Katolišk cerkven list,
List £9.	V četertik 7. grudna 1854.	Tečaj VgM.
V praznik nconiadezevaiii^a spočetja Marije Device §. decembra i§5i.
I. Prelep« zarja vtrinja se. Zlati vse biserne gore: Nebo čistejši od zlata Se v rajskih žarkih lesketa. Se lepši zarja čista vsa Marija si brez \:»iga madeža!
2 Nar lepši stvar zmed vsih stvari In polna Božje milosti Si ti. Marija! lepa vsa Spočeta že brez madeža. Iz tebe soltica luč gori. krog: tvoje glave dvanajst zvezd svitli.
3.	kako bi tebi hvalo pel.
ker prah sim zemlje in pepel; —
Od vekov si izvoljena
Deviška mati Jezusa,
Teto telesa tvoj iga
Se v zakramentu nam zavživat' da.
4.	Marija, ti .-i polna gnad. Ni te pokvaril raja sad. Iri madeža le v tebi ni. Modrosti Božje perva hči! \ si angeli ti čast pujo, kraljico svojo te pozdravljajo.
5.	Marija, ti. nebes radost.
Si pa tudi naš up in sladkost; Na - te rodovi kličejo. Na-te sirote vpijejo. In k tebi grešnik perbeži. Kadar pra\ice Božje se boji.
ti. Oj sij presvitla zarja nam
Pred Božjim solncam. Jezusam! In z lučjo svete čednosti Ogrevaj steze naših dni! kadar bo pa življenja kraj,
Marija, sveti nam v nebeški raj!	J. Virk.
God spočetja jflnrije Device na Slovenskim zgodaj znan.
V zgodbah Oglejske cerkve se sploh pripoveduje, de je že patriarh Friderik, kteri je bil 1. 902 do 921 pastir tiste cerkve, praznik spočetja IVI;irije Device vpeljal. Ta pripoved se opera na li^t, ki se nahaja med spisi s. Anselma Kenterburi-škiga škofa v Anglii (napeljuje ga Valvazor b. VIII. str. 627, Sclionleberi v svojih bukvah od prečisti-ga spočetja Marije Device, pa tudi de Kubeis v Monumenta ecel. Aquil. t. 1. cap. 51.); desiravno ta list ni gotovo delo sv. Anselma, vender je staro spričevanje, de jc bil praznik od imenovane skrivnosti zgodaj v naših krajih vpeljan. Glasi pa se tisti list tako:
„V času nekiga frankonskiga kralja je bil duhovnik, pa še ne mašnik, kraljeviga rodu, kteri je Mater Jezusovo iz vsiga serca ljubil, in njene duhovne ure skerbno opravljal. Po nasvetu svojih staršev pa je hotel v zakon stopiti s hčerjo nekiga posebniga plemenitnika. Nekiga dne pa se po sveti maši še le spomni, de duhovnih ur te presvete Device za tisti dan po svoji navadi še ni opravil: toraj ostane sam v cerkvi, ter pri altarji svete Device moli duhovne ure Gospodove Matere: ko pa izreče ta predglas: Lepa in častita si hči Jeruzalemska! se mu Marija Devica prikaže z dvema angelama, ktera sta ga za desno iu za levo prijela. .Marija pa mu reče: Ako sim jez lepa in častita, kaj je to, de mene pustiš, in drugo nevesto vzame s ? Ali nisim jez- nar bolj čedne podobe? ali nisim jez lepši t d une ? On pa osupnjen odgovori: Presladka moja Gospa, tvoja svetloba premaga vso lepoto sveta, kaj hočeš. Gospa, de storim? Pa ona mu pravi: Ako telesno nevesto. ktere se hočeš derzati, iz ljubezni do mene zapustiš, boš mene imel nevesto v nebeškim kraljestvu: in ako praznik mojiga spočetja rsako leto S. decembra praznično obhajaš, in gu obhajati učiš. bos z menoj kronan v kraljestvu mojiga Sina. Po teh besedah je presvcta Devica zginila. Duhovnik pa potem ni hotel domu iti, ter se je brez posveta svojih staršev v neki samostan zunaj svoje domovine napotil, in je ondi miniško oblačilo sprejel. Ccz kratek čas pa je po zasluženji sv. Marije Device postal Oglejski škof in patriarh, ter je praznik spočetja presvete Device o povedanim dnevu, dokler je živel, vsako leto z lastno osmino zvesto obhajal, in ga obhajati učil."
Pomniti se mora, de god spočetja Marije Device ni bil precej povsod zapovedan praznik, ampak obhajal se je po raznih škofijah in tudi v Rimu od začetka po prostih sklepih. Papež Sikst IV. ga je I. 1476 po vsi cerkvi z odpustki priporočeval, Klemen IX. mu je leta 1667 osmino pridjal, in Klemen XI. ga je za vso cerkev v zapovedan praznik I. 1706 postavil. V avstrijanskih deželah se je vender že I. 1629 začel praznično obhajati po željah cesarja Ferdinanda II. zavoljo raznih srečnih zmag zoper sovražnike — tudi po prizadevanji Tomaža Krena, 1 jubljanskiga škofa.
Hicinger.
Sveto leto pa peklensak.
0 kako lepo je viditi cele kardela pobožnih kristjanov, ki iz farne cerkve k poddružnici v procesij gredo! Kako lepo je slišati cele kardela pobožnih kristjanov, ki po poti iz cerkve v cerkev
združeni sv. roženkranc in litaoije molijo, ter Boga milosti prosijo, Marijo časte ia se njeni prošnji priporočujejo. Zares! vsaciga kristjana serce, če tudi še tako neobčutljivo, se mora omečiti, ter z nekakim sv. nagnjenjem veselo se pobožnim karde-lam pridružiti. In ko dve ali tudi tri in še več sto pobožnih kristjanov v sv. roženkrancu Marijo, na-80 Mater, prosi, de bi za nas prosila, o pač ni dvomiti, de bi nas premila Mati — prečista Devica Marija — ne uslišala. Je pa več takih krajev pu naši ljubi domovini, de so procesije tako dolge. Verno tudi za majhno faro, kjer je en dan še čez 50 samih deklet in nekoliko manj fantinov sv. zakramente pobožno prejelo — pa ni bila nedelja, tudi zapovedan praznik ne, — kteri so potem v veliki proccsii cerkve obiskali. Zares je lepo! — Iu če pomislimo, de se clo nedolžni otročiči terdo postijo, starše prosijo, de naj namesto njih vbogajme dajo, ker sami nič nimajo — je pa vse to zdaj v s. letu v zadobljenje popolnama odpustkov potrebno, tudi zapovedano — ali nam ne bo usmiljeni Bog prizanese! in od nas odvemil žalostnih in revnih časov? .Saj bi to lahko vsakdo od Božje milosti perčakoval, ko bi nič druziga ne vedi! — ne slišal.
Kako žalostno je pa v tem sv. času tudi viditi kardela kristjanov — po imenu — ki iz svoje ali pluje hiše v hišo za ples tudi v proccsii der-drajo! Zares! vsaciga kristjana serce se mora zagroziti in žalostno mora zdihniti: O tempora! o moreš! — V sv. letu so Ljubljančani bal imeli! —
Hudič je nekdaj iz pekla se zmuzal, in je po zemlji stanovanja iskal. Bil je pa zbirčen ter ni hotel biti kar en komejkej; hotel je sebi enako tovarši jo zalesti. Vse pota in plota je prehodil, vse je preštelnal, povsodi svoj nos vtaknil — nikjer mu ni všeč. Zrnisli si zvita buča: Xa kraljev dvor bom šel: tam imajo vsiga dosti in gotovo vsaktere hudobije v obilnosti posvetnih dobrot doprinašajo. Teče, de hi kmalo pete na poti pustil, na kraljev dvor. Pridirja ravno do dvorane in nasprot mu pripeljejo hudodelnika, ki je na vislice obsojen. Ilete lientaj! tu ne bo nič! Pravica je tu, le hitro nazaj, ali pa tiho mento. Tava po blatu dalje in ne ve ne kod ne kain bi se podal. Misli sem ter tje, kam jo bo zdaj mahnil, in si zmisli: Itokodelci znajo dobro kozje molitvice: med njimi bom stano-\al. Pa grozno se spet opehari. Vidi, de mnogo rokodelcev vsaki dan k sv. maši hodi ali večidel vsi svojo juterno molitev skerbno opravljajo. Ves pobit dalje štorklja in žc se boji, de jo bo mogel nazaj v pekel pobrati. Perštorklja do neke pivnice; tu sliši velik šum. Hitro teče vanjo, in kako je vesel, ko mu strupeno žganje žc na pragu v nos buti, in v pivnico stopi vsi vidi niarsikej za se po hiši. Zdaj sim jo vender zadel, si misli. Skerbno vse pregleduje: pa na enkrat ga nekaj strašno zbode. Vidil je namreč nektere s. podobe po steni, in v kotu malo skrinjico, v ktero so rokodelske družbe denar metale, kteriga so ob kvatrih med uboge razdelili, kar nisc za sveto mašo obernili. Jeza ga zgrabi in naglo jo iz hiše zakloboštra. Na hišnim pragu pa se spodtakne ter se na tla zvali, kakor je dolg in širok. Počasi se homata po koncu, ker se je hil precej dobro potolkel; kar zasliši v zgornji hisi škripanje, vriskanje, ropotanje in še druge take peklenske lanje. Kakor de bi mu nič ne bilo, jo pomeri po lestvici v zgornjo hišo, misleč: se to moram pogledati, kaj ti imajo, preden svoje kopita v pekel ponesem. Gleda in gleda, jo
tanko zapiska, strašno jo žvižga, na perste ber-lizga, neznano vriska, z nogo jo perbija, strašno se zvija, grozno zavpije in — zgine. Pa — niso sc še enkrat vsi zasukali, je že spet pri njih. Po stoliček je zlodej tekel. Na sredi ga postavi pa sc nanj usede. Zdaj še le piska in vriska, berlizga in žvižga in zraven zapoje: hihihi, fidlifi, „to je moj doma, s peto perbija, „to je moj dom — moj dom — dom —.
Pa ta pravlica se bo marskterimu le smešna zdela. Bom pa še tole povedal: Veliko jih je, kteri imajo drugačne bale, kakor Ljubljančani; imajo druge muzike. Njih oblačilo ni pripravno za bal, njih želodec ni kruha sit, jim torej ni potreba po norčevo skakati; še tako prenaglo vse prekuha in povžije. Njim godejo čudni godci, in sicer zastonj. Nekteri imajo burjo, ki jim „allegro" bije, de z zobmi šklepetajo; nekterim revšina „andantett veleva; nekterim dragina „moderatou kaže. Uboštvo na vse viže na svoj škant vije; lakota je prevzela citre in vprekel, in v nektere kraje tudi kolera s trobento svojo „intrado" dela. In ti godci s svojo čudno godbo se tudi po Kranjskim, brez plačila ponujajo. Plesavcov in plesavk je pa po Kranjskim veliko, ki morajo žalostno plesati, kakor ti pre-tergani godci godejo in fnilajo. Take bale imamo tudi po kmetih, pa se tudi iz Ljubljane precej daleč po kmetih take muzike slišijo: in vedno gre le „krescendoa, utegne pa tudi še „fortissimeu biti. — Bes je treba balov pri teh balili — v sv. letu! Na kmetih se nam to prav čudno zdi, pa tudi po katoliški Ljubljani to čudno tli; to ve d c željan.
Katoliška eerkev na Turškim.
B. V Azii.
16.)	S k ij (Kios), škofija na otoku tega imena, ima zdaj le 4—500 vernih, 5 cerkva in eno kapelo. Ta otok je bil dolgo časa pod oblastjo Benečanov, za tega voljo je bilo med Greki tudi veliko katoličanov. Do I. 1823 je bilo samo v velikim mestu 25 -30.000 prebivaveov, in okoli po otoku do 110.000. Zdaj je vsili komaj 12-14.000. Od kod toliko pomanjšanje? Ko so bili I. 1821 Greki turški jarm od sebe vergli, so I. 1822 tudi prebivavci imenovaniga otoka, pridni in premožni ter-govci, z njimi potegnili. Ali 1. 1823 pride sultanov kapudan-paša z barkami polnimi vojakov do otoka: otočani ne sumijo nič hudiga. Brez opove-ranja spravijo Turki svoje barke v zavetje, stopijo na suho, — in zdaj, — kakor drevarji v gojzilu vse drevesa poderejo, — tako so zdaj Turki sekali in sekali uboge otočane, moške in ženske, stare, mlade in otroke. Kadar so se opoldne opočili, so po ebedu se spet morije poprijeli, in to je terpelo tako dolgo, de od omenjenih 135.000 ljudi skorej nikogar več pri življenji ni ostalo. Ali so bili vsi otočani puntarji? Ta in nje toliko enačili pergodeb iz turške zgodovine povejo zadosti, če je celota Turčije res tako potrebna. —
17.)	Bod, velika škofija, zedinjena s škofijo na otoku Malti, kjer tudi škof prebiva. Med 30.000 prebivavci je komaj 2000 katoličanov, 20.000 je Turkov in 8000 Grekov. — Otok Bod sloveč v starih časih zavoljo kolosa, t. j. 105 čevljev visoke bronaste podobe, je bil 1.1310 prišel v oblast vitezov bolnišnice sv. Janeza Kerstnika v Jeruzalemu, sploh imenovanih Joanitarjev. Njih veliki glavarje bil tistikrat Fulkon de Villaret. Terd-
njave rodiške so bile zboljšane, trume latinskih kristjanov iz Jutroviga so hitele k tem vitezam in najdle zavetje pri njih. Ravno tistikrat so Turki svojo moč utemelili, skozi 300 let se je zdaj Evropa tresla pred turškimi grozovitnimi napadami; nje vladarji nikoli prav zedinjeni se niso zamogli njim s pospeham zoperstaviti. Le papeži in Joanitarji, ti so bili vedno na straži zoper te grozovitne ne-vernike. Papeži so v tem času desetkrat križan-sko vojsko zoper Turke oznanovali, podperali kristjane z denarjem in barkami v njih bojih s polo-meseam. Joanitarji pa so se bojevali s Turki brez nehanja po suhim in po morji in bili tako hramba keršanstva. Vender so vzeli Turki 1361 Adria-nopel, 1362 Filipopel, premagali 1389 popolnama Serbe, Bulgare in Albance na Kosovim polji. Že je žugal strašen sultan Bajacet, de bo njegov konj z aitarja cerkve sv. Petra v Rimu oves zo-bal in je 1396 pri Nikopelskim mestu zmlatil viteze iz Francoskiga, Nemčije in Ogerskiga, kakor smo pri pogledu Bulgarije vidili. Veliki glavar Jo-anitarjev po imenu Filibert de Naillac je tistikrat otel cesarja Sigismunda, de ga Bajacet ni vjel, in ga je srečno v Rod odpeljal. Hudo hudo so leta 1440 in 1444 egipčanski Mameluki Joanitarje stiskali na njih otoku. Zadnjič 1453 je vzel Mohamed 11. Carigrad, papež Pij II. (Piccolomini — nekdaj škof v Terstu) umerje 1. 1464 od žalosti, ker ni mogel keršanskih vladarjev zediniti k pomoči slavnimu Skanderbegu v Albanii zoper Turke. Odslej so Turki skorej vsako leto prigromeli na Ogersko noter do Avstrije in skozi Hrovaško, Kranjsko noter do Tagliamenta na Laškim, poži-gali, morili in vlačili tavžente in tavžente keršanskih žen in otrok v sužnost. Leta 1480 so Turki na lOO barkah napadli laško terdnjavo O t ran t o, tam umorili 12.000 ljudi; ravno takrat so druge trume bile pri oblegi otoka Roda, ali Joanitarji so jih po hudih bitvah srečno odpodili. Sultan Sulei-man II. ve dobro, de Rod in Beligrad sta nar boljši hramba keršanstva, nju se polastiti sklene on za terdno; pripomogla mu je žalostna razpertija v veri pri kristjanih, ravno takrat namreč so Luter, Kalvin, Cvingli itd. edinost cerkve razrušili. Beligrad je padel 1521 v turško oblast, in 1522 pride Su-leiman II. z 200 000 Turki na 300 barkah pred Rod. Veliki glavar Joanitarjev Filip Villiers de T is le Adam, že siv starček, je imel le 600 vitezov in 4500 vojakov. Ali s temi se je 6 me-seov junaško branil. Kadar je bila že vsa terdnjava razrušena, ves smodik porabljen, in 100.000 Turkov okoli ozidja mertvih, se je on še le vdal. 21. grudna 1522 se je veliki glavar s sultanam pogodil, de smejo Joanitarji brez overanja proč iti. V-zeli so sebej orožje, svetinje, svete posode in liste; in v dvanajstih dnevih so žalostni zapustili Rod, kjer so oni in njih predniki toliko za hrambo keršanske vere storili. — Odslej je Rod turški otok postal. Joanitarji pa so bili en cas v Viterbi, dokler niso od cesarja Karola V. otokov Malte, Gozze, inKomine dobili 1530; bili so pa tam do 18. rožnika 1798, ko so se mogli Francozam umakniti. 8. kim. 1800 so Angleži Malto vzeli, in jo imajo se današnji dan. Tako sta sedeža tako slavnih keršanskih vitezov Joanitarjev Rod in Malta zdaj pervi v oblasti nevernikov, drugi v oblasti krivovercov.
V. Sežun.
Ogled po Slovenskim.
Iz Lj u b I j a n e. Preteklo saboto so nas milostivi škof 15 bogoslovcam in 2 frančiškan a m a male žegne, t že izšolanimu bogoslovcu pa sabdiakonai v svoji kapeli podelili; poslednji bo diakonat 9., mašuikovo posvečenje pa 15. dan tega mesca prejel.
Iz Kranjske okolice. H. — (Konec.") Drujra nova starica zadeva Velesovski samostan, od kteriga Valvazor ni mogel nič prav gotoviga izvediti, kdaj de se je začel. Pismo vojvoda Alberta I. 1338 (prepis je hranjen v Ljubljanskim mu/.eji) pa ima v sebi celo vstavno pismo patriarha Bertolda I. 1238, na ktero se do zdaj ni pazilo. Ondi je zaznamovano, dc ho trije bratje plemenite Kamniške rodovine. kterih grad je na griču nad Velesovim stal, namreč Veriand, Gerloh in Valter, dalje njih brata Berona vdova in sin. tudi sinovi druziga brata Henrika sklenili v dolini Marije Device pri Velesovim kraj molitve iu hišo v čast Kristusu iu njegovi Materi postaviti, de so tje poklicali sestre i/. Dunaja, ktere po vodilu sv. Avguština in nekaj tadi s. Benedikta živijo (lakošno vodilo si je namreč sv. Dominik izvolil); dalje, de so ti bratje več zeinljiš v okolici za novi samostan odločili, tudi svojo pravico do ondašnje cerkve sv. Marjete pobožnim sestram prepustili, in dc hočejo vse zidanje samostana in cerkve na svoje stroške prevzeti; dalje, de je Albert, opat iz Gornjima grada, tudi petnajst zeinljiš in šestdeset mark denarja dal, razun kar je več pleinenitnikov darovalo. Vse to je p<» besedah pisina patriarh Bert dd poterdil, in po volji otrok svojiga brata Otona, Meranskiga vojvoda, namreč Otona II. iu Neže, zaročnice avstrijanskiga vojvoda Friderika II., je pridal sain »stanu tudi cerkev sv. Jurja ua polji. Ako se obsežek tega pisina primeri s tem, kar je pii Valvazorji iu pozneje pri Marianu pisano, se lahko spozna, kdo je tisti neznani nemški škof, ki je Velesov-stiimu samostana tri fare podaril; je namreč ravno patriarh Bertold, ki je bil nemške rodovine iz Meranskih vojvodov v Tirolih. Tudi se lahko popravi, kar je od nekiga vojvoda Otona in njegove sestre govorjenja ; jc namreč Oton Meranski in ne Avstrijanski vojvoda. Od Cerkljanske fare pismo ne pove, kdaj de je Velesovskim nunam došla; ker pa Valvazor piše. de je tudi tisto uni nemški škof daroval, se je to pozneje moglo zgoditi. Saj je samostan časama tadi druge posesti in posebue pravice od raznih pleinenitnikov in od deželnih knezov v dar prejel, n. pr. od Henrika Meranskiga 1. 1317. in od Alberta Avstrijanskiga I, 1338, in od drazih. Val-vazorjeva letnica od začetka samostana Velesovskiga, namreč 1221, pa se lahko vjema z letnico unijra pisma; zakaj sklep samostan postaviti se je utegnil že pred zgoditi, kakor pa je bilo pismo storjeno. Z laj je sicer vse to ostarelo, zakaj samostan v Velesovim je I. 1782 nehal, in cerkev Marije Device je zdaj farm namesti cerkve sv. Marjete.
V omenjenim pismu se med pričami najdejo tudi mnogi duhovni gospodje , tako de nam je spet več tacih imen iz prejšnjiga časa, namreč tukaj za I. 1238, znanih. So pa ti: Henrik arhidiakon in IVajner dekan na Kranjskim, Bertold arhidiakon v Beljaku; Veriand iz Kamniške plemenitne rodovine, ravno za:o-raj imenovani vtemelitel samostana, fajmošter v Mengšu, Diterik fajmošter pri Devici Marii v Cerkljah, Henrik prošt pri Bleškim jezeru. Ime arhidiakon (Krz-priester, veliki mašnik} je kdaj nekaj višji oblast pomenilo, kakor zdaj dekan, samo de v starjim času je bil le eden za Kranjsko, eden za Koroško, eden za srednje Štajersko, in dva za Goriško in Furlanijo, kolikor daleč je namreč Oglejski patriarhat segal; pozneje pa jc bilo več arhidiakonov, ua pr, za Kranjsko šest.
Kaj pa de je bil zgoraj imenovani' dekan na Kranjskim, za to stran bi se utegnilo reči. de je le manjši del dežele v svoji oblasti imel, pred ko ne dolensko stran; v srednjim veku se je Kranja razločila v Kranjsko knežijo. to je Gorensko (pagus Chreinae) in v Kranjsko ali slovensko stran, to je Dolensko (marchia Chreinae. Marchia slavonicaj; Notranjsko pa se je velik del k Furlanii ali Goriški štelo.
Od Kupe. l'o neulrudljivim prizadevanji za olep-šanje cerkve i za povišanje tasti Božje tolikanj unctiga fajmoštra gospod Jožefa Grahek-a je Podzemeljska farna cerkev iz Dunajske risarske akademije prav lep križev pot dobila, ki so ga v nedeljo blagoslovljena vsih cerkva častiti O. Ehrenfried v veselje vsih furmanov slovesno blagoslovili.	Borovčan.
ltuzgletl po kersaiiskim svetu.
Dunajski časnik jc iz Madrida 13. novembra naznanil, de je španjolska kraljica mašnika s sv. zakramenti srečala. Precej stopi z voza ter ga mašniku ponudi; sama pa peš gre do hiše umirajočiga, stopi tudi vanjo, poklekne k revni postelji bolnikovi, ga poslednjič še tolaži ter mu denarjev podari. To pobožno obnašanje svitle kraljice je ljudstvo močno razveselilo in k dobrinu
spodbudilo.
Po časniku ..Allgerneine Zeitung** je duhovni pastir vojakam na barki , Jeni**, preden so začeli na Sebastopolsko terdnjavo streljati, prisereno govoril in jih varstvu Marije prečiste Device priporočil. In ta barka ni bila nič poškodovana, noben vojak na nji ni bil ne ubit ne ranjen, akoravno sc bližnje barke ob desnici in levici močno bile poškodovane.
Turška vlada je obljubila, dc bo kristjanam njih stan v turških dežtlali polajšala. Tisti pa. ki svelvajo, kakošue pravice de naj se kristjanam podelč, so možje, ki nič dobriga ne obetajo: pervi jc pijanec, drugi podkupljiv. tretji omahljiv, teterti prenapet turk, peti raz-uzilantc. kratko reči: vsi svetovavci kažejo, de turški vladi za boljši stan kristjanov clo nič ni mar.
Časnik r t" ni ver*4* je za preganjano cerkev v nem-sk h deželah že 39.000 frankov nabral, ter 28,000 fr. v Freiburg, GOOO fr. pa v I.imburg poslal.
Bukve kardnala Maja je papeževa vlada kupila; jih je pa 7000 zvezkov in so 100.000 frankov vre-♦'mc. Dobda jih bo naprava za razširjanje sv. vere.
Bogoslovski učeniki v Budiejovicah so nedavno pervi zvezek cerkvenih govorov na svitio dali, ki so, kekor ...Salzburger Kirchenblatt" pravi, hvale vredni.
Skolijstvo v Bcruu je duhovšini priporočilo bukve z naslova m: De beiiedictionibus et exorcismis Feclesiae catholicac libri duo. Scripsit Theobaldus Bi-sehofberger. Presbvter idcaujuc phil. Dr.
Ogerski grof Karol v zida v Fotu na svojim femljišu gotiško cerkev po zgledu gotiške škofijske ce»kve v Parizu. Vzidal je že vanjo več ko deset sto tavžent goldinarjev. Bo pa tudi ta ccrkev velika lepota za vso okolico.
Iz H i m a. Rusovska druhal je do katoliških duhovnov mnogo Ijutist in rusovski vradniki so več noviga stiskanja iu preganjanja do katoliške cerkve v sedanji homatii pokazali. Po namestnikih in poročnikih, ki so rusovskim mejam i.ar bližeji, so sv. oče papež zvedili vse nadloge, ktere cerkev tam terpi; zavoljo tega so oni po kardinalu Aiuonelli-tu v reznim pismu do rusovskiga posla m-a v Rin.u terjali, de bi vender enkrat m halo tako d« Igo in upiioee mučtnje katoliške
cerkve na Rusovskim. Časnik „Patrieu je pravil, de je rusovski poveljnik per oblegi mesta Silistrije pred enim naskokam ukazal vojake (po staroversko) obhajati, de bi bolj srečni bili. Zgodilo se je; ali dva bistroumna poljska vojaka sta popu rekla, de sta katoličana in de torej obhajila starovereov ne smeta prejeti. Pop ju je zatožil, in bila sta po izreku vojskne sodnije zavoljo tega ustreljena. —Odgovor rusovske vlade na papeževo pertožbo po navadi vse dobro obeta in pravi, de car od teh stisk nič ne ve. Ravno tak odgovor je dobil papež Gregori XVI. 13. grudna 1845 iz ust cara Nikolaja, kadar je bila ravno mati Makri na Mieczislavska iz reda basilijanskih nun kakor živ dokaz trinoštva, ktero katoličane na Rusovskim tare, v Rim pribežala. — Imenik Krakovske škofije I. 1854 ima pristavek riusko-katoliških škofov v Poljskim kraljestvu. V njem se berejo sledeče reči: I. Archidioece-sia Varsaviensis. Arcniepisc. Metrop. Varsav. vacat (prazna^. II. Dioec. Kielcenso — Cracoviensis. Episc. vacat. III. Dioeces. Plocensis. Kpiecop. vacat. IV. Dioe-ces. Calisiensis seu Vladislaviensis. Episc. vacat. V. Dioe-cesis Lublinensis. Episcopu* Vincentius Pienkowsky, Ordinum s. Antia? et s. Stanislai II. Classis Eques. SJ Suf-fraganeus vacat. VI. Dioeces. Sandomiriensis. Episeop. vacat. VII. Dioec. Augustov. Episc. vacat. VIII. Dioeces. Podiachieusis. Episeop. vacat. IX. Dioeces. Chelmensis. Episeop. vacat.
Časnik „Magazin fiir die Literatur des Auslandes", ki katoličanam nikakor ni vdan, Benrika VIII., začetnika anglikanskiga krivoverstva, takole popisuje: „Tako je bil Henrik VIII. morivec svoje družine, oskru-uovavec časti svojih otrok, šiba svoje vere, ropar cerkveniga premoženja, za pravI j i vee deržavniga zaklada, ponarejavcc denarja, kriv spričevavec, svetohlinec, ka-zivcc pravosodja, in tako grozovit prelomnik natornc postave, de je Boleyn-a moral zoper svojo hčer Ano pričati. Ob enim je pa bil terdovraten starokopilnež, nesterpljiv bcscdovavec, čuden in nesitljiv pri obedova-nji. Ako pa vse to povzamemo, vender še nimamo popolne podobe tega kraljeviga hudobneža, ki je 47 let zato vladal, de bi ljudi mučil in oskrunoval. V svoji postelji je umeri on, ki ga, kakor Hume pravi, podložni niso samo spoštovali, ampak tudi nikoli ne sovražili. Toraj je bila ta zver priljudna, kakor je bil Ne-ron priljuden, ker je vpričo ljudstva piskal, ali kakor je bil Doinicijan, dokler jim ni pričel groziti. Henrik je bil srečniši; ohranil se je priljudniga do konca. O ljudska milost, kdaj nam boš svojo skrivnost razodela
Premenihe tluliovsiiie.
V Lj u li I jans k i škofii. V Bevke je poklican gosp. Jan. Zaverl. Postonjski duhovni pastir: gosp. Jan. K rjaveč je prestavljen v Kadolico. gosp. Jan. (i rad pa na Vinico, njegovo mesto ko ra nekoliko časa ostalo izpraznjeno: gosp. And. Smole bo še v Planini ostal.
^ L a v a ii i i nsk i škofii. Fara v Slov. Gradcu je podeljena gosp. Ferd. Puliarju; /.a mestniga kaplana v Sent-Andrej je poklican gosp. St. F ran k ar. Gosp. Fl. Slanic, fajmošter v Rudi. in gosp. >lart. Glinšek. fajmošter v Liboličah. sta svoje duhovnii menjala. — Prestavljeni so gosp. kaplani: Kar. Ter-jašek k s. Janezu. Kasp. Zenz v Laško. And. K rajne v Li-bolice. — Gosp. Mart. S lan der se je z* nekoliko časa v pokoj podal. —
*) Pienkowsky je slab. vladi v vsem pcrjenljiv starčik. zato je tudi z dvema podobama svetnikov rusovskiti redov II. verste ozaljšan. In še on nima sulfragana. Ako Pien-kovvski umerje. ni nobeniga škofa na Poljskim, v nobeni katoliški škofii!
Odgovorni vrednik: Andrej Zamejc. — Založnik: Jožef Blaznik.