V Ljomiflol v petek m 28. marca 1924. Posamezna Stevilha stane i -50 Đin. LelO LO,
Naročnina
za državo SHS:
ла mesec......Din 20
xa pol leta ..... .12« za celo leto .... „240
za inozemstvo: mesečno . . „ . . Din 50
Sobotna izdaja:
celoletno f Jugoslaviji ... Din 40 v inozemstvu.... „ 60
Cene Inseralom:
Bnostolpna petitna vrsJa mnll oglasi po Din 1'50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2 50, veliki po Din 3 — in 4-—, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6*—.
Pri večjem naročilu popust
izhaja vsuk dan IzvzemSI ponedeljka In dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj:
PoSlniiia plačana v ootovint
Urednlitvo je v Kopitarjevi ulici 6/1П. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Urednittva telefon 50. upravništva 328.
Političen list m slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljano 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Uskoki.
Kadar človek pade na najnižjo stopnjo, postane izdajalec. Potem mu ostane samo se vrv, da se nanjo obesi. Kajti za ceno hipne osebne koristi zapravi svoje človeško dostojanstvo za vselej. Tisti, katere je izdal, mu kvečjemu še pljunejo v obraz, tisti pa, h katerim je uskočil, ga zaničujejo in vržejo kot ostudni privesek od sebe, ko je opravil svoje žalostno delo.
Pribičevič je, ko se je opozicionalni blok jasno opredelil, izjavil, da se bo lojalno podredil taktiki svoje stranke. Njegova glasila so slovesno zatrjevala, da so vsi demokrati edini v tem, da se mora Paši-ćeva korupcionistična vlada strmoglaviti, naj stane, kar hoče. >Jutro« pa je celo napadalo slovensko ljudsko stranko, češ da ni dovolj lojalna in da spletkari na tihem i radikali, dočim da je edino demokratom odkritosrčno na tem, da se pomede »naj-sramotnejši režim«, kar jih je Jugoslavija še imela. Da — celo prihod radičevcev v Belgrad je to časopisje nazunaj proslavljalo, češ, demokratom je uspelo pritegniti hrvatske abstinente k pozitivni državotvorni politiki. O radičevskem republikanstvu pa so ti poštenjaki rekli, da jih nič ne ženira, češ, to je postransko. »Jutro« se je celo bahalo, češ, kakšne žrtve na svoji »državotvornosti« prinašamo mi, slovenski demokrati, ko privoljujemo v opozicionalni blok, samo da se zruši Pašičeva korupcija!
Mi temu nismo verjeli. Dobro poznavajoč popolno breznačelnost in politično ne-moralnost prečanskih demokratov, v prvi vrsti slovenskih, smo vedeli, da je njihovo pisanje neodkritosrčno, da lažejo in da so se pokorili zgolj razpoloženju vse poštene javnosti, ki jih je še kolikortoliko ženiralo. Zlasti napadi »Jutra« na SLS so nas uverili v tem, da imamo prav in da Žerjavova skupina pod masko opozicije samo premišljuje, kako bi blok razbila, to je, demokratsko stranko v celoti zapeljala k izdajstvu. Naše mnenje, ki smo mu dali jasno izraza, so zdaj dejstva v polnem obsegu potrdila.
Ko se je namreč pokazalo, da pošteni element v demokratski stranki, srbijanski demokrati, niso voljni prelomiti dane besede, da borbo proti pokvarjenosti, velesrb-stvu in ropanju države mislijo resno in da pošteno hočejo poštenega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci v prid skupne države — je Pribičevič, podžgan od Žerjava in kupljen od Pašiča za ceno štirih ministrskih portfeljev in tajnih fondov za svojo >samostojno demokratsko stranko«, izdal Davidoviča, svoje kolege, edinstvo demokratske stranke, prelomil dano besedo, pljunil np. obljubljeno lojalnost in pomagal Pašiču sestaviti novo vlado starih korup-cionistov, pomnoženih za par politikov iz Hrvatske, svojih pajdašev, ki jih na Hrvatskem radi njihove temne prošlosti niti pes ne povoha.
In ta žalostna kompanija se bo predstavljala danes Jugoslaviji kot »zastopstvo hrvatskega naroda« v vladi Nikole Pašiča!
Vsak izdajalec, naj bo še tako grd, Bajde za svoje izdajalstvo izgovor. Največji zločinec bi rad veljal za poštenjaka. Tisti, ki svojo lopovstvo odkrito prizna, je ali genialen lopov, ki se ničesar ne boji, ali pa je še nekoliko pošten, češ, tak sem, boljši ne morem biti. Izdajalec pa si ogrinja plašč poštenjaka. Kajti on je prest rahopeten, da bi se publiki kazal v svoji pravi podobi, in preveč nepošten, 'da bi svojo propalost priznaval. Tako si je tudi »samostojni demokratski klub« izmislil, tla je bil k izdajstvu prisiljen zato, ker da so »klerikalci in radičevci začeli ogrožati narodno in državno edinstvo.« V resnici pa se od ustanovitve opozicijskega bloka, v katerem je sedel Pribičevič do 26. t. m., ni zgodiia absolutno nobena izprememba državno-pravnega ali kakoršnegakoli drugega značaja in se edinstvo skupnega nastopa proti korupcionistieni vladi ter soglasje glede obrazovanja nove vlade ni v nobenem oziru kršilo.
S svojim izdajalskim činom so pre-Canski demokrati, na čelu jim slovenski, vrgli s sebe zadnjo krinko. Pokazali so, da so stranka političnih pokvarjencev in sicer še hujših, nego so radikali, ker prodanec je hujši od onega, ki ка kupi.
Pokazali so, da niso Slovenci, da so iz-vržek svojega naroda in da jim je turli jugoslovanstvo samo firma, pod katero hočejo ves narod prodati velesrbstvu. To je njihov cilj. da bi velesrbski bič švigal po slovenskem ljudstvu, da bi ga cincar-ska porodica izžela do poslednje srage, nje same pa bogato plačevala, ker izročajo slovenski narod cincarskim pijavkam, ki na račun zmage junaškega in poštenega srbskega ljudstva želijo za-sužniti tudi Slovence in Hrvate.
To bo lepa vlada, ki se bo jutri predstavila narodni skupščini! Pašič s svojimi pajdaši, ki co državo že do nagega slekli, in štirje demokratski uskoki, ki
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Nocoj ob 7. je kralj potrdil novi kabinet, ki mu ga je predložil Nikola Pašič. Lista je sledeča: Min. predsedstvo: Nikola Pašič, zunanje zadeve: dr. Momčilo Ninčič, notranje zadeve: dr. Milan Srskič, finance: dr. Milan Stojadinovič, trgovina in industrija: dr. Hinko Krizman, šume in rude: Dragutin Kojič, poljedelstvo in vode: Krsta M i 1 e t i č , promet: dr. Svetislav P o p o v i č , agrarna reforma: Milan Simonovič, vere: dr. Vojislav Janič, prosveta: Svetozar Pribičevič, pravosodje: dr. Prvislav G r i -sogono, pošta in brzojav: Velja Vu-kičevič, izenačenje zakonov: Marko Trifković, socialna politika: Nikola Uzunović, narod, zdravje: dr. Slavko M i 1 e t i č , javna dela: Miša T r i f u n o -v i č , vojska: Peter P e š i č.
Državna podtajnika: V notranjem
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Ljuba Jovanovič, predsednik narodne skupščine, je kralja informiral, da ima korupcionistični blok Pašič—Pribičevič večino v skupščini in da bo vsled tega Pašič še tekom današnjega dne sestavil vlado. Kakor je sploh v sedanji krizi Ljuba Jovanovič igral skrajno čudno vlogo, tako je tudi ta informacija storjena na škodo resnice in pravice. Opozicionalni krogi čakajo popolnoma mirno sestanka narodne skupščine, na katerem se bo pokazlo, kako neresnične so bile informacije predsednika narodne skupščine. Še danes popoldne je predsednik narodne skupščine ponovno odšel h kralju in ostal pri njem nad dve uri, da bi s svojim vplivom napravil končni pritisk. Po njegovi vrnitvi iz dvora ob 6. uri so dr. Korošec, dr. Spaho in g. Predavec obiskali predsednika narodne skupščine, da se informirajo o položaju. Ljuba Jovanovič jim je izjavil, da bo še tekom današnjega večera sklical sejo narodne skupščine za jutri, če se ne bo vršila seja novega kabineta preveč pozno v noč. Dr. Korošec je zahteval, da se takoj reši vprašanje verifikacije, ha-
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Danes so se v predsedstvu vlade neprestano vršila pogajanja med Pašičcm in Pribičcvičcm. Okrog poldne je bila lista kabineta definitivno sestavljena in ob 12. je šel Pašič na dvor, da obvesti kralja, da je ministrska lista sestavljena. Vendar je kralj to listo zavrnil, ker ja Pašič na tej listi odstranil denerala Pešiča in ministra Trifu-noviča, Katerih Pašič ni hotel imeti več v vladi radi tega, ker je Trifunovič na dvoru persona graia, Pešič pa ni hotel raši-čevemu sinu Radetu iti na roko pri dobavah za vojsko. Ker so višji krogi zahtevali,
jih je premagala žeja po Pašičevih port-feljih in materialnih koristih.
Ti ljudje, ki so z izdajstvom preprečili, da ni Pašičeva vlada že danes padla, so pred celokupnim srbskim, hrvatskim in slovenskim narodom odgovorni za vse, kar so bo zgodilo. Ta družba pljačkašev nima v skupščini večine. Zato bo metala pasti in sicer za vedno, ako se bodo spoštovali parlamentarni običaji, zakon in interesi države. Če pa so bo skušala vzdržati z nasiljem, varanjem in diktatorskimi metodami, jDotom naj si pripiše vse posledice, ki bodo nastale in ki morajo do temelja razmajati državo, s ko-je usodo se igrajo.
ministrstvu: Večeslav Wilder, v ministrstvu za agrarno reformo: Sretan V u -kosavljevič.
SLIKA NOVEGA KABINETA.
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Novi kabinet je ob 8. uri prisegel. Če se površno pregleda novi kabinet, se zdi, da razen štirih demokratskih ministrov ni drugih sprememb. Vendar je zanimivo, kdo je izostal od bivših ministrov. To so dr. Ninko Perič, Vujičič in dr. Peleš. (Ministrstvo za trgovino in industrijo ni bilo zasedeno; vodil je je železniški minister Kojič.) Brez-dvomna trojica najboljših ljudi in zato je njihovo zapostavljanje tem važnejše za obeležje nove vlade. Vsled tega obeležja se nova vlada splošno smatra kot vlada idoka korupcije. Pri sestavi take vlade sta imela največ zaslug dr. Laza Markovič in Rade Pašič. Dr. Laza Markovič se je že pred par meseci pogajal z demokratskim klubom in uspel. Rade Pašič je ves čas pogajanj neprestano bil v predsedni-štvu vlade.
kar je Jovanovič odgovoril: »Verifikacija se bo izvršila, kajti jaz s tem vprašanjem stojim ali padem.«
IZJAVA DR. KOROŠCA.
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Belgrajskim časnikarjem je dr. Korošec dal sledečo izjavo: Po mojem prepričanju kriza ni definitivno rešena in sicer iz sledečih razlogov: Že sedaj je negotovo, če ima vlada večino, a drugo, da še ni verificiranih 50 mandatov HRSS. V slučaju verifikacijo se otvo-ri nova kriza. Mogoče je, da vlada ne misli na verifikacijo mandatov. V tem slučaju bi bila vsa vrata Hrvatom dejansko zaprta. To pa bi bila najbolj fatalna rešitev današnje krize. Tretja možnost bi bila kakor so misli, da bi se šele po sprejetju proračuna izvršila verifikacija Radičevih mandatov, nakar naj bi se šlo takoj na volitve. Gotovo je, da je to želja nove vlade in to bi bila ovira sporazumu. Kaj bi moglo nastati, če bi Pašič in Pribičevič ne mogla rešiti vprašanja sporazuma? V tem slučaju bi preostala le še diktatura.
da ta dva ministra ostaneta, sc jc sestava zakasnila in se je končno rešilo, da bo Trifunovič dobil ministrstvo za šume in rude. General Pešič jc ostal na svojem mestu. Novi kabinet ima za podlago krive in neresnične informacije, da ima večino za seboj, kar se bo, kakor upajo opozicionalni krogi, že na prvi seji pokazalo. Zato so ostali poslanci opozicije v Belgradu, da stopijo takoj v energično akcijo. Splošno prepričanje, in to tudi v vladnih krogih, je, da stojimo pred novim padcem vlade, ki bi imel slediti v 2—3 dneh. Za ta slučai sc v vladnih krofih tolažijo s
tem, da bo Pašič dobil volivno vlado. Dejanski program nove vlade je: korupcija in nasilje.
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Na zahtevo Pribičeviča je o sklenjnenem sporazumu podpisan poseben zapisnik, katerega vsebina je bila sporočena časnikarjem. V njem je več zahtev, ki imajo očividen namen zakriti javnosti glavne cilje te nove vlade. Med drugim so Pribičevičevci o priliki pogajanj predložili zahtevo, da se morajo demokratskim organizacijam na Hrvatskem in v Sloveniji povrniti vsi volivni stroški. Pašič je to zahtevo sprejel. Dalje so predložili račun z velikimi dolgovi za izdajanje demokratskih listov. Ti dolgovi so v Zagrebu, Ljubljani in drugih mestih ogromni. V Zagrebu znašajo 3 do 4 milijone dinarjev. Tudi to je Pašič sprejel, kakor tudi več sličnih zahtev.
ŽALOSTNA VLOGA SLOVENSKIH DEMOKRATOV.
Vse za materijelnc interese.
Belgrad, 26. marca. (Izv.) Kakor jav« Ijeno je slovensko demokracijo pri pogajanjih zastopal dr. Kramer in jo srečno pripeljal pod zastavo korupcije in nasilja velesrbske hegemonije. Tekom današnjega predpoldne je dobil od ljubljanskega generalnega štaba navodila, da naj ne bo preveč sentimentalen. Za Slovence je zahteval mesto državnega podtajnika v ministrstvu policije. Ta zahteva pa je bila odbita, ker je »Samouprava« še nedavno malo preveč ordinarno napadla poslanca Reisnerja radi njegove afere za njegov ljubljanski mandat. Sprejete pa so bile materijelnc zahteve.
RADIKALSKE GROŽNJE S POBOJI.
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Ker so radikali pretili, da bo v slučaju, če nc dobijo zopet vlade tekla v Belgradu kri, so vse vojne edinice dobile strogo zaupna povelja za pripravljenost, da bodo v vsakem slučaju mogle vzdržati mir in red, posebno pred narodno skupščino.
OGORČENJE V SRBIJI PROTI DEMOKRATSKIM USKOKOM.
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Javno mne-njo v Srbiji je z največjim ogorčenjem sprejelo vest, da je Pribičevič odšel z nekaterimi tovariši iz demokratskega kluba v območje radikalov. V Belgradu samem so so pripravljale proti njemu in njegovim tovarišem demonstracije. Uplivni člani demokratske stranke so morali vporabiti vos svoj vpliv, da so odvrnili demokratsko mladino od demonstracij. Pribičevič in tovariši si ne upajo niti v javne lokale niti v parlament. Zbirajo se v privatnih stanovanjih Pribičeviča, ki je zastražen z velikim kor-donom žandarmerije.
PRIBIČEVIČEV KLUB.
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Danes se je( Pribičevičev klub konstituiral in sicer je predsednik Edo Lukinič, podpredsednik Dušan Boškovič, tajnik Wilder, blagajnik Joca Trifunovič.
NOVO GLASILO KORUPCIJSKE STRANKE.
Bolgrad, 27. marca. (Izv.) Tu začne 1, aprila izhajati nov list >Reč« kot glasilo Pri-bičevičevcev. Ta list bo plačevala Slaven-ska banka iz dobičkov, ki jih dela pri Trboveljski družbi. Del stroškov se bo kril tudi iz dohodkov iz znanih virov. *
Opozicija v verifikacijk skem odboru v večini.
UKREPI PROTI RADIKALSKIM MAHINACIJAM.
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Za danes popoldne je bila napovedana seja verifikacij-skega odbora. Predsednik Gjuričić seje ni odpovedal, zato so so zbrali člani opozicije in čakali do 5. ure. Zahtevali so od zborničnega tajnika, da jx>išče predsednika. Ob pol 6. uri je najstarejši navzoči član odbora Pečič otvoril sejo. Poslovnik določa, da predseduje najstarejši član, če ni ne predsednika ne i)odpredsednika. Konstatiral je, da je seja sklicana legalno, da je sklepčna in da je na dnevnem redu verifikacija mandatov HRSS, in zahteval od odborovnega uradnika, da predloži volivne akte in po-

:IJe In nasilja.
RAZDELITEV PORTFELJEV: 14 RADIKALOV IN 4 DEMOKRATSKI USKOKI.
NAPAČNO INFORMIRANJE PREDSEDNIKA SKUPŠČINE.
BODO VSI VERIFICIRANI.
RADIČEVI MANDATI
PRVA VLADNA LISTA OD KRONE ZAVRNJENA. — VLADA PRED PADCEM. — SPORAZUM KORUPCIONISTOV: VLADA PLAČA VOLIVNE STROŠKE IN
DOLGOVE ZA LISTE.
VSEH 62 POSLANCEV HRSS OSTANE V BELGRADU.
Zagreb, 27. marca. (Izv.) Danes sta se vrnila v Zagreb dr. Maček in dr. Krnjevič. Zvečer ob 7. uri je bila kratka seja poslancev HRSS, ki čakajo v Za-
frebu na odhod v Belgrad. Na seji sta r. Maček in dr. Krnjevič poročala o zadnjih dogodkih v Belgradu in o političnem položaju.
Zagreb, 27. marca. (Tzv.) Danes zjutraj je odpotovalo v Belgrad nadaljnih 5 poslancev HRSS. Dr. Maček in dr. Krnjevič 6e vrneta v Belgrad jutri zvečer skupno s poslanci, ki so še zbrani v Zagrebu. Vsi ostali poslanci so dobili poziv, naj takoj s prvim vlakom odpotujejo v Belgrad. Jutri zjutraj odpotujejo poslanci iz Like. Poverilnice bodo izročili v s i poslanci HRSS razun Radida in Luje Kežmana, ki je v Ameriki. Vseh 62 poslancev bo ostalo trajno v Belgradu, da borlo v vsakem slučaju na razpolago opozicijskemu bloku.
ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKA BANKA.
Belgrad, 27. marca. (Izv.) Kakor je zvedel vaš poročevalec, se je tu na tihem osnovala italijansko-jugoslovanska banka s 100 miljoni lir osnovnega kapitala. Okolščine v katerih se je ustanovila, so drže v tajnosti. Govori se o tem, da so udeležene pri nji najuglednejše osebe iz
fospodarskih, političnih in finančnih rogov. Razumeti je treba tudi s te strani, zakaj je boj za vlado ravno ob pogajanjih z italijanskimi delegati tako obupen od strani Pašiča in Pribičeviče-vih ljudi.
Foch pri Mussoliniju in generalu Diazu.
Rim, 27. marca, Včerai opoldne je maršal Foch v spremstvu francoskega poslanika Barrčrea obiskal min. predsednika Mussolinija. Pogovor je trajal četrt ure. Že prej je bil maršal Foch obiskal gene-ralissima Diaza na njegovem domu. Pogovor je bil prisrčen in je trajal pol ure. Tem obiskom generala Focha se splošno pripisuje važen politični pomen.
Poincaršjeva demisija.
London, 27. marca. (Izv.) Padec Poincarejevega kabineta je tu vzbudil veliko pozornost. Dasi so padec že prej pričakovali, je padec vendarle prišel nepričakovano, ker so po večini mislili na padec po volitvah.
Berlin, 27. marca. (Izv.) Večerni listi so prinesli poročilo o padcu Poincarejevega kabineta brez pripomb. Samo »Tag« pristavlja, da Nemcem radi padca ni trebil zvoniti. Poincarejev naslednik bo sledil njegovim smerem. Šo slabše bi bilo, če bi prijela za krmilo Cle-menceau ali Tardieu.
Pariz, 26. marca. (Izv.) Poincare misli strniti več ministrstev v eno; tako bo n. pr., če zopet sestavi on vlado, združeno vojno, mornariško in kolonijalno ministrstvo v ministrstvo narodne o-brambe, v ministrstvo narodnega gospodarstva pa ministrstvo trgovine, javnih del in poljedelstva.
Pariz, 26. marca. (Tzv.) Na poziv predsednika republike Milleranda, da naj Poincare nadaljuje svoje nad dveletno uspešno delo, je Poincare odgovoril, da bo sicer poslušal predsednikov klic, da pa poda prihodnji dan svoj končni odgovor. Politični krogi sodijo, da Poincare z malimi spremembami sestavi nov kabinet. Ako se ne posreči se-
staviti vlade Poincare ju, jo sestavi bržkone Barthou.
Ogromne zgube dunajskih borzijancev in bank.
Dnnaj, 27. marca. Svota, ki jo finančni strokovnjaki prisojajo izgubi ob zadnjem dvigu francoskega franka, znaša do 100 milijonov dolarjev. Poravnana jo do danes le tretjina, približno 150 milijonov zlatih kron. Pri izgubi so prizadete velike, srednje in manjše zasebne banke, pa tudi velika in srednja industrija ima silne izgube. Finančni krogi upajo, da ne pride do gospodarskih katastrofe na denarnem trgu in ne v veliki industriji. Na borzi se je pojavilo splošno nezaupanje. Neki dunajski bankir je na borzi izjavil, da pozna le Rot-schildovo in svojo tvrdko, ki sta še zmožni izplačevati. Pričakuje se obilo insol-vencij.
*	Angleško-francoski razgovori se sučejo okoli vprašanja, kako naj bi se Francija zasi-gurala pred Nemčijo. Baje ponuja angleška vlada Franciji pakt, kakor ga je Lloyd George nže lota 1922. ponudil Briandu. Francoska vlada smatra ta pakt za nezadosten, vendar pa Anglija noče skleniti vojaške alijance. Ako bi Francija izpraznila Poruhrje, bi zato zahtevala nevtralizacijo vsega porenskega pasu.
*	Asquith bo baje odložil vodstvo angleško liberalno stranke. Sploh se, odkar je prišla na vlado delavska stranka, opaža v liberalni stranki desorientiranost in razcepljenost.
*	Volivna borba v Nemčiji bo jako ostra. Največ bodo izgubili socialni demokratje, ki so izgubili vso zaslombo v ljudstvu, ker je njihova stranka vedno bežala pred odgovornostjo pozitivnega dela, kadar se ji je ponudila prilika. Mnogi prorokujejo socialnodemo-kratski stranki 60 odstotno izgubo državno-zborskih mandatov. — Slabo bodo odrezali tudi liberalni demokrati, ki so stranka izvestnih bank. — Ojačeni bodo komunisti, ki so pritegnili nase velik del socialnodemokratskih mas. Mnogi računajo, da pridobe še enkrat toliko mandatov, kakor so jih imeli dozdaj. — Največ uspehov bo v protestantskih deželah imela nemška ljudska stranka, ki je nacionalistična. Njeno naraščanje je uprav fenome-nalno. — V katoliški Nemčiji bo centru m ohranil svoje pozicije neokrnjene. V novi zbornici se stvori bržčas koalicija med centrumom in protestantskimi «ljudovci».
*	Judovsko republiko baje namerava ustanoviti ruska vlada in sicer bi obsegala severni Krim, južni del Kerzonske gubernije z Odeso in Nikolajevim in bi se razprostirala do Ber-jonska na Azovskein morju. To bi bilo 14 milijonov hektarov izborne zemlje. Ukrajinci, ki Jude silno sovražijo, naravno s tem projektom niso posebno zadovoljni. Kakor se vidi, je ruska vlada na židovstvu zelo interesirana, čemur se ni čuditi, ker je velika večina boljše-viških voditeljev na najvišjih mestih židovska.
*	Radi Besarabije je čičerin poslal vele-vlastem protestno noto, na katero je Poincarć odgovoril. Francoski parlament je namreč bil priključitev Besarabije Romuniji te dni ratificiral. Poincare odgovarja, da je besarabska skupščina 1918. leta priznala sama romunsko suvereniteto. čičerin odgovarja, da se je Romunija polastila Besarabije, ko niti ni bila z Rusijo v vojnem stanju. Aneksija Besarabije je bila čin nemške diplomacije, oziroma Macken-senovih agentov, ld so hoteli Romunijo s tem odškodovati za Dobrudžo, ki bi imela pripasti Bolgariji. Člane besarabskega »parlamenta«, ki je skleni' spojitev z Romunijo, so romunske okupacijske oblasti same imenovale. One pa, ki so se kljub temu protivili aneksiji,
verilnice. Uradnik je izjavil, da aktov nima ln ne ve, kje da so. Predsednik Pečic ga je poslal v predsedništvo skupščine po akte. Podpredsednik Dragovič je izjavil, da ve, kje so akti, da jih pa ne da. Verifikacijski odbor je v navzočnosti večine članov nato sestavil zapisnik in ga poslal predsedni-štvu narodne skupščine s sledečim pismom:
Gospodn predsedniku nar. skupščine!
Verifikacijski odbor na svoji seji dne 27. marca ni mogel pristopiti k delu o napovedanem dnevnem redu. Zakaj ni mogel delati, se boste prepričali iz zapisnika seje, ki ga prilagam. Kakor je verifikacijski odbor sklenil, se vrši prihodnja seja jutri dopoldne ob 10. uri, na kateri se bo pristopilo k verifikaciji mandatov, ki še niso verificirani. Zato mi je čast po nalogu navzočih članov prositi Vas, da izvolite naročiti, da se odboru stavijo na razpolago vse poverilnice ln volivni akti kakor tudi pritožbe, Če sploh kake obstoje.
Sprejmite zagotovilo mojega spoštovanja. — Namestnik predsednika verifikacijskega odbora najstarejši prisotni član Dra-gotin Pečic L r. — Za tajnika dr. M o -ser 1. r.
Zapisnik se glasi:
Zapisnik seje verifikacijskega odbora, ki se je vršila dne 27. marca 1924 ob 4. popoldne. Prisotni sledeči člani: Dragotin Pečic, dr. Josip H o h n j e c , M o s k o v -1 j e v i č, Mustafa Kapetanovič, Pera M a r k o v i ć , Manojlo S o k i č, dr. K u -1 e n o v i č, dr. Franc Kulovec, dr. M o -s e r, dr. Kosta K u m a n u d i, Nikola Karaš. Sejo je ob 5.20 otvoril Pečič in predlagal, ker predsednik verifikacijskega odbora ob določenem času ni prišel na to sejo, da odbor na temelju člena 18. poslovnika izvoli najstarejšega člana, da začasno vodi sejo kot predsednik odbora. Prisotni člani so po poslovniku označili g. Pečica in ga pozvali, da začasno vrši dolžnost predsednika. Nato se je konstatiralo, da je na seji prisotnih 11 članov verifikacijskega odbora in glasom člena 18 poslovnika lahko delajo. Začasni predsednik je nato objavil dnevni red in predlagal, da odbor pisarniškega uradnika pozove, da predloži poverilnice poslancev HRSS iu volivne akte, kar so prisotni člani osvojili. Pisarniški uradnik verifikacijskega odbora Vujičič je na poziv začasnega predsednika, da naj predloži zgoraj imenovane akte, izjavil, da on ne more dati poverilnic niti volivnih aktov, ker ne ve, kje da so. Na predlog Markoviča eo prisotni člani sklenili, da pošljejo uradnika Vujičića v predsedništvo, da prinese poverilnice in volivne akte. Po vrnitvi je g. iVujičič izjavil, da mu podpredsednik Dragovič ni hotel povedati, kje so poverilnice in akti in da mu je zapovedal, da se odstrani iz predsedništva. Nato je odbor sklenil soglasno, da gresta g. Pera Markovič in g. dr. H o h n j e c k p>odpredsedniku Ba-ikiću in osebno zahtevata akte. Po vrnitvi sta Markovič in Hohnjec obvestila ostale člane, da jima je g. Bakič izjavil, da ne ve, kje se akti nahajajo in da jima je dejal, naj se informirata pri predsedniku narodne skupščine, ki pa ni bil prisoten. Na predlog začasnega predsednika verifikacijskega odbora je odbor sklenil, da se današnja seja zaključi in skliče prihodnja za jutri dopoldne ob 10. uri. Obenem, da se takoj pošlje predsedniku narodne skupščine prepis zapisnika seje in da ta stavi odboru jutri ob 10. uri na razpolago vse poverilnice in akte v nadaljnje postopanje in da te akte prevzame začasni predsednik odbora.
Sledijo podpisi vseh enajstih članov verifikacijskega odbora.
Pridelajte novih naročnikov!
Dr. W. M. Mac Govern.
Preobsežen v prepovedani Tibet.
(Dalje.)
Kar vleklo me je, da bi se vendar enkrat skopal; a kaj, ko se nisem smel. Bil nisem samo umazan, temveč tudi zelo živ; v prenočiščih sem jih bil nabral in so mi bile v začetku izredno neprijetne. Nazadnje sem se pa tudi na to nadlogo tako navadil, da jih nisem skoraj nič več čutil.
Namesto v topli vodi sem se pa kmalu nato skopal v mrzli, in sicer neprostovoljno. V temi mi je na strmem bregu iz-podrsnilo, padel sem na led v reki, predrl 6em ga in ležal sem v ledenomrzli vodi. V takih trenutkih človek na svoje dobre sklepe čisto pozabi; ko sem se spet zavedel, sem naenkrat slišal, da sem glasno po angleško klel in rentačil. Dobro, da me nihče ni slišal. Tudi kopel mi ni nič Ikodovala.
Omenil sem že, da je bilo majorju Baileyu, angleškemu zastopniku v Sikki-mu, moje potovanje zelo neprijetno. Sedaj eo pa pripovedovali popotniki iz Lhaze, ki smo jih večkrat srečali, daje Bailey Izvedel za moje potovanje, da je pa zgubil vsako sled. Mislil ie torej, da hočem ore-
oblečen v Lhazo. Namesto, da bi bil vsaj nepristranski, je pa hitro obvestil tibet-ske oblasti in jih je pozival, naj me spravijo nazaj na indijsko mejo. Iz Lhaze so poslali tozadevna povelja na vse krajevne oblasti ob poti. In ker so domnevali, da sem preoblečen, so zahtevali še več: vsakega, ki potuje v Lhazo, naj preiščejo in izprašajo. Prebivalci vasi, skoz katere nas je peljala pot, so bili skrajno vznemirjeni, tako jim je šel «tuji vrag« po glavi. Ker smo pa potovati v večji in nič sumljivi ti-betski družbi, so nas pustili povsod čisto pri miru.
Postal sem še bolj previden, kakor sem bil prej; na vsak način sem hotel priti v Lhazo.
Še 75 milj smo bili oddaljeni od cilja, krenili smo na glavno pot, vodečo tja. Na tej poti jc bila čuječnost straž gotova še večja; in skoz dve mesti smo morali iti v vsakem je bil pa namestnik in oddelek vojakov. Sicer bi bil prenočil tudi v teh dveh mestih, sedaj sem se pa odločil za manjše kraje ob poti, kjer gotovo niso tako pazili. Vrhu tega som gledal, da smo se 13. febr. pridružili spet drugi karavani, ker nas je prejšnja družba zapustila.
Tekom potovanja smo opazili, da je bila čuječnost res dosti večja kakor pu-prej. Poskusili smo. da bi neopaženi prišli skoz krai Pede. Pa sta nam že ored me-
stom prišla nasproti dva nižja uradnika. Ustavila sta nas ter sta nas vprašala, odkod pridemo in če nismo videli med potjo kakšnega tujega človeka. Preiskala sta nas in že sem mislil, da sem izgubljen, pa sta se držala le bolj Satana. Jaz kot navaden kuli jima nisem delal velike preglavice, in smo šli nato lahko naprej. Kako bi bilo pač moglo priti Tibetancu na misel, da bo nosil Evropejec, tak go-spbd, skoz več mesecev 16 kilogramov težko breme na hrbtu, dočim bi njegov sluga v praznični obleki jahal pred njim!
O tibetskih možganih naj povem še tole dogodbico: Dva moža sta hotela iti čez zamrznjeno vodo in sta se vdrla. Mraz ju je bil tako omrtvil, da sta brez moči padla nazaj in sta utonila. Gledalci so ves prizor mirno motrili, in še na misel jim ni prišlo, da bi jima pomagali. Spomnil sem se, kako sem se bil sam kopal in sem se kar zdrznil,
Kakoi sem že omenil, smo bili zapustili Brahmaputro in smo bili šli ob reki Rong navzgor do jezera Yamdu. Nekoliko časa smo hodili ob tem jezeru, smo zavili potem proti severovzhodu in smo prekoračili prelaz Kampa. Ta prelaz je meja med pokrajinama Tsang in Dbugz. Prenočili smo pod prelazom v Kampa - Bartze, O «tujem vragu« so govorili žc povsod, stari in mladi, in tudi oskrbnica prenočišča v tem kraju nas je vprašala, če ni-
so Romuni enostavno ustrelili, to so: Katorosa Pausira, Pičkickega, Cumačenka, Grumfeldi in Litvinova. Sicer pa ima ruska vlada v ra kah akte, s katerimi se je besarabsko prebi valetvo izreklo proti Romuniji. — Besarabekj zadeva je jako važna, ker za njo tičijo zapad ne velesile. Anglija in Francija se namreč bo jita, da ne bi Rusija zopet prišla do Donave in Romunija je samo njun mandatar. Niso pa ratificirale besarabske aneksije Italija, Amerika in Japonska.
Politične vesti.
+ V gloriji plava starina »Narod«, ker je Pribičevič odplaval k Pašiču, da bi podaljšal režim izkoriščanja države v za-sebne svrhe cincarske porodice, To je z* «Narod«, ki se počuti najbolje v politič. nem blatu, seveda praznik prvega razreda. Meneč, da je zdaj «nacionalni blok« prvih varalic naše države za večne čase zasiguran, «Narod« kar pleše od veselja in kakor stara baba striže «klerikalcem« korenček. Pravi, da je SLS «potisnila svoj piskrček k Radičevemu ognju,« da je ob-enem «igrala pod eno odejo z radikali,« da je «istočasno snovala opozicionalni blok z Davidovičem,« da pa je zdaj Pribičevič »napravil debel križ čez njene račune.« To si upa trditi glasilo onih pre. čanskih demokratov, ki so ves čas snova. nja opozicionalnega bloka igrali dvolične vlogo, varali Davidoviča in svoje kolege ter lastno publiko, končno pa izvršili naj-gršo izdajstvo napram lastni stranki, medtem ko je SLS ves čas vodila odkrito, pošteno in možato politiko. SLS si sme pač šteti v zaslugo, da so se zbrali vsi pošteni elementi v naši državi za strmo-glavljenje ciganovladja največjih pokvarjencev v državi, dočim si smejo slovenski demokrati šteti v zaslugo, da so, hlineč izpočetka solidarnost, v zadnjem trenutku uskočili iz bloka k onim radikalom, ki so jih prej mesece in mesece psovali kot izmeček človeštva, ker so jim zdaj ti »izmečki« ponudili 4 korita. Tukaj se vidi z vso jasnostjo, kakšni moralni pojmi vladajo v taboru slovenskih uskokov, ki se prodajajo vsakomur, kdor več da. Sicer pa je veselje »Naroda« nad plodovi Pribičevič - Žerjavovega izdajstva otročje in prezgodno. «Kdor se smeje na koncu, temu gre najbolj v slast.« Bojimo se, da se bo »Narod« še jokal in stokal, ko bo šel njegov «nacionalni« policajblok v kosce.
+ Pravilna sodba o Pribičevićevi politiki. V članku »Borba je započela« raz-motriva »Prim. Novi List« 26. t. m. politični položaj po padcu Pašićeve vlade ia se prav značilno izraža o kombinaciji Pašič—Pribičevičevi vladi, češ, da bi bila taka kombinacija sila riskantna za g. Pri. bičeviča. Ako bi namreč Pribičevič zda( skočil na pomoč Pašiču, bi mu prav nič ne pomogel, sebe pa docela onemogočil, ker bi eklatantno pokazal, koliko političnega poštenja je bilo v celi njegovi poli-tični vlogi od zedinjenja pa vse do danes. Če bi se to zgodilo od Pribičeviča, bi to ipak bilo preveč! «Prim. Nov. Listu« se zdi Pribičevič vendarle predober računar, kot da bi ravno sedaj pokazal svoje karte, češ, da ne bo hotel neposredno privezati svojega voza k radikalni korupcijski vladi, ki je danes nad srbskim ljudstvom prav tako kakor drugod omražena. Zato bo rajši skušal od znotraj razjesti blok. Če pa bi Pribičevič vendarle proti vsakemu pričakovanju in zdravi razsodnosti šel s Pa-šičem v vlado, potem bi v našem narodnem življenju nastopilo razdobje, v katerem bi prišlo do veljave načelo, da je boljše to, kar je zanič: Pašič — P r i b i. čevičeva koalicija bi pomenila isto kot odkrito izziva«
smo videli med potjo nekega belega moža, ki hoče v Lhazo. Sicer nam je pa zatrjevala, da bosta čuječnost uradnikov in duševna moč Njegove Svetosti Dalai-lame radovednega vrinjenca kmalu izsledili, razkrinkali in poslali nazaj v Indijo.
Lh&za.
Še eno mulo smo izgubili m ostali sta nam dve živinčeti, malo vredni. Nikakor nisem mogel upati, da bomo zadnjih 35 milj do Lhaze mogli napraviti v enem dnevu. 35 milj je 56 km. Več kakor en dan si pa skoraj nisem upal zamuditi, čuječnost na potu je bila le prevelika. Iz zadrege me je rešil Satan. Iztaknil je kmeta, ki nam je zamenjal konja za naši dve muli. Bilo je to 15, februarja. Sicer je bila pa ta konjska kupčija prva v mojem življenju, ki se je obnesla. Kajti brž ko je bila sklenjena, že je ena mula crknila. Konj mi je kaj prav prišel; moje prehla-jenje se je bilo namreč tako poslabšalo, da nisem mogel več hoditi.
Popoldne smo prišli mrimo samostana Drapun (Sven Hedinova karta: Drephung), enega od treh velikih samostanov blizu Lhaze. Pravijo, da je v njem 8000 menihov, in da so ti menihi najbolj divji in najbolj nemirni ljudje vsega Tibeta. Kmalu nato smo zagledali tudi obrise Lhaze same. Ta trenutek je porabil konj, ki sem ga bil dobil zjutraj v zameno, in ie
nje Hrvatov in vseh Nesrbov v tej državi. Ona bi bržčas privedla do ponovne zapustitve skupščine od strani HRSS, na kar bi morala slediti era odkrite reakcije in nasilnega reševanja hrvatskega ter ostalih vprašanj. Toda v taki mednarodni in notranjepolitični konste-laciji, v kakršni se država danes nahaja, bi bil to najriskantnejši eksperiment, ki' se ga sploh more poskusiti. Pašič — P r i b i č e v i -čeva vlada bi bila najnevarnejša »va-banque igra«, ki pa mora biti za vsako ceno preprečena. — Ako bi bil Pribičevič resnično in predvsem jugoslovenski patrijot, bi mu moralo biti več kot jasno, da more on za okrepitev države in nacionalne unifikacije neprimerno več storiti s svojim vplivom v protiradikalni opoziciji kot pa v sporazumnem delu z radikali. — Tako hrvatski demokratski list. Mi pa smo Pribičeviča, kakor se vidi, mnogo bolje poznali, kakor lastni njegovi strankarji in smo že zdavna opozarjali, da bo Pribičevičeva skupina napovedala pagat ultimo. Preden pa bo započeta igra končana, bo pagat tudi ujet in ž njim vred vsa igra izgubljena.
Beležke.
»Jutrovi« misijonL »Jutro« je 26. t. m. objavilo dopis o sv. misijonu v Radovljici, ki je od prve do zadnje vrstice izmišljen. V Radovljici ni bil pisan, ker so radovljiški «jutrovci« že toliko pametni in previdni, da se pred tisočem udeležencev ne bodo izpostavili za popolne laž-nike. »Jutro« je pač dobilo iz Radovljice prvi dopis, da bo v sokolskem gledališču i dne 30. t. m. »Pohujšanje v dolini Šent-florjanski«, najbrž z obljubo event. dopisa o misijonu. »Jutro« pa si je reklo: čemu čakati dopisa iz Radovljice, saj mi sami vemo, da se ob misijonih pridiga samo o »Jutru« in drugovih. Pa je spravilo radovljiške jutrovce v veliko zadrego, sebe pa tudi. Pomota v datumu pač izvira od tod, ker »Jutro« radovljiškega Sokola ni imelo za tako ne-previdnega, da tako igro nastavi ravno na konec sv. misijona in si je mislilo, misijon je 22. marca že minil, pa se še niti začel ni. Da bodo čitatelji videli, koliko je verjeti »Jutrovim« poročilom o misijonih, ponatiskujemo ves «Ju-trov« izmišljeni dopis, ki se glasi: »Radovljica. Dne 22. marca smo končali v Radovljici «sveti« misijon. Trije vitki, mladi gospodje so nas prišli spreobračat. Evo nekaj cvetk po stenografskem zapisniku: Prvi pater: Kdor bere pregrešno •Domovino«, bo izgubil nebeško domovino ..veliko jih je že nesrečno umrlo, ki niso hoteli poslušati mojih besed in se po njih ravnati! Več kakor svetovna vojna je škodovala umazana «Domovina« slovenskemu ljudstvu! In ti hočeš še naročen biti na to gnojnico? itd. — Drugi se je zaletel v «Jutro«: To dete negodno in pokveka, rojeno od judovskih slovenskih bankokratov, ki so že imeli opraviti s sodnijo zaradi svoje poštenosti, oznanja nov evangelij slovenskemu ljudstvu. Le vkup uboga gmajna slovenska, v centralizem, da ti tam slečemo še suknjo in srajco, potem boš nas že prosila na kolenih za košček kruha, ako bomo pri volji ti ga datil Kje rastejo največje buče? Na gnojul Tako imajo tudi največje buče polne laži na mizi uredništva «Jutra« ... golazen ... gobavost... kug^, kakor riba smrdi pri gobcu, tako «Jutro« pri uredništvu itd. — Tretji pater je bruhal najhujši ogenj: «Jutrovci« — avantgarda li-
crknil. Zanj velja v resnici beseda: Lhazo videti in umreti, Diogenes in konjar sta ostala tam, da sta se natovorila, jaz sem pa z drugima dvema korakal naprej proti mestu. Ob šesti smo prišli v mesto, skozi ozka »Sveta vrata«, edini vhod. Šli smo proti griču Potala — Budovi gori —, na katerem je prestolnica Dalai - lame, in smo prišli v vas Potala, naslonjeno na vznožje Svete palače.
A še nismo bili rešeni. Že ves dan smo bili prehitevali ljudi, ko so šli v Lhazo; kajti drugi dan je bilo tibetsko novo leto, in tedaj se zbere v svetem mestu na tisoče in tisoče ljudi, zlasti menihov, da se udeležijo novoletnih svečanosti. Ljudstva je bilo povsod nabito polno, in nismo mogli dobiti nobenega prostorčka. Prav isto je bilo v Lhazi sami, eno miljo oddaljeni od Potale. Več kot dve uri smo letali okoli, pa nismo mogli nič dobiti. Ceste so bile polne pijancev in razgrajačev, zlasti tam; tresel sem se ob misli, da me dobijo, posledice bi bile lahko zelo neprijetne. Že smo hoteli na cesti vleči se, ko je šel Satan v neko hišo v sredi mesta, v kateri so stanovali večinoma uradniki. Drugemu za drugim je tožil, da smo sikkimski božjepotniki, pravkar prišli, in da nimamo nobene strehe. Slednjič se ga je usmilila dobra duša, dobil je majhno sobico, in mi je ves srečen in zmagoslaven prišel naznanit veselo novico. Bil sem pa tako oslabel, da so me morali sluge nesti po stopnicah gor, ШЈ« M)
beralizma in prostozidarjev, uničevalci slovenskega naroda, podiralci države, ker podirajo temelj države: vero! Državi nevaren element, proč ž njim! Komu je draga naša domovina, naša draga Jugoslavija, ne bo pomagal rediti tega vampirja slo« venske krvi! Po misijonu so ljudje upravičeno naglašali: Toliko psovk se gotovo ne dobi v nobenem slovenskem slovarju in slišali jih nismo toliko niti od najbolj podivjanih ljudi, kolikor iz teh «svetih« ust.« — Mi nimamo temu izmišljenemu dopisu iz »uredništva Jutra« ničesar drugega dostaviti kakor konstatacijo, da «Jutro« sebe res izborno pozna in bi ga noben misijonar ne mogel točneje opisati, kakor se je samo opisalo.
Ambras. Tukaj se je vršil na praznik 25. t. m. krasno uspeli shod SLS. Zborovalci so vzeli poročilo tajnika Munde z odobravanjem na znanje in so izrekli zaupnico Jugoslov. klubu. Ambrus stoji trdno v vrstah SLS. Po shodu se je vršil občni zbor Kmetske zveze. Načelnikom je bil izvoljen ponovno vrl pristaš g. Šinkovic, župan v Ambrusu.
Iz Suhorja smo prejeli naslednje odprto pismo poslancu g. I. Puclju: Dne 16. t. m., ko ste imeli shod na Suhorju, ste slednjič prišli tudi v gostilno k Jeleniču, kjer sem jaz že bil. Prišli ste k meni ozir. k mizi, kjer sem jaz sedel ter na moje veliko začudenje imenovali moje ime, dasi sva se takrat prvikrat videla. Stavili ste mi nekoliko vprašanj in gotovo bi jih bili še več, da ni prišla tretja oseba vmes od Vaše stranke in je s svojo neslanostjo preprečila najin pogovor. Ker Vam nisem mogel na vse odgovoriti, me sili moja volja, da Vam odgovorim tukaj: 1. Ni res, da sem jaz načelnik Kmetske zveze, res pa je, da sem pristaš SLS. 2. Vašega shoda se nisem udeležil, ker sem prepričan, da ne more biti tako, kot Vi pravite. Dokaz: Ko bi Vi tako delali za narod kot obetate, bi se pri zadnjih volitvah število Vaših mandatov pomnožilo ne pa škrčilo od 9 na 1. 3. Meni ste rekli: Zakaj Vi ne bi bili naš, o saj boste z nami, kaj ne da? Nato Vam obljubim naslednje: Častno Vam obljubim, da bom popolnoma Vaš, ,toda takrat, ko bom zvedel, da Vi v resnici delujete za naš »narod teptani in njega obstoj«, to se pravi, ko se boste borili za slovensko avtonomijo, ko se boste borili zato, da bo Slovenec sam gospodar na svoji zemlji brez nadvlade drugega naroda in ko bomo imeli Slovenci svoje finance doma in bodo naši vojaki služili na naših tleh. Ko to dosežete aU vsaj poskušate doseči, Vam ponovno obljubim, da pri prihodnjih volitvah spustim »frnikolo« v Vašo skrinjico. Na morebitni odgovor se bom oziral le v tem listu. Marko Šuklje, posestnik v Bušinjivasi št. 31.
Murska Sobota. Reducirajo! Agrarno reformo so že in zahvaljen bodi Bog zato! Se razne sekvestrske magnate bi! Reducirali so meščansko šolo; taka je bila volja domačega ljudstva, ko je imelo izbirati med gimnazijo in to šolo. Zdaj pa бо reducirali edinega ka-teheta, č. g. Horvata. Menda v priznanje zato, ker je vnet in naroden prekmurski rojak, ki ga vse spoštuje! Ker je eden izmed najboljših prekmurskih duhovnikov! Ali sploh ne bo več verouka na šoli? Ali ga bodo poverili gospe Prelogovi? Redukcija g. Horvata je škandal, ki ga drugod ne bi prenesli, pa ga tudi tukaj ne bodo. Pa reducirali so na naši osnovni šoli še celć — češčenomariio. S pribičevskimi reformami so začeli uprav tu v Prekmurju, kjer so imeli vseskoz do osvobojenja svoje avtonomne konfesionalne šole, po naprednem in modernem principu. (Tega prilastka naši liberalci ne bodo priznali konfesionalni šoli, ker živijo še v prosvitljenemu duhu Jožefa II.) Ravno tu v versko mešanem kraju se očituje absurdnost versko indiferentnih šol. Šola vzgaja. Vzgoja temelji v etiki. Etika in vera sta za nas ljudi evropske kulture istovetna pojma. Zdaj pa dobivamo šole, ki v verskem oziru niso ne tič ne miš, torej v etičnem pogledu indiferentne. Zahtevamo šole, ki bodo slonele na etični podlagi verske šole. Osnovna šola ni zato, da otroka zmatematizira, nego da ga vzgoji. Manj efektivnega znanja in več srčne kulture, ki je vera.
Tobačno delavstvo cele države preživlja veliko krizo, ker je na državnem krmilu na eni strani kapitalistična buržuazija, na drugi strani pa ima monopolsko delavstvo Jugoslavije premalo smisla za strokovno organizacijo.
V takih razmerah je čisto razumljivo, da se delavstva polašča sem ter tja nerazpolože-nje in nervoznost. Razumljivo pa ni, da iz-vestni ljudje hočejo iz tega razpoloženja kovati zase politični kapital. Tako je n. pr. za snoči sklicala socialno-demokratska strokovna organizacija ob pol šestih javen strokoven shod vsega ljubljanskega tobačnega delavstva v gostilno nasproti tovarne, ne da bi se bila poprej obrnila na odbor »Strokovne zveze tobačnega delavstva«, v kateri organizaciji je včlanjeno krščansko misleče delavstvo. Ugotoviti moramo, da je to postopanje socialnih demokratov skrajuu nelojalno, da ue rabimo hujšega izraza. Socialni demokratje imajo pravico sklicevati na shod svoje ljudi, kadar pa hočejo imeti shod vsega tobačnega delavstva. tedai se to da in sme nanraviti samo
sporazumno z odborom SZTD, ki tu je in bo kot najmočnejša organizacija tobačnega delavstva. Krščansko delavstvo je temu primerno tudi postopalo in se shoda ni udeležilo. Pač pa je na shod odposlalo glavnega tajnika JSZ in strokovnega tajnika SZTD Petra Lombardo. Shoda se je udeležilo najvišje cenjeno krog 180 ljudi. Prevladovali so moški-profesionisti. Shod je vodil Škerlj, govoril pa je Uratnik. V debato je segel sodrug Papež, 33 letni delavec, ki je prišel v tovarni ob oko ne da bi bil dobil zanj vinar odškodnine. Ko se je nato oglasil k besedi tovariš France žužek, je prvotno izgledalo kakor da ne bo prišel do besede, ker so prisotni poizkušali kričati. Ko pa so se duhovi pomirili, je imenovani, lahko mirno končal svoj stvarni strokovni govor. Iz tega je bilo razvidno, da je treba tobačnemu delavstvu 1. enoten nastop v gospodarskih vprašanjih, 2. enotne akcije za podržavljenje tobačnega delavstva in 3. da je krščanska delavska organizacija za sporazumno enotno strokovno delo s socialnimi demokrati na tem polju, ako bodo lojalni.
Sodrugi so sicer poudarjali potrebo enotne fronte tobačnega delavstva, a v tem smislu, da naj se vse delavstvo pri njih organizira. S tem so pokazali, da jim ni za enoten nastop in da lovijo samo duše. Mi jim svetujemo, da se najpoprej združijo sami med seboj, da ne bodo razbiti na brezštevilne partije; na drugi strani pa naj vedo, da bo krščansko delavstvo držalo svojo fronto v tobačni tovarni kot doslej do konca. Za pameten, lojalen enoten nastop pa je naše delavstvo v mezdnih vprašanjih vedno bilo na razpolago, socialdemokrati pa so tudi tokrat dokazali, da niso odkritosrčni in da jim gre le za lastno strankarsko organizacijo.
—	Dan treznosti. Jugoslovanska zveza trezne mladine priredi v prvi polovici meseca aprila letos »dan treznosti« po celi državi. Ta dan se otvori v Sarajevu antialkoholna
. razstava, zvezino glasilo »Trezvenost« pa izide ob tej priliki v posebni številki. Po vsej državi se bodo vršila predavanja in delile propagandne brošure.
—	Konfcrcnca dalmatinskih škofov. Dne 27. t. m. so se začele v Dubrovniku konference dalmatinskih škofov. Udeležujejo se jih poleg dubrovniškega škofa: splitski škof dr. Klement Bonefačič, šibeniški škof msgr. dr. Jeronim Mileta, kotorski škof msgr. Prano Ucclini, a hvarskega škofa msgr. don Luko Pappafavo zastopa novoimenovani pomožni škof don Vlaho Barbič. V nedeljo se vrši svečano posvečenje pom. škofa don Vlaha Bar-biča.
—	Kraljev obisk v Dalmaciji. Kralj Aleksander je te dni sprejel v avdijenci gen. tajnika Jadranske straže Alfireviča. Ob tej priliki je kraij izjavil, da bo meseca maja obiskal celo naše primorje.
—	Gorenjskim katehetom. V pondeljek 31. marca bo v Kranju ustanovitev katehet-ske podružnice za okolico Kranja. Začetek ob 1. uri pop. Predava, tov. Šimenc o pripravi za birmo. Kraj zborovanja se še naznani. Pridite vsi, ki se zanimate!
—	Annie Hrističeva v Dubrovniku. V zadnjem času se je mudila v Dalmaciji odlična katoliška Srbkinja gdč. Annie Hrističeva. Tem povodom je imela v dubrovniškem društvu »Boškovič« znamenito predavanje o »feminizmu s katoliškega stališča«. Kakor znano, je gdč. Hrističeva po očetu Srbkinja iz Belgrada, a po materi-Irki — katoličanka, in to globoko verna katoličanka. Njen oče je podpolkovnik v pokoju. Srednje šole je dovršila v Belgradu, modroslovno fakulteto pa v Londonu, kjer deluje sedaj kot časnikarca.
—	Avstrijski generalni konzul v Ljubljani g. dr. Kohlruss se poslavlja od Ljubljane v Sofijo, kjer v kratkem nastopi svoje mesto kot avstrijski odpravnik poslov. G. Kohlruss je bil zelo vstrežljiv in ljubezniv uradnik, priljubljen
vsled svoje prijetne in taktne družabnosti.
—	Konzulat Češkoslovaško republiko v Ljubljani poživlja tem potom vse v Sloveniji se nahajajoče češkoslovaške državljane rojene leta 1002,1903 in 1904, da se v najkrajšem času, najpozneje pa do 10. aprila .1924 pismenim potom prijavijo tukajšnjemu uradu ter navedejo poleg rojstnih podatkov ter mesta pristojnosti v ČSR tudi natančen naslov. Ti podatki so konzulatu potrebni vsled naborov, ki se bodo vršili v mesecu aprilu. Dan nabora bo pravočasno v časopisih objavljen.
—	Dr. Smodlaka v Bolgradu. Te dni je dospel v Belgrad naš poslanik pri vatikanu dr. Smodlaka. Dr. Smodlaka je pristojnim ministrom poročal o predstoječem zaključku kon-kordata med našo kraljevino in sv. stolico, o izročitvi zavoda sv. Jeronima, čemur mora pritrditi še vatikan, ter o raznih drugih važnih vprašanjih, tičočih se katoliške cerkve v Jugoslaviji. Dr. Smodlako je v daljši avdienci sprejel ludi kralj Aleksander, ki se je živo zanimal za odnosna vprašanja.
—	Kakršno plačo, tako dolžnosti? Pod tem naslovom je priobčil dnevnik »Ata Narod« z dne 27. marca št. 71 članek, kjer očita policijski straži in državnim cestarjem — pasivnost
! v službi. Iz celotc je posneti dvoje. Ali je čla-j nek pisal zopet kak prijatelj — maksimiran-j cev, ki gladu umirajo in iz obupa izvršujejo ' celo samomore — iz vrst svojetasnih dopisni-1 kov strokovnega lista N. Gl. ali pa so te vr-
stice napisali sam »ata«, ker jim je mogoče kak javni orgau odrekel »spremstvo« po za-vžitem cvičku in so se vsledtega morda malo »podtaknili ob kamen ali pa zabredli v obcestno blato; tega seveda je kriv — ubogi cestar, kateri ima za 7 članov družine danes v celoti komaj 600 Din plače. Pričakujemo, da »ata Narod< svojo trditev o pasivnosti obeh omenjenih organov podprejo tudi z dokazi, kajti mi se čudimo, da ravno varnostni organi opravljajo Se vedno vzlic pomanjkanju svojo službo, dočim gospod ata mogoče ne vedo, da ravno njihovi privrženci — neglede ua stro ko — najbolj tarnajo, da je težko s praznimi želodci opravljati službo. — »Prizadeti.«
—	Vpokojitvo starih državnih uradnikov. Pravosodno ministrstvo je izdalo odlok, da se vsi državni nameščenci, ki imajo 35 let službe vpokoje po novem zakonu, drugi e krajše službeno dobo sc pa vpokoje po stari pragina-tiki; za pokojninsko osnovo se vzamejo zadnji prejemki, ki jih je dobival uslužbenec tik pred prevedbo po novem zakonu. Ta odlok glede penzijske osnove je vnebovpijoča krivica, ker bi marsikdo že davno moral napredovati ali pa bi še napredoval do 1. septembra 1926. — Tako se odpira starim državnim uradnikom, ki so posvetili svojemu poklicu vse duševne in telesne moči, prežalostna perspektiva v bodočnost.
—	Kaj jo s kvalificiranimi poštnimi odpravniki, kateri hočejo oetati na svojih mestih? Vsi kvalificirani odpravniki morajo prositi, da jih u vrste v rod državnih nameščencev, na kar bodo prestavljeni k večjim poštnim uradom. Kdor ne bo vložil take prošnje, se bo smatral za nekvalificiranega odpravnika in bo izgubil pravico do pokojnine tudi za dobo, ki jo je že dosedaj odslužil. Poštni odpravniki, kateri ne morejo trajno zapustiti svojega službenega mesta, naj vlože prošnje za uvrstitev v red državnih nameščencev in potem skušajo doseči upokojitev.
—	Grozna družinska tragedija se je odigrala v noči mod 25. in 26. marcem v Nemški vasi pri Ribnici. France in Angela Prelesnik, dobra in poštena zakonca, posestnika lepega grunta, sta bila v torek na Marijin praznik še pri sv. maši. Popoldne pa se je ženi nenadoma omračil um in jo ušla proti Novi Štifti. Mož jo je šel iskal in jo je pripeljal domu. Ponoči pa je uboga žena, stara 33 let, popolnoma zblaznela, tako da jo je več ljudi le s težavo krotilo. Proti jutru so jo spravili na voz, pri čemer jo dobri mož še pomagal, in jo odpeljal v Ribnico na vlak in v bolnico. Mož pa je zatem izginil in čez kako dobro uro so ga našli v. zgornjih prostorih njegove hišo zaklanega. Poleg njega so ležali trije noži. En sunek si je dal v grlo, drugega pa v vrnt pod uho. Revež je od bridkosti zblaznil in se končal. Žalovanje za poštenjakom je splošno. Na posestvu sta ostala le Ц letni sinček in poltretje leto stara hčerka.
—	Jožica, dne 27. marca. Danes dopoldne smo pokopali nesrečno žrtev nečloveškega morilca izpod Limbarske gore vdovo Jero Sever iz Savel j št. 24, ki so jo včeraj pripeljali iz Krašnje. Ob pretresljivem joku štirih malih otrok — treh fantičev in ene deklice — in ostalih svojcev pri odprtem grobu ni ostalo niti eno oko suho. Vso ljubljansko okolico je pretreslo nečloveško dejanje roparskega zločinca, ki je že dalje časa hlinil pobožnega berača in je pod neverjetnimi pretvezami spravljal denar, obleko in živila od lahkovernih ženic. Po, leg nesrečne vdove Severjeve je opeharil še več drugih ženic, ki jim je obetal, da bo »zagovoril«, da živina ne bo bolna, dalje tla bo rešil duše ranjkih, ki trpe na onem svetu itd. Ker se zadnje čase množijo slučaji, dn neznani berači in cigani na podoben način spravljajo lahkoverneže ob denar, pozivamo okrajno glavarstvo, da energično nastopi proti raznim va-gabundom in beračem ter jih prežene v njihovo domovno občino. Gornji slučaj nam kaže, da človek ni nikdar siguren, ali se ne skriva v, obleki navidezno pohlevnega in pobožnega berača krvoločni zločinec. Vsaka občina je dolžna skrbeti za svoje ubožce, zato nikakor ni potrebno, da se dovoljuje beračenje po tujih občinah.
—	Napredovanje rezorvnih častnikov. Zal rezervne kapetane II. vrste so dalje imenovani rezervni poročniki: Anton I. Bolf, Ludvik F. Lobe, Viktor A. Rode, Teodor L Verhovec, Drago D. Česnik, Josip A. Alšteter, Ivan 1. Predikaka, Josip J. Saut, dr. Ivan I. Zobec, Mirko E. Vacak, Marko M. Težak, Stanislav V. Pele, Rudolf N. Vagner, Dragotin J. Svoboda, Josip A. Vodopivec, Anton J. Gerdejn, Viktor, J. Novak, Rajko Stoje, Vladimir A. Hafner, Stanko I. Novak, Edvard A. Lozej, Zmagoslav, V. Bišof, Martin I. Bitenc, Edvard L. Kunst, Viktor A. Ranior, Fran I. Dubravčič, dr. V. Sa« jovic, Franc Fleš, Karel T. Friš, Dragotin I. Franc, Mirko J. Detiček, Rajko L. Lederhas, Vladimir J. Kavčnik, Stanko B. Jurko, Oto I. Cajlohofer, Franc M. Kogelnik, Milan R. Peterim, dr- Anton J. Nanut, dr. Joža M. Kavčnik, Hinko I. Klenovšek, Feliks A. Verbič, Iv. J. Jug, Ambrož A. Brozovič, Vladimir F. Polj« šak, Vilko M. Belič, Alfonz F. Mencinger, An« ton I. Seljak, Franc F. Ferjančič, Vladimir J. Pogorele, dr. Ivan M. Grah, Rudolf B. Polak, Viktor L. Bavdck, Pavel J. Bek, Anton A. Brez-nikar, Alfonz I. Grobming, Herman I. Kolbe-zen, Alojzij F. Rus, Ivnn A. Verbič, Edo F. Gnivšek, Ivan I. Sancin, Rudolf L. Štefan, Mi-ljutin S. Lončar, Mihael M. Bezlaj, Martin A. Krivec, Ciril I. Kraševec, Franc A. Galian, Franc 1. Sifror, Avgust J. Pertot, Ivan A. 6i-
ška, Adolf K. Visiak, Karol K. Jirak, Albin K. Levstek, Franc F. Žaren, Joža A. Barle, Julij P. Dernovšek, Anton G. Pogelj, Anton A. Zobec, Stano A. Pere, Viktor V. Krančec, Jano L Milost, Ignac F. Širca, Franc J. Volavšek, Dra-gotin J. Mihelič, dr. Milan Grmek, Stanko K Jeglič, Albert J. Kane, Rihard Pestevšek, Karel H. Pirnat, Ivan J. Slavec, Stanko F. Lav-rič, Franc L. Pihlar, Vojteh P. Krulej, Julij A. Uršič, Alfonz J. Cepuder, Pero A. Erzin, Anton M. Zdolšek. Lcfize M. Skrinja, Anton J. Hlad-nik, Pankrac F. Cilenšek, Josip A. Halužan, Srečko S. Bizjak, Gustav L. Šilika, Andrej L Likar, Franc F. Lukner, Alojzij M. Komac, Jurij J. Hočevar, Janko J. Ravhekar, dr. Drago-tin D. Škapin, dr. Branko M. Arko, Anton I. Vilinger, Boris J. Cerne, Franc M. Srnrdu, Viktor Šestak, Ivan F. Novosel, Vladimir V. Ogo-relc, Hinko A. Bezgovišek, Dominik F. Žvo-kelj, Miha J. Zupan, Stanko I. Drašler, Ludvik F. Rebolj, Joža A. Žar, Alfred I. Gajer, Janko J. Brižček, Ivan A. Jastrobnik, Maks I. Pre-sker, Anton A. Mirta, Franc F. Simončič, Ciril F. Rihtar, Maks M. Dekleva, Josip J. Videm-šek, Ivan J. Šteh, Ivan I. Batagelj, Franc F. Srebot, Joža J. Marjetič, Alojzij A. Furlan, Alojzij M. Kramberger, Radoslav R. Šturm, Franc F. Majhenc, Dragotin J. Gril, Aleksander F. Podobnik, Franc F. Vrhovnik, Albin F. Lajovic, Ferdo F. Nadrag, Stanko D. Benedig, Ivan F. Goršič, Franc F. Hoblar, Franc A. Le-vičnik, Franc I. Lokar, France F. Ahčin, Emil F. Erfort, Niko V. Štempihar, Karel F. Kosi, Adolf B. Lušin, Niko D. Peršič, Franc A. Ster-le, dr. Franc I. Ivanetič, Pavle J. Geršak, Miloš M. Vauhnik, Franc F. Šutej, dr. Lovro L. Hacin, Ivan M. Lončar, Anton A. Greček, Fran F. Sfiligoj, Slavko A. Vrga, Franc I. Ferjančič, Martin A. Šroi, Ferdo V. Šentjurc, dr. Fran J. Stamberger, Pavle A. Pintar, dr. Celestin S. Jelene, Oskar E. Vilfan, Vino S. Verhunc, Bogdan M. Petelin, Stanko J. Bregar, Miloš O. Ribar, Jožef A. Pakiž, Ivan F. Švarc, dr. Ivo M. Sebubar, Andrej J. Resman, Peter J. Jerman, Janko I. Osojnik, Maks J. Verglez, dr. F. Šalamun, Lavoslav F. Bučar, Vilko F. Mazi, Josip A. Moljka, Alfonz M. Skok, Henrik H. Černi, Leon I. Fink, Franc A. Pečar, Ivan F. Ukovec, Franc F. Bende, Ivan A. Andoljšek, Maksimilijan J. Peterlin, AdoL A. Jesih, Tone J. Gaspari, Izidor I. Seršen, Srečko A. Ferjančič, Dija L Felaher, Tone T. Fink, Ludvik L. Rozman, Anton A. Osterc, Valter K. Laurenčič, Angel F. Crkvenik, Riko A. Jug, Ciril L. Podgornik, Stanko H. Zalesjak, Mirko E. Tomšič, Oroslav Д. Zelezuik, Jožef J. Drašler, Adalbert A. Braz, Dragotin D. Zupančič, Jakob F. Vutej, Ivan J. Volavšek, Miroslav J Šircelj, Ivan F. Erjavec, Rudolf J. Jeretina, Viktor F. Pirnat, Karel A. Flerin, Rado Franc M. Grum, Rudolf F. Kavčič, Luka I. Kravina, Alojzij B. Malenšek, Matija I. Pelko, Josip L. Rajhman, Božo G. Sre-bre, Ivan A. Trinkaus, Franc F. Vogler, Vinko I. Zahrasnik, Milan J. Plut, Ludvik M. Musek. (Dalje sledi.)
—	Potne olajšave za kongres pevskih društev. Za kongres jugoslovanskih pevskih društev, ki se vrši v Ljubljani dne 5., 6. in 7. aprila t. 1., je prometno ministrstvo dovolilo za vse udeležence na železnicah polovične vozne cene.
—	Ponarejene tlsočdinarske novčanice. Novosadska policija je izsledila družbo, ki je razširjala ponarejene tisočdinarske novčanice. Članov družbe sicer še niso dol: ili v roke, pač pa so zaplenili šest falzifikatov, ki jih označujejo kot izredno pesrečene. Domnevajo, da so falzifikati došli iz Belgrada.
—	Novi kolkL Ker se neprestano pojavljajo falzifikati kolkov, je finančno ministrstvo odredilo, da se umaknejo iz prometa vsi dosedanji kolki in se nadomeste z novimi, pri katerih bo falzifikacija tehnično nemogoča.
—	Nove lekarniške takse. Ministrstvo za narodno zdravje je odredilo nove lekarniške takse, ki bodo veljale od 1. aprila dalje.
—	Obupni čin pijančeve žene. V Belgradu je predminolo noč delavčeva žena Angje-tina Poljakovič v silobranu s kuhinjskim nožem smrtno ranila svojega moža, ki je bil nepoboljšljiv pijanec in jo je dan za dnevom pretepal. Žena se je nato takoj sama javila
—	Otmica. Kmet Laza Pavlič iz Donjega Kovilja pri Novem Sadu je snubil posestniko-vo hčer Anico Paškovo v Čurugu. Tako dekle kakor njeni starši so ga odbili. Nato je Pavlo-vić s pomočjo dveh tovarišev izvabil dekleta iz hiše in jo šiloma odvedel na svoj dom. Dekletovi starši so zaprosili pomoč oblasti, ki so Pavloviča zaprle, a Anica se je vrnila v domačo hišo.
—	Ponesrečeni delavci. Hiti Antonu, kovaškemu pomočniku v Selščeku pri Begunjah, je košček železa poškodoval desno oko, vsled česar je moral v bolnico. — Pri kovaču Lahu Jerneju v Novi vasi na Gor. je zmečkalo težko kolo vajencu Al. Verbiču desno roko. Tudi tega so oddali v bolnico. — Na žagi A. Kobi v Begunjah si je Žagar Jakob Obreza s sekiro presekal stopalo leve noge. — V že-lezo-konštrukc. delavnici splošne stavbene družbe v Mariboru si je delavec Macher Jakob zmečkal levo roko. Oddali so ga v bolnico. — Pri lesnem trgovcu Šmon Francu v Rodici je Žagarju Peregrinu Jeretini hlod rmečkal desno roko.
—	Zemljišče v najem, čebelarsko društvo ca Slovenijo odda v najem za eno ali več let 8000 kvadr. metrov obsegajoče zemljišče, primerno za vrtne kulture. Interesenti naj se zgla-■ijo na lica mesta ua Mirju (poleg Slmencove vile) v soboto, dne 29. marca ob 3. Dopoldne.
Primorske novice.
p Dva shoda v zapadni Istri. Na Marijin praznik dne 25. t. m. sta se vršila v veliki dekanski občini dva volivna shoda: Prvi dopoldne na Vzročku (izviru Rižane, Marijini božjepotni cerkvi), ki se ga je udeležilo do 1000 volivcev, drugi v vasi Dekani, na katerem je bilo navzočih do 500 volivcev. Na obeh shodih sta govorila učitelj Venturini in dr. Čok, obeh so se udeležili tudi fašisti iz Kopra g svojim tajnikom odvetnikom de Pe-trisem. De Petris je zahteval in besedo dobil na obeh shodih in opozarjal volivce, naj ne zaupajo svojim voditeljem ter naj volijo fa-šistovsko listo. Kajti vedo naj, da bodo mogli v potrebi zanje kaj doseči le fašistični poslanci, nikoli pa ne slovanski. V ostalem so se fašisti mirno obnašali, a razpoloženje med slovenskimi zborovalci je bilo kar najbolšje.
štalerske novice.
SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA
V sredo, 26. t. m. se je vršila po dolgem odmoru zopet enkrat seja mariborskega obč. sveta, ki je potekla precej burno. Socijalisti čutijo, da se bližajo občinske volitve, ki bodo napravile konec njihovemu paševanju. Da si ohranijo naklonjenost svojih volivcev, stav-ljajo zadnji čas razne demagoške predloge, ki bi naj jih pokazali kot edine prijatelje delavstvu. — Na zadnji seji je vodja soc. kluba Bahun stavil predlog, da naj mariborska občina obdavči pivo, katero pošiljajo v Maribor izvenmariborske pivovarne. Po Bahunovem računu bi dobila na tem davku občina kakih 80 tisoč dinarjev, katere bi porabila v Ljudski kuhinji za hrano brezposelnih, obenem bi se pa povzdignila produkcija Gotzove pivovarne, kar bi to pivovarno primoralo, d* najame več delavstva ter vsaj nekoliko ublaži brezposelnost. Ker je Bahunov predlog težko izvedljiv, se bo z njim na predlog dr. Jerovška in vkljub ostrim protestom socijalistov, še pečal socijalni in finančni odsek. — O pravdi, katero vodi občina z državo glede ženskega učiteljišča, je poročal pravni zastopnik mariborske občine dr. Leskovar. Poslopje, v katerem se nahaja žensko učiteljišče, je last mesta Maribor. Do prevrata je bilo v njem nastanjeno nemško žensko učiteljišče. Po prevratu je občina otvorila v tem poslopju trgovsko šolo, ker je dvojno žensko učiteljišče v Mariboru nepotrebno. Vsled pritiska gotovih krogov je pa pred leti prosvetni minister Pribičevič zopet ukazal ustanoviti žensko učiteljišče, katero je dobilo prostora ▼ omenjenem poslopju proti volji mariborske občine. Ta je vložila pot&n tožbo ter zahtevala izpraznitev poslopja. Tožba pa je v dosedanjih inštancah propadla. Ker pa je upanje, da bo v prizivni tožbi občina pravdo dobila, je občinski svet sklenil, da se pravda nadaljuje. — Radi Interpelacije, v kateri socijalisti dolžijo nekega ljudsko-šolskega ka-teheta, da je surovo ravnal z učenci, je prišlo do hudega prerekanja med člani kluba SLS in socijalisti, ker v interpelaciji navajajo samo obdolžitve, ne pa dokazov. Socijalisti so začeli uprav divje razgrajati, da so hoteli končno ostali obč. svetniki zapustiti dvorano. Naposled se je županu posrečilo pomiriti svoje somišljenike; sledilo je poročilo odseka I. o domovinskih zadevah, nakar se je vršila tajna seja, ki je trajala pozno v noč.
š Duhovniške vesti. Župnija Razbor nad Zidanim mostom je podeljena dosedanjemu kaplanu v Žetalah g. Jakobu K a 1 a n u. Obolela sta gg. kaplana Janez O g u 1 i n v Ma-renbergu in Štefan S t i p e r v Ljubnem v Sav. dolini. Na Bučah je imenovan za provi-zorja g. Milo« Turk. — G. župnik S r a b o -č a n v Pišecah, ki je pred dvema letoma stopil v pokoj, je nevarno bolan. Priporoča se v molitev. Župnijo v Pišecah je dobil g. Franc T o p 1 a h , doslej provizor, ki bo 1. aprila nameščen.
š V Afriko sta pobegnila 14letni dijak III. razr. mešč. šole H. Langeršek in 15letni dijak IV. razr. iste šole Rudolf Šegulin, oba iz Maribora. Dečka sta čedno, skoro novo oblečena in obuta in sta vzela seboj nahrbtnike z raznimi potrebščinami. Če sta se na kak način oskrbela tudi z denarjem, se še ne ve. Par dni pred begom sta govorila, da gresta v Afriko, kar pa so smatrali domači seveda za šalo.
š Italijanski vinski agenti na štajerskem.
Te dni je obiskoval v okolici Slov. Bistrice in Maribora skoro vse krčmarje neki Italijanski vinski agent, ki je nosil s seboj cel zaboj raznih vinskih vzorcev. Naši ljudje njegovemu prigovarjanju vendarle niso nasedli, mogoče pa je, da ee bo našel kje kak brezvesten krčmar, ki si bo raje naročil vino iz Italije, nego kupoval domača pristna vina, ki niso nič dražja od' italijanskega. Naši vinogradniki itak že dovolj trpijo vsled vinske krize, italijanska konkurenca bi jih pa popolnoma uničila.
š Vtopljenec v Dravi Pri Sv. Marjeti niže Ptuja so te dni potegndi kmetje Iz Drave truplo približno 40 let starega, neznanega moža. Domnevajo, da mora biti to kak ponesrečen splavar. Po obrazu ga ni mogoče spoznati, ker je truplo že začelo razpadati.
š Otvoritev pomožne pošte Sv, Rok ob SotlL Dne 21. decembra 1923 začasno zatvor-jena pomožna pošta Sv. Rok ob Sotli (pošta Rogatec) se s 1. aprilom 1924 zooet otvori.
GospoflarsTvo.
Janko Jotib:
Trgovska pogodba z Italijo.
PRAVICA ZAČASNEGA Df STALNEGA NA-STANJENJA fOLEG PRAVICE DELA ODNOSNO PRAVICE IZVRŠEVATI KATEREKOLI PANOGE GOSPODARSKE DELAVNOSTI.
(Dalja.)
Vsi slučaji, ko se morejo podaniki ene države poslužiti pravice siromakov (Arm-reeht), se nanašajo tudi na podanike druge pogodbene države, ki so nastanjeni na teritoriju dotične države. Ako bo ena pogodbena država katerekoli tretji državi v pogledu postopanja s podaniki iste, ki so nastanjeni na njenem teritoriju priznala večje ugodnosti, kakor so določene v gori omenjenem smislu, se bodo vsi ti privilegiji nanašali tudi na drugo pogodbeno državo.
Vse pravice, ki so a to trgovinsko pogodbo določene, veljajo recipročno za podanike kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev in za podanike kraljevine Italije, ne nanašajo pa se na politične pravice, ki pritičejo podanikom dotične države (n. pr. pravica glasovanja pri volitvah, pristop v državno službo in poklice itd.). Istotako so podaniki ene države osvobojeni političnih dolžnosti te države, n. pr. vojaške dolžnosti, obveze za vojaške služnosti (Kriegsdienstleitung), razen onih, ki so predpisane za lastnike nepremičnin.
Pravice, recipročno priznane s to trgovinsko pogodbo podanikom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in podanikom kraljevine Italije, se ne nanašajo na družbe, akcij-žave se morejo udeleževati trgovinskih družb, žave se morejo udeeževati trgovinskih družb, akcijskih družb itd. s svojim kapitalom, od tako ustano-'lienih družb ima država pravico zahtevati, da je večina članov uprave sestavljena od podanikov dotične države, v kateri ima ta družba svoj sedež. Ako obstojajo na teritoriju ene ali druge pogodbene države družbe, bodisi akcijske družbe, bodisi pod katero drugo formo, katerih družbe pripadajo podanikom druge pogodbene države (pa tudi filijale takih družb), morejo ista opravljati dalje svoje posle, v roku 3 let pa likvidirati ali jih preosnovati v gori omenjenem smislu, ko bi v tem oziru ena pogodbena država priznala katerikoli tretji državi večje privilegije, se bodo ti privilegiji nanašali tudi na drugo pogodbeno državo.
Podanikom ene države je pristop na teritorij druge države sicer svoboden in morejo, ako so se stalno naselili, opravljati vse posle v gori omenjenem smislu, začasen pristop na teritorij druge pogodbene države ne daje dotičnim osebam pravice za izvrševanje ribolova. Pravica ribolova v vodah teritorija Avstro-Ogrske je bila sicer dovoljena italijanskim ribičem, to dovoljenje pa je temeljilo na okolnosti, da je Avstro-Ogrska svoji zaveznici to koncesijo priznala iz razloga, ker italijanska obala ni bila ^ugodna za ribolov. Ker so z rapallsko pogodbo pripadli Istra in mnogo otokov Italiji, ni več upravičenega razloga, da ta privilegij traja dalje. Ribolov na našem delu Jadrana mora biti rezerviran našim ribičem.
* * *
g Tržne cene ▼ Mariboru. Meso: govedina I. 23—27, IL 22—24, III. 19—20 Din. Teletina I. 26—30, II. 24—25 Din. Svinjina 30—40 Din. Konjsko meso I. 12—15, II. 8 do 10 Din. Kože: 1 komad konjske kože 175 do 200 Din, 1 kg goveje kože 17.50—20, telečje 30, svinjske 13—14, gornjega usnja 120, podplatov 80—125 Din. Perutnina: 1 majhen piščanec 35, večji 45, kokoš 60, raca 75, gos 100—130, puran 110—200, domači zajec 17.50 do 45 Din. Jabolka 6—11 Din. Žito: 1 kg pšenice 3.50, rži 3.25, ječmen 3, proso 3.50, ajde 3, fižola 4—6, leče 14 Din. Mlevski izdelki: nularica 1 kg 6.25, št. I 6, št. II 5.75, št VI 5, št. VII, 4 Din. Krma: seno 80—100, otava 100, ovsena slama 75—80.
g Obrtna banka v Ljubljani je imela dne 27. marca 1924 v posvetovalnici Trgovske ln obrtniške zbornice v Ljubljani svoj III. redni občni zbor. Udeležilo se ga je jako lepo število delničarjev, ki so reprezentirali v celem 26.456 delnic odnosno 2636 glasov. Predsednik g. Fran Kavčič je otvoril zborovanje, pozdravil vse delničarje, predvsem vladnega komisarja g. ministerjalnega tajnika Fran Mramorja in v kratkem jedrnatem govoru podal poročilo upravnega sveta o poslovanju za leto 1923. Nadzorstveno poročilo je podal g. ravnatelj Ivan Mikuž, predsednik nadzorstvenega sveta. Tako poročilo upravnega kakor tudi nadzorstvenega sveta je bilo od udeležencev brez ugovora sprejeto, ter se je predložena bilanca in zaključni računi enoglasno odobril, upravnemu svetu pa podelil absolu-torlj. Kakor povzamemo iz poročila, Izkazuje bilanca k 31. decembru 1923 sledeča aktiva: Gotovina v blagajni Din 729.636.60. Valute Din 68.134.44. Menice Din 166.650.—. Vrednostni papirji Din 343.964.50. Predujmi na vrednostne papirje Din 201.132.50. Dolžniki 18,353,290.83. Inventar Din 68.269__, Predhodne postavke Din 45.864.70. Pasiva: Delniška glavnica Din 2,000.000.—. Rezervni fondi Din 237.084.85. Pokojninski fond Din 50.000.—. Vloge na knjižice D!.n 3,772.238.48, Upniki Din 13,446.348.44. Neizplačana divi-
denda Din 4.382.50. Čisti dobiček Din 466 tt-toč 887.30. Predlog upravnega sveta, da naj se izplačuje za leto 1923 12% dividenda je bil enoglasno sprejet. Pri nato se vršečih volitvah je bil enoglasno izvoljen dosedanji upravni in nadzorstveni svet, nakar je gosp. predsednik Fran Kavčič zaključil lepo uspelo zborovanje.
g Žitni trg. Na novosadski produktni bortf notirajo žitu sledeče cene: pšenica 830 Din, ječmen 335 Din, koruza 240 Din, pšenična moka št. 0 505 Din, št 5 875 Din, št 6 815 Din, št 7 280 Din.
g Obrestna mera in Narodna banka. Svo« ječasno so se širile vesti, da namerava Narodna banka povišati obrestno mero, ki znaša sedaj za eskont menjic 6 odstotkov, za lombard 7 odstotkov. Sedaj je novi upravni odbor Narodne banke v svoji seji razpravljal o tem vprašanju. Sklenjeno je bilo, da ostane obrestna mera ista.
g Občni zbor. Hranilnica v Murski So« boti, d. d. 15. aprila.
g Poravnalno postopanje se je uvedlo o imovini Slavka Kalina, trgovca z mešaniir blagom v Obrežju.
g Bolgarski proračun. Bolgarski pro« račun za finančno leto 1924-1925 Izkazuje pri dohodkih 6224 milijonov levov, pri izdatkih pa 6223 milijonov. Glavni izdatki so za državne dolgove (1139 milijonov), za vojno (1062 milijonov), za železnice (746 milijonov), za prosveto (656 milijonov) itd. Dohodki pa prihajajo iz indirektnih davkov (2515 milijonov), iz železnic (917 milijonov), iz direktnih davkov (815 milijonov;, iz državnih domen (642 milijonov) itd.
g Bolgarska koruza na račun vojne odškodnine naši državi. Vlada je sklenila, da se koruza, katero prejme naša država na račun vojne odškodnine od Bolgarije, prodaje v Boe-ni in Hercegovini. Ta koruza je vredna 75 milijonov dinarjev.
g Svetovna produkcija volne. Lansko leto je znašala svetovna produkcija volne 2 milijardi 605 milijonov angleških funtov, Od tega odpade na Ameriko 732 milijonov, Evropo 696, Afriko 247 in Avstralijo z Novo Zelandijo 546 milijonov funtov.
g Obnova dela v Poruhrjn. Po francoskih poročilih je dosegla produkcija premoga že 102 odstotka normalne produkcije leta 1922.
Zagreb, 27. marca. (Izv.) Devize: Italija 3.4990-3.5290, London 348.40—351.40, Newyork 80.6250—S1.6250, Pariz 4.3770—4.4270, Praga 2-3550—2.3850, Dunaj 0.1140—0.1150. Ziirich 14.05—14J5. — Valute: dolar 79.75-80.75.
Curih, 27. marca. (Izv.) Devize: Pešta 0.0080, Berlin 150, Italija 25—, London 24.86, Newvork 578.50, Pariz 31.40, Prapra 16.80, Dunaj 0.008150, Bukarešt 3.—, Sofija 4.15, Beo-grad 7Л0._
PuhitorisRe novice.
lj Dolenjska cesta. »Slov. Narod« dne 25. t. m. prinaša pritožbo nad slabim stanjem Dolenjske ceste. Po vsej pravici. Dolenjska cesta je bila pred vojno ena najvzornejših cest v celi bivši Avstro-Ogrski. Danes je padla na približno stopnjo ostalih cest v Jugoslaviji. Pritožbe so torej opravičene, samo da jih »Narodov« poročevalec ni naperil na pravi naslov. Za stanje ceste dela odgovornega ubogega cestarjal Ta cestar ima tačas v oskrbi vso črto od Rudnika do Bleivveisove ceste, ker mora nadomeščati tudi obolelega tovariša. Kaj zamore delo enega človeka na taki dolžini! Ni čuda, da ga je redkokdaj videti na enem in istem delu ceste, ker mora pač povsod biti in se ne more sukati samo okolu hiše znanega mogočnika na Dolenjski cesti. Toda, bo rekel kdo, zakaj pa ne najame delavcev, da bi mu pomagali na cesti? Cestar si s tem vprašanjem dovolj beli glavo. Za pomožne delavce na državnih cestah je namreč določena mezda 100 K dnevno. Za ta denar pa danes ne gre nihče robotati v blato ln prah, k večjemu je za to dobiti od časa do časa nedoraščene fante. S takimi močmi si cestar seveda ne more veliko pomagati. Razen tega cestar nima na razpolago niti po-sipnega materijala. Časi lepo geometrično zravnanih kupov najboljšega posipnega materijala ob državnih cestah so pač minuli. Iz nič pa ni nič. To bo moral razumeti tudi »Narodov« poročevalec in nasloviti v bodoče svoje pritožbe na zanikrni centralistični režim, ki ga venomer hvali, ne pa na ubogo cestarsko paro.
lj Ravnateljstvo mestnega dohodarstve« nega nrada radi snaženja uradnih prostorov; ne uraduje za stranke dne 29. marca 1924.
lj Iz paviljona na dvorišču hotela Tratnik na Sv. Petra cesti јз bilo ukradeno ogledalo v izmeri 1 m krat 60 cm brez okvira, vredno 1000 Din. Vlom je bil izvršen skozi okno In ni pustil vlomilec nobene sledi.
lj Kolo znamke »Styria«, črno pleskano, skoraj novo, vredno 2000 Din, je bilo ukradeno iz veže gostilne pri Levu na Gosposvetski cestL Kolo je last kleparskega mojstra Ivana Jeran-čiča na Gosposvetski cesti .18. O storilcu nimajo še nobene sledi.
lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo vložo« nih na policiji 21 ovadb in sicer: 8 tatvine, i telesna poškodba, 1 ogrožanje telesne varnosti, 7 prestopkov cestno policijskega reda, 8 radi pasjega kontumaca, 1 radi pijanosti, 2 radi nedostojnega vedenja, 1 prekoračenje policijske ure, 1 radi kaljenja nočnega miru. 1 radi prepovedane nošnje orožja-
Prijeta vlomilska tolpa.
Dosedaj ugotovljenih 14 vlomov ln tatvin v Ljubljani. — 6 oseb aretiranih.
V zadnjem času so se začelo po mestu tako množiti ra/.ue tatvine in predrzni vlomi, da jo bilo občinstvo žo precej razburjeno. Od gotovih strani so padali žo tudi na policijo razni očitki, da premalo pazi nn varstvo in zaščito mestnega prebivalstva. Toda tudi policija je delala iu iskala z vso paro. In to delo je doseglo lep uspeli. Posrečilo se ji je, da je zalotila nevarno vlomilsko in tatinsko družbo, kl je izvršila, v kolikor je preiskava do sedaj ugotovila uič manj kot 14 vlomov in tatvin.
Prva sled.
Dne 19. marca jo bilo vlomljeno, kakor emo svoječasno poročali, v stanovanje go-stilnlčarke Keršičeve v Spodnji Šiški, kjer so pokradli vlomilci več blaga in nekaj denarja. Kljub takojšnji ovadbi in ostremu zasledovanju, pa so bili vlomilci še tako predrzni, da so prinesli drugi dan na vrt ukraden rjav usnjat suknjič in eno jopo. To so storili najbrž radi toga, ker si teh stvari niso upali prodajati, ker bi jih lahko izdale. Med preiskavo pa so ugotovili, da so so potikali dan pred vlomom okrog Keršičove hl-ge dva moška in eno dekle, kl so se jako sumljivo vedli. Po natančnem opisu teh sumljivih postopačev, je uvedla policija na-daljno preiskavo in je zalotila najprejo te tri postopače in kmalu nato še tri njihove tovariše.
Aretacija.
Sled je peljala v hišo Ulica na Grad št. 9 in sicer v stanovanje čevljarja Franceta Dobruna. Ko so se bližali policijski detektivi tej hiši, so opazili, da je skočil nokdo skozi okno lu skušal pobegniti preko vrtov na Grad. Toda priletel je že v roke policije, ki ga je takoj prijela kot osumljenca, kajti brez vzroka gotovo no bi skakal skozi okno ln skušal neopazen pobegniti. Peljali so ga
v	njegovo stanovanje, kjer so dobili še eu parček. Prijeli so vse tri in jih odvedli na policijo. Ko so peljali odlično trojico iz po- i licijskih zaporov k preiskavi in policijskemu fotografu, je poskusil aretirani Prekuli, ki j ae poskusil ubežati že skozi okno, šo enkrat ! pobegniti. Porabil je odprla vrnta in tre-notek, ko je pogledal stražnik drugam, in že je bil mož ua cesti. Čez drn in strn, čoz plotove in vrtove jo jo ubral proti Božniku. Skočili so za njim 3 stražniki, ki so ga s pomočjo pasnntov zopot prijeli in ga odpeljali nazaj na policijo. Uvedla se je dolgotrajna in mučna preiskava v poteku katero *o ti trije vlomilci, katerim so pridružili nato še tri tovariše, končno nekaj prostovoljno, nekaj pa pod pritiskom neizbegljivih dokazov priznali
14 vlomov ln tatvin, katere so izvršili aretiranci deloma skupno, deloma v različno sestavljenih gručah, kakor jim je pač bolje kazalo. Pri izvrševanju tatvin so pokazali veliko spretnost in večkrat še večjo predrznost. — Priznali so najprej že uvodoma omenjeni vlom pri K e r -siču. Dodatno k temu omenjamo se, da jo bilo pri Kcršiču vlomljeno in sicer v ravno to sobo že leta 1922 in ukradeno za več kot 2000 Din raznega blaga. Ni izključeno, da je izvršila ta vlom ravno ta družba, vendar pa tega aretirauci ne priznajo. — Isti večer kot pri Koršiču je bilo vlomljeno tudi v bufet na Dolenjskem kolodvoru, kjer so pokradli za 1000 Din raznih jedli iz branja-rije. Slede nadaljni vlomi: Poskusen vlom pri čevljarju Dolencu v Florjanski ulici 16, kjer pa so bili prepodenl od stražnika. Ugotovilo pa se jo po izsledenih pričah, da je hotela vlomiti ravno ta družba. — Precej izdaten vlom so izvršili pri gostilničarki Lovšinovi v Gradišču. — V Bizjako-
vi	gostilni na Tržaški cesti so ukradli srebrno košarico s steklenim dnom, v kateri pa niso našli denarja, marveč samo ključe. Napravili pa so kljub temu več tisoč kron škode. — Dne 18. marca so izvršili skrajno predrzen vlom v izložbeno okno trgovine B r a č-ko na Dunajski cesti, kjer so odnesli za 1300 Din nogavic, rokavic, mila in parfuma. Sledo podstrešno tatvine perila in obloke: V Sodni ulici 6 so ukradli stranki Stravs za 2000 Din perila, Ani Leveč na Dunajski cesti za 500 Din in na Vo-žarskem potu pri Štefaniji Klemene. Iz veže hiše na Sv. Jakoba trgu so ukradli Mihaelu Savec 1000 Din vredno suknjo, trgovcu Krušiču v Florjanski ulici lz veže več raznih čoplčev. Dne 16. marca so obiskali etarinarico Marijo Prekuhovo, kateri so odnesli več obleke in perila. Dne 15. marca eta šla dva člaua družbe v trgovino Ore-hek v Kolodvorski ulici. Zbirala in ogledovala sta si dolj časa razno blago, kupila pa nista ničesar. Ko pa sta odšla, so ugotovili, da sta odnesla 150 Din vreden klobuk. Ponesrečil pa se jim je predrzen vlom v pisarno odvetnika dr. Pirca v Cigaletovi ulici nasproti justične palače. O vseh teh navedenih vlomih in tatvinah smo že svojeoasno poročali v dnevnih kronikah.
Družba
Vlomilcev, ki so jih do sedaj aretirali, obstoja iz sledečih članov: Franc D ob run, čevljar, Avgust Preknh, sedlar, Jože Kušar, brezposelni trg. uradnik, kl j* bil
zaradi tatvine že kaznovan, Auton Bon-čar, čovljar, Josip Kresal, mizar in pa 16 letna Skolastlka K., ki je policiji že znana, odkar jo je oče ovadil, tla je pobegnila od doma. Zašla je najbrž že takrat v to čodno družbo ln se je z njo klatila in skrivala po mestu. — Vsi aretiranci so stauo-vall v Ljubljani. Izvršili so, kakor vse kaže, še več drugih vlomov in tatvin, ki se jim pa do sedaj še niso mogli dokazati.
Seja manistrat?ega gremija.
Seja gremija se je nadaljevala 21. t. m. ob 6. v mestni posvetovalnici. Poročal je ma-gLlratnt nndsvetnik g. Jančigaj o gospodarskih zadevah. Prošnji županslva občine Vič glede rclprocltete pnsjlh znamk зе ugodi. V najem so je oddalo zemljišče v Koleziji u'. >1-cu Valentinu za 25 Din letno, zemljišče na Gruberjevem nabrežju se odda v najem potom javne dražbe. Prošnjo Frančiške Podboj za stojnico na Resljevi cesti se odkloni, Levi-ščeku in 5 dragom so odda v najem zemljišče na Prulah proti letni najoniščini za vsakega udeleženca it 40 Din, Matildi Podkrajškovi se podaljša najem njivice proti letni najemščini 150 Din, Osterc Antonu so odda v najem del brežtne Ljubljanice za 100 Din, za Nušakovo vojašnico se odda v najem zemljišče Skerlo Frančiški zn 30 Din, uslužbencem mest. doli. urada se podaljša najem zemljišča na Ižansln cesti za letnih 150 Diu, Ani Verlič se dovoli odprava kostanjev na Cesti na gorenjsko železnico na lcstne stroške. Prošnja mesarja Antona Bralca za postavitev barake v Trnovem se zavrne, Cirilu Kranjcu se dovoli premestitev barake na Pralnh poleg mostu proti odškodnini 100 Din, prošnji Ant. Vašata za odpis ves. davka in najemnine so ugodi, Skalar Francetu se dovoli postavitev trafike ob n "slu čez Gradaščico, Pene Francu so odkloni prošnja za prostor na Kongresnem trgu za prodajo kand. sadja. Na znanje vzame gremij sklep fin. odseka obč. sveta, da je vstopnino za mestno ljudsko kopel zvišal od 2 na 3 Din, oziroma od 4 na 6 Din. Mariji Kovačič se odkloni prošnja zn prenos stojnice iz Aleksandrove ceste v Šolski drevored, enako sc odkloni prošnja Ivane Kovič za postavitev barake na Marijinem ali Pogafarjevem trgu, Angeli Pipa se odkloni prošnja za postavitev male barake na vogalu Kresije in naroči, da n.ora ondl postavljeno lopo odstraniti, Karo-lini Bobnar se odkloni prošnja za postavitev stojnice na svetu Putriha na Dol., cesti. Ivani Jakopin v Sp. Šiški se dovoli postaviti barako na zasebnem svetu Franceta Vrhovca. Slov. kršč. ženski zvezi in Kolu jug., sester se dovoli v polnem obsegu vporabo javnega sveta za prodajo oljk o Veliki noči. Gostilno v Koleziji se odda v najem Franji Pele, trg. soprogi proti sklepu najemne pogodbe, ki se bo sestavila po gosp. referatu. Ribogojstvu sZdeučina« se odda v najem za dobo 1 leta kolezijski bazen proti najomščini, ki jo bo določil gospodarski urad in potrdil gremij. Amaliji Mitermajer se odda v najem za jahalnico njivica za letnih 200 Din, Francu Pišku pa se odda v najem svet na Zavrteh za najemščino dO Din. Plakatiranje magistrata se poveri g. Perdanu za letnih 400 Din na 999 prostorih v vseh ljubljanskih okrajih, ponudba tvrdke Aloma Comp. se zavrne, ker jo od Perdanove ponudbe 7.a celih 2100 Din dražja. Aloma Comp. se dovoli postaviti k'osk na zas. parceli ob Karlovski cesti. 24 proti temu, da prepusti večji kiosk ob trgu Tabor invalidu Schwentnerju za trafiko. Aloma Comp. se naroči, da mora reklamni blok ob Kolizeju za pol metra znižati. Najem barake na Ljubljanskem gradu še odda potom javnega razpisa najvišjemu ponudniku. Perdanu Francetu se za 7 reklamnih kioskov najemnina zniža od 300 na 250 Din letno za vsak kiosk in se mu podaljša rok za postavitev daljnih 6 kioskov za pol leta. Kavarnarju Krapežu se prepusti hodnik pred Zvezdo v najem od sv. Jurja do sv. Mihaela proti najemščinl 1000 Din, nadalje prostor pod kostanji za najemščino 1000 Din in godbeni paviljon proti najemSčini 800 Din. Krekovi kuharski gospodinjski šoli 6e odda v daljni najem podaljšek Beethovnove ulice za letnih 100 Din. Prošnja Jože Ponl-kvarja za znižanje najemščine za košnjo se zavrne. Prošnjo športnega kluba Ilirije za prepustitev kopališča Kolezije se zavrne, šent-peterski podružnici Cirila Ln metoda se dovoli uporaba zemljišča na Gradu za Jurjevanjo zroti povračilu vseh stroškov za ev. poškodbe. Prošnja ge. Vere Tomažič za dodelitev prostora v svrho postavitve trafičnega paviliona se odloži in naroči vnovičen komisijonelm o^ted na licu mesta. Poštni direkciji se dovoli podaljšanje najema zemljišča, kjer so barake, za 1 leto. Prošnja brivcev Bočkarja in Dorčiča za otvoritev brivuice na letnem kopališču se odloži do prih. seje. Nabava 100 stolov za ubožnico se odda ponudnikoma Severju in Baconu, vsakemu 50 kosov. Ponudba mag. nad-svetnika Prelovška za prodajo 2 kočij za 13.750 Din se odstopi upravnemu odboru mestnega pogrebnega zavoda. Jože Boštjančiču se odda v najem neko zemljišče za 20 Din letno, Franca Hribarja na Martinovi cesti pa za 80 Din. Prošnjam za odpis pasjega davka Fran Hribemik, Lenard Blažič, Franc Bizjan, Anton Bervac, Fran Lunder, Ana Suhadolnik, Ivan Golob, Maks Veleptč, Albin Hrastar, Policijsko ravnateljstvo, dr. Miro Rožman, Teodor G6tzl se ugodi, ker so psi čuvaji, odnosno se je dognalo, da psov niso imeli v posesli, ostale prošnje Josipa Šerjnka, Marjete Uršič.
Roze Šircelj, Antona Komana, Karola Poči-vavnika, Rado Hribarja, Franca Krainerja, Antonije Štrubeljeve, Antona Šrameln, Ivana Bajžlja, Frana Marna, Marijo Puharjeve iu Ivana Pestotnika se kot neutemeljene zavrnejo. G. vrtnarski nadzornik Hajnic poroča o zasaditvi novih cesta na Mirju z drevoredi. Sklene se, da se o tem načrtu zaslišita še gg. mestna arhitekta. G. podžupan dr. Stanovnik opozarja, naj g. mestni vrtnarski nadzornik izdela načrt o zasaditvi malega parka oz. prostora pred novo cerkvijo sv. Jožefa in naj se čimpreje zasadi in uredi park na trgu Tabor, kjer je že dalje časa napeljana prst. Nadalje opozarja g. mestnega vrtnarskega nadzornika, da je treba sadje na Ilovici ob obeh straneh ceste očistiti in ožagati, da ne bo trpelo škode, ker poganjajo vejo drevja preko ceste. G. podžupan slednjič opozarja stavbni urad, da naj se člmproje primerno nasuje Galjevica, kjer se godi mestnemu travniku velika škoda, ker tj al ;aj uhajajo vozniki, ker cesta Galjevica že skozi leta in leta ni bila nasuta.
Naznanila.
Slovenska Matica ima svoj občni zbor 'dno 18. aprila t. 1. ob 10. uri 80 min. dopoldne v svojih prostorih z dnevnim redom: 1. Poročilo odbora, 2. volitev novega odbora, 3. slučajnosti.
Občni zbor »Društva koncoptnih uradnikov politične uprave v Sloveniji« so bo vršil dne 13. aprila 1924 oh pol 10. uri dopoldne v knjižnični dvorani palačo pokrajinsko uprave v Ljubljani. Na polnošlevilno udeležbo vabi odbor.
V Šentjakobski prosvett v Ljubljani bo predaval v nedeljo zvečer ob pol 8. uri mons. prof. dr. Josip Dobevec.
Gremij trgovcev v Ljubljani, gremij trgovcev Ljubljana okolica in Zveza trgovskih gremljev ln zadrug za Slovenijo v Ljubljani, naznanjajo, da se s 1. aprilom t. 1. preselijo iz svojih pisarniških prostorov Gradišče 17, v novo prostore palačo Kreditno banke I. nadstropje. Vhod iz Aleksandrove ceste.
DRAMA.
(Začetek ob G uri zvečer.) Petek, 28. marca: »Cezar in Kleopstrae. — Rod E. Sobota, 29. marca: Dares bomo tiči, delavska predstava. — Izvoru
OPERA.
(Začetek ob pol 3. uri zvečer.) Petek, 28. marca: Plesni večor: Ipavčev »Mo-
žlček« ln razni plesi. — Bed D. Sobota, 29. marca: Faust, gostovanje gospe Debicke. — Izven.
Vse ljubitelje naše drame opozarjamo na dramsko predstavo pri znižanih cenah, ki se vrši v soboto, dne 29. t. ra. in pri kateri priliki se vprizori burka »Danes bomo tiči«. — Predstava je mišljena kot delavska predstava, vabimo pa vse občinstvo na poset.
V soboto gostuje v operi ponovno ga. He-dvika de Debicka in sicer nastopi tokrat v vlogi 7'4argerete v operi »FausU. Predstava se vrši kakor izven predstava.
pr Razstava slik g. prof. Fr. Kopača v Kranju (Narod. Čitalnica) je radi velikega obiska podaljšana do vštete nedelje, dne 30. t, m. Odprta je dnevno od 9.—12. in od 14. do 17. ure.
d Na rednem občnem zboru društva slušateljev iur. fak. v Ljubljani jo bil izvoljen za polletni semester 1924 odbor: predsednik: Šmajd Albin, cand. Iur.; podpredsednik: Gnnovšek Srečko, cand. iur.; tajnik: Korče Adolf, stud. Iur.; blagajnik: Šmid Lojze, cand. iur.; knjižničar I.: Lichtenwalner Milan, cand. iur., knjižničar II. Bučar ,Tože, cand. iur.; odbornik: Belo Ivan, cand. iur.
Orlovski vestnik.
Akademija O. O. učiteljiščnikov v Ma-rlboru. Z akademijo dne 25. t. m. jo pokazal O. O. učiteljiščnikov svojo silo in voljo. Z lepim ln pestrim sporedom jo stopil pred nas. Točke, več med njimi lastni proizvodi, so vse prav lopo uspelo. Najboljša točka na akademiji je bila simbolična vaja: Zgodovina Orlovstva. Kompozicija vaje in godbe jo izborna. Soveda, če bi bila vaja izvajana v masi, bi impozantno učinkovala. Orodna vrsta je na bradlji pokazala precej izvežba-nosti in tudi mlade drznosti. Akadomija so je končala s točko: Hrepenenje, res pravi zaključek prireditve fantov, ki so vsi mladi... Kar se tiče dela za kulisami, naj omenim, da naj v bodoče ne bo vse na ramah nekaterih, kakor je bilo v tem slučaju. Vsi moramo delati, prav vsi!
Izpred sodišča.
Pomagala sta si Rudolf Cotmnn iz Trzina ln Lojze Benedičlč z Jesenic, oba še mlada fantiča. Sekala sta v planini les in ker bi si rada nekaj prihranila, sta ukradla posestniku Jožetu Primožiču na planini pod Storž-cem eno ovco, vredno 350 Din, Mlcl Zaplot-nlkovi pa krompir za prlkuho. Ko ju je sodnik vprašal, zakaj sta to napravila, sta
dečka skesauo priznala, da sta delala že celo leto v gozdu, pa nista dobila od gospodurja še nobene plače. No in kur sta bila lačna, sta si ua ta naroden način pomagaln. Kor je zmanjkalo na tisti planini še več ovac, ju je vprašal sodnik, če nista celo loto ovce jedla, kar pa sta obtoženca odločno zanikala iu sta rekla, da šo te ovco nista celo suod-la, ker se jima je meso pokvarilo. Prosila sta za odpuščanju lil obljubilo, da no bosta nikdar več kradla. Senat je to skesano prošnjo vpošteval iu jo obsodil mlada fantiča vsakega ua 3 mesoco ječe in morata plačati 350 Diu za ovco in povrniti ukraden krompir.
Kaznovani pretepač. Jnuez Burja posestnik lz Gorenjsko je napadel v pijanosti svojega tovariša Zupana. Vsekal ga je par-krut s sekiro in bi ga bil gotovo ubil, da so mu ni ta spretno umikal. Zagovarjal se jo, da je bil tako pijan, da se šo drugI dnu nI spomnil, kaj je napravil. Ker pa so priče ugotovile, da so jo takoj po dajanju pohahal z bosedami: Al ima že dosti in ga je hotel še z nožem zaklati kot živino, sodišče tonm zagovoru ni verjelo. Vporabilo pa je izredno milost, kor jo bil res pijan in je precej razburljive naravo in ga jo obsodilo samo na 8 mesecev težke ječe, poostreno z raznimi poostrili in mora plačati vse stroške ln takso. Tako jo bila ta pijanost, kl bi bila za Zupana skoro usodna, tudi za njega prece^ draga.
Žalitev učitcljstva. Dne 5. novembra j« nahrulil 601ctni posestnik France Naglič na cesti v Zireh domači učiteljici in jima očital, da nič ne delata in samo otroke zapirata. Žalil je tudi domačega kaplana in pa šolskega voditelja. Povod temu sirovemu nastopu je bilo dejstvo, da je bil njegov sin гез večkrat zaprt. Nekoč je šel obtoženec tudi v šolo, odprl je vrata šolske sobe in zaklical svojemu sinu, da naj gre domov. Učiteljica, ki jc moža poznala, je pustila res fanta domov, ker ni hotela, da bi prišlo v šoli vpričo otrok še do hujšega nastopa. Obtoženec se je zagovarjal, da je bil silno pijan in razburjen, ker je bil uverjen, da učiteljice in kaplan nalašč preganjajo, in sicer radi tega, ker je on drugega političnega mišljenja kot pa kaplan. Obsojen jč bil mož, ki je sam priznal, da je precej hud, na 1 mesec zapora. Predsednik senata, ga je pri razglasitvi sodbe opozoril, da če je tudi premožen, ne sme terorizirati našega učitelj-stva, ki ima že itak silno težko, mučno in po« leg tega še slabo plačano službo.
Turistika in šport
Nove zgradbe Savinskc podružnice SPD.
Savinska podružnica ima v svojem področju sedem koč, od katerih je letos oskrbovala: Frischanfov dom na Okrešlju, kočo na Koro-šici, Piskernikovo zavetišče in Mozirsko kočo. Vse druge koče, ki letos niso bile oskr-bovane, so v tako slabem stanju, da najbrža sploh ne bo več misliti na popravilo. Obisk v Piskcrnikovem zavetišču je od leta do leta večji, posebno odkar je popravljena cesta v Logarjevi dolini in se lahko z avtomobilom pripeljejo po eni izmed najlepših dolin, je promet vedno večji. Podružnica je zato začela misliti na novo zgradbo v I ogarjevi dolini. Zadnji občni zbor je že odobril načrte in se bo v kratkem začelo z delom, S tem bo vstvarjena nova lepa zletna točka v Savinskc planine in obenem lahko dostopna. Tudi koča na Okrešlju je bila celo letošnjo sezono jako dobro obiskana in mnogokrat prenapolnjena, Podružnica bo skušala nekdanjo nemško in delavsko kočo opremili za prenočišča in bo' tudi v tem oziru zadovoljila vedno bolj naraščajočemu obisku naših planin.
Pripravo jugoslovanskih lahko-atlctoV ! za Olimpijado. Kljub temu, da niso zasigu-rana denarna sredstva za oilhodo naših atletov v Pariz, jo atletski Savez žo lansko leto odredil, da se v vseh mestih vrše treningi in pripravo za olimpijska tekmovanja. Vsi pod-savezl so dobili nateg, organizirati in voditi nadzor nad zimskim treningom, ki se je tudi v vseh mestih smotreno vršil. Agilno so delali atleti v Zagrebu, Beogradu, Vojvodini ln Ljubljani. Z veliko vuemo so pripravlja na olimpijado poznani naš atlet Spahlč v Čapljinl in Narančič, ki jo izvajal zimski trening v Hojerovi šoli v Pragi. Zimski trening so zaključilo v vočjih mestih cross-country tekme ter jo žc povsod pričel trening na igriščih. Koncem maja bodo izvedli vsi podsavezl izbirna tekmovanja atletov, ki pridojo v državno tekmovanje ter v končno izbiro za Olimpijado, ki so bo vršila tik pred pohodom v Pariz. Najboljim lahko-atlelom jo dovoljen trening le v njih najboljši disciplini, da so no kvari kondicije a treningom v preveč za nje momontano manj važnih disciplinah. Poslednji mesec hoda koncentrirani vsi ntlotje v ono mesto, kjet se bo vodil njih skupni trening pod vod-stvonj trenerja, Kot »Olimpijsko taborišče« je zamišljen Zagreb; kakor je videti, jo vsa priprava dobro zasnovana, ako upoštevamo, da še danes ni jasno, s kako svoto se bo moglo računiti, ter da so manjšo ln financi-jelno šo slabojšo države, v prijetnem položaju, da uživajo bogato podpore vlade, gospodarskih krogov ln mecenov, česar vsega pri nas ni. Jo pa pri nas mnogo vere, mnogo volje, kljub vsem tožkočam ponestl Jngo-slovanske bnrvn nn Olimpijado ter napraviti korak dalje, v našem mladem državnem življenju. Javnost pa naj to stremljenje podpira in kupujo Olimpijske srečke
Olimpijske srečke so že v promotu. Opozarjamo nanjo vso javnost, da kupnjo srečko ter omogoča tako naši državi udeležbo na VIII. Olimpijndi. Cona srečkam jo 10 dinarjev. Zrobanjo bo v juniju. Kupujte Olimpijske srečke!
Crosseountry. SK. Ilirija priredi 30. t. m. ob pol 11. uri dopoldno tek v prostem terenu na en 6.50 km dolgi progi igriščo Ilirija—Rožnik—igrišče Ilirija. To bo prva prireditev to vrsto v Ljubljani in bo posebno Banimiva vsled tegn, ker proga ni markira-
na ter si jo mora vsak tekmovnloc Izbrati sam po lastni uvidevnosti. Nastopiti morajo moštva po 3 do 5 tekačev, od katerih jih pa mora nnjmnnjo 3 dosoči cilj, sicer so no kla-sificira.Dosegljivi sta dvo prvi mosti ln sicer za prvogn atlota in za prvo moštvo. Natančnejše propozicije so se izdalo klubom.
Medmestna tekma Ljubljana : Celovec so vrši v nedeljo 30. t. m. ob pol 3. uri popoldne na igrišču Ilirijo. Po medmestni tekmi so Igra prvenstvena tekma Slovan : Akademiki. Predprodaja vstopnic v trafiki Sovor,
Solonburgova ulica. Znižane dijaško karto se Izdajajo saino v prodprodaji. Sedeži so numorirani, vsakdo si torej vnaproj lahko zasigura določen prostor. — Reprezentančno moštvo Celovca je sestavljeno iz 9 igralcev Athlotik SK in dvoh Igral cev Športvoroina ter dospo v Ljubljano v soboto zvečer pod vodstvom kapetana koroškega nogom. saveza Ilausorjn. Ljubljanski team tvori kom-plol.no moštvo Ilirije. Tekmo bo vodil zagrebški sodnik Fabris.
Meteoroloffično poročilo.
On«
0|iHSO*
varna
Hato-metei
v mm
28., 3. 21 h
27./3 7 b
87.,3. 4 h
'22 7
723-3
722-0
lorilio-motei
v C'
11-3
l'.llirum ililerencn T O
0-3
N.bo, votrOT
obla C.
8-6
12-9
02

oblač. s. v.
v. obl.
1'аиатш, t mm
Vpokofen
orožn. PODČASTNIK
samski, priden in vztrajen, i£če primerne službe. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod številko 1724.
16-letna DEKLICA z dežele šteli vstopiti v kako trgovino
kot UČENKA.
. Ponudbe pod: «Zancsljiva« na upravo «Stovenca«. 1604
Kot VAJENEC k pekovskemu mojrtru želi vstopiti deček 14 let. Najraje gre na deželo. Naslov pove upr.iva •Slovenca« pod Stev. 1701.
KUHARICA
pridna in poštena, ki ima veselje in razume vsa poljska dela, želi službe v kakem župnišču na deželi. — Ponudbe na upravo lista pod šiiro .KUHARICA«.
Mizarskega VAJENCA
IŠČEM za takoj Josip ZAD-NIKAR, fnizarski mojster, Sp. Šiška, Kmetijska ul. 295.
ODDA se V NAJEM
.HOTEL POŠTA« v Dravogradu. Evcnt. sc tudi proda. Grisogono OSKAR, hotel ln lesna trgovina, Dravograd.
REDKA PRILIKA I
Pet minut od Šmarjeških Toplic pri Novem mestu se PRODA 17 m dolga HIŠA z velikim vrtom, pripravna za gostilno ln trgovino in s sobami za prenočišče. Nad.-1'' nja pojasnila daje gosp. F. KOTNIK, Vič-Glincc 8t. 10 pri Ljubljani. Nizka cena!
SOBA
* posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, se odda. Na Seljo se dobi tudi hrana. — Točne informacije v uprav-ništvu pod šifro »S013A«.
Thonet-Mundus ftSS&ffi VairoascJirt
Brzolavl: THONETMUNDUS
Telefon interurban 33 in 63
V Jugoslaviji najstarejšo In največje podjetje te stroke! Največja sposobnost! Eksport v vse de'ele1
Zahteva te znamko „ TH O NETIVI UNDU S ki je poznana pod
varstveno znamko ,,G I, O H U S."

I ZNAK.
RtSISTEBSO TRA0EMARK,
Proizvaja vse vrste pohištva (največ stole) iz masivnega upognjenega lesa od najenostavnejše do najrazkošnojše izvršitve v priznano nenadkriliivi kvaliteti za stanovanja, urade, gostilne, kavarne ia rastavracije
Ti proizvodi se dobivajo ▼ vseh boljših trgovineh rolištva.
NAPRODAJ »DUNAJSKI ZVON«
kompl., vsi letniki, kakor tudi prvih 5 letmkov Ljubi). Zvona. Ponudbe na upravo pod šilro <Dunajsld Zvon«.
PRODAM HIŠO
z lepim vrtom ln s takojšnjim stanovanjem. Cena ic 140.000 K. — Več v trgovini KUŠAR, Dravlje p. Ljublj.
HIŠO PRODAM s sadnim vrtom v Zgor. Šiški. Naslov v upravi pod številko 1718.
NA HRANO in STANOVANJE se sprejmeta 2 gospodični. Naslov v upravi .Slovenca« pod številko 1716.
STAVBENA
PARCELA
naprodaj po ugodni ceni v velikosti 804 m*. — Istotam tudi ŠIVALNI STROJ Sin-ger. Vič—Glince 81, I. nad.
Semenski OVES,
GRAHORO in FRANCOSKO LUCERNO ima oddaU FR. POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta it. 36.
v »Slovencu imajo za našega trgovca in obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Ccue oglasom
so tako določene, da se lahko naroči oglas že za ceno od 5 Din naprej in je torej insercija pristopna tudi manj imovitim. Cenik za oglase in pa izvod časopisa dobite na zahtevo popolnoma
PARNA ŽAGA.
v polnem toku, v bližini Radovljice, se ODDA takoj v NAJEM. — Cenj. vprašanja na naslov: "Jugoslovansko importno in ekspertno podjetje Inž. Rudoli PEĆLIN, Maribor, Trubarjeva ulica 4,
Hromatična
Klavir-HARMONIKA
malo rabljena, firme Cech-ner, pripravna za šramcl-kvartet — na katero sc lahko priuči z malo vajo vsak igralec klavirja — je naprodaj po nizki ceni pri Jankotu ĆIRIČU, p. Št. Jernej — Dolenjsko, 1647
Medit-Zankl
barve, črnila, iake, kit, emafSe, ioplte in zajamčeno čisti firneS najboljše kakovosti nudi
druiba
X O. X.
Ljubljana Novi Sad
centrala	skladišče
Tovarne
Ljubljana — Medvode.
Maribor
podružnica
Prva slov. zidarska zadruga
VI hihiinni registroma zadrugo МиШЈСШв, z omelsno гвшо.
Pisarna v L|ubl|anl, TržaSSa c. Z. • Tehnično vodstvo po oblastveno astorlzlranem gradbenem Inženirju. - Projektira In Izvrtale vsa v stavbeno In Inženlrslio stroko spadajoča dela.
Delo solidno.	Cene honfcurenCne
Upokojeni crožniški
postajni poveljnik.
oženjen, sred. starosti, zmožen slovenščine v govoru in pisavi ter voditi pevske zbore, želi pisarniSlrc službe ev. kot skladiščnik, občin, tajnik itd. Ponudbe na upravo lista pod »Narednik« 1723.
NAPRODAJ STA 2 ROČNA VOZIČKA
z lestvicami v Rožni dolini štev. 145.	1733
PRODAM
»Ljubljanski ZVON«
vse letnike od 1881 do 1915. Ponudbe na upravo Usta pod »Ljubljanski Zvon«.
črne dežne plašče s kapuco po Din 600'- naprej, in pelerine, posebno primerne za preč. duhovščino, priporoča konfekcijska in modna trgovina
STHAN LUKIĆ
Pred'škofijo 19.
DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše uporabo
lasnega eMo
Zajamčene nepremočljive
dežne plašče
iz prvih angleških tovarn od Din 350 do 800 nudi tvrdka
Drago Schwab
Ljubljana, Dvorni trg št. 3.
Na željo se pošilja po pošt. povzetju. Neugajajoče se zamenja ali se vrne denar.


Potrti globoke žalosti naznajamo vsem sorodnikom ln znancem, da jo Vsemogočni odpoklical v večnost našo iskreno ljubljeno hčerko, sestro, teto, častito sestro
Amalijo Vincencijo Kocjančič
redovnico sv. Vincencija Pavelskega
dne 25. marca 1924 po dolgi, mukepolni bolezni. — Obenem so zahvaljujemo družbi sv. Vlnccncija Pav. za vso požrtvovalnost in ljubezen, Izkazano predragi pokojnici v njenem trpljenju in za častno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi vodstvu ljudske šole v Lichtenturnovem zavodu in vsem, ki ste blagopokojnico spremili pri pogrebu. Priporočamo jo v blag spomin in molitev.
Ljubljana, dne 27. marca 1924.
Žalujoči rodbini: Kocjančič - Verbiceva.
Vedno velika izbera vpletk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela kakor tudi za barvanje sivih las z «L'Oreal Henc«, tudi v modn. barvah.
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta 32.
PRITLIČNA HIŠA
(5 sob, 2 kuhinji, klet, drvarnica, vodovod, dvorišče in 400 m1 vrta, blizu dolenisk. kolodvora, naprodaj za Din 62.500,— Pojasnila daje FR. SCIIANTEL, konc. rcalitet. pisarna, Ljubljana, Mestni trg št. 18, L nadstropje.
V LETOVIŠČU DOBRNA pri CELJU
lahko dobite krasno, kotrpl družinsko stanovanje za čas od aprila do septembra. — Vprašati: Vila Egger, Dobrna pri Celju.	1668
Ravnokar sem prejel večjo množino raznih
VRTNIC
iz svetovnoznane drevesnice Tcschendorf iz Dresdena. — Dobijo se vsak dan pri Ivan BRECELNIK, Ljubljana, Velika Čolnarska ulica Š. 21.
KLAVIR
zaradi pomanjkanja prostora po ugodni ceni naprodaj Naslov v upravi lista pod 1702.
AMERIKANCI POZOR1 DVE HIŠI
v najbližji bližini Vevške papirnice na desnem bregu, pripravni za vsako obrt, naprodaj. . Več pove FRANC LIPAH, Dobrunje St. 67, pošta Spodnja Hrušica. 1703
PRODAM i
Dobro ohranjen, skoro nov črn KLAVIR (Stingl), amer. registrir. BLAGAJNO, dve stari SKRINJI iz dobe Mar. Terezije ln Lud. XIV, in dve stari OMARI za obleko. — Naslov pri upravi pod 1707,
gelee iz glicerina ln meda
brez maščobe Čudovito uftibpje pri orndečell, krhki In razpokanl koži.
Melattine-milo	Melattinc-puder
Glavna zaloga za razprodajalce: „SSIS" d. d., Zagreb,
oddelek Jurij Dralle
Pnlmotlčeva 66.
izdaia konzorcii »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Franc Kremžar v Ljubljani,
i Biishi tisk - Russiioja Pečati l z o. z. Mm. ■ " ~ ~-
[g ima v zalogi vse vrste
I ruskih knjig,
kakor beletristične, znanstvene, šolske in otroške, velika zaloga not, lastnih izdaj. Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na [H] razpolago. — Kataloge pošiljamo brezplačno.
IS
gj Cene znatno znižane. @ Plačljivo tudi v mesečnih obrokih.
m	_	„
мшттвашвтшшшшшлВ!
ii n
ii m
Jugoslovanska tiskarna ▼ Liubliani