Primorski SOBOTA, 21. JUNIJA 2008_ Št. 147 (19.237) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Dvomi okrog nove pogodbe Martin Brecelj Zavrnitev Lizbonske pogodbe na irskem referendumu pred tednom dni je vsaj za zdaj povzročila omejene težave v Evropski uniji. Evropski voditelji, zbrani v četrtek in petek na vrhu povezave v Bruslju, so namreč soglasno sklenili, naj se postopek ratifikacij nove reformne pogodbe po drugih državah članicah nadaljuje in da bodo za Irsko ob pravem času poiskali ustrezno rešitev. S tem je soglašal tudi glavni evro-skeptik na zasedanju, češki premier Mirek Topolanek, ki je sicer opozoril, da bo ratifikacija v njegovi državi lahko stekla le, če bo za postopek prižgalo zeleno luč ustavno sodišče. Možno je torej, da kriza, ki jo je sprožil izid irskega referenduma, ne bo prestopila meja irskega otoka. Kljub temu pa se postavlja vprašanje, kako to, da je Lizbonska pogodba pogorela v edini državi, ki jo je nameravala ratificirati z ljudskim glasovanjem. V teh dneh je bilo mogoče slišati nič koliko razlag, od tistih, ki kličejo na zatožno klop bruseljsko birokracijo, do onih, ki opozarjajo, kako se za voditeljem irskih nasprotnikov pogodbe, poslovnežem Declanom Ganleyjem, skriva ameriški gospodarsko-vo-jaški lobi, ki noče močne Evrope. Gotovo je v vsakem izmed tako razkritih ozadij nekaj resnice. A najbrž se ne bi smeli toliko spraševati, kaj se za irskim glasom skriva, kolikor mu preprosto prisluhniti. Sam Ganley rad poudarja, da osebno ne nasprotuje Evropski uniji kot taki, ampak temu, da bi evropska povezava Irsko izbrisala. To potrjuje zadnja javno-mnenjska raziskava Eurobaro-metra, ki ugotavlja, da ogromna večina Ircev podpira članstvo v Evropski uniji, a tudi, da so Irci na referendumu želeli predvsem zaščititi svojo nacionalno identiteto. Zelo verjetno je mogoče podobna stališča najti pri mnogih drugih evroskeptikih, pa tudi pri marsikaterem evroprepričancu. Lahko bi jih povzeli, rekoč, da vsi ti podpirajo Evropsko unijo, v kolikor nacionalnim državam pomaga reševati se iz krize, v katero jih je pahnila globalizacija, a jo zavračajo, v kolikor bi sama Evropska unija postala država, ki bi nacionalne države zadušila. Drugače rečeno, prav je, da Evropska unija ni zgolj konfederacija, ne sme pa postati prava federacija. Morala bi torej biti nekakšna konfede-ralna federacija ali federalna konfederacija. Na dlani je, da je to zahtevno ravnovesje. Vprašanje pa zdaj je, v kolikšni meri ga je Lizbonska pogodba ujela. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) bruselj - Irska zavrnitev Lizbonske pogodbe zaznamovala evropski vrh Kljub težavam EU normalno deluje Barroso pohvalil slovensko predsedstvo, češ da je opravilo veliko delo zlato zrno 2008 - Podelili so jo v tržaškem Narodnem domu Nagrada ustvarjalnosti Med štirimi finalisti je žirija izbrala tržaškega scenarista in režiserja Martina nurka TRST - Tridesetletni bar-kovljanski scenarist in režiser Martin Turk je zmagovalec nagrade zlato zrno, ki jo je Sklad Sergija Tončiča včeraj podelil v Na rod nem do mu. Na gra do je prejel »za dvoletje 2006-2008, v katerem je po študijskih in pripravniških letih kot filmar dosegel avtorsko zrelost,« kot je v svoji utemeljitvi zapisala petčlanska strokovna komisija. Njegov zadnji in najvidnejši uspeh je nedvomno kratkometražni film Vsakdan ni vsak dan, ki so ga maja zavrteli na festivalu v Cannesu. Na pris rčni slo ves nos ti so pri zna nje za odličnost izročili tudi gledališki igralki Nikli Petruški Panizon, skladatelju Patricku Quaggiatu in fotografu Riccardu Baldassariju (vsi štirje na fotografijah Kroma). Njihovo ustvarjalnost so številnemu občinstvu predstavili v video posnetkih. Vsa ka druž ba bi mo ra la podpirati in ceniti ustvarjalnost svojih mladih članov, je v svojem uvod nem na go vo ru po uda ril predsednik Tončičevega sklada Marko Kravos. »Zasejali smo zlato zrno, da nam spet obudi iluzije. Naj bodo novi, mladi zanesenjaki vsem nam tudi zrno soli, ki zaboli na rani, a daje okus vsakdanjemu kruhu.« Na 6. strani BRUSELJ - Evropski voditelji so se na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju dogovorili, da se bo postopek ratifikacije Lizbonske pogodbe kljub zavrnitvi na Irskem nadaljeval, niso pa postavili rokov za rešitev krize. Sicer pa so se spo pad li tu di z dru gi mi problemi, kot so visoke cene nafte in hrane. Predsedujoči EU, slovenski premier Janez Janša je zatrdil, da EU kljub zavrnitvi ratifikacije Lizbonske pogodbe normalno deluje, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je pohvalil slovensko predsedstvo, češ da je opravilo veliko delo. Na 3. strani Dežela namenila kar 16 milijonov evrov za javno varnost Na 4. strani Slovenci pisali tržaškemu županu Na 6. strani Roman Mihe Mazzinija • a v v • • v italijanščini Na 12. strani Marko Sosič še sezono umetniški vodja SSG Na 12. strani Sklep goriške uprave nazadnje preklican Na 16. stran Protestna akcija goriških črpalkarjev Na 16. stran Turki izločili Hrvaško po 11-metrovkah r MIN ravnovesju, naravno gazirana minerali v harmoničnem Katero srce je tvoje? î :naravna,čista, ï iz globin V EUR02 A ustr i □ - S w itzer I and www.radenska.si 2 Sobota, 21. junija 2008 ITALIJA demokratska stranka - Napoved med včerajšnjo vsedržavno skupščino Veltroni: Jeseni manifestacija proti vladi Konec dialoga z vladno večino - Sporni Berlusconijevi zakoni - Kritični Parisi RIM - Italiji se obeta vroča jesen. Tako je med včerajšnjo skupščino Demokratske stranke napovedal tajnik Walter Veltroni. »Jeseni bomo pozvali Italijane k protestu proti sedanjim ukrepom Berlusconijeve stranke, protest pa se bo za klju čil z ve li ko vse dr -žavno manifestacijo,« je poudaril in na mah prekinil možnost nadaljnjega dialoga z vladno večino. Zasuk je bil pričakovan potem ko je Berlusconi izkoristil tako imenovane norme o povečanju varnosti za »zavarovanje samega sebe« pred procesi, ki mu iz sodnih palač dihajo za predsedniški ovratnik. Veltroni pa je bil jasen: to ne bo vrnitev v preteklost, v obdobje »sovraštva in ideološkega nasprotovanja med večino in opozicijo.« Demokratska stranka ne bo proti Ber-lusconiju, temveč proti zakonom, s katerih hoče predsednik vlade zaščititi samega sebe. Na tem polju je lider Demokratske stranke napovedal »brezkompromisno opozicijo.« Berlusconi ne ločuje med zasebnim in javnim interesom, to je anomalija italijanske desnice, ki jo pooseblja en sam človek, in simptom šibkosti italijanske politike, je ocenil Veltroni. Zanj je desnica spet konservativna, boji se velikih sprememb, ki zajemajo vse socialne sektorje. Veltroni je med posegom prebral pismo, ki mu gaje poslal Romano Prodi. Tajnik je Prodija pozval, »naj ostane pred sed nik stran ke,« kar so pri sot -ni pozdravili s toplim, z več kot minuto trajojočim aplavzom. Na skupščini bi morali izvoliti novo vsedržavno vodstvo stranke. Zadeva pa se je zapletla, ko je na odru po Veltroniju govoril eden od ustanoviteljev Oljke in Demokratske stranke, nekdanji obrambni minister in tesen Prodijev sodelavec Arturo Parisi. Po njegovem mnenju skupščina sploh »ni bila sklepčna« zaradi odsotnosti več kot polovice delegatov. Na primarnih volitvah je bilo izvoljenih 2.800 delegatov, v paviljonu 8 novega rimskega sejmišča se jih je včeraj zbralo le kakih 1.200. V bistvu se je zagnal proti stru-jam in dejstvu, da naj bi novo vodstvo pogojevalo nekakšno »ravnotežje med strujami. Parisi je vsekakor pojasnil, da ne bo za pus til stran ke. Pred njim je An -na Finocchiaro napovedovala, da bo izvoljeno novo vodstvo stranke, ki naj bi jo sestavljalo 120 ljudi, od katerih bi jih dvajset imenoval sam Veltroni. Walter Veltroni napovedal ostro opozicijo Berlusconijevi vladi ansa sodstvo - Proces proti njemu se nadaljuje Berlusconi: Sodstvo hoče vreči demokracijo MILAN, BRUSELJ - Zahteva po zamenjavi sodnikov ne prekinja procesa proti Silviu Berlusconiju in britanskemu odvetniku Davidu Mil-lsu. Tako je včeraj razsodila predsednica milanskega sodišča Nicoletta Gandus, ki jo Berlusconi zavrača, češ da je do njega sovražno razpo-lo že na in da za to mu ne mo re so di -ti nepristransko. O zadevi se bo sicer izreklo prizivno sodišče predvidoma julija, toda Gandusova je na osnovi svoje včerajšnje razsodbe določila, da se bo proces nadaljeval 7., 14. in 18. julija ter potem septembra. Tožilstvo na procesu obtožuje se da nje ga pred sed ni ka vla de, da je leta 1997 plačal Millsu 600 tisoč dolarjev, ker je krivo pričal na nekem drugem procesu proti Berlusconiju. V primeru, da bodo oba spoznali za kri va, ji ma gro zi za por na ka zen do 8 let. Za de vo je Ber lus co ni vče raj komentiral v Bruslju, kjer se je mudil na evropskem vrhu. »Na svojih pet otrok pri se gam, da je ob tož ni ca neosnovana,« je dejal. »Če bi obstajala le senca krivde, bi se umaknil,« je pristavil. Berlusconi je tudi zatrdil, da se ne na me ra va po slu ži ti do -ločila za zamrznitev procesov, ki ga je te dni odobril senat. »Ne gre za normo "rešite premiera", kot so jo poimenovali mediji, ampak za normo "re ši te vse",« je pri bil. Sicer pa je premier dejal, da sod stvo ho če »iz ves ti pre vrat pro ti vo lil ne mu izi du in pro ti de mo kra ci -ji«. Za prihodnji teden je napovedal tiskovno konferenco, na kateri bo razgalil »javne tožilce in sodnike, ki so se pri krad li v sod ni sis tem, da bi vrgli demokracijo«. Na te besede se je ta koj od zva lo zdru že nje sod ni kov in pred sed ni ka vla de po zva lo, naj pri de na dan z ime ni, če jih res ima. Ber lus co ni se je zne sel tu di nad vodjo opozicije Walterja Veltronija. Oči tal mu je, da naj bi kot rim ski žu -pan pri ve del rim sko ob či no do »ban kro ta« in ga po i me no val za vicenza - Upravno sodišče zavrnilo širitev ameriške vojaške baze David premagal Golijo O bazi bo odločal referendum VICENZA - Deželno upravno sodišče (TAR) iz Veneta je zavrnilo širitev ameriškega vojaškega oporišča Dal Molin pri Vicen-zi in uslišalo želje združenja porabnikov Codacons. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo namreč z dejstvom, da je pogajanje s tamkajšnjimi prebivalci popolnoma izostalo, kljub temu, daje bilo predvideno v memorandumu med Združenimi državami Amerike in Italijo. Novico je včeraj sporočilo združenje Codacons, ki je odločitev sodišča seveda z veseljem pozdravilo. »Mislim, da gre za razsodbo, ki jo je narekovala velika občutljivost do prebivalcev, ki niso želeli, da bi bilo okolje spremenjeno brez njihovega privoljenja,« je sinoči poudaril predsednik Codaconsa Carlo Rienzi. Sicer je sodišče iz Veneta zasledilo več pomanjkljivosti pri sami realizaciji dodatnih objektov; med drugim pa se je pojavilo tudi več dvomov glede dovoljenja, ki ga je izdal zavod Vinca, ki preučuje vplive na okolje. Slednji naj ne bi namreč upošteval zadnjega predstavljenega načrta, ampak prvotnega, ki ni predpostavljal hujših težav v prometu in vse večjega onesnaževanja neposrednega okolja in voda. Oktobra bodo prišli na svoj račun prebivalci Vicenze, ki bodo na referendumu odločali o širitvi ameriške baze. Tako je včeraj po razsodbi oziroma »zmagi teritorija« napovedal župan Achille Varianti. »Informacije so bile skromne in površne, soočenja pa sploh ni bilo, kljub temu, da je občina obsodila napad na okolje.« Novice so se veselili tudi člani združenja No Dal Molin, ki so od vsega začetka nasprotovali napaki v načrtu in nanjo opozarjali z demonstracijami. Demonstracija proti širitvi oporišča februarja 2007 Aprila rekordna rast industrije RIM - Aprila je bila industrijska proizvodnja za 13,9 odstotka višja od aprila lanskega leta in za 2,2 odstotka višja v primerjavi z mesecem prej. Tako poroča osrednji statistični zavod ISTAT, ki pojasnjuje, da je bila aprila letna rast 13,1-odstotna na notranjem trgu in 16-odstotna na zunanjem trgu. Tako visoke rasti italijanska industrija ni zabeležila vse od marca 2006. Pozitivni trend potrjujejo tudi naročila. Aprila so bila za 12,8 odstotka višja kot leto prej in za 1,9 odstotka višja v primerjavi z mesecem prej. Kljub temu spodbudnemu kontekstu pa avtomobilski proizvajalec Fiat beleži zastoj. Pooblaščeni upravitelj Sergio Marchionne je izjavil, da sta maj in junij za podjetje bila »katastrofalna«, zaradi česar so Fiatove delnice na milanski borzi včeraj padle za 8,51 odstotka. Ministrica se opravičuje maturantom RIM - V naslove oz. besedila, ki jih je ministrstvo pripravilo za letošnje zrelostne izpite, se je vrinilo več napak. Tako je bil zgrešen naslov o Montaleju za izpit iz italijanščine, napake so našli tudi v angleškem besedilu in še kje. Ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini je včeraj objavila tiskovno poročilo, v katerem se opravičuje maturantom. Ob tem sporoča, da je bila odstavljena načel-nica skupine, ki je pripravila naloge, in da je v teku preiskava, s pomočjo katere naj bi izsledili odgovorne za napake. Premostitveno posojilo Alitalii RIM - Italijanski parlament je odobril državno premostitveno posojilo v višini 300 milijonov evrov nacionalnemu letalskemu prevozniku Alitalii. Posojilo, ki ga je pod drobnogled vzela Evropska komisija, naj bi družbo rešilo pred bankrotom, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Evropska komisija je zaradi omenjenega posojila v začetku meseca sprožila preiskavo. Italijanski mediji so poročali, da se je položaj družbe zaradi porasta stroškov goriva še poslabšal. Časnik Il Messag-gero je poročal, da Alitalia dnevno izgublja okoli tri milijone evrov na dan. (STA) EVRO 1,5610 $ +0,83 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. junija 2008 evro (povprečni tečaj) valute 20.6. 19.6. ameriški dolar 1,5610 1,5493 japonski jen 167,83 10 7398 166,94 10 6472 kitajski juan ruski rubel krona 36,7740 74580 36,6520 7,4591 UC1I IjIVa M Ulici britanski funt C\/MHCK2) krona 0,7896 93980 0,78630 9,4030 JVCUJNO M Ulici norveška krona 8,0435 24 170 8,0365 24110 LOl\a MUI IG švicarski frank 1,6165 1,6196 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtolicrki 7 At 238,55 3,3660 243,44 3,3779 UUMjM LlUL kanadski dolar 1,5805 1 6352 1,5712 1 6344 avjUaDM UUlol bolgarski lev romunski 1,9558 3,6745 1,9558 3,6643 IUI 1 IU1 DM ICV slovaška krona II1"0\/CKi ifac 30,350 3,4528 30,355 3,4528 IILUVJM 11 LCIO latvijski lats hr37i ICKI rAal 0,7028 2,5048 0,7040 2,4880 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti irika lira 125,32 1 9140 126,95 1 9015 LUIJKCI lila hrvaška kuna 7,2477 7,2482 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 20. junija 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,4812 2,8018 3/18 3545 LIBOR (EUR) 4,425 4,9568 5,125 5,4287 LIBOR (CHF) 2,406 2,9916 3,9916 3,2866 EURIBOR (EUR) 4,489 4,959 5,126 5,429 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 18.562,88 € +82,32 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 20. junija 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTEREI IROPA 35,14 +5,18 +1 72 INIEREUROPA KRKA 1 UKA KOPER 27,28 92,68 59 11 +4,19 LUKA KOPER MERCATOR MERKUR 247,90 +3,05 +3,28 MERKUR PETROL 560,17 +3,61 TELEKOM SLOVENIJE 244,19 +1,19 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 - AERODROM LJUBLJANA 87,61 +1,64 DELO PRODAJA - - ETOL 188,60 -0,32 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ISTRABENZ 77,58 -0,87 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 28,36 +1,29 MLINOTEST 5,50 - KOMPAS MTS NIKA - - PIVOVARNA LAŠKO 76,74 -0,43 PROBANKA - - SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 395,34 +2,28 ŽITO 220,00 -0,54 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 20. junija 2008 -1,70 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 2,41 -3,50 ALLEANZA ATIAMTIA 7,24 20 81 -1,70 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 11,38 -1,19 -1,64 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,71 6,41 1 596 -2,67 -3,46 EDISON ENEL ENI 6,61 -0,44 -1,28 FIAT FINMECCANICA 23,53 11,77 1629 -2,32 -6,36 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 21,67 -5,81 -1,63 -1 43 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 24,76 3,46 +0,77 -1 64 LOTTOMATICA L UYOTT1CA 3,62 18,51 15 57 +0,00 -3 11 LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,287 1067 -2,18 -1 54 PARMALAT PIREMI e C 1,689 -0,94 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 0,45 28,12 -4,28 -1,19 -1 29 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,22 6,89 1 24 -4,46 -1 97 TENARIS TERNA 21,76 +9,15 -2 18 UBI BANCA UNICREDITO 2,83 15,22 -0,78 -0 19 UNICREDIIO UNIPOL 4,01 1,642 +0,61 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 134,99 $ -0,27 IZBRANI BORZNI INDEKSI 20. junija 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 7.933,66 1.764,49 +2,52 sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 5.361,23 115,94 +3,01 -0,02 -0,24 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Bamaluka 3.674,76 1.793,71 -0,47 +0,48 DlrvS, Dal llalUKa FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 3.461,72 1.843,21 -1,20 -0 15 DCICA 1 J, DCUUI C1*_l SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.041,12 4.365,19 20.073,94 5.012,36 -0,69 +0,64 -0,23 -1,80 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.927,69 1.936,13 -1,12 -2,35 Nasdaq 100 S&P 500, New York 1.327,70 -1,18 MSCI World, New York 1.450,15 -0,46 DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I onrlon 6.578,44 5.620,80 5.620,80 -2,12 -1 53 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.509,27 4.059,60 -1,79 -2,24 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.559,1 3.426,58 -3,35 -1 72 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio 13.942,08 -1,33 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 3.001,81 22.745,60 2.831,74 14.571,29 +0,31 -0,23 +3,01 -3,42 / SLOVENSKO PREDSEDOVANJE EU Sobota, 21. junija 2008 3 vrh eu - Osrednje sporočilo včeraj zaključenega zasedanja Evropskega sveta Ratifikacije Lizbonske pogodbe se nadaljujejo, EU normalno deluje Razlike v stališčih glede možnosti za nadaljnjo širitev - Ukrepi za umiritev cen nafte in hrane BRUSELJ - Evropski voditelji so se v Bruslju dogovorili, da se bo postopek ratifikacije Lizbonske pogodbe kljub irskemu "ne" nadaljeval, niso pa postavili rokov za rešitev krize. Predsedujoči EU, premier Janez Janša je zatrdil, da EU kljub temu normalno deluje. Evropski voditelji so na tokratnem vrhu, drugem oziroma zadnjem v času slovenskega predsedovanja, Irski dali čas za premislek o rešitvah za pogodbo, ki so jo Irci zavrnili minuli teden na referendumu, hkrati pa poudarili, da se ratifikacijski proces nadaljuje z izjemo Češke. V Pragi namreč čakajo na odločitev ustavnega sodišča o nadaljevanju pos top ka. Kljub opombi za Češko Janša meni, da v EU obstaja odločenost, da se nadaljuje uveljavljanje rešitev iz Lizbon-ske po god be, ki so jo de cem bra pod pi -sale vse članice. "Tudi Češka je s podpisom obljubila, da bo naredila vse, da se ta pogodba ratificira, da se uveljavi," je poudaril in dodal, da je "zelo velika spodbuda prišla iz Velike Britanije", ki je pogodbo potrdila v četrtek. V zvezi z roki je Janša dejal, da obstaja dober razlog, zakaj jih niso postavili. "Vsi vemo, zakaj rešitve iz Lizbonske pogodbe potrebujemo in zakaj jih potrebujemo čim prej. Tudi zato ni pametno dela ti ko ra kov, ki bi ta čas še po dalj ša li," je opo zo ril. Oktobra se bodo voditelji na vrhu pod francoskim predsedstvom vrnili k prob le mu, a ker Ir ska naj ne bi mo -gla zagotoviti, da bo lahko konkretne rešitve za izhod iz krize predstavila do takrat, ji niso postavili nikakršnega roka, temveč so le poudarili, da je to naslednja priložnost za razpravo o tem. Med evropskimi voditelji pa je bilo zaznati razlike v stališčih glede možnosti za nadaljnjo širitev EU, če Lizbon-ska pogodba ne bo uveljavljena. Medtem ko je prihodnji predsedujoči, francoski predsednik Nicolas Sarkozy prepričan, da "brez Lizbone ni novih širitev", z njim pa se strinja tudi nemška kanclerka Angela Merkel, je poljski premier Donald Tusk dejal, da je takšno stališče nesprejemljivo. Italijanski premier Silvio Berlusconi pa je prepričan, da bi vsaj Hrvaška morala stopiti v unijo, četudi pogodba ne bo uveljavljena. Predsedujoči Evropskemu svetu, slovenski premier Janez Janša, zadaj predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso ansa Predsedujoči, premier Janša je že ponoči opozoril, da širitve v tem trenutku ni mogoče videti kot ključne žrtve zavrnitve pogodbe na Irskem, saj nobena kandidatka še ni tik pred vstopom. V času, ko se EU znova ukvarja sama s seboj, pa so evropski voditelji skušali dokazati, da povezava deluje in se odziva na težave, s katerimi se soočajo njeni državljani. Ne glede na dane razmere z Lizbonsko pogodbo je Evropski svet obravnaval celoten dnevni red, kot je bil predviden, in normalno rešujemo tekoče probleme, tako bo tudi v prihodnje, je dejal predsedujoči. Rešuje mo te ko če prob le me, ni ča sa za po -čitek, svet se spreminja in ne moremo si privoščiti, da ostanemo zadaj, je opo-zo ril. Voditelji so se na tokratnem srečanju predvsem posvetili rastočim cenam nafte in hrane. Strinjali so se, da mora EU pri tem pokazati enotnost v ukrepanju doma in globalno. Janša je pojasnil, da je EU v fazi aktivnega reševanja problema: prva faza je takojšnje bla že nje po sle dic, pri če mer ima ve či -no instrumentov v rokah nacionalna politika držav članic, ključno pa je, je poudaril, da se vzporedno vzpostavijo učinkovita strukturna prilagajanja na dolgi rok. Tako Janša kot predsednik komisije Barroso sta namreč opozorila, da so visoke cene nafte strukturen pojav, ki ne bo izginil čez noč. Poudarila sta nujnost izboljšanja energetske učinkovitosti in raznolikosti virov ter zmanjšanja odvisnosti od uvoza fosilnih goriv, pa tudi okrepitev raziskav za razvoj novih tehnologij. Na dnevnem redu je bil danes tudi Zahodni Balkan, ena od prioritet slovenskega predsedstva. Voditelji so potrdili, da bi lahko Makedonija ob izpolnjevanju vseh določenih pogojev pristopna pogajanja z EU začela še letos, pri tem pa rešitve spora z Grčijo zaradi imena niso izrecno navedli kot pogoj. Sicer pa je Janša ocenil, da je bil na Zahodnem Balkanu pod slovenskim predsedstvom storjen velik korak naprej. Evropska perspektiva ni več vprašaj, saj so podpisani sporazumi o stabilizaciji in pridruževanju z vsemi državami regije, po leg te ga je na pre dek pri vi zum ski politiki, je Janša ponazoril s primeri. Evropski voditelji so nadalje podprli uvedbo evra na Slovaškem s 1. januarjem prihodnje leto, izrazili prepričanje, da bo Unija za Sredozemlje, ki bo formalno ustanovljena sredi julija v Parizu, dala nov zagon odnosom med unijo in državami z južnih obal Sredozemskega morja, obenem pa so pozdravili predlog o okrepitvi sodelovanja z državami vzhodne Evrope. Evropski svet je odpravil sankcije proti Kubi, ki so bile v veljavi od leta 2003, Zimbabve pa opozoril, da mora drugi krog predsedniških volitev, ki bo 27. junija, potekati v skladu z mednarodnimi standardi. Voditelji so poleg tega ocenili, da bi moralo biti leto 2008 preobrat pri pospeševanju prizadevanj za uresničitev vseh razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015, za katere menijo, da so še vedno uresničljivi. (STA) vrh eu - Barroso »Slovenija opravila izredno delo« BRUSELJ - Slovensko predsedstvo je opravilo izredno delo, je včeraj na novinarski konferenci ob zaključku zadnjega vrha pod EU slovenskim predsedstvom v Bruslju dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Predsednik Evropskega sveta, premier Janez Janša pa je poudaril, da bodo za Slovenijo izredno dragocene izkušnje, ki si jih je s tem pridobila. "Rad bi se iskreno zahvalil premieru Janši in njegovi ekipi, ki so opravili izredno delo, s predanostjo, politično in intelektualno poštenostjo, potrpežljivo in profesionalno," je dejal Barroso. Predsednik komisije je spomnil, daje tokratni vrh potekal v zelo napetih razmerah zaradi irskega "ne" na referendumu o Lizbonski pogodbi pred dobrim tednom in naraščajočih cen hrane in nafte, vendar je predsedstvo po njegovih besedah zelo kompetentno opravilo zastavljeno nalogo. Premier Janez Janša pa je priznal, da je bilo predsedovanje velik izziv. To je velik izziv za vsako članico, ne glede na to, ali je majhna ali velika, sploh pa za državo, ki se je te naloge lotila prvič, je dodal. "O rezultatih bo sodil čas, uspehi, ki smo jih dosegli, pa niso uspehi slovenskega predsedstva, temveč skupni uspehi celotne unije," je še dejal Janša. Predsedstvo se je v zadnjega pol leta soočalo s številnimi izzivi, nekateri so bili tudi nenačrtovani, je še dejal premier. Med slednjimi je omenil Zahodni Balkan, prav v času slovenskega predsedovanja je namreč Kosovo razglasilo neodvisnost. Kot posebej velik uspeh je premier izpostavil dejstvo, daje EU dokazala, da kljub težavam, s katerimi se sooča, deluje in se odziva na probleme svojih državljanov, daje skupnost, ki prinaša obojestranske koristi za tiste, ki vstopajo, in za tiste, ki so že tam. Slovenija, ki je bila na čelu EU kot prva med državami, ki so v EU vstopile leta 2004, bo 1. julija polletno predsedovanje povezavi predala Franciji. (STA) vrh eu - Velika Britanija Sodišče zavrlo dokončno ratifikacijo Lizbonske pogodbe BRUSELJ - Višje sodišče v Londonu je britansko vlado včeraj opozorilo, naj procesa ratifikacije Lizbonske pogodbe ne zaključi, dokler ne bo razsodilo o pozivu za izvedbo referenduma o Lizbonski pogodbi, ki gaje na sodišču vložil britanski milijonar Stuart Wheeler. Britanski premier Gordon Brown je že sporočil, da ratifikacija do odločitve sodišča ni končana. Sodnik David Richards z londonskega višjega sodišča je vlado pozval, naj počaka z ratifikacijo nove, reformne pogodbe EU, dokler ne bo sprejel odločitve glede pritožbe, da je premier Brown s tem, ko je zavrnil izvedbo referenduma o Lizbonski pogodbi, "zadušil demokracijo". Sodnik naj bi o tem razsodil naslednji teden. Potem ko je Lizbonsko pogodbo v sredo zvečer ratificirala lordska zbornica, je dala v četrtek dopoldne svoje kraljevo privoljenje zakonu o ratifikaciji še britanska kraljica Elizabeta II. Kot so takrat poročale agencije, je bil s tem proces ratifikacije v Veliki Britaniji zaključen. Včeraj pa se je oglasil sodnik Richards: "Sodišče je zelo presenečeno, da vlada očitno predlaga ratifikacijo, medtem ko je priziv tožnika zaradi odločitve, da se ne izvede referendum, še vedno pred sodiščem. Sodišče pričakuje izrek sodbe v naslednjem tednu. Tožena stranka (vlada) je pozvana, da prostovoljno počaka na sodbo." Da bi bila ratifikacija dokončna, mora britanska vlada sedaj vložiti ratifikacijske listine pri depozitarju - italijanski vladi v Rimu. Kot je v četrtek sporočilo britansko zunanje ministrstvo, naj bi se to zgodilo v "naslednjih tednih". Je pa premier Brown novinarjem v Bruslju že izjavil, da ratifikacije ni moč dokončno ratificirati, dokler londonsko sodišče ne bo razsodilo glede Wheelerjeve pritožbe. (STA) vrh eu - Lizbonska pogodba Češka prislužila sloves glavne evroskeptičarke BRUSELJ - Češki premier Mirek To-polanek in nekateri drugi češki predstavniki so Češki na vrhu EU v Bruslju prislužili sloves glavne upornice proti Lizbonski pogodbi. Topolanek se tako ni pridružil ostalim evropskim voditeljem, ki so pozivali k nadaljevanju ratifikacij po irskem "ne", ni pa niti dejal, da je s pogodbo konec, tako kot predsednik Vaclav Klaus. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je Topolanek v Bruslju obljubil, da sam ne bo blokiral ratifikacijskega procesa, ni pa bil gotov, kaj se bo zgodilo na Češkem. "Nikogar ne bom silil, naj glasuje za ali proti, vendar če bi o ratifikaciji pogodbe na Češkem odločali zdaj, na češki "da" ne bi stavil niti 100 kron," j e v noči na petek dejal Topolanek. Včeraj je svojo izjavo nekoliko spremenil in dejal, da bi na "da" vendarle stavil 100 kron. "Morda zato, ker ne gre za veliko denarja," je pojasnil. Evroskeptiki na Češkem stavijo na čas. Češko ustavno sodišče zaradi pomanjkanja podlag za odločanje tako še vedno ne more začeti z ugotavljanjem, ali je Lizbonska pogodba v skladu s češko ustavo. Sodišče je namreč opozorilo, da še vedno nima uradnega prevoda reformne pogodbe EU v češčino, zato ne more odločati, manjkajo pa tudi stališča uradnih institucij. Koliko časa za odločanje ima Mirek Topolanek sodišče na voljo, je odvisno od njega samega, po mnenju nekaterih pa bi to lahko trajalo več mesecev. Javnomnenjske raziskave kažejo, da je podpora EU na Češkem v zadnjem času drastično padla, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki navaja, da unijo trenutno zagovarja komajda polovica Čehov. Češka naj bi sicer 1. januarja prihodnje leto od Francije prevzela predsedovanje EU. Politično razpoloženje v Pragi se odraža tudi na naslovnicah čeških časnikov. "Temeljna ideja EU - svoboda trga, kapitala in ljudi - je bila dobra. Nesmiselna pravila, kaj lahko kot državljan EU delaš in česa ne, pa škodujejo celo najboljšim idealom in idejam," po navedbah dpa piše dnevnik Mlada Fronta Dnes. Časnik Hospodarske noviny pa se zavzema za "jasen da ali ne". (STA) vrh eu - Slovenska darila Voditelji unije so čajni komplet dopolnili s pladnjem BRUSELJ - Evropski voditelji, ki so se v Bruslju sestali na dvodnevnem vrhu, so od slovenskega predsedstva za darilo prejeli porcelanast pladenj, kije dopolnil čajni komplet iz porcelana, ki so ga dobili že marca na prvem vrhu EU pod slovenskim predsedstvom. Več kot tisoč novinarjev, ki je spremljalo dogajanje, pa je dobilo posebne majice z zelenim srčkom. Porcelanasti pladnji predstavljajo "prefinjeno oblikovalsko delo z motiviko, ki ima izhodišče v kulturni dediščini", je pojasnilo slovensko predsedstvo. Osnova za skodelice pri čajnem servisu pa je izhajala iz rožnega vzorca, ki simbolizira bogastvo narave, tako značilno za Slovenijo. Tako kot čajni servis so tudi pladnji blagovne znamke Catbriyur oblikovalcev Katje Jurgec-Bricman in Jureta Bricmana. Predsednik Evropskega sveta, premier Janez Janša je voditeljem posebej poklonil tudi knjigo zgodovinarja Staneta Grande Slovenija: pogled na njeno zgodovino, buteljko Veliko rdeče od Movie ter majico z napisom "I feel Slovenia". Zunanji ministri, ki so se vrha prav tako udeležili, so prejeli keramične čutare, ki s prefinjenim stiliziranim narodnim ornamentom predstavljajo interpretacijo značilnega uporabnega izdelka iz lesa, ki so ga včasih uporabljali pastirji, gozdarji, popotniki. Marca so ministri v dar prejeli zlato svečo v obliki krogle. Člani nacionalnih delegacij so kot darilo prejeli nahrbtnik z brisačo, marca pa so dobili nahrbtnik s kapo in šalom. Darila so prejeli tudi novinarji z vsega sveta, ki so pokrivali dvodnevni vrh EU. Predsedstvo se je tokrat odločilo za majice s stiliziranim zemljevidom Evrope, kjer je na mestu Slovenije natisnjen zeleni srček. Za akreditacijo za vrh je sicer prosilo 1956 novinarjev, dejansko pa jo je prevzelo 1542 novinarjev, so za STA povedali v Svetu EU. (STA) 4 Sobota, 21. junija 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Z argumenti pa morda prihodnjič Vojko Flegar Slovenski predsednik Danilo Turk je za 21. september razpisal redne parlamentarne volitve, pete, odkar je bila sprejeta ustava samostojne države. Do volitev je torej manj kot de vet de set dni, ven dar se zdi, da politično prizorišče še nikoli doslej ni bilo tako nepregledno in, kakor bi rekli borzniki, volatilno. Bolj ali manj gotovo je le nekaj: letošnja predvolilna kampanja bo vroča, pa ne zato, ker se bo odvijala poleti, ampak za to, ker bo do po li tič ni pro gra -mi in »vizije« v njej igrali povsem podrejeno vlogo v primerjavi z očitki in obtožbami, ki jih imajo stranke pripravljene druga za drugo. Z drugimi besedami, kampanja bo v naj lep šem po menu te be se de »uma -zana«, kot ni bila še nikoli. Še več, na izbiro volivcev bodo skoraj zanesljivo odločilno vplivali »zunanji« dogodki, ki bodo od strank, celo tistih na oblasti, odvisni le v določeni meri. Eden glavnih med njimi je gotovo preiskava o morebitni korupciji pri nakupu osemkolesnih oklepnikov za slovensko vojsko. Posel, vreden več kot četrt milijarde ev-rov, je v konkurenci s slovensko Sistemsko tehniko dobila finska Patria, opozicija pa je zaradi nekaterih čudnih okoliščin te odločitve obrambnega ministrstva oziroma vlade sprožila parlamentarno preiskavo. Toda prava afera je iz zgodbe nastala šele letos spomladi, ko so s preiskavo - in to policijsko - začeli tudi na Finskem, med njo pa aretirali nekaj ljudi, med njimi predstavnika Patrie, pristojnega za posel s Slovenijo. Ker j e Finska glede boj a proti korupciji ena najbolj verodostojnih dr žav na sve tu, pre tež ni del slo ven -ske javnosti zdaj razsvetlitev primera, ki bi ji bila pripravljena verjeti, pričakuje le še od finskih organov pregona. Parlamentarni preiskovalni komisiji in slovenski policiji bi skupaj, po javnomnenjskih raziskavah, verjela manj kot petina prebivalstva, pa naj bi ugotovili kar si že bodi. Finski preiskovalci so bili ta teden tudi v Sloveniji, z zaprosilom, da jim slovenski organi pomagajo pri nekaterih preiskovalnih dejanjih oziroma omogočijo zaslišanja slovenskih državljanov, za katere domnevajo, da so v mo re bit no afe ro vple te ni ali pa bi jim lahko dali pomembne podatke. Slovenska policija in tožilstvo te prošnje kajpak nista mogla zavrniti, ni pa znano, kako hitro sta sposobna in nemara celo pripravljena ustreči tej prošnji, poleg tega pa kajpak izpeljati še lastno preiskavo, saj je ima zaradi suma korupcije pri nakupu patrij na mizi tudi »domače« kazenske ovadbe. A ne glede na to, ali bo do tretje septembrske nedelje sum korupcije potrjen ali ovržen, bo primer nedvomno vplival na odločitev volivcev. Pravzaprav že vpliva, kajti boj za interpretacijo dejstev se je med vladnimi in opozicijskimi stranka mi že raz ma hnil. Komu v njem bolje kaže, je prezgodaj ugotavljati, povrh pa je »afera Patria« zgolj del mozaika z naslovom Kako korupcijo naprtiti političnim tekmecem in zmagati na vo- litvah, v katerem so še sporni privatizacijski posli in menedžerski odkupi podjetij, nepravilnosti ter velikanske podražitve in zamude pri javnih naročilih, instrumentalizacija medijev in tako dalje. Da spričo tega inflacija oziroma rast cen hrane in goriv, višanje obresti, razvojno zaostajanje, zniževanje sredstev za izobraževanje, znanost in raziskave, celo (kar je najbolj paradoksalno) delovanje pravosodja in pravne države, kaj šele usoda lizbonske pogodbe in evropske integracije niso problemi, ki bi bili v ospredju pozornosti strank in medijev, ne preseneča. Skrbi pa in to marsikoga, marsikoga pa tudi odvrača od politike. Razmere so tako protislovne. Medtem ko je vlada prepričana, da so njeni uspehi (dvakrat višja gospodarska rast od povprečja evroobmočja, uspešno predsedovanje EU, znižanje določenih davkov in tako dalje) neutemeljeno prezrti (zaradi česar je izda la ce lo po seb no bro šu ro), je opo -zicija prepričana, da se za njene programe in vizije nihče ne zmeni: hkrati pa oboji bistveno več kot o tem, kaj so se iz na pak nau či li in ka -ko se jim nameravajo pri uresničevanju tistega, kar napovedujejo, izogniti, govorijo o tem, kje in koliko so se politični tekmeci oziroma nasprotniki oko ris ti li. Predsednik Türk si je ob razpisu volitev zaželel razprave, v kateri bi se slišali tehtni argumenti. Prav velikega upanja, da bo kaj takšnega doživela, večina slovenskih volivcev ni- PISMA UREDNIŠTVU Pet sekund za slovenski jezik Ta hip sem prebrala v današnjem Primorskem dnevniku (19. junij 2008) gloso Jožeta Pirjevca v spomin na nedavno in prerano umrlega Tarasa Ker-maunerja, ki ga je po veliki in skoro nenasitni življenjski sili primerjal z znanim Gogoljevim junakom Tarasom Buljbom, - vsaj do pred kratkim smo pisali priimek z vmesno črko j. On pa je naslovil svoj zapis Slovenski Taras Bulba, brez dodatne slovenske črke, ki običajno nadomešča apostrof, ki ga najdevamo v italijanskih enciklopedijah pri ruskih imenih. Vprašanje jezikoslovki Lelji Rehar Sancin, ker si ne morem predstavljati, da bi se Jože lahko zmotil: Kaj po novem pišemo Bulba brez vmesnega j ali mu jo je kar dvakrat zagodel tiskarski škrat? Nifi Hvala vnaprej za odgovor. Jolka Milic idrija - Še danes in jutri Festival idrijske čipke letos tudi v znamenju rudarstva IDRIJA - Z dvigom festivalske zastave in uvodno slovesnostjo se je sinoči v Idriji začel 27. Festival idrijske čipke. Dogajanje je letos posvečeno 500-letnici odkritja bogate cinabaritne rude v Idriji. Uvodna slovesnost 27. Festivala idrijske čipke, ki ga ob čipkah in rudarski tradiciji zaznamujejo tudi znameniti idrijski žlikrofi, je bila prvič v Mestnem parku, med drugimi pa jo je zaznamovalo tudi Godbeno društvo rudarjev Idrija, s 343 leti najstarejša godba v Evropi. Režiserka Ana Kržiš-nik je večer posvetila idrijskemu človeku, njegovim malim in velikim opravkom ter vsemu tipičnemu, kar je v petstoletni zgodovini idrijskega cinabarita sooblikovalo idrijski dan. Še pred uradnim začetkom festivala so na gradu Gewerkenegg odprli razstavo čevljev z idrijsko čipko, ki jih je oblikovala Alja Novak. Današnje in jutrišnje dogajanje bo popestril tudi sejem domače obrti in klekljarskih pripomočkov ter več čipkarskih razstav, medtem ko v turistično-infor-macijskem centru pripravljajo brezplačne vodene oglede najstarejšega rudarskega mesta v Sloveniji. Idrija namreč z rudarsko zgodbo kandidira za vpis dediščine živega srebra na seznam svetovne dediščine organizacije Unesco, pred kratkim pa se je potegovala tudi za slovenskega predstavnika Evropske destinacije odličnosti. Danes bodo na Mestnem trgu in pred čipkarsko šolo potekale delavnice in predstavitve klekljanja ter likovne delavnice za otroke, svoje kreacije z idrijsko čipko pa bodo predstavile študentke tekstil-stva. Osrednji dogodek se bo začel ob 17. uri, ko bo ob jašku Frančiške slovesno zaživel informacijsko-raziskovalni center za živo srebro. Center bo po zaprtju rudnika, katerega turistični del je od leta 1994 obiskalo že 300.000 turistov, nadaljeval 500-letno tradicijo rudarjenja v Idriji. Največ obiskovalcev organizatorji pričakujejo jutri, ko bo ob spremljavi idrijske rudarske godbe ob 14. uri izpred čipkarske šole krenila klekljarska povorka. Skoraj istočasno se bo na Trgu sv. Ahaci-ja začelo tradicionalno državno tekmovanje klekljaric za priznanje Ivanke Ferjan-čič. Nagrade bodo najboljšim podelili po 18. uri, tik pred spustom festivalske zastave. (STA) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Glasba bistri um Poleti se nam ponuja veliko prireditev in nastopov, med njimi tudi veliko glasbenih dogodkov -koncertov, delavnic, festivalov in šol, ki so večkrat namenjeni otrokom in mladostnikom. Mnoge organizirajo v središčni Sloveniji, druge pa tudi na obrobju: od 10. Festivala kitare Kras, ki bo v Škocjanu od 30.6.6.7.2008 vse do IX. Poletne pritrko-valske glasbene šole od 21.7. do 28.7 na Mirenskem gradu, z vsemi vmesnimi niansami s celotnega glasbenega področja. Glasbeno udejstvovanje je več kot le učenje za končni nastop, za učiteljevo pohvalo ali starševsko nagrado. Otroci glasbo potrebujejo tudi zato, ker jim glasba bistri um. To je pred nedavnim dokazala tudi dolgoročna študija na berlinskih osnovnih šolah. Glasba pospešuje osebni razvoj in utrjuje inteligenco. Poslušanje glasbe zelo spodbuja možgane, saj morajo ti dobiti sposobnost zaznavanja tišjih in močnejših tonov, dolgih in kratkih zvokov, ki se enkrat odvijajo hitro, drugič počasi in ustvarjajo zdaj ritme, zdaj prave melodije. Poslušati glasbo pomeni poslušati instrumente ali glas; na vse pa se mora uho privaditi. Le tako vsako posamezno "slišanje" spravi v celovito glasbeno obliko. Ta pa je, kakor vemo, spremenljiva - tako nam posreduje vedno novo čutno izkušnjo. K temu pripomore tudi skladba, ki nam včasih vzbuja žalost, drugič veselje, melanholijo, vzhičenost, razmišljujoče stanje, vabi nas k plesu ali pa nam vsaj dviga peto v ritmu. Včasih vidimo še čisto majhne otročičke, kako se vedejo ob robu plesišča ob poslušanju glasbe: sledijo ji z mimiko obraza, mahajo z rokami v ritmu ali celo poskakujejo in skušajo plesati, medtem ko svoje čustvovanje usklajujejo z ritmi glasbe. Glasba spodbuja možgane bolj kot katerakoli druga dejavnost, saj so že od trenutka, ko naša ušesa ujamejo prve zvoke in prve ritme, naenkrat dejavna mnoga središča: center za čustvovanje, za govor, za ustvarjalnost in za razmišljanje. Ugotovljeno je, da čim pogosteje otroci poslušajo glasbo ali jo proizvajajo, tem bolj postanejo omenjeni možganski predeli učinkoviti oziroma izvežbani. Pri glasbeni dejavnosti sta namreč sočasno dejavni obe polovici možganov, zato tudi otroci, ki doživijo tako ali drugače veliko glasbe, bolje govorijo, bolje berejo, so bolj ustvarjalni in si učenje bolje in za dalj časa zapomnijo. Govor je namreč z glasbo tesno povezan. Vseh besed nikakor ne izgovarjamo enako, tudi stavkov ne, pač pa se pri izražanju poslužujemo nekih muzikaličnih elementov. Tako dobijo besede določen zven, vsaka ima svojo višino in svoj ritem, poudarek pa jim dajejo pav-ze. Ko preučujemo, kako se otroci navzamejo govora, ugotovimo, da najprej poslušajo in se šele nato naučijo govoriti. Od tod tudi nasvet, naj se z malčkom mama ali oče veliko pogovarjata. Otrok se torej uči, kako bo nekaj "zapel", da bo zazve-nelo tako, kakor sliši to iz ust svojih staršev. Melodijo govorice otroci spravljajo skupaj tudi s ponavljanjem, dokler jim ne uspe izustiti želeno beseda. Prav to potrjuje začetno misel, (ki jo seveda znanstveniki podpirajo še s konkretnimi raziskavami), da je glasba pomembna sestavina govornega razvoja. Možganski center, ki je odgovoren za govor, spodbuja prav melodija govora. To seveda lahko pozitivno izkoristimo in učimo otroka čedalje bolje govoriti na igriv način in brez truda. Psihološke raziskave trdijo, da otroci, ki zelo zgodaj doživljajo in iz-kušajo glasbo, veliko bolje obvladujejo ali bolje upravljajo svoja osnovna čustva: veselje, žalost, strah in jezo. Opazujmo, kaj počenja dojenček, ko se uči glasov. Včasih dolgo časa ponavlja isti melodični zlog na vse mogoče način in z najrazličnejšo intonacijo, silovitostjo in obarvanostjo. Zanj je to igra, z njo pa preizkuša, kaj že zna, ter gradi nove zvočne izraze. Izvedenci menijo, da zvokovno izražanje dela človeka stabilnejšega in manj nagnjenega k agresivnosti. Morda je prav od tod pregovor: Kdor poje, ne misli slabo. Če se povrnemo k vsakdanjemu življenju z malčkom, lahko sami ugotovimo, kako so že majhni otroci presenečeni, kadar lahko sami "delajo muziko" - takrat pred njimi ni varen noben lonec, nobena ponev, pokrovka ali lesena žlica. Kasneje so očarani od kozarcev, ki drugače pojejo, če so napolnjeni z več ali manj vode. Otrok je torej lahko očaran od glasbe že zelo zgodaj, v obdobju, ko vsrkava vse novo kakor morska goba. Vemo, da spada glasba tudi v prav posebno terapijo. Za otroke, ki jim je omogočeno, da proizvajajo take ali drugačne zvoke, to ni le čudovita igra, pač pa je pravo navzemanje veščin, ki so potrebne za uravnotežen osebnostni razvoj. Kasneje, ko se učijo peti, morajo malčki obvladovati sočasno melodijo in besede in poleg tega pazljivo slediti, kaj počenja sopevec. Podobno so potrebne številne veščine pri učenju inštrumenta. Obvladanje ritma, mo-torike prstov, poznavanje not, sposobnost ujeti pravi ton, pritiskati na pravo tipko, prebrati pravo notno stran... cela mreža skupnih učinkovin, ki zaposlujejo možgane do skrajnosti, hkrati pa jih delajo učinkovitejše. Pri glasbenem izvajanju mora otrok poslušati, zaznavati, graditi v celoto, koordinirati veliko stvari in znati osredotočiti svojo pozornost. Največja težava je v tem, da se mora vse to dogajati sočasno. Glasba je torej potrebna otroku že od vsega začetka, je pomemben spremljevalec in dejavnik razvoja za časa njegovega šolanja, hkrati pa je pri tem nujno, da postopamo previdno, kajti napake neprimernega ali preširokega ali za starost otroka prezahtevnega glasbenega izobraževanja lahko negativno vplivajo na vse ostalo, česar se mora otrok učiti. Glasba je tudi stvar nadarjenosti, čeprav je dejansko vsak človek muzikaličen in je za razvoj glasbenih sposobnosti zelo pomembno spodbujanje učenja. Tako ne smemo pričakovati, da bo naš sin ali hči novi Liszt ali Beethoven, učenje nekega glasbila ali petje pa je v dometu prav vseh. Otroka naj bi čim bolj zgodaj uvajali v učenje glasbe, čeprav se sami starši morebiti štejemo med ne-muzikalične. Tudi ne potrebujemo doma klavirja, da to uresničimo; veliko lahko dosežemo na tem področju tudi z zelo majhnimi sredstvi. Za začetek si lahko omislimo doma izdelane instrumente, kasneje otroške glasbene igrače, za poslušanje pa je povsod na dosego veliko otroških CDjev. Glasbenega pouka imamo tudi pri nas veliko na razpolago. Zanimive so nekatere glasbene šole za predšolske otroke, kjer se lahko otrok spoznava z različnimi inštrumenti, kjer se učijo s pevskimi igrami ali se s ploskanjem privajajo na ritem ter tako izoblikujejo občutek za pravi ton, zven in melodijo. Tudi možnost za učenje glasbe je izkušnja, ki bi jo starši morali omogočiti svojim otrokom, saj vtisi in izkušnje iz zgodnjega človekovega obdobja usmerjajo njegovo celotno življenje. Kadar smo dosegli, da spada glasba brezpogojno v naš vsakdanjik, smo lahko gotovi, da imamo v rokah sredstvo za tolažbo, veselje in zabavo, ki ga nikoli ne bomo izgubili. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 21. junija 2008 5 devin - Drago Štoka na deželnem svetu krovne organizacije »Odnosi SSO-SKGZ so zelo dobri Manjšina potrebuje Narodni svet« Na poti iskanja skupnega manjšinskega povezovalca vključiti tudi SSk« » DEVIN - Svet slovenskih organizacij je na drugem letošnjem zasedanju deželnega sveta podal razčlenjeno analizo sedanjega stanja slovenske narodne skupnosti. Po uvodnem pozdravu predsednice sveta Lojzke Bratuž, je bila osrednja točka poročilo, ki ga je poverjenim delegatom članic podal predsednik SSO Drago Štoka. V svojem poročilu je Štoka povzel opravljeno delo v obdobju od januarskega zasedanja sveta. Z veseljem je poudaril, da so bili obnovljeni prostori goriškega sedeža krovne organizacije. Z mesecem junijem pa je v Primorskem dnevniku začela vsako nedeljo izhajati skupna stran Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, Slovenske prosvete, Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice, Zveze slovenske katoliške prosvete in združenja Blankini. Stran nosi ime I.podlistek in jo ureja Peter Rustja. Stiki s članicami so pogostejši, tako da je SSO bolj seznanjen z njihovim delovanjem in potrebami, ki so tudi finančne narave. V ta namen bo potrebno znotraj SSO premisliti način, da bi Posnetek s četrtkovega deželnega sveta SSO kroma lahko članice dobile še večjo pozornost. Štoka je posvetil več misli odnosu z SKGZ. Najprej je poudaril, da je sodelovanje s predsednikom SKGZ Rudijem Pavšič zelo dobro. V zadnjih mesecih pa je bilo zaznati nekatere spremembe, ki so verjetno vezane na izide deželnih volitev. Prav po tej volilni preizkušnji je SKGZ prišla na dan s predlogom o Zvezi Slovencev FJk, ki pa pri SSO ni naletel na slovenija - Jutri referendum o delitvi na 1 3 pokrajin Politiki za pokrajine, a mnenja o številu in o tem, kakšne naj bodo, so deljena LJUBLJANA - Slovenske parlamentarne stranke podpirajo pokrajine, niso si pa enotne, ali bo referendum odgovoril na vprašanje, koliko in kakšne pokrajine si Slovenci želimo. V koalicijskih SDS, NSi in SLS menijo, da bo referendum dal jasne odgovore, ki jih bodo upoštevali pri pripravi zakonodaje. Opozicija referendumu očita nejasnost in možnost več interpetacij. Jutri bodo volivci odločali o predlogu regionalizacije Slovenije na 13 pokrajin. Na posvetovalnem referendumu bodo ljudem postavili 13 različnih vprašanj, pri čemer se bodo volivci z območja posamezne predvidene pokrajine odločali, ali so za predlagano pokrajino. Na nekaterih območjih se bodo volivci poleg tega lahko odločali tudi za ime pokrajine ter o tem, ali so za združitev sosednjih pokrajin. Predlagane pokrajine so: Celjska, Dolenjsko-belokranjska, Gorenjska, Goriška (Severnoprimorska), Koroška, Osred-njeslovenska, Posavska, Pomurska (Prek-mursko-prleška), Obalno-kraška (Južno-primorska), Vzhodnoštajerska (Ptujsko-or-moška), Savinjsko-šaleška, Mariborska (Osrednještajerska) ter Mestna občina Ljubljana kot posebna pokrajina. Premier in predsednik SDS Janez Janša je spomnil, da je referendum pomemben, "na njem pa bo odločal vsak glas". Pri tem je zavrnil trditev, da so referendumska vprašanja nejasna ter da bodo lahko na njem ljudje odločali zgolj o svoji pokrajini. Meni, da ljudi v Prek-murju nima smisla spraševati, ali so za pokrajino na Primorskem. Vlada bo po premierovih napovedih takoj, ko bodo znani rezultati referenduma, pripravila nov zakonski predlog in ga poslala v parlamentarno proceduro. Po mnenju predsednika vlade je do konca tega mandata namreč še dovolj časa za sprejem novega zakona o ustanovitvi pokrajin. Pri tem bodo v celoti upoštevali odločitve volivcev, je še zagotovil premier. Ker pa bo za sprejem zakona potrebna dvotretjinska večina v DZ, Janša pričakuje, da bodo tudi v opoziciji upoštevali izid referenduma. Predsednik SLS Bojan Šrot je spomnil, da zgodba o pokrajinah traja že 14 let, v stranki pa so veseli, da je projekt regionalizacije dozorel do te mere, da gaje možno sprejeti. Predsednik NSi Andrej Bajuk je že pred časom poudaril, da je NSi vedno podpirala decentralizacijo Slovenije. Kot je znano, so se v NSi zavzemali za manjše število pokrajin od 13, "ne bodo pa žrtvovali projekta decentralizacije le zaradi tega". Predsednik koalicijske DeSUS Karl Erjavec je pojasnil, da strankinim članom in simpatizerjem ne bodo dajali nobene usmeritve glede nedeljskega glasovanja, ampak "naj glasujejo po svoji vesti". Pokrajine namreč nikoli niso bile prioriteta DeSUS. Sicer pa sta poslanca DeSUS Franc Žnidaršič in Vili Rezman že pred tem člane stranke pozvala, naj na referendumu o pokrajinah glasujejo proti. Predsedniki opozicijskih SD, Zares in LDS Borut Pahor, Gregor Golobič in Katarina Kresal so na skupni novinarski konferenci ob poudarku, da regionaliza-cijo podpirajo, ponovno opozorili na pomanjkljivost referendumskih vprašanj. Obenem pa so volivce pozvali k udeležbi na referendumu. Pahor je poudaril, da Socialni demokrati nimajo pomislekov le glede števila pokrajin, ampak zlasti glede prenosa pristojnosti in financiranja. Po njegovem mnenju je odprta cela vrsta vprašanj, ki jih ni mogoče rešiti čez noč. V SD zato predlagajo, da do izteka tega mandata naprej iščejo odgovore na zastavljena vprašanja in v ozračju političnega konsenza nadaljujejo delo po volitvah. Za Gregorja Golobiča referendum "združuje vse napake tega mandata". Napovedal je, da se bo referenduma udeležil, ker bi bila odsotnost sicer razumljena kot poziv k neudeležbi. V LDS so po besedah Kresalove pre pri ča ni, da bi mo ra la re fe ren dum -ska vprašanja odgovoriti na več vprašanj, od davč ne ga bre me na do bolj še -ga od lo ča nja, na re fe ren du mu ba se bo odgovarjalo le na vprašanje, ali se ljudje v pokrajini počutijo doma. Kresalo-va sicer meni, da je prav, da ljudje gredo na vo liš ča. Za predsednika SNS Zmaga Jelinčiča je posvetovalni referendum predvolilna poteza predsednika vlade, s katero skuša "izsiliti, da bi ljudje dali kakršen koli glas na referendumu, ne glede na to, kakšna bo opredelitev, in poskuša s tem legitimizira-ti delitev Slovenije na tako majhne pokrajine, kot jih predlagajo". V Lipi se v referendumsko kampanjo niso vključili. Po oceni njenega predsednika Saša Pečeta pomeni referendum zgolj preverjanje javnega mnenja. (STA) odobravanje. SSO smatra, da taki predlogi ne morejo priti na dan samo z ene strani, temveč morajo biti skupni in morajo zrasti iz baze. SSO je bolj nagnjen k modelu Narodnega sveta, ki predvideva izvedbo volitev znotraj manjšine. Pri tem iskanju skupnega povezovalca, SSO smatra potrebno vključiti tudi edino slovensko stranko, Slovensko skupnost. Štoka je izrazil upanje, da se bo ozračje umirilo, saj naša narodna skupnost potrebuje miren dialog. Pred sed nik Što ka je še oce nil izid deželnih volitev, na katerih je SSO podprla stranko Slovenske skupnosti, ki je samostojno izvolila Igorja Gabrovca v deželni svet. Pozitivna je tudi izvolitev Igorja Kocijančiča. Kakor tudi je SSO zadovoljna z izvolitvijo Tamare Blaži-na v senat, tako da imamo Slovenci spet svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. V drugem delu svojega poročila se je Štoka dotaknil kočljive teme uporabe slovenskega jezika v naši šoli in društvih. Še posebno je ta vidik aktualen pri društvih, ki se bavijo s športno dejavnostjo. Prav glede športa, je pohvalil posvet, ki ga je pripravil ZSŠDI, kjer je bila glavna tema raba slovenskega jezika v športu. Prav tako je uporaba slovenskega jezika temeljnega pomena v našem go spo dar stvu, še po seb no pri bančnem poslovanju. V vseh teh aspek-tih mora uživati naš slovenski jezik največjo pozornost in prioriteto. Štoka je udeležencem zasedanja orisal ustanovitev notranjega gospodarskega sveta, ki bo predsedniku in odbornikom SSO v pomoč in svetovanje pri problematikah in vprašanjih finančne narave. Še vedno je temeljnega pomena koriščenje sredstev iz evropskih skladov. Tukaj gre podčrtati pomen projekta Jezik, ki se razvija v sodelovanju z SKGZ in ima kot glavni cilj izgradnjo večnamenskega kulturnega centra v Benečiji. Pred zaključkom svojega poročila je Štoka pozdravil novega predsednika Kmečke zveze Franca Fabca in novo ravnateljico Slorija Majo Mezgec. Štoka je poudaril velik pomen, ki ga imata obe organizaciji za slovensko narodno skupnost. Po poročilu predsednika Štoke se je razvila široka razprava, v katero so posegli udeleženci posveta in iz katere je Štoka potegnil vsebinske zaključke, ki jih je strnil v štiri točke, na katerih bo v prihodnjih mesecih potrebno nastaviti delo: slovenski jezik, slovenska šola, slovenski teritorij in slovenska manjšina, kot sestavni del slovenskega naroda. energija Čezmejni projekt tudi za Krško? Adalberto Valduga VIDEM - Industrijci iz Fur-lanije-Julijske krajine podpirajo predlog, da bi jedrsko nuklear-ko Krško upravljala mešana ita-lijansko-slovenska družba, čeprav se jim ta mož nost v res ni -ci zdi zelo malo verjetna. Tako razmišlja predsednik Confindu-strie iz naše dežele Adalberto Vald uga, si cer ve lik za go vor nik izkoriščanja jedrske energije. Valduga se sklicuje na nekatere izjave predsednika Furla-nije-Julijske krajine Renza Tonda po nedavnem obisku v Ljubljani. Medtem ko je bil slovenski zu na nji mi nis ter Di mit rij Ru pel glede Krškega zelo previden in red ko be se den, je pred sed nik Dežele o tem nekajkrat javno spregovoril. Namignil je na možnost, da bi Italija finančno podprla gradnjo drugega krškega reaktorja in tudi na ustanovitev meddržavne mešane družbe za jedrsko energijo. Ni jasno sicer, zakaj bi Italija sploh finančno investirala v JE Krško, če misli sama zgraditi v bližnjih prihod-nos ti kar pet nu kle ark. Zadeva bo v kratkem odmevala tudi v italijanskem in v deželnem parlamentu. V senatu je problem nakazal furlanski par la men ta rec De mo krat ske stranke Carlo Pegorer, ki je okoljsko ministrico Stefanio Prestigiacomo vprašal za oceno Tondovih stališč. Pegorer želi izvedeti tudi za mnenje zunanjega ministra Franca Frattinija. O vprašanju "jedrskih" od no sov med na šo de že lo in Slovenijo bo tekla beseda v pristojni deželni komisiji in men da tu di v de žel nem sve tu. Tu di tu kaj so za de vo po li tič no postavili zastopniki Demokratske stranke. javni red - Sklepi desnosredinske deželne vlade 16 milijonov evrov za varnost Občinam denar za kamere za video nadzor in za okrepitev javne razsvetljave v "kritičnih" točkah - Boj proti nasilju v šolah Odbornica Federica Seganti v sklopu vlade FJK odgovarja tudi za vprašanja varnosti TRST - »Varnostni paket«, ki ga je sprejela deželna vlada, je vreden kar 16 milijonov evrov, kar ni ravno zanemarljiva vsota. Zlasti če pomislimo, da je Furlanija-Julijska krajina - kot dokazujejo statistike -med najbolj varnimi italijanskimi deželami. Desnosredinska koalicija predsednika Renza Tonda s tem vsekakor uresničuje eno svojih temeljnih predvolilnih obvez. Fi nanč na sred stva za ukre pe in posege na tem področju je deželni odbor črpal iz sklada 60 milijonov evrov, ki jih je skupaj namenil lokalnim upravam. Kot je včeraj povedala pristojna odbornica Federica Seganti, bo Dežela ustanovila neke vrste opazovalnico kriminalnih in vandalskih dejanj, ki bo poslovala tudi na osnovi informacij, s katerimi razpolaga notranje ministrstvo. Šest milijonov evrov (ukrepi bodo stopili v veljavo jeseni) so name ni li ob čin skim in dru gim lo kal -nim upravam za nakup alarmnih na- prav in kamer za videonadzor. Občine, ki imajo več kot dvajset tisoč pre bi val cev, bo do z de žel nim de nar -jem okrepile javno razsvetljavo v t.i. kočljivih conah. Lokalne uprave se bodo na področju javnega nadzora po slu že va le tu di pro sto volj cev. Ta ukrep, za katerega se je zavzemala predvsem Severna liga, bo najbrž spro žil po le mi ko. Za de va na mreč precej spominja na t.i. padanske izvid ni ce, ki so jih uved li po ne kod v Venetu in zlasti v Lombardiji. Segantijeva, ki pripada Bossi-jevi stran ki, je na pove da la tu di po -ostren boj proti nasilju v šolah. Za to bodo skrbele pokrajine (Dežela jim bo namenila dva milijona evrov), ki bodo okrepile videonadzor v šolskih stavbah in tudi pred njimi. Ka me re bo do na mes ti li tu di dru -god. Z novimi zlasti informatskimi sred stvi bo do raz po la ga le tu di lo -kalne oziroma občinske policije, posebno v večjih občinah, kjer delujejo t.i. operativni centri. 6 Sobota, 21. junija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it sklad sergij tončič - V Narodnem domu razglasili zmagovalca natečaja zlato zrno Zasejali smo zlato zrno, da nam spet obudi iluzije Zmagal režiser Martin Turk - Priznanje za odličnost Nikli Panizon, Riccardu Baldassarriju, Patricku Quaggiatu »Zasejali smo zlato zrno, da nam spet obudi iluzije. Naj bodo novi, mladi zanesenjaki vsem nam tudi zrno soli, ki zaboli na rani, a daje okus vsakdanjemu kruhu.« S temi pesniškimi besedami je Marko Kra-vos, predsednik Sklada Sergija Tončiča, zaključil svoj poseg na včerajšnji slovesnosti v Narodnem domu. Nagrado zlato zrno, ki jo je sklad letos prvič podelil z namenom, da spodbudi in nagradi ustvarjalnost mladih Slovenk in Slovencev iz Furlanije-Julijske krajine, je prejel tridesetletni tržaški filmski ustvarjalec Martin Turk. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Aleš Dok-torič, Klavdij Palčič, Rossana Paliaga, Marko Sosič in Marko Kravos, ga je izbrala iz četverice nominirancev: ob Turku so to bili še Nikla Petruška Panizon, Riccardo Bal-dassarri in Patrick Quaggiato. Med čakanjem na včerajšnjo podelitev so vsi pohva- lili zamisel Tončičevega sklada; za najmlajšega nominiranca, petindvajsetletnega goriškega skladatelja, dirigenta, pevca in tol-kalca Patricka Quaggiata, je nagrada zlato zrno zanimiva in prestižna. »Živimo v družbi, ki se rada spominja umrlih, na mlade pa večkrat pozablja in jih le v redkih primerih spodbuja,« je ugotovila igralka Slovenskega stalnega gledališča Nikla Petruška Panizon. Tovrstne nagrade predstavljajo zato razveseljivo izjemo, spodbudo in priložnost za nadaljnjo ustvarjanje. »Nagrade ne vidim kot cilj, temveč kot začetek novega ustvarjalnega sodelovanja, tako z nagrajenci kot s širšo skupnostjo,« pa je pojasnil fotograf in multimedijski oblikovalec Riccardo Baldassari. Pred razglasitvijo zmagovalca so vse štiri finaliste predstavili z video posnetki. Baldassarija s poetičnim prepletanjem čr- no-belih fotografij, ki jih je fotografski mojster posnel v Piranu. Niklo Petruško Panizon z odlomki iz nekaterih predstav, v katerih je odigrala vidnejše vloge (na primer bolničarko Arlette in Pahorjevem Spopadu s pomladjo). Patricka Quaggiata s posnetki proslave ob 60-letnici Radia Trst A, na kateri je široka zasedba naših najboljših pevcev in instrumentalistov izvedla njegovo Po dolgem in počez vlečejo te strune. Martina Turka pa z njegovim zadnjim kratkometražnim filmom Vsakdan ni vsak dan, ki j e bil uvrščen v redni program letošnjega filmskega festivala v Cannesu. In ravno barkovljanskemu scenaristu in režiserju, ki v svojih filmih oblikuje »zgodbe, okoliščine in like s senzibilnostjo in preči-ščenostjo, pri tem pa vnaša v slovensko filmsko kulturo nadih iz romanskega in sredozemskega sveta,« je petčlanska žirija so- Včerajšnji nagrajenci z nekaterimi člani žirije in beneško umetnico Luiso Tomasetig, ki je izdelala »kocko z zlatim zrnom« kroma glasno podelila nagrado zlato zrno 2008. Ob denarni nagradi v višini dva tisoč ev-rov je Turk prejel tudi umetniško »kocko z zlatim zrnom«, ki jo je izdelala beneška umetnica Luisa Tomasetig. Ustvarjalnost Nikle, Patricka in Riccarda pa je žirija nagradila s priznanji za odličnost in denarnimi nagradami v višini 500€. Nagrade so omogočili skupina Kb 1909, Koprska banka in Zadružna kraška banka; slednja se je po besedah prirediteljev »res izkazala«, izrazili pa so prepričanje, da se bodo dosedanjim pokroviteljem pridružili tudi novi. Saj bodo naši ustvarjalci rasli, kolikor jih bo njihova sredina sprejemala in podpirala, je bilo še slišati na včerajšnjem prazniku. »Kajti lepo je, ko se čutiš cenjen tudi doma,« kot je po razglasitvi dejal zmagovalec Martin Turk ... Poljanka Dolhar Obvestilo KZ vinogradnikom Vsem vinogradnikom so dobro znani znaki napada peronospore vinske trte. Manj poznani pa so, tudi zaradi tega, ker jih lahko zamenjamo z napadom oidija, znaki zgodnje okužbe te glivice, ki se letos pojavljajo na kabrnkih in mladih gozdičih. Mladi, komaj skoraj zasnovani ka-brnki se ob napadu obdajo z belim puhom, se po dolžini značilno zvijejo in postanejo sivkastorjavkaste barve. Videti so, kot bi bili kuhani. Taki kabrnki se dokončno posušijo in odpadejo. Tudi na mladih grozdičih se ob napadu pojavi bela plesniva prevleka, ki zajame komaj zasnovane jagode in peclje, celi grozdiči pa se posušijo in odpadejo. Jagode so neposredno ogrožene toliko časa, dokler ne dosežejo velikosti grahovega zrna in se obdajo z voščenim oprhom, vendar lahko gliva napade peclje tudi še potem. Nevarnost, da bi bolezen prizadela peclje, preneha komaj takrat, ko le-ti dosežejo približno 2/3 svoje normalne velikosti. Za zatiranje te oblike peronospore (Peronospora larvata) svetovalna služba Kmečke zveze ponavlja navodila, ki jih je že svetovala, in sicer uporabo BENALAXILA (Sirdate R.), CIMOXANILA (Curzate R.) ali drugih sistemičnih sredstev. Škropljenje, ki naj istočasno vsebuje sredstva proti oidiju, je treba ponoviti za uspešno zatiranje te peronospore po petih-šestih dneh. Tovornjak v plamenih Tržaški in openski gasilci so morali včeraj dopoldne poseči na hitri cesti in pogasiti plamene, ki so zajeli tovornjak. Okoli 10.30 so namreč prejeli klic, da se je na hitri cesti v smeri proti Trstu na višini območja Znanstvenega parka pri Padričah vnel tovornjak, a k sreči brez posledic za šoferja in druge voznike, saj so gasilci kmalu ukrotili plamene. Bolj problematično je bilo za ostale voznike, saj je od ognja poškodovani tovornjak oviral promet, ki so ga morali nekaj časa urejati agenti prometne policije, ki so se pripeljali na prizorišče nesreče. občina trst - Predsednika SSO in SGKZ ter slovenski občinski svetniki pisali Dipiazzi »Živimo v času, ki mora združevati« Pozdrav sodelovanju z Ljubljano, problemi SSG, slovenskih šol, openskega strelišča in avtocestnih razlastitev Tržaški župan Roberto Dipiazza se je konec maja srečal s predsednikoma SSO in SKGZ Dragom Štoko in Rudijem Pavšičem ter s slovenskimi občinskimi svetniki Iztokom Furlaničem, Igorjem Švabom in Stefanom Ukmarjem. Na osnovi sestanka so zastopniki Slovencev poslali Dipiazzi dopis, v katerem izpostavljajo obravnavana vprašanja. »Živimo v času, ki se na srečo oddaljuje od obdobja, kije predolgo ločevalo ljudi, narode in države. Naš prostor se sedaj odpira svetu in v tem pomembnem, rekli bi celo zgodovinskem, trenutku mora mesto Trst prevzeti odločilno vlogo povezovalca in stimulatorja teh novih vizij. V tem smislu pozdravljamo sodelovanje med tržaško občinsko upravo in Ljubljano. Posebej gre podčrtati vašo udeležbo na ljubljanski svečanosti ob 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja. Na ta način ste podčrtali velik pomen, ki ga Tru- bar ima za slovenski jezik in kulturo«, beremo v pismu. »Takšen dialog je dragocen tudi za našo skupnost, ker v njem vidimo nove perspektive in nove izzive. Prepričani smo, da je v teh novih časih potrebno ustvariti med nami takšno sodelovanje, ki bo odpravilo napetosti in nesoglasja iz preteklosti in bo prispevalo k nastanku nove, sodobne, evropske skupnosti. Del te skupnosti smo tudi mi, Slovenci v Trstu, kjer smo zgodovinsko prisotni. In tudi zato smo prepričani, da mora občinska uprava prevzeti nase odgovornost, da bo naša kultura, naš jezik, naša aktivna prisotnost enakovredno obravnavana in enako prisotna v vsakdanjem življenju mesta v zalivu, kot ga v knjigi opisuje pisatelj Boris Pahor. Gotovi smo, da mu bo mesto Trst čimprej izkazalo tisto pozornost, ki si jo zasluži.« Podpisniki polagajo na županovo srce skrb, da se mesto opremi tako, da se členi in paragrafi za- ščitnih norm spremenijo v dejstva. Z več strani so na opozorili na potrebo, da se celovito reši problematika izdajanja dvojezičnih osebnih izkaznic. S tem v zvezi je treba poskrbeti, da je dvojezičnost na teh dokumentih upoštevana v celoti in z enakim dostojanstvom za oba jezika. Problematika Slovenskega stalnega gledališča je precej zapletena in potrebuje celovit pristop. V tem smislu so Dipiazzi predlagali, da bi kot župan mesta, v katerem ima sedež SSG, jeseni dal pobudo za konferenco, na kateri bi se o perspektivah in reševanju problemov te javne ustanove pogovorili predstavniki Občine, Pokrajine, Dežele, krovnih organizacij ter SSG. Razlastitveni postopek za gradnjo avtoceste na tržaškiem Krasu, na odseku Križ-Trebče, se j e začel leta 1982, 15 let kasneje pa je bila določena odškodnina za jusarska zemljišča v višini 3.100.000 ev- rov. Odtlej se je nabralo še dodatnih 700.000 evrov obresti. Družba Anas izkorišča nedorečenost glede lastništva skupne imovine za to, da ne izplača omenjene vsote in s tem povzroča znatno škodo kraškemu prebivalstvu. Spričo povedanega predlagamo, naj Občina, kije začela postopek kot izredni upravitelj jusar-skih zemljišč in kot predstavnica prebivalstva, čimprej vnovči to vsoto in jo nakaže v poseben sklad, dokler ne pride do dogovora z zainteresiranimi subjekti, katerim je razlastitvena odškodnina namenjena. »Radi bi spomnili na prepotrebna izredna popravila osnovnih šol v Bazovici in na Proseku. Občinski odbor je ob sprejetju letošnjega proračuna osvojil postavko v višini 200.000 evrov z obvezo, da je namenjena tema šolama in da bodo dela čimprej stekla. Ob tem smatramo, da je potrebno uresničiti že sprejeto obvezo, da se uredi jedilnica na šoli Finžgar v Barkovljah.« »Zelo občuten je tudi problem vrtcev. Prejeli smo številne proteste, ker je prošenj za vpis v slovenske vrtce več, kot je razpoložljivih mest. Med vlagatelji prošenj so številne italijanske družine, ki tako omejujejo mesta slovenskim otrokom. Veseli nas, da se italijanski starši odločijo za vpis otrok v slovenski vrtec, vendar menimo, da je treba najti tako rešitev, da otroci iz slovenskih družin dobijo mesto v slovenskem vrtcu. Ob tem predlagamo, da bi na vpisne pole za tržaške vrtce opozorili, da poteka v slovenskih vrtcih pouk v slovenskem jeziku.« Že večkrat se je opozorilo na neprimernost, da se na openskem strelišču nadaljuje streljanje v športno-rekreacijske namene tam, kjer so med vojno nacisti postrelili številne civilne žrtve. Povsem nesprejemljivo je, da se strele sliši celo med proslavami in drugimi javnimi pobudami,« piše na koncu še v pismu županu. / TRST Sobota, 21. junija 2008 7 bivša umobolnica - Zaživelo je obnovljeno gledališče Neskončnih del je po več letih konec Obnovitvena dela zahtevala poldrugi milijon evrov - V ponedeljek uradno odprtje Tržaška pokrajina je včeraj poskrbela za pravo presenečenje. Po dvaindvajsetih letih obnovitvenih (ne)del je gledališče v parku bivše umobolnice pri sv. Ivanu spet zaživelo. Dobro novico sta ravno na licu mesta novinarjem sporočila predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat in pokrajinski odbornik za javna dela Mauro Tommasini. Gledališče je bilo postavljeno leta 1903, prvo predstavo pa so v njem od- igrali na začetku osemdesetih let, nakar je bilo povsem zapuščeno. Prvi načrt za njegovo obnovo je bil predstavljen leta 1986, v naslednjih desetih letih pa je ostal mrtva črka, saj se nič ni premaknilo ... Pred dvema letoma pa je pokrajinska uprava ponovno zgrabila za vajeti in izpeljala projekt do konca. Posebno pozornost je namenila tako notranjosti kot zunanjosti stavbe: restavrirala je 7 fresk iz leta 1903, ki krasijo dvorano in ponazar- Takšno je danes gledališče v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu kroma jajo muze, ravno tako je poskrbela za ureditev posebnih vhodov oziroma izhodov za osebe s fizičnimi težavami in pa gredic vse okrog objekta. Slednjim se bo sicer posvetila jeseni, ko bo posadila cvetice in drevesa. Obnovitvena dela so zahtevala poldrugi milijon evrov, samo za restavracijo fresk j e bilo namreč potrebnih 50 tisoč evrov. »Nekoliko več od prvotno določenih 800 tisoč evrov,« je pojasnil od- bornik, »saj ni projekt iz leta 1984 predvideval rešitve fresk in vseh zunanjih sprememb.« Poleg tega je bilo treba pozorno upoštevati določila spomeniškega varstva in vse sodobne normative. »Danes smo lahko še toliko bolj veseli, saj je ta nadvse trd oreh prvi javni objekt, ki ga je naša pokrajinska uprava predala namenu v tem mandatu,« je bil ponosen Tommasini. »Gledališče pa se bo razvilo v pravi večnamenski prostor, v katerem bodo ob gledaliških predstavah zaživela seveda tudi raznorazna srečanja in debate,« je opozorila Bassa Poropat in pri tem mislila seveda na zdravstveno podjetje, Občino Trst in tržaško univerzo, ki upravljajo območje, pa tudi na širšo javnost, občane, dijake in študente, manjše mestne teatre, gledališke delavnice in podobno. Svetla dvorana gledališča lahko namreč sprejme 246 gostov, posebnost pa predstavlja dvojni oder: eden je usmerjen v notranjost dvorane, drugi pa se (za njim) odpira na zunanje dvorišče in omogoča predstave na pro stem. Uradno odprtje gledališča, ki ga naši sosedje imenujejo »II teatrino«, bo že v ponedeljek, 23. junija, ob 19. uri; ob prazniku solsticija pa bo ob 21. uri zaživela še gledališka predstava (v okviru niza Gledališča v gledališču) Odiseja. »Prepričani smo, da bo s časom delovanje gledališča pognalo zaželene cvetove, izboljšalo svojo ponudbo ter morebiti tudi prostore,« je povedal Tommasini. Strukturo, ki je last tržaške pokrajine, bo upravljala skupina ljudi, ki bo imela do septembra čas za predstavitev projektov za bodoče dogajanje v teatru. (sas) optimalno ozemeljsko območje Analiza upravljanja vodnih virov barkovlje - Po sobotnem požigu Solidarnost kopalcev upravitelju lokala Optimalno ozemeljsko območje bo v kratkem razpisalo natečaj za pri- pra vo na čr ta za te ri to ri al no po droč - je za upravljanje vodnih virov. Tako je bi lo do me nje no na zad njem sre ča nju ustanove, na katerem so predstavniki posameznih občin tržaške pokrajine odob ri li pre gled do se da nje ga sta -nja vodnih virov in vsega, kar je z vodo povezanega na območju pokrajine. V tem okviru so opravili analizo ob- Kontovel: Kultura hrane teritorija V ponedeljek, 23. junija, ob 20.uri, bo v Društveni gostilni na Kontovelu večer na temo Kultura hrane teritorija (vino, ribe, olje, sir, med, sladice naše pokrajine), ki ga prireja nepro-fitno društvo »Il pane e le rose«. Gostje Edoarda Kanziana bosta časnikar Stefano Cosma, ki bo predstavil svojo knjigo »Vitovska del Carso« (Kraška vitovska) in Federico Grimm, sicer morski biolog, a tudi podpredsednik konzorcija »Trieste da gustare«, ki bo govoril o svoji knjigi v tisku »Doni del golfo di Trieste« (Darovi zaliva). Posegli bodo še predsednik konzorcija vin Kras Andrej Bole, Erik Starec o oljčnem olju Tergeste, Livio Dorigo o kraškem čebelarstvu in siru, France-sca Riosa o zdravi prehrani, Davorin Devetak o Okusih Krasa in Michela Novel za društvo Senza Confini (Brez meja). Sodelovala bosta še kantavtor Giorgio Scala in Stefano Sodaro, ki bo bral nekaj utrinkov iz svetopisemske Visoke pesmi. Slavljenko - vitovsko -bodo spremljale specialitete domače ribje kuhinje Andreja (in Carla) Pa-puccija, in pa tudi Kosovelovi stihi. Za informacije: 3406859654. stoječega vodovodnega omrežja, kanalizacije in čistilnih naprav ter nakaza li, kaj bi bi lo tre ba še sto ri ti za bolj -še upravljanje vodovodnega bogastva. V odobreni »sliki« vodovodnega omrežja je tudi Kraški vodovod, nova delniška družba, nastala iz nekdanjega konzorcija, ki upravlja vodne vire v treh kraš kih ob či nah: re pen tab -rski, zgoniški in devinsko-nabrežinski. Na srečanju pa ni bilo še dokončno do lo če no, ali bo Kraš ki vo do vod po novem upravljal vodne vire na celotnem območju devinsko-nabrežinske občine. V tej občini obstajata zaenkrat dva upravitelja vodnih virov: ob Kraškem vodovodu tudi podjetje Acega-sAps, ki naj bi bil še nadalje glavni upravitelj vodnih virov v tržaški pokrajini. Na podlagi opravljene analize bo do iz lu šči li smer ni ce za na te čaj za teritorialni načrt, na osnovi katerega naj bi nato dobili dejanskega upravitelja optimalnega ozemeljskega območja. O Kraš kem vo do vo du je bil go -vor tudi na zadnji seji zgoniškega občinskega sveta. Župan Sardoč je v od-go vo ru na vpra ša nje, ki ga je za sta vil svetnik Nacionalnega zavezništva Nico la Guar ri no, po uda ril, da je bi la sprememba konzorcija v delniško družbo uspešno opravljena. S tem je bi la na ka za na mož nost dveh upra vi -teljev vodnih virov v pokrajini: večji del območja naj bi imelo v svojih rokah podjetje AcegasAps, v treh kraških občinah (Zgoniku, Repentabru in Devinu-Nabrežini) pa še nadalje Kraški vodovod. »Z dobrim upravljanjem ima Kraš ki vo do vod le po bo doč nost, tudi zato, ker bi lahko svoje delovanje obogatil še z drugimi storitvami, na primer z upravljanjem zelenih površin,« je med občinsko sejo nakazal zgo niš ki žu pan. »Ves Trst je s teboj,« »Vsi enotni za obnovo tistega, kar nam je nasilje odvzelo,« »Želimo ti pomagati pri obnovi vsega čudovitega, kar si z velikimi žrtvami storil za nas.« Taki in podobni napisi so včeraj krasili tisti del barkovljanske-ga nabrežja, kjer je še pred nekaj dne vi stal lo kal La Vo ce del la Lu na, zdaj pa je pogorišče (na sliki KROMA). Številni so s svojim podpisom hoteli izraziti solidarnost upravitelju Marcellu Di Finiziu, čigar obrat je prejšnjo soboto bil tarča doslej ne zna ne ga po ži gal ca. Na pi si so do -kaz priljubljenosti lokala med mladimi kopalci, ki zahajajo na barkov-ljansko nabrežje in ki so zdaj ostali brez ene ga svo jih zbi ra lišč. Po leg te ga je na po bu do žu pa na Ro ber ta Di pi az ze ste kla tu di na bir ka za ob -novo lokala. decarli Porazen obračun mestne uprave Roberto Decarli Župan Dipiazza je tako pri-vil davčni vij ak, da bo moral vsak občan, vključno novorojenčki, plačati po 518 evrov davkov. Ta vse prej kot do mestne uprave prijazen podatek je Demokratska stranka vključila v naslov današnje tiskovne konferenc, na kateri bo povedala svoje o občinskem obračunu za leto 2007. Občinski svetnik Občanov Roberto Decarli je že včeraj v tiskovnem sporočilu podal svojo oceno občinskem obračunu, iz katerega izhajajo »omejitve in ekscesi Dipiazzove uprave«. Omejitve, ker mestni odbor ni razumel resničnih potreb mesta; ekscesi, ker je župan s pretiranim poudarjanjem imidža in zgolj lepotilnih posegov zaman skušal razživeti sivino mesta. Decarli je svojo oceno podkrepil z nekaterimi podatki. Leta 2004 so tržaški občani plačali povprečno po 418,01 evra davkov, lani pa kar sto evrov več (točneje: 518,42 evra). Dodatek na davek Ir-pef se je lani povečal od 0,2 na 0,8 odstotka, to je na najvišjo možno stopnjo, s čemer se je v občinsko blagajno steklo 16,4 milijona evrov davkoplačevalcev. Povišek davka na odvažanje smeti je naneslo nadaljnjih 6 milijonov evrov, a brez kakega večjega konkretnega učinka: z izjemo Velikega trga in Nabrežja, je mesto bolj umazano, kar se lahko občani prepričajo na lastne oči, je ocenil svetnik Občanov. V lanskem letu je Dipiazzo-va uprava prejela od deželne vlade Riccarda Illyja 5,8 milijona prispevkov več kot leto prej; kljub temu neizpodbitnemu dejstvu pa se je župan pritoževal zaradi »premajhne pozornosti dežele do Trsta«. Po njegovem mnenju bi morala desnosredinska občinska uprava posvetiti večjo pozornost predvsem skrbstvenim vprašanjem, saj število revnih družin stalno narašča. Število jasli je nezadostno; podobno je z otroškimi vrtci. Položaj rekreacijskih središč je porazen. Ulice, z izjemo Velikega trga in Nabrežja, so v slabem stanju. Mestna uprava je sploh pozabila na predmestja in na podeželje. Dipiazzo-va uprava se je lotila številnih pobud, ki pa ne sodijo med realne potrebe mesta. Decarli je v tej zvezi omenil Baileyev most čez Kanal ter napovedano prenovo Trga Liberté, potem ko je bil ta pred kratkim že obnovljen. Ramena občanov po drugi strani bremeni 1,4 milijarde evrov posebnih stroškov, ki izhajajo »iz upravitelj ske ležernosti mestnega odbora«. Decarli jih je nekaj naštel: kritje izgub konzorcija za letališče Furlanije-Julijske krajine (tretje leto zapored), razsodba državnega sveta o šolskih kosilih zadruge Copra in kazenski postopek o šolskih kosilih. Svetnik Občanov je omenil še nekatere pomanjkljivosti: parkirnih prostorov ni, prometni načrt ostaja neznanka. Edinole globe so v obdobju 2005-2007 poskočile za milijon evrov. Kaj pa so imeli občani od tega, vsaj za svetnika občanov Decarlija, ni znano. 8 Sobota, 21. junija 2008 TRST / milje - Občinska uprava predstavila niz prireditev za julij in avgust Milje pod zvezdami za pestro poletno obdobje Na sporedu gledališke predstave, koncerti in plesne prireditve, pa tudi poletni pust Gledališke predstave, koncerti, predvajanje filmov, plesne prireditve in še druge pobude bodo zaznamovale miljsko poletje, ki bo letos doseglo vrhunec s poletnim pustom. V tem okviru bo poleg običajnih spremnih pobud tudi sprevod pustnih vozov, ki se ga bodo 12. julija udeležile tradicionalne miljske skupine in pustne še-me. Sklop prireditev Milje pod zvezdami je predstavil včeraj miljski župan Nerio Nesladek in poudaril, da je med glavnimi cilji občinske uprave ovrednotenje kulture in turizma. Niz poletnih prireditev se bo začel 6. julija in se bo zaključil konec avgusta. V tem obdobju bodo res številne predstave, tudi mednarodnega značaja. Med novostmi je mednarodni festival Nei su-oni dei luoghi, ki bo 6. julija uvedel Milje pod zvezdami in na katerem bo nastopila španska glasbena skupina Sevilla Flamenco. Po drugi strani bo v Miljah na Trgu Marconi tudi že 9. svetovni festival folklore, na katerem bodo nastopili otroci in mladostniki iz Indije, Makedonije, Srbije, Španije, Mehike, Rusije in Avstrije. Vedno na mednarodni ravni se bo 19. julija v okviru Folkesta predstavila irska glasbena skupina The Rising Spring. V pristanišču sv. Roka bo 1. av-gus ta na vrs ti mla da ja pon ska sku pi -na, ki bo izvajala japonske napeve in operne arije. Dalje bodo na sporedu številni koncerti. Orchestra Filarmonia veneta bo 13. julija posvetila koncert Franku Sinatri ob 10. obletnici njegove smrti, komorni orkester FJK pa bo 22. avgusta izvajal Puccinijeve, Willi-amsove in Andersonove skladbe. Duo Riccardo Radivo-Chiara Della Porta bo 27. julija posvetil koncert Astorju Pi-azzolli. Za to priložnost bosta med dru gim pr vič na Tr gu Mar co ni dva klavirja. Med tradicionalnimi točkami gre omeniti tudi koncert s tipično glasbo iz 60. let, pa tudi plesne prireditve Cluba Diamante. Na gledališkem področju bo skupina LArmonia priredila dve komediji, in sicer Cecchelin e dintorni in Canta canta che te daro el pignol... trenta anni dopo, medtem ko bo otro kom po sve čen prav ca ti mu si -cal Maciomacioman, izdelan na podlagi filma Hercules. V Miljah bodo nenazadnje to poletje tudi 5. festival miljske glasbe v organizaciji Fulvia Ma-riona in razne predstave, ki jih bodo priredile miljske pustne skupine Bel-lezze naturali, Lampo in Ongia. Miljski župan Nerio Nesladek je včeraj predstavil poletno prireditev Milje pod zvezdami kroma Nov izziv za mlade člane SDD Jaka Štoka Člani skupine SDD Jaka Štoka se po odmevnem uspehu igre Milana Jesiha Večerja s pismom, s katero so doživeli velik uspeh pri nas in tudi v Sloveniji, pripravljajo na nov izziv. V nedeljo se bodo v Križu predstavili z igro Dese Muck Neskončno ljubljeni moški. Dramo, ki jo je avtorica označila za komedijo, a kot pravi Manca Košir je hkrati tudi ironizirana tragedija (v njej nastopa zbor, ki je bil značilen v antičnem gledališču, v grški tragediji), burka ali celo groteska, je zrežiral Gregor Geč. V ospredju so medčloveški odnosi, predvsem pa ljubezen. Desa Muck v drami odkrije tudi druge stereotipe oziroma probleme Slovencev: alkoholizem, ki uniči odnose v družini, samomorilnost, vztrajanje v razmerju z nasilnim, pijanim in nezvestim možem »zaradi otroka« in istočasno ruši stereotip slovenske matere. Vse pereče probleme današnje družbe, pravi režiser, spremlja »kompleksen, komunikativen, zabaven, aktualen, provokativen tekst - pravo ogledalo današnje družbe, ki tone v potrošniški mrzlici in zanemarja medosebne odnose.« Prav zaradi svoje širine je tekst zahteval od igralcev popolno predanost in bistro glavo ob »spopadu« z njim. Več o drami in novem podivgu mladih gledališčnikov bomo izvedli v nedeljo na premierni uprizoritvi ob 19.00 v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu. Scenografijo igre si je zamislil režiser Geč, izdelal pa jo je Riko Majovski, kostume je ustvarila Betty Starc, glasbeno kuliso pa je pripravil Igor Zgubin. (V.S.) Občina Devin-Nabrežina podelila del Bridarjeve hiše društvu Proloco Mitreo Devinsko-nabrežinski občinski odbor je včeraj na predlog občinskega odbornika za premoženje podelil prostore v pritličju Bridarjeve hiše v Devinu društvu Proloco Mitreo Devin Nabrežina. Pred tem je prostore uporabljalo balinarsko društvo Bocciofila Duinese, ki je pred kratkim dobilo nov sedež. Bridarjeve hiše v Devinu, v kateri je tudi razstavni prostor, se poslužuje še jadralni krožek Circolo Velico iz Devina. Obenem pa bo Bri-darjeva hiša na razpolago celotne skupnosti glede na dejavnosti, ki jih bodo omenjena društva prirejala za vse občane, piše v tiskovni noti devinsko-nabrežinske občinske uprave. Devinsko-nabrežinski občinski odbornik za kulturo in podžupan Massimo Romita je zadovoljen z doseženim ciljem in z naraščajočim sodelovanjem krajevnih kulturnih in športnih društev z občinsko upravo v prid pobudam za celotno skupnost, še piše v tiskovnem sporočilu. Društvo Proloco Mitreo Devin Nabrežina so ustanovili aprila leta 2007 in sodeluje pri skoraj vseh pobudah, ki jih prireja devinsko-nabrežinska občinska uprava, večkrat pa priskoči na pomoč tudi drugim društvom pri urejanju administrativnih postopkov in pri pripravi programov ter promocije posameznih prireditev. Nastalo je pravo omrežje uslug, ki težijo k izboljšanju ponudbe celotnega področja, je zaključil podžupan Romita. zavarovalnice - Posvet o prometnih nesrečah in mladih Število smrtnih prometnih nesreč že dramatično S projektom Blackpoint do izboljšanja prometnic Fundacija ANIA je včeraj priredila posvet o prometnih nesrečah in mladih kroma Kar 80 odstotkov prometnih nesreč v Italiji se pripeti na 20 odstotkih italijanskih cest. Poglavitno je torej, da se osredotoči pozornost na te odseke, ki so očitno nevarnejši. Če nosijo pri tem odgovornost javni upravitelji oz. upravitelji cest, lahko k izboljšanju prometnic prispevajo tudi občani. To lahko storijo prek spletne strani www.smaniadisicurezza.it, ki jo je izdelala Fundacija za prometno varnost ANIA (združenje italijanskih zavarovalnic). Prek interneta lahko občani posredujejo informacije, pa tudi slike o nevarnih cestah, križiščih, pomanjkljivi cestni signalizaciji in tako naprej. Fundacija je s tem v zvezi že izdelala pravcati zemljevid, ki je objavljen na spletu in ki ga stalno obnavlja. Na Tržaškem so npr. že ugotovili 32 kritičnih točk, in sicer 8 v mestu, 14 zunaj mesta in eno na hitri cesti. Pobudo so sprožili v okviru projekta Blackpoint (črna točka), s katerim so že seznanili javnost v mnogih italijanskih mestih. Projekt so včeraj predstavili tudi v Trstu v okviru posveta o prometnih nesrečah in mladih, ki so ga priredile zavarovalnice Allianz, Generali in Sasa-Grupa Fon-diaria SAI. Prometne nesreče so v Italiji že dramati čen prob lem, je po uda ril pred sed nik ANIA San -dro Salvati. Leta 2006 je v prometnih nesrečah v »Prvi uradni obisk« tujih znanstvenikov Danes bo potekal »prvi uradni obisk skupine tujih znanstvenikov z miramarskega mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Trstu«. Tako napoveduje tiskovno sporočilo tržaške občine. Obisk sodi v okvir protokola o soglasju, ki ga je Občina Trst podpisala lani z raziskovalnimi ustanovami, ki delujejo v mestu. Ta protokol bodo podpisali v četrtek, 26. junija, v tržaški občinski palači. Sporazum naj bi »zbližal« svet znanstvenega raziskovanja z mestnimi institucijami. Znanstvenike in raziskovalce bo ob 10. uri v muzeju Revoltella sprejel občinski odbornik za šolstvo Giorgio Rossi, zatem se bodo gostje ustavili v kavarni Tommaseo in se udeležili srečanja na sedežu tržaške trgovinske zbornice. Carmi o odkupu kinodvorane Belvedere na Opčinah Občinski svetnik Demokratske stranke Alessandro Carmi je vložil vprašanje o »bodočnosti nekdanje kinodvorane Belvedere na Op-činah. Tržaška občinska uprava je v svojih finančnih dokumentih napovedala, da bo nepremičnino odkupila že lansko leto, zatem pa je bila postavka črtana. Na Opčinah in tudi v drugih vaseh na Vzhodnem in Zahodnem Krasu so občani ugodno ocenili odkup nekdanje kinod-vorane in njegovo prenovo, da bi postala nekakšno družbeno-kul-turno središče. Kraško območje je potrebno primerne pozornosti občinske uprave, vsaj takšne, kakršno Dipiazzova uprava posveča mestnim predelom, je poudaril Carmi. Radovedna Amalija in omara Fi lip za otroke na TV Italiji po podatkih zavoda Istat umrlo 5.669 oseb (v deželi Furlaniji-julijski krajini 140), tj. skoraj 16 vsak dan, 332.955 pa je bilo ranjenih. Med glavnimi vzroki za nesreče je vsekakor vožnja pod vplivom alkohola ali/in mamil, ki so povzročili 30 odstotkov vseh nesreč. Problematika smrtnih prometnih nesreč zadeva še zlasti mlade, saj je bilo 35 odstotkov mrtvih (oz. 1.985 oseb) med 18. in 34. letom starosti, največ pa jih je bilo med 25. in 29. letom starosti (587 oz. 10,4% v Italij i). Leta 2006 j e vsekakor število mrtvih glede na leto prej upadlo za 2,6% in število ranjenih za 0,6%, vendar so podatki še vedno nad evropskim povprečjem. Zanimiv podatek pri vsem tem je, da stane vsaka nesreča zavarovalnice v povprečju skoraj 4 tisoč evrov. Da bi pobliže seznanila občane s problematiko, bo fundacija ANIA danes in jutri na Velikem trgu odprla stand Blackpoint. V njem bodo od 10. do 19. ure nudili informacije o delovanju in pobudah ANIA, s pomočjo posebne naprave pa bodo lahko mimoidoči izvedeli za tveganje, ki ga predstavlja nepravilna vožnja. Naj dodamo, da ponuja ANIA informacije poleg prek spletnih strani tudi prek zelene številke 800433466 in elektronske pošte info@smaniadisicurezza.it A.G. Druga epizoda nove otroške oddaje slovenske televizije Rai bo na sporedu nocoj, ob 20. uri, pred začetkom tv dnevnika. V družbi radovedne tete Amalije in njene priljubljene omare Filipa se bomo pozabavali z risankami, pesmicami in pravljicami, obiskali bomo Hišo metuljev v Bordanu in odkrili še marsikaj zanimivega! Topla greda pravljic V topli gredi vile Revoltella v Ul. Marchesetti 37 bodo nocoj ob 19. uri odprli revijo V topli gredi pravljic. Pobudo si je zamislila igralka in režiserka Barbara Della Polla in kostumistka Rossella Truccolo, prireja pa jo socialna zadruga Cas-siopea v sodelovanju s tržaškim od-borništvom za kulturo. Razstava bo na ogled do nedelje, 6. julija od 16. do 19. ure. Sprememba avtobusnih prog Tržaško prevozno podjetje Trieste trasporti obvešča, da bo zaradi 7. mednarodnega keltskega festivala Trieste Triskell, ki se odvija te dni na Ferdinandeu, prišlo do spremembe avtobusnih prog št. 26/ in A od 21.30 dalje. Avtobusi proge 26/ bodo iz Ul. Marchesetti preusmerjeni v Ul. Mille, Ul. S. Pa-squale, Ul. Forlanini in Katinaro v obeh smereh vožnje. Avtobusi večerne proge A bodo od Rocola preusmerjeni v Ul. Forlanini in Ka-tinaro in tako opustili vožnjo po Ul. S. Pasquale in Ferdinandeu. Razpisa natečajev Tržaška prefektura sporoča, da sta bila v Uradnem listu z dne 30. maja letos objavljena razpisa natečajev za 115 mest pomočnika računovodje in 80 mest upravnega sodelavca. Vse informacije posredujeta spletni strani http://dait.interno.it in www.prefettura.it / TRST Sobota, 21. junija 2008 9 bazovica - Drevi ob 20.30 v domači kinodvorani Licej Prešeren ponavlja nagrajeno igro Blackout Z delom so pred kratkim dijaki uspešno nastopili na reviji Palio degli asinelli Drevi bo III.A razred liceja Prešeren ob 20.30 nastopil v kinodvorani v Bazovici s ponovitvijo izvirne komedije »Blackout«, s katero je pred kratkim debitiral v okviru revije tržaških šolskih dramskih skupin Palio degli asinelli. Tekst o norem ritmu vsakdanjega življenja je napisala mentorica skupine prof. Lara Gulich, ki je pripravila dijake na pomemben nastop, ko je njihov trud nagradil posebno navdušen odziv občinstva. Na reviji je šolski ansambel prejel dve priznanji in sicer posebno priznanje žirije »za neposrednost in spontanost postavitve ter za izbiro vedno aktualne teme odnosa med mladimi in družino v večkulturnem okolju« ter nagrado »Paliograffiti« za »najboljšo grafično oblikovanje reklamnega izveska«. Za skupino višješolcev, ki so se angažirali pri igralski in tehnični izvedbi, je bil nastop nepozabna izkušnja, kot sta potrdili Sara Cernich in Mateja Mezgec: »Projekt nas je zelo prevzel in je predstavljal ža naš razred velik izziv. Komedije ne bi izpeljali do konca brez spodbude naše mentorice, ki nas je neutrudno in energično vodila ter vsakega vključila v organizacijsko in tehnično pripravo predstave. Pomagala nam je dojeti pomen skupinskega dela in medsebojnega sodelovanja, hkrati pa odkriti, da smo sposobni s trmo in vztrajnostjo izpeljati tako velik projekt, ki je od nas zahteval veliko mero resnosti in kreativnosti.« ROP prireditve - Kriški teden in še marsikaj V Križu je zelo pestro V Sirkovem domu razstava Danila Košute, drevi koncert - V Slomškovem domu pa o zgodovini kruha V Križu j e v teh dneh zelo pestro. Začel se je Kriški teden, sinoči so v Slomškovem domu odprli razstavo o kruhu, vaška skupnost pa se pripravlja na praznovanje vaških zavetnikov sv. Petra in Pavla, v sklopu katerih bo, poleg procesije po vaških ulicah, tudi že tradicionalni kriški praznik oziroma šagra. Kriški teden se je predsinočnjim začel z razstavo domačega slikarja in vinjetista Danila Košute, kije na ogled v foyerju doma Alberta Sirka. Odprtju razstave je sledil zborovski koncert, ob tej priložnosti pa je SKD Vesna tudi "izdalo" majico Kriškega tedna. Na fotografiji Kroma majico predstavljata slikar Danilo Košuta in predstavnica SKD Vesna Katarina Košuta. Kriški teden, ki so ga odborniki Vesne posvetili prerano umrlemu prijatelju in vsestranskemu družbenemu delavcu Mateju Lachiju, se bo nadaljeval drevi. Ob 20.30 bo na dvorišču Sir-kovega doma nastopila glasbena sku- pina Freak Waves. Izkupiček koncerta bodo namenili v dobrodelne namene. Jutri ob 19.uri (in ne ob 20.30, kot je bilo napovedano) bo v Sirkovem domu nastopila proseško-kontovelska dramska skupina Jaka Štoka s komedijo Neskončno ljubljeni moški slovenske avtorice Dese Muck, ki jo je reži-ral Gregor Geč. V igri se vse vrti okoli medsebojnih družinskih odnosov, ki naj bi sloneli na ljubezni, ki pa je žal ni. Pojutrišnjem (v ponedeljek) bo ob 20.30 na vrsti nevsakdanja predstava, ki jo bo oblikovala cirkuška skupina Microcirco iz Imperije v Liguriji. Sledil bo svetoivanski kres "pri Procesiji'. Sinoči pa so v Slomškovem domu odprli razstavo o kruhu, ki jo je pripravila domačinka Silva Bogatec. Zanimiva razstava bo na ogled do prihodnje nedelje, 29. junija, torej do praznika sv. Petra in Pavla. nabrežina - Preteklo sredo občni zbor SKD Igo Gruden Bogat in pozitiven obračun Veliko število razstav in drugih prireditev ob rednih vajah pevskih in drugih skupin - Poleti dela v drugem nadstropju sedeža - V novem odboru večje število mladih Z občnim zborom, ki je bil preteklo sredo v društveni dvorani, je kulturno društvo Igo Gruden sklenilo svojo sezono. Obračun je bil bogat in pozitiven. Saj vemo, da se v tem kulturnem centru vedno kaj dogaja, ko pa je bilo slišati vse podatke na kupu, so se še odborniki čudili, koliko vsega je bilo: vsak mesec kaka večja prireditev, razen tega enajst likovnih razstav in ena zgodovinska, stalne skupine redno vadijo - dva pevska zbora, mladinska dramska skupina in cela vrsta telovadnih in rekreacijskih skupin. Za vsako zvrst delovanja so prebrali poročila odgovorni člani, daljše poročilo pa sta imeli predsednica Ma-riza Škerk in kulturna referentka Vera Tuta. Občnemu zboru je predsedoval Zvonko Legiša, zapisnikarka pa je bila Tamara Caharija, kije podala tudi tajniško in blagajniško poročilo. Med podatki je bilo povedano, da so se pravkar pričela dela za ureditev drugega nadstropja stavbe, v kateri je sedež društva. S prispevkom, ki ga je nakazal Sklad za Trst, bodo v poletnih mesecih uredili pode in stopnišče, tako da bo v novi sezoni končno tudi celotno drugo nadstropje na razpolago za dejavnosti, ki se kar vrstijo. Občni zbor je bil letos volilnega značaja in po krajši diskusiji je bil izvoljen novi odbor, v katerem je dvajset članov. Razveseljivo je dejstvo, da je v njem večje število mladih, ki so sprejeli izziv in se želijo vključiti v organizacijsko delo društva. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 21. junija 2008 LOJZE Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 23.05 in zatone ob 7.27. Jutri, NEDELJA, 22. junija 2008 AHAC VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,5 stopinje C, zračni tlak 1018,5 mb ustaljen, veter 6 km na uro severo-zahodnik, vlaga 82-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinje C. □ Lekarne Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. junija 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte udi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave (040 361655), Ul. Felluga 6 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (040 309114). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. áu Kino V Nabrežini se lahko pohvalijo z bogatim kulturnim delovanjem ALCIONE - 17.00, 19.10, 21.15 »Mongol«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'incredibile Hulk«. ARISTON - 21.30 »Margherita - gior-ni e nuvole«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.15, 19.15, 21.00, 22.00 »L'incredibile Hulk«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un amore di testimone«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.15, 22.00 »E venne il giorno«; 16.00, 18.45, 21.30 »Sex and the city«; 16.00, 18.30, 21.30 »Indiana Jones e il regno del teschio di cri-stallo«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.15 »Il divo«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.30, 21.00 »Noi due sconosciuti«. FELLINI - 17.00, 18.40, 20.20 »Il resto della notte«; 22.00 »Sangue pazzo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un amore di testimone«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00 »Or-tone e il mondo dei Chi«; 17.20, 19.40, 22.00 »Gomorra«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 19.00, 22.00 »Sex v mestu«; 19.50, 21.50, 23.50 »Dogodek«; 17.10, 19.20, 21.30, 23.40 »Dva dni v Parizu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »E venne il giorno«; Dvorana 3: 16.30, 20.00, 22.15 »Sex and the city«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Go Go Tales«. SUPER - 16.40 »Quando tutto cambia«; 18.30, 21.00 »Sex and the city«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »L'incredibile Hulk«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.10 »E venne il giorno«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »Un amore di testimone«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; Dvorana 5: 17.30 »Sex and the city«; 20.10, 22.15 »Il divo«. 1 Q Sobota, 21. junija 2008 TRST KRIŠKI TEDEN 2008 Danes, 21. junija - dom Alberta Sirka ob 20.30 Izkupiček večera bo namenjen v dobrodelne namene. Pokrovitelji: Pokrajina Trst, Rajonski svet za zahodni Kras, ZSKD, Združenje za Križ. SKD France Prešeren iz Boljunca prireja vaško ŠAGRO NA JANI t Boljuncu DANES, 21.6. ob 18.00 odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom IDEJA. JUTRI, 22.6. ob 10.00 odprtje kioskov ob priliki »4. Mitinga v gorskem teku - Glinščica 2008« v organizaciji Občine Dolina in Naravnega rezervata Doline Glinščice, Od 16.00 dalje kulturni program in ples s skupinama TOLOOLOOSE in ERAZEM. MAXI EKRAN NA JAMI ZA SKUPNI OGLED TEKME ITALIJA-ŠPANIJA "Z3 Obvestila JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne ja- dralne tečaje na jadrnicah tipa opti- mist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Drugi tečaj od 23. junija do 4. julija; tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali email: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata »Poletni Net point« v Nabrežini. To je brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik. Polenti Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800-002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 17. ure. TPK SIRENA obvešča, da bo razstava »Pozabljeni spomini preteklosti« na ogled do 22. junija, zjutraj od 10. do 13. ure in popoldne od 15. do 19. ure. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: in- fo@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72 (Tel.: 040573141). POKRAJINSKA SEKCIJA SDGZ Gorica prireja za gospodarstvenike in tudi za kolege s Tržaškega in Benečije družabnost, ki bo v Kulturnem centru Danica na Vrhu (v občini So-vodnje ob Soči) danes, 21. junija, od 17. ure dalje. Goriški člani se lahko prijavijo v gostilni Devetak na Vrhu (tel. 0481-882488), tržaški in ostali pa lahko kličejo na tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-6724824). VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira danes, 21. in 22. junija »34 šagro v Praprotu«. Danes, 21. junija, ob 15. uri odprtje kioskov in tekma v briškoli, ob 15. ure dalje taborniški kotiček z »RMV« - gozdna šole, igre in animacije za otroke; od 23. ure ples z ansamblom »Kraški kvintet in Braco Koren«; v nedeljo, 22. junija, ob 14. uri odprtje kioskov; ob 19. uri nastop otroške plesne skupine »SKD Vigred« in mladinske plesne skupine »AŠKD Kremenjak«; ob 20. uri ples z ansamblom »Modri Val«. ŠD PRIMOREC prireja športni praznik na nogometnem igrišču na Griži v Trebčah danes, 21. in v nedeljo, 22. junija, ko bo ob 18. uri na sporedu koncert vaške Godbe Viktor Parma. Ples z ansambli Suvenir in Oasi. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni! ŽUPNIJUA KLANEC vljudno vabi na opasilo in praznovanje 240. obletnice posvetitve cerkve v Socerbu, ki bo v nedeljo, 22. junija, ob 11.15, v So-cerbu. Maševal bo rodiški župnik Iztok Mozetič, pel pa Združeni zbor ZCPZ iz Trsta. GLASBENA MATICA vabi na glasbeno delavnico »Easy guitar«, ki bo potekala od 30. junija do 6. julija v Ljudskem domu v Trebčah v sklopu 10. festivala kitare »Kras«. Delavnica je namenjena začetnikom od 7. leta dalje, ki bodo spoznali hkrati kitaro in angleški jezik z igranjem, petjem, recitiranjem in likovnim ustvarjanjem. Delavnico vodi Dario Viviani s sodelavkami in animatorkami. Prijavnice zbirajo na Glasbeni matici do 22. junija. KRUT obvešča udeležence skupin- skega letovanja na Malem Lošinju, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 22. junija, ob 6.45 iz Bazovice (v bližini bivšega poštnega urada). OBČINA DOLINA IN NARAVNI REZERVAT DOLINE GLINŠČICE v sodelovanju s CAI-CIM prireja v nedeljo, 22. junija, v Boljuncu »4. Miting v gorskem teku - Glinščica 2008«: ob 10. uri start gorskega teka na kolesarski stezi; ob 12. uri vpisovanje za Baby trail (tek za otroke od 0 do 12 let); ob 14. uri nagrajevanje vseh udeležencev; ob 16.uri kulturni program; ob 17. uri koncert skupine Tololoose (irska-ska glasba); od 19.30 dalje ples s skupino Erazem; od 10. ure dalje bodo na Jami delovali dobro založeni kioski v organizaciji SKD F. Prešeren. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Čer-neta vabita v ponedeljek, 23. junija, v Peterlinovo dvorano, Donizettije-va 3, v Trstu, na predstavitev Bibliografskega kazala Mladike 1957-2006. Sodelujeta dr. Rozina Švent in avtorica kazala Magdalena Pahor. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili Slovensko bibliografijo za Kanado (1832-2007), ki jo je uredil Marjan Pertot in je izšla lani pri založbi Mladika. Začetek ob 20.30. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo od 23. junija do 31. julija 2008 tajništvo odprto s poletnim urnikom: od 9. do 12. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprto od 1. do 23. avgusta 2008. Od 25. avgusta 2008 dalje bo odprto s poletnim urnikom. KRUT obvešča, da bo od 23. junija recepcija delovala s poletnim urnikom in sicer od 9. do 13. ure, kar velja tudi za sprejemanje prostovoljnih prispevkov. KRUT obvešča, da bo s ponedeljkom, 23. junija, pisarna odprta s poletnim urnikom, od 9. do 13. ure. MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN SKD F. PREŠEREN vabita na Svetoi-vansko noč v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na Jami v Boljuncu. Nastopata Tamburaški ansambel SKD F. Prešeren, pod vodstvom Ervina Zer-jala in s pevko Marjetko Popovski ter etnomuzikološka skupina Šavrini in anka Šavrinke. Sledil bo kres. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 23. junija, ob 21. uri na šempolajski kal na tradicionalno kresovanje. SKD ŠKAMPERLE prireja v ponedeljek, 23. junija, ob 21.15, na Stadionu 1. maja, nastop svetoivanskih osnovnošolskih otrok in kresovanje. Vljudno vabljeni. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno sedišče »Kratko-hlačnik 2008« na Proseku od 7. julija do 1. avgusta, od 8. do 17. ure. Informacije in vpis do 23. junija v jutranjih urah na Sklad Mitja Čuk -Proseška ul. 131 - tel. 040-212289. AŠD MLADINA obvešča, da bo v torek, 24. junija, v Domu Alberta Sirka v Križu, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. OPENSKI JUS sklicuje redni občni zbor v torek, 24. junija, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal dne 24. junija, ob 20. uri, na svojem sedežu. (Prosek št. 159). ŠD KONTOVEL vabi na tradicionalno »Ribado«, ki bo v torek, 24. junija, od 19.30 dalje, na odprtem igrišču na Kontovelu. Nastopile bodo najmlajše ritmičarke, sledil bo športno-gla-sbeni program. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v sredo, 25. junija, ob 18. uri, nastop na Predmeji. Odhod avtobusa iz Padrič ob 16. uri. AŠD POLET vas vljudno vabi na 40. redni občni zbor A.Š.D. Polet, ki bo v četrtek, 26. junija, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju, na kotalkališču na Pi-kelcu, Repentabrska ulica na Opčinah. Dnevni red je naslednji: Poročilo upravnega sveta, poročilo odgovornih za sekcije, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, pozdrav gostov in razprava, izvolitev novega odbora, razno. Sledila bo skromna zakuska. SK DEVIN sklicuje 34.redni letni občni zbor, ki bo na sedežu društva v Sliv-nem v petek, 27.junija 2008. Prvi sklic ob 20.uri, drugi ob 20.30. Toplo vabljeni vsi! URADI ZSKD bodo zaprti v petek, 27. junija, od 11. ure dalje. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 27. junija, ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen, na odprtje likovne razstave Jasne Merku' »PANTA REI«. Avtorico in dela bo predstavila prof. Elena Bertocchi. Glasbeni uvod An-drejka Možina in Gianluca Suriale. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 28. junija, s pričetkom ob 17. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini, za ples bo poskrbela skupina Duo Melody. ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu namerava v sodelovanju z mladimi anima-torji iz Slovenije in s šolskimi sestrami De Notre Dame organizirati »Oratorij« za osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v Sv. Križu. Vsi, ki se zanimate za ta oratorij se priglasite čimprej na tel. št.: 040220693 ali 347-9322123, kjer boste dobili vse ostale informacije. Lahko si Slomškov dom pridete tudi ogledat. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Vabimo člane, prijatelje in simpatizerje naj se čimprej javijo na tel.št. 349-7597763 (Nastja) ali na info@cheerdancemil-lenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici pri Banih v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel. št. 04 -226332 ali na info@cheer-dancemillenium.com. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom od ponedeljka, 30. junija do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka, 28. julija do četrtka, 14. avgusta. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 7. do 14. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v Ana-grafskem Uradu od 16. do 30. junija s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15, ponedeljek in sreda popoldne od 14.30 do 16.45. Stroški letovanja v breme udeležencev se določajo na podlagi dohodkov. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: Kopijo davčnih dohodkov za leto 2007 (730/2008 ali UNIC0/2008 ali CUD/2008); kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR sporoča, da bo v prostorih otroške- -/ ga vrtca na Colu v obdobju od 30. junija do 11. julija, poletni center namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 040-327335. VINOTEKA V ZGONIKU vabi na ogled fotografske razstave »Schengenska meja - zgodovinski december 2007«. Razstavljata: Boris Prinčič in Bogdan Macarol ter na ogled razstave kamnitih izdelkov Sandija Šuca. Razstava bo odprta do 30. junija, od 18. do 21.ure, razen v ponedeljkih. DRAGA MLADIH 2008 bo potekala od 3. do 6. julija 2008 v Gorici in Novi Gorici. V okviru srečanja, namenjenega mladim od 17. leta navzgor, bodo potekale okrogle mize in številne delavnice (novinarska in fotografska, plesna in glasbena, kuharska, slikarska, debatna in športna delavnica). Na sporedu so tudi številni izleti. Za vse informacije in prijavo www.dragamladih.org, rast_mladika@hotmail.com ali 040370846 (Tatjana, ob sredah od 9. do 12. ure) ali 340-0541721 (Patrizia). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Kosir vabi člane in prijatelje na redno sejo v petek, 4. julija, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20. Obveščamo vas, da se bomo kasneje podali na zasluženi dopust. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča domače ustvarjalce na področju slikarstva, fotografije, oblikovanja kamnitih izdelkov in drugih del, ki želijo sodelovati na razstavi krajevnih umetnikov in ustvarjalcev v sklopu Praznika terana in pršuta v Dutovljah (16. in 17. 8.), da se prijavijo na občinskem tajništvu najkasneje do četrtka, 10. julija letos. ARTEDEN/08- mednarodni likovni teden v organizaciji SKD Lonjer-Ka-tinara, v njegovem okviru tudi likovna delavnica za osnovnošolce od 14. do 18. julija v jutranjih urah v ŠKC v Lonjerju pod mentorstvom umetnice Vesne Benedetič. Informacije in vpisovanje na tel. št.: 3335062494. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626). KRUT vabi člane, ki bi se želeli udeležiti skupinskega letovanja na Malem Lošinju v septembru, da se čimprej prijavijo. Vse dodatne informacije in pojasnila na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 31. avgusta do 7. septembra. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Zavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC. « DIVAČA na obrobju novega naselja, 191 m2, letnik 2008, parcela 409-599 m2,5 vrstnih hiš, zgrajenih do IV. gradbene faze, prodamo. Cena 220.000 EUR. ADRIAPLAN d.o.o., Partizanska c. 69, Sežana, tel. 00386 5 739 12 00, več na www.adriaplan.si / TRST Sobota, 21. junija 2008 1 1 ^ 'M-k SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST in MARIJIN VABITA na celovečerni koncert KOMORNEGA ZBORA AVE dirigent Andraž Hauptman danes, 21. junija 2008 ob 20.30 v župnijski cerkvi pri sv. Ivanu Koncert omogočajo tHDF& [OCPERATIVP HfliJIHW UMUim kfuju MHKJi '■i-U/j, Sklad Mitja Čuk prireja v sodelovanju s skavti SZSO in taborniki RMV ter z openskimi društvi in organizacijami ponedeljek, 23. junija zvečer Kresovanje na opcnskem Piklcu Nastopil bo Moški pevski zbor Tabor Vabljeni! Športno rekreacijsko društvo Vaška skupnost Praprot organizira 14. in 15. junija ter 21. in 22. junija 2008 34. ŠAQRO V PRAPROTIi SSIr gozdna šola igre in an« za otroke Ob2°-30^Snrin Braco Koren Čestitke Z Nayo in Kevinom se bomo veselili in...«Hip hip hurra za mamo in tatka!« zavpili. Shari, Sasha, Veronika, Erik, Rudy, Maks, Josette, Marisol, Aleksander, Erika, Gabriel, Janoš, Samuel, Ivan, Marko. Draga CAROL in PAOLO!Naj bo ta dan pečat vajine ljubezni, potrditev želje po skupnem življenju. Sladka čustva tega lepega dne naj vaju spremljajo v vseh trenutkih. Živjo Ohcet!..... Robeta, Kristjan, Elena, Sandro, Kristina, Paolo, Elizabeta, Boris, Sonka, Marko, Armita, Božič, Mirka, Vladimir, Elena, Tanja, Mateja, Dario, Barbara, Andrej, Lajris, Marko, Tamara, Roby. Danes stopata na skupno življenjsko pot CAROL in PAOLO. Obilo sreče, ljubezni in razumevanja jima želijo vsi od SKD Vi-gred. Danes si bosta obljubila večno zvestobo in stopila na novo skupno življenjsko pot CAROL in PAOLO. Vse najboljše jima želijo stric Danilo, teta Livia, Patrik in Katrin. Danes se vzameta CAROL in PAOLO. Mnogo skupnih veselih, srečnih dni jima želijo od pustne skupine Šempolaj prav vsi. Pri Furlanovih danes GIGI svojih 60 let slavi. Vse najboljše, veliko sreče in zdravja mu iz srca želi družina Škabar. Naš GIGI je osmico zaprl, da bo v roke frajtonarco vzel in nasmejano nanjo zaigral. Okroglo obletnico slaviš, zato te zgoniški pustni odbor toplo objame in ti želi še veliko takih dni. Danes v Zgoniku bo naš mladostni LOJZE FURLAN ugasnil svoj 60 svečk. Naj ti sreča, zdravje, smeh in veselje spremljajo vse želje, ti iz srca voščijo soletniki. NONO SANDRIN praznuje danes rojstni dan. Vse najboljše mu želita Alja in Živa. Danes VERONIKA 17. rojstni dan praznuje. Vse naj, naj... ji iz srca želita nona Erminia in teta Luči. Danes praznuje ŠTEFAN JAZBEC 18. pomlad in postaja polnoleten. Predragi Štefan, lepa so mlada leta, ki uživaš jih sedaj, a ko minejo ta leta, si želel jih boš nazaj. Ostani v nadaljnjem življenju zdrav, srečen, preudaren in odločen. Naj se ti izpolni vsaka skrita želja. To ti želim in voščim iz vsega srca, nona Anica. H Šolske vesti OTROCI IN VZGOJITELJICI VRTCA JUST KOŠUTA V KRIŽU vas vljudno vabijo na razstavo likovnih izdelkov in ročnih del, ki bo v nedeljo, 22. junija, v prostorih otroškega vrtca od 10. do 12. ter 16. do 18. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: krasoslovni »Netopir« v Postojni, od 22. do 27. junija (od 10. do 14. leta); jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. razreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040567751, ali mobi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcin-ski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, najkasneje do 30. junija, Uradu za slovenske šole v ulici S. Anastasio, 12, predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka. Pridobljeno specializacijo za podporni pouk lahko do 1. julija Uradu za slovenske šole predstavijo tudi kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazce za predstavitev prošnje lahko Interesenti dobijo na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. M Izleti PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 22. junija, izlet v Benečijo - Čedad in okolica. Odhod iz Boljunca, ob 8. uri. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. SINDIKAT UPOKOJENCEV ITALIJE SPI - CGIL za Kraško območje organizira ob 10. obletnici pobratenja s Sindikatom Upokojencev Hrvaške - Suh iz Roča, izlet v Roč v nedeljo, 22. junija, za potrditev prijateljstva in solidarnosti med sindikalnima organizacijama. Za prijave in informacije tel. ob uradnih urah na sledeče številke: Na-brežina 040-2024053, Opčine 040214222, Rojan 040-420622. SPLAVARJENJE PO REKI DRAVI SPDT vabi v nedeljo, 22. junija, na srečanje s pobratenim PD Integral iz Ljubljane. Odhod avtobusa iz Trsta, s trga Oberdan bo ob 7. uri in z Opčin, izpred hotela Danev, ob 7.15. V Ljubljani se bomo pridružili ljubljanskim prijateljem in skupaj odpeljali na Koroško, na obrežje reke Drave na Gortini, malo pred Trbonjskim mostom, kjer se bomo vkrcali na splav. Člane in prijatelje vabimo, da se čim prej prijavijo na tel. 040-220155 (Livio), 0402176855 ali 333-5994450 (Vojka). PD NOVA GORICA vabi v nedeljo, 6. julija, na izlet na Pisimoni (1880m), Monte Crostis (1894m) - Karnijske alpe - Italija. Izlet je organiziran v sodelovanju z SPD Gorica, na zeleno piramido nad dolino Bele. Zah- ŠD Primorec prireja ŠPoRTfl PRA2MIK ob nogometnem igrišču v Griži v Trebčah v soboto, 21. in nedeljo, 22. junija Danes ples z ansamblom (VIS/ Vabljeni! Delovali bodo dobro založeni kioski tevna označena pot, potrebna zelo dobra kondicijska pripravljenost, predvideno je od 11 do 12 ur hoje z 2000 m višinske razlike. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 3. julija, ob 18. uri. Vodi Miranda Čotar. SKUPINA 85 VABI NA IZLET PO POTEH PRIMOŽA TRUBARJA V TUE-BINGEN (Nemčija): 4. julija odhod avtobusa iz Trga Oberdan ob 6. uri; nastanitev v hotelu 3. kat.; predvidena cena izleta je 360,00 evrov. Ogledali si bomo naslednja mesta: Muenchen, Ulm, Tuebingen, Rottenburg. Povratek v Trst 7. julija v večernih urah. Za dodatne informacije in vpise poklicati na tel. št.: 348-5289452 ali 040-772545. 0 Prireditve SKD F. PREŠEREN vabi na ogled razstave domačih slikarjev »Utrinki», do 23. junija, v občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Urniki razstave: od ponedeljka do petka od 19. do 21. ure, ob sobotah od 18. do 21. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in od 18. do 21. ure. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ, SVETOI-VANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST IN MARIJIN DOM v okviru praznovanj 150-letnice posvetitve župnijske cerkve, vabijo danes, 21. junija, ob 20.30, v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu na celovečerni koncert komornega zbora Ave, pod vodstvom Andraža Hauptmana. Koncert omogočajo Slovenska prosveta, Zadružna kraška banka in Oprema Korsič. EKSPLOZIVNA KOMEDIJA BLACK OUT! vabimo vas danes, 21. junija, ob 20.30, v kinodvorano v Bazovici, na uspešnico 3.A razreda liceja Prešeren. 100% zabava! SKD FRANCE PREŠEREN IZ BOL-JUNCA obvešča, da bo tradicionalna Šagra na Jami danes, 21. junija in nedeljo, 22. junija. Danes bodo delovali kioski z najrazličnejšo ponudbo, v nedeljo pa bodo kioski odprti od 10. ure, saj se bo na ta dan od 9. ure dalje vršil tudi 4. Miting gorskega teka brez meja v organizaciji občine Dolina in društva CAI-CIM. Ob 17. uri se nam bo predstavila skupina Tolooloose (ska in irska glasba), ob 19.30 pa bomo zaplesali z ansamblom Erazem. Toplo vabljeni! SKD VESNA - KRIŠKI TEDEN 2008 Danes, 21. junija, v Domu Alberta Sirka, ob 20.30, koncert za Mateja; izkupiček večera bodo oddali v dobrodelne namene. V nedeljo, 22. junija, v Domu Alberta Sirka, ob 19. uri, premiera dela Dese Muck »Neskončno ljubljeni moški«, igra SDD Jaka Štoka - Mladinska skupina, režiser Gregor Geč. V ponedeljek, 23. junija, v Domu Alberta Sirka, ob 20.30 »Mali cirkus«, sledi svetoi-vanski kres pri Procj'sji. SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO GRAD OD BANOV vabi na praznovanje svetoivanskega praznika. Nastopili bodo Dramska skupina Prosvetnega društva Štandrež in domači mešani pevski kvartet GRAD. Prireditev bo danes, 21. junija, ob 20.30, na Brjaču pri Čuka-veh. V slučaju slabega vremena pa v društvenih prostorih. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo letos nastopil na Taboru slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični Moški pevski zbor Matajur (dir. David Clodig) danes, 21. junija, ob 20. uri, v osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu, na koncertu slovenskih pevskih zborov iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. V nedeljo, 22. junija, pa bo v jutranjih urah promenandni koncert. KD SLOVAN iz Padrič vabi ob svoji 110-letnici danes, 21. junija, ob 21. uri, v prostore Gozdne zadruge na ogled veseloigre Srčni mrk v priredbi dramske skupine Rovte-Ko-lonkovec in v režiji Ingrid Verk. V nedeljo, 22. junija, pa prireja veselico ob 18. uri na dvorišču Gozdne zadruge na Padričah. Nastopajo MePZ Skala-Slovan Padriče- Go-pada, MePZ Lipa iz Bazovice in OPZ A.M. Slomšek iz Bazovice, folklorna skupina Kraški Šopek iz Sežane in godba na pihala s Prose-ka. V ponedeljek, 23. junija, bo pa na sporedu tradicionalno kreso-vanje: od 17.30 dalje bo na vaškem trgu otroški ex tempore Čarovnice na vasi; ob 21. uri nagrajevanje in nastop MePZ Slovan-Skala ter prižig kresa Zad za kalom. Vljudno vabljeni! SDD JAKA ŠTOKA pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst in Zahodno-kraškega rajonskega sveta vabi na premiero igre Dese Muck »Neskončno ljubljeni moški« (režija Gregor Geč, glasba Igor Zobin, kostumi Betty Starc ), ki bo v okviru Kriškega tedna v nedeljo, 22. junija, ob 19.00 v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu. TD TAPERIN SEČOVLJE organizira IX. slikarski dan »Ex tempore«. Ex tempore bo potekal v nedeljo, dne 22. junija, na temi: Krog, Soline in Prosta tema. Udeleženci lahko žigosajo dela na Krogu nad Sečovljami od 07.30 do 11. ure, dela pa lahko oddajo med 17.00 in 18.30 na istem mestu. Nakar sledi podelitev nagrad in kratek kulturni program. Vabljeni! SKD KRASNO POLJE GROČANA , PESEK IN DRAGA vabi v torek, 24. junija, ob 20. uri, v srenjsko hišo v Gročani, na zaključno razstavo lesenih izdelkov, ki so jih pripravili udeleženci tečaja obdelave lesa. Vljudno vabljeni! SLOMŠKOVO DRUŠTVO iz Sv. Križa pri Trstu vabi na koncert, ki bo v četrtek, 26. junija, ob 20.30, v kriški cerkvi. Nastopila bo harfistka Tadeja Kralj. Toplo vabljeni. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v soboto, 28. junija, ob 20.30, v Kraško hišo v Repen, na koncert pevske skupine Musicum »Od Gallusa do Čukov«. Pevci bodo predstavili izbor resnih in... manj resnih skladb iz svojega repertoarja od renesanse do sodobnosti. Koncert bo tudi priložnost za predstavitev nove cd plošče. ZCPZ TRST vabi na koncert Slovenskega komornega zbora, ki bo v četrtek, 26. junija, ob 20.30 v Lute-ransko evangeličanski cerkvi v Trstu. Zbor vodi Gregor Klančič. Na sporedu bo sakralna zborovska literatura iz slovenske in svetovne zakladnice. 0 Mali oglasi ISTRA - PULA (četrt Stoja) dajem v najem dvosobni apartman za 2-5 oseb, 100 m od morja, klima, grill, parkirišče, terasa, gugalnica za otroke. Dnevno 50,00 evrov za meseca julij in avgust. Za dodatne informacije klicati na tel. št.: 3478601614 (g.a Kosanovic). KUŽEK SREDNJE RASTI išče novega gospodarja. Tel. 040-200210 ali 333-2084985. LJUBITELJU ŽIVALI podarim, 2 meseca staro mucko, samičko, črne barve. Tel. na št.: 333-9448295. PODARIM SIMPATIČNE MUCKE ljubitelju živali. Tel. št. 040-9278193. PRODAM AVTOMOBIL peugeot 206 CC. Tel. 040 - 291143. PRODAM BOX GARAŽO za dva avtomobila v bližini komercialnega centra Il Giulia. Primerno tudi kot skladišče. Telefonirati ob uri obedov na št. 040-566353. PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE s prostorno kuhinjo, kopalnico in širokim hodnikom v centru Rojana. Tel. 329-0267529 od 12. do 15. ure. PRODAM FORD FUSION oktober 2005, 1600 bencinski pogon, 100 KM, full optional, sive metalizira-ne barve v odličnem stanju. Tel. 335-8173057. PRODAM staro pando v dobrem stanju, cena po dogovoru. Klicati ob uri kosila (od 12. do 14. ure) na tel.: 040-392886. V JAMLJAH DAJEMO V NAJEM starejšo hišo z vrtom. Zainteresirani pokličite na tel. 0481-419993 ali 335-8006548 v večernih urah. S Poslovni oglasi STANOVANJE OPČINE prodajamo. Tel. 347-8042683 IŠČEM VARUŠKO za poletno obdobje. Tel. 040-299068 TRGOVINA INFORMATIKE IŠČE prodajalca/ko izpod 27 let. Poslati curriculum na e-pošto negoziopc@libero.it [d Osmice OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. Toplo vabljeni! DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. IVO IN ANDREJ sta v Slivnem odprla osmico. Tel.: 040-200415. NA DOLGI KRONI (DOLINA) je Rado Kocjančič odprl osmico. OSMICO ima Skupek odprto v Ko-ludrovci. OSMICO smo odprli pri Jurčevih v Cerovljah 30. PRI ŽUPANOVIH je osmica, Medja Vas 1 . Tel. 040-208367. V BAZOVICI sta odprla Nada in Boris. V REPNIČU PRI REBULOVIH je odprta osmica. Vabljeni! V REPNU na orešju, ima družina Škabar odprto osmico. Tel. 040327044. Toplo vabljeni! VSAKOLETNA OSMICA NA KATI-NARI PRI NADLIŠKOVIH je odprla svoje duri, Margaret in Boris Mi-halič skupaj z družino bomo veseli vsakega obiska. Prispevki Ob rojstnem dnevu dragega Piera Callina se ga z ljubeznijo spominjajo Anica, Silvia in Riccardo ter darujejo 100,00 evrov za Dom Jakoba Ukrmarja. V spomin na bratranca Vinka Ražma daruje Majda z družino 50,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na Vlasto Batagelj por. Le-giša daruje Liljana in Martin 30,00 evrov za zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na učiteljico Vlasto Bata-gelj Legiša darujeta N. in C. Pertot 50,00 evrov za vzdrževanje dvorane zborov v Devinu. V spomin na Silkota in Vinkota Ražma, Alda Oberdanka in starše Marije in Ivana Križmančiča darujeta Marija in Pepi Stoper 80,00 evrov za Šentjakobsko društvo. V spomin na Maria Gerija darujeta Katja in Boris Bizjak 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. 12 Sobota, 21. junija 2008 KULTURA / TOMIZZOV DUH Push Bush out Milan Rakovac A ÉÛÊ Kdo ve, mogoče bo Amerika spet Zemlja Svobod in Možnosti? Ma, kje so ameriški pisatelji, jazz glasbeniki, swingerji, filmske zvezde? Zakaj ne maramo več Stars&Stripes? Nafta je draga zaradi slabega dolara, ZDA diktirajo ceno! Zato nihče več ne zaupa Ameriki! Gre za gospodarski egoizem, ki se nam ga prodaja za naš interes! In mi »čkomimo«, bi rekli v Za-gre bu! Se domišljan kako su lipi i veseli i pravi ljudi bili merikanski soldati u Puli 1945. - bi nan dičini dali chew-gum, čikolate, bonbuoni. A grdi su bili svi drugi Tudeški i Repubblichini i Inglieži i naši dragi partizani. ntanto, no ghe vol piu andar in America, lAmerica sbarca qua ogni tanto, anche se no la volemo! Hrvati i Slovienci jedini smo valja na ten svitu bilemu ča nismo demonstrirali kontra Busha kad je bija, ne dugo tega, poli nas, i sada poli vas. A ča češ, čo muoj, 'Merika je 'Merika, nu, a mi smo ča smo! Kad, šti-jen ča piše Uroš Šker-l Kramberger v „-Dnevniku, i jur mi je malo laglje: »Napovedanih protestnih akcij v okolici Brda ni bilo. Nihče tudi ni postavil napovedane zapore na cesto med Brdom in Bledom. Policija je posegla petdeset kilometrov proti jugu, kjer so na poti iz Kopra zaustavili aktivista Marka Breclja in ga zaradi domnevne tehnične napake na vozilu iz-lo či li iz pro me ta. Bre celj in ko le gi so pot nadaljevali peš in se pridružili štiridesetim opročenikom, ki so zadnji teden dni trajajočega festivala Push Bush Out zasedali trato pred ljubljansko Kazino«... I sad ta žgaj o de Barak Obama, ma vidiš ti vraga na batu, bi rekli naši stari ter forši bi ki mi zna povidati ča je ta poslovica, kako to vrag na batu?! Ma ča da j e kapac el bon Oba-ma načiniti uno ča je prova Kenedi pak su ga ubili, pak i brata mu, pak je pro-va Klinton regulati 'Meriku po čovi-čnoj miri, pak ni hodilo. 'Merika je velika, i ni svejieno ča če biti š njuon, an-ci; me par da brižni mi ako uoni gre-du zdu o lun. Ma meno mal, che qualchedun ghe mostra i denti al strapoter; e chi altro se no Brecelj e Tomo Križnar e la giovinotina Lea con le amiche del liceo de Kranj sedute sul erba in piazza centrale. Conclude U. Š .Kramberger: »Iz zvočnikov so se razlegale pankerske budnice in drvele naravnost v nebo, po katerem je odplulo predsedniško letalo«. I zatim je Bush u oklopnom au-tomobilu okružen oklopnim vozilima i letalima protutnjao Rimom, pa Londonom, pa Belfastom... Mentalno umivena Amerika za-pravo skrbi više od njene gramzljive nomenklature. Gdje su vremena kada su grmjeli protiv nepravde jedan Jack London, Sinclair Lewis, Slovenac Louis Adamič? Gdje su ljudi kakav je bio Norman Mailer, ratnik i pisac koji ej natjerao SAD da se povuku iz Vijet-nama???!!! »Makartizam« je konačno realiziran; jer kao ga je demokratska srž Amerike slomila, unatoč opčem strahu od komunizma pedesetih godina prošlog stolječa, lov na vještice sad je posve legaliziran: Crvenih, doduše, više nema, ali tu su teroristi - tko su tero ris ti, e to če re či Un cle Sam. Idej na purifikacija Amerike obavljena je temeljito i u potpunosti, i na redu su sada inkvizitori i egzorcisti koji istjeru-ju posljednje demone iz američke du- še, a uplicu se i u vanameričke stvari. A da bi 'zvan Amerike pasala li-šo 'merikanska doktrina, za to škrbe Inglieži, pak zajno za njin i „nova Europa", u koju se rivljemo i Hrvatska i Slovenija. Svejieno, šperan u Ameriku, ter uona je imala kuraja i kad drugi nisu, i Francuska revolucija se je rodila iz 'merikanske, i FREE PRESS je princip koji smo svi se navadili od njih, pak tako san sigur da ce se 'Merika kambi-jati, i to brzo, zato ča ce kap iti razum-niki&izobraženci da ne valja piliti gra-nu na kojuoj sidiš. Bush is already out, OK, i zaci-jelo je pitanje svih američkih (i ne samo američkih) pitanja; hoce li novi američki predsjednik nastaviti novu doktrinu (zapravo staru, autor je Henry Kisinger); da je američki interes ujedno interes cijelog svijeta. Ili ce preobraziti tu doktrinu u neki novi smjer, čemu se svijet nada. Inače, ako „zemlje zla" ostanu strategijski cilj, jao Americi, jao cijelom svijetu. Individualizam, slobodarstvo, de mo kra tič nost; na tim na če li ma Amerika je pretekla Europu, i još ako smogne snage da vrati u opticaj ista ta načela, onda ima šanse za obnovom one drage nam Amerike, za kojom smo čeznuli, žvačuci gumu i cerekaj-uci se, okruženi našim europskim pompoznim spleenom i uzvišenom kulturom i patriotskim predrasudama. Europa pak naprosto čeka što ce se dogoditi u Americi, makar se to ob-rušilo i na nas, ali o Europi nekom dru-gom prilikom. Ostajem u Americi, če-kajuci da se ona vrati sama sebi, i nama svima; i nije riječ o amerikanofi-liji, nego o tome da je Europa vezana s Amerikom, i ako tamo zaboli zub brokera na burzi, europsko gospodarstvo trči k zubaru. literatura - Nov italijanski prevod Zanimanje za Slovence Miha Obit prevedel roman Mihe Mazzinija Po izjemnem uspehu italijanskega prevoda Nekropole, ki je njenega avtorja Borisa Pahorja uvrstila med najsvetlejše zvezde današnje italijanske literarne scene, je rimska založba Fazi Editore spet usmerila svoj radovedni pogled v slovenske avtorje. Tokrat je sicer segla onkraj »meje« in zasnubila pisatelja mlajše ge- slovensko stalno gledališče - Upravni svet mu je soglasno podaljšal mandat Sosiča čaka še ena sezona »Z novim mandatom sem zmerno zadovoljen, kajti eno leto je zelo kratko obdobje, da bi karkoli srednjeročnega planiral.« SSG - Boris Kuret Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je pred nekaj dnevi soglasno potrdil zaupanje dosedanjemu umetniškemu vodji Marku Sosiču. Tržaški pisatelj in režiser bo tako po treh sezonah tudi v prihodnji vodil umetniško politiko Slovenskega stalnega gledališča. Upravni svet je namreč mandat podaljšal za obdobje enega leta. Z novim mandatom sem zmerno zadovoljen, kajti eno leto je zelo kratko obdobje, da bi karkoli srednjeročnega planiral. Kljub temu pa mislim, da lahko tudi v letu dni ustvarimo marsikaj zanimivega. Pred časom se je v tržaškem itali- Tržaški pisatelj in režiser Marko Sosič ostaja umetniški vodja SSG kroma janskem dnevniku pojavilo nekaj člankov o Slovenskem stalnem gledališču, pri čemer je največ zanimanja izzvala novica o povišku plač ... Zgodba je ožje gledališko vodstvo presenetila, moj oseben občutek pa je, da ni naključje, da so članki sovpadali z zaključkom mojega mandata in obnavljanjem pogodbe. To mi daje misliti, dejstvo pa je, da so bili tisti članki neskončno ponižujoči in vulgarni. Tipični za stil desne opcije, ki je ne zanimajo ideje, temveč oblast ... Bralce Primorskega dnevnika pa lahko pomiriva z ugotovitvijo, da umet- niški vodja SSG ne prejema astronomsko visoke plače? Plača, ki sem jo prejemal, je bila od petkrat do desetkrat nižja od plače, ki bi jo za opravljanje te funkcije prejemal v italijanskem stalnem gledališču. Ta, ki mi je bila sedaj ponujena, je mislim povsem normalna plača za tako mesto, ki se pa še zdaleč ne približuje plačam v italijanskih stalnih gledališčih. Pri tem bi rad spomnil, da tako kot marsikdo v tem gledališču delam petnajst ur dnevno, da nam ne plačujejo nadur ...in da se tak scenarij ponavlja skoraj 365 dni na leto. Trenutno zaključujete načrtovanje prihodnje sezone: kakšna bo njena vezna nit? Upravni svet bo o mojem predlogu repertoarja odločal čez dva tedna, zato bi težko kaj rekel. Lahko pa povem, da sem pri njegovem oblikovanju zelo pozoren tako na širše družbene spremembe kot na stalnice ali spremembe v manjšinski stvarnosti. Ker ne moreva govoriti o prihodnji sezoni, ostaniva pri preteklih: kateri uspeh bi izpostavili? Zdi se mi, da predstavlja, glede na dane pogoje, že vsaka speljana sezona velik uspeh. Pri čemer bi rad poudaril tudi bistven doprinos ravnatelja Tomaža Bana in ostalih sodelavcev. Posameznih uspehov torej ne bi izpostavljali? Ne gre za lažno skromnost, ampak to nalogo raje prepuščam drugim. Ne nazadnje pa je bila v anketi ljubljanskega Dnevnika naša predstava Svinjak uvrščena med deset najboljših predstav v Sloveniji. Lani je bil Moj Kras uvrščen v spremljevalni program Borštnikovega srečanja, letos nastopa Samomorilec v tekmovalnem programu. Sodelovanje v nastajajočem gledališkem združenju NETA pa nam odpira dodatne možnosti gostovanj v tujini. Poljanka Dolhar Napoved razpisa za umetniškega vodjo gledališča Kot že poročamo na drugem mestu, je odločitev o enoletnem podaljšanju mandata umetniškemu vodji Slovenskega stalnega gledališča Marku Sosiču sprejel upravni svet gledališča. Odločitev se člo ve ku zdi ne ko li ko ne -običajna, saj mandat umetniškega vodje traja ponavadi tri leta (toliko je trajal tudi do se da nji man dat Mar ka So -siča v SSG). Da je tako, nam je vče raj po te le fo nu po tr dil predsednik upravnega sveta SSG Bo ris Ku ret, ki je v če tr -tek skupaj s Sosičem podpisal po god bo o eno let nem po -daljšanju mandata in ki je sklep povezal z napovedjo natečaja za novega umetniškega vodjo. Upravni svet naj bi namreč ravno v teku enega le ta raz pi sal na te čaj za mesto umetniškega vodje gleda li šča, saj po Ku re to vih be -sedah želijo v SSG preveriti, ali obstajajo možnosti zamenjave oz. razvoja. Tako Boris Ku ret, ki nam je vse ka kor včeraj ponovno poudaril zaupanje upravnega sveta tržaškega slovenskega teatra v Mar ka So si ča. neracije slovenskih piscev, sicer filmskega scenarista, novinarja in računalniškega programerja Miho Mazzinija. In ravno včeraj je pri njej uradno izšel italijanski prevod njegovega romana Kralj ropotajočih duhov oziroma Il giradischi di Tito. Italijanski prevod je delo beneškega Slovenca, pesnika, prevajalca in novinarja čedajske-ga Novega Matajurja Mihe Obita (na posnetku). Rimska založba je za Mazzinija slišala ravno po Obitovi zaslugi, ki pozna urednico Založbe Fazi. »Veliko berem namreč in pred tremi leti sem ji predlagal prevodMazzinijevega romana. Rimski založniki so takrat v roke vzeli angleški prevod romana - King of Rattling Spirits in takoj odkupili avtorske pravice. Vse se je potem nekje zataknilo in ustavilo ... « Lani jeseni pa so se iz Rima znova oglasili in zaprosili za prevod, ki ga je Obit po treh mesecih dela oddal že konec februarja. Z avtorjem, Miho Mazzinijem, se osebno ne poznata, v tem času sta se »pogovarjala« predvsem preko elektronske pošte, še pred nekaj dnevi se mu je tudi zahvalil za prevod. »Občutiti je, da zanimanje za slovensko literaturo iz dneva v dan raste. Tu mislim predvsem na zanimanje za romane ali kratko prozo, poezija pa žal še ni tako vabljiva,« nam je zaupal beneški prevajalec. Tega posla se je Benečan Miha Obit lotil predvsem zase, »ker večkrat nisem razumel, kaj berem.« Najprej je poskrbel za italijanski prevod zbornika Nuova poesia slovena (izšel je pri ZTT leta 1998), nato za prevode številnih publikacij ZTT-ja in pa ob vsakoletnem kulturnem srečanju Postaja Topolove v Benečiji, lani pa se je lotil del Braneta Mozetiča za manjšo italijansko založbo. Ravnokar se posveča prevodu eseja oziroma krajšega romana Berlin Aleša Štegerja. Mazzinijev slog je v posameznih delih precej različen, tako da je Obit Kralja ropotajočih duhov označil kot enostaven, ampak izredno zabaven roman, prežet z ironijo oziroma samoironijo. Nekaj težav so mu pri prevajanju povzročali le stavki v srbohrvaščini, ki jih je avtor tu pa tam vključil v tekst. »Mazzinija se vprašal za slovenski prevod in vse je bilo nato rešeno.« Roman Kralj ropotajočih duhov, ki je izšel pri ljubljanski Študentski založbi Be-letrina, ponuja bralcem sliko življenja v sedemdesetih letih preteklega stoletja. Avtor je v njem zapisal zgodbo dvanajstletnega Egona, ki si strastno želi gramofon, na poti do njega pa mora prepričati nevrotično mamo, versko blazno babico in sadističnega učitelja; po njem je bil posnet tudi film z naslovom Sladke sanje. (sas) / ALPE-JADRAN Sobota, 21. junija 2008 13 KOROŠKA - SLOVENIJA - Na območju nekdanjega mejnega prehoda Ljubelj Zapuščeni mejni objekti kmalu zgodovinski muzej Občini Borovlje in Tržič nameravata ustvariti muzej o podružnicah koncentracijskega taborišča Mauthausen BOROVLJE/TRŽIČ - V obstoječih, toda po padcu schengenske meje zapuščenih mejnih oz. carinskih objektih na obeh straneh cestnega predora Ljubelj med Slovenijo in Avstrijo, ki so ga med drugo svetovno vojno pod nečloveškimi pogoji kopali in pri tem umirali ujetniki iz 16 evropskih držav, naj bi nastal zgodovinski muzej, ki bi spominjal na to, da sta bili na tem območju podružnici Ljubelj-sever in Ljubelj-jug nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen. To sta se ob robu letošnje spominske proslave dogovorili sosednji občini Borovlje na avstrijski in Tržič na slovenski strani. Partnerji pri realizaciji skupnega projekta pa naj bi bila še komite »Mauthausen -Karnten-Koroška« na čelu s celovškim univerzitetnim profesorjem Petrom Gstettnerjem na avstrijski in borčevske organizacije na slovenski strani. »Namesto, da slovenska država objekte poruši, lahko postanejo turistično, kulturno in predvsem tudi zgodovinsko središče,« je menil župan občine Tržič Borut Sajovic. Njegovemu mnenju so se glede bodoče usode carinskega oz. policijskega objekta na avstrijski strani priključili tudi predstavniki občine Borovlje. Kot je znano, na avstrijski strani še danes ni primernega spomenika oziroma spominskega obeležja žrtvam podružnice koncentracijskega taborišča, medtem ko gradbe- V obstoječih zapuščenih mejnih objektih (na posnetku desno na avstrijski in spodaj na slovenski strani) na obeh straneh cestnega predora Ljubelj na bi nastal zgodovinski muzej o podružnicah nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen janje, ki dokazuje, da si na obeh straneh meje želimo, da bi Ljubelj svojo zgodovinsko funkcijo opravljal tudi v bodoče,« je poudaril Sajovic ob podpisu, predstavniki občine Borovlje v Av-strji pa so dodali, da volja po poglabljanju in nadgrajevanju sodelovanja vsekakor obstaja. (I.L.) kulturna dediščina Prenovljeni grad Snežnik odprl vrata CERKNICA - Generalni direktor direktorata za kulturno dediščino slovenskega ministrstva za kulturo Damjan Prelovšek je včeraj odprl prenovljeni grad Snežnik. Na gradu so od leta 2005 potekala obnovitvena dela, sofinancirana s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vrednost investicije je znašala okoli 1,7 milijona evrov. Grad Snežnik je bil v celoti obnovljen, izvedena so bila tudi obsežna restavratorska dela na muzejski zbirki. Slednja je bila hkrati z gradom in neposredno okolico prenesena v upravljanje Narodnemu muzeju, ki bo skrbel za muzejsko zbirko in vodstva po gradu. Z ministrstva so spomnili, da so se v 90-ih letih na konstrukciji gradu začele kazati večje poškodbe, zaradi katerih so inšpekcijske službe grad začasno zaprle za obiskovalce oziroma omejile število obiskovalcev. V nekaterih prostorih so se povesile lesene stropne konstrukcije, ki bi se lahko zaradi preobremenitve porušile. Po naročilu ministrstva za kulturo je bil izdelan projekt za celovito prenovo gradu, na podlagi katerega so se izvajala gradbena in restavratorsko kon-servatorska dela. Obnova je obsegala konstrukcijsko utrditev objekta, obnovo vseh inštalacij in konservatorsko restavratorske posege v celotni notranjosti in zunanjosti gradu. Snežniški grad je primerno obnovljen in utrjen, da po sodobnih varnostnih standardih lahko služi kot razstavno muzejski objekt najvišje kakovosti tn v letu 2008 lahko sprejme tudi že prve obiskovalce, zagotavljajo na ministrstvu. Grad stoji na skrajnem jugozahodu Loške doline, pod obronki snežniških gozdov. Zidati so ga začeli že v 13. stoletju. Prvotno je obsegal dva stolpa, obdana z obzidjem, Lambergi pa so v renesansi pozidali osrednje dvorišče - tako je nastala današnja mogočna osrednja stavba - ter grad obdali z novim obzidjem in obrambnimi stolpi. (STA) RAI danes dopoldne o slovenski manjšini v FJK TRST - Novinarji iz rimskega uredništva Rai parlamento so prejšnjo soboto začeli z nizom kratkih prispevkov o narodnih in jezikovnih manjšinah v Italiji. Vključili so ga v televizijsko rubriko Quello che... Na sporedu je vsako soboto okoli 10.30 na drugem televizijskem omrežju RAI, ponovitev pa je ob nedeljah ob 6. zjutraj na prvem programu RAI. Potovanje med jezikovnimi manjšinami so v prvem prispevku začeli med francosko govorečimi prebivalci Doline Aoste. Urednica Cristina Prezioso pa je podala tudi splošni uvod v niz prispevkov in povedala, da bodo uredniki obiskali vseh 12 manjšinskih skupnosti, ki so v Italiji uradno priznane na podlagi zakona 482 iz leta 1999. Drugi prispevek bo v današnji rubriki, ki se bo začela ob 10.35 na RAI 2, posvečen Slovencem v Fur-laniji-Julijski krajini. Pripravil ga je Adriano Monti Buzzetti iz Rima, ki je v preteklih dneh obiskal Trst, Goriško in Špeter, intervju-val nekaj slovenskih predstavnikov ter to strnil v šestminutno poročilo. Jutri tradicionalno srečanje na Partizanskih Vrheh VELIKO POLJE - Krajevna skupnost Vrabče, Območno združenje za vrednote NOB Sežana, Zveza za Primorsko Sežana in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Krasa in Brkinov prirejajo jutri na Velikem Polju tradicionalno srečanje pod naslovom Partizanske Vrhe - spomenik svobodi in domoljubju. Osrednja prireditev se bo pričela ob 17. uri pred spomenikom narodne heroine Mihaele Škapin Drine, velike junakinje tega kraja. Slavnostna govornica dr. Maca Jogan. V kulturnem programu pa bodo sodelovali Kraška pihalna godba iz Sežane pod vodstvom dirigenta Iva Bašiča, Mešani pevski zbor Senožeče pod vodstvom zborovodkinje Ade Škamperle, medobčinski komorni orkester Mirarco Tabor in recitatorja Alda Čehovin in Bojan Podgoršek, ki je poskrbel tudi za režijo. Kot vedno bo sledilo družabno srečanje. Še prej pa se bodo ob 15. uri iz Dolenje vasi pri Senožečah podali pohodniki na rekreativni pohod do Velikega Polja, kjer bodo približno ob 16.15 uri. Pohod poteka po gozdni poti preko Milhar-ja. Primeren je za vse, saj pot ni zahtevna, pohod pa vodijo domači vodniki. (O.K.) ne ostanke taborišča prikriva gozd. Vrhu tega so na Koroškem oz. v Avstriji skoraj 50 let molčali, da je tudi na koroški strani obstajala podružnica zloglasnega koncentracijskega taborišča Mau thau sen. Občini Borovlje in Tržič sta ob priložnosti letošnje 63. obletnice osvoboditve taborišča podpisali tudi pismo o nameri, v kateri se zavezujeta ohranjati območje Ljubelja predvsem kot spomenik izjemnega pomena, ki naj spominja na zločine nacizma med drugo svetovno vojno. Zato naj bi območje nekdanjih podružnic koncentracijskega taborišča na obeh straneh predora ustrezno zaščitili in zgradili muzej. V pismu o nameri obe občini tudi predvidevata nadaljevanje že začetih drugih projektov, a tudi ustvarjanje novih. Eden izmed njih je ureditev kolesarske in motoristične poti na stari cesti prek Ljubelja, za kar že pripravljajo prijavo za pridobitev regionalnih razvojnih sredstev in evropskih sredstev čezmejnega programa Interreg. Sočasno pa potekajo tudi dogovori, da bi bilo na Ljubelju in na Zelenici izhodišče za po hod niš ki cen ter za ce lo ob -močje. Gorski prelaz Ljubelj je skozi zgodovino povezoval prebivalce Slovenije in Avstrije ter prispeval h gospodarskemu in kulturnemu razvoju obeh dežel. »Pismo o nameri je zato simbolno de- slovenija - Zadnja javnomnenjska raziskava Politbarometra pred parlamentarnimi volitvami Vlada nima podpore za nov mandat Kar 61 % vprašanih meni, da to Sloveniji ne bi koristilo - Med strankami prepričljivo vodi SD pred SDS, tretji pa so nacionalisti LJUBLJANA - Zadnja javnomnenjska raziskava Politbarometer pred parlamentarnimi volitvami je pokazala, da po strankarskih preferencah vodijo Socialni demokrati (SD) Boruta Pahorja s 23 odstotki, kar je pet odstotkov več kot aprila. Sledi Slovenska demokratska stranka (SDS) s 15 odstotki podpore (aprila 16). Na tretje mesto se je uvrstila Slovenska nacionalna stranka (SNS) s sedmimi odstotki (enako kot aprila). Zares je s šestimi odstotki četrti (enako kot aprila), sledita LDS s petimi odstotki (aprila šest) in DeSUS s tremi odstotki (enako kot aprila). Po dva odstotka podpore pa imajo NSi, SLS in Lipa. V javnomnenjski raziskavi, ki jo pripravlja Center za raziskovanje javnega mnenja, so anketirance povprašali tudi, ali bi bilo za Sloveniji koristno, da vlada Janeza Janše v sedanji sestavi dobi mandat še za naslednja štiri leta. Da bi bilo to za Slovenijo koristno, meni 29 odstotkov vprašanih, da bi bilo nekoristno pa 61 odstotkov, medtem ko jih je 10 odstotkov odgovorilo z "ne vem". Raziskava je zabeležila tudi visok od- stotek nepodpore Janševi vladi, saj vlade ne podpira 60 odstotkov vprašanih (aprila 59), podpira pa jo 33 odstotkov (aprila 33). Po besedah predstojnika Centra za raziskovanje javnega mnenja Nika Toša tako visokega zavračanja niso zabeležili vse od začetka meritve leta 2001. Podoben rezultat so zabeležili tudi pri vprašanju zaupanja v institucije, kjer se je 27 odstotkov anketirancev izreklo, da predsedniku vlade zaupa, 48 odstotkov pa mu ne zaupa. Predsednik vlade se je tako znašel na najnižji točki zaupanja od leta 1996, z izjemo obdobja vlade Andreja Ba- juka, je pojasnil Toš. Tudi sicer je raziskava zaznala manjše zaupanje v vse institucije. Na vrhu lestvice zaupanja je še vedno predsednik republike, ki mu zaupa 68 odstotkov anketirancev. Sledijo evro (49 odstotkov), vojska (42) in varuhinja človekovih pravic (40 odstotkov). Po deležu izrečenega nezaupanja pa so na vrhu lestvice cerkev in duhovščina (54 odstotkov), sodišča in politične stranke (50), predsednik vlade (48), vlada (45) in državni zbor (42 odstotkov). Izvajalci javnomnenjske raziskave so raziskovali tudi odnos anketirancev do trditev, ki so bile zapisane v vladni brošuri z naslovom Slovenija včeraj, danes, jutri. S trditvami, da se je izboljšala socialna varnost upokojencev, da je mladim olajšan dostop do stanovanj, da so se skrajšale čakalne dobe v zdravstvu, da je dostop do zaposlitve lažji, da so plače in pokojnine pravičnejše ter da so se davki znižali, se v povprečju strinja od 13 do 27 odstotkov vprašanih, od 58 in 77 odstotkov anketirancev pa trditve zavrača. Raziskava je zaznala tudi višji delež nezadovoljnih glede vprašanj socialnega položaja delavcev, vpletanja politike v gospodarstvo in korupcije. Indeks kritičnosti namreč pokaže, da je ostro kritičnih 57 odstotkov vprašanih (aprila 53), kritičnih 20 odstotkov (aprila 23), in nekritičnih oziroma delno kritičnih osem odstotkov (enako kot aprila). V tokratni raziskavi Politbarometer so anketiranci odgovarjali tudi na vprašanje, ali verjamejo, da bosta slovenska policija in tožilstvo pri preiskavi suma korupcije v zvezi z nabavo oklepnikov patria opravila svojo vlogo odgovorno in nepristransko. Pritrdilno jih je odgovorilo 33 odstotkov, 56 odstotkov pa takšni trditvi ne verjame. Respondente so povprašali še, ali bi bilo za svet bolje, da na predsedniških volitvah v ZDA zmaga demokrat Barack Oba-ma ali republikanec John McCain. Rezultati so pokazali, da bi Slovenci volili Oba-mo, saj se je zanj opredelilo 57 odstotkov vprašanih, za McCaina pa devet odstotkov. Raziskava je potekala med 16. in 18. junijem na vzorcu 804 anketirancev. (STA) Prijeten dom Priloga Primorskega dnevnika stran pripravila oglaševalska agencija Tmedia www.tmedia.it Poletna opravila med trajnicami Trajnice vsekakor sodijo med manj zahtevne prebivalke naših vrtov, če so ob sajenju prav izbrane in posajene na pravo mesto. Če sadimo tiste, ki imajo rade senco, na sonce, bomo z njimi seveda imeli same probleme. Če sadimo na vroča in sušna rastišča tiste, ki za svojo rast in cvetenje potrebujejo globoka tla in veliko vlage, bo seveda oskrba zelo zahtevna in učinki bodo pičli. Sicer pa je poletje polno užitkov med trajnicami in delo, ki ga moramo v gredah trajnic opraviti, sploh ni zahtevno. Vsa glavna opravila v nasadu trajnic lahko opravimo, kadar imamo čas in praktično nobeno delo ni takšno, da bi ga morali opravljati vsak dan. Že to dejstvo nas močno razbremeni. Prezaposleni ljudje zato lahko izkoristimo za delo med trajnicami tiste ure dneva in tiste dni v tednu, ko nam je to najlaže. In kakih štirinajst dni ali tudi kaj več naše odsotnosti trajnice lepo preživijo brez večjih problemov. Za trato, večino enoletnic, balkonske rože in lončnice ter posodovke to že ni več mogoče. Trajnice pač počakajo na nas! Če smo pozimi ali zgodaj spomladi pognojili nasad z organ- skimi gnojili, poleti ni potrebno dognojevati. Tudi sicer je pozno poletno dognojevanje nezaželjeno, ker preveč spodbudi jesensko rast in s tem slabo vpliva na zimsko odpornost na mraz. Zlasti se je treba bati pozno poletnega dognojevanja z dušičnimi gnojili. Stalna skrb pa mora vsekakor biti odstranjevanje plevelov. Bolj ko smo pri tem opravilu dosledni, manj dela bomo imeli. Če sproti, morda enkrat na teden ali na deset dni, populimo vse enoletne plevele, bomo preprečili, da bi cveteli in razvili seme. Tako se nam ne bodo sproti sejali, oziroma se bodo posejali le tisti, katerih seme bo od drugod prinesel veter. Plevela bo tako malo in ne bo ga težko sproti odstranjevati. Kaleč plevel uničimo v vročih in sončnih dneh že s tem, da zemljo rahlo prekopljemo ali zrahljamo, če je med trajnicami seveda še kaj prostora. Če pa so že pokrile ves prostor, plevel itak težko najde prostor za kaljenje. Če pa že skali, ga iz vlažne zemlje z lahkoto populimo. Če pa se je zemlja po dežju ali zalivanju že osušila, nam bo najboljši pomočnik pri odstranjevanju plevela nožek, s katerim plevel spodrežemo ali izvrtamo tudi v gostem prepletu trajnic, kamor z motiko ne moremo. Nikakor pa v suhem vremenu ne čakajmo s pletjem, da bo zemljo zmočil dež, ker bo plevel medtem lahko že preveč zrasel in tudi že razvil globoke korenine. Kadar le utegnemo, tudi sproti odstranjujemo vse, kar v nasadu trajnic ni več lepo. To so lahko odmrli in posušeni listi, včasih tu- Takšna mešana greda trajnic potrebuje ob najhujši suši le kako zalivanje tedensko foto: mojca rehar klančič KONCESIONAR: Vse za vas vrt F1UM1CELLO (UD) ulica San Lorenzo 3 Telefon 0431 918888 www.agricentersrl.it e-mail:flavioagricenter@libero.it di tisti, ki so jih poškodovali polži, kobilice ali drugi vrtni rastlino-jedci. Tudi odcvetelo cvetje velikokrat ni več okras, marsikdaj pa tudi ovira razvoj novih cvetnih nastavkov. Zato odcvetela cvetna stebla porežemo čimbolj sproti, če utegnemo, sicer bodo lahko nekaj časa tudi počakala. Zalivanje je opravilo, ki nam včasih jemlje ogromno časa in nas obremenjuje do te mere, da nam delo na vrtu ni več užitek. Vendar se nam pri trajnicah to skoraj ne more zgoditi. Mnoge trajnice namreč zalivanja sploh ne potrebujejo. Zato naj takšne sadijo v svoj vrt vsi tisti, ki ne zmorejo pogostega zalivanja. Pa tudi sicer velja, da je velika večina trajnic, tudi tiste, za katere rečemo, da potrebujejo mnogo vode, čisto zadovoljna z enkrat tedenskim temeljitim zalivanjem tudi v poletni vročini in ob dolgotrajni suši. Mnogo pa je tudi trajnic, ki v globoki zemlji prav dobro preživijo, če jih občasno temeljito zalijemo le v izjemno vročih poletjih in kadar res zelo dolgo ne pade dež. Nekatere trajnice imajo seveda rade vedno vlažno, a odcedno prst in še vlažno ozračje. Takšne pa so seveda primerne le za tiste vrtove, kjer lahko brez velike muke takšne pogoje ustvarimo. Nima jih smisla saditi v primorske in kraške vrtove, kjer ozračje dodatno suši še burja. Izjema so seveda močvirske trajnice, ki potrebujejo mnogo vode in jih običajno sadimo v tako imenovane močvirne grede, ki pa jih lahko oblikujemo kjer koli. Borba proti škodljivcem in boleznim pri skoraj vseh trajnicah praktično ni potrebna, saj se vedno trudimo, izbirati odporne vrste in sorte, ki ne zbolevajo ali vsaj ne zbolevajo v taki meri, da bi morali ukrepati s kemikalijami. Kakšen rjast ali plesniv list pa toleriramo, ali pa ga morda fizično odstranimo, da nam ne kvari lepega izgleda rastlin. Marsikdaj pa tudi po cvetenju obolele rastline enostavno požanjemo pri tleh in nadzemne dele sežgemo ali odstranimo iz nasada. Tako preprečujemo širjenje bolezni in spodbujamo obnovo rastlin. Izjema so le voluharji in polži. Te pa moramo resno vzeti in se potruditi, zatreti jih že na začetku, da ne naredijo prevelike škode. Rahljanje zemlje je med trajnicami pomembno opravilo le prvo leto po sajenju. Potem pa se rastline običajno že toliko razrastejo, da prekopavanje zemlje med njimi ni več možno, pa tudi potrebno ni več. Vsekakor pa je tudi poleti primeren čas za snovanje novih nasadov trajnic, če le imamo zanje pripravljen prostor, si lahko vzamemo čas za to opravilo in znamo poiskati trpežne sadike trajnic v lončkih, ki med vzgojo niso bile pomehkužene. Takšne sadike bodo ob visokih poletnih temperaturah neverjetno hitro razvile korenine v globino in širino in se razrasle. Le po sajenju jih je v enotedenskih presledkih potrebno nekajkrat temeljito zaliti, saj so ob sajenju iz lončkov v odprto zemljo prišle v mnogo boljše rastne pogoje, kot pa so jih imele prej. Poletje med trajnicami je torej namenjeno predvsem uživanju med zanimivim listjem in cvetjem. Tu pa tam pa med njimi še kaj pobrskamo in poskrbimo za njihov urejen videz. Jožica Golob-Klančič Državna cesta 14n le 500 m po mostu na Soči * Papariano di Fiumicello {UD), Tel in faks 0431 9&B656 - Zaprto ob nedeljah m ponedeljkih Prijeten dom Priloga Primorskega dnevnika c/ CHMO IvV- Varno na morje stran pripravila oglaševalska agencija Tmedia www.tmedia.it Sobota, 21. junija 2008 za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Poletni dnevi, v katerih izkoristimo vsak trenutek prostega časa za odhod iz hiše ali stanovanja, ponujajo priložnosti tu di tis tim, ki prav na ta ke tre -nutke čakajo. In se na skrivaj prikradejo v stanovanje ... Poleg že zna nih na sve tov o red nem zaklepanju in ustvarjanju vtisa, da je nek do do ma, naj učin ko vi -tejšo zaščito po mnenju strokovnjakov predstavlja prav kombinacija mehanskega in elektronskega varovanja. Koliko pa sploh sta ne jo to vrst ni sis te -mi. Kako se zaščititi, da ob koncu po čit nic ne bo mo sla be vo -lje? Kljub do bi elek tro ni ke vas bodo strokovnjaki za varnost najprej opozorili na mehansko zaščito. Ta vlomilcu vstopa seve da ne mo re po pol no ma pre -pre či ti, za to pa ob čut no po dalj -ša čas vlamljanja. S tem se pove ča mož nost, da ne pri di pra va kdo zasači pri delu. Zganjati mora hrup. Lastnikom stanovanj zato svetujejo uporabo se-fov in rešetk v kombinaciji s pro tiv lo mni mi sis te mi, ki spro -žijo alarm in opozorijo okolico ali var nost ne služ be. Pri iz bi ri os nov ne za šči te, pro tiv lo mnih vrat, je do bro ve de ti, da so ta pri mer na za več sta no vanj ske hi še in blo ke, kjer je do stop mo -žen samo skozi vhodna vrat a. Na privatni hiši ni smiselno vgraditi draga protivlomna vrata, ker se vlo mil ci lah ko pri kra -dejo skozi okna, zato je bolje na mes ti ti le ze lo ka ko vost ne ci -lin drič ne vlož ke. Ka ko vost ni pro tiv lo mil ni sis te mi ni so po ce ni. Ta ki, ki jamčijo osnovne parametre kako vos ti v več jih sta no va njih, stanejo skoraj od 1000 evrov naprej. Vsebujejo večje število senzorjev, povezani so tudi z ga ra žo, pred vsem pa pre ko alar -ma sporočajo okolici, da se nekaj dogaja. Taki sistemi naj bodo po ve za ni z nad zor ni mi cen -tra la mi us trez nih služb ali pa vsaj na določene telefonske števil ke. Last ni ki sta no vanj naj se pred mon ta žo na prav ob vez no posvetujejo s strokovnjaki, ki jim bo do na tanč ne je sve to va li. Tu di pri naj bolj ših di gi tal nih sis te mih ne sme mo po za bi ti na fi zič no za šči to pro sto rov. Sis - tem naj montirajo podjetja ali posamezniki, ki imajo za to vse po treb ne cer ti fi ka te in li cen ce, ter uporabljajo elemente, ki so atestirani in nudijo po zakonih predpisano garancijo. Po monta ži mo ra last nik sis te ma sam do lo či ti ko do ali več kod in jih sam od tip ka ti na tip kov ni ci. Primer kakovostnega protivlomilnega sistema PRODAJNI CENTER GORICA, Ul. Mattioli 18, Tel. 0481.550242 Manzano (UD), ul. Udine 24, Tel. 0432.1900272 J> Strokovnjaki svetujejo: 1. Večjih vsot gotovine in dragocenosti ne hranite doma. 2. Ne odpirajte vrat neznancem. 3. Zapirajte in zaklepajte vhodna vrata. 4. Pred vhodnimi vrati imejte ustrezno razsvetljavo; zelo priporočljiva je senzorska luč. 5. Vrata opremite s ključavnico z varovalom ali varnostno verigo in ku-kalom. 6. Namestite domofon ali videofon. 7. Sosede opozorite na svojo odsotnost. LC3 Le Courbusier, Pierre Jeanneret, Charlotte Perriand Kolekcija "Cassina i maestri atrio Cassina ZA VAS IŠČEMO VEDNO NAJBOLJŠE. DANES NUDIMO TUDI VRHUNSKO POHIŠTVO TRŽIČ, ul. C.A. Colombo 14, Tel. 0481.40540 • Faks 0481.40929 • e-mail:atride01@atriosrl.191.it 1 6 Sobota, 21. junija 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Deželni upravitelji so tarča protestne pobude črpalkarjev Hočejo preživeti, zato so non-stop odprti i »Od začetka leta v obmejnem pasu dvesto uslužbencev ob delovno mesto, preko dvajset v Gorici« preklican gorica Občinski sklep nazadnje »Tudi mi imamo pravico preživeti,« trdijo lastniki goriških bencinskih servisov, ki neprestanega upadanja kupcev in prodaje goriva ne nameravajo več prenašati križem rok. Postregli so s podatkom. Januarja je vsak goriški črpalkar prodal dnevno okrog tri tisoč litrov goriva, danes pa še samo dva tisoč litrov, kar mu navrže 60 evrov bruto dnevnega zaslužka, saj na vsakem litru mu ostanejo le tri centi evra. Odprava mejnih pregrad in ukinitev proste cone s posledično migracijo voznikov v slovensko soseščino - razlagajo - sta bila zanje huda udarca, ki jima gre dodati konvencijo avtoprevoznikov s slovensko družbo Petrol. »V obmejnem pasu, od Čedada mimo Gorice do Milj, je od začetka leta do danes izgubilo službo dvesto zaposlenih na servisih, preko dvajset samo v Gorici. Poleti bo ena izmed goriških črpalk dokončno zaprla, dve ali tri druge pa resno razmišljajo, kako naprej. Vprašanje preživetja si postavljamo prav vsi,« je včeraj povedal Fabio Zanetti iz črpalke družbe Esso v Tržaški ulici. Govoril je v imenu skupine kolegov, ki od sinoči dalje in predvidoma do 7. ure v ponedeljek bodo imeli non-stop odprte servise. »Tega zakon ne dovoljuje, a črpalkarji Svojo stisko ponazarjajo s številkami Razloge za svojo stisko so goriški črpalkarji ponazorili s številkami. V zadnjem mesecu proste cone, v lanskem decembru, je liter bencina pri njih stal 0,772 evra, liter dizla pa 0,819 evra. Danes je za liter bencina po ugodnejši deželni ceni treba povprečno odšteti 1,257 evra, za liter dizla pa 1,364 evra. Ponudili so primerjavo s ceno slovenskega goriva, kjer - po njihovem navajanju - stane liter bencina 1,198 evra, liter dizla pa 1,298 evra. »Razlika je neznatna, vendar so ljudje prepričani, daje krepko višja. To nas bo pogubilo. Zato zahtevamo izenačenje cene,« so včeraj poudarili. drugega sredstva nimamo, da opozorimo na naš nevzdržni položaj. Ostala nam je le pot protestne provokacije. Obenem želimo tudi dokazati, da se dela ne otepamo. Nasprotno, še več hočemo delati. Po drugi strani nimamo izbire, saj deset delovnih ur, kar jih običajno opravljamo, nam še ne omogoča preživetja,« dodaja Zanetti. Isto so zapisali na tabli, ki sta bili sinoči vidni ob vhodu na bencinski črpalki Esso v Tržaški ulici in Tamoil v ulici Lungo Isonzo; tamkajšnja servisa sta začela protest, že danes naj bi se jim pridružila še druga dva, trije ali morda več, računa Zanetti. Če jih bo pet ali šest, to bo že polovica goriških črpalkarjev, ki jih je skupno dvanajst. Izbrali so zahtevno obliko protesta, saj zaradi odslovitev uslužbencev težko zagotavljajo osebje 24 ur na dan. Kljub temu bodo vztrajali, ker so prepričani, da je to še edina pot, da prebudijo javnost, predvsem pa politiko, kije nanje pozabila. »Pred deželnimi volitvami so nam zagotovili, daje že pripravljen ukrep, ki bi omogočil izenačenje deželne cene goriva s slovensko ceno. Potem so povedali, da ni več časa za uvedbo ukrepa in da bo odločala nova deželna vlada. V volilni kampanji smo prisluhnili obljubam, da bo prosta cona oživljena, po volitvah in umestitvi nove uprave pa molk. Rekli so nam, da morajo prej sprejeti deželni proračun in da bo ukrep prišel predvidoma oktobra. Kako pa se bomo do oktobra preživljali?« opozarja Zanetti, ki razlaga, daje med vsemi še najbolj v stiski, saj je zaradi bližine meje izgubil preko 60 odstotkov klientov: »Včasih se najde tudi voznik, ki privozi k meni in vpraša, če je to že Slovenija.« Odgovore čakajo od upraviteljev in politikov. »Naj povedo, kaj nameravajo z nami, če mislijo, da ni nam treba preživeti. Naj se izjasnijo! Hočemo pa tudi razumeti, če si za nas prizadevajo tisti, ki bi morali zastopati naše interese,« je med drugim povedal Manuel Riz-zi, črpalkar iz ulice Lungo Isonzo. Namig je letel na pokrajinskega predsednika zveze črpalkarjev. Sinoči so nekateri tankali na nezakonito odprtih servisih. Nekajkrat so se mimo pripeljali finančni stražniki in mestni redarji, a se niso ustavili. Prišla pa je tudi vest, da naj bi se že prihodnji teden s črpalkarji sestal predsednik dežele Renzo Tondo. Od tega bo odvisno, če bodo nadaljevali s protestom tudi po ponedeljku. bumbaca štandrež - Trgovci pisali županu Zahtevajo ohranitev parkirnih prostorov Štandreški trgovci in gostinci odločno zahtevajo ohranitev parkirnih mest na osrednjem vaškem trgu, zato pa so pisali goriškemu županu Ettoreju Romoli. V pismu so navedli razloge, zaradi katerih bi po njihovem mnenju krčenje parkirnih prostorov na trgu pred cerkvijo hudo oškodovalo trgovske dejavnosti. Kot prvo so poudarili, da so osnutek načrta za prekvalifikacijo trga izdelali brez posvetovanja z domačini, hkrati pa so opozorili, da načrtovalci niso upoštevali težkega trenutka, ki ga preživlja trgovski sektor. Po besedah štandreških trgovcev je namreč konkurenca velikih komercialnih središč vedno večja, vaške trgovine pa ohranjajo vas živo. Na trgu postanejo številni krajani in prebivalci sosednjih vasi zaradi nakupov, šole, cerkvenih obredov in družabnih prireditev, zato pa je treba po mnenju trgovcev načrt spremeniti in ohraniti primerno število parkirnih mest. »Prometne težave Štandreža ne bodo rešene s krčenjem parkirnih mest na trgu,« so prepričani podpisniki pisma, in sicer cvetličarna Events Decoration, mesnica Faganel, Brasil bar, gostilna Turri, brivski salon Sylvester, pekarna Nanut Lara, market S. Andrea, trgovina računalnikov Tecno Shock in mehanska delavnica Zavadlav. Če njihove zahteve na bodo upoštevane, so trgovci pripravljeni na nove protestne pobude. Ni potrebno posebej razlagati, da se je občinski sklep o pregonu slovenskih javnih obvestil iz mesta rodil pod nesrečno zvezdo. Ponesrečil pa se je tudi »razplet«. V četrtek je župan Ettore Romoli povedal, da je občina sporni aprilski sklep zamrznila, v praksi pa ga preklicala. V besedilu novega občinskega sklepa, ki smo ga v četrtek prejeli, je bilo zapisano, da je sklep suspendiran, kar pomeni, da zadržujejo njegovo izvajanje. Včeraj pa nam je bila posredovana dokončna verzija sklepa, kije besedo »sospende« (zadržuje izvajanje) nadomestila z izrazom »revoca« (pre-klicuje). Suspenzija sklepa po pravni poti ni mogoča, saj se sklep lahko le prekliče, so pojasnili občinski uradi županu, ki je očitno hotel njegovo zamrznitev. Zato je pojasnil: »Sklep je torej preklican, vendar s političnim namenom, da je samo zamrznjen. Nov sklep bomo sprejeli na podlagi ministrskega mnenja.« Z zamenjavo ključne besede so se odzivi v manjšini spremenili. »Takšen razplet je še bolj okrepil mnenje, da je dialog z manjšino najbolj primerna pot. Iz zmernega zadovoljstva prehajam torej na zadoščenje, ker je prišlo do razčiščenja,« je komentiral Livio Semo-lič iz SKGZ-ja. Damijan Terpin pa ni omilil svojih kritik na račun občinske uprave: »Mestni upravitelji so dokazali, da ne vedo, kaj počenjajo, in da so nesposobni. Opozicija v občinskem svetu bo sedaj zahtevala odstop odbornika, kije bil za to poverjen. Hkrati ugotavljam, da so spoznali, daje bil njihov aprilski sklep povsem nezakonit. Zadovoljen sem, da smo jim to dokazali, čeprav tega ne bodo priznali. Nesprejemljiva pa je njihova poteza, da vprašajo mnenje ministrstvo. Tudi če ga bo izdalo, za občino ne bo obvezujoče, saj ministrske okrožnice obvezujejo le organe v sestavi ministrstva. Mi bomo še naprej pozorni, kako se bo občina ravnala z javnimi obvestili in razglasi. Ne bodo mogli ne objavljati lepakov ob republiških praznikih. To se ni dogajalo ves povojni čas in bi zato bil škandal. Če pa bodo le-ti samo v italijanščini, se bomo s pritožbo obrnili na upravno sodišče.« (ide) gorica - Predstavnika Videmske in Tržaške univerze pri županu Ustanavljajo pol za študij protipotresnih gradbenih tehnik gorica - Kuhinje Dopoldne zbirajo podpise Pred vremenoslovnim stebri-čem v ljudskem vrtu v Gorici bo danes med 8.30 in 12.30 mogoče podpisati peticijo, s katero odbor staršev »Mangiare sano« zahteva preklic občinskega sklepa o krčenju števila kuhinj vrtcev ter ustanovitev omizja med družinami, mestno upravo in pristojno občinsko komisijo. V četrtek so zbrali približno 320 podpisov, skupno pa jih imajo že preko 600. Peticijo lahko podpiše, kdor je dopolnil 16. leto starosti. Ni potrebno, da živi v goriški občini, dovolj je, da tu dela ali študira, pojasnjujejo pobudniki in vabijo k množičnemu odzivu. Videmska in Tržaška univerza predlagata, da bi v Gorici ustanovili vrhunsko specializirani pol za študij protipotresnih gradbenih tehnik. Ambiciozno zamisel je včeraj predstavila goriškemu županu Ettoreju Romoliju delegacija univerzitetnih profesorjev iz Trsta in Vidma, ki sta jo vodila profesor na tržaški fakulteti za arhitekturo Claudio Amadio in profesor na tržaški fakulteti za civilno inženirstvo Natalino Gat-tesco. Že v letošnjem akademskem letu Tržaška in Videmska univerza skupaj vodita v Gorici master v projektiranju protipotresnih zgradb, ki ga je obiskoval tudi funkcionar tehničnega urada goriške občine. Po besedah profesorjev je bil tečaj na visoki kakovostni ravni, obiskovali pa so ga arhitekti in inženirji iz raznih krajev Italije, saj imajo podobne tečaje samo na univerzah v Aquili, Messini in Pavii. Na goriškem master-ju, ki se bo zaključil novembra, so poleg profesorjev obeh deželnih univerz predavali tudi profesorji iz Slovenije. Amadio in Gattesco sta poudarila, da bi bil goriški pol za študij protipotresnih gradbenih tehnik zanimiv tudi za izvedence iz vseh držav na Balkanu; sploh je Furlanija-Julijska krajina izrazito potresno območje, zato pa je Gorica po besedah profesorjev pravi kraj za tovrstni študijski pol. »V Trivenetu ni raziskovalnih središč, kjer bi razpolagali z napravami za študij potresov, zato pa si nadejamo, da bi v Gorici uredili raziskovalno središče z najbolj sodobnimi aparaturami,« sta povedala Amadio in Gattesco. Romoli je zagotovil, da bo zamisel predstavil deželnemu odboru in zatem skušal najti potrebna finančna sredstva. Po njegovih besedah je namreč projekt vreden podpore, še predvsem pa bi veljalo okrepiti sodelovanje med deželnima univerzama in laboratorijem iz Ljubljane. Seveda bi svoje morale pristaviti tudi krajevne uprave, civilna zaščita in podjetje za javne stanovanjske gradnje, saj bi s skupnimi močmi v Gorici lahko res ustanovili študijsko središče evropskega značaja. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 21. junija 2008 1 "J gorica - Letalska društva se pripravljajo na izpraznitev hangarjev in odselitev Mirenskemu letališču preti asfaltna prevleka »Če bo uprava državne posesti letališče predala deželi, lahko pričakujemo njegovo razkosanje« Temni oblaki se zgrinjajo nad miren-skim letališčem, ki mu po mnenju predstavnikov goriških letalskih društev preti prekrit-je z asfaltno prevleko za potrebe tovornega postajališča. Predstavniki društva Volo Ison-zo, združenja 4° Stormo in goriškega kluba Frecce Tricolori ter bivši padalci in letalci opozarjajo, da družba Areoporto Duca DA-osta s.p.a. od svoje ustanovitve leta 2003 ni še storila nič konkretnega za ovrednotenje in razvoj goriškega letališča. Po besedah predsednika društva Volo Isonzo Luciana Bittesinija je družba popolnoma hroma, saj nima ne sredstev, ne pravih pristojnosti, da bi opravila kak konkreten korak v smeri oživitve letališča. Agencija za civilno letalstvo ENAC, ki je morala po zakonu iz leta 2000 prepustiti upravo mirenskega letališča družbi z javnim kapitalom, je večkrat pozvala družbo Aero-porto Duca DAosta, naj spoštuje svoje institucionalne dolžnosti. »Leta 2005 je družba za upravo letališča prejela od dežele FJK 400.000 evrov za prenovo bivše letališke postaje, medtem ko je dala civilna zaščita na razpolago 1.200.000evrov za obnovo drugih po- slopij. Gradbena posega se nista nikoli začela, odpadla pa je tudi postavitev nove ograje okrog letališča, ki jo je agencija ENAC financirala s 600.000 evri,« je povedal Bittesini, ki je včeraj na letališču skupaj s predstavniki drugih letalskih društev spregovoril o prepletanju interesov okrog mirenskega letališča. Po njihovih besedah lastnik letališča je agencija ENAC, za njegovo upravljanje pa skrbi Aero Club Giuliano, ki je v velikih finančnih težavah, zaradi katerih izgublja člane. Leta 2007 je namreč uprava državne posesti od kluba zahtevala bajno vsoto denarja za najem starega hangarja, potem pa je svojo zahtevo preklicala. Po drugi strani od kluba še vedno terja denar uprava deželne posesti, ki zahteva za najem hangarja 160.000 evrov. Po mnenju predstavnikov letalskih združenje Aero Club Giuliano ni dolžan do plačila tolikšne vsote in bi se lahko upravičeno pritožil na deželno upravno sodišče, vendar bi v tem primeru potrosil kakih 20.000 evrov za odvetniške stroške. S težavami se vsekakor spopadajo tudi ostala letalska društva, ki zaradi nerazčiščenih odnosov glede upravljanja letališča v Francoska letala pred poletom v Budimpešto (levo) in predstavnika goriških letalskih društev, Carlo D'Agostino in Fulvio Chianese bumbaca kratkem pričakujejo od uprave državne posesti njegovo zaprtje. »Letališče bodo baje morala zapustiti vsa letalska združenja, za približno dvajset letal bo treba najti drug hangar, tekači in sprehajalci pa bodo morali poiskati drugo progo,« predvidevajo Bittesini in predstavniki ostalih letalskih društev, po mnenju katerih ima letališče pred sabo dva možna scenarija. »Najboljša rešitev bi bila, da bi družba Areoporto Duca DAosta pridobila zadostna deželna sredstva in postala operativna, zatem pa bi koristila razpoložljive prispevke za prenovo letaliških poslopij. Po prenovitvenem posegu bi letališče postalo zanimivo tudi za podjetnike,« je razložil Bittesini in nakazal še drug, veliko bolj črn scenarij. »Uprava državne lastnine bi lahko letališče predala deželi, na ta način pa bi letalska namembnost območja propadla. Letališče bi lahko zatem razkosali in prodali najboljšemu ponudniku, Goričani pa ne bi imeli nič od tega, razen kolon tovornjakov, ki bi se prerivali po ogromni cementni ploščadi,« je razložil Bittesini in poudaril, da še noben politik ni razumel velikega turističnega razvojnega potenciala letališča. Po njegovih be- sedah je v zadnjih tednih obiskalo Gorico in prenočilo v mestnih hotelih več sto ljubiteljev letalskega športa; šlo je za madžarske in avstrijske letalce, padalce ekipe Red Bull in letalske modelarje. V četrtek je ob tem v Gorici pristala skupina petih francoskih ultra-lahkih letal, ki so iz Lyona namenjena v Budimpešto. Člani goriških letalskih združenj so nazadnje poudarili, da je treba letališče rešiti pred prekritjem z asfaltom tudi zaradi spoštovanja do kmetov iz Mirna, Sovodenj, Štandreža in Gorice, ki so jim leta 1924razlastili preko sto parcel zemlje za razširitev letališča. »Njihova zemljišča ne smejo prinašati korist maloštevilni skupini petičnežev, pač pa morajo ostati v lasti civilne družbe, ki jih je idealno podedovala,« poudarjajo predstavniki društva Volo Isonzo, združenja 4° Stormo in goriškega kluba Frecce Tricolori ter bivši padalci in letalci, ki so pripravljeni na oster boj za obrambo letališča. »Dvema županoma so bili usodni načrti za ce-mentifikacijo letališča; mogoče čaka ista usoda tudi tretjega,« je zaključil prileten nekdanji letalec. (dr) mirka braini Našemu šolstvu posveča življenje Mirka Braini bumbaca Mirka Braini je šolstvu posvetila življenje. S prvim septembrom se bo upokojila, potem ko bo pospravila z letošnjim šolskim letom, med katerim je vodila tako didaktično ravnateljstvo v ulici Brolo kot tudi višješolski tehnični pol v ulici Puccini. Glede na predanost, ki jo je izkazala našim šolam, lahko pričakujemo, da upokojitev je ne bo dokončno oddaljila od slovenskih otrok. Ravnateljica se spominja, daje kariero začela 10. januarja 1972, ko je kot učiteljica bila poverjena za pošolski pouk v Štandrežu. Nato je nekaj let poučevala na nižji srednji šoli v Gorici, leta 1974 pa je dobila stalež na osnovnih šolah in nastopila službo v Števerjanu. Nižja srednja šola se ji je prirasla k srcu; po Števerjanu je zato še eno leto preživela med srednješolci. Leta 1981 je bil razpisan natečaj za ravnatelje. Brainijeva ga je uspešno opravila. Septembra 1981 je začela ravnateljevati na didaktičnem ravnateljstvu v Doberdobu; leto kasneje je stopila v stalež. Ravnateljstvo v ulici Brolo v Gorici je prevzela leta 1984, ko je nasledila Milana Brešana. Istočasno je še dve leti ohranila regenco v Doberdobu. V šolskem letu 1985-86 jo je ravnateljevanje popeljalo na Tržaško, kjer ji je bilo deset let zaupano didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu, nato v letu 1992-93 ravnateljstvo na Opčinah. Ves čas je bila tudi ravnateljica v Gorici, tako tudi v šolskem letu 2000-01, ko je postala prva ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob. Od leta 200102 svoje najboljše sile posveča »le« Gorici. Prepričani smo, da bo tako do predvečera upokojitve. (ide) gorica - Zasedal glavni svet Kmečke zveze Mlada podpredsednika Za predsednika potrjen Stanko Radikon, podpredsedniško funkcijo zaupali Nataši Černic in Robertu Komjancu Glavni svet goriške Kmečke zveze je na svojem zadnjem zasedanju potrdil na predsedniškem mestu Stanka Ra-dikona in imenoval nove odbornike. Goriški člani stanovske organizacije so se sestali v ponedeljek v goriškem KB Centru, zasedanja pa se je udeležil tudi deželni tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Ob potrjenem predsedniku Stanku Radikonu sta bila za podpredsednika imenovana predstavnika mlajše generacije kmetovalcev Nataša Černic in Robert Komjanc. Nov tajnik bo Walter Mikluz, medtem ko bosta Silvan Primo- Zasedanje glavnega sveta stanovske organizacije slovenskih kmetov bumnaca sig in Dejan Klanjšček nova odbornika za čezmejno sodelovanje. Predsednik, podpredsednika, tajnik in odbornika sestavljajo ožji izvršni svet stanovske organizacije, poleg njih pa so člani glavnega sveta še Niko Bensa, Maria Cibič, Jožko Gravner, Ivan Humar, Rudi Korsič, Marino Lango, Stanko Primožič, Franco Sosol, Danilo Štekar in Radko Pulec. Na ponedeljkovem zasedanju so spregovorili tudi o načrtu za podeželski razvoj 2007-2013; 16. junija je bil namreč objavljen razpis za prispevke za mlade kmetovalce, ki bo zapadel 16. septembra. gorica - Pred ljudskim vrtom Varuhi potrošnikov seznanjali s pravicami V Gorico se je v četrtek pripeljal predstavniški avtodom Evropskega potrošniškega centra za Italijo Ecc-Net. Poverjeno osebje je pred ljudskim vrtom mimoidočim delilo serijo informativnih zgibank, s katerimi seznanjajo ljudi s pravicami, ki jih zagotavlja status potrošnika. Evropski potrošniški center za Italijo gre uokviriti v mrežo tovrstnih centrov, ki so prisotni v vseh državah EU. Centri so pod pristojnostjo Evropske komisije, ki želi na vsem evropskem območju ustvariti ustrezno stanovsko organizacijo, ki bi potrošniku stala ob strani in mu nudila vse ustrezne informacije o ravnanju na evropskem notranjem trgu in pomoč pri uveljavitvi po-trošnikovih pravic. Glede nakupovanja v tujih državah je Ofelia Oliva, odvetnica pri EEC-Net, povedala: »Prišli smo v Gorico, ker je obmejno mesto in ker je tu povsem normalno, da ljudje opravljajo svoje nakupe v dveh državah.« Po njenih besedah evropski potrošniški center ponuja državljanom številne informacije glede novosti, ki se tičejo evropske zakonodaje in pravnih svetovanj. V prejšnjem letu se je samo v Italiji na ta center obrnilo skoraj sedem tisoč pravnih in fizičnih oseb. Katere pa so vsebine, ki so jih varuhi potrošnikov predstavili mimoidočim? Številne, od primerov nepoštene poslovne prakse, mimo varnostnih predpisov, katerim morajo vsi izdelki, ki so proizvedeni znotraj EU, ustrezati, do pravic, kijih morajo letalske agencije v primeru zamude ali Delili so informativno gradivo bijmbaca odpovedi leta zagotoviti svojim strankam. Glede večurnih zamud pri rezerviranih letih so na primer povedali, da je letalska agencija dolžna brezplačno nuditi svojim strankam hrano in pijačo, dva brezplačna telefonska klica in brezplačno hotelsko nastanitev. Potrošnik je upravičen tudi do povračila kupnine za vozovnico za neopravljene dele poti oz. tudi za opravljene dele poti, če let ne služi več potnikovemu prvotnemu namenu. (VaS) 1 8 Sobota, 21. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V klepetalnici Goriškega loka o politični angažiranosti mladine Meja ostaja meja, na mladih pa svet bolj slabo stoji Čezmejni odnosi nazadovali - Politične stranke ne spodbujajo podmladka ajdovščina Sila policista, pomirjevalo ali kaj tretjega? Na novogoriški policijski upravi so včeraj predstavili okoliščine ob nenadni smrti 47-letnika iz Podkraja, ki je nastopila v četrtek zvečer, potem ko so policisti priskočili na pomoč zdravstvenemu osebju pri napotitvi pacienta na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico Idrija. Kot je povedal vodja sektorja uniformirane policije na novogoriški policijski upravi Evgen Govekar, je 47-let-nik, ki je bil zaradi težav z duševnim zdravjem že večkrat hospitaliziran, v zadnjih dveh tednih večkrat obiskal okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici in grozil zaposlenim. Pojasnil je tudi, da so v četrtek popoldne na policijski postaji Ajdovščina prejeli pisno zaprosilo zdravstvenega doma za nude-nje policijske asistence pri napotitvi na zdravljenje v Idrijo. Zdravnica je za policijsko asistenco zaprosila zaradi bolnikovega ravnanja oz. groženj in agresivnosti. Ker je bilo zaprosilo zakonsko utemeljeno, so policisti na kraju nudili pomoč dežurnemu zdravniku, ki je izvajal postopek prisilne hospitalizaci-je. Po Govekarjevih zagotovilih se je pacient kljub predhodnemu pogovoru z zdravnikom uprl, ko so ga hoteli privesti v reševalno vozilo. Policisti so zato uporabili prisilna sredstva, in sicer fizični silo, sredstva za vklepanje oz. lisice in službenega psa z nagobčnikom. Trije policisti so pacienta kljub agresivnemu upiranju obvladali in ga na tleh vklenili v lisice, zdravstvena ekipa pa mu je vbrizgala pomirjevalo. Po prejetju zdravila se je pacient umiril, zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja pa je morala zdravniška ekipa takoj začeti z reanimacijo, med katero so bile pacientu lisice odstranjene. Kljub dalj časa trajajoči reanimaciji je pacient nekaj pred 21. uro umrl. O poteku dogodka sta bila obveščena dežurna okrožna tožilka in dežurni preiskovalni sodnik, kije opravil ogled kraja in odredil sodno obdukcijo, ki bo razjasnila vzrok smrti. Govekar je povedal še, da je glede na okoliščine postopek nudenja pomoči zdravniku potekal zakonito in strokovno. Isto naj bi veljalo tudi za uporabo prisilnih sredstev. Strokovna vodja zdravstvenega doma Adovščina Katja Šošta-rič Likar je izrazila prepričanje, da je malo možnosti, da bi bila za smrt kriva uporaba prisilnih sredstev oz. prevelika doza pomirjeval. Pojasnila je sicer, da se je pacient med vbrizgavanjem pomirjevala močno upiral, tako da zdravnik ni natančno vedel, koliko pomirjevala mu je vbrizgal; glede na to, da gre za pomirjevalo, ki se pogosto uporablja, pa dvomi, da bi lahko bil to razlog za smrt. (nn) V četrtkovi klepetalnici Goriškega loka, ki je v četrtek potekala na notranjem dvorišču KB centra, je bila glavna tema pogovora Mladi in politika. Namen klepetalni-ce, ki je že po številu in starosti obiskovalcev (teh je bilo manj kot prstov na eni roki) dala vedeti, da mlade tovrstne teme bolj malo zanimajo, je bil oceniti današnje politično stanje in povezave na lokalni in čezmejni ravni. Eden od ciljev sproščene debate, ki jo je vodil Aljoša Sosol, je bil tudi iskanje možnosti za skupno sodelovanje predvsem levo usmerjenih mladih na obeh straneh meje in izboljšanje čezmejnih odnosov, za katere se je med debato ugotovilo, da s formalnim padcem meje niso nič boljši, kot so bili, oziroma, da so v nekaterih pogledih celo nazadovali. Politične razmere in angažiranost mladih v Novi Gorici oziroma Sloveniji je uvodoma predstavil Marko Baruca, predsednik Mladega foruma Socialnih demokratov (SD) Slovenije. Poudaril je, daje Mladi forum s 5.000 člani najbolje organiziran strankarski podmladek v Sloveniji, zasluge za to pa gredo predvsem dejstvu, da članstvo v mladem forumu ni vezano na članstvo v SD in da Mladi forum deluje kot gibanje in ne toliko kot politična stranka. Pojasnil je, da organizirajo za svoje člane vrsto seminarjev, izobraževanj, druženj in podobnih aktivnosti, ki mlade pritegnejo in jim tudi nekaj dajo. Izrazil pa je tudi prepričanje o dobrem sodelovanju s stranko SD in to podkrepil z dejstvom, da je bila na zadnjem kongresu stranke kar tretjina delegatov iz vrst Mladega foruma in da bo skušala SD v primeru zmage na jesenskih parlamentarnih volitvah izvajati program, pri pripravi katerega so imeli mladi forumovci kar pomembno vlogo. V zvezi s čezmejnim so- delovanjem je povedal, da je pred leti to že obstajalo, saj so skupaj s podmladkom Levih demokratov pripravili srečanje na meji ob vstopu Slovenije v EU unijo, skupaj pa so se udeležili tudi čiščenja posledic mazaš-ke akcije v spominskem parku NOB na Trnovem, za kar so prejeli pohvalo takratnega predsednika Evropske komisije Romana Prodija. »Volja za sodelovanje je zelo velika, tako z zamejci kot z večinsko populacijo,« je še povedal Baruca in omenil, da so pred kakšnim letom navezali stike z Mladinsko iniciativo SKGZ, danes pa kljub temu na področju sodelovanja vlada neko zatišje, ki bi ga bilo treba preseči. Član Demokratske stranke v Gorici David Peterin je povedal, da v Gorici mladi na politični ravni niso najbolj aktivni. Pojasnil je, da so v minulih letih omenjene aktivnosti vodili predvsem entuziasti iz Tržiča oziroma Trsta. »V oktobru smo začeli tvoriti Demokratsko stranko in v soboto smo imeli, med prvimi v Italiji, ustanovno skupščino podmladka mladih demokratov za goriško pokrajino, na kateri se je zbralo okrog 30 ljudi,« je še povedal Peterin in dodal, da so na skupščini določili aktivnosti, s katerimi naj bi začeli, ko bo delovanje podmladka formalizirano. Pojasnil je tudi, da nameravajo vse dobre prakse nekdanje mladinske levice, ki je bila prisotna na vseh ravneh, prenesti tudi v novo stranko, vseeno pa je izrazil prepričanje, da se mladi politično vse manj angažirajo, ker so izgubili ideologijo, pa tudi ideale. »V Mladem forumu imajo 5.000 članov, pri nas lahko na primerljivem območju Furlanije-Julijske krajine o taki številki le sanjamo,« je opozoril Peterin in poudaril, da je z oblikovanjem dobrega političnega kadra podobno kot v nogometu, kjer je treba dolgoročno delati že na mla- V klepetalnici (z leve) Sosol, Gergolet, Baruca in Peterin bumbaca dinski reprezentanci. »Redki so politiki, ki razumejo, da je prihodnost strank na podmladku,« je zaključil. V klepetalnici je sodeloval tudi Andrej Gergolet, tajnik Demokratske stranke iz Doberdoba, ki se je strinjal s Peterinom, poudaril pa je, da bodo lahko zastavljene projekte na ravni podmladka vodili le ob strankarski podpori. V zvezi s čezmejnim sodelovanjem pa je potrdil, da se mladi z obeh strani meje še premalo poznajo, pa čeprav živijo tako blizu, kar bi bilo treba v prihodnje bistveno izboljšati. Marko Baruca je v zvezi s tem podal konkreten predlog. Povedal je, da bo Mladi forum v času volilne kampanje pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji povabil prostovoljce iz cele Evrope. »Toplo vas vabim, da se nam takrat pridružite, odprta pa so vam tudi vsa izobraževanja, ki jih izvajamo,« je zaključil Baruca. V odprti razpravi, ki je sledila, se je oglasil tudi Aldo Rupel. »To, da stoji svet na mladih, je le floskula,« je zatrdil in dodal, da se že med 18. in 28. letom večina mladih po-malomeščani. Pomanjkanje političnega ak-tivizma pri mladih v zamejstvu je med drugim pripisal tudi temu, da imajo v okviru zamejske skupnosti toliko drugih aktivnosti, da za politično udejstvovanje preprosto zmanjka prostora in časa. Da bi se stanje izboljšalo in da bi levo usmerjeni mladi z obeh strani okrepili sodelovanje, je tudi sam ponudil dva konkretna predloga. Pozval jih je, naj se začnejo oglašati v časopisu Isonzo Soča, ponudil pa se je tudi, da zainteresiranim skupinam mladih iz Slovenije kot neke vrste Ciceron v nekaj urah predstavi Gorico in življenje v njej, vključno z vsemi nivoji delovanja slovenske narodne skupnosti. Nace Novak nova gorica - Dvodejanka civilne pobude Zali Blatni dol Na trgu koritce s pravimi vrtnicami, pred občino skulptura z rdečo piko Člani civilne pobude Zali Blatni dol, ki prihajajo predvsem iz gledaliških vrst, so včeraj udejanjili dve, že pred časom napovedani akciji, ki sta minili pod geslom »Imejmo radi Novo Gorico«. Ob 13. uri so ob mozaiku na trgu Evrope - Transalpini brez vsakega pompa položili koritce s pravimi vrtnicami. S tem naj bi popravili grenak priokus zaradi plastičnih tulipanov, ki so bili v korita na trgu nameščeni že pred časom, po mnenju civilne pobude pa niso primeren okras. Pol ure kasneje je na travniku pred novogoriško občinsko stavbo sledilo še drugo dejanje iste skupinice. Železno skulpturo Matjaža Po-čivavška, ki je bila že pred leti postavljena v sklopu HIT-ovega umetniškega projekta, so označili z rdečo piko, kot to počnejo logarji, kadar je treba posekati drevo. Ob tem so poudarili, da spoštujejo ustvarjalne potegavščine in kiparske posebnosti, »železna gmota« pa po njihovem mnenju vseeno ne spada na osrednji travnik i n ni v ponos prebivalcem mesta. (nn) Polaganje pravih vrtnic ob korita s plastičnimi tulipani, ki so jih proglasili za skrpucala foto n.n. Dojenček ni preživel Desetmesečni Angelo Capriolo je v četrtek zvečer v katinarski bolnišnici umrl za posledicami hude prometne nesreče, ki jo je v torek doživel skupaj s starši v središču Tržiča. S pridržano prognozo se medtem še vedno zdravi dojenčkov oče, 20-letni Gianluca Capriolo, ki je upravljal avtomobil fiat punto, v katerega je s svojim vozilom audi trčil 39-letni Tržičan A.T.; lažje poškodbe je v trku zadobila mati otroka, 21-letna Giusy Gallo. Vojska na ulicah nepotrebna Pokrajinski tajnik policijskega sindikata SIULP Giovanni Sammito je prepričan, da je v Gorici uporaba vojske za zagotavljanje javnega reda povsem nepotrebna. Za varnost po njegovih besedah že dovolj dobro skrbijo policisti. Tako se je Sammito odzval na izjave goriškega podžupana Fabia Gentileja, ki je spričo vandalskih pohodov in porasta kriminala zagovarjal uporabo konjeniške brigade Pozzuolo med nočnimi urami na goriških ulicah. Proces za letalsko nesrečo Na goriškem sodišču so včeraj odločili, da se bo 29. septembra nadaljeval proces za letalsko nesrečo, ki se je pripetila na ronškem letališču 20. aprila 2004, ko je letalo MD82 družbe Alitalia trčilo v tovornjak. Odvetniki štirinajstih osumljencev poudarjajo, da je obtožba neveljavna. Na zatožni klopi je tudi bivši predsednik ronškega letališča Giorgio Bran-dolin. Dostop na koncert Na skupnem trgu obeh Goric bo v ponedeljek, 23. junija, peti Koncert na meji s skupinama Nomadi in Avtomobili. Začel se bo ob 20.30 z novogoriškimi Avtomobili, zaključil pa okrog polnoči s skupino Nomadi. Vpadnice na prireditveni prostor bodo na italijanski (ulici Fosco-lo in Caprin) ter na sloveski strani (trg Evrope) zaprte dve uri pred začetkom. Parkiranje bo možno tako v Svetogorski in Škabrijelovi ulici kot tudi v ulicah Ci-coni, Catterini in Palladio, na novogoriški strani pa v Erjavčevi ulici in vzdolž bivšega solkanskega mejnega prehoda, medtem ko bo na Kolodvorski ulici veljala popolna zapora. Pod odrom bo prostor namenjen invalidom; vhod bo s ceste ob hotelu Transalpina. Ponedeljkov praznik s »prilogo« enogastronomskih dobrot bo tudi ob slabem vremenu; le neurje bi ga lahko preprečilo, pravijo prireditelji, ki so v stiku z deželno meterološko službo Osmer iz Trsta. Piknik SDGZ-ja na Vrhu Pred leti so potekali na Goriškem tradicionalni prazniki, posvečeni družabnosti in prijateljevanju med podjetniki v zamejstvu. Na novo ustanovljena pokrajinska sekcija SDGZ-ja za Goriško želi tradicijo spet obnoviti in tako novim in starim članom ponuditi priložnost, da se lahko srečajo v sproščenem okolju ob prigrizku in dobri kapljici. Piknik SDGZ-ja bo danes od 17. ure dalje v kulturnem domu Danica na Vrhu. Nanj vabijo tudi člane SDGZ-ja iz Trsta in Benečije. Skočir v Pilonovi galeriji V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so sinoči odprli razstavo Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici. Ajdovščina je tudi zadnja postaja tega mednarodnega projekta, nastalega na pobudo kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada in Društva beneških umetnikov iz Špetra, ki je v letošnjem letu gostoval že v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, v SSG-ju v Trstu, v Beneški galeriji v Špe-tru ter v cerkvi S. Maria dei Battuti v Čedadu, nazadnje pa je prišel še čez mejo v Pilonovo galerijo. Razstavo, ki bo na ogled do 18. julija, spremlja dvojezični katalog s tekstoma Irene Mislej in Luciana Perissinotta, ki sta ga s fotografijami opremila Andrej Furlan in Marko Zaplatil. Za tujce tečaji o varnosti Da bi preprečili nesreče na delovnem mestu, bodo tuji delavci sledili tečajem o varnosti. Tako so odločili goriška in tržiška občina, goriška pokrajina in posoško zdravstveno podjetje, ki bodo v prihodnjih dneh podpisali protokol, s katerim bodo uvedli obvezne tečaje o varnosti za tuje delavce. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 21. junija 2008 19 gorice - Konjeniško tekmovanje Jahači čez ovire Med 150 udeleženci Slovenci in Avstrijci Preskakujejo ovire za pokal mesta Gorice bumbaca Stopetdeset jahačev bo danes in jutri na štadionu v Podturnu, v ulici Baiamonti, merilo moči na prvem tekmovanju v preskakovanju ovir za pokal mesta Gorice, ki ga prirejata združenje Global Equiteam in občinsko odborništvo za šport. Med tekmovalci bo petdeset jahačev iz Avstrije in Slovenije, tako da ima prireditev izrazit čezmejni in mednarodni pečat. Tako danes kot jutri se bo tekmovanje pričelo ob 9. uri, ob štadionu pa bodo uredili stojnice z enogastronomskimi dobrotami in opremo za konjske športe. Pozornost otrok bodo nedvomno priklicali poniji. Drevi bo od 21. ure dalje za dobro voljo skrbel južnoameriški bend Autoridad Loca, jutri pa bo na potezi country skupina Big Wheels. Uradni začetek prireditve je bil sinoči, udeležili pa so se ga župan Ettore Romoli, občinska odbornika Sergio Cosma in Stefano Ceretta ter pokrajinska odbornica Sara Vito. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 - H Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 22.10 »L'incredibile Hulk«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »E venne il giorno«. Dvorana 3: 17.45 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«; 20.00 -22.00 »Quando tutto cambia«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Un amore di testimone«. Modra dvorana: zaprta. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Il divo«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »L'incredibile Hulk«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »E venne il giorno«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Un amore di testimone«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Indiana Jones e il regno del teschio di cri-stallo«. Dvorana 5: 17.30 »Sex and the City«; 20.10 - 22.15 »Il resto della notte«. ~M Koncerti GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 24. junija, ob 20. uri bo v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert komornih skladb Saše Šantla. Nastopili bodo študentje Akademije za glasbo v Ljubljani. GORIŠKI KONCERT NA MEJI bo letos v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na trgu Evrope - Transalpini. Nastopili bosta popularni skupini Avtomobili in I Nomadi. KULTURNO ZDRUŽENJE LIPIZER vabi na Evropski praznik glasbe danes, 21. junija, ob 20.45 v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici. Nastopili bodo Erika Regu-lyiova, Hanna Nazarenka, Arianna Remoli, Licio Bregant, Giulio Chian-detti, Alberto Gravina, Massimo Bar-bisan, Sonja Makuc in Stelio Furlanut; vstop prost. MEŠANI PEVSKI ZBOR LOJZE BRA-TUŽ IN ŽUPNIJA SV. IVANA iz Gorice vabita na Zaključni koncert danes, 21. junija, ob 20.30 v cerkvi Sv. Ivana v Gorici. Nastopila bosta MePZ Lojze Bratuž in Tadeja Kralj (harfa). NA DOBROVEM V BRDIH bo na graj- skem dvorišču v nedeljo, 22. junija, ob 20.30 koncert skupine Katalena (ob slabem vremenu v viteški dvorani gradu Dobrovo). PEVSKA SKUPINA MUSICUM bo v organizaciji prosvetnega društva in MePZ Štandrež nastopila v nedeljo, 22. junija, ob 21. uri v župnijskem parku v Štandrežu s koncertom V pozdrav poletju: pevska skupina Musicum ob predstavitvi nove zgoščenke. Ob slabem vremenu bo koncert v bližnji dvorani Antona Gregorčiča. SCGV EMIL KOMEL, ArsAtelier - Mednarodni center za glasbo in umetnost v sodelovanju s Slovensko duhovnijo sv. Janeza Krstnika v Gorici vabita v torek, 24. junija, ob 20.30 v cerkvi Sv. Ivana na večer z naslovom Ziv spomin, poklon skladateljema Stanku Jericiju in Cirilu Krenu ob prvi obletnici smrti. Na programu bosta predstavitev nove notne publikacije Stanka Jericija z naslovom Sonatina za flavto, klarinet in orgle in nastop zbora in orkestra Ar-satelier s skladbami in priredbami goriških skladateljev Emil Komel, Marij Kogoj, Lojze Bratuž, Stanko Jericijo, Ciril Kren. Po koncertu bo odprtje razstave Mirjam Sakside, kresovanje in družabnost. V AMFITEATRU GRADU KROMBERK bo v nedeljo, 22. junija, ob 20.30 koncert Godalnega komornega orkestra iz Beograda; ob slabem vremenu bo predavanje v gradu Kromberk. V CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bodo v sklopu glasbenega festivala City off.. Fest 2k8 danes, 21. junija, ob 17. uri nastopili nemška skupina Deadsoil, radgočani In-Sane, avstrijska skupina The Plague Mass, hrvaška Amok, solkanski rapper Valterap, italijanska skupina The Guilt Show in slovenski skupini In the Crossfire in Sphericube. V TOČKI ZKD NOVA GORICA, na Grad-nikovih brigadah 25 v Novi Gorici, bo v torek, 24. junija, ob 20. uri koncert skupine Vanillina Riot. ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE iz Gorice prireja v sodelovanju s kulturnim centrom Incontro iz Podturna koncert z naslovom »Canti del cuore ebraico« izraelskega dua Valeria Fubini (glas) in Sonia Mazar (klavir) v ponedeljek, 23. junija, ob 18.30 na sedežu kulturnega centra Incotro v ul. Veniero 1 v Gorici; vstop prost. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega lice-ja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom, najkasneje do 30. junija Uradu za slovenske šole pri pokrajinskem šolskem uradu v ulici Ri-smondo, 6 v Gorici predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka in se tako vključijo v sezname za podporni pouk. Isti naslov lahko kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev za nižje in višje srednje šole (lestvice rednih natečajev za otroški vrtec in osnovno šolo so namreč v goriški pokrajini izčrpane), do 1. julija predstavijo Uradu za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino v Trstu, ul. Sant. Anastasio, 12, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki nudi tudi pojasnila. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 12. julija enodnevni izlet na Pokljuko za proslavo ob 23. prihodu pohodnikov s Triglava. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 6.45, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štan-drežu. Ob vračanju se bodo ustavili na Bledu; prijave čim prej v čim večjem številu pri poverjenikih Ani Kuzmin, Emilu Devetaku (tel. 0481-532092), Emi Brajnik, Veroniki Tomsič (tel. 0481-882302) (in ne pri Ivu Tomsiču in Saveriju Rožiču, ki bosta odsotna); na račun 20 evrov. KULTURNO DRUŠTVO DANICA organizira tradicionalni izlet v Laško na praznik cvetja in piva, ki bo 12. in 13. julija. Poskrbljena sta avtobus in pre-nocišče; vpisovanje do 30. junija na tel. 339-7484533 (Dolores). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča, da planinski izlet na Veliki Koritnik (Creta di Aip) napovedan za 22. junij, odpade. ZDRUŽENJE CUORE AMICO prireja 9. julija izlet v Avstrijo z obiskom gradu Hochosterwitz; informacije in prijave na sedežu društva v ul. Cipriani v Gorici, tel. 0481-523153. □ Obvestila Mepz"Lojze Bratuž" župnija sv. Ivana vabita na ZAKLJUČNI KONCERT Nastopajo: Mešani pevski zbor "Lojze Bratuž" zborovodja: Bogdan Kralj Tadeja Kralj, harfa Danes, ob 20.30 v cerkvi sv. Ivana v Gorici DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v nedeljo, 6. julija, v okviru srečanja »V moji deželi Starosta Mali princ«, na izlet v Vipavski Križ za ogled vseh zanimivosti in na koncertno revijo v Krom-berku. Avtobus bo odpeljal iz Doberdoba ob 8. uri, nato s postanki na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štan-drežu. Kosilo bo v Zaloščah. Osrednja prireditev z nastopi zborov bo ob 15. uri; prijave čim prej v čim večjem številu pri poverjenikih Ani Kuzmin, Emilu Devetaku (tel. 0481-532092), Emi Brajnik, Veroniki Tomsič (tel. 0481-882302) (in ne pri Ivu Tomsiču in Saveriju Rožiču, ki bosta odsotna). AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na 16. redni občni zbor, volilnega značaja, ki bo v petek, 27. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Dnevni red: name- stitev delovnega predsedstva, pred- sedniško, tajniško in blagajniško po- ročilo, odobritev bilanc, pozdravi gostov, razprava in volitve. Sodelovale bodo plesalke plesnih skupin ŠKD Vi-gred iz Šempolaja in AŠKD Kremen-jak. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita na tradicionalno svetoivansko kreso-vanje v ponedeljek, 23. junija, od 20.45 dalje. Družabni večer bo potekal v prireditvenem prostoru v Selcah. Sodelovali bodo dramska skupina društva Kras iz Opatjega sela, harmonikaš Vilko Frandolič in mešani pevski zbor Starši Ensamble. Nagradili bodo tudi najlepše vence. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Don Bosco - torek, 24. junija, 15.00-18.00; Svetogor-ska ul. - četrtek, 26. junija, 9.30-11.30; ul. Lungo Isonzo Argentina - sobota, 28. junija, 15.00-18.00. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo od 30. junija do 5. septembra odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure; zaprto 4. in 16. avgusta. MLADINSKI FILHARMONIČNI ORKESTER ALPE JADRAN IZ GORICE obvešča, da so odložili rok za prijavo na razpisu, na podlagi katerega bodo omogočili udeležbo na glasbenih delavnicah; po novem bo rok zapadel 15. julija, medtem ko se bodo delavnice začele 28. novembra; informacije na info@cimalpeadria ali na tel. 0481240159, na razpolago je tudi nova spletna stran centra za glasbena srečanja Alpe Jadran, www.cimal-peadria.it/nuovo. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU obvešča, da bo do 25. junija zaprta. OVERNIGHT, sobotni nočni avtobus bo na voljo mladim do septembra. S ploščadi pri Rdeči hiši v Gorici bo startal ob 21.45; ob 22.15 bo ustavil v ulici Pocar v Tržiču, ob 22.25 v ulici Valentinis, v Sesljan pa bo prispel ob 22.40. Prvi avtobus iz Sesljana v Tržič bo odpotoval ob 1.10, prvi avtobus za Gorico pa ob 2.10. Iz Sesljana v Tržič bosta peljala še dva avtobusa (ob 3.10 in ob 4.10), zadnji avtobus pa bo v smeri Gorice startal ob 4.10. RAJONSKI SVET ŠTANDREŽ prireja tudi letos kresovanje ob godu Sv. Ivana. Kdor ima vejevje, les in drug material naravnega izvora ga lahko odnese na običajno mesto, in sicer na konec ul. Ticino. Kres bo zagorel v ponedeljek, 23. junija, ob mraku. RUMITRSKI JUS vabi danes, 21. junija, na Jeremitišče, kjer bo v družbi prijateljev in znancev potekalo že tradicionalno kresovanje. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo potekalo letošnje poletno središče Krat-kočasnik 2008 v otroškem vrtcu v Doberdobu od 30. junija do 1. avgusta od 8. do 13. ure; informacije in vpisi do 23. junija na tel. 040-212289 v jutranjih urah in na tel. 335-5952551 (Damiana) v popoldanskih urah. SLOVENSKA SKUPNOST, na povabilo koroške Enotne liste, vabi v soboto, 28. junija, na družabno srečanje in pohod na Kočo pod Skuto. V primeru, da bo število udeležencev zadovoljivo bo organiziran prevoz z avtobusom, v drugačnem primeru pa bo prevoz z osebnimi avtomobili; informacije in prijave na tel. 335-8011948, gorica@slovenskaskupnost.org. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 0481-21074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481-522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da bo sedež v ul. Cipriani 71 v Gorici (tel. 0481-523153) do 31. avgusta odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. 15 Prireditve 6. BREZMEJNI KULTURNI DNEVI POD GLOBOČAKOM: danes, 21. junija, ob 21. uri na balinišču na Kam-breškem srečanje z naslovom Slovenci videmske pokrajine in tiskana beseda. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev publikacije Erike Jazbar in Zdenka Vogriča z naslovom »Gorica - Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti« v sredo, 25. junija, ob 20.30 pod lipami v parku Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Ob prisotnosti avtorjev bosta o delu spregovorila časnikarja Ivo Jev-nikar in Jurij Paljk. GORIŠKI MUZEJ GRAD KROMBERK vabi na glasbeno predavanje Andreja Pauerja z naslovom »Jazz, blues in folk na starih lp ploščah - glasba goriške mladine v 70. letih 20. stoletja« v torek, 24. junija, ob 21. uri v amfiteatru kromberškega gradu; ob slabem vremenu bo predavanje v veži gradu. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Francesca Montico vd. Bardusco v stolnici in na glavnem pokopališču. DANES V LOČNIKU: 11.30, Augusta Bressan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 10.30, Mario Spessot v cerkvi in na pokopališču. 20 Sobota, 21. junija 2008 SVET / kosovo - Na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov Tadic zavrnil prenos pristojnosti z ZN na EU Srbski predsednik odnočno nasprotuje neodvisnosti bivše skrbske pokrajine NEW YORK - Srbski predsednik Boris Tadic je včeraj v Varnostnem svetu ZN znova zavrnil načrte, da bi določene pristojnosti misije Združenih narodov (Unmik) na Kosovu prenesli na misijo EU (Eulex), potem ko je v nedeljo na Kosovu v veljavo stopila ustava. Tadic je ob tem pred VS ZN dejal, da Beograd ne more sprejeti zadnjih načrtov generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona, da bi misijo Unmik preoblikovali s prenosom pristojnosti s področja policije, sodstva in carin na Eulex. "O preoblikovanju mora odločati VS ZN. To je namreč edina institucija, pooblaščena za izvajanje zako ni tih spre memb gle de sesta ve mednarodnih sil na Kosovu," je dejal Tadic. "Dokler proces, ki ga resolucija 1244 predvideva za določanje prihodnjega statusa Kosova, ni končan, mo ra med na rod na skup nost pod vod -stvom ZN ohraniti osrednjo vlogo pri zagotavljanju miru in stabilnosti na Kosovu," je Tadic še dejal na zasedanju VS ZN, na katerem je navzoč tudi kosovski predsednik Fatmir Sejdiu. Srb ski predsed nik je čla ne sve ta na go voril kma lu za tem, ko je Ban predstavil načrt o "prilagoditvi operativnih vidikov na mednarodno civilno prisotnost na Kosovu in o preoblikovanju profila in strukture misije Un-mik". Spremem be, ki jih je Ban podrobno opisal tudi v nedavnih pismih Tadicu in Sejdiuju, se nanašajo predvsem na področja policije, sodišča, carin, transporta, infrastrukture in srbske dediščine. Ban je poleg tega včeraj na položaj novega vodje misije Unmik imenoval italijanskega diplomata Lamberta Zannierja, ki bo nasledil Nemca Joachima Ruckerja. V nedeljo je na Kosovu v veljavo stopila nova ustava. Kosovo je od razglasitve neodvisnosti sredi februarja priznalo več kot 40 držav, med njimi ZDA in večina članic EU, tudi Slovenija in Italija. Srbija in njena zaveznica Rusija, ki ima v VS ZN kot stalna članica pravico veta, priznanju kosovske neodvisnosti odločno nasprotujeta. Misija Unmik, ki je na Kosovu na podlagi resolucije VS ZN 1244 prisotna od leta 1999, je nekatera pooblasti la že pre ne sla na ko sov ske ob las ti. Nova kosovska ustava je hkrati pripravila teren za začetek Eule xa, ki naj bi ga sestavljalo 1800 policistov in sodni kov iz EU. ( STA) Srbski predsednik Boris Tadič srbija - Po nekaterih časnikih Demokrati in socialisti naj bi oblikovali vlado BEOGRAD - Lista Za evropsko Srbijo, ki jo vodi Demokratska stranka srbskega predsednika Borisa Tadiča, se je načelno dogovorila s koalicijo okoli Socialistične stranke Srbije (SPS) o oblikovanju nove vlade, je včeraj poročalo več srbskih časnikov. Informacije ni želel potrditi nihče od vpletenih, po pisanju medijev pa bi lahko strani začetek uradnih pogovorov napovedali konec tedna. Kot navaja časnik Večernje novosti, sta strani dogovor dosegli na neformalnih pogovorih, uradne pa naj bi začeli najkasneje v začetku prihodnjega tedna. Kot še navaja, bi morala biti vlada potrjena do konca meseca. Po naved- bah časnika naj bi bile v vladni koaliciji tudi stranke narodnih manjšin, v parlamentu pa bi nova vlada imela 129 poslancev. Kljub vse pogostejšim napovedim, da so socialisti pripravljeni na uradne pogovore o novi vladi s Tadiče-vimi demokrati in G 17 plus, ki je v Ta-dičevi listi Za evropsko Srbijo, Demokratska stranka Srbije (DSS) premiera Vojislava Koštunice in Nova Srbija (NS) še vedno trdita, da s socialisti nadaljujeta pogajanja o novi vladi. Trdita tudi, da lahko oblikujejo vlado skupaj s Srbsko radikalno stranko (SRS) haaškega obtoženca Vojislava Šešlja. (STA) srbija Župljanin pojde v Haag BEOGRAD - Srbska vlada je na včerajšnji telefonski seji ministrstvu za pravosodje dala soglasje za izročitev Stojana Zupljanina Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Pocedura za izročitev Zupljanina naj bi se končala že sinoči. Državna sekretarka na srbskem pravosodnem ministrstvu Snežana Malovič je ob tem pojasnila, da je ministrstvo odločitev o izročitvi Zupljanina poslalo oddelku za vojne zločine notranjega ministrstva, kjer bodo storili nadaljnje korake. Medtem je predsednik srbskega nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljaj-ič včeraj dejal, da bo "morda še danes, najkasneje pa v ponedeljek zaključena procedura glede izročitve Zupljanina v Haag. Dopoldne je sicer srbsko sodišče zavrnilo pritožbo Zupljaninovega odvetnika glede izpolnjevanja pogojev za njegovo izročitev haaškemu sodišču. Nekdanjega poveljnika policije bosanskih Srbov so prejšnjo sredo aretirali blizu Beograda in ga nato prepeljali na sodišče za vojne zločine v srbski prestolnici. 56-letni Zupljanin se sooča z obtožbami genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti zaradi nadziranja srbskih taborišč v BiH, kjer so med vojno med letoma 1992 in 1995 v grozljivih pogojih zadrževali na tisoče nesrbskih prebivalcev, predvsem Muslimanov. Mnogi med njimi niso preživeli, samo na območju Prijedora pa je bilo v treh zloglasnih taboriščih umorjenih 1500 ljudi. Na prostosti sicer ostajajo še trije haaški obtoženci - voditelj bosanskih Srbov med vojno v BiH Radovan Karadič, vojaški poveljnik Ratko Mladič in politični voditelj Goran Hadič. Njihova aretacija in izročitev haaškemu sodišču je pogoj za približevanje Srbije EU. (STA) Kitajska izpustila 1157 ljudi, vpletenih v nemire v Tibetu PEKING, 20. junija (STA) - Kitajska je izpustila 1157 ljudi, ki so bili vpleteni v nemire v tibetanski prestolnici Lhasa marca letos, je poročala kitajska tiskovna agencija Xinhua. Kitajska je novico obelodanila dan pred prihodom olimpijskega ognja v Lhaso. Podpredsednik tibetanske vlade Palma Trily je na novinarski konferenci povedal, da so bili izpuščeni zaprti zaradi manjših prekrškov, povezanih z marčevskimi nemiri. Povedal je tudi, da so sodišča v Tibetu v četrtek in včeraj izrekla kazni 12 ljudem, vpletenim v nemire. Še 116 ljudi pa je priprtih in čakajo na sojenje, je še razkril Palma Trily. Kakšne kazni je prijela omenjena dvanajsterica, Palma Trily ni razkril, je pa dejal, da je bilo doslej zaradi nemirov kaznovanih 42 ljudi. Oblasti so namreč že aprila zaprle 30 ljudi, ki so bili obsojeni na kazni od treh let zapora do dosmrtne ječe zaradi požigov, ropanja, zbiranja z namenom napada na državne organe in drugih zločinov. Palma Trily je še povedal, da je bilo po nemirih skupaj aretiranih ali se je predalo 1315 ljudi. Mednarodna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International (AI) je v sredo zvečer sporočila, da po zatrtju protestov v Tibetu še vedno pogrešajo več kot 1000 protibe-tanskih demonstrantov, ki so bili prijeti med protesti. Ob tem je AI Kitajsko pozval, naj razkrije, kaj se je zgodilo z aretiranimi med zatrtjem ne- Nepalski maoisti so izstopili iz vlade KATMANDU - Nepalski maoisti so včeraj zapustili nepalsko vlado in obtožili koalicijsko stranko, da noče prepustiti oblasti, čeprav je bila na volitvah poražena. Maoisti in stranka Nepalski kongres, ki jo vodi premier Girija Prasad Koirala, se tako niso uspeli sporazumeti glede novega ne-palskega predsednika. "Nocoj smo izstopili iz vlade," je dejal vidni predstavnik maoistov in nekdanji minister Dev Gurung ter poudaril, da so bili prisiljeni podpisati odstopne izjave, saj se nepalski premier ne želi odreči oblasti. Maoisti in stranka Nepalski kongres, ki jo vodi premier Gi-rija Prasad Koirala, se tako niso uspeli sporazumeti glede novega nepal-skega predsednika, potem ko so v državi pred tremi tedni odpravili monarhijo in ustanovili republiko. Nepalski maoisti imajo večino v aprila izvoljeni ustavni skupščini, ki je odpravila monarhijo in bo najverjetneje napisala novo ustavo. "Po zmagi na volitvah bi nam morali dovoliti, da bi sestavili novo vlado, vendar Nepalski kongres želi obdržati status quo," je dejal Gurung. (STA) zda - Zaradi poplav je umrlo 24 ljudi, na tisoče evakuiranih Bush obiskal poplavljeno Iowo in prebivalcem obljubil pomoč DES MOINES - Ameriški predsednik George Bush in republikanski predsedniški kandidat John McCain sta si v četrtek vsak posebej ločeno ogledala poplavljena območja v zvezni državi Iowi in obljubila vso potrebno pomoč. Demokratski predsedniški kandidat Barack Oba-ma je že pred dnevi v Illinoisu ob reki Misisipi polnil vreče s peskom. McCain je obiskal kraj s 1900 prebivalci Columbus Junction, ki je bil še vedno na pol poplavljen in zagotovil, da bodo v Washingtonu storili vse, da pomagajo žrtvam. Bush je obiskal mesto Cedar Rapids, iz katerega se je voda že umaknila in pustila za sabo blato ter umazanijo. Predsednik Bush, ki si še vedno ni opomogel od kritik zaradi klavrnega odziva zvezne vlade na orkan Katrina v New Orleansu pred tremi leti, je ljudem na prizadetih območjih zagotavljal, da razume njihovo bolečino in da bo zvezna vlada pomagala z vsemi močmi. Bush je bil v času tornadov in poplav, ki so prizadele območje Srednjega zahoda ZDA, na evropski turneji. Zaradi poplav je umrlo 24 ljudi, največ v Iowi, več deset tisoč pa se jih je izselilo. Nevarnost še vedno ni minila za območja države Illinois in Missouri ob reki Misisipi, ki narašča proti jugu in prebija jezove. V četrtek so se nadaljevale evakuacije prebivalcev ob reki in nalaganje vreč s peskom okrog ogroženih objektov. (STA) zda - Poročilo vladnih agencij Znanstveniki opozarjajo na vse bolj ekstremno vreme Ameriški predsednik George Bush ansa WASHINGTON - Poročilo ameriških znanstvenikov opozarja, da bodo v prihodnosti suše dolgotrajnejše, poplave še večje, prav tako tudi vročina, nevihte bodo hujše, skratka kar je bilo doslej redko, se bo dogajalo po-gos teje, vse to pa je posle di ca podneb -nih sprememb, je ugotovitev številnih ame riš kih vlad nih agen cij. Poročilo je plod dela številnih ameriških vladnih agencij, tokrat brez cenzure, ki je zaznamovala dosedanja poročila administracije predsednika Georgea Busha glede okolja. V raziskavi so sodelovale med drugim agencije, kot so Agencija za mednarodni razvoj, Nacionalna uprava za oceane in ozračje, ministrstva za kmetijstvo, energijo, transport, zunanje zadeve, vesoljska agencija NASA in inštitut Smithso ni an. Di rek tor Naci o nal ne ga cen tra za kli mat ske podat ke Tho mas Karl je v Washingtonu povedal, da je zelo opazno povečanje frekvence hudih nalivov na severu planeta, kar se bo najverjet- neje nadaljevalo tudi v prihodnje. Do konca tega stoletja naj bi nevihte, ki so doslej prihajale na vsakih 20 let, prihajale na vsakih pet let. Na jugozahodu ZDA, kjer že od leta 1999 vlada bolj ali manj sušno obdobje, pa naj bi bile suše še hujše. Karl sicer ni šel tako daleč, da bi sedanje poplave na ame riš kem Srednjem zaho du ne posredno povezal s klimatskimi spre-mem bami. Znan stve nik pri Naci o nal nem cen tru za atmos fer ske raz is kave Ger -ald Meehl je opo zo ril, da je vse od 70. let prejšnjega stoletja opazen trend povečevanja moči orkanov v Atlantiku in zahodnem Pacifiku, kar je najverjetneje posle di ca poviševanja tem pera ture morja, čeprav pa je opozoril, da bodo potrebne dodatne študije, da bi lahko povezali zviševanje temperature morja s človeškim dejavnikom. Za Meeh-la ni no bene ga dvo ma, da je člo ve ka z izpusti toplogrednih plinov mogoče veliko lažje povezati s splošnim višanjem tem pera tur na pla ne tu. ( STA) / RUBRIKE Sobota, 21. junija 2008 21 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat pisala o neprijetnem primeru nestrpnosti, ki se je pripetil v tržaški plinarni: »Kam zavaja narodna mržnja, je že neverjetno! Tako se nam poroča, da je naddelavec Jurissich (!) v mestni plinarni prepovedal slovenskemu delavcu S., da bi se v občevanju z drugimi tovariši posluževal svoje materinščine, ker drugače da ga da odpustiti. To pa je že skrajnost! Revni delavec mora torej za gladno mezdo ne le prodati delo svojih rok, marveč svojo narodnost, svoja čustva, svoj jezik! Misli li oni brezsramni odpadnik, da se bo mestna plinarna sesula, ako slovenski delavci govorijo med seboj slovenski? Celo zamorci, ki so najeti v tujih službah, smejo se med seboj posluževati svojega jezika, a slovenski delavec v Trstu ne bi to smel? Na to nekulturno in nesocijalno obnašanje omenjenega Jurissicha opozarjamo one, kojih se to tiče. Imamo še toliko zaupanja v naše poštene narodne nasprotnike, da bodo sami občutili barbarstvo takega rav- nanja in zabranili, da se na tak način žali ne le slovensko, marveč zlasti italijansko narodnost.« »Vedno tarnamo in se pritožujemo, da ne napredujemo,« piše neka Tržačanka v svojem odprtem pismu. »Nekaj resnice pa je na tem, a mi nismo krivi, da se naše nižje ljudstvo mnogokrat ne izobrazu-je kakor bi se moglo, na tem so krivi drugi faktorji, ki sploh premalo mislijo na šolsko vprašanje pri nas Slovencih. Imamo pa med priprostimi ljudmi takih značajev, da bi bili lahko izgled tudi našim izobražencem, ki jim je veliko na tem, da so 'Slovenci'. Poznam pri-prosto, pridno pošteno dekle, ki več let službuje v Trstu, a ima kakor tako zelo redke, kar znači, da jo imajo gospodarji sploh radi. Dekle bi v službi morda bolje izhajalo, da ni tako zavedna Slovenka. Pitanja s 'šča-va' ne prenaša; to besedo je samo enkrat potrpela, a pri drugem takem poklonu je kar odpovedala službo, s pripombo, da po take naj se le poslužijo v Afriko, ker sužnjev v našem delu sveta ni več.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Te dni so v Tržaškem zalivu napravili poskusni vožnji s hidrogliserjem, to je »z motornim čolnom s krili«. Voženj so se udeležili številni predstavniki oblasti z dr. Palamaro na čelu, ki so jih sprejeli funkcionarji turističnih ustanov ter inženir Bruno Sergas, ki ima koncesijo za hidrogliser za Trst in inženir Rodriguez iz Messine, ki je lastnik patenta za Italijo. Ob tej priliki so uporabili hidrogliser Gardska puščica, ki bo vozil po Gard-skem jezeru. Hidrogliser je v dopoldanskih urah, ob precejšnji množici gledalcev, odpeljal z okrog devetdesetimi potniki in ker jih običajno pelje okrog sedemdeset je vozil nekoliko počasneje, toda še vedno z veliko hitrostjo. Potniki so se med vožnjo zelo ugodno počutili in »aliskaf« se ni niti malce zibal. Na drugi vožnji je bilo na njem le petdeset potnikov, tako daje lahko uporabil vso svojo zmogljivost in so imeli potniki občutek, da letijo nad morjem. Hidrogliser je odpeljal po zalivu do Devina, na- to pa se je obrnil in se usmeril proti Miljam ter se vrnil v pristanišče. S hidrogliserjem nameravajo uvesti dve progi: direktno progo Trst-Benetke ter progo Trst-Be-netke z vmesnimi postajami v Gradežu, Lignanu in Je-solu. Vožnja iz Trsta v Benetke bo trajala okrog uro in pol ter bo stala približno dva tisoč lir. Za uvedbo proge bo potrebnih okrog 120 milijonov lir in inženir Sergas upa, da bo dobil v ta namen posojilo iz rotacijskega sklada in izreden nepovraten prispevek. Dijaki višje realne gimnazije iz Trsta so nastopili v Kulturnem domu. Pod mentorstvom profesorja Jožeta Peterlina so uprizorili Linhartovo komedijo Matiček. Predstavo je profesor spremenil v primorski dialekt, »in lahko rečemo, da so se dijaki v tej govorici čutili dovolj sproščene, delo samo pa je ohranilo vso tisto prikupnost, ki bi jo v književnem jeziku gotovo izgubilo ter postalo bolj papirnato.« Predstava je povsem uspela, Kulturni dom pa je bil nabito poln. FILMI PO TV Sobota, 21. junija, rete 4, ob 21.30 Under suspicion Režija: Stephen Hopkins Igrata: Monica Bellucci in Gene Hackman Henry Hearst je ameriški odvetnik, ki sicer živi v Porto Ricu. Pred dnevi je med jutranjim tekom s psom v parku odkril truplo 12 letne deklice. Henry obvesti policijo, toda ta ga želi podrobno zaslišati, saj je to že drugi podobni umor v zadnjih tednih, obenem pa sumi, da je imel Henry večjo vlogo pri dogodku. Med intenzivnim zasliševanjem, ki ga vodita mlajši detektiv Owens in njegov starejši kolega Benezet, se počasi začenjajo razkrivati razpoke Henryjeve zgodbe, zato detektiva zaslišita tudi Henryjevo ženo Chantal, ki se je od svojega moža v zadnjem času precej odtujila. Nedelja, 22. junija, Rai 1, ob 16.45 Ricette d'amore Režija: Sandra Nettelbeck Igrata: Sergio Castellito, Martina Gedeck in Maxime Foerste Dogajanje kuharsko-ljubezenske pripovedi je postavljeno v Hamburg. Tam živi in dela mlada, a že zelo zagrenjena Martha, ki je zaposlena v ekskluzivni restavraciji. Kuhinjski recepti ji resnici na ljubo uspevajo bistveno boljše od življenjskih, saj je doživela že marsikatero ljubezensko razočaranje. Mnogo prezgodaj ji je umrla tudi sestra in Martha mora od tedaj skrbeti za malo nečakinjo, ki ji povzroča kar nekaj skrbi in težav. Kot nekakšno svetlo sonce pa se najprej v kuhinji restavracije, takoj nato pa seveda tudi v njenem življenju, pojavi italijanski kuhar Mario, ki s svojo razposajenostjo in pozitivnim temperamentom uspe razveseliti tudi žalostno Martho... Torek, 24. junija, canale 5, ob 21.10 Ocean's eleven Režija: Steven Soderberg Igralci: George Clooney, Brad Pitt, julia Roberts, Andy Garcia in Matt damon Plan je dogovorjen. Pravila so jasna. Če bo šlo vse po načrtih Dan-nyja Ocean in njegovih prijateljev, si bo |UV>i skupinica t i VW kmalu prilastila 150 milijonov dolarjev. Ocean's Eleven - Igraj svojo igro je film, ki združuje spretnost z oskarjem nagrajenega režiserja Ste-vena Soderbergha in izredno igralsko družino, ki jo sestavljajo same hollywodske zvezde. Četrtek, 26. junija, canale 5, ob 21.10 Il sesto senso Režija: Michael Night Igrajo: Bruce Willis, Haley Joel Osment in Toni Collette Otroškega psihologa Malcolma Crowea obišče mali Cole, devetletni deček, ki je prepričan, da vseskozi srečuje duhove. Doktorja Crowea zaprosi za pomoč in mladi zdravnik, kljub velikim dvomom, mu je ne more odreči. Začetna psihologova skep-sa, se kaj kmalu spremeni v izredno zaupljiv odnos, ki omogoči fantku in njegovemu zdravniku, da uspešno opravita terapijo... Petek, 27. junija, Rai 1, ob 21.10 Fight club Režija: David Fincher Igrata: Brad Pitt in Helena Bonham Carter Celovečerec, povzet po istoimenskem delu ameriškega pisatelja Chucka Palahniuka, je nekakšna kritika sodobne družbe, ki se skuša znebiti frustracij in težav z izvajanjem vsakovrstnega nasilja. Tako se tudi protagonist filma odloči, da se bo udeležil skupinske terapije, ki naj bi mu omogočila premostitev vseh težav. Na enem od teh srečanj pa spozna Tylerja Durdena. Ta mu spregovori o nekoliko nenavadnem klubu, ki je nastal prav zato, da bi v njem člani sproščali vse frustracije z nasilno medsebojno borbo. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO ZLIV VEČ REK FRANCOSKI REŽISER IN IGRALEC (JACQUES) MOJZESOV BRAT ITALIJANSKI PEVEC IN IGRALEC (MASSIMO) OSEBNI ZAIMEK OKROGLO ŠTEVILO BOLGARSKI POLITIK (KOSTA) POZNA ŽIVLJENJSKA DOBA VOJAŠKO PRISTANIŠČE V JU2NI ITALIJI (ORIG.) ZNANI ANGLEŠKI KOLIDŽ NIKOLA TESLA SUŽNJA V HAREMU NARKOTIČNO SREDSTVO OTIS REDDING ZDRAVILO PROTI MALARIJI BERI PRIMORSKI DNEVNIK OBER MENJAVA KMETIJSKE RASTLINE OSEBA IZ ZNANE PRAVLJICE PLOŠČA IZ AZBESTA TURŠKI IGRALEC (SERDAR) VELIKAN, ORJAK ANGL. PISATELJ (JOHN) AMERIŠKI BOKSAR CASSIUS CLAY AVTOMAT, SAMODEJNI STROJ NORD. BOG MODROSTI KEM. SIMBOL ZA IRIDIJ BREZCILJNA HOJA NAŠA ŠOLSKA REVIJA ZDRAVILO SLIKA POKRAJINE / VSE V REDU V LONDONU MESTO V ŠPANIJI MINISTRSKI SVET, VLADA LUKA V ALŽIRIJI ŽENSKO KRATKO OGRINJALO VRSTA DREVESA IN NJEGOV PLOD DESETI MESEC V LETU NEKDANJI NOGOMETAŠ TRIESTINE FOTO BORIS PRINČIČ KRČEVINA, OTREBLJEN SVET 2ENSKO IME STOLP OB MUSLIMANSKI DŽAMIJI AMERIŠKA IGRALKA GARDNER PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK SAMOSTANSKI "SORODNIK" REKA SKOZI FIRENCE MESTECE V FRANCIJI DEL POGREBA TOTT1JEVO MOŠTVO ELEJCI MIHA OBIT KURIR, ODPOSLANEC TUJE 2ENSKO IME ŠKOFOVSKA KAPA MOSKOVSKI NOG. KLUB OSEBNI ZAIMEK VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA NERODEN ČLOVEK VRHNJI DEL LOBANJE UMETNIŠKO DOVRŠENO DELO LUNINA MENA SEVERNO-IRSKI NOGOMETAŠ (GEORGE) KRAJ PRI POREČU FILM S SCHWARZE-NEGGERJEM POD . KARENINA STIKALIŠČE DVEH PLOSKEV REKA V ETIOPIJI, PRITOK JEZERA TURKANA VESOLJSKI IZSTRELEK PREBIVALEC SEV. EVROPE TANJA ROMANO REKRUTACIJA LEONARDO XIMENES JEZERO V ČADU BURT LANCASTER MOŽ BOGINJE NEFELE V GRŠKI MITOLOGIJI JAMAJŠKA ATLETINJA OTTEY OKLENITEV Z ROKAMI TAVČAR IVAN DRŽAVNA BLAGAJNA NIZOZEMSKI NOGOMETNI KLUB JOSIP RIBIČIČ RAZMOČENA ZEMLJA ELEKCIJA ESTONEC SLOVARČEK - AKAR = turški igralec • BEST = severnoirski nogometaš * GAN = mestece v Franciji • IRO = jezero v Čadu * OMO = reka v Etiopiji * PORRO = nogometaš Triestine * TOOLE = angleški pisatelj (John Kennedy) 22 Sobota, 21. junija 2008 PRIREDITVE / televizija koper - Brez meje Aleksander Ipavec: harmonikar, skladatelj, pedagog V današnji oddaji Brez meje se bo predstavil Aleksander Ipavec, harmonikar, skladatelj, pedagog. Govoril bo o svojem odnosu do ritma, do melodije, o svojih izkušnjah pri sodelovanju v različnih glasbenih zasedbah. Predstavil bo tudi zgoščenko Un tanguito para Pao, ki sta jo izdala s pianistko Paolo Chia- budini in skupaj bosta zaigrala tri tange Astorja Piazzolle. Oddaja, ki jo je pripravila Martina Kafol, bo na sporedu na Televiziji Koper danes ob 18. uri. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Teatri a teatro V torek, 24. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču bo predstava »Alcesti« v priredbi gledališč La Contrada in Teatro Stabile di Trieste. V soboto, 28. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / gledališka predstava »La passione delle Troiane«. Igra gledališki ansambel Cantieri Teatrali Koreja. V torek, 1. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Eugene O'Neil: »Il lutto si addice ad Elettra« v režiji Marca Plinia in v izvedbi šole dramske umetnosti Paolo Grassi. V torek, 8. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / in v sredo, 9. julija, v de-vinskem gradu / »Euridice« - povzeto po Rainerju Marii Rilkeju, Marini Cve-taevi, Italu Calvinu in Claudiu Magri-su. V izvedbi Gledališča Rossetti, igra Daniela Giovannetti, režija: Antonio Calenda. DOLINA Na Kaluži V petek, 27. junija, ob 21.00 / Marco Tassara: »Amour, amore Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel, priredil in režira Sergej Verč, jezikovna obdelava in pomočnica režiserja Minu Kjuder. Nastopa Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. SLOVENIJA KANAL Na Kontradi Marin Držic: »Dundo Maroje« / gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v režiji Borisa Kobala. V sredo, 25., v četrtek, 26., v soboto, 28., in v ponedeljek, 30. junija, ob 21.00 ter v sredo, 2., v četrtek, 3. in v petek, 4. julija ob 21.00. DREŽNICA PRI KOBARIDU Prireditveni šotor V sredo, 25. junija, ob 21.00 / Marco Tassara: »Amour, amore Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Prevedel, priredil in režira Sergej Verč. Nastopa Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Danes, 21. junija, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. Mala drama Danes, 21. junija, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. TRST Gledališče Verdi ■ 39. Mednarodni festival operete Carlo Lombardo: »Cin-ci-là« / režija: Maurizio Nichetti, dirigent: Elisabetta Maschio, koreografija: Sandhya Na-graja. V gledališču Verdi v petek, 27., in v soboto, 28. junija, ob 20.30, v torek, 15., in v sredo, 16. julija, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. julija, ob 17.30. Carlo Lombardo: »Scugnizza« / glasba: Mario Costa, režija: Davide Livermo-re, dirigent: Julian Kovatchev, koreografija: Laurence Fanon, dirigent zbora: Lorenzo Fratini. V dvorani Raffael-lo de Banfield - Tripcovich v nedeljo, 29. junija, ob 17.30, ter v torek, 1., v sredo, 2., v četrtek, 3., v torek, 8. in v soboto, 12. julija, ob 20.30. V gozdiču pri Ferdinandeu ■ Triskell Festival Danes, 21. junija, ob 21.45 Cantara (Škotska). Jutri, 22. junija, ob 21.15 Cécile Corbel (Bretanija). V ponedeljek, 23. junija, ob 20.15 Blusker Duo (Trst-Pula), ob 21.30 Gwen (Trst). V torek, 24. junija, ob 20.15 Wooden Lega (Trst), ob 21.30 Beer Belly (Slovenija) in nastop Šole irskega plesa iz Ljubljane. GORICA KONCERT NA (nekdanji) MEJI 2008 V ponedeljek, 23. junija ob 20.30 / koncert / Skupni trg Gorica - Nova Gorica / nastopata skupini Nomadi in Avtomobili. VIDEM ■ Udin&Jazz Danes, 21. junija, ob 21.00 / San Giorgio di Nogaro - Villa Dora / Lorena Fa-vot in Rudy Fantin Jazz Trio. V ponedeljek, 23. junija, ob 21.00 / Cervignano del Friuli - Trg Indipen-denza / Gramelot Ensemble in Gian-luigi Trovesi. V torek, 24. junija, ob 21.00 / Tricesimo - Trg Ellero / Kenny Werner Quartet. AMPEZZO Danes, 21. junija, ob 21.00 / v sklopu festivala »Fiesta caotica« bodo nastopili Madrugha, Kosovni odpadki in Kraški ovčarji. Vstop prost. _SLOVENIJA_ PIRAN Tartinijev trg Danes, 21. junija, ob 20.00 / EkuKO Etno Fest - nastopili bodo pevski zbor Nyi-regyhazi Nepzenesz Korus iz Madžarske, pevski zbor Prachensky Soubor Starkonice iz Češke, vokalna skupina (Slo), Fandangle (VB), Klemen Klemen (Slo), Minotaver (Slo) in Golliwog (Slo). LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 24. junija, ob 20.00 / Linhartova dvorana / koncert: Cynthia Hopkins in Accinosco (New York, ZDA). Križanke Danes, 21. junija, ob 20.00 / koncert predstavnika bosanske pop glasbe Ha-lida Beslica. Jutri, 22. junija, ob 20.00 / nastopa Rade Šerbedžija. V ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 / nastopa hrvaška retro-pop skupina Jinx. V torek, 24. junija, ob 21.00 / Egipt v Ljubljani - folklorni nastop skupine Al-Arish iz Sinaja. Hala Tivoli V torek, 2. julija, ob 20.00 / koncert skupine Status Quo. OTOČEC (NOVO MESTO) ■ Rock Otočec 2008 Od petka, 27. do nedelje, 29. junija / vsak dan koncerti več skupin od 18. ure dalje. Durdevičice iz Hrvaške, pevski zbor Ra-luca Iurascu Vorona iz Romunije, pevski zbor Noorus iz Estonije in pevska skupina Folklornega društva Val iz Pirana. V primeru slabega vremena bo koncert v Gledališču Tartini. Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert Obalnega komornega orkestra s solisti. Dirigent: Aleksandar Spasic. PORTOROŽ Avditorij V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert: Murat & Jose, Janez Bončina Benč & Rock legende. V soboto, 5. julija, ob 21.00 / koncert: Eroica s simfoničnim orkestrom RTV Slovenije. ŠKOCJAN PRI DIVAČI Danes, 21. junija, ob 21.00 / 12. škocjanski festival: pevski zbori kresni noči. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 30. junija, ob 20.30 / 10. Festival kitare Kras: jubilejni koncert ob 10-letnici festivala: Marko Feri, Kras Festival Orchestra, Sebastiano Zorza in zbor Obalca. ŠTANJEL Grad V nedeljo, 29. junija, ob 20.00 / večer dalmatinske glasbe v organizaciji Vipavskih tamburašev. KOSTANJEVICA Frančiškanski samostan V torek, 24. junija, ob 20. uri / koncert komornih skladb Saše Šantla. Nastopajo študenti Akademije za glasbo v Ljubljani. TOLMIN ■ Soč'n fest (jazz) V sredo, 25. junija, ob 20.00 / na mestnem trgu nastop Pihalnega orkestra Tolmin in Pihalnega orkestra Koper. V četrtek, 26. junija, ob 20.00 / na mestnem trgu nastop Jazz Punt Big Band in Big Band Jump (Ita). V petek, 27. junija, ob 20.00 / v športnem parku Brajda nastop Vokalne skuine Bit, Josipe Lisac (Hr) in skupine Eclipse. V soboto, 28. junija, ob 20.00 / v športnem parku Brajda nastop skupin Damijan Valentinuzzi Group (Slo, Ita, Srb), Erik Truffaz Quartet (Fr), in No Water Please (Fr). AJDOVŠČINA Športni rekreacijski center Police ■ Njoki Summer Festival V petek, 27. junija, bodo nastopili Mar-ky Ramone & Tequila Baby (ZDA), Elemental (Hr), Mr. T-Bone & Young Lions (Ita), Sell Out (Slo) in In-sane (Slo). V soboto, 28. junija, bodo nastopili The Bellarays (ZDA), Murat & Jose Band FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. V Državni knjižnici (Largo Papa Giovanni XXIII, 6) je do 25. junija na ogled fotografska razstava »1958 - 2008. Ospedale Santorio, 50 anni di storia«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 13. ure. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BOLJUNEC V Občinskem gledališču Franceta Prešerna bo do 23. junija na ogled razstava domačih slikarjev »Utrinki« v organizaciji SKD F. Prešeren. Urnik: danes od 18. do 21. ure, jutri od 10. do 12. in od 18. do 21. ure in v ponedeljek od 19. do 21. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Do 22. junija je na ogled fotografska razstava Egona Krausa »...vsak dan je prinesel nekaj novega«. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. ZGONIK Vinoteka v Zgoniku: do 30. junija od 18.00 do 21.00 sta na ogled fotografska razstava »Schengenska meja - Zgodovinski december 2007« Borisa Prinčiča in Bogdana Macarola ter razstava kamnitih izdelkov Sandija Šuca. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: / do 30. junija bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIC V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-let-nici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušč, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih / do konca julija bo na ogled razstava slikarke Tamare Ko-rošak. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Mestna galerija Nova Gorica vabi ob 10. obletnici delovanja na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletja. Razstava bo na ogled do 30. junija. V paviljonu poslovnega centra HIT, Delpinova 7a v Novi Gorici bo do 27. junija na ogled razstava Bogdana Vrčona. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma / do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. V Gradu Tivoli (Pod turnom 3) na ogled je razstava Sodobna slovenska arhitektura. Razstava, katero je pripravil Mednarodni grafični likovni center v sodelovanju z galerijo Dessa, bo na ogled do jutri, 22. junija, z urnikom: od 11. do 18. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. AJDOVŠČINA V Pilonovi galeriji bo do 11. julija na ogled razstava slik Rudija Skočirja. Info: 0039-5-3689177. VIPAVSKI KRIŽ V Domu krajanov bo do konca avgusta na ogled razstava slik Marka Andlovi-ca »Malenkosti«. Za ogled poklicati na tel. št. 0039-31481187. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 21. junija 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.00 Kocka 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: La nuova famiglia Pellet 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.20 Aktualno: Settegiorni 10.10 Vremenska napoved 10.15 Nan.: Un ciclone in convento 11.50 Aktualno: Pongo & Peggy... gli ani- mali del cuore 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Lineablu 15.45 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 16.30 Variete: Speciale Moda & Sport 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Aktualno: Easy Driver 18.50 Kviz: Alta tensione 20.00 Dnevnik 20.30 Šport: EP v nogometu 2008 20.45 Nogomet: Tekma za EP v nogometu 2008 23.00 Nočni dnevnik 23.05 Šport: Notti Europee V^ Rai Due 6.35 Aktualno: L'avvocato risponde 6.45 Aktualno: Il mare di notte 7.00 Nan.: Girlfriends 8.00 9.10 Dnevnik 8.20 Nan.: Joey 9.00 Dnevnik 9.05 Random 10.00 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 10.35 Aktualno: Quello che 11.15 Aktualno: Nati in Italia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Evropski Dribbling 14.00 Avtomobilizem: Velika nagrad v Španiji 15.30 Nan.: Hidden Palms 16.10 Nan.: Una banda allo sbando 16.30 Nan.: Streghe 17.15 Nan.: Le cose che amo di te 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Risanke 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Tutta la verita' su mio mari-to (triler, Fr., '03, r. L. Carceles, i. H. de Fougerolles) 22.40 Nan.: The 4.400 23.30 Nočni dnevnik 23.40 Dok.: Dossier Storie 0.25 Aktualno: Dnevnik - Mizar Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario. Cose (mai) viste 7.00 8.45 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.30 Aktualno: Art news 11.00 Aktualno: Speciale Chie'discena 11.45 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.35 Šport: Sabato sport 18.00 Šport: Bountain Bike - svetovno prvenstvo 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Šport: EP v nogometu - Euro sera 20.30 Variete: Blob 20.35 Film: Via col vento (dram., ZDA, '39, r. V. Fleming, i. V. Leigh) Deželni dnevnik Dok.: Blu notte - Misteri italiani Dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Vita da strega Film: La villa dei misteri (kom., It., '97, i. A. Castagna) 9.25 Nan.. I misteri di Cascina Vianello 11.30 14.50 Dnevnik in prometne vesti 11.40 Nan.: Doc 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Film: Perry Mason - L'arte di morire (krim, ZDA, '92, i. R. Burr) 16.00 Nan.: Psych 18.00 Dokumentarec: ZDA 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Renegade 21.30 Film: Under Suspicion(srh., ZDA, '00, r. S. Hopkins, i. G. Hackman) 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 23.50 Nan.: Bones 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Dok.: Gli abissi 9.50 Nan.: Circle of Life 10.50 Film: Il tesoro dei Templari (pust., Dan., '06, r. K. Barfoed, i. J. Grun-dtvig) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nan.: Everwood 14.40 Nan.: Anni '50 16.40 Nan.: Nati ieri 17.40 Film: Il club degli imperatori (dram., ZDA, '02, r. M. Hoffman, i. K. Kline) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Veline 21.10 Film: Il matrimonio del mio miglior amico (kom., ZDA, '97, r. P.J. Ho-gan i. J. Roberts) 23.30 Aktualno: Nonsolomoda 25... 0.00 Nan.: Ally McBeal 01.00 Nočni dnevnik O Italia 1 6.15 Dnevnik 6.25 Nan.: Otto sotto un tetto 6.55 Risanke 10.45 Nan.: Willy, il principe di Bel Air (i. W. Smith) 11.15 Nan.: Piu forte ragazzi 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Risanke 13.25 Šport: Grand Prix Moto 14.00 Motociklizem: Velika nagrada v Veliki Britaniji 17.05 Nan.: Friends 17.55 Nan.: A casa di Fran 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: La famiglia Addams (kom., ZDA, '91, r. B. Sonnenfeld, i. A. Huston) 21.10 Film: Casper (fant., ZDA '95, r. B. Silberling, i. B. Pullman) 23.10 Film: Twister 2 (akc., ZDA, '00, r. B. Corcoran, i. C. Bernsen) 1.10 Dnevnik - Studio sport ^ Tele 4 7.00 7.15 8.10 8.50 10.25 12.55 13.35 13.55 14.20 15.40 19.00 20.00 20.30 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.00, 1.30 Dnevnik 17.00 Risanke Storie tra le righe Klasična glasba Film: Una storia italiana (It., r. S. Reali, i. G. Gemma, S. Ferilli, R. bova) Proza: L'Inferno Aktualno: Viva le vacanze Aktualno: Mosaico Lavoro donna Dokumentarec o naravi Aktualno: Musica, che passione! Aktualno: Campagna amica Deželni dnevnik 20.55 Film: Il trenino di Natale - Holiday affair (kom., '96) 22.35 Aktualno: Eventi in Provincia 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.40 Glasba: Voci dal ghetto LA 6.00 7.00 9.20 9.50 10.30 12.30 13.00 14.00 15.45 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Weekend Aktualno: L'intervista Nan.: Get Smart Film: Chi ha rubato il presidente? (kom, Fr, '66, r. J. Besnard, i. L. De Funes) Dnevnik in športne vesti Nan.: In tribunale con Lynn Film: Il ratto delle Sabine (kom., It. '45, r. M. Bonnard, i. Toto) Film: Uno dei 2 (kom., Fr., '98, r. J. Belmondo, i. A. Delon) 18.00 Film: Il giorno del delfino (pust., ZDA, '73, r. M. Nichols, i. T. De-vere) 20.00 Dnevnik 20.30 Nan.: Otto e mezzo 21.30 Nan.: Jack Frost 23.10 Film: Skin Deep - Il piacere e' tut-to mio (kom., ZDA, '89, r. B. Edwards, i. J. Ritter) (t Slovenija 1 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.35 Lutkovno igrana nan.: Bine 7.55 Kviz: Male sive celice (pon.) 8.40 18.40 Risanke 9.05 Kino Kekec: Ime mi je Evgen 10.50 Polnočni klub (pon.) 12.05 Dok. oddaja: Gorska jezera (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Nan.: Berlin, Berlin (pon.) 14.00 Izobr. dok. nan.: Slovenski vodni krogi 14.25 Film: Moderni časi 15.55 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in ljudeh 16.15 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare, sledi Sobotno popoldne 17.25 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.25 Utrip 19.40 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 0.25 50 let televizije 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 22.30 Hri-bar 23.30 Nad.: Deadwood (t Slovenija 2 6.30 2.15 Zabavni infokanal 9.00 Skozi čas 9.10 50 let televizije 9.35 Vroči stol (pon.) 10.30 Doma pri: Oto Plestner (pon.) 11.15 Nad.: Absalonova skrivnost 11.45 Dok.: serija: Pustolovka 13.05 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.00 Ciciban poje in pleše 15.25 Film: Peter in Petra 16.50 Oddaja za razgibano življenje: Zdaj! 17.15 Pozdravljeni, Peking 17.50 Praga: SP v kajakih in kanujih na divjih vodah 20.00 Glasb. dok. oddaja: 300 let Slovenske filharmonije 20.55 Ljubljana: Gala koncert Slovenske filharmonije 22.10 Oddaja o modi: Bleščica 22.40 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope 23.10 Sobotno popoldne 1.25 Nad.: Anna Pihl 13.45 14.00 14.20 14.30 15.10 15.40 16.10 16.40 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 19.45 20.00 21.35 22.05 22.20 22.50 23.20 0.05 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Pogovorimo se o... Sredozemlje Mladinska odd.: Ciak Junior Vsedanes aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, športne vesti Verska odd.: Jutri je nedelja Vzhod - Zahod Film: Gospa je konformistka (glasb., VB, '58, r. H. Wilcox, i. A. Neagle, F. Vaugham) Alter Eco 23. 50 Vsedanes - TV dnevnik Glasbena oddaja: In orbita Dok. oddaja Vsedanes aktualnost Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 23.35 Video strani 17.00 Polka in majolka 18.00 Mladinski kviz: Če me spomin ne vara (pon.) 18.45 Med Sočo in Nadižo (pon.) 19.15 Settimana Friuli 19.45 Kulturni utrinek 19.55 Epp 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Zdravnik svetuje(pon.) 21.00 Rally za SP - Grčija 22.00 Planet polka (pon.) 23.15 Monitor (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar ; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 z Bazovico v srcu; 9.45 Poletne melodije; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.20 Glasba za vsakogar; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Sobotni mix; sledi Na-povednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena: Alojz Rebula: Klopotec; 19.20 Na-povednik, sledita slovenska lahka glasba in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 16.15-20.00 Sms; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Ca-podistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Sladkosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.20 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 12.00 Moja soseska; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Divertimento; 15.00 Intermezzo; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Operni koncert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00 Ludwig van Beethoven; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota' 21- jun'ja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it EUR02008 AusUia-Swilzerland drugi četrtfinale - Po razburljivem koncu bodo v polfinalu proti Nemčiji igrali Turki 120 minut zehanja in 2 minuti neverjetnih preobratov Golu v 119. minuti Klasnica je dve minuti kasneje odgovoril Sentuurk - Trije Hrvati zgrešili 11-metrovko i Verjetno tokrat niti Te- rim ni vec upal na zmago, a Semih Senturk je izenačil res v zadnji sekundi srečanja (ali celo čez). In 11-me-trovke so bile nato le formalnost... i Zgodba je res neverjetna: po presaditvi ledvice bi malokdo mislil, da bo Kla-snic še igral. A mu je uspelo. Včeraj bi lahko bil odločilen, morda pa bi bila tako zgodba preveč pravljična. Proti Češki je bil heroj svojega moštva, tokrat pa je bil Nihat Kahveci v prijemu hrvaške obrambe, čeprav je bil tam v napadu tudi precej (preveč) osamljen. Niko Kranjčar je tokrat razočaral. Terim je na njega postavil Topala, ki je Kranjčarja lepo pokrival in talentiranega hrvaškega zvezdnika zelo omejil. Hrvaška - Turčija 2:4 p.e. 1:1 (0:0) STRELCA: Klasnic v 119., Semih Senturk v 121. 11-METROVKE: Modrič avt, Turan gol, Srna gol, Senturk gol, Rakitič avt, Altintop gol, Petrič ubranjen. HRVAŠKA: Pletikosa, Čorluka, R. Kovač, Šimunic, Pranjic, Srna, Modric, N. Kovač, Rakitic, Kranjčar (65. Petric), Olic (97. Klasnic). Trener: Bilic. TURČIJA: Rustu, Altintop, Gokhan Zan, Asik Emre, Balta, Mehmet To-pal (76. Semih Senturk), Sarioglu, Tun-cay, Arda Turan, Kazim (61. Boral), Nihat (117. Gokdeniz). Trener: Terim. SODNIK: Rosetti (Italija); OPOMINI: Tuncay, Emre, Turan, Boral; GLEDALCEV: 50.000. DUNAJ - Po epski tekmi, ki je po dveh urah zelo dolgočasne igre ponudila vse najbolj dramatične in navdušujoče situacije ravno na koncu, je zmaga šla ekipi, ki nas je že navadila na nemogoče preobrate, to se pravi Turčiji. Bilic je potrdil postavo, ki je Hrvaško pripeljala do četrtfinala z enim samim pravim napadalcem Olicem, ki mu je pomagal mladi talent Niko Kranjčar. Terim je pred obrambo postavil Topala, v napadu pa zaupal dvojici Ni-hat-Kazim Richards. Turški trener pa je imel precejšnje težave s postavo, saj je razpolagal izključno s šestnajstimi igralci (od teh tri vratarji), v vratih pa je zaupal izkušenemu Rustuju, ki je nadomeščal di-skvalificiranega Volkana. Kar petnajst igralcev pa je moralo paziti tudi na opomine, saj bi za vse njih nov rumen karton pomenil en krog diskvalifikacije. Začetek srečanja je bil zelo izenačen. Nobena od ekip ni hotela prepustiti pobude nasprotniku, tako da je bila prava gneča na sredini igrišča in razmišljati je postalo za vse igralce res težko. Prav zato je bilo napačnih podaj kar precej in eno izmed prestreženih žog bi lahko Hrvati bolje izkoristili, a po podaji Rakitica za Srno je Asik zadnji trenutek posegel in rešil Rustuja pred najhujšim. Po silovitem Dosedanji strelci 4 goli - Villa (Španija) 3 goli - Hakan Yakin (Švica), Podolski (Nemčija) 2 gola - Ballack (Nemčija), Sneider in Van Persie (Nizozemska), Ibrahimivic (Švedska), Turan in Nihat (Turčija), Pavljučenko (Rusija) Zadetek Turčije v 121. minuti je postavil na glavo pričakovanja hrvaških nogometašev in navijačev ansa prostem strelu Altintopa, ki ga je Niko Kovač odbil, pa je v 19. minuti Hrvaška imela na razpolago izjemno priložnost: po desni je prodrl Modric in lepo podal do Olica, strel edinega hrvaškega napadalca se je odbil od prečke in nato niti Kranjcarju z glavo žoge ni uspelo preusmeriti v gol. A le od 15. do 30. minute so Hrvati pokazali nekaj več, saj so nato vidno popustili. Tempo igre se je znova občutno upočasnil, Turki pa so s takimi ritmi bolj prišli do izraza, tako da so najprej v 36. minuti zahtevali 11-metrovko zaradi Šimunicevega oviranja Tuncaya, dve minuti kasneje pa je poskušal s silovitim strelom Topal. Zoga je švignila mimo leve Pletikosove vratnice. Prvi polčas je krepko razočaral nogometne sladokusce, posebno Bilicevi fantje pa niso uspeli priti do izraza. Tudi v drugem polčasu ni bila igra na posebno visoki ravni. Te-rim je očitno pripravil obrambno taktiko, Hrvati pa niso hoteli ali niso bili sposobni tvegati. Bilicevi varovanci so sicer nanizali kar nekaj priložnosti z Olicem, Rustu pa je moral res lepo poseči le v 84. minuti, da je preusmeril v kot čudovit prosti strel Srne. Po tej priložnosti so Hrvati še nekajkrat poskušali, znova z Oličem v 90.(strel s kratke razdalje po podaji Modrica) in Srno v 92. (nov prosti strel Srne je Rustu s težavo ubranil). Podaljški pa so bili neizbežni. Hrvati so fizično popustili, tako da so bili v prvem podaljšku nevarni izključno Turki. Po petih minutah je moral odbiti v kot nevaren predložek Tun-caya, ki je šest minut kasneje poskušal z razdalje in le za nekaj centimetrov zgrešil hrvaška vrata. Epilog srečanja pa je bil res neverjeten. V 119. minuti je Klasnic z glavo po podaji Modrica zadel za 1:0, prav v zadnji sekundi drugega podaljška pa je Semih Senturk izenačil! V dveh minutah to, kar se ni zgodilo v 119... Odločale so torej 11-metrovke in odločilno je bilo trenutno psihološko stanje: Hrvati so bili potrti, Turki evforični... po 2. cetrtfinalu Tradicija šteje precej Med Hrvaško in Turčijo je v tekmi »naprej-domov« prevladal strah, morda pa tudi skromnost Turkov (ki pa so bili boljši) in slab dan navsezadnje morda tudi precenjenih Hrvatov, ki so si uvrstitev vpolfinale na koncu naivno zapravili sami. Čeprav se obe reprezentanci lahko v zadnjem desetletju ponašata z enim tretjim mestom celo na svetovnem prvenstvu, njuna samozavest in hladnokrvnost le nista takšni, kakršno v odločilnih fazah velikih tekmovanj kažejo tradicionalno močne reprezentance. Če je res tako, gresta naprej tudi Nizozemska in Italija. basel - Drevi ob 20.45 tretji četrtfinale Rusi želijo presenetiti tudi favorizirane Nizozemce Vsaj na papirju naj bi bil današnji četrtfinale (v Baslu ob 20.45) najbolj enosmeren, saj so po kvaliteti Nizozemci občutno boljši od Rusov. Vendar bi lahko na končni izid vplival faktor »H«. Seveda mislimo na selektorja ruske reprezentance Guusa Hiddinka, ki je že z uvrstitvijo v četrtfinale verjetno presegel najbolj optimistična pričakovanja. Rusija je namreč zelo mlada reprezentanca, ki nabira na tem evropskem prvenstvu izkušnje. Najbrž bo že čez dve leti zelo nevaren tekmec za vsakogar, saj ruski nogomet v zadnjih letih strahovito napreduje. Ni slučaj, da je letos Zenit iz Sankt Peterburga osvojil pokal Uefa. Verjetno pa so najboljši poznavalci kariere nizozemskega trenerja že vnaprej vedeli, da se bo Rusija gotovo uvrstila v četrtfinale, kajti Hiddink je v svoj karieri doslej vodil tri reprezentance, Nizozemsko, Južno Korejo in Avstralijo, in v vseh treh primerih mu je uspela uvrstitev v drugi del (osmine finala na SP-ju, četrtine na EP-ju). Nizozemska, ki je že četrto evropsko prvenstvo zapored med osmimi najboljšimi reprezentancami na stari celini, je v tem prvem delu EP-ja navdušila. Z devetimi osvojenimi točkami in devetimi doseženimi goli (ter enim prejetim) v treh tekmah je s statističnega vidika Van Bastenovo moštvo najbolj uspešno, vendar že 24 let prvenstva ne zmaga reprezentanca, kije zaključila fazo po skupinah EP-ja s polnim izkupičkom. Zadnjič je to uspelo Platinijevi Franciji. Nizozemska pa si želi ponoviti uspeh izpred dvajsetih let, ko je v finalu odpravila prav »prednika« Rusije, to se pravi Sovjetsko Zvezo. Med drugim je tistega leta sedanji selektor Rusov sedel na klopi PSV-ja in zmagal pokal prvakov. Van Basten nima težav s postavo, edini dvom pa zadeva branilca Khalida Boulahrouza, ki mu je v sredo med porodom umrla hčerka. Nizozemski branilec želi vseeno igrati današnjo tekmo. Bomo videli, če mu bo Van Basten zaupal, saj bi lahko neprespane noči in hud psihološki udarec vplivale na igralca. Tudi v ruskem taboru je vzdušje enkratno, saj so igralci nadvse motivirani in prepričani, da po Švedih lahko presenetijo tudi Nizozemce. Hiddink zlasti računa na doprinos odlične napadalne dvojice Arša-vin-Pavljučenko. skupina A skupina B IZIDI Švica - Češka 0:1, Portugalska - Turčija 2:0; Češka - Portugalska 1:3, Švica - Turčija 1:2, Švica - Portugalska 2:0, Turčija - Češka 3:2 KONČNA LESTVICA Portugalska 3 2 0 1 5:3 6 Turčija 3 2 0 1 5:5 6 Češka 3 1 0 2 4:6 3 Švica 3 1 0 2 3:3 3 Portugalska in Turčija v četrtfinalu IZIDI Avstrija - Hrvaška 0:1, Nemčija - Poljska 2:0, Hrvaška - Nemčija 2:1, Avstrija - Poljska 1:1, Poljska - Hrvaška 0:1, Avstrija - Nemčija 0:1 KONČNA LESTVICA Hrvaška 3 3 0 0 4:1 9 Nemčija 3 2 0 1 4:2 6 Avstrija 3 0 1 2 1:3 1 Poljska 3 0 1 2 1:4 1 Hrvaška in Nemčija v četrtfinalu skupina C skupina D IZIDI Romunija - Francija 0:0, Nizozemska - Italija 3:0, Italija - Romunija 1:1, Nizozemska -Francija 4:1; Nizozemska - Romunija 2:0, Francija - Italija 0:2 KONČNA LESTVICA Nizozemska 3 3 0 0 9:1 9 Italija 3 1 1 1 3:4 4 Romunija 3 0 2 1 1:3 2 Francija 3 0 1 2 1:6 1 Nizozemska in Italija v četrtfinalu IZIDI Španija - Rusija 4:1, Grčija - Švedska 0:2, Švedska - Španija 1:2, Grčija - Rusija 0:1, Grčija - Španija 1:2, Rusija - Švedska 2:0 KONČNA LESTVICA Španija 3 3 0 0 8:3 9 Rusija 3 2 0 1 4:4 6 Švedska 3 1 0 2 3:4 3 Grčija 3 0 0 3 1:5 0 Španija in Rusija v četrtfinalu Četrtfinale - 19. junija: v Baslu: Portugalska - Nemčija 2:3. Včeraj: Hrvaška - Turčija 2:4 po 11-metrovkah. Danes, 21. junija: 20.45 v Baslu (27): Nizozemska - Rusija. Jutri, 22. junija (28): Španija - Italija. Polfinale - Sreda, 25. junija: ob 20.45 v Baslu: Nemčija - Hrvaška. Četrtek, 26. junija: zmagovalec 27 - zmagovalec 28. Finale - 20.45 na Dunaju. EP V NOGOMETU Sobota, 21. junija 2008 25 Pred jutrišnjim četrtfinalom proti Španiji je ozračje vse bolj naelektreno Španci bi želeli prehiteti Italijo tudi na športnem polju Gattuso o istospolnih porokah, Panucci o Donadoniju - Fernando Torres želi prekiniti negativno tradicijo K BASEL - Jutrišnji dvoboj med Španijo in Italijo je v teh dneh krepko presegel meje športnega dogodka. Vse se je začelo z besedami španskega predsednika vlade Zapatera, ki je napovedal špansko zmago s 3:2. Od tu so se začele primerjave med iberijsko državo in Italijo, o tem, ali je z ekonomskega vidika še v prednosti apeninski polotok, če je življenje boljše v Italiji in Španiji ter podobni argumenti, ki so bili povečini le način, kako napolniti strani in strani časopisov. Zadnji poseg, ki je bil v stilu njegovih posegov na igrišču, to se pravi na meji prekrška, je naredil Gattuso, ki je povedal svoje (negativno) mnenje o istospolnih porokah. Kakšno vezo ima to z nogometno tekmo se verjetno marsikdo sprašuje. A najbrž je tudi to posledica, da nogometna tekma ni več le športni dogodek. Veliko bolj (in sne samo športno) zanimive so bile besede izkušenega italijanskega branilca Christiana Panuccija. 36-let-ni igralec Rome je najprej ocenil špansko napadalno dvojico: »Živel sem tako v Španiji kot v Italiji in lahko mirno trdim, da smo v zadnjih desetih letih politično, socialno in ekonomsko doživeli poraz. Strinjam se z Zapaterom, da so s tega vidika oni veliko bolj napredovali. S športnega vidika pa poraza ne bomo doživeli. Torres in Villa sta odlična igralca, ampak isto ste trdili o dvojici Benzema - Henry in vsi vemo, kako so šle zadeve. S Chiellinijem sva vse bolj uigrana in upam si trditi, da bo on kmalu postal eden izmed najboljših branilcev na svetu. Vendar bo imel čez dve leti v Južni Afriki koga drugega ob strani. Malo verjetno je, da bom pri 38 letih še v reprezentanci. Še tu sem le po zaslugi očeta, saj me je on prepričal, naj sprejmem Donadonijevo povabilo. V svoji karieri sem imel kar nekaj uspehov, zato lahko tudi svojo povem o tem, zakaj nas Španci ne premagajo že 88 let na velikih tekmovanjih. Mi imamo poseben ekipni duh, se s posebno natančnostjo in koncentracijo pripravljamo na te tekme. Prepričan sem, da nas po tehničnih sposobnostih v tem trenutku prekašajo, ampak sumim, da tudi tokrat j im ne bo uspelo. V resnici menim, da so nas preostro kritizirali po tekmi proti Nizozemcem, ni sprejemljivo pa, da so selektorja napadali tudi z osebnega vidika. Ampak znova smo se pobrali. Nerad govorim o Donadoniju, saj sva bila soigralca in mu nočem povzročati nikakršnih težav. Lahko pa mirne du- NOGOMET MARTIN CHEBER Z ekipo CUS Trieste tretji v Italiji Nogometaš Vesne in študent na fakulteti za politične vede tržaške univerze Martin Cheber je pred kratkim z ekipo univerzi-tetnikov osvojil tretje mesto v Italiji na univerzitetnem prvenstvu malega nogometa: »Z ekipo študentov različnih fakultet smo najprej zmagali na turnirju Tržaške univerze. Tako smo postali ekipa, ki je v naslednjih fazah prvenstva predstavljala tržaško univerzo (CUS TS). V drugi fazi smo igrali proti Modeni in Parmi ter obe ekipi premagali. Z uspehoma smo si pridobili pravico za nastop na državnem finalu, na katerem je sodelovalo 8 ekip,« je pojasnil Martin. Na koncu so bili Tržačani tretji po porazu s Cagliarijem. Slediš tudi evropskemu prvenstvu? Seveda. Ogledal sem si vse tekme razne ene. Za koga pa navijaš? Za Italijo, ki pa še ni dokazala, da je svetovni prvak. Kdo te je presenetil? Nizozemska in Nemčija. Na prvi četrtfi-nalni tekmi se je izkazalo, da dobri posamezniki še ne jamčijo uspeha, potreben je ekipni duh, ki ga Nemčija ima. še zatrdim, da gre za odličnega trenerja in spoštovanja vredno zelo preprosto osebo.« V španskem taboru pa je 60 milijonov vredni čudežni deček Fernando Torres prepričan, da bodo 88-letno negativno tradicijo Španci prekinili: »Po mojem je papirnati favorit Italija, saj so oni svetovni prvaki, ampak to je za Španijo najpomembnejša tekma zadnjih let, imamo milijone navijačev, ki nam bodo stali ob strani, tako da si želimo res prekiniti serijo neuspehov proti Italiji. Italija ima bolj polne vitrine, bogatejšo tradicijo, a v tem trenutku ni nobene reprezentance, ki bi bila boljša od nas. Mislim, da bomo morali biti zelo pazljivi, saj je Italija zelo nevarna v protinapadu. Na srečo, da ne bo Pirla, saj so njegove dolge podaje smrtonosne. Španci nočejo prekiniti serije devetih zaporednih zmag, okrogla številka bi pomenila uvrstitev med najboljše štiri, a svetovni prvak je lahko kar visoka ovira, čeprav so Španci marca meseca na prijateljski tekmi v Elcheju »azzurre« nadigra-li: »To je evropsko prvenstvo, ko gre zares. Od takrat so se stvari precej spremenile, ampak zavedamo se našega potenciala in prepričani smo, da niti Italija nas ne bo zaustavila.« 4 * «S V v it : g* i 31 a. S svojimi 36 leti je Christian Panucci najbolj izkušen igralec italijanske reprezentance. Na začetku kariere je celo bil Donadonijev soigralec ansa 1ST ■ ■ -, . kultura in šport - V Padričah KD Slovan in v Križu SDD Jaka Štoka Prireditve prilagojene tekmi Na obeh kulturnih prireditvah bo na voljo med zakusko televizor za spremljanje tekem - »Tekmo smo gledali tudi med vajami« Poredkoma se zgodi, da bi se kulturne prireditve prilagajale športnim dogodkom. Ampak tudi to je možno, predvsem takrat, ko je športni dogodek nogometno evropsko (ali svetovno) prvenstvo. In tako bo na na primer v Križu gledališka skupina SDD Jaka Štoka s Prose-ka in Kontovela jutri ob četrtfinalni tekmi med Italijo in Španijo nastopila že ob 19.00, padriško društvo Slovan pa bo osrednjo proslavo ob 110-letnici ustanovitve na dvorišču Gozdne zadruge priredilo ob 18.00. »Uro smo določili že pred mesecem dni. Že takrat smo načrtovali, da bodo če-trtfinalne tekme v večernem terminu, tako da se nam je res vse izšlo,« je pojasnil predsednik padriškega društva SD Slovan kroma Darko Grgič in poudaril: »Sploh nisem načrtoval, da bo v četrtfinalu igrala Italija. Vem pa, da je veliko takih, ki ji redno sledi.« Predsednik Grgič je napovedal, da bodo vsi prisotni po kulturni prireditvi lahko gledali tekmo po televiziji. Darko Grgič Uro premierne uprizoritve igre Neskončno ljubljeni moški, ki jo pripravljajo mladi gledališčniki SDD Jaka Štoka v režiji Gregorja Geča, pa so zamenjali le štiri dni pred nastopom: »Gre za važno tekmo, ki bi si jo radi ogledali vsi, ne gle- de na to, ali navijamo za Italijo ali proti njej,« je povedala Nicole Starc, igralka v vlogi Dragice. »Ker si želimo, da bi v gledališče privabili čim več mladih, smo uro premiere spremenili. Nastopati bi morali ob 20.30, ampak najbrž bi večina mladih izbrala tekmo, ne pa naše predstave,« je dodala Nicole in napovedala, da bodo po predstavi med zakusko poskrbeli tudi za televizor za spremljanje tekme. Kaj pa vaje: so prilagojene EP-ju? »Zaradi vaj v večernih urah si nismo ogledali vseh tekem. Odločilno tekmo med Italijo in Francijo pa smo gledali kar med vajami, seveda prikrito, ne da bi povedali režiserju, da imamo za odrom televizor,« je še priznala Nicole, sicer trenerka odbojke pri ŠD Kontovel. ODBOJKA SAMO MIOT Nizozemski ali nemški komentar Odbojkar ali nogometaš? »Ah, odbojkar!« nam je odgovoril Samo Miot, ko smo ga vprašali, za katero ekipo bo igral na našem AlpenToTo. Samo je namreč bivši odboj-kar Sloge, letos je igral v odbojkarski ekipi QPrasc, nogometni ekipi Kosovel v prvenstvu malega nogometa Venezia Giulia v B-ligi, ter vsak četrtek amatersko na Opčinah pri pobudi »Kašn šport cbaš ti?« Začnimo pri prvenstvu Venezia Giulia Prvenstvo še poteka. Trenutno smo na 4. mestu. Borili smo se za napredovanje, a se sedaj ne naprezamo, da bi prestopili v A-ligo. V višji ligi se ne bi obdržali. Kaj pa pobuda »Kašn šport cbaš ti«? Ob vsakem vremenu se prijatelji ob četrtkih zberemo na igrišču z umetno travo Polisportive na Opčinah. To smo bivši odbojkarji, košarkarji in tudi nešportniki. Slediš evropskemu prvenstvu? Seveda. Veliko več kot prejšnja leta, ker letos igram tudi »fantaeuropeo« v organizaciji Federacija 95. Gledam po internetu z nizozemskim ali nemškim komentarjem. KOŠARKA SASA PRIMOŽIČ Navija za Italijo, a ji ne zaupa Odvetniški pripravnik in košarkar Saša Primožič je pred dvema sezonama opustil tekmovalno dejavnost pri goriški košarkarski ekipi Dom, še vedno pa s člansko ekipo redno trenira. Letos se bo najbrž udeležil edinole tradicionalnega turnirja v Srpenici pri Bovcu, ki ga organizira tamkajšnji košarkarski klub konec avgusta. Saša, ki je dolgo let igral v vlogi organizatorja igre, je sedaj prepustil mesto mladim: »Svoje mesto sem prepustil perspektivnemu Albertu Voncini,« je dodal Saša, ki nogometu sledi predvsem takrat, ko so svetovna in evropska prvenstva. Kje pa slediš tekmam? V pubih ali doma. Gledam jih s prijatelji. Za katero reprezentanco pa navijaš? Za Italijo. Mislim pa, da bo jutri izgubila proti Španiji. Katera enajsterica te je presenetila? Presenetila me je Nemčija na četrtfi-nalni tekmi. Mislil sem, da se bo Portugalska uvrstila v polfinale. Zdi se mi, da bi bil edini pravičen rezultat 2:2. OSTALI MARKO SARDOC Naslednjo sezono še član PallamanaTS 37-letni rokometaš Marko Sadoč je z ekipo Pallamano Trieste napredoval v A1-li-go. Kaj pa naslednjo sezono? Pri klubu so me vprašali, če bi ostal. Povabilo sem sprejel in bom igral tudi naslednjo sezono. Kakšni pa so cilji? Pri klubu so cilji vedno maksimalni. Seveda ciljamo vedno na zmago, ampak sezona je zelo dolga, razplet pa vprašljiv. Kako pa vzdržuješ formo v poletnih mesecih? S prijatelji igram nogomet, tekam in krepim mišice v telovadnici. V začetku avgusta bomo že začeli s pripravami ... Za katero reprezentanco navijaš na EP-ju? Simpatiziram za Nizozemsko, sledim pa tudi Italiji, ki me je delno razočarala. »Azzurri« bi lahko pokazali več. Kakšen bo razplet med Italijo In Španijo? Vprašljivo je, ampak mislim, da bo Italija zmagala s 3:2. Po sreči se je vrstila v četrtfi-nale in za las bo premagala tudi Španijo. Proti Nizozemski v polfinalu pa bo klonila. Ostali Današnja napoved Nizozemska - Rusija 3:1 Včerajšnja napoved LKafol Hrvaška - Turčija 1:0 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 26 Nogomet Današnja napoved Nizozemska - Rusija 2:0 Včerajšnja napoved E. Brajnik Hrvaška - Turčija 2:1 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 24 Košarka Današnja napoved Nizozemska - Rusija 2:1 Včerajšnja napoved A. Vitez Hrvaška - Turčija 2:1 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 23 Odbojka Današnja napoved Nizozemska - Rusija 2:1 Včerajšnja napoved M. Čevdek Hrvaška - Turčija 2:1 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 19 LEGENDA: Vsak pravilno napovedan izid (po 90 oz. 120 min.) velja tri točke, eno točko pa velja pravilna napoved zmagovalca oziroma neodločenega izida 26 Sobota, 21. junija 2008 EP V NOGOMETU naša anketa - V Štandrežu pred jutrišnjo tekmo proti Španiji Italija bo zmagala, mogoče po enajstmetrovkah Kot vedno zelo deljena mnenja o vsem in vseh - Rusija in Hrvaška presenečata V Štandrežu so prepričani, da bo Italija jutri premagala Španijo. Gladko pa prav gotovo ne. Mogoče tudi šele po enajstmetrovkah. Za novinarja goriškega Messagera sta Toni in Cassano odlična napadalna dvojica. Za štandreškega gradbenega delavca pa je Donadoni slab selektor. Naše goriške anketirance smo vprašali: 1. Kako se bo razpletla jutrišnja četrtfinalna tekma Italija - Španija? 2. Kako bi doslej ocenili nastope Italije? 3. In ostale ekipe EP-ja? 4. Napoved za jutrišnjo tekmo Italija - Španija! Illaria Purassanta iz Gorice, novinarka Telequattro: 1. V nedeljo (jutri op. ur.) bi lahko zmagala Španija, ki je tudi eden izmed glavnih favoritov za osvojitev evropskega naslova. Mogoče bodo odločale enajstmetrovke. V tem primeru bo Italija odvisna od vratarja Buffona. Španija ima odlično ekipo, prav gotovo najboljšo v zadnjih desetih letih. Prej sli slej se moprajo tudi oni izkazati. 2. Začetek EP-ja je bil za Italijo katastrofalen. Igralci niso bili najbolj koncentrirani. Toni mora proti Španiji končno dokazati koliko velja. Želim si tudi, da bi se izakazal tudi Cassano, ki mora biti bolj egoist. 3. Presenečenji prvenstva sta Rusija in Nizozemska. Škoda, da bo ena od dveh v soboto (danes) izpadla. 4. Italija - Španija 2:2, na enajstmetrovkah pa bo prava loterija. Marco Ceci iz Gorice, novinar Messagera Veneta: 1. Italijani so zelo izkušeni in na takih tekmah ponavadi ne razočarajo. Španija je na papirju bolj popolna in ho- Roberto Macuzzi mogena ekipa. Odločali bosta obe zvezni liniji, ki bosta morali igrati zelo borbeno in požrtvovalno. Mogoče je dobro, da ne bo Pirla, ki se večkrat izmika fizični igri. Cassano in Toni sta me prepričala in bosta najbrž tudi proti Španiji začela od začetka. 2. Za Italijo je tipično, da se v prvem delu nekoliko iščejo in ne igrajo najbolje. Forma pa je iz dneva v dan boljša, tako da sem optimist. Zelo pozitivno me je presenetil branilec Chiellini. 3. Všeč mi je Rusija, ki igra zelo privlačen nogomet. So izredno nevarni v protinapadih. Tudi Nizozemska igra kot v dobrih starih časih. 4. 3:1 za Italijo, dva gola bo dal Toni, enega pa kak branilec. David Faganel iz Štandreža, mesar: 1. Italija bo stoodstotno zmagala in se uvrstila v polfinale. Donadonijevi varovanci pa se bodo morali malo več potruditi, saj doslej niso pokazali veliko. Želim si, da se uvrstijo v finale in postanejo evropski prvaki. 2. Tudi na SP v Nemčiji začetek ni bil najboljši. Potem pa vsi vemo, kako je končalo. Že proti Španiji bodo igrali boljše. Ilaria Purassanta Marco Ceci 3. Nizozemska in Hrvaška sta doslej igrali zelo dobro. 4. Italija - Španija 1:0. Roberto Macuzzi iz Štandreža, gradbeni delavec: 1. Premagali bomo Španijo in se bomo uvrstili v finale. 2. V prvem delu igra ni bila najlepša. Kriv pa je Donadoni, ki ni prava oseba za selektorski stolček. Zgrešil je začetno postavo in zatem - predvsem na tekmi proti Nizozemski - tudi menjave. Tudi sodniki niso do Italije radodarni. 3. Doslej sta me pozitivno presenetili Hrvaška in Rusija. 4. 2:0 za Italijo. HALO EP! RenzoTurri Renzo Turri iz Štandreža, gostilničar: 1. Kot na SP v Nemčiji se bo Italija tudi letos uvrstila v finale. Ekipa je sedaj zelo motivirana in navdušenje je na višku. Španijo bodo premagali, čeprav so Iberij-ci solidni. 2. Italijani so doslej preveč igrali in računali na Tonija, ki pa je bil v napadu osamljen. Igrati morajo bolj po krilih. Toni je v kazenskem prostoru dobil premalo predložkov. 3. Hrvaška je res lepa ekipa. So zelo motivirani. Za naslov se lahko bori tudi Nizozemska. 4. Italija bo zmagala z 2:1. Jan Grgič Lehmannova žena omedlela Četrtfinalno nemško zmago nad Portugalsko v švicarskem Baslu je najbolj čustveno doživela soproga nemškega vratarja Jensa Lehmanna, ki je le nekaj minut po zadnjem sodnikovem žvižgu omedlela. Na srečo se je v neposredni bližini znašel reprezentančni manager Oliver Bierhoff, ki je na pomoč poklical zdravnika Josefa Schmitta in Tima Meyerja, ki sta nemudoma pomagala Leh-mannovi ženi Conny. V Salzburgu spili 115.000 litrov piva Natančni Salzburžani so sporočili količino piva, ki so jo v času evropskega prvenstva spili nogometni privrženci v navijaški coni v Mozartovem mestu. Na treh tekmah so - gre v glavnem za navijače Španije, Švedske, Grčije in Rusije - spili 115.000 litrov piva, 6500 litrov vina, 2400 steklenic penine in 87.000 brezalkoholnih pijač, pojedli pa so približno 81.000 različnih obrokov. Mestni predstavnik za stike z javnostmi Martin Roseneder je sporočil, da je vsak salzburški gostinec v času Eura v povprečju zaslužil 80.000 evrov. Vse več žensk V zadnjih letih je na nogometnih štadionih vse več predstavnic nežnejšega spola, trend pa se nadaljuje tudi na letošnjem zaključnem turnirju stare celine, kjer temperamentno doživljajo nogometne predstave svojih ljubih igralcev in reprezentanc. »Na tekmah je vse več žensk, sek-sistična podoba, da je nogomet izključno moški šport, pa je izginila,« je v zvezi s tem dejal prvi mož Evropske nogometne zveze (UEFA) Michel Platini. Nemec na Češkem? Nemec Matthias Sammer je eden od treh kandidatov za mesto selektorja češke nogometne reprezentance. Dosedanji prvi mož stroke Karel Brückner je že pred časom povedal, da bo po končanem prvenstvu stare celine odstopil s funkcije. Poleg nekdaj odličnega nemškega reprezentanta Sam-mmerja, ki je kot trener pripeljal dortmun-dsko Borussio do naslova državnega prvaka, zdaj pa opravlja direktorsko funkcijo pri nemški zvezi, se za mesto selektorja potegujeta še Čeha Petr Rada in Ivan Hašek karate - Večkratni svetovni prvak tradicionalnega karateja Silvio Campari Najprej moraš vsakega lepo pozdraviti Dober trener je tisti, ki te ob karateju nauči še veliko drugega - Koncentracija je najpomembnejša - Pri Shinkaiu imajo dobre karateiste in zaslužnega trenerja Sergija Štoko smučanje Svetovni prvak leta 1996, 1998, 2000 in 2006 ter sedem evropskih naslov: tak je izkupiček dosežkov italijanskega karateis-ta Silvio Campari, specialista za kumite (borbo), enbu (enominutna demonstracija borbe) in fukugo (obvezni liki in borba), ki se večkrat mudi pri nas. Pred časom j e v Zgoniku v okviru tekmovanja Shinkai catare cluba vodil seminar in imel demonstracijo. Prvak iz Milana rad obišče naš klub: »Pri vas sem spoznal dobre karateiste, ki ob tehnično dovršeni pripravljenosti imajo tudi dobro vzgojo, ki jo pridobivajo po zaslugi učitelja Sergija Štoke,« je povedal učitelj Campari. Pripadate struji tradicionalnega karateja. V Italiji je ob tej še veliko drugih zvez in zvrsti. Čemu? V Italiji in v drugih evropskih državah imamo veliko zvez karateja. V to razdrobljenost sili predvsem želja po vključitvi med olimpijske športe. Končni cilj vsake novoustanovljene zveze je ta, da bi jo naposled vključili na OI. Osebno pa menim, da tega ne bomo še dosegli. Nasprotujem razlikovanju, češ da je prvak tradicionalnega karateja boljši od prvaka, ki deluje v drugi zvezi. Spoštujem pa vse prvake, ne glede na to kateri struji karateja pripadajo. Razlike med zvezami pa seveda obstajajo na ravni organiziranosti. Naša zveza in zveza športnega karateja sta med najboljše organiziranimi. Če primerjate tradicionalni in športni karate: katera zvrst je v Italiji bolj razširjena? Rekel bi, da je tekmovalcev v obeh zvezah približno enako. Na naših državnih prvenstvih je do 500 karateistov. Posegel ste po različnih svetovnih in celinskih naslovih. So italijanski ka-rateisti nasploh dobri? Italijanski tekmovalci so vedno med najboljšimi. V Italiji imamo odličnega učitelja, to je mojster Shirai. On je začetnik tradicionalnega karateja v Italiji, bil je Silvio Campari zelo ceni delovanje zgoniškega kluba Shinkai kroma trener odličnih učiteljev in tekmovalcev. V sedemdesetih letih so njegovi varovanci premagali tudi Japonsko. Katere so značilnosti karateista, ki lahko poseže po svetovnem naslovu? Veliko mora trenirati, važni sta tudi ponižnost in vednost, da v končni fazi nisi nikoli dosegel cilja. Ko sem se pripravljal na svetovna in evropska prvenstva, sem imel vedno v mislih dejstvo, da se nekdo pripravlja več in bolje od mene. Prav zato sem vedel, da moram trenirati še več. Kaj pa fizične značilnosti dobrega karateista? Večinoma smo vsi srednje postave. Pomembna pa je predvsem koncentracija. Sedaj tudi vi v vlogi učitelja širite tradicionalni karate po Italiji in Evropi. Katere so značilnosti dobrega učitelja? Najprej bi poudaril, da ko govorim o učitelju, imam v mislih vedno učitelja Shi- raia. Pri učitelju je najvažnejša vrlina človečnost do učenca. Dovršenost gibov in metodika sta tudi pomembni, a ju pridobivaš z izkušnjami. Dober učitelj ali trener pa je tudi tisti, ki te ob karateju nauči še veliko drugega. Pri učenju otrok različne športne zveze uvajajo metodiko »Igra in šport«. Ali obstaja to tudi pri karateju? Učenje otrok ni lahko. Tudi v kara-teju uporabljamo različne metode, kot so Igra in šport. Ne smemo pa mimo tega, da je karate borilni šport in ima določena pravila, ki jih mora vsakdo spoštovati. Tak primer je na primer pozdrav, s katerim se začneta in končata vsak trening ali tekmovanje. Karate je eden redkih športov, kjer je vloga pozdrava poglavitna. Športno pravilo pa postane tudi vseživljenjsko: otroci se tako naučijo, da morajo vsako osebo najprej lepo pozdraviti. (V.S.) Še brez dogovora s Tino Maze LJUBLJANA - Smučarska zveza Slovenije in ena najuspešnejših slovenskih smučark zadnjih let Tina Maze se še nista našli na istem bregu. Korošica je namreč po menjavi trenerja napovedala odcepitev od reprezentance, skupaj z zvezo pa še išče pravi način sodelovanja v prihodnji sezoni. Po finančni plati so pogovori v zaključni fazi, saj je zveza Tini Maze ponudila znesek, ki predstavlja dejanski strošek tekmovalke v eni sezoni, zatika pa se pri samem delu. »Pri vsebinskem delu prihaja do razhajanj o načinu sodelovanja. Smučarska zveza Slovenije namreč zaradi enakopravnega statusa vseh reprezentantk ne more dovoliti, da bi imela Tina Maze svojo 'ekipo v ekipi'. Tak pristop bi bil nepravičen do drugih tekmovalk in vodstva reprezentance. Tini Maze bo omogočen nastop na internih kvalifikacijskih tekmah. V dogovoru bo potrebno jasno opredeliti pravice in dolžnosti za korektno sodelovanje. V prihodnjih dneh se bodo pogovori nadaljevali in prepričani smo, da bo na koncu prišlo do dogovora, ki bo Tini omogočil normalne delovne pogoje tako pred kot med sezono. Poudariti pa želimo, da ima Tina Maze možnost, da se kadarkoli (tudi med sezono) ponovno pridruži reprezentanci pod enakimi pogoji, kot so veljali do sedaj,« so zapisali pri SZS. nogomet SP 2010: Brazilija v težavah C ARACAS - S tekmo med Venezuelo in Čilom se je končal šesti krog južnoameriških kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2010, ki ga bo gostila Južnoafriška republika. V Puerto La Cruzu so slavili Čilenci s 3:2 (0:0). Za zmagovalce sta zadela Humberto Suazo (65./11 m, 90.) jn Gonzalo Jara (72.), za gostitelje pa Maldonado (59.) jn Arango (80.). Z zmago je Čile potisnil Brazilijo v nevarnejše vode, saj se iz južnoameriških kvalifikacij na SP neposredno prebijejo le prve štiri reprezentance, peta (trenutno Brazilija) pa mora v dodatne kvalifikacije. Izidi 6. kroga: Urugvaj - Peru 6:0, Ekvador - Kolumbija 0:0, Brazilija - Argentina 0:0, Bolivija - Paragvaj 4:2, Venezueja - Čije 2:3. Vrstni red: Paragvaj 13, Argentina 11, Kolumbija 10, Čile 10, Brazilija 9, Urugvaj 8, Venezuela 7, Ekvador 5, Bolivija 4, Peru 3. Nogomet na mivki: Italija ugnala Andoro LIGNANO - V prvi tekmi kvalifikacij za EP v nogometu na mivki je Italija v Lignanu z 8:2 odpravila reprezentanco Andore. Danes ob 19. uri se bo pomerila s Poljsko, jutri pa ob 15.30 ali 18.00, odvisno pač od izida jutrišnje tekme. Za Italijo nastopa tudi Michele Leghissa iz Medje vasi. / ŠPORT Nedelja, 22. junija 2008 27 tenis - Pred pričetkom letošnjega grand slam turnirja v Wimbledonu Nadal misli tokrat resno ogroziti Federerja Španec je prejšnji teden prvič osvojil turnir na travi - Ženski finale Šarapova-Ivanovič? tenis - ITF turnir Carr service društva TCT Italijansko-avstrijski finale na Padričah Pričetek ob 15.15 - Deborah Vitez uradni fizioterapevt turnirja Na mednarodnem moškem teniškem ITF turnirju Carr service z nagradnim skladom 10.000 dolarj ev, ki ga na svojih igriščih na Padričah prireja tržaški Tennis club Triestino bodo danes odigrali zadnje dejanje. Finalista sta 28-let-ni Italijan Tenconi leta 2005 je bil 130. igralec na svetu) in Avstrijec Radits-chnigg, začetek dvoboja pa bo ob 15.15. Polfinalna izida: Tenconi - Giraudo 6:3, 6:4; Raditschnigg - Lopez 6:3, 3:6, 6:0. V finalu dvojic sta včeraj Italijana Viola in Fava v tie-breaku (ki nadomešča tretji set) z 10:1 odpravila plavolaso dvojico Heli-ovaara/Ojala. Na turnirju je nastopilo letos kar nekaj slovenskih tenisačev s Koprskega, med temi pa je najdlje prišel 18-letni Jan Tavčar, kije povedal, da ima za cilj uvrstitev med prvi 100. igralcev na svetu, v Kopru pa vsak dan trenira najmanj štiri ure pod vodstvom trenerja Davida Hreš-čaka, pozimi pa je v Firencah vadil tudi s trenerjem Filippa Volandrija Fannuc-cijem. Zgleduje se po Nadalu, občuduje Djokoviča, od nekdanjih igralcev pa Ivaniševica. Mednarodna teniška zveza po- stavlja organizatorjem tovrstnih turnirjev celo vrsto obvez. Med drugim morata turnir ves čas spremljati tudi uradni fizioterapevt in zdravnik. Fizioterapevt je na turnirju 24-letna vaditeljica pri Kon-tove lu Deborah Vitez. Nje na vlo ga na turnirju je kar odgovorna. Ves čas mora biti na razpolago tekmovalcem, tako da jo je organizator »opremil« z oddajnikom, s pomočjo katerega jo glavni sodnik pokliče na peščeno igrišče v primeru poškodbe. Deborah ima za intervencijo na voljo le tri minute in pol in ona določi, ali je upravičen še dodaten poseg zdravnika ali pa mora igralec nadaljevati z nastopom. Prve dni je imela Vitezova resnici na ljubo malo dela, povedala pa nam je tudi, da so tenisači telesno dobro pripravljeni in dobro grajeni, saj, kot so ji povedali, trenirajo tudi do šest ur na dan, v ta vadbeni fond pa je vključeno tudi delo z utežmi. Tekmam je seveda sledila, opozorila pa je na komaj 16-letne-ga Španca Javiera Martija, ki je sicer izpadel že v kvalifikacijah, vendar se je enakovredno kosal tudi s starejšimi nasprotniki. Pravijo, da bi lahko v prihodnjih letih postal slaven, je povedala Debora. Španec Rafael Nadal je doslej šele dvakrat nastopil v Wimbledonu, obakrat pa se je uvrstil v finale, v katerem je izgubil proti Švicarju Rogerju Federerju. Ta je na znameniti londonski travnati površini nepremagan že od leta 2002 ansa WIMBLEDON - Pred tretjim letošnjim teniškim turnirjem za veliki slam, ki se bo v ponedeljek začel na igriščih All England Cluba v Wimbledonu, je prvi nosilec Švicar Roger Federer, ki bo lovil še šesti zaporedni naslov. Med ženskami je branilka naslova Američanka Venus Williams šele sedma nosilka, prva je številka 1 z lestvice WTA, Srbkinja Ana Ivanovic. Prvemu igralcu sveta Federerju in petkratne mu zapored ne mu zma go val cu Wim ble do na bo pot do šes tega na slo -va skušal preprečiti španski »kralj peska« Rafael Nadal, ki je v okviru priprav na Wim ble don do bil tudi tra di-cionalni turnir v Queen's Clubu, svoj prvi turnir na travnati podlagi. Želi si postati prvi Španec po Manolu Santani leta 1966, kije slavil zmago v Wimbledonu, ter prvi igralec po Švedu Björnu Borgu leta 1980, ki je v istem letu osvojil Roland Gar- ros in Wimbledon. Vendar pa je tudi Federer, ki mu do rekordnih sedmih zmag legendarnega Američana Peta Samprasa manjkata le še dve, po slabšem prvem delu sezone razbil urok z zmago v Hall-eju, svojo 59. zaporedno na travnatih terenih. »Prepričan sem, daje tudi Federer lah ko opa zil, da igram ve li ko bolje. Če bom še naprej igral v tem slogu, lah ko v Wim ble do nu tudi zma -gam. Zakaj pa ne,« j e dej al 22-letni Nadal, ki je pred dvema letoma sploh prvič zaigral na travi, a se je dvakrat zapored v Wimbledonu prebil do finala. Medtem pa Federer še ni izgubil dvoboja na travnati podlagi vse od leta 2002, ko ga je v prvem krogu Wim-bledona presenetljivo ugnal hrvaški igralec Mario Ančic. »Čeprav številni zmajujejo z glavo, ker svoj nastop v Rolandu Garrosu kljub porazu proti Nadalu označujem kot uspeh, a sam ga tako vidim. Glede na slab start v letošnje leto po bolezni se mi finale grand slama ne zdi poraz. Poleg tega iz igre v igro napredujem,« pa je prepričan 26-letni Švicar. V ženskem delu sta prvi favorit-ki Ivanoviceva in Rusinja Marija Ša-rapova. Ko je slednja leta 2004 še kot 17-letnica osvojila Wimbledon, si je njen bančni račun opomogel tako rekoč čez noč in dan da nes je Šara pova, ki po ocenah le z dejavnostmi zunaj igrišč zasluži po 23 milijonov dolarjev letno, najbogatejša športnica na svetu. In prav finale Šarapova - Ivanovic bi si ljubitelji ženskega tenisa tudi najbolj želeli. Šarapova, ki je srbsko tekmico januarja premagala v finalu odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu in osvojila svoj tretji turnir za grand slam, vse po zma gi nad Ame ričan ko Sereno Williams leta 2004 ni več zaigrala v finalu Wimbledona. Leta 2005 in 2006 je priš la do pol fina la, la ni pa je v četrtem krogu izgubila proti poznejši zma go val ki Venus Wil li ams. »Najboljša stvar pri tenisu je, da če zamudiš eno pri lož nost, se ti kma lu ponudi druga. Če jo znaš izkoristiti, si na konju. Še naprej bom trdo garala in upam, da se mi bo trud popla čal z us -pehi. Gotovo se bo,« je dejala Šarapova. Ta čas številka 2 na lestvici WTA , še ena srbska igralka Jelena Jankovic, v Wimbledonu še nikoli ni prišla dlje od četrtega kroga. gorski tek - Jutri v dolini Glinščice 4. mednarodni miting Glinščica Trail brez meja Proga meri 12,5 km z višinsko razliko 600 m - Za najmlajše v Boljuncu Deborah Vitez je uradni fizioterapevt na turnirju TCT na Padričah kroma Občina Dolina in Naravni Rezervat Doline Glinščice prirejata jutri v sode lo vanju z gor sko tekaš kim odsekom planinskaga društva Cai Societa Alpina delle Giulie iz Trsta in pod pokroviteljstvom Avtonomne Dežele Furlani-je Julijske Krajine četrti Mednarodni Miting v Gorskem teku - Glinščica 2008 Trail brez meja. Gle de na us peh, ki ga je ime la izvedba leta 2007, so organizatorji odloči li, da bodo ob držali is to pro go, ki se začne v osrčju Naravnega Rezervata doline Glinščice. Tako kot v prejšnjih letih se bo tekaška proga dotaknila vseh njenih najznamenitejših točk, ne da bi potekala po asfaltiranih cestah ali jih prečkala. Dolina Glinščice je naravni rezervat z občutljivim ekosistemom, zato bo maksimalno število tekmovalcev 350. Da bi se ponovno potrdili prijateljski stiki s čezmejno občino Hrpelje-Ko-zina, bo proga spet prečkala nekdanjo mejo, in sicer, ob vstopu v Slovenijo na kolesarski poti pri Dragi-Mihelah, ter ob povratku pri Botaču. Tekmovalna proga, ki je dolga 12,5 km, z višinsko razliko približno 600 metrov, ima start in cilj pri bivši železniški postaji »Modugno« na kolesarski stezi, ki jo je mogoče doseči le peš. Tekma kot prejšnje izvedbe, vključena v slovenski sklop Gorskih tekov Primorskih novic. Za najmlajše (od 0 do 12. leta starosti) pa bo možno sodelovanje na »Baby Trail-u« doline Glinščice, to je teku na krajši progi pri občinskem gledališču v Boljuncu. V tem primeru bo potekalo vpisovanje jutri zjutraj ob 12. uri, tek pa se bo začel ob 12.30. Ob 13. uri se bo na prireditvenem prostoru ša-gre "Na Jami', odvijalo nagrajevanje vseh športnikov. Od 16. ure dalje bo sledil športno-kulturni spored in nastopi glasbenih skupin do poznih večernih ur. Ze danes ob 20.30 se bodo v Sprejemnem centru doline Glinščice v Boljuncu vrstile projekcije filmov o dejavnosti in izkušnjah v tujini in v bližnjih krajih gorskotekaškega odseka CAI CIM SAG iz Trsta. atletika Ruzzier prvak M55 na stezi BRIXEN -Naš hitrohodec Fabio Ruzzier je na včerajšnjem italijanskem državnem veteranskem prvenstvu v Brixnu na stezi osvojil naslov prvaka v kategoriji M55, absolutno pa je bil v konkurenci od kategorij M35 do M55 odličen drugi. Pet kilometrov dolgo progo je prehodil v 23:03,23. Bil je za minuto hitrejši kot med nastopom na državnem veteranskem prvenstvu Slovenije pred dvema tednoma v Slovenski Bistrici. Mnogo mlajši zmagovalec Bacchisio Faedda je bil za minuto 48 sekund hitrejši, tretje uvrščeni Giuseppe Caldarelli pa je za Ruzzierjem zaostal sedem sekund. Skupno je nastopilo 15 veteranov, od tega pet v kategoriji Lonjerca. »Vlaga je bila neznosna, temperatura zraka pa 31 stopnij,« je povedal Ruzzier, ki se je v 410 km oddaljeni Brixen v noči na petek odpravil naravnost iz nočne službe, še isti večer pa je bil spet na svojem delovnem mestu. štandrež Skupščina Juventine za zaprtimi vrati V Štandrežu je bil sinoči iz-red ni ob čni zbor ŠD Juven ti na, na katerem je vod stvo druš tva predstavilo združitveni načrt z nogometnim klubom Pro Gori-zia. Skup šči na je potekala za za-pr ti mi vra ti, sa mo za čla ne. Do zaključka redakcije pa, kaj so na ob čnem zbo ru skle ni li, nis mo us peli izve de ti. namizni tenis Med mešanimi dvojicami Martina Milič bronasta Krasovka Martina Milič se z državnega namiznoteniškega prvenstva vrača z bronasto medaljo, ki jo je včeraj nepričakovano osvojila med mešanimi dvojicami v 1. kategoriji. S kančkom sreče se je z Emanuelejem Del Santijem uvrstila v polfinale: »Po zmagi v prvem krogu sva v drugem srečala prva nosilca, ki pa sta se predala in tako sva se brez boja uvrstila v polfinale,« je povedala Martina in doda la, da sta se v zad nji tek mi pro -ti dvojici Negrisoli/Scanimanico dobro upirala in po izenačeni tekmi (v vsakem nizu je bil rezultat v končnici zelo tesen) izgubila s 3:1. Ana Bržan, bivša krasovka, pa je s Sabattinom v šestnajstini finala izgubila proti dvojici Seniga-glia/Protti. Med prvokategornicami pa se naši igralki nista prebili iz skupine: Martina Milič je izgubila v predtekmovanju vse tri dvoboje (z naturaliziranimi Rusinjo Zavede-vo in Kitajko Pien Jing ter Italijanko Macaro), Ana Bržan pa je premagala Eliso Pivarelli, izgubila pa z Arisijevo in Kitajko Ding. □ Obvestila ŠD KONTOVEL vabi na tradicionalno RIBADO, ki bo v torek, 24. junija od 19.30 dalje na odprtem igrišču na Kontovelu. AŠD MLADINA obvešča, da bo v torek, 24. junija v domu A. Sirk v Križu redni občni zbor ob 20.30 v drugem sklicanju. Nedelja, 21. junija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.42. LUNINE MENE Luna vzide ob 23.05 in zatone ob 7.27. BIOPROGNOZA Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in spodbuden. Predvsem po večjih mestih bo sredi dneva in zgodaj popoldne velika toplotna obremenitev. PLIMOVANJE Danes: ob 6.18 najnižje -58 cm, najnižje 1 cm, ob 23.31 Jutri: ob 6.52 najnižje -53 cm, najnižje 2 cm, ob 23.57 , ob 13.26 najvišje 30 cm, ob 18.22 najvišje 31 cm. ob 14.02 najvišje 31 cm, ob 19.17 najvišje 24 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........25 2000 m ..........12 1000 m ..........20 2500 m............9 1500 m ..........15 2864 m............7 UVINDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 9 in pol, po nižinah 8. Ob oblačnem vremenu bo opazno nižji. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp /V nižinah in ob morju bo pretežno jasno, v gorah bo delno Jutri in v ponedeljek bo sončno in vroče. V ponedeljek b^ oblačno. V nižinah bo vroče in soparno, ob morju bo pihal pihal jugozahodni veter. svež morski veter. zDruženi naroDi - Varnostni svet jo je v četrtek sprejel soglasno »Zgodovinska« resolucija proti spolnemu nasilju v oboroženih spopadih NEW YORK - V New Yorku je v četrtek potekalo posebno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov o ženskah ter miru in varnosti, ki se ga je udeležila ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice, na zasedanju pa je v imenu EU nastopila tudi slovenska veleposlanica pri ZN Sanja Štiglic. Na koncu razprave, ki se je je udeležilo preko 60 predstavnikov držav, med njimi številni ministri oziroma ministrice, kakor tudi predstavniki agencij ZN, je VS ZN svet sprejel resolucijo, ki med drugim poziva, naj se spolno nasilje proti ženskam izključi iz dogovorov o amnestiji po koncu oboroženih spopadov. Prav nekaznovanost storilcev spolnega nasilja nad ženskami je največji krivec, da je spolno nasilje postalo vojna taktika, za ponižanje, ustrahovanje ali pregon določene etnične skupine. Na problem nekaznovanosti je opozorila tudi Sanja Štiglic, kije poudarila, da je takšno stanje nesprejemljivo in da množična posilstva ter druge podobne kršitve zahtevajo takojšen odziv Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), kakor tudi vseh drugih sodišč. "Ženske so bile v času oboroženih spopadov vedno izpostavljene nasilju, v sodobni zgodovini pa je takšno nasilje postalo metoda vojskovanja. Čeprav osveščenost o tem narašča, pa dosedanja prizadevanja niso dovolj učinkovita za zaščito žensk v spopadih," je dejala slovenska veleposlanica. VS ZN je imel podobno razpravo že lani, ko pa ni uspel sprejeti resolucije, ker so med drugim Rusija, Kitajska in Južnoafriška republike trdile, da to vprašanje ne zadeva posebej miru in varnosti in ne sodi na dnevni red VS ZN. Po letu dni se je stanje spremenilo, čeprav je ruski veleposlanik Vi-talij Čurkin še vedno namigoval, da ni navdušen nad pozornostjo, ki jo ta problematika dobiva v VS ZN. Kljub temu so resolucijo, ki zahteva takojšen konec spolnega nasilja, urjenje vojakov za občutljivost in zaščito žensk, disciplino ter utrditev sodnih in zdravstvenih sistemov za učinkovitejšo pomoč žrtvam, sprejeli soglasno. Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice, ki je kot predstavnica predsedujoče države v juniju vodila sejo, je dejala, da je vprašanj o tem, ali zadeva sodi pred VS ZN dokončno konec. Ključno vlogo VS ZN pri tem vprašanju je izpostavil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je povedal, da je žrtev vse več, poleg tega pa se nimajo kam zateči po pravico, saj jih družba zaradi stigme ponavadi zavrže. Tiste, ki si upajo prijaviti zločin, pa običajno razočara pravosodni sistem. Krivci ostanejo na prostosti in to podpihuje ponavljanje zločinov. "Nasilje proti ženskam je dobilo razsežnosti pandemije," je dejal generalni sekretar ZN in ponovno potrdil nično toleranco nasilja s strani pripadnikov mirovnih sil ali osebja ZN. Ban Ki Moon je napovedal, da bo kmalu imenoval glasnika miru, ki se bo posebej ukvarjal s tem vprašanjem, že marca pa je začel svetovno kampanjo za prenehanje nasilja nad ženskami. Resolucija med drugim nalaga Banu, naj pripravi akcijski načrt za zbiranje informacij o nasilju proti ženskam in redno poroča VS ZN. Na problem nasilja s strani pripadnikov mirovnih sil so opozarjali tudi drugi. Riceova je poudarila, da so za pregon krivcev odgovorne države, iz katerih prihajajo storilci. Razprava pred glasovanjem o resoluciji je med drugim izpostavila tudi problem premajhne zastopanosti žensk v procesih odločanja in pomanjkanja pozornosti pozitivni vlogi žensk v družbah prizadetih s spopadi. Slovenska veleposlanica je povedala, da je potrebno ženske vključiti v mirovne procese na vseh ravneh, tudi v pogajanja. Riceova je dejala, da je bilo v 60 letih zgodovine ZN na položajih posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN le sedem žensk. Zaradi tega je izrazila zadovoljstvo, da je Ban Ki Moon imenoval Danko Margarethe Loej za posebno predstavnico in vodjo misije ZN v Liberiji (UNMIL). (STA) Steklena palača, sedež Organizacije Združenih narodov v New Yorku braziliJa Popis 150 jezikov v državi BRASILIA - Skupina brazilskih strokovnjakov se je lotila herkulske-ga dela, saj namerava popisati vseh približno 150 jezikov in narečij v Braziliji. "To je veliko delo in smo šele na začetku. Po mnenju nekaterih strokovnjakov je jezikov 150, spet drugi pa pravijo, da bi jih lahko bilo od 180 do 200," je povedala raziskovalka Marcia SantAnna. Kot je dodala strokovnjakinja brazilskega Inštituta za zgodovinsko in umetniško dediščino (IPHAN), je misel, daje v Braziliji najmanj 150 jezikov, presenetila že same Brazilce. Uradni jezik v Braziliji je portugalščina še iz časa kolonizacije. Sicer pa strokovnjaki IPHAN jezike v Braziliji delijo na tri skupine, domo-rodne jezike, jezike priseljencev in af-ro-brazilske jezike. Strokovnjaki opozarjajo, da številnim jezikom v prihodnosti grozi izumrtje. Za Bondov poljub 24.500 evrov LONDON - Vas zanima, koliko je vreden poljub najslavnejšega agenta sveta 007? Producentka filmov o James Bondu Barbara Broccoli bo za poljub z igralcem Danie-lom Craigom, ki trenutno na filmskem platnu upodablja slavnega britanskega vohuna James Bonda, odštela 24.500 evrov. Broccolijeva, ki je poljub "kupila" na dražbi v korist britanske Šole za film in televizijo, bo za to ceno dobila poljuba še dveh britanskih igralcev, Huga Granta in Rob-bieja Coltranea. Bondov smoking, ki ga je Craig nosil v filmu Casino Royal, pa so na dražbi prodali za 12.300 evrov. V denarnico je segel tudi Craig sam. Za nepopravljeno izdajo prvega romana o Harryju Potterju z naslovom Harry Potter in kamen modrosti je odštel skoraj toliko, kolikor je vreden njegov poljub, 23.250 evrov. Skupno so na dražbi za omenjeno šolo zbrali okoli 516.667 evrov.