finančne funkcije v sodelovanju s tujimi partnerji. „Velike prodore Iskre na nova tržišča pa bo možno doseči le s koncentracijo večjih finančnih sredstev, predvsem v smeri investicij, v osvajanje novih tržišč in naložb v takoimenovane marketinške dejavnosti ter direktnih naložb s ciljem čimtesnejše in trajne povezave s poslovnimi subjekti na tujih trgih," je poudaril Dja Medič. Drobež Lado Devizna sredstva izvoznikom! Predsednik SISEOT SRS Anton Slapernik. Na zunanjetrgovinski konferenci Bled ’80 je prisostvoval tudi predsednik SIS za ekonomske odnose s tujino SRS Anton Slapernik. Pozdravil je Iskrina prizadevanja na izvoznem področju. Opozoril je vse, ki se ukvarjajo z izvozom, da bo kljub vsem prizadevanjem letos težko poslovno leto. Zlasti pa bo težko za tiste, ki uvoza ne bodo pokrili z izvozom. Povedal je, da na vseh ravneh ugotavljamo, da imamo preveč regulativ za izvoz. Tako se mnogo ljudi izgublja v papirnatih formalnostih, namesto da bi strokovna prizadevanja usmerili v kvaliteto tržništva in kvaliteto izvoznih artiklov. Dodal je še, da bo sedanji izvozno-uvozni režim gotovo še prišel v razpravo, saj je nujno treba upoštevati podražitve nafte in s tem novo nastale momente, ki jih sedanji režimi še ne upoštevajo. Zelo pa je pohvalil dogovarjanje znotraj Iskre za razdelitev deviznih sredstev in uvoznih možnosti. „Ta smer bi pravzaprav morala postati pravilo dogovarjanj tudi v drugih delovnih organizacijah in širši družbenopolitični skupnosti." Bledu bomo nekatera izvajanja razpravljaIcev objavili tudi še v prihodnji številki „Iskre". V------------------------------------------------------------------------J 1. Tehnološka konkurenčnost ISKRE v izvozu, bodisi da jo gledamo skozi strukturo izvoznih izdelkov po stopnji njihove kompleksnosti ali pa z asortimansko primerjavo glede na konkurenco, s katero se v izvozu srečujemo, se je v zadnjih letih relativno zmanjšala. Vzrok temu so zakasnitve v razvojni in zlasti proizvodni realizaciji na vrsti pomembnih novih programov, posebno pa kasnitve na področju investicij. Temu se pridružujejo še velike težave z uvoznim in domačim repro-materialom, omejitve v osebnih dohodkih in splošna stabilizacijska klima, ki ima poudarek predvsem na restrikcijah. 2. Zunanjetrgovinska bilanca ISKRE je v okviru teh restrikcij postavljena pred edini možni izhod, t.j. za vsako ceno doseči povečanje izvoza. Ob tem imperativu na eni ter ugotovljenim tehnološkim zaostankom na drugi strani pa velja opozoriti na nekatera razmišljanja, ki se pojavljajo v vsem gospodarstvu, pa tudi ponekod v Iskri, češ da je treba okrepiti in razvijati sedanjo tehnološko strukturo izvoza in le-tega graditi večinoma na sedanjem asortimanu, češ da so hitri efekti na izvozu samo tako uresničljivi, da nam novi profesionalni programi itak samo povečujejo uvozno odvisnost ter da so investicijske in kadrovske možnosti za tehnološko prestrukturiranje preveč odmaknjenje, da bi lahko kmalu dali ustrezne izvozne efekte. 3. Kljub točnosti ugotovitev, na katerih slonijo ta razmišljanja pa bi strategija na tej osnovi lahko pomenila določeno programsko-tehnološko razoroževanje in s tem izpodbijanje temeljev za trajno rešitev situacije, v kateri je tudi ISKRA, kar pa terja večjo odpornost do vseh restrikcij, ki jo sedaj prizadevajo prav zaradi premajhne tehnološke konkurenčnosti v izvozu, kar sedaj pomeni predvsem nizko ceno in izgubo, grozi pa že pojav pomanjkanja naročil. To pomeni, da je boj za tehnološko konkurenčnost nepogrešljiva sestavina in trajna osnova boja za večji, kvalitetnejši in akumulativnejši izvoz ISKRE. 4. Prizadevanja za večjo tehnološko konkurenčnost so resda v znatni meri ovirana z objektivnimi težavami izven nas, toda velik del vzrokov za zakasnitve leži vendarle v domeni nas samih. V marsičem bi morali radikalno spremeniti naša pojmovanja, obnašanja in navade ter marsikje vpeljati lastne, mestoma tudi manj popularne rešitve, tudi če jih družbenoekonomski sistem še ni perfektuiral. Tu gre v prvi vrsti za odnos do inovacijskega, razvojnega in tehnološkega znanja, ki bi se moral pokazati v bistveno drugačnem vrednotenju ustreznih kadrov. Namesto da jih neracionalno uporabljamo za vrsto rutinskih opravil, jim je treba nuditi atraktivno in stimulativno okolje in pogoje dela ter možnosti afirmacije in nagrajevanja, seveda ob bistveno večji odgovornosti, vse v skladu z velikanskim pomenom njihove aktivnosti v sedanjem trenutku. Situacija pa je taka, da smo ob splošnem 5 % zaposlovanju lani v razvoju pridobili le 3 % delavcev vseh izobrazbenih stopenj. Poleg tega nesorazmerno slabo skrbimo za sodobno razvojno opremo, ki v primerjavi z investicijami v proizvodnjo predstavlja neznaten vrednostni, pač pa ogromen učinko-vitostni delež pri realizaciji razvojnifL- projektov. Tako smo z vrednostjo opreme pod 150.000 din na razvojnega delavca, kar je 3 x manj kot povprečje vseh panog v deželah OECD. Vsi ti problemi znatno razvrednotijo sicer odličen podatek, da smo v I. 1979 vložili v razvojno dejavnost skoraj 6 % od vrednosti proizvodnje ali blizu 800 milijonov din, ki pa so poleg nesorazmerne režije pokrili pretežno osebne in materialne stroške razvoja. Tudi fronta razvojnih nalog je odločno preširoka, saj imamo v ISKRI večje število razvojnih nalog kot pa je število vseh razvojnih delavcev. Naše izkoriščanje zunanjih raziskovalnih potencialov je preskromno, saj namenjamo za njihovo delo za nas manj kot 15% vseh razvojnih sredstev. predvsem pa je preveč kratkoročno, zaradi česar smo oboji večkrat nezadovoljni z rezultati. Posebno neustrezno pa imamo organizirane prehode inovacijskih faz od razvoja do proizvodnje in trženja. Namesto da bi vse te tri osnovne nosilne funkcije teamsko in hkratno sodelovale ves čas inovacijskega projekta od ideje do prodajne realizacije, imamo običajno časovno zaporedni štafetni sistem, kjer projekt prehaja iz enega v drugi resor, s tem pa žal tudi odgovornost zanj. Razen tega poslovodni organi redko in le sporadično spremljajo projektne statuse in ne poskrbijo za ustrezne prioritete, brez katerih projekti pogosto le vegetirajo. 5. Naštete ovire, ki so v pretežni meri subjektivne, ni lahko odpravljati, ker so dosedanja pravila našega obnašanja močno zakoreninjena in ker bodo ob restrikcijskih stiskah kratkoročni problemi močneje silili v ospredje. Vsaj z delno odpravo naših subjektivnih pomanjkljivosti pa so naši izgledi za tehnološko prestrukturiranje v naslednjem petletnem obdobju kljub številnim stabilizacijskim težavam in restrikcijam vendarle dobri. Naj navedem samo nekaj realnih prognoz. V mikroelektroniki lahko pričakujemo osvojitev kompletne proizvodnje M OS vezij, vključno z mikroprocesorskimi družinami, tako da bodo proizvodne kapacitete še pred I. 1985 polno razvite in izkoriščene; za hibridna vezja velja to še prej. V računalništvu bomo razvili in v proizvodno vpeljali poleg ID 1680 še ID 80, ki bo ob izteku petletja lahko predstavljal tehnološkega naslednika C 18. Računamo na osvojitev lahke (CRT) in nekatere težje in izvozno interesantne periferije (disc-pack, printer) na bazi lastne finomehanike. V profesionalizaciji elementov bo stekla proizvodnja novih vrst kondenzatorjev (multilayer, elektrolitov), novih feritov in magnetov, metalfim uporov, tekočih kristalov, novih močnostnih diod, alkalnih baterij, itd. V elektromehanskih elementih bo osvojena proizvodnja vtičnih mehanskih sistemov, novih miniaturnih relejev in profesionalnih večplastnih tiskanih vezij. V telekomunikacijah bomo imeli sistem I 2000, interfonske centrale, razne mikroprocesorske telefonske terminale faksimile in novčične aparate, v prenosni tehniki pa mnogo-kanalne FDM multiplekse ter nove družine radijskih zvez 0,7 do 8 m v mobilnih in fiksnih izvedbah, družino namenskih usmerjenih zvez in drugo. V elektrooptiki bo osvojen nadaljnji asortiman merilnih in šolskih laserjev ter osnovnih elementov fiberoptičnih zvez. V avtomatizaciji računamo na proizvodnjo sistemov za semaforizacijo, na cestninske postaje, na telein-formacijski sistem Tl 30 in njegove aplikacije v Železniškem prometu in elektroenergetiki, na proizvodnjo elementov in sistemov NC krmiljenja strojev in modulnih napajalnikov za profesionalno elektroniko. V merilni tehniki bo proizvodnja mikroprocesorskih merilnikov, elementov mrež-notonskih komandnih sistemov in drugo, v avtoelektriki novi zaganjalniki, alternatorji in regulatorji, vžigalniki ter druge funkcionalne naprave na bazi mikroelektronike. V široki potrošnji računamo zlasti na Hi-Fi tehniko, na mikrovalovno pečico in zlasti na inženiringe za ozvočenje in TV sisteme zaprtega kroga. 6. Tako za naštete kot za vrsto še drugih, realnih projektov je v sedanji situaciji zelo negotovo prognozirati podrobnejši vrednostni obseg in časovno dinamiko proizvodne realizacije, zlasti še v izvozu, ker na to vpliva izredno mnogo faktorjev. Lahko le poudarim, da bo proces našega pre strukturiranja težak in bo terjal številna odrekanja, da pa je kljub temu realen in uresničljiv, ne glede na to, da druge poti preprosto nimamo. Zato predlagam, da konferenca: — opozori na to, da so prizadevanja vseh delavcev in organizacij ISKRE za tehnološko posodobitev neločljiv sestavni del prizadevanj za njen večji, boljši in akumulativnejši izvoz; — opozori na to, da predstoječe stabilizacijske težave postavljajo številne ovire prizadevanjem za hitrejšo posodobitev proizvodnega in izvoznega programa Iskre; — opozori na to, da je prav zaradi tega uspešnost osvajanja novih tehnoloških programov v veliki meri odvisna od sprememb naših lastnih odnosov v ISKRI, zlasti glede razvojno-tehno-loških kadrov, razvojne opreme in organiziranosti; — da je treba prav zaradi sedanje in nadaljnje kritične izvozno—uvozne situacije z vsemi sredstvi in pospešeno nadaljevati napore za realizacijo vseh tistih razvojnih projektov, ki so pomembni za našo trajno proizvodno in izvozno posodobitev, tako da bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju že bistveno spremenili obseg in strukturo naše izvozne ponudbe. INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV Sprejet načrt uresničevanja srednjeročnega plana v letu 1980 Med gradivi, ki so jih obravnavali delegati delavskih svetov vseh TOZD in DSSS novogoriške Iskre — Avtoelektrike so vsekakor namenili največ pozornosti poročilu o poslovanju v lanskem letu in načrtu uresničevanja srednjeročnega plana v letu 1980. Medtem, ko smo o poslovanju obširno spregovorili v zadnjih dveh številkah „lskre", bomo danes pogledali, kaj pravi izredno važen dokument — načrt uresničevanja srednjeročnega plana v letošnjem letu. politika gospodarske stabilizacije Temeljna naloga, ki jo bomo korali izvajati v letu 1980 je politika gospodarske stabilizacije, kot je opredeljena v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1980. Za celotno gospodarstvo SFRJ je predvidena relativno nizka stopnja gospodarske rasti, zato bodo morala biti naša prizadevanja usmerjena na ustvarjanje pogojev za ekonomsko stabilizacijo zlasti z izboljšanjem materialnega položaja, ki bo dosežena s povečanjem proizvodnje, z učinkovitejšim izkoriščanjem delovnega časa in večjo Produktivnostjo ter z ugodnejšimi odnosi pri delitvi dohodka in čistega dohodka. Na podlagi usmeritev resolucije o Politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 v letu 1980 je bil sklenjen dogovor o Uresničevanju dmžbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, ki smo ga dolžni uporabljati od 1. januarja 1980 dalje. Namen dogovora je, kot je razvidno že iz njegovega naslova, uresničevanje take dehtve dohodka ter takšnega obUkovanja in porabe sredstev za osebne dohodke in skupno Porabo delavcev v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki bo omogočala izboljšanje akumula-tivnosti TOZD. Višja akumulacija v TOZD pa bo pomenila manjšo odvisnost procesa razširjene reprodukcije od kreditnih virov sredstev. V skladu z določili resolucije in omenjenega družbenega dogovora smo dolžni v letu 1980 zagotoviti počasnejšo rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo od dosežene rasti dohodka. Za celotno SR Slovenijo je treba zagotoviti najmanj 25-odstotno zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka. Rast sredstev za osebne dohodke v posamezni organizaciji združenega dela pa mora biti skladno z določili družbenega dogovora odvisna od prispevka živega in minulega dela k povečanju ustvarjenega dohodka. Na porast sredstev za osebne dohodke vpliva tudi udeležba izvoza v celotnem prihodku, dosežena raven osebnih dohodkov v letu 1979, razmerje v razporejanju dohodka v letu 1979 v primerjavi s sorodnimi OZD ter stopnja rasti dohodka. Pri planiranju osebnih dohodkov je bil upoštevan dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. V skladu z določili 2. člena tega dogovora, posamezne temeljne organizacije pri planiranju rasti sredstev za osebne dohodke lahko različno upoštevajo usmeritve resolucije, vendar pa morajo biti razmerja pri razporejanju dohodka usklajena na ravni delovne organizacije. Pri izdelavi plana sredstev za osebne dohodke je bila skladno z določbami dogovora ugotovljena masa sredstev za osebne dohodke za celotno delovno organizacijo. Planirana masa po TOZD je dobljena tako, da je bil upoštevan izplačani osebni dohodek v zadnjem trimesečju 1979 in v mesecu januarju 1980 ter korekcije glede planiranega števila po TOZD v letu 1980. Za delovno organizacijo kot celoto je planirana 18,6 % večja masa izplačanih osebnih dohodkov kot je znašala masa izplačanih osebnih dohodkov v letu 1979. Raven osebnih dohodkov je bila v letu 1979 nižja od ravni v decembru, zato imamo v letu 1980 ob izpolnjevanju vseh planskih ciljev minimalno možnost za povečanje ravni osebnih do-, hodkov. Živahna je bila razprava o srednjeročnem načrtu na vseh ravneh. INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA Stabilizacija (Nadaljevanje s 4. strani) zadnji prilogi DELA ste o tem, kaj pomeni zadovoljstvo pri delu, lahlo prebrali (22. 3.). Videli ste v živo (TV), kaj motivira delavca za delo. V zadnjem času lahko izveste o tem mnogo, če le hočete. Da ne bo preveč „flancanja“ (namesto da berete, pojdite delat) samo Še tale interpretacija stahšča zveze komunistov: če ne dosegamo delovnih rezultatov, kakršne bi morali, če ne gospodarimo rako, kot bi morali, ne rešujmo tega z reorganizacijo! Iskanje rešitve v reorganizaciji v sedanjem trenutku je NASPROTNO tendencam, kakršne zagovarja zveza komunistov, nasprotno je naporom za stabilizacijo gospodarstva. Zakaj: vsaka reorganizacija iz- črpuje združeno delo. Vsaka reorganizacija pomeni nujno večje ali manjše kadrovske premike. To pa povzroči največkrat večje ali manjše nezadovoljstvo pri delu — in to tistih, od katerih pričakujemo dvig produktiv- nosti. Če nič drugega, potem je to zadosten razlog proti odločitvi o reorganizaciji. Poglejte npr. še enega: samo ena problemska konferenca (29. 6. 1979), ki je trajala od sedmih do dveh, je „požrla“ vsaj 10 starih milijonov! V Teli so zaradi reorganizacije rabih 2 milijardi več samo zato, da so uredili medsebojne (papirnate) odnose (dokument sem, dokument tja, fakturiranje, interni promet, zaloge ..,) Torej: usesti se in pogledati, kaj se da narediti iz tistega, kar imamo. Predvsem in zlasti: vsakdo mora vedeti, kaj naj dela, zakaj naj dela. Jasni morajo biti cilji, kaj sploh hočemo! Torej razvidi oziroma katalogi (voda na moj mlin? !) in plani: srednjeročni, letni, operativni. Ne samo naštete neke dejavnosti, napisati v plan: narediti je treba to, do takrat, v taki količini, narediti mora to Janez ta in ta. In naprej: če Janez ta in ta ne bo naredil tega do takrat, v taki količini in s tako kvaliteto, Janez ta in ta ne zasluži plače, tudi če je direktor. Če pa je naredil prej, več, bolje, potem MORA dobiti več. Na tak način se moramo začeti pogovarjati! Uroš Blatnik Natančen izračun, zaradi različne poslovne uspešnosti, ki se spreminja po mesecih in po TOZD sicer ni možen, ocenjujemo, da je maksimalni dvig decembrske ravni okrog 2 %. V letu 1980 smo dolžni prilagajati izplačane osebne dohodke dejanskim doseženim rezultatom, kar pomeni, da bomo morali v primeru doseženih slabših rezultatov od planiranih izplačane osebne dohodke ustrezno zmanjšati, ob doseženih boljših rezultatih pa za osebne dohodke lahko namenimo nekaj več sredstev. ZMANJŠEVANJE STROŠKOV Realnost planirane vrednosti materialnih stroškov postaja iz dneva v dan bolj vprašljiva, saj se na trgu vsakodnevno soočamo v zahtevkih za dvig cen, ki so prek vseh pričakovanj in naših možnosti. Z uvedbo stroge discipline pri porabi električne energije in z varčevanjem je mogoče zmanjšati porabo električne energije za približno 2%, zato bo akcija za čim manjšo porabo električne energije z enako intenzivnostjo potekala skozi vse leto. V cilju zmanjšanja tako stroškov potovanj, kot tudi naš prispevek k zmanjšanju porabe bencina je zmanjšanje potovanj z osebnimi vozili na najmanjšo možno mero. Tudi pri porabi tekočih goriv za ogrevanje prostorov predvidevamo količinske prihranke. V skladu z resolucijskimi usmeritvami je tudi plan zaposlovanja. Planirano število dodatno zaposlenih delavcev je minimalno, zato bo treba realizacijo planskih ciljev, ki jih zaradi zmanjšanja planiranega števila zaposlenih nismo zmanjšali, doseči s produktivnejšim delom že zaposlenih delavcev. Število delavcev na režijskih in administrativnih delih se ne sme povečati, na nekaterih mestih je predvideno tudi zmanjšanje števila zaposlenih. V planu je predvideno zmanjšanje stroškov reprezentance od zneska ugotovljenega po zaključnem računu za leto 1979. Zmanjšanje je planirano tudi pri pogodbah o delu. Pri stroških reklame in propagande je planirana enaka raven stroškov, kot je bila dosežena v letu 1979. Vsi ti stroški, ki so sicer planirani v skladu z resolucijskimi usmeritvami predstavljajo v skupnih stroških le majhen del. Po- ^ sredo, 12. t. m. se je od sodelavcev iz sektorja proizvodnje elementov — TOZD Naprave za energetiko, ob odhodu v pokoj poslovila Stanka Jugovič.) V enaindvajsetih letih in pol, kolikor časa je bila zaposlena v Iskra-Avtomatiki, je opravljala dela in naloge v lakirnici, embalirnici, montaži, razstavljalnici progra-niatorjev in na mehanskih časovnih relejih. Za svoje vsestransko in marljivo delo le v času od 1967 do 1969 prejela priznanja oziroma nagrade za tehnične Kboljšave, ki jih ji je podelil delavski svet takratne TOZD TEL A. Iztekajoče se srednjeročno obdobje, novi delovni prostori v TOZD AET v Tolminu. membnejša postavka so potni stroški in dnevnice. V planu je predviden 10 % porast teh stroškov glede na leto 1979, kar je v skladu z zakonom o' začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje dnevnic za službena potovanja, nadomestil za prevozne stroške na službenem potovanju, reprezentančnih izdatkov, izdatkov za reklamo in propagando, izdatkov za avtorske honorarje, izdatkov za intelektualne storitve ter izdatkov po pogodbi o delu v letu 1980. V TOZD MZ BREZ IZGUBE V samoupravnem sporazumu o združevanju TOZD v ISKRO — Industrijo avtoelektričnih izdelkov, Nova Gorica, sprejetem v vseh TOZD delovne organizacije je določeno, da vse TOZD s prodajo proizvodov in storitev, prek TOZD - Komerciala, ustvarjajo skupni prihodek. V skladu z dejstvom, da posamezne TOZD proizvajajo različno akumulativne proizvode je določeno, da se dohodkovni odnosi med podpisnicami sporazuma urejajo tudi na osnovi skupnega planskega dogovora o pogojih, v katerih bodo podpisnice poslovale. V letu 1979 je bil poslovni rezultat vseh TOZD pozitiven, razen v TOZD MZ, kjer je bila izguba 8,351 milijonov din. Tudi v planu za leto 1980 je planirana eksterna realizacija in s tem tudi celotni prihodek TOZD v višini, ki ne more zagotoviti pokrivanja vseh stroškov in ustvariti toliko dohodka, kolikor ga je potrebno za pokrivanje vseh obveznosti, tako iz dohodka, kot tudi iz čistega dohodka. Cilj temeljne organizacije MZ in cilj delovne organizacije kot celote, je ustvariti take pogoje poslovanja, da bo tudi ta temeljna organizacija zaključila poslovno leto 1980 brez izgub, zato so v tej smeri že v teku konkretne akcije, predvsem glede doseganja večje udeležbe TOZD MZ v ceni vozil. Da bo TOZD MZ zagotovljeno normalno poslovanje, ne glede na uspeh akcij v smislu izboljšanja njenega poslovanja, se ob periodičnih in zaključnem računu ravna skladno z določili 30., 31. in 32. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD. Osnova za izračun tega dela prihodka, s katerim je TOZD MZ udeležen v prihodku ostalih TOZD je dohodek zmanjšan za: del dohodka za DSSS, Inštitut in DSSS SOZD, del dohodka za obresti, del čistega dohodka za osebne dohodke in del čistega dohodka za stanovanjsko izgradnjo. Za izboljšanje poslovnega rezultata celotne delovne organizacije pa je potrebno pospešiti uvajanje izpopolnjenih in novih akumiilativnejših izdelkov v proizvodnjo. REALNA PREDVIDEVANJA V Avtoelektriki predvidevamo, da bo v letošnjem letu — proizvodnja ovrednotena po stalnih cenah za 22 % večja od lanske, vrednost celotne prodaje za 27 % večja od dosežene v letu 1979, vrednost prodaje na domačem trgu narašča z 28 %, vrednost izvoza pa za 24 % nasproti 1979, število zaposlenih je bilo ob koncu leta 1979 3211, ob koncu letošnjega leta je planirano 3260, — planirana sredstva za osebne dohodke so za 18,6 % večja od lanskih, porabljena sredstva so planirana za 22 % več, nasproti lanskim, za razreševanje stanovanjske problematike bomo v letu 1980 izločali za stanovanjsko izgradnjo 7 % od bmto osebnih dohodkov v vseh TOZD in DSSS. Predvidene investicije za leto 1980 bo potrebno skladno, z določili zakona o investicijah ponovno natančno proučiti. Ker natančnejša opredehtev plana investicij sedaj še ni mogoča, kot tudi ne plan porabe združenih sredstev za skupno porabo, bo predlog plana investicij in skupne porabe naknadno predložen v obravnavo samoupravnim organom. LE Z NAPORI VSEH DO REZULTATOV Za dosego predvidenih rezultatov bo v letu 1980 potrebno usmeriti napore vseh v Avtoelektriki predvsem v: doseganje planiranega obsega proizvodnje; izboljševanju delovne discipline in izboljšanju izkoriščenosti delovnega časa, kar je posebej pomembno za doseganje planiranih rezultatov ob tako majhnem planiranem povečanju števila zaposlenih: boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, zniževanje, oz. zadrževanje rasti materialnih stroškov, predvsem s smotrno uporabo materiala in energetskih virov; doseganje ustrezne ravni kvalitete in zmanjševanju stroškov izmeta; uvajanje izpopolnjenih in novih akumiilativnejših virov financiranja poslovanja, da bi zmanjšali del dohodka za obresti; urejanje dohodkovnih odnosov tako znotraj, kot tudi izven delovne organizacije; krepitev in izpopolnjevanje samoupravne organiziranosti in samoupravnih odnosov; zagotoviti uspešno delovanje vseh služb v DSSS in režijskih služb v TOZD, brez večanja števila zaposlenih; usmerjati razvojno raziskovalno delo tako, da bo potekalo skladno z razvojem avtoelektrike v svetu in skladno z zahtevami trga; pospeševanje inventivno inovacijske in razvojne dejavnosti v smeri iskanja rešitev za znižanje proizvodnih stroškov ter iskanje rešitev, ki bodo zaviralno delovale na rast uvoza; spremljati gibanja stroškov in s pravočasnim ukrepanjem preprečiti nenormalno rast posameznih stroškov. M. R. Spominske fotografije so vedno najlepSe, najdražje. Taka je tudi ta, na kateri je Ivan Pahor, dolgoletni sodelavec iskre Avtoelektrike, terminar na Uniji malih serij v Tovarni velikih zaganjalnikov s sodelavci tik pred odhodom v zasluženi pokoj. V Iskri se je zaposlil 26. marca 1962 in polnih 18 let vestno in požrtvovalno delal v naši delovni organizaciji vse do od h od3 v pokoj. Sodelsvke in sodo!ovci so so od n jogo prisrčno poslovili, zoželeli so mu vse najlepše v zasluženem pokoju, poklonili pa so mu tudi cvetje in spominsko darilo. Za vse tepe želje se je Ivan prisrčno zahvalil in obljubil, da bo ob vsaki ponujeni priložnosti rad prišel na obisk. INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUB LJANA TOZD SPECIALNI ELEMENTI LJUBLJANA Dober obračun in stabilizacijski načrti V TOZD Specialni elementi so lani dobro gospodarili. Dvignili so vse kazalce uspešnosti in jih celo presegli glede na letni program. Pri tem so delali z minimalnim dodatnim - intenzivnim zaposlovanjem in z istimi zmogljivostmi ter kljub temu dosegli 22 % večji obseg proizvodnje. Za letos načrtujejo še precej več, čeprav so se vključili v stabilizacijske prizadevanja v okviru resolucije. Tovarna specialnih elementov ima že programsko poseben način dela. Serijske proizvodnje je malo, izdelujejo po večini posebne elemente v manjših količinah za določene kupce in določene namene. To je sicer zanimivo, vendar zahtevno delo, ki zahteva velik delež strokovnega znanja in mnogo izkušenj. Poleg tega TOZD dela v zastarelih proizvodnih prostorih in v utesnjenih razmerah. Prav zaradi tega pripravljajo investicijske načrte za gradnjo lastne nove tovarne v Stegnah. Glede na preteklo leto 1978 so zelo uspešno poslovali. Fizični obseg proizvodnje so dosegli nasproti 1978 z indeksom 122. Temu ustrezni so bili tudi finančni rezultati. Proizvodni načrt je bil izpolnjen s 100%, program zaposlovanja pa le s 95 %. Celotni prihodek je bil v letu 1979 za 25 % večji od leta 1978, dohodek pa kar 33 %. Čisti dohodek so po letnem programu presegli in je glede na leto prej 33 % večji. Brutto osebne dohodke so realizirali z indeksom 127 na- srednjeročni načrt 1976-80 in pripravljajo uspešen štart za prihodnje srednjeročno obdobje, ki ga bodo po predvidevanjih začeli v novih proizvodnih prostorih in s precej nove tehnologije. Za leto 1980 so pripravili precej obširen in zahteven ustalitveni načrt, da bi tako prispevah k še večji stabilizaciji širše skupnosti. Stabilizacijski načrt se povsem podreja resoluciji o stabilizaciji in zmanjšuje sredstva predvidena v programu za leto 1980 za reprezentanco, kilometrine, dnevnice, honorarje in drugo. Tudi nekatere proizvodne stroške bodo, kolikor so pod njihoveim vplivom, zmanjšali tako, da bodo prispevali k doseganjem zastavljenega cilja v DO Industrije elementov, ki predvideva prihranek pri stroških okrog 3 % v letošnjem letu. Kolektiv TOZD Specialni elementi je torej lani dobro gospodaril. Zanimivo je, da je prav pri kadrovski politiki in pri iskanju notranjih rezerv, kot je višja storilnost, boljša izraba delovnega časa in večanje akumulacije, kolektiv uspel. Ti otipljivi rezultati bi lahko dali mishti še komu: „Če so uspeli oni, zakaj ne bi še mi? “ INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO PREDSEDSTVO SINDIKATA DO ŠIROKA POTROŠNJA Volitve v organe upravljanja TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK V razvoju snujejo sodoben program V Žužemberški Iskri bodo posodobili svoj standardni program keramičnih kondenzatorjev. Po strokovni raziskavi tržišča in tehtanju proizvodnih možnosti bodo začeli s serijsko proizvodnjo večplastnih kondenzatorjev. Po svetu in doma je po le-teh veliko povpraševanje, medtem ko poraba in s tem povpraševanje po klasičnih keramičnih kondenzatorjih sorazmerno upada. V sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan so razviU svoj večplastni kondenzator (multilayer) in ga že proizvajajo v manjših poizkusnih serijah. Bazično razvoj za multilayer so začeli na Inštitutu Jožef Stefan, ves čas sproti letu 1978 in povečali tudi sHa- f? Iskre5 ^ŽužembtTmMo^fe^iat! e' da povemo, kaj pravzaprav je ta več- Tako so v primerjavi z letnim programom akumulacijo presegli za 29 % in nasproti 1. 1978 pa je za 85 % večja. Tudi amortizacija je višja kot leto prej, produktivnost je bila 17 % višja kot leto poprej, dohodek na delavca pa je tudi precej višji od predvidenega v načrtih in od prejšnjega leta. Tako v TOZD SEM uspešno izpolnjujejo, oz. celo presegajo zastavljeni plastni kondenzator? Laično povedano na kratko, je to po funkciji sklop kondenzatorjev, povezanih v en element. Možnih je nekaj deset plasti. Tako multilayer daje nekajkrat večjo kapacitivnost na enoto površine v primerjavi s klasičnim kondenzatorjem. Drugače povedano je to miniaturizacija kondenzatorja, ki postaja vse pomembnejša ob težnjah za proizvod- Proizvodnja magnetnih sklopov v TOZD Specialni elementi. JOŽETU BRAJERJU V SPOMIN Prejšnji teden je v mokronoški Iskri odjeknita žalostne vest, da je nenadoma umrl 18-letni elektrome-hanik Jože Brajer. Bi! je sončen fant, vese! in dober tovariš, skrben in natančen delavec. Šele lani je konča! šolo in se zaposlil v domači tovarni. Sošolci in sodelavci kar verjeti niso mogli. V domačih Zgornjih^ Lakencih se je rodi! v kmečki družini. Priden fant je bil. Rad je poprijel za delo tudi na njivi, v gozdu in doma. Pri delu se je tudi ponesreči! s traktorjem. Mlado življenje je ugasnil stroj, ki ga je imel Jože tako rad. Bridko je zadelo družino, Iskro v Mokronogu, domačo vas in mladinsko organizacijo. Jože, nate bomo ohranili lep in sončen spomin, lep in veder, kakršen si bil ti! Sodelavci njo vse manjših, praktičnejših in zanesljivejših elektronskih naprav. Poleg tega večplastni kondenzator nadomesti keramične in druge kondenzatorje in ob tem ohrani vse lastnosti keramičnega kondenzatorja. Pri tem izdelku so zahteve po zanesljivosti in 'kvaliteti zelo velike, saj je ta kondenzator predvsem namenjen profesionalni elektroniki. Tako so v TOZD Keramični kondenzatorji dosegli velik napredek tudi na področju profesionalizacije svojega programa, kar je pomembno za prodajo na domačem in tujih trgih. Vzorce so dobili že na Inštitutu Jožef Stefan, zdaj pa doma že postavljajo proizvodno linijo za poskusno serijsko proizvodnjo, ki bo stekla že letos. To je za žužemberško Iskro velik uspeh, saj načrtujejo veliko širjenje zmogljivosti po opravljeni poskusni proizvodnji. V načrtu imajo že gradnjo novih dodatnih proizvodnih prostorov in vlaganja v potrebno opremo za velik oserijsko proizvodnjo multilayerja, ki bo sčasoma postal po sedanjih p? ide vanj ih glavni proiz- vodni artikel v tej tovarni. Tako so ob 20-Ietnici ustanovitve tovarne dosegli pomemben dosežek za svoj proizvodni program. Začenjajo s proizvodnjo zelo iskanega elementa, tako na svetovnem, kot na domačem trgu. Proizvodnja bo skoraj v celoti avtomatizirana z visokoproduktivno sodobno opremo. Tako bodo zagotovili visoko storil- nost in visoko akumulativnost, saj bo ob novih pogojih potrebno vložiti le minimum živega dela, ki je, kakor vemo, najdražje. Ob vsem tem seveda razvojnikom (in tehnologom) nikakor ne manjka dela. ,,Če bi imeli po več glav in več, rok, nikakor ne bi škodilo11, je dejal vodja razvoja Jože Klobčar, ko smo ga povprašali, kako gre delo od rok. „Uvajanje v proizvodnjo je zelo zehtevno, saj je po razvojni, kot tudi po tehnološki strani za nas to povsem nov artikel. Organizirali smo in še bomo priučevanje delavcev na tem programu in tudi dodatno izobraževanje strokovnega kadra na Inštitutu Jožef Stefan. V vse delo pa moramo vtkati vse potrebne znanje in izkušnje strokovnjakov in praktične izkušnje strokovnih sodelavcev v visokofrekvenčni keramiki, ki je veliko dosegla na tem področju’1. Kp Predsedstvo sindikata DO Široka potrošnja v novem sestavu je imelo 19. marca prvi sestanek. Dnevni red je bil zelo obsežen, težiščne teme pa so bile zlasti okrog priprav na volitve organov upravljanja v TOZD, DO in SOZD, oceniti so potek akcije obravnav zaključnih računov za preteklo leto, spregovorili pa so še o vrsti drugih področij, med drugim o sklepih problemske konference SOZD Iskra o problemih delitve, programu usmeritve aktivnosti pri uresničevanju družbenoekonomske politike gospodarske stabilizacije v letošnjem letu, obravnavah so postopek sprejemanja samoupravnega sporazuma o nagrajevanju posebnih dosežkov SOZD Iskra itd. Akcija obravnav zaključnih računov za preteklo leto je v vseh temeljnih organizacijah že zaključena. Obravnave so bile povsod na visoki kakovostni ravni tako, da so delegati lahko ocenhi potek kot zelo uspešen. Delegati so na osnovi poročil posameznih delegatov lahko sprejeli oceno, da je bilo informacij v zvezi s poslovanjem posameznih TOZD v preteklem letu dovolj. Zanimiva pa je s tem v zvezi še ena ugotovitev — povsod, kjer so zaključne račune obravnavah v okviru sindikalnih skupin, je bila razprava plodnejša in izčrpnejša. Zato so sprejeli sklep, naj se ta tematika v bodoče, kjer je le mogoče, obravnava po sindikalnih skupinah in ne na zborih delavcev. Ugotovitev vseh članov je bila s tem v zvezi še oblika obravnave — povsod so gradivo namreč'obravnavah hkrati vse družbenopolitične organizacije. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB Temeljito razpravljali o obračunu in načrtih V ponedeljek 10. marca so na zboru delovnih ljudi delavci strokovnih služb IEZE pretresli lansko poslovanje in načrte za letošnje leto. Največ pozornosti so namenili stabilizaciji in prizadevanjem za boljše gospodarjenje. ..Sicer pa mislim, da smo strokovni ljudje najbolj poklicani, da najdemo možnosti za zmanjšanje stroškov, za boljše gospodarjenje in ob tem za normalno strokovno delo, ki nikakor ne sme trpeti, ne po obsegu ne po kvaliteti", je strnil v eno misel vodilno nit letošnjega poslovanja Jože Šurc. Najprej je vodja skupnih služb Jože Šurc vsem poklical v spomin številke o g ospodarjenju skupnih služb in delovne organizacije. Ugotovil je da je javna razprava po sindikalnih skupinah dobro potekala. To ni bilo težko, saj je bilo preteklo poslovno leto uspešno, čeprav tudi težav ni manjkalo. Predvsem so delovno skupnost pestile visoke cene. Tako se je podražil benzin, elektrika in vrsta materialov in storitev. Prav zaradi tega je bil proračun, oz. načrtovani obseg prekoračen. Ob vsem tem pa je razveseljivo, da je bil kljub nekaterim pomanjkljivostim, zlasti v izvozu in doseganju programa' proizvodnje, dosežen dober rezultat. Tako je celoten dohodek nad , predvidenim in tudi ostanek dohodka je temu ustrezen. Tudi dohodek na delavca se je sorazmerno povečal in tako so lahko v IEZE s poslovanjem zadovoljni in je treba letos le popraviti lanski izpad izvoza in doseči programirani letni obseg proizvodnje, kar je realno dosegljivo, čeprav so načrti zastavljeni zelo pogumno. Posebnega stabilizacijskega načrta niso naredili, ne v skupnih službah, ne v delovni organizaciji, ker so že ob sprejemanju plana ..vgradili" stabiliza- cijske norme, oz. zahteve resolucije. V ustalitvenih prizadevanjih predvidevajo 3 % prihranka (od celotnega prihodka), kar je lepa številka - nad 30 milijonov din prihranka, oz. to pomeni prosta sredstva za razširjeno reprodukcijo in druge izboljšave, med katerimi je tudi 'stimulacija zaposlenih. Na tem zboru so sprejeli konkretne zadolžitve ob ustalitvenih prizadevanjih. Tako so zadolžili poimensko vodilne strokovne ljudi, ki morajo z moralno in materialno odgovornostjo doseči zmanjšanje stroškov. Tako so določili odgovorne osebe za zmanjšanjj porabe energije, vode, stroškov za telefon, telex, kilometrine, dnevnice, potovanja v tujino in tako naprej. Sicer je bilo nekaj smeha, ko so določili ..odgovornega" za vodo, pa se je ta resno zavzel, da jemlje svojo nalogo za resno in izvedljivo. Največji ustalitveni dosežek pa bo dobro opravljeno delo. Delo strokovnih služb zlasti v IEZE, kjer opravljajo mnogo operativnega dela za TOZD, ima močan vpliv na področju razvoja, investicij, komerciale, na področju dela splošnih služb in še nekaterih. Zanimiva je tudi misel nekega raz-pravljalca, ki je argumentirano menil, da so opravljena dela premalo preana-lizirana, ko preidejo iz elaboratov v prakso. Premalo je primerjav načrtov in praktičnih sadov načrtovanih vlaganj, izboljšav in organizacijskih sprememb. Tekočega dela je žal preveč, da bi se pomudili ob analizah opravljenega, ko delo, ki so ga strokovnjaki pretehtano pripravili, zaživi v praksi. Najbrž pa so tu skrite rezerve, saj bi ob takih analizah lahko ugotovili še marsikatero praktično rešitev, izboljšavo in prihranek. FY 'iiliSlIls S seminarja za sindikalne vodje. Osrednja tema prvega zasedanja sindikalne organizacije Široke potrošnje pa so bile volitve v organe upravljanja TOZD, DO in SOZD-Člani so s tem v zvezi sprejeli okvirne porazdelitve posameznih dolžnosti. Mandat za predsednika delavskega sveta DO so poverili TOZD Elektromotorji, Železniki, mandat za predsednika odbora za gospodarjenje DO so zaupali TOZD Prodaja Ljubljana, TOZD TV Pržan so namenili mandat za predsednika odbora za samoupravni delavski nadzor. V zvezi z volitvami so delegati sprejeli tudi sklep, da bodo volitve za vse tri ravni (TOZD, DO in SOZD) potekale povsod hkrati. V nadaljevanju zasedanja so delegati obravnavah stališča do izplačevanja nadomestil iz materialnih stroškov in sklada skupne porabe. Tusso se opredelili za sprejem stališč KOS SOZD Iskra, ki predlagajo, da se kot osnova za nadomestilo tudi v letošnjem letu uporabljajo določila samoupravnih splošnih aktov, izdelanih na podlagi sindikalne liste za leto 1978. To pomeni, da med drugim kilometrina ostane nespremenjena (4,05 dinarjev), z izjemo primerov, prevoza sopotnikov in opreme, kjer naj bi povračilo stroškov povečali za največ 0,90 dinarjev. Za dnevnice — če bo delavski svet DO predlog seveda potrdil — naj bi v bodoče obstajale 3 kategorije, v letošnjem letu pa naj v okviru prejemkov iz sklada skupne porabe prednjačijo povišani zneski za prehrano, ostali zneski pa naj se uskladijo z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. V zvezi z letovanji delavcev Iskre v letošnjem letu so člani predsedstva sindikata Široke potrošnje sprejeli stališče, da DO Iskra — Invest servis preide na ekonomsko obračunavanje zmogljivosti počitniških objektov SOZD Iskra. Sklep izvira iz ugotovitve, da drugačnih možnosti zaradi omejenih finančnih sredstev Delovne organizacije trenutno ni dmgega izhoda. Pred zaključkom zasedanja so člani obravnavah še vprašanje glasila Iskre, število naročenih izvodov in problematiko nasploh. Sprejeli so sklep, da se čimprej sestanejo člani uredniškega sosveta Delovne organizacije. Stane Fleischman Seminar za sindikalne vodje V petek, in soboto, 21. in 22. marca, je občinski svet Zveze sindikatov Slovenije pripravil seminar za predsednike IO OO ZS, predsednike konferenc OO ZS ter člane predsedstva občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka. Seminar je bil namenjen zlasti tistim, ki so bili izvoljeni na letošnjih sindikalnih občnih zborih, udeležila pa sta se ga tudi predstavnika Iskre -TOZD Tovarna elektromotorjev Železniki in DSSS Škofja Loka, oz. konference sindikata DO Široka potrošnja. Prisotni — bilo jih je prek 90 — so obravnavah naloge Zveze sindikatov v uveljavljanju družbenoekonomskih in pohtičnih odnosov, organiziranosti, obhke in metode delovanja v Zvezi sindikatov neposredne naloge OO ZS v občini Škofja Loka, obširneje pa so se seznanili tudi z nalogami sindikatov pri uresničevanju ljudskega odpora in družbene samozaščite. V okviru seminarja so se udeleženci soočih tudi z aktualnim vprašanjem racionalnega vodenja sestankov, s področjem, zanimivim predvsem za novoizvoljene člane. Zelo dobro pripravljen seminar je potekal v hotelu ,,Bor“ na Črnem vrhu, poleg naštetih pa so se ga udeležili še Julij Planinc, predsednik odbora za LO in DSZ pri republiškem svetu Zveze sindikatov, Ivanka Šulgaj, predsednica medobčinskega sveta ZS za Gorenjsko, predsednik občinskega sveta ZS Škofja Loka Janez Thaler,1 Marjan Zadnik, predsednik komisije za LO in DSZ pri občinskem svetu ZS Kranj, prisostvovala pa je tudi sekretarka škofjeloškega občinskega sveta ZS Olga Bandelj. stane Fleischman INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO KS ZSMS DO ŠIROKA POTROŠNJA Pred redno letno konferenco » Člani koordinacijskega sveta ZSMS Široke potrošnje so na seji 19. marca letos v Škofji Loki obravnavali zlasti naloge pred bližnjo volilno in programsko konferenco in širšim delovnim posvetovanjem. Slednjega se bodo s seje KS ZSMS DO Široka potrošnja. r V ČASOPISNE NOVICE Nekatere sestavljene, delovne in temeljne organizacije združenega dela so že .podrobno in natančno izdelale kriterije in naloge medrepubliškega in pokrajinskega družbenega dogovora o podpori in vrednotenju inovacijske dejavnosti. Tak samoupravni sporazum je med drugim sprejela tudi Iskra, piše beograjski Privredni pregled. Poleg splošnih podatkov in načrtov proizvodnje ter izvoza v naslednjem petletnem obdobju namerava Iskra — tako piše beograjska Ekonomska politika — preseliti del svojih rentabilnih zmogljivosti v druge republike in se pri tem že pogovarja s posameznimi partnerji v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. V dvorani osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču je bil koncert v okviru letošnje občinske revije pevskih zborov. Sodeloval je tudi moški zbor Iskra-Elektromehanika. Tekst in sliko zbora je objavil gorenjski Glas. Slovenija se je že s sedanjim srednjeročnim načrtom opredelila, da mora njen razvoj temeljiti na čim večjem deležu lastnega znanja, na višji stopnji produktivnosti, kar vse mora najti potrdilo na mednarodnem tržišču. Elektroindustrija in elektronika je njen sestavni del, je zato prioritetna dejavnost, ki odločilno vpliva na celotni družbenoekonomski razvoj na Slovenskem. V naslednjem srednjeročnem načrtu predvideva slovenska elektroindustrija izvoz v vrednosti 3 milijarde dolarjev. Za ta izredno pogumen načrt bi bilo treba vložiti 26milijard dinarjev, piše zagrebški Vjesnik. V Boru so začeli z montažo nove avtomatske telefonske centrale z 8.000 priključki. Centrala bo imela končno zmogljivost 20.000 priključkov in bo priključena na mednarodne telefonske linije. V javni promet jo bodo vključili ob koncu letošnjega leta. Vest so objavili številni jugoslovanski časopisi, med drugimi tudi ljubljansko Delo, vendar brez podatkov, da gre pri tem za našo elektronsko centralo vrste Metaconta. V sežanski Iskri, tovarni radijskih sprejemnikov, naredijo letno od 53 do 55 tisoč navadnih radijskih sprejemnikov, to je približno polovico letne proizvodnje vseh tovrstnih radijskih aparatov v državi. Kaže, da bodo že v drugi polovici leta ukinili proizvodnjo radioaparatov, ki prinaša tovarni samo izgubo. Sežanska Iskra ima tudi precej težav zaradi omejitev uvoza. Blago jo čaka na carini, borijo pa se tudi s kooperanti, katerih izdelki so dvakrat do osemkrat dražji kot na svetovnem tržišču, piše ljubljansko Delo. Niške Narodne novine pišejo, da dvotarifni števci, proizvodnje El, še vedno ..čakajo" na kupce v skladiščih tovarne. Elektronska industrija do sedaj ni prodala niti enega samega števca, ker še vedno ni odobrena cena zanje. Gospodarsko sodelovanje Slovenije in Kosova se bo v prihodnje precej razširilo. Tako naj bi Iskra in Gorenje ponudili tovarni elektromotorjev v Djakovici sodelovanje za razširitev proizvodnje elektromotorjev. Samo Gorenje potrebuje letno 1,200.000 motorjev za kompresorje, hladilnike in druge gospodinjske aparate. Program za razširitev zmogljivosti predvideva investicijo v vrednosti 250 milijonov dinarjev. V dvorani Iskre na Trgu revolucije so se zbrali delavci Iskre, Ljubljanske banke, tiskarne Tone Tomšič in krajani Gradišča, ki so se udeležili predavanja o aktualnih problemih gospodarske stabilizacije. Zbranim je predaval Mitja Ribičič, predavanje pa je organizirala krajevna konferenca SZDL Gradišče. Družina Iskrinih temeljnih in delovnih organizacij sodi med redke primere, kjer občutek za skupnost prestopa meje frazerskih opredelitev, po katerih je sozdovska pripadnost le neko vseobsegajoče pokrivalo, porok socialne varnosti združenih delavcev, njihov zastopnik pred najširšo družbo itd. Po širokih razpravah je Iskra oblikovala sklep, da je treba razvojne programe vseh članic Iskre obravnavati kot celoto. S tem bi v Iskri zagotovili pravočasno in pospešeno uresničevanje, zlasti prednostnih načrtov. Ta cilj so v Iskri podprli s tremi odločitvami: ustanovili so interno banko, predlagali bankam ustanovitev specializiranega konzorcija za izpeljav oo Iskrinih načrtov in sprejeli samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev, piše ljubljanski Gospodarski vestnik. Delovna organizacija Zmaj v sestavu SOZD Iskre načrtuje za. letošnje leto za 30 % večji skupni prihodek v primerjavi s prejšnjim letom, kar pomeni, da bo proizvodnja baterij porasla od 44 milijonov na 55 milijonov enot. Mimo tega naj bi Zmaj izvozil 'LS milijona baterij v vrednosti 390 tisoč dolarjev. Vest je objavil Dnevnik iz Novega Sada. V Poštarskem domu na Pohorju so podpisali predstavniki PTT iz Maribora in kranjske Iskre dogovor o izdelavi in montaži avtomatske elektronske telefonske centrale za mariborsko regijo. Z novo centralo, ki naj bi bila nared 1982. leta, naj bi ta regija pridobila nekaj desettisoč novih telefonskih priključkov. Investicija bo veljala 320 milijonov dinarjev, piše beograjska Politika. -J OBČNI ZBOR PD ISKRA Planinsko društvo Iskra vabi v sredo, 2. aprila ob 17. uri na redni letni občni zbor našega planinskega društva, ki bo v Iskrini poslovni statfoi v prostorih družbene prehrane. Na občnem zboru bomo pregledali delo v minulem letu ter si začrtali prihodnje naloge. Po zboru bo znani slovenski alpinist in gornik Peter Janežič—Petrač predstavil delo šole šerp v Nepalu, prikazal pa bo tudi številne svoje čudovite diapozitive iz slovenskih in tujih gora. Na občni zbor vabimo vse — člane Iskrinega planinskega društva, poleg njih pa seveda tudi vse druge Iskraše, ljubitelje planin. poleg članov predsedstev posameznih OO ZSMS udeležili tudi sekretarji OO ZK, poslušali pa bodo še vrsto tem z najaktualnejših področij. Osrednja pozornost članov KS ZSMS je bila namenjena prav bližnjemu delovnemu posvetovanju mladine Široke potrošnje. Na njem bodo obravnavali vlogo koordinacijskega sveta v združenem delu, seznanili se bodo s poslovanjem in usmeritvami Široke potrošnje, spregovorili pa tudi o kritičnih točkah delovanja mladih. Zlasti okrog te teme, za katero so zadolženi vsi predsedniki OO ZSMS je bila precejšnja razprava, kajti takšnih točk je v geografsko tako razprostranjeni DO kot je Industrija široko-potrošnih izdelkov, nedvomna precej. Hkrati z delovnim posvetovanjem, bodo mladinci pripravili tudi volilno programsko konferenco. Ob tem velja poudariti, da je mladina Široke potrošnje dobesedno razumela letošnja prizadevanja za ustalitev gospodarskega položaja. Delovno posvetovanje je bilo prvotno predvideno v trajanju dveh dni, bilo pa naj bi v Sežani. Po temeljitem premisleku so se odločili, da bodo program izpeljali v enem dnevu s čjm manjšimi stroški. Odločili so se za Škofjo Loko, kjer ima Delovna organizacija sedež. Tako odpadejo vsi stroški v zvezi z najemanjem hotelskih zmogljivosti. _ Meischman SLOVENSKE ZALOŽBE V LETU 1980 Tehniške knjige in znanstvena fantastika Nekako manj opazna, a zato nič manj pomembna založba na Slovenskem je vsekakor Tehniška založba Slovenije. Ko smo se pogovarjali z urednico Tehniške založbe Slovenije Anko Veselovo, smo zvedeli, da ima založba letos v načrtu natisniti kar 34 del, od strokovnih knjig in priročnikov do znanstvene fantastike. Med strokovnimi knjigami in priročniki je treba na prvem mestu omeniti „Gradbe-nHSki priročnik", ki je domače delo skupine avtorjev in je namenjen tako mojstru in tehniku kot inženirju. Potem je tu „Matematični priročnik" Bronštajna in Semjonova, ki bo letos doživel že šesto izdajo v slovenščini, prav tako pa bo iz%el izpopolnjeni ponatis, „Strojnotehnološkega priročnika," ki so ga v poldrugem letu prodali kar 5000 izvodov. Med domačimi deli s tega področja je v programu priročnik domačega avtorja Hinka Murna „Odrezovalni stroji"^ dalje prav tako domače delo Davorina Žitnika ..Statika". Bolj razvedrilu in rekreaciji pa jj namenjeno knjiga Borisa Kalčiča ..Akrobat-sko smučanje". V poklicni knjižnici za avtomehanike pa bosta izšla dva priročnika in sicer „Avto-ličarstvo" in ..Elektrika v avtomobilu." Zelo zanimiva, praktična in takorekoč namenjena slehernemu pa je zbirka Vaša domača delavnica, v kateri bo izšla vrsta knjižic kot „Nove ideje za vaš dom", ki govori o z boljša vah v hiši, na vrtu in okrog hiše, vse pa je moč postoriti z osnovnim orodjem. Podobna je druga knjižica iz te zbirke ..Tehnika in popravila v naši hiši", slede pa ..Ogrevalne naprave, popravljanje in obnavljanje", ..Toplotne in zvočne izolacije v stanovanjih", ki so še zlasti aktualne spričo sedanje energetske krize, dalje je tu knjižica „Delamo in popravljamo s kovinami" ter delo ..Topla voda in ogrevanje s sončno energijo", ki je, podobno kot ..Toplotne in zvočne izolacije v stanovanjih" zelo aktualna in zanimiva. V tej zbirki bo izšlo tudi nekaj ponatisov, kar vsekakor priča o koristnosti in aktualnosti te zbirke. Tako bodo ponatisnjena naslednja dela: Katalog Naredi si sam. Zidarstvo, Mizarstvo za vsakogar. Ključavničarstvo za vsakogar. Pleskarstvo za vsakogar in Tehnika pritrjevanja. Drugo, nič manj pomembno področje Tehniške založbe Slovenije pa je njeno sistematično izdajanje znanstvene fantasti ke. Ob mednarodnem tednu Alpe-Adria je v avli Iskrine poslovne stavbe v Ljubljani odprta razstava likovnih del desetih umetnikov iz San Marina. Na razstavi je predstavljenih okoli petdeset del - g rafik, pastelov, olj, gvašev, skulptur in fotografij. Razstavo je odprl direktor Mestnega gledališča ljubljanskega Sergej Vošnjak, med drugimi pa so se slovesne otvoritve udeležili še Anton Stipanič, Peter Šoštarič, Leopold Krese in drugi. O prvem nastopu umetnikov iz San Marina v okviru prireditve Alpe-Adria bomo v našem tedniku še obširneje pisali. (LD) literarne zvrsti, ki si je v svetu že zdavnaj priborila ustrezno mesto in popularnost. Tako bodo v zbirki Znanstvena fantastika in Klasiki fantastike izšla letos naslednja dela: dve knjigi svetovno znanega poljskega pisca znanstvenofantastične literature Stanislava Lema ..Katar" „Eden", dalje „Marsovske kronike" prav tako znanega in sodobnega ameriškega pisca znanstvene fantastike Raya Bradburyja, med klasike fantastike pa najdemo Julesa VerrfA (letos bosta izšli dve njegovi knjigi), dalje .'Izgubljeni svet „Connana Dovla in tri knjige češkega klasika Karla Čapka. ..Tovarna absolutnega", ..Krakatit" in „Vojna z močeradi". In končno so tu še šolske knjige, za katere pa ejznačiino, da to pot prvič že upoštevajo pri nas na novo uvedeno usmerjeno izobraževanje. Med šolskimi knjigami je treba omeniti ..Tehnologijo stavljenja" Srečka Mraka, ki je namenjena grafičnim delavcem, dalje „Varnost našega otroka v prometu", ki obravnava prometno vzgojo in učbenik „Osnove tehnike in proizvodnje prvi del", ki zadeva usmerjeno izobraževanje. V načrtu ima založba tudi serijo učbenikov za gradbeništvo, elektrostroko, tekstilno stroko, promet in zveze, rudarstvo in geologijo, dalje priročnik o orodju, ki govori o nastanku orodij in delu z njimi ter seveda ponatise starih učbenikov. Naj za konec še zapišemo, da Tehniška založba Slovenije izdaja tudi mesečno revijo „Življenja in tehnika", ki ima sorazmerno visoko naklado in predstavlja edino tovrstno revijo na Slovenskem. q ^ MED KNJIGAMI Onstran Urala in Kavkaza Redko se zgodi, da združuje potopisna literatura pri nas poleg sinhrone časovne dimenzije, v katero avtor sproti zajema svoja doživetja tujega sveta, tudi diahrono, zgodovinsko podobo dežele, ob njej pa vsa pomembnejša prejšnja lastna izkustva. Za knjigo novinarja in urednika Dušana Željez-nova Onstran Urala in Kavkaza smemo reči, da je avtor v njej svojo štirinajstdnevno strnjeno potovanje od Moskve, Taškenta, Buhare, Samarkanda do Tbilisija, od 1. do 15. maja 1975, vseskozi bogatil z manj znanimi zgodovinskimi pričevanji in s posebno pozornostjo predstavil kul turno-zgodovinski razvoj dežel v sovjetski srednji Aziji. Zato knjiga ni zgolj turistična, in v drugem delu, ko nastopi avtor v vlogi političnega predstavnika Ljubljane, tudi politična reportaža, marveč bogat in dokumentaren zapis, nenehno podkrepljen z dejstvi. Avtor se je tako na spreten način izognil sicer neobhodnim protokolarnim konvencijam, jim dal poudarek le do tiste mere, ki noče prekriti utripa tamkajšnjega življenja in postaviti delegacijsko funkcijo povsem v ospredje. Od tu, se zdi, Dušan Željeznov mimo vseh gruzinskih zdravic pripoveduje, s pomočjo svojega gostitelja in spremljevalca, glavnega urednika tbilisijskega časopisa Tbilisi Nikolaja Išangoviča Džašija o bogati zgodovini gruzinske literature, kulture in znanosti. In naposled se avtor zaustavi v Moskvi. Iz svojih prejšnjih obiskov sovjetske prestolnice in zapisov o njej povzema reportažo o obiskih in srečanjih z IIjo Eren-burgom, Leonidom Maksimovičem Leonovem, Aramom Hačaturjanom, Jurijem Aleksandrovičem Žukovom, s prikrito polemično ostjo razgrinja probleme sodobnega sovjetskega slikarstva, glasbe in literature, kot so se pokazali v šestdesetih in sedemdesetih letih in kot so doživljali odmeve v sovjetski in svetovni javnosti. Knjiga Onstran Urala in Kavkaza je izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Potopisi, m. Z. Po ..Delu" - 25. 3. 80 ISKRA - ELEKTROZVEZE, n. sol.o., Ljubljana, Stegne 11 DELAVSKI SVET TOZD Radijske zveze, n.sol.o., Horjul ponovno razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD Za opravljanje del. oz. nalog individualnega poslovodnega organa mora kandidat poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko izobrazbo pravne, gospodarske ali tehnične smeri; — da ima sposobnost organiziranja in vodenje dela ter poslovanja in usklajevanja delovnega procesa; — da ima 5 let delovnih izkušenj v stroki; — da aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik; — da ima družbeno politične in moralno etične lastnosti po družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike in ustvarjalen odnos do samoupravljanja. Kandidata bomo izbrali za 4 leta. Pisnim ponudbam s kratkim življenjepisom priložite dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA — Elektro-zveze, Kadrovska služba, Ljubljana, Stegne 11 z označbo: „Za razpisno komisijo TOZD RZ". O ozidu izbire bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. Prebrali smo za vas Založba Borec iz Ljubljane je pravkar izdala drugo izdajo partizanske pesmarice pod naslovom „Naša partizanska pesem", ki jo je uredil Radovan Gobec. Vsekakor ni potrebno posebej poudarjati, da jebilo potrebno po tej knjigi precejšnja, saj je bila prva izdaja pesmarice, ki je izšla pred dvajsetimi leti, že zdavnaj razprodana. Sicer pa bo ta knjiga prišla prav tudi štEfvilnim novim pevskim zborom, saj smo v zadnjem desetletju priča ustanavljanju številnih novih zborov na Slovenskem. V uvodni besedi v drugo izdajo partizanske pesmarice se urednik Radovan Gobec umestno sprašuje, in to vprašanje se je pojavilo tudi že ob prvi izdaji, zakaj namreč niso v pesmarici objavljene vse pesmi, ki so jih prepevali med narodnoosvobodilnim bojem. Že uredniški odbor prve izdaje se je namreč ob tem vprašanju odločil, da bo sprejel v pesmarico vse slovenske pesmi, ki so nastale med narodnoosvobodilnim bojem, za druge pesmi, to je za vse vrste ..kontrafaktur" in pesmi drugih narodov pa naj bi veljalo načelo, da pridejo v poštev le tiste, ki jih je mogoče uspešno prirediti za večglasni moški zbor in, ki vzdržijo ustrezne umetniške kriterije. V drugi izdaji so objavljene tri med vojno nastale skladbe, ki so se bile izmuznile urednikom pri prvi izdaji (Ciril Cvetko: Za vasjo je čredo pasla, Anton Lavrin: Naša pesem in Drago Korošec: Pesem 3. bataljona 15. brigade). Dalje uredniki v zbirki niso objavili nekaj pesmi, ki so se pele izključno enoglasno ali dvoglasno, dalje dve pesmi, ki sta primernejši za ženski zbor, črtali so tudi vse pesmi, ki so se pele v obliki kupletov in ..kontrafaktur" na operetne melodije, dalje so tudi izpustili vse domoljubne in delavske pesmi starejšega datuma, čeprav so bile pogosto na partizanskih sporedih. Prav tako so opustili objavo vseh narodnih pesmi, čeprav so se v partizanih pele vsakodnevno. Odrekli so se tudi mnogim, sicer zelo popularnim ruskim pesmim iz filmov in iger, čeprav soji med NOB radi in zelo pogosto partizani prepevali. Tako torej najdemo v tej pesmarici sedemnajst partizanskih priredb narodnih pesmi, enajst pesmi drugih jugoslovanskih narodov, deset ruskih revolucionarnih pesmi, devet pesmi drugih narodov, kar triinpetdeset slovenskih izvirnih partizanskih pesmi in šest na novo dodanih pesmi. Za vse pesmi so seveda objavljene note, pri čemer velja opozoriti še na strokovno znamstvene pripombe dr. Radoslava Hrovatina k vsaki pesmi posebej, kar daje pesmarici tudi ustrezno znanstveno in zgodovinsko vrednost in težo. V tem smislu torej predstavlja nova izdaja pesmarice ponovno oživitev slovenske partizanske pesmi, hkrati pa bo s svojimi notnimi zapisi koristila tudi številnim pevskim amaterjem pri nas, ki jih je, in to je potrebno zapisati, čedalje več, kar smo priča, da tradicionalna amaterska kultura na Slovenskem še dolgo ne bo izumrla. Nasprotno, čedalje bolj se razširja in partizanska pesmarica ji bo gotovo v pomoč kot Hobro pomagalo. q ^ Planinci Elektromehanike na izletu na Skalnico in Trstelf. PLANINSKI IZLET NA SKALNICO IN TRSTELJ Kot začetek planinske sezone je bil za planince Elektromehanike iz Kranja določen izlet na Skalnico pri Novi Gorici in Trstelj na Krasu. Oba vrhova sodita med neobvezne točke razširjene slovenske planinske transverzale. Po prijavah sodeč in teh je bilo blizu sto, je bilo zanimanje za ta izlet izredno veliko. Med prijavljene! so bile kompletne družine, ki so se letos morda prvič odpravile v planine. Zaradi dežja, pomešanega s snegom, jih je nekaj ostalo doma. Na pot smo šli z željo po izboljšanju vremena. Že na Kladju je sneg pokazal svoje zobe. Avtobusa sta obtičala. Šoferja Joža in Bojan sta z verigami uredila tako, da smo le prilezli na primorsko stran. Čimbolj smo se približevali Novi Gorici, tembolj je bila okolica pomladna. Barva Soče je to tudi potrjevala. Nič čudnega, če je bil Simon Gregorčič, imenovan tudi kot ..Goriški slavček", tako navezan na Sočo in živel z njo v svojih pesmih. Prvi naš cilj je bila Skalnica, ki je bila na žalost zakrita z meglo. Mogoče je karavana 66 planincev prav zaradi tega tako hitro prišla do vrha? Kdor je že bil na tem vrhu ob jasnem vremenu, bo vedel povedati, za kakšen razgled smo bili prikrajšani. Na Skalnici ali Sveti gori je samostan in velika cerkev, v kateri so pokopani goriški škofje — Slovenci, med njimi tudi nadškof Frančišek Sedej, ki so ga fašisti prisilili, da je odstopil in je nekaj dni za tem, leta 1931 umrl. Razlago je vodil pater Krajnik in je bila zelo zanimiva. Dotaknil se je dogodkov iz prve svetovne vojne ob soški fronti. Ob sestopanju v dolino, se je vreme znatno izboljšalo. Videti je bilo skoraj do morja. Za kratek čas smo se ustavili še v središču Nove Gorice — najmlajšem slovenskem mestu. Pot smo nadaljevali skozi Miren in Kostanjevico na Krasu do Lipe. Od tu smo se povzpeli na ne preveč zahtevni Trstelj. Na vrhu smo bili kar presenečeni. Pokazalo se je sonce in tudi razgled je bil za ta dan kar lep. Dobro se je videlo Jadransko morje pod nami in celotna vipavska dolina na nasprotni strani. S Trstelja je ob lepem vremenu čudovit razgled, zato ga bo marsikdo še obiskal. V Stjenkovi koči smo opravili vse planinske formalnosti in se poslovili od prijaznih Kraševcev. Zadnja zanimiva postojanka, četudi ne ravno planinska, je bil ogled lovskega dvorca iz sedemnajstega stoletja ..Zemono". Tu je restavracija, umetnostna galerija in razstava pohištva tovarne „Lipa" iz Ajdovščine. Čeprav nismo dosegali visokih ciljev, je bil dan poln lepih doživetij, planinskih in drugih. Dobro počutje je namreč za človeka že velika sreča; narediti ga je pač treba. SREČNO! Edvard Erzetič Nudimo vam nekaj turističnih krajev ob naši obali, kjer lahko prijetno preživite letni oddih. V mesecu aprilu vam bomo lahko nudili še možne kapacitete v sledečih krajih: Pag, Rab, Selce, Primošten, Privlaka (Zadar), Kali (Ugljan), Lumbarda. KRAJ/HOTEL 7 DNEVNI ARANŽMAJI lo DNEVNI ARANŽMAJI 7.6.-28.6. 6.9—27.9. 2ti.be—5.7. 2.b—2.7. D M A G privatne sobe e prehrano 1.5oo.- 1.880.- 1.97o— 2.l4o— 2.680— 2.Slo — POREČ privatne sobe s prehrano 1.720— 1.920— 2.000.- 2.450— 2.750— 2.850 — ROVINJ privatne sobe s prehrano 1.75o— 2.000.- 2.o7o— 2.47o — 2.850.- 2.950— P D L A privatne sobe s prehrano 1.870.- 1.990— 2.080.- MALINSKA hotel MMALIN"in bung. hotela "1.75o— 2.280.- 2.55o— 2.500- 3.24o— 3.36o— K A" ITT LOŠINJ hotel "HELIOS" . 2.86o.- 3.98o— 4.150— depandansa VILA RIJEKA - - 2.68o.- 5.750 — 5.910 — VELA LUKA privatne sobe s prehrano 1.46o,- 1.890.- 1.960— 2.1oo — 2.700- 2.800.- M U R T E R privatne sobe a prehrano 2.030- 2,loo — 2.180— 2.9oo.- 3.000- 5.120 — njivice hotel "JADRAN" dep."BELI KAMBC" 2.0I0— 2.95o— 3.060.- 2.870— 4.22o— 4.370— L Vsi ..paket aranžmaji" vključujejo naslednje usluge: — 7, 10, možno tudi 14 penzionov, — turistično takso (razen v Poreču in v Puli), — stroške rezervacije, — organizacija aranžmaja. Aranžmaji se pričnejo z večerjo in kpnčajo zadnji dan s kosilom. PRIJAVE sprejema Dejavnost za rekreacijo in letovanje. Ilirska 27, Ljubljana, po telefonu ali osebno. (Tel.: 325-587) NAČIN PLAČILA: Pri prijavi je treba vplačati celoten znesek stroškov aranžmaja. Plačate lahko z gotovino na blagajni na Ilirski 27, ali po denarni nakaznici na naš naslov: Dejavnost za rekreacijo. Ilirska 27, 61000 Ljubljana. (Ne pozabite vpisati ČITLJIVO svojega naslova in namen nakazila). KMALU BOMO OBJAVILI TUDI RAZPIS LETOVANJA V ISKRINIH DOMOVIH. V VABIMO VAS, DA OBIŠČETE NAJVEČJI TEHNIČNI SEJEM NA SVETU, KI BO LETOS OD 16. DO 24. APRILA 1980 V HANNOVRU ZA TRI DNI S POSEBNIM LETALOM Hannover ODHOD: 16. in 18. APRILA1980 Letos bodo na sejmu razstavljali novosti z naslednjih področji: Energija 80, pisarniška in informacijska tehnika CeBIT, raziskave in tehnologija, elektrotehnika, preskrba z električno energijo, klimatizacijske naprave, obdelava površin, orodni stroji, avtomatika, elektronika, električna instalacija, razsvetljava, elektroakustika, obdelava železa in jekla, neme tali, transportna sredstva, odpadna sredstva, gradbeni stroji, rudarski stroji, industrijska gradnja in marketing. Program 3-dnevnega strokovnega potovanja s posebnim letalom IAA. 1. dan Odhod avtubusa ob 06.00 uri izpred Univerze v Ljubljani, Trg osvoboditve, na letališče Ljubljana—Brnik. Zbor vseh udeležencev ob 06.45 uri na letališču. Polet letal IAA DC—9 ob 07.35 za Hannover. Pristanek v Hannovru ob 08.55. Prevoz na sejmišče z avtobusom. Ves dan na voljo za obisk sejma. Zvečer namestitev v privatnih sobah. Prenočišče. 2. dan Zajtrk pri stanodajalcih. Ves dan na voljo za obisk sejma. Prenočišče. 3. dan Zajtrk. Ves dan namenjen ogledu sejma. Popoldan ob 17.30 uri prevoz z avtobusom izpred Kaufhofa nasproti glavne železniške postaje na letališče. Polet letala IAA ob 19.05 uri. Pristanek na Brniku ob 20.30 uri. CENA strokovnega potovanja je 6.200 din za osebo. V ceni je vključeno: letalski prevoz Ljubljana—Hannover in nazaj, letališka taksa,' vsi prevozi na in z letališča, vstopnina na sejem, nastanitev v privatnih sobah z zajtrkom ter stroški organizacije in vodstva potovanja. ROK ZA PRIJAVE JE DO 1. APRILA 1980, oz. do zasedbe mest v letalu. Ob prijavi je treba predložiti naročilnico s seznanom udeležencev ter zagotovilo plačila v zakonitem roku. Prijave sprejema: Iskra Invest Servis, Dejavnost za rekreacijo in letovanja, Ljubljana, Ilirska 27, telefon:325—587 I Preden se je začelo zares. PRVENSTVO ATC V SMUČARSKIH TEKIH Prizadevni člani komisije za šport in rekreacijo pri IO sindikata TOZD ATC so kupaj s sodelavci pred kratkim priredili prvo prvenstvo ATC v smučarskih tekih v Zgornjem Lomu nad Tržičem. V konkurenci je tekmovalo 5 sodelavk na 2,5 km dolgi progi in 33 sodelavcev na 5 km dolgi progi. Tekmovanje je potekalo v zares prijetnem tovariškem vzdušju, pri čemer so sodelovali vsi, zlasti tehnična ekipa, ki je zavzeto opravljala svoje delo vse do razglasitve rezultatov. Nadvse prijeten je bil zaključek tekmovanja z razdelitvijo medalj in diplom v Križah. Vsem udeležencem tekmovanja se je v imenu direktorja zahvalil vodja tehničnega razvoja in povabil prisotne ter ostale, da bo drugo tekmovanje ATC v tekih po številu nastopajočih bogatejše. Zlasti so vabljene sodelavke, saj so v TOZD ATC v veliki večini. . Rezultati: ženske: 1.) Prevodnik 13:14,19, 2.) Burnik 14:01,88, 3.) Potočnik 14:33,82, 4.) Peternelj 15:29,76, 5.) Križnar 15:30,83, izven konkurence Krampi 11:29,90; moški do 35 let: 1.) Šeruga 19:24,12, 2.) Drinovec 19:27,46, 3.) Rožič 19:37,90, A.) Žbogar 20:22,25, 5.) Konjar 20:33,46, S.) Čebulj, 7.) Fern, 8.) Nadišar, 9.) Cimperman, 10.) Meško, 11.) Erman, 12.) Ule, 13.) Perko, 14.) Košir, 15.) Šter, 16.) Primožič, 17.) Ažman.; moški nad 35 let: 1.) Pajk 17:48,38, 2.) Nunar 19:07, 38, 3.) Stare 20:47,56 , 4.) Delalut 21:52,25, 5.) Prevodnik 22:46,22, 6.) Rekelj, 7.) Robida, 8.) Križnar, 9.) Cegnar, 10.) Ošabnik, 11.) Bajželj, 12.) Tomše, 13.) Bizjak, 14.) Debelak, 15.) Mohar, 16.) Verčič y |^r|. ZAHVALA Družina pokojnega JOŽETA AŽMANA se najlepše zahvaljuje komisiji za socialno varstvo pri SK DO ISKRA Elektromehanika Kranj za denarno pomoč. družina Ažman { ; ^ ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. — V.d. glavni urednik Otmar Zorn, odgovorni urednik: Dušan Željcz-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar — komentator Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittricl) (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektro-zveze) L izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324-061, 324-261. — Tisk: — Časopisno tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. _____________________________________7 Kam za prvomajske praznike Vabimo vas, da preživite prijetne praznične dni ob morju in v toplicah - v hotelih z bazeni: PORTOROŽ APOLLO/MIRNA - depandanse Grand hotela Palače. Vse sobe TWC, vsi družabni' prostori in bazen so na razpolago gostom v hotelu GH Palače. 30. 4. večerja - 4. 5. kosilo, cena: 1/2 sobi din 1.350 za osebo. Cena za otroke do 7. leta starosti v sobi s starši din 940. POREČ ROTE L DELFIN — Zelena laguna, vse sobe TWC„ aperitiv bar, disco-bar, frizerski stlon, sauna, zaprti bazen z ogrevano morsko vodo, 7 km izven centra Poreča. 30. 4. večerja - 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din: 980 za osebo. Cena za otroke do 7. leta starosti v sobi s starši din 700. R°tel LOTOS — Zelena laguna, vse sobe TWC, aperitiv bar, dnevni prostor s televizijo, odprti bazen s teraso za sončenje, športno rekreativni center, 5 km izven centra Poreča. 30. 4. večerja — 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din 780 za osebo. Cena za otroke do 7. leta v sobi s starši din 550. VILE ASTRA — družinske vile — Zelena laguna Vsak apartma se sestoji: kompletno opremljena kuhinja, s pomožnim ležiščem, 2 spalnici, kopalnica—prha, WC, predsoba z vgrajeno omaro, vsak apartma ima tudi svojo teraso. Cena najema od 30. 4. do 4. 5. za 4 osebe je din 1.500. APARTHOTEL MARINA — Červar Vsak apartma se sestoji: kompletno opremljena kuhinja z dnevnim prostorom, 2 spalnici z dodatnim ležiščem, kopalnica-prha, WC. Cena najema od 30. 4. do 4. 5. za 4 osebe je din 1.500. OTOK „SV. NIKOLA" Hotel MIRA MARE, ISTRA, bungalovi SPLENDID, sobe TWC, restavracija, kavarna, lepi sprehodi med lovori in borovci, mir, tišina. 30. 4. večerja — 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din 760 za osebo. Otroci do 10. leta v sobi s starši din 530. POČITNIŠKA STANOVANJA V ZASEBNIH HIŠAH - Poreč Stanovanja so v novozgrajenih privatnih hišah in vsako se sestoji iz: kompletno opremljene kuhinje, 1—2 spalnici, kopalnica — prha, WC, stanovanja se lahko upo-rahljajo samo za toliko oseb, za kolikor je plačano. Cena najema za 3 osebe za 4 osebe od 30. 4.-4. 5. 1.800 din 2.160 din od 27. 4.-4. 5. 3.200 din 3.800 din VRSAR HOTEL PANORAMA — vse sobe TWC, kavarna, bar, odprti bazen s teraso za sončenje. Le 9 km oddaljen od Poreča — največja turistično-šport nega centra na tem delu Jadrana. 30. 4. večerja — 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din 960 za osebo-Cena za otroke do 7. leta v sobi s starši din 67. CRIKVENICA HOTEL THERAPIA — vse sobe TWC, kavarna, bar, zaprti bazen z ogrevano morsko vodo, frizerski salon. V neposredni bližini tenis igrišča. 30. 4, večerja - 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din 1.400 za osebo. Cena za otroke do 7. leta v sobi s starši din 1.150. HOTEL MEDITERAN — vse sobe TWC, kavarna, aperitiv bar, restavracija, terasa za sončenje. 30. 4. večerja — 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din 1.150 za osebo. Cena za otroke do 7. leta v sobi s starši din 950. HOTEL MIRAMARE — ZAGREB — vse sobe s tekočo toplo vodo, sanitarije in tuš na etaži, aperitiv bar, restavracija, dnevni prostor s televizijo. 30. 4. večerja — 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din 1.060 din ?a osebo. RABAC POČITNIŠKA STANOVANJA V ZASEBNIH HIŠAFLSlikovito mestece ob obali JZ polotoka Istre, 60 km od Reke, na poti med Opatijo in Pulo. Kompletno opremljena stanovanja z možnostjo lastnega kuhanja. Cena najema od 30. 4. do 4. 5. za 3 osebe 2.470 din za 4 osebe 3.060 din za 5 oseb 3.430 din od 27. 4. do 4. 5. 4.160 din -5.240 din 5.890 din RADENCI HOTEL RADIN - A. kategorija, vse sobe TWC, telefon, balkon, aperitiv bar, restavracija, pokriti bazen s termalno vodo 28-30 stopinj, sauna, frizer, 30. 4. večerja - 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din 2.200 za osebo. Cena za otroke do 10. leta v sobi s starši din 1.540. NJIVICE - KRK HOTEL JADRAN — vse sobe TWC, kavarna, snack bar. 30. 4-. večerja — 4. 5. kosilo, cena v 1 /2 sobi din 1.100 za osebo. Otroci do 7. leta v sobi s starši din 770. MALINSKA - KRK Kompletno opremljeni apartmaji, vsak se sestoji iz: kompletno opremljene kuhinje dnevnim prostorom, spalnice (za 3 os. 1/1, in 1/2, za 4 os. 2/2, za 5 os. 2/2 in 1/1), kopalnice—prhe, WC. Cena najema od 30. 4. do 4. 5. od 27. 4. do 4. 5. za 3 osebe 1.600 din 2.800 din za 5 oseb 2.600 din 4.600 din TOPLICE ČATEŽ • HOTEL TERME — B. kat. vse sobe TWC, družabni prostori, kopanje v termalnih bazenih in kadeh. Priporočamo prijetne sprehode v okolico. 30. 4. večerja - 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din 1.990 za osebo. DOLENJSKE TOPLICE HOTEL ZDRAVILIŠKI DOM — vse sobe TWC. centralno ogrevane, pokriti bazen z izredno kvalitetno termalno vodo (36—38 stopinj C), bogato s C02 in kalcijem. Voda je odlična za rehabilitacijo, rekreacijo in rekonvalescenco vseh, ki imajo revmatizem, kronična obolenja hrbtenice in sklepov ali posledice poškodb na lokomotornem aparatu. 30. 4. - večerja - 4. 5. kosilo, cena v 1/2 sobi din 1.800 za osebo. V CENE ARANŽMAJEV JE VŠTETO: — hotelski aranžmaji: 4 polni penzioni, turistična taksa, stroški organizacije. — aranžmaji stanovanj v zasebnih hišah: 4— do 7—dnevna najemnina (elektrika, plin, voda, posoda, posteljnina ter stroški organizacije. PRIJAVE sprejemamo do 01. 04. 1980. Ob prijavi je treba vplačati tudi celotni znesek stroškov. Vse informacije dobite ob prijavi po telefonu ali osebno: Dejavnost za rekreacijo in letovanje. Ilirska 27, telefon: 325-587. VSI ARANŽMAJI SO Z LASTNIM PREVOZOM! ŽELIMO VAM PRIJETNE 1. MAJSKE PRAZNIKE! ZAHVALA Ob izgubi drage mame IVANE ČERNE se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem Iskra Elektromehanika — navijanje napetostnih tuljav za izrečeno sožalje in denarno pomoč Gabrijela Logar. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi mojega moža in očeta JANEZA OMAHNA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sindikatu TOZD Števci za denarno pomoč, izraze sožalja, podarjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. žena Pavla s sinom Igorjen. IZLET NA TRAVNO GORO Planinska sekcija ISKRE ELEKTROMEHANIKE bo priredila v soboto, 5. aprila 1980 planinski izlet na Dolenjsko gričevje s ciljem na Travni gori. Odhod avtobusa je predviden ob 6. zjutraj izpred kranjskega hotela Creina, peljal pa bo do Ribnice. Od tu drži do vrha Travne gore zložna planinska pot, katero bo zmogel vsak, tudi manj izkušen planinec. Vračali se bomo v Sodražico, kjer nas bo čakal avtobus. Če nam bo čas dopuščal, se bomo ustavili še na Turjaku in v Taborski jami. V Kranj se bomo vrnili predvidoma med 17. in 18. Prijave in vplačila (50 din) sprejema tov. Olga do srede, 2. aprila (tel. 2822 - tajništvo ERO).