Slev. 128. Posamezna številka stane i Din. V llnMM v suM Uns Mla 1921 Leio Ll. E3 Naročnina za driavo SH81 do preklioai a) po pošti шевебпо Dia 14 k; dostavljeni nt dom mesečno ...... „ U za Inozemstvo i neceôno Din tt « Sobotna izdaja: si v Jugoslaviji.....Din 20 T ingstisstvn.......M es Cene inseratom:se Enoetolpna »stilna vrel» mati oglasi po Dia. t'— ln Din. 150, veliki oglasi nad 45 mm rV, line po Din. 2 —, poslr.na itd, po Dm. 3 —. Pr! ve«|em aaročUn pop«t Izha|a vaak dan Irvzem» lonedeljk« ln dneva po ри» niku ob 5, nri sjntraj. Poštnina plačana ï Salom Orednl&tvo je v KoplU.jevi al lot itev. S/IH. Rokopisi se ne vračaj«; nelranklrana pisma se ae sprejemajo. Uredn. telet štv. SO, npram. itv. 328. Političen list za %\тт%Ш narod. Uprava )• v Kopitarjevi al. ti. — Raoun poštne Uran. ljubljanske it. 850 sa naročnina tn it Ш za uglaae, asijreb 39.011, earajev Г-83, praS e in dnnaj. 24.797. Pašioev govor. Nikola Pašić slove kot učenec idej Mi-liajla Bakunina. Ali si Pašič nikoli ni resnično osvojil temeljnih misli tega genijal-nega Rusa ali pa jih je popolnoma zatajil. Kajti govor, ki ga je imel 7. t. m. v narodni ekupščini o našem državnem vprašanju, bije naravnost v obraz globoko slovanski koncepciji ruskega misleca. Mihail Bakunin, ki ga je znanost uvrstila med nihiliste, je zastopal idejo svobodne federacije vseh evropskih narodov, ki bi vsak svojo državo zasnovali na kmetsko-delavski zadružni podlagi. Ker je videl v ruski zadružni kmetski občini vzor družabnega ustroja, je pripisoval ruskemu narodu vodivno vlogo pri preureditvi človeške družbe. Zato je bil tudi navdušen Slovan in je strastno sovražil nemško miselnost Marxovo, dasi je bil soustanovitelj prve delavske internacionale. Dočim je Marx bil nasproten vseslovenskemu gibanju, je Bakunin vneto sodeloval pri njem in osebno poznal ter občeval z vsemi vodivnimi slovanskimi politiki zlasti bivše avstrijske monarhije ter jih bodril v njihovem osvobodilnem boju. V vseh svojih spisih oznanja Bakunin, fla so največji sovražniki slovanstva Prusi-ja, Avstrija, Turčija in — carska Rusija. Kar je ta goreči Slovan na takratni Rusiji sovražil, je bilo to, da so jo carji spremenili po pruskem vzorcu v centralistično državo, osnovano na tlačen ju svobode svojih slovanskih narodov. Med Avstrijo, Prusi-jo in Rusijo, tako je učil, obstoja tesna zve-тза, ker vse te države zasledujejo isto nasilno politiko, s pomočjo katere dušijo svoje slovanske državljane, v prvi vrsti Poljake. Slovanska inteligenca pa, tako piše leta 1862. v pismu na češkega pesnika Vaclava Friča, se je svojemu narodu odtujila, se je ponemčila in ne razume velikega ideala, ki giblje dušo preprostega slovanskega ljudstva: ideal bratske svobodne zadružne zveze brez hegemonije in nasilja kogarkoli. Neobhodni pogoj, da se slovanski narodi osvobodijo, je, da padejo Avstrija, Prusija in ruski carizem, ki predstavlja nemško-tatarsko centralizacijo v nasprotju s slovansko federalistično idejo. Če pa se umislimo v govor Nikole Pašiča, vidimo, da iz njega odseva ista pruska mentaliteta, zoper katero se je boril Bakunin, kojega ideje so baje nekdaj vplivale na mladega Pašiča. Pašič zagovarja centralizem, kateri od Slovencev in Hrvatov terja, da se odrečejo vsega, kar je njihovo: lastne narodne individualnosti, vere, jezika in kulture, češ da jim je vse to le bilo od Avstrije vsiljeno. Kakor da bi se Slovenci în Hrvati z ostalimi slovanskimi narodi ne bili bojevali baš za te svoje narodne dobrine proti avstrijsko-pruskemu centralizmu 1 Kje je bil neki Pašič takrat, ko so avstrijski Slovani bojevali boj za popolno enakopravnost vseh slovanskih narodov? Mar misli, da so se Čehi, Poljaki, Ukrajinci Hrvati in Slovenci borili zoper avstrijsko-nemško poenotenje zato, da bi potem postali podložni drug drugemu? Da bi Srbija smela zdaj postati dedič avstrijsko-pruskega centralizma ter zahtevati od svojih slovanskih bratov, da se vtopijo v srbstvo? Mar to terja srbsko ljudstvo? Ne, to terja tista srbska gospodovalna klika, ki ji načeluje Pašič in katera je polna nemške, osmanske in ruske caristične mentalitete. To tudi ni nič čudnega, kajti avstrijska nemška Ballplatz-politika in prusko-tatarski carizem sta srbske vodivne politike eno celo stoletje pre-pojevala s svojo miselnostjo, da ne omenjamo despotskih tradicij osmanskega gospod-stva. In tako je prišlo do tega, da tisti Pašič, ki se v svojem govoru tako duelira z avstrijskim duhom, v resnici sam v avstrij-sko-pruskem hegemonističnem in centralističnem duhu skuša Slovence in Hrvate ukloniti pod nadvlado belgrajske orientalsko čaršije, odrekajoč njihovi kulturi vboko samobitno vrednost in slovanski značaj, česar niso delali niti avstrijski državniki! Pašič očita Avstriji po pravici, da slovanskih narodov ni zedinjevala. Toda kaj dela on? Ali jih on ne razdvaja še hujše? Ali ni ravno njegova centralistična politika pod krinko bratske vzajemnosti jugoslo- vanske narode v teku kratkih štirih let drug drugemu le odtujila? Mar v tem obstoji vzajemnost svobodnih jugoslovanskih plemen, da sme en del drugega politično nadvlado-vati in gospodarsko izkoriščati, češ, saj smo itak bratje po krvi? Kaj se godi s Hrvati v Banovini in s slovanskimi muslimani v Bosni? Kako se vlada v Macedoniji? Ali ne točno po avstrijskem geslu: Divide et im-pera!? Čimbolj se Pašič v svojih izvajanjih bori zoper nemškega duha, tembolj je v resnici sam prepojen z njim od nog do glave. Njemu je katoliška vera, slovenski jezik in kultura »avstrijska«, centralistične nasilne metode velesrbrtva pa -»slovanske«. Tako postavlja Nikola Pašič vse stvari naravnost na glavo, da opraviči velesrbsko hegemonijo, ta produkt neslovenske avstro-prusko-caristične mentalitete. Pašič bo torej zadovoljen z nami šele, ko se odrečemo slovenstva, katolištva in sploh vse svoje kulture. Kaj nam on nuja v zameno? Svoio »slovansko« mentaliteto seveda. V čem pa ta obstoji? V tem, pravi gospod Pašič, da bomo postali deležni dobrot občinske, okrožne in oblastne samouprave, kakršno uživajo bratje Srbi, oziroma kakršno sta po starem srbijanskem vzorcu uzakonila Pašič in Pribičevič v svojem proslulem zakonu o »upravi in podjeli zemlje«. Hvala lepa, gospod Pašič, ta orientalska samouprava se ne sklada čisto nič z našo mentaliteto, ki je preveč slovanska in napredna, da bi se dala komandirati od kakšnega pandurja, ki bi bil goli izvršilni organ gospoda policajministra v Belgradu. Kar mi zahtevamo, je popolna zakonodajna avtonomija, ki bo slonela na naših nacionalnih, kulturnih in gospodarskih pridobitvah in potrebah, in na kateri se bo snovala nazunaj enotna država kot zveza svobodnih samoupravnih narodov. Ne bomo se pečali z nadalinimi izvajanji Nikole Pašiča, v katerih je ta državnik z brutalno odkritostjo razkril svojo neslovensko despotično lažiparlamentar^o mentaliteto, ki ne gre za ničemer drugim nego da pod firmo narodnega edinstva podjarmi čaršiji prečanski del države in ohrani v odvisnosti od nje tako slovensko in hrvatsko kakor srbsko ljudstvo. Tudi se nočemo delj muditi pri naravnost provokatorični izjavi Pašiča glede ženevske konference, ki je Pašiču kot izraz svobodne volje in samood-ločitve Slovencev in Hrvatov prazen nič. Kajti končno se bodo Pašičeve besede obrnile proti njemu samemu in proti tisti ideji, ki jo on zagovarja in s katero se Slovenci in Hrvati nikoli ne bodo pomirili. Da bi se mi dali podvreči velesrbski misli, da bi zanjo sebe žrtvovali in trpeli jarem centralizma, tega, gospod Pašič, od nas ne boste nikdar dobili. Tudi vaša grožnja z »diktaturo« nas čisto nič ne straši. Kajti z diktaturo se ne bi samo ogrožalo edinstvo jugoslovanske države, ampak bi se izkopal grob tudi svobodi srbskega naroda, česar ne želimo ne mi ne Vi. Zato ne mislite, gospod Pašič, da ste nas kaj ustrašili. Uradniški zakon. Belgrad, 8. junija. (Izvirno.) Sekcija zakonodajnega odbora je sprejela že 99 paragrafov uradniškega zakona, tako da bo prišel v plenumu odbora v kratkem času v razpravo. Konkordatsko vprašanje. Belgrad, 8. junija. (Izv.) Dr. Ninčič je sklical sejo ožje komisije za sestavo kon-kordata za 19. t. m., ker je komisija svoje delo že popolnoma dovršila. SKUPŠČINA H. R. S. S. Zagreb, 8. junija. (Izv.) V nedeljo bo v Zagrebu veliko zborovanje HRSS. Govoril bo Stjepan Radič. Kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, Radič na zadnji govor Nikole Pašiča v parlamentu ne bo reagiral, ampak bo govoril le splošno o novo-nastalem političnem položaju. Za nedeljo pričakujejo tudi prihod dr. Spaha v Zagreb. Temu obisku pripisujejo v Zagrebu političen pomen vsled tega, ker pride dr. Spaho v Zagreb neposredno po Pašičevem eovoru. Ekspozé zimanjep ministra. Belgrad. 8 junija. (Izv.) Današnja seja J parlamenta se je začela ob 9. uri dopoldne. Predsednik je objavil, da je finančni odbor končal svoje delo glede naknadnih kreditov, tako da pride dotični zakonski predlog v najkrajšem času pred zbornico. O vladni deklaraciji je govoril danes kot prvi posl. Simonovič, ki deklaracijo zagovarja in brani. Za njim govori posl. Lazič (zemljoradnik), ki v svojem govoru očita vladi, da je v celi državi uvedla brezobzirno strankarstvo, in izjavlja, da bodo zemljoradniki glasovali proti vladni deklaraciji. Nato je podal minister zunanjih zadev dr. Ninčič daljše poročilo o naši zunanji politiki. Govoril je skoro dve uri. Po kratkem opisu mednarodnega položaja v Evropi govori o pomenu male antante, ki ;e važen činiteljz reda in miru ne le v Srednji evropi, ampak v Evropi sploh. Položaj, kakršen je danes, je še vedno nevaren, kajti premaganci stremijo po izpre-membah mirovnih pogodb in to stremljenje vznemirja Evropo, ker je s tem dana možnost novih konfliktov. Mala antanta pa sc izpremembam mirovnih pogodb protivi in želi ohraniti mir na podlagi mirovnih pogodb. Zato se ugled male antante neprestano dviga in njen pomen je danes za politiko Srednje Evrope odločilen. Solidarno z malo antanto nastopa skoro v vseh odločilnih političnih vprašanjih Poljska. Ta sicer ni direktno udeležena na ohranitvi trianonske pogodbe, ima pa interes, da se ohranijo mirovne pogodbe sploh. Moralna podpora Poljske je za vzdrževanje sedanjega stania v Srednji Evropi velikega pomena in za malo antanto velepomembna. Jako važna za našo državo je konferenca v tLausanni. Naloga Jau-sannske konference je, da pride do miru s Turčijo in da se spremeni sevreska pogodba, ki je mi nismo podpisali. Naša delegacija je na tej konferenci dosegla uspeh, da so zavezniki upoštevali naše želje pri določitvi meje med Grčijo in Turško v Trakiji. Predlog o avtonomni Trakiji pa je konferenca odklenila. Naša delegacija bo pogodbo v Lausanni podpisala, toda le z gotovimi pridržki glede nekaterih gospodarskih določb v tej pogodbi, ki nalagajo naši državi prevelik del nekdanjega turškega dolga. Mi smo s Turčijo to vprašanje že uredili leta 1913 in zato ne moremo sedaj privoliti v izpremembo 1. 1913 sklenjenega dogovora. Naše razmerje z Grčijo je prijateljsko. Uredili smo vprašanje solunskega pristanišča, kjer smo dobili ugodna tla za našo trgovino na Egejsko morje in rc« šili smo ugodno še nekaj drugih gospodarskih vprašanj na korist obeh držav. Kar se tiče Bolgarije, se raz« merje med našo državo in Bolgarijo vidno boljša. Vlada si prizadeva z vso močjo, da podpre razvoj nove Bolgarske. V tem oziru je velike vrednosti sporazum, sklenjen v Nišiu Delovanje Bolgarske vlade viiva naše popolne simpatije. G lede Mažarske ugotavlja dr. Nin* čić, da so velika zapreka za vpostavitev dobrih odnošajev med nami in Mažarsko razna iredentistična društva. Tudi mažarski militarizem zelo ovira dobre odnošaje med Mažarsko in državami Male antante sploh. Minister našteva dolgo vrsto činov, zlasti ob meji, ki za enkrat popolnoma onemogočajo povratek v redne razmere med obema državama. Z Albanijo nimamo skoro nobenih prepornih točk več. Meja je do malega urejena in določena in v kratkem bo sklenjena med obema državama trgovska pogodba. 0 razmerju do Italije je go« voril dr. Ninčič zelo obširno. To razmerje tudi našo javnost najbolj zanima. Med našimi sosedi zavzema Italija odlično mesto in zato je potrebno, da pride do sporazuma z Italijo zlasti v vseh gospodarskih-vprašanjih. Kar se tiče določitve meja, se to vprašanje pravkar obravava in zato minister za enkrat ne more dati detajlnih pojasnil. Naši gospodarski interesi pa za-Jitevajo dobro odnošaje z Italijo. To isto uvidevajo tudi italijanski politiki. Doslej smo sklenili z Italijo že več gospodarskih konvencij in ti sklepi dokazujejo, da je bilo mnogo dobre volje na obeh straneh za vzpostavitev medsebojnih dobrih odnošajev. Zato je upanje opravičeno, da se bodo tudi pogajanja glede posebne trgovske pogodbe z Italijo končale ugodno. Jako obširno je govoril dr. Ninčič o našem razmerju do Avstrije. Gospodarska vprašanja s to državo so urejena z več pogodbami, ki bodo takoj stopile v veljavo, čim jih odobre porlamenti. Neugodno pa vpliva na razmerje obeh držav stališče Slovencev na Koroškem. Dočim uživajo Nemci v naši državi vse prostosti, imajo svoje šole in 70 svojih društev, tega o koroških Slovencih ne moremo trditi-Tako stanje je trajno nevzdržno. Z našimi zavezniki v svetovni vojni smo še danes v najboljšem razmerju, zlasti s Francijo. Po govoru ministra Ninčiča je bila dopoldanska seja zaključena ob 12. uri. Odgovor Jugoslovanskega kluba p. Pašlću. POSL. DR. KULOVEC O EKSPOZEJU ZUNANJEGA MINISTRA. — ZA KOROŠKE SLOVENCE IN PRIMORSKE BRATE. vamo, da minister ne ostane samo pri lepih besedah, ampak da jim bodo sledila tudi odločna dejanja (splošno odobra-ianje). Jako mučno pa nas je zadelo, da se minister ni čisto nič dotaknil vprašanja slovenskega in hrvatskega življa v Pri-morju. Ali je ministru znano, da je v, Istri zatvorjenih 150 slovenskih in hrvatskih šol, v Gorici pa ne smejo izhajati' slovenski listiî Ali mu je znano, kako naš element trpi pod fašistovskim terorjem ? Ali mu je znan slučaj, ki se je zgodil na Krnu? Kar se tiče pogajanj z Italijo, je naša vlada žc veliko popustila. Govornik se bavi z vprašanjem izmenjave denarja, pri čemur se je izmenjal denar bankam, ne pa zadrugam in se odločno zavzema za zadruge, ki so bile tako zelo oškodovane, ne da bi se bili niero-dajni faktorji pri pogajanjih z Italijo zanje zavzeli. Govornik zahteva, da naj naša delegacija pri sedanjih pogajanjih r Rimu trdno vztraja na svojem stališču in italijanski vladi ne popušča. (Splošno odobravanje.) PAŠIĆEVA ZMOTA. Kolikor pa je simpatičnih momentom v Ninčičevcm ekspozejti, tem manj jih je v včerajšnjem govoru ministrskega pred- Belgrad, 8. junija. (Izvirno.) Na današnji seji narodne skupščine je govoril dr. Kulovec, izvajajoč sledeče: V ekspozeju ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiča nam je posebno simpatična izjava, da zasleduje politiko miru, da se ne zaplete naša država v pustolovščine, ki bi jo mogle pahniti v največjo nesrečo. Vendar pa je ostal minister dr. Ninčič dolžan odgovor na nekatera vprašanja, ki jih je včeraj v svojem govoru v imenu Jugslovanskega kluba stavil dr. Mohnjec. Predvsem je popolnoma zamolčal, kakšno stališče zavzema naša država napram sovjetski Rusiji. J ugo-elovanski klub je za to, da se z Ruàjjo upostavi diplomatska zveza in ne vidi nobenega razloga, zakaj naša vlada tega dozdaj ni storila. Tudi ni dr. Ninčič označil našega stališča napram Angliji, dasi je dejstvo, da je Anglija poleg Francije najmočnejši faktor svetovne politike. Simpatično je stališče, ki ga je poudaril dr. Ninčič glede koroškega vprašanja. Pred vojsko so tam vsaj obstojale, nezadostne, tudi slovenske šole, sedaj pa so tam ukinjene sploh vse slovenske šole in to v očitnem nasprotju z določili ver-zajskega miru o zaščiti narodnih manjšin. Slovenski živelj je v Koroški podvržen brezobzUui cermanizactii. Zahte- sednika Nikole P a š i ć a. On je mnenja, da se prilike niso izpremenile in da zato oi treba nobene revizije ustave. Ako bi se ustava revidirala, bi po njegovem mnenju nastale zle posledice. On noče revizije zaradi državnega edinstva. Tega ne boste, je rekel, nikoli doživeli. Radi državnega edinstva da niso mogoči dogovori, in radi i državnega edinstva da on ne more pristati j 4a zahteve Slovencev in Hrvatov. Mi pa ga vprašamo obratno: Kdo ruši j državno edinstvo? Ali mi, ki zahtevamo Zakonodajno avtonomijo? Kaj je državno (edinstvo? Ali je državno edinstvo centra-Jizem z enim samim zakonodajnim telesom? Znanstveniki državnega prava pravijo, da se za državno edinstvo zahteva edinstvenost teritorija nazunaj in ena najvišja oblast. Država more biti edinstvena, četudi vsebuje več samoupravnih zakonodajnih teles. Ona more predati del državne suverenitete drugim 'delom kot državam na istem teritoriju (primer Anglija). O tem je polno literature, ki je v skladu z našim naziranjem in zahtevami. Naš državnopravni program ne ruši edinstvenosti države, pač pa jo ruši centralizem, ki je Slovencem in Hrvatom po vi-Hovdanski ustavi usiljen. BREZ PSIHOLOŠKEGA UMEVANJA. Ako bi vlada imela kaj psihološkega razumevanja in ako bi količkaj poznala in vpoštevala težnje ljudstva, jaz sem prepričan, da bi že v doglednem času pristala na revizijo ustave. Mi bomo borbo za revizijo nadaljevali, in jaz sem uverjen, da bo skoro prišel čas, ko bodo oni, ki imajo oblast, nvideli, da je revizija potrebna. Toda država bo zaradi zavlačevanja te pereče potrebe trpela veliko škodo tako v pogledu notranje konsolidacije kakor na svojem zunanjem ugledu. FIKCIJA G. PAŠIČA. G. Pašič trdi, da v naši državi ne obstoja centralizem, ker imamo občine, okruge in oblasti z njihovimi skupščinami. Toda to ni nobena samouprava, ampak zgolj f i k -c i j a samouprave. Vsa oblast je osredotočena v centru, a sreska in oblastna skupščina ne more skleniti niti ene odredbe, katere ne bi mogla centralna vlada sistirati. To sploh ni vredno imena samouprave. Mi smo za državno edinstvo, toda ne bomo nikdar pristali na centralizem gospoda Pašiča. On si je svojo teorijo prikrojil tako, da mu služi v dokaz tega, da mora biti država močna na zunaj. Mar niso Zedi-njene države severne Amerike močne na-r.unaj, akoprav so federalistične? Ali ni na-cunaj močna Anglija, ld obstoja iz neodvisnih držav, vezanih medseboj samo po svobodni pogodbi? Ali ni bila močna zvezna nemška država? Centralizem ni nobeno jamstvo državne moči, ampak jamstvo državne moči je zadovoljnost državljanov. Govornik je nato kritiziral humbug, ki ga uganjajo vladni ideologi z narodnim edinslvom, s katerim že vsak krošnjari v svoje politične svrhe. Medtem pa nihče ne pove, kaj je edinstven narod. Na vsak način edinstveni narod ne pomeni to, da bi smel kdo pod to pretvezo drugega zatirati in izkoriščati. Kar se tiče sile in dilrtature, o kateri Je govoril Pašič, naj ne misli, da bo mogoče Jugoslavijo na ta način vladati. Govornik ostro pobija tudi Pašičevo nazi ran je o slovenski in hrvatski kulturi. ČISTEGA VINA! Govornik je zaključil svoj govor: Minister Ja n k o v i 6 se je izjavil za sporazum, minister Š r š k i ć je govoril nasprotno sporazumu, ministrski predsednik Pasi è pa je zopet govoril nekaj, kar ni podobno ne temu ne onemu. Komu naj verujemo? Mi zahtevamo popolno in jasno izjavo. Mi hočemo biti na čistem: Ali je vlada za sporazum ali ni? Jaz zahtevam v imenu Jugoslovanskega kluba pošten in odločen odgovor! Dr. Kulovčev govor je revizijonistična opozicija ves čas živahno odobravala, demokrati so ga pa neprestano motili in je prišlo večkrat do burnih scen. Za njim je govoril poslanec S i in o -novic o razmahu v Južni Srbiji in Ma-cedonijL Nato je govoril poslanec Šume n k o v i 6 (demokrat), ki je posebno ostro napadal radikale in jim očital, da niso nikoli vodili odkritosrčne politike. Kenan Zia (džemijet) pa je imenoval demokrate »pljačkase«, vsled česar je prišlo do tako burne scene, da je bil predsednik primoran sejo prekiniti. SOVJETSKA VLADA PROTI ŠVICI. Moskva, 8. junija. (Izv.) Železničarski 5rvezi je sovjetska vlada naznanila, da se ruski zastopnik ne more udeležiti železni-časrkega kongresa v Švici, ker umor Vo-rovskega dokazuje, da švicarska vlada nc more jamčiti za življenje ruskih državljanov. Udeležila pa se bo bodočih konferenc v Pragi in na Dunaju. VOJSKA V MAROKU. Madrid, 8. junija. [Izv.) V zadnjih bo-fih z uporniki v Afriki so Španci izgubili 68 mrtvih in okoli 290 can«esih. Neugoden odziv na nemško noto v Franciji. Pariz, 8. junija. (Izv.) Tukajšnji uradni krogi so mnenja, do je nova nemška ponudba nesprejemljiva. Nemška ponudba ne imenuje nobene določne odškodninske vsote. Nemčija dalje predlaga imenovanje neke posebne komisije za določitev odškodninske vsote, kar pa je popolnoma nesprejemljivo, kajti imenovanje take komisije bi pomenilo kršitev verzajske mirovne pogodbe. Nemška nota predpostavlja nadalje moratorij do leta 1927, kar je tudi nesprejemljiva zahteva, kajti kdo vc, čc bi Nemčija moratorija ne zlorabila, ker sc žc danes brani z vso silo izpolnjevati svoje obveznosti Nad dohodki Nemčije, ki jih je Nemčija voljna zastaviti, pa bi zavezniki ne imeli dovolj kontrole. V splošnem pa pomeni nova nemška ponudba bojkot re-paracijske komisije. 0 obustavi pasivne rcsistencc v zasedenem ozemlju pa nemška nota sploh nc govori in ravno ta točka jc predpogoj za nadaljnje razgovore. Pariz, 8. junija. (Izv.) Pariški listi soglasno ugotavljajo, da je nova nemška ponudba nesprejemljiva. Merodajni za zaveznike so zadnji dogovori med Francijo in Belgijo v Bruslju. Zato bodo zavezniki svoje akcijç v Poruhrju nadaljevali. Pariz, 8. junija. (Izv.) »Petit Parisien« piše z ozirom na novo nemško noto, da bodo carinske straže med zasedenim in nezasedenim ozemljem poostrene, upravo železnic v zasedenem ozemlju pa bo prevzela posebna družba, ki bo blago iz zasedenega ozemlja naglo in točno odvažala. Posebno mnenje Anglije. London, 8. junija. (Izv.) Baldwin je izjavil, da angleška vlada ni stopila v stik s Francijo in z Belgijo glede ureditve repa-racijskega vprašanja. London, 8. junija. (Izv.) Asquith je izjavil, da je predpogoj za rešitev repara-cijskega vprašanja, da zavezniške vlade nemških predlogov ne odklonijo sumarič-no, temveč jih vzamejo v pretres. London, 8. junija, i i - 1 > (Izv.) V uradnih krogih so mnenja, da jc nova nemška nota ugodna podlaga za pogajanja. 1 Italija pod angleškim vplivom. Rirn, 8. junija. (Izv.) Mussolini je danes govoril v parlamentu o splošnih političnih smernicah Italije. Rekel je, da je glavni interes cel Evrope danes ta, da se pospeši rešitev splošne evropske krize, ki je nastala po podpisu mirovnih pogodb. Glavno jc reparacijsko vprašanje. V tem oziru zavzema Italija sledeče stališče; Nemčija mora plačati odškodnino, toda v višini, ki jc jako oddaljena od prvotno nameravanih stotin miljard. Italija dalje ne more dovoliti vojaške ali politične hegemonije nobeni državi v Evropi. Italija je pripravljena žrtvovati po svoji moči primeren delež na korist gospodarske obnove Evrope. Italija smatra, da jc vprašanje reparacij tesno zvezano z vprašanjem vojnih dolgov sploh in da se ti dve vprašanji ne dasta ločiti. Italijanska volivna reforma. ŽENSKA VOLIVNA PRAVICA 7.A UPRAVNE KORPORACIJE. Rim, 8. junija. Italijanski ministrski svet je v svoji seji dne 6. t. m. odobril načrt volivne reforme. Izvzemši večinskega principa za dve tretjini mandatov, ki jih dobi stranka, katera združi na svojo kandidatno listo največje število glasov, ostanejo vse druge volivne svoboščine (proporc za manjšino, tajnost in svoboda volitev itd.) v veljavi. Enotno kandidatno listo za celo državo mora predlagati najmanj 1500 volivcev in najmanj v dveh deželnih (regionalnih) volivnih kolegijih. Vsaka lista mora obsegati največ pet šestin in najmanj eno tretjino vseh mandatov, ki odpadejo na posamezno deželo. Ena in ista oseba more kandidirati k večjemu v dveh deželnih kolegijih. Najnižja starost za pasivno volivno pravico je določena na 25 let. Večina prejšnjih omejitev, kdo sme biti poslanec in kdo ne, je odpravljenih in veljajo za pasivno volivno pravico v glavnem isti pogoji kakor za aktivno. V isti seji je ministrski svet odobril zakonski načrt, s katerim se uvaja ženska volivna pravica za upravne zbore, vendar v zelo omejenem obsegu. Volivna pravica gre za vojne in civilne zasluge odlikovanim ženskam, potem materam v vojni padlih vojakov in končno ženskam, ki imajo več nego ljudskošolsko izobrazbo. Ob prvih volitvah, ki se bodo vršile po uveljavljenju ženske volivne pravice, se sprejmejo v volivne liste samo tiste ženske, ki bodo to same zahtevale. Ženske bodo mogle postati tudi članicc nekaterih upravnih odborov in komisij; ne morejo pa postati župan ali njegov namestnik, predsednik ali podpredsednik pokrajinskega zbora, pokrajinski odbornik ali podobno, VLADNE ODREDBE V TRSTU. Trst, 8. junija. (Izv.) Z ozirom na krvave dogodke zadnjih dni je bila organizacija narodne milice razpuščena. Komunistično glasilo »II Lavoratore« je vlada do nadaljnjega ustavila. BOLGARSKE REPARACIJE. Sofija, 8. junija. (Izv.) Sobranje je odobrilo dne 21. marca t. 1. sklenjeno pogodbo med reparacijsko komisijo in bolgarsko vlado glede olajšave reparacijskih plačil, EKSPOZE POLJSKEGA MINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE. Varšava, 8. junija. (Izv.) Vnanji minister jc podal danes zbornici svoj ekspoze, v katerem jc naglašal, da se Poljska ne bo vmešavala v notranje razmere Rusije in Ukrajine, da pa tudi ne more dovoliti širjenja boljševizma na Poljskem. Glede Gdanska je izjavil, da bo Poljska vedno obstala na tem, da ostane to mesto poljsko pristanišče. ROPARSKE TOLPE V SIRIJI. Reirut, 8. junija. (Izv.l V Siriji so sc pojavile roparske tolpe, Ici jih zasleduje francosko vojaštvo. prêt! pornografiji. Trst, 5. junija. Nemorala se je razlila med vojno in po njej kot kuga po vsem svetu, v nekaterih državah več, v drugih manj. Netivo tej nemorali pa daje pornografija. Umazana literatura, ki se ponuja ljudstvu v najrazličnejših oblikah, ima najbolj na vesti današnjo moralno korupcijo med mladino obojega spola. Toliko umazanih knjig in slik se še ni nikdar tako nemoteno in nekaznovano ponujalo na prodaj po tobakarnah, knjigarnah, kolodvorih itd. kakor se sedaj po vojski. Zdi se skoraj, kakor da najnovejša povojna literatura ne pozna drugih problemov kot seksualne, ki se seve obdelavajo na tak način, da se ljudstvo kar trga za take knjige, kar nosi pisateljem in založnikom kupe denarja. V tem pogledu prednja-či novejša italijanska literatura. Če predemo literarno delovanje D'Annunzievo, ki se je pa v zadnjem času udal nekemu iij« mu samemu lastnemu misticizmu in katerega so dogodki, v katerih je še sam igral prvo vlogo, potisnili v skrajno nacionalistično smer, naj omenimo samo najmlajše in najbolj brane pisatelje kakor so n. pr. Maria-ni, Guido de Verona, Pitigrilli, katerih umazane knjige doživljajo neštete izdaje. Blesteč jezik, duhovito opisovanje — kaj čuda, če jih mladina kar požira. S čitanjem pa srka mladost vase seveda tudi strup po-hotnosti, katere so ti spisi polni in jo prikazujejo v najnesramnejši in očitni obliki. Ta beletrislika in pa kokajin sta, ki zastrupljata in uničujeta duševno in fizično italijansko mladino. Posledice, kazoče se v množeči se kriminaliteti in v fizični dekadenci dajo misliti vladi in rodoljubom. Znano je, da je Mussolinijeva vlada zapisala na svoj program tudi geslo: boj de-moralizaciji in skrb za moralno prerojenje ljudstva. Menimo, da ni nikogar, ki bi ne uvidel, na kakšne težave zadane vsako tako stremljenje, pa naj pride od katerekoli strani, vendar mislimo, da fašizem ni ne po svojem programu ne po svojih pristaših poklican, da to poplavo zajezi. Že pred časom je izdal general narodne straže De Bono naredbo, da naj se sekvestirajo por-nografične knjige. Policija pa je s svojo birokratsko nerodnostjo uspeh te naredbe samo otežkočila in onemogočila. V Italiji se navadno izdajajo naredbe zato, da jih nihče ne izvršuje; saj je znan italijanski pregovor. Fata la legge, trovato 1'inganno (Postava je dana, najdena je že ukana). Tako tudi v tem slučaju. Po izložbah knjigaren in tobakaren in po kolodvorih še danes blestijo na prvih mestih dela, katerih čita-nje šegače človeške živalske počutke. Da se širjenje te kuge zajezi, je te dni predlagal v parlamentu demokratični poslanec Belotti, da se ustvari poseben zakon, da se zatre pornografija. V svojem govoru je rekel, da postaja ta problem vedno bolj resen, kajti korupcija se hrani od pornografije, ki je organizarana od nacionalnih in internacionalnih band, knjižnih zločincev. Družba ima pravico in dolžnost za-treti pornografijo, da tako zaščiti sebe in svojo integriteto. Nesmiselno je navajali proti temu stremljenju razloge umetnosti in literature. Ne umetnost in ne leposlovje se ne smeta in se ne pečata s podlo nesramnostjo. Kar hočemo mi zadeti, je nesramnost v knjigah, podobah, katerim je edina svrha špekulacija na najnižje nagone. Nočemo zadeti del naših najboljših mož, ampak samo spočetke onih mož, ki jih je javnost že obsodila. Protirazlogi, ki jih navajajo v imenu znanosti, ne držijo, ker gre za lažiznanost, ki hoče samo umetno vznemirjati ljudsko domišljijo. Sploh pa zakonski predlog varuje zahteve umetnosti in znanosti. Dosedanja postava je nezadostna in policija ni kompetentna za take stvari. Govorniku je odobravala vsa zbornica in njegovim izvajanjem so se pridružili govorniki vseh strank. Namenoma smo poročali o tem vprašanju obširneje, ker ta problem n! resen le v Italiji, ampak tudi drugod in ker je boj proti nemoralnosti v večji ip manjši meri potreben tudi drugod. ~~iz zunanje lïoïitike. * Poloiaj v Bolgariji. Sofijski >LTEcho Bulgarie« na uvodnem mestu najodločnej-še zavrača vesti o revoluciji in nemirih v Bolgariji, ki jih sovražniki Bolgarije razširjajo po svetu. List ugotavlja, da vlada v bolgarski državi najpopolnejši red Bolgarski parlament se posveča evojemu važnemu delu v najmimejšem ozračju in bolgarsko prebivalstvo spremlja obnovno delo Stambolijskijeve vlade s pozornostjo in simpatijami. Ako je katera država na Balkanu, ki je ne ogrožajo neredi in revolucija, potem je to Bolgarija. * Za posredovanje Vatikana med Francijo in Nemčijo. »Daily Telegraph« poroča, da so vplivne osebe poizkušale Vatikan pridobiti za to, da bi nastopil proti franc, politiki v Poruhrju. Te osebnosti so se pri tem sklicevale na to, da hoče Francija Porenje, kjer je središče nemškega katoličanstva, odtrgati od Nemčije. S tem bi bil katoiištvu na Nemškem zadan smrtni udarec, /atikan je posredovanje odklonil z utemeljitvijo, da katoliška vera ni odvisna od zemljepisnih meja. * Kreditni zavod za italijansko delo v inozemstvu. Italijanski ministrski svet je odobril načrt za ustanovitev Narodnega kreditnega zavoda za italijansko delo v inozemstvu, ki bo podpiral italijanska podjetja v kolonijah in inozemstvu. Zavod se organizira koš anonimna delniška družba s 100 milijoni kapitala, delnice po 50 lir vsaka. Zavod bo imel svoj sedež v Rimu, po izseljeniških centrih doma in v inozemstvu pa zastopstva in agenture. * Gentile — Salandra. Italijanski listi beležijo zanimivo vest, da se je Salandra te dni vpisal v liberalno stranko. S tem je dobila liberlana stranka zadoščenje za izstop Gentileja, ki je prestopil k fašistom. * Giunta med Bruti. Poslanec Giunta, poveljnik fašistovske milice v Furlanski pokrajini, je izjavil te dni v nekem javnem govoru, da popolnoma odobruje kritiko lastne stranke, ki jo je izrekel v par- i lamentu posl. Misuri. Taka pravična kritika more stranki le koristiti. Zato se tudi strinja s -poslancema Suvichem in Pao-luccijem, ki sta Misuriju po govoru čestitala. — Kakor se vidi, se Bratov Musso-liniju ne zmanjka. Novi vojaški zakon. -, Belgrad, 6. junija 1923. Vlada je predložila novi vojaški zakon, s katerim se ji silno mudi. Tak zakon tako globoko posega v življenje našega ljudstva, da bi bilo potrebno o njem obširno razpravljati, da bi mogli ljudje k njemu zavzeti svoje stališče. Toda vlada in njena stranka, h katerim v tem slučaju spadajo tudi demokratje in srbski zemljoradniki, hočejo spraviti ta zakon pod streho že tekom par tednov. Proti zakonu je edino le Jugoslovanski klub po svojih dveh odsekovih članih zavzel svoje odločno stališče, kar je vzbudilo občo pozornost ter našlo odmeva tudi v zbornici, kjer je demokrat Pribičevič očital dr. Korošcu, češ, da sta člana Jugoslovanskega kluba v odseku glasovala proti vojnemu zakonu, in vendar se vlada še pogaja s Slovenci za sporazum. Dr. Korošec mu je točno odgovoril: »Mi smo proti temu in takemu vojnemu zakonu iz načelnih razlogov, vi pa ste glasovali zanj, ker iinate pri tem svoje namene.« In res je načelno stališče Jugoslovan» skega kluba tako, da za tak zakon nikakor ne more glasovati nobena ljudska stranka. To je utemeljil včeraj na seji voj. odbora posl. Kremžar, ki je povdi'ril v bistvu sledeče: Predloženi vojni zakon hvalijo, da je modern. Morda je z vojaškega stališča res modern. Toda s stališča ljudstva ga pa ne moremo priznati kot takega. Priznati je treba, da je v tem zakonu nekaj točk, ki so simpatične. To je n. pr. § 13, ki določa za vojake obvezno šolo v pismenosti, gospodarskih vedah itd. Za to smo se zamanj borili že pod Avstrijo. Ta zakon nam to daje, čeprav le v skromni obliki. Simpatično je tudi, da število novincev določa vsako leto sproti v državnem proračunu narodna skupščina. Nasproti temu pa stoje ogromna bremena: 18 mesečno službovanje v vseh strokah, v mornarici 2 leti, vojaška služba od 21 do 50 leta, v »slučaju potrebe« pa sme vojni minister sam poklicati za službovanje 'v zaledju fante od 18 leta dalje in starce do 60 leta. Strašna sila zakona preti družinam tistih vojakov, ki bi se odtegnili voj. službovanju. Ne le begunce, ampnk tudi njih družine tira ta za-, kon pred voj. sodišče. Tstotako težka je • vojaška taksa (vojnina), ki jo morajo plačevati od 20—50 leta vsi tisti, ki niso bili ; potrjeni v vojake. Ta vojnina znaša celih 50 odstotkov vseh neposrednih davkov vštevši dohodnino. Naravnost strašno! Pri tistih pa, ki so n. pr. odtegnili se voj službi, pe maša vojnina kar 100 odstotkov vseh neposrednih davkov. V smislu raznih določil tega zakona, ima vojni minister čisto proste roke. S tem zakonom posrtanemo eminentno vojaška država. Cilj celokupne naše politike pa mora biti pacifističen. Na avstro-ogrskem vojnem ministrstvu na Dunaju se je blestel z vojaškimi emblemi okrafen napis: »Si vis paoem, para bel-lum.c In te Avstrije ni več. Svetovna vojna je pokazala, da ta rek ne velja, ampak da je treba mir pripravljati z miroljubnim delom. In to je patriotično delo. Zato bi bila dolžnost naše politike stremeti za raz-oroževanjcm. To se ne da takoj doseči. Pač pa olajšati vojna bremena. Zato stojimo na stališču milice. Mi vemo, da mora država imeti na razpolago mož, da se brani, če je napadena. Vsakdo ji mora ta sredstva dati na razpolago. Toda sedanji vojni zakon gre daleko preko tega okvira. 2 mesečno voj. vežbanje je bilo dovolj-no v vojni, bilo bi toliko bolj v miru. Če bi pa to ne šlo, zahtevamo 6 mesečni rok. Olajšave pa naj bi znašale 2 meseca. Saj je tudi v tako militaristični državi, kakor je bila Avstrija, bila vpeljana ta institucija, takozvana nadomestna rezerva, ki je služila 2 meseca. I/Ota, v katerih je vsak državljan podvržen voj. službi, so odločno predolga. Mi predlagamo: v operativni vojski od 21. do 32. leta (mesto 40.), v re-aservni od 82. do 40. (mesto 50.). Za slučaj vojne se smejo v slučaju potrebe klicati tudi moški do 50 leta (nikdar pa ne do 60 leta), toda le po dovoljenju parlamenta. — Za vzgled navaja debato v belg. parlamentu o voj. službovanju. V vseh točkah, v katerih sme po predloženem zakonu voj. minister sam ukrepati, se mora v smislu naših zahtev zasll-sati permanentni parlamentarni vojni odbor, ki sme dati pristanek ali ga pa odbiti. Zato naj se sedanji vojni odbor proglasi za permanenten. Bremena, ki jih nalaga ta zakon, pa 5e niso vsa našteta. Vojne dajatve so še hujše. Zato zahtevamo, naj ljudstvo, ki bo nosilo vsa ta bremena, prej ta zakon po svojih organizacijah prouči in o njem izreče svojo besedo. Dalje zahtevamo, da se pri dopustih, Td so v smislu tega zakona dovoljeni vojakom, dn fantom tudi brezplačna vožnja. Končno zahtevamo, da vojaki služijo v domovini. Ne sklicujem se na to, da je za naše slovenske mladeniče naravnost zdravju škodljivo, služiti v tujem podnebju. To je že naša stara zahteva. Povdarjam le en ^razlog, ki je z vojaškega stališča vreden vsega spoštovanja: Vojak, ki služi skupaj s tovariši, s katerimi se vežejo vezi krvnega sorodstva, rodne grude in mladostnih spominov, bo svojo dolžnost v službi domovine vršil čisto drugače kakor jo vrši tujec med tujci. Zato zahtevamo, da naši vojaki služijo v slovenskih polkih doma na Slovenskem. Ker ta zakonski načrt tedaj ne odgovarja našim načelnim 'zahtevam, bo Jugoslovanski klub glasoval načelno proti njemu. Poslanec Š k u 1 j je pograbil še druge točke, ki izzivajo k odporu, česar vsega ni mogoče v kratkem navesti. Značilno pa je, da so ве za voj. zakon zavzemali v pivi vrsti demokratje. Iz razlogov, na katere jc danes namignil dr. Korošec. Upati jc, da se se bo v teku debate posrečilo maršikako trdoto omiliti. Kar se bo doseglo, bo olajšanje bremena za naše ljudstvo. Ko bi naši poslanci doma spali v senci, mesto da bi v belrajskem soparnem in sovražnem ozračju vršili svojo dolžnost za volivce, bi ta zakon že ta teden bil gotov tak kakor je bil predložen. "-f Dr. Korošec je izjavil o Pašičevem govoru sledeče: »Ako se govor gospoda Palica vzame, kakršen je, potein pomeni novi politični kurs. Gospod Pašić se taktično odreka vsakemu sporazumu in zahteva centralizem. Ako se vzamejo vpoštev trditve njegovih najjačjih sodelavcev takoj po njegovem govoru in ves čas, ki je danes potekel v razpravah v kuloarjih parlamenta, potem naj bi ta govor pomenil izliv Paši-čeve antipatije napram dr. Trumbiću in ne-posrečeni zagovor njegovega vedenja pri Ženevskem paktu. Jaz mislim, da je vsled tega govora postal položaj popolnoma moten in da je treba čakati, ali se bo Pašič k svojimi prijatelji držal tega stališča ali ,pa se bo odločil za sporazum s predstavite-Iji hrvatskega in slovenskega naroda«. -f Und ar ske zadeve v razpravi o naknadnih kreditih. Iz Belgrada: Na seji finančnega odbora je pri razpravi o ministrstvu za šume in rude posl. Kremžar zahteval od ministra, da se čimpreje izda pravilnik k zavarovanju rudarjev. Dalje je zahteval, naj se izboljša položaj rudarskih vpo-kojencev. Nato je opozoril ministra na stanovanjske razmere rudarjev Trboveljske pvomogokopne družbe, ki so naravnost nezaslišane. Minister je gledo zahteve o rudarskih stanovanjih izrazil zahvalo, da se je to vprašan je sprožilo, da more sporočiti svoje mnenje eledo Trboveljske premogo- kopne družbe. Naglaša, da bo od svoje strani vse storil, da se te škandalozne razmere odpravijo. Žal pa ima vlada na to družbo, ki dela z velikimi profiti in se hoče vedno bolj odtegniti vplivu vlade, vsled slabo izvršene naconalizacije premal vpliv. Gledal pa bo, da bo vlada svoj vpliv nad družbo pojačila ter jo tako prisilila k napravi zdravih higijenskih stanovanj za rudarje. -f Delavska zbornica v Ljnbljani je zakonita ustanova, ki pa ne more ne živeti ne umreti, ker nima denarnih sredstev. Posl. Kr e m ž a r je v razpravi v fin. odboru zahteval od min. za soc. politiko, da del. zbornici da na razpolago potrebni fond. -f- Kadar govori Pašič, pado »Slov. Narod« na kolena. Tako se tudi spodobi za lojalen vladni list, kakor se tudi spodobi, da daje lojalen vladni list opozionalnim listom lekcije. Drugo vprašanje je seveda, če se opozicionalci za take lekcije kaj zmenijo. Toda to ni glavno; glavno je, da vladni list daje lekcije. Včeraj nam je torej »Narod« v visokem diplomatskem tonu povedal, da je Pašič začrtal naši notranji politiki »zdravo notranjo linijo« s tem, da je rekel, »da je treba ustvariti edinstveno državo«. S te?n se je zaletel »Narod« — ne g. Pašič — v nasprotnika, ki ga ni, ker vsi hočemo državo, eno državo na zunaj, ki pa zaradi »enotnosti« na zunaj še ni treba da bi bila centralistična na znotraj. Centralistično državo ne samo na zunaj, ampak tudi na znotraj bi pa jako rad imel »Narod« —- ne g. Pašič —, zato »Narod« jako odobrava vi-dovdansko samoupravo, to je tisto samoupravo, kjer veliki župan še kihniti ne bo smel brez ministrovega dovoljenja. Najbolj pa je »Narodu« všeč zagotovilo g. Pašiča, da se bo enkrat Slovenec lahko čutil v Belgradu Srba! To je pa že taka sladkost za »Narod«, da je ves iz sebe od veselja. V Ljubljani Slovenec, v Belgradu pa Srb! Ali ne bo to lepo? Samo to je tisto — kakšen Srb! Če se bo Slovenec čutil v Belgradu za lakega Srba, za kakorsnega Slovenca se čuti »Narod« v Ljubljani, ga bodo pravi Srbi kmalu postavili na cesto. Tn kaj druzega tudi tak Slovenec no zasluži. — Nevihta s točo. Iz Device Marije v Polju nam poročajo: Huda nevihta s točo nas je obiskala dne 7. junija t. 1. Okrog 2. popoldne S3 je stemnilo nebo, votlo grmenje je naznanjalo nesrečo. Kmalu po drugi uri nastane nevihta s točo, katera je dobesedno pobelila celo okolico. V Kašeljskem hribu je bilo videti kakor pozimi vse pobeljeno. Tako je uničila poljske pridelke v vaseh Zalog, Spodnji Kašelj in Podgrad popolnoma, deloma pa v Zg. Kašlju in Spodnji Za-dobrovi. Toče je padlo toliko, da nihče ne pomni kaj tacega, ležala je še drugega dne ob 10. uri dopoldne na debelo po polju in vrte h. Pred šolskim poslopjem v Zalogu jo je pod kapom do 40 cm na debelo še, ko to pišem. Nevihta je divjala v smeri severozahodno proti jugovzhodu. Kakor se ouje, je močno zadela vas Bcsnicd in del občine Trebeljevo. Pri nas je posebno občutno poškodovan krompir, čebula tor strneno žito. Veselili smo se bogate letine, a v eni četrt ure je bilo vse uničeno. — Iz Preske nam poročajo: Včeraj so se zbrali pogubonosni oblaki. Ob 2. se je vsula toča. Nekatere vasi so silno prizadete. Golobrdo, Žlebe. Zlasti je poškodovan fižol in krompir. Ječmen bodo pokosili. Bes ubogi kmet! — Z p. litijski sorSni okraj se bo vršil shod zaupnikov SLS v Šmartnem pri Litiji v nedeljo, dne 10. junija ob 7. uri zjutraj v veliki dvorani Doma. Vabljeni tudi drugi somišljeniki. Poroča posl. Kremžar. Nato se vrši občni zbor Okrajne kmetske zveze. — Pamîletski dnevnik. Ta naslov bi po vsej pravici lahko nosil socialdemokratski »Naprej«. Toliko strupenega sovraštva proti veri in verskemu prepričanju že dolgo nismo čitali, kakor dan za dnem v »Napreju«. Bog, sv. Duh, zakramenti, skratka vse, kar jc kristjanu svetega in kar spoštuje tudi vsak ateist, ako ima malo srčne in duešvne kulture, vse to obrizgava dan za dnem glasilo Socialistične stranke Jugoslavije z najsmrdljivejšo gnojnico svojih maloduševnih produktov. To je skoro ves socialistični nauk, ki ga nudi »Naprej« svojim čitateljem. Je-li potem čudno, da »Naprejev« socializem toliko svojih pristašev polagoma posurovi, tudi če so imeli kdaj prej več srčne kulture! Delavec, ki si je ohranil vsaj še malo pietete do svojega poštenega rojstnega doma in spoštovanja svoje družine, bo z gnusom odklonil tega pamfletskega glasnika in njegov laži-napredek. — Umrl je zdravnik dr. St. S k u r 1 a , upravitelj državnega okrevališča na Lokru-mu pri Dubrovniku, star šele 30 let. — Društva, pozor pri izletih I — Ženski odsek nekega društva iz ljubljanske okolice je 3. t. m. napravil izlet na Brezje-Vintgar-Bled. — Ko so se izletniki vračali, so morali v živinski voz, kjer so jih dejansko napadli nasprotniki, doma iz Kranja. Pripomnimo še, da je društvo prosilo pri železniški upravi za rezervirane vozove, dobilo pa je živinskega in še tega brez — vsake razsvetljave. Sra- j mota! j — Pašič kot davkoplačevalec. »Beo- ! gradski Dnevnik« piše: »To je dober p'.a- 1 čevalec davka. Človek ima nekaj. Ima ' razne »čoškove« (hiše na voglih ulic), ima rublje, veleposestva na Kosovem polju, liferacije, cele ulice hiš v Berlinu itd. Z ozirom na to je davčna oblast v Belgradu dostavila dopis g. Nikoli Pašiču v Belgradu, Pozorišna ulica št. 21, da g. Nikola Pašič še ni plačal davka ne za leto 1919., ne za leto 1920. in tudi ne za leto 1921. Torej gospod, ki načeluje državi SHS, tej državi tri leta ni plačal nobenega davka kljub svojemu ogromnemu premoženju! — Zanimivosti iz Novega mesta. V nedeljo se vrši tu sokolska parada v spomin 35 letnico sokolskega društva. Gospod Ignacij Hladnik je začutil ob tej priliki prijetno dolžnost, da poagitira pri pristaših SLS, zlasti hišnih posestnikih in trgovcih, da razobesija zastave, češ da se bo slavlja udeležilo tudi vojaštvo in da bodo samostojneži bojkotirali naše pristaše pri obrtu in trgovini, rko ne izobesijo »fan«. Gospodu Hladniku k tej agitatorski vlogi čestitamo. Njegovi ljubezni do naših pristašev se divimo. Čudno da pred dvema letoma ob katoliškem shodu in lani ob orlovskem taboru ni agitiral za razobešenje zastav in pokazal ljubezni trgovcem in obrtnikom, pristašem JDS in SKS, katerim je pretila nevarnost, da jih naši okoliški pristaši bojkotirajo. Ali je gospodu Hladniku tudi neprijetno, da je dobila SLS pri državnozbor-skih volitvah relativno večino v Novem mestu? — Ztkr.j je tobak drag? Iz »Obzora« povzemamo: »Tobak je drag, ker v državnih podjetjih za predelavo tobaka vlada nered in zmešnjava. Ugotovljeno je, da imajo danes vsa ta podjetja mnogo višje režijske stroške kakor prej. Zato so za-čeli ponekod odpuščati na stotine delavcev, čeprav je bilo dela c|ovolj. Kljub temu pa nekateri direktorji izkoriščajo delavstvo s tem, da jih silijo, naj jim obdelujejo njihove privatne vrte in naj prodajajo te vrtne pridelke delavcem v fabrikah. Nekateri direktorji sprejemajo na delo tudi otroke izped 12 let, ki jih imajo vpisane kot »delavce« (delavke), denar za plačo teh otrok pa spravljajo v svoj žep, češ da so to njihovi otroci, ki pa v resnici hodijo v šolo. V skladiščih nepredelanega tobaka ni najmanjšega reda. Nevešči ljudje pokvarijo mnogo tobaka in ga potem mešajo z dobrim. Ako bi se našel strokovnjak, ki bi natanko opisal vse te razmere v tobačnih tovarnah, bi videli vsi, kako silno nesposobna je današnja centralna tobačna uprava.« — Odbor za prenos jndenbnrškib žrtev in Ivana Endlicherja nujno prosi vse one posameznike, društva in korporacije, katerim je dostavil ali izročil razglednice a spomenikom nn grobu narodnih nničeaikov in razglednice Ivana Endlicherja, da skušajo kolikor mogoče veliko razglednic med ljudstvo razprodati. Slike so predvsem lep spomin na naše narodne žrtve in na naše osvo-bojenje; ni pa pozabiti, da je izkupiček razglednic namon.ien podporam vdov tn sirot jndenburških žrtev, za katere no skrbi ne država, ne pokrajina — nihče. Narodna čast zahteva, da zlasti revne sirote ne ostanejo zapuščene. — Zlasti oni naj obilno segajo po razglednicah, kateri k vsem velikim stroškom prevoza do sedaj še niso ničesar prispevali. Zneske je pošiljati na naslov: Gos^r Branko. Breg 10-11, Ljubljana. — Odbor. — Tretja in četrta številka književne tombole Jugoslovenske Matico je 58 in 13. Postopek glede dobitkov je isti kot pri prvih dveh številkah. Pripominjamo, da so ambe izčrpane in se bodo dobitki v soboto razposlali laslnikom. Poživljamo one, ki so v Ljubljani, da se osebno zgla.se, v pisarni Jugoslovanske Matice, Pred škofijo 21-1., kjer se jim ali dobitek izroči, ali pa poda informacija v nadaljno postopanje. Igralei z dežele dobe dobitke najkasneje do sredo .13. t. m. ali pa so njih karte, ako pri žrebanju niso prišli v poštev, obdrže v nadaljno evidenco pri drugih dobitkih. Prihodnje številke se objavijo v torek, dne 12. junija. — Podružnica Jugoslovanske Matice v Vel. Laščah priredi v nedeljo, 10. jnnija, oh pol 3. uri v dvorani »Zadr. doma« koncert. Nn sporedu so skladbo Foersterjn, Adamiča, Sehwaba, Ipavea, Gerbiča, Klmovca i. dr. Predprodaja vstopnic na dan koncerta dopoldan na trgu. — Odbor. — Na zasebnem ženskem nčitclJISčn pri uršullnkab v Ljubljani ho sprejemni izpit za 1. letnik dne 2. julija. Pred Izpitom izvrfit tukajšnji šolski zdravnik predpisano preiskavo, zato ni treba vlagati zdravniškega Izpričevala. Učenke, ki nameravajo vstopiti, aaj se zglase najkasneje do 28. junija. — Dnhovsko podporno društvo. Gospodje, ki so člani tega društva, pa nameravajo iskati odmora v društveni hiži »Botol Sv. Duh« ob Bohinjskem jezeru, naj si v svrho ugodnosti pri stanovanju preskrbe potrebne legitimacije, ki jih dajo tajnik-kanonik dr. Cokal v Ljubljani. _Kongres Inženjerjev v Splitu je preložen na dni 29. junija do 2. julija t. 1. Najem posebnega parnika odpade. Za potovanje po železnici in z rednimi parniki so do- seženo znižane voznlne, ki voljajo 8 dni pred ln 8 dni po kongresa za vsa pristanišča o! i ti. uri dopoldne sa bode pri županstvu v Šti Jop tu potom javne dražbo oddal v zakup lov občine Sv. Jošt za dobo 5 let t. j. od 1. julija 1923 do 30. junija 1928. Dražbeni pogoji so nn vpogled pri okr. glavarstvu v Ljubljani. — Gospodinja! Ali zahtevato pri trgov-; cu, kjer kupujete, vedno testenino »Peka*, tete«t Ako ne, prosimo, storite to vedno. — Kupimo opnlo^ral ie rabljen. Ponudbe 1 označbo velikosti in cene na naslov: Telovadni odsek >0 r e k v Smarjeti, DoJ lenjsko. S396 j S Hvalevreden sklop. — Pevski zbot^ »Glasbene Matice« v Mariboru je sklenil» da priredi še tekomjunija in julija t. 1. dru-, štvene zlete po vsej Štajerski Škoda bi bilo namreč, da tako društvo samo enkrat in; pred enim občinstvom poje naše krasne' pesmi, zlasti še, ker o vplivu petja na ljud-j slco dušo danes ni več dvoma. Kakor do-! znavamo iz dobro poučenega mesta, bo že* prihodnjo nedeljo, dne 17. junija obiskal; Savinsko dolino in sicer po svoji industriji! daleč znano mesto Šoštanj. Obiskati misli tudi razne narodno malo ali celo nič še probujene kraje v našem Pohorju. Tudi v Radgoni in Ljutomeru se namerava oglasiti s svojim petjem. š Šolske počitnice na Štajerskem. Pre< jeli smo: V št. 121 »Slovenca«" smo čitali, da so se obrnili poslanci bivše Štajerske na višji šolski svet s prošnjo za določitev, šolskih počitnic tako, kakor je najugodneje še za ondotno gospodarske razmere. — K tej notici prosimo uredništvo, da priobči še sledeče obvestilo: Okrajna županska! zvez« v Slovenigradcu je sklenila v seji dnei 15. aprila 1023 to-te resoluci jo: Splošna želja tukajšnjega prebivalstva je, da ostanejo; šolske počitnice šolarjev tako kot so bilej poprej, da so vsaj kmetskemu ljudstvu nekaj odpomore v današnji draginji, ker de-j lavske moči ni mogoče doplačati, in pri paši živine lahko delajo šolski otroci, pri čemer se prihrani seno itd. To resolucijo jo priobčila »Županska zveza za Slovenijo« (osrednji odbor) v Ljubljani višjemu šolskemu svetu v uvaževauje in vjpoštevanje s pristavkom, da smatra sklep okrajne žup. zveze za opravičen. Tako ustreza Županska zveza vsestranskim željam ljudstva tudi v drugih, ne le v strogo občinskih zadevah. Padec naše valute. Ljubljana, 8. junija 1923. Na današnji sklepni curiški bor/.i je padla ponovno naša valuta in sicer na 6.20 cent, medtem ko je bil najvišji tečaj v tom tednu v Curihu za dinar 6.90 cent. Na zagrebški in belgrajski borzi so sđ vse tuje devize in valute ponovno dvignile. Dvig gre naprej. Dolar notira dane že 92 (ček 93), lira 4.40 (deviza Italije 4=46). Curih, ki je padel že pod 15 Din, danes celo 17 Din, London je že zopet tam, kjer jc bil' (438), Praga istotako (280-295). Pfrnn 4 5! ATENEC, Ш P. JHfflJe' Ш Vprašanje nastane, kdo je kriv tega bezanja Jiaše gospodarske javnosti. Na vsak način vlada, ki še danes ne ve kaj hoče v gospodarski politiki in pa v notranji, kjer noče na jti pravca, ki bi konsolidiral državo. ♦ * * g Žitni trg. Na novosadski produklni borzi Botirajo žitu sledeče ееие: pšenica 422.60— 430 dinarjev, ječmen 287.50 Din, oves 285 Din, koruza 247Л0—253.25 Din, pšenicna moka štev. 0 640 Din, Stev. 2 562.50 Din, štev. 6 475 Din, mekinje 130 dinarjev. — Tendenca nespremenjena. g škoda in Jugoslavija. Svoječasno so poro-fali listi, da namerava tovarna topov Skoda osnovati v Bosni tovarno municije iu orožja. Kakor poročajo sedaj češki listi, ta pogajanja sedaj niso do ved la do uspeha. g Carinski dohodki v mesecu maju za iîrugo desetino so znašali skupno 42,855.044 dinarjev, medtem ko so znašali v prvih desetih dneh majnika 47,775.187 Diu. g Kriza v češkoslovaški tobačni režiji. V Sternbcrku izhajajoči list, ki ščiti koristi delavstva, piše med drugim tudi o vzrokih krize v češkoslovaški tobačni režiji, ki bo imela v bližnji prihodnosti prccejšnjo omejitev izdelovanja. Lan-ieko leto se je predalo za 154 mil. smotk manj kakor je bilo izdelanih. Letos so naredili v prvih Kreh mesecih več ko 1S0 mil. smotk, izpečalo se јЉ jc pa asmo SO mil. Tudi glede cigaret se kaže nadprodukcija, zlasti zastajajo po skladiščih egiptovske cigarete, Legija in Slavija. Vzrok padanju |e baje uprava, ki stavi prevelike terjatve. Fin. ministritvo zahe'va od tobačne režje na leto 800 mfl. čK, tako da zbog tega ni mogoče znižati loene smotkam in cigaretam ter potemtakem tudi kupovanje pojemlje. Drugi vzrok je pa baje v Wabi kakovosti tobaka. ' ' <. BORZA. Ziiri«h. 8. 6. (Izv.) Devize: Pesta 0.097K, Ber-fttn 0.0071, Italija 25.95, London 25.67, Newyork 555.23, Pariz 35.75, Praga 16.59, Dunaj 0.0078, t-o-Ifija 5.95, Beograd 6.20, Varšava 0.0096. —• Valute: n. a. K 0.007825. Zasrreb. 8. 6. (Izv.) Devize: Pešta 1.5750— Berlin 0.1250—0.13, Italija 4.40-4.45, London 4320—435.0. Newvork 03.0—93.73, Pariz 6.0 i—6.10, Praga 2.80, Dunaj 0.1330—0.1310, Zurich ав.85-17.05. Dunaj, 8 6. (Izv.) Devize: PeSla 11.45, Berlin 0.S8, Italija 3296.0, LoikIod 327700.0, Newyork 71 >985.0, Pariz 4549.0, Praga 2119.0, Zttrieh 12775.0, Fofiia 764.0, Beograd 769.0, Varšava 1.04. Ii Mestna hranilnica, vlada in »Narod«. Prejeli smo: Z velikim zanimanjem čitam У »Narodu« pozive »Slov. Naroda« na vlado, naj zabrani Mestni hranilnici ljubljanski dajati posojila ljubljanski mestni občini. Kadar berem take pozive, se vprašam: Zakaj pa kliče »Narod« vedno vlado na pomoč? Kaj je vlada gospodar Mestne hranilnice? Koliko pa ima denarja vloženega v Mestni hranilnici, oziroma koliko Boiga pa ima tam? Po mojih mislih gospodar Mestne hranilnice ni vlada, ampak gospodarji smo mi vlagatelji! Kaj pa bi bila Mestna hranilnica brez nas? Mi jvlagatelji smo pa zaupali svoj denar v oskrbo mestni občini ljubljanski zato, ker b n a jamči za varnost naših vlog s svojim premoženjem in s svojo davčno m oč j o, ki je večna in ki je nihče zapraviti ne more, he pa vladi, ki nič nima, vsaj zdi se tako. bo »Narod« kaj dolgo plašil in strašil okoli Mestne hranilnice z vlado, se utegne pogoditi, da se bomo oglasili mi vlagatelji in zagodli »Narodu« in njegovi vladi, ki nič nima, neko drugo pesem, ki je prija-fccIfi ^Naroda« ne bodo preveč veseli. Zato naj »Narod« raiše pusti Mestno hranilnico in ljubljansko občino lepo na miru in naj rajši slavi svojo vlado do konca dni na Vekov vr-ke. — R. S. lj Pevski zbor Glasbene matice v Ljubljani ho imel svoj izredni občni zbor v jpetek, 15. t. m. ob 8. uri zvečer v pevski dvorani. "Dnevni red: Sprememba pravil. — E'e dni občni zbor sc ho vršil istotam teden asneje v petek- 22. t. m. z običajnim dnevnim redom. — Odbor. lj Javen protestni sbod državnih nameščencev, železničarjev in vpokojencev v vrši po nalogu Centralnega akcijskega jr>dbora v Belgradu jutri, nedeljo, 10. t. m. ob 10. uri dopoldne na prostem pred Mest-inim domom. Shodi se vrše ob istem času po vsej državi. Ljubljana in Slovenija »nora pokazati enotnost in solidarnost. Zato z družinami vred vsi na shod. — Pokrajinski akcijski odbor. lj Zveza delavk Krekova prosveta priredi izlet na Limbarsko goro v nedeljo 10. t. to. ob 8. uri zjutraj iz južnega kolodvora. Odkoder se peljemo do Kresnic. Sv. maše naj ne vsak udeleži v Ljubljani in jedila naj vzame vsak seboj. Vabljeni vsi prijatelji nrnštva. lj DrnStveni dan Rdečega križa. V ne-ïtëljo. 10. t. m. ob 10. uri se bo vršilo v dvorani Mestnega doma povodom društvenega fclne Rdečega križa predavanje o postanku ln Zgodovini Rdečega križa. Predaval hod« g. lir. Matija Ambrožič. Ij Promenadni koncert godbe Mladln-jftfnga doma je ▼ Sentpeterskem parku ▼ nedeljo, dne 10. t. m., ob 11. nri dopoldne. Ij Slovensko zidarsko in teearnko društ-jtPO praznuje leto* v meseon avgustu svojo letnico. Dolžnost uit ia. da se zavedamo f svoje stroke ter smo ponosni na njo, zato zberemo dne 10. jnni.ia v društvenem lokalu, da se pogovorimo, kako tiaj svoj društveni jubilej naj dostojneje praznujemo. Zuto naj nihče ue manjka. Pričetek sestanka točne ob 9. nri dopoldne. — Odbor. Ij Večerni kom.-hančni tečaj. Vsem udeležencem tečaja, ki so se priglasili in zlasti onim, ki so ukovino naprej poravnali, so naznanja, da so vrše predavanja vsnk ponedeljek. fefrtek in р-фчк v Glasbeni matici od 6.45—8.30 ure zvečer, vhod iz Gosposke ulice. lj Danica — Zarja. Izletniki na Turjak se zbero v nedeljo ob 7. uri na južnem kolodvoru. — Predsednik. lj Mladinski dom — Kodeljcvo. V nedeljo, dne 10. t. m. ob petih popoldne govor: P. Engo z Viča. Ob tričetrt na šest igri: >Križ na skali« in »Smeli zrakoplove«. Gostuje Viška prosveta. Med odmori godba. lj Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo oktobra 1922 zastavljenih predmetov 14. t. m. popoldne. lj Tatvine v Ljubljani. Iz kabine opernega gledališča je bila dne 4. junija opernemu pevcu Leopoldu Kovaču ukradena zlata verižica in srebrna, ura z dvojnim pokrovom znamke »Preciosa«, skupna vrednost 15.000 kron. — Dne 31. maja je bilo med 18. in 20. uro vlomljeno v stanovanje svetnika dr. Fr. Rateja na Resljevi cesti št. 7 in ukradeno razne zlatnine in srebrniuo ter 800 Din v gotovini. Poleg tega je tat odnesel tudi poni-klan revolver v rujavi usnjati torbici. — V noči na 31. maja je bilo vlomljeno v barako branjevke Marijo Rozina, Tat. je odnesel čokolade, sladkorekov in toaletnega mila v skupni vrednosti 468 Din. lj Vlom. V noči od 6. na 7. junija 1923 je bilo Miličevi gospe na Starem trgu ukradenih 40 rjuh in 40 preoblek zglavnlkov in ena prevleka slainniee. Miličeva gospa je oškodovana za nad 60.000 kron. Tatov je bilo več. Prosveta. pr *С'ав« 5. zvezek tek. letnika 1928 je dotiskau iu je pravkar izšel. Razposlal se bode s prihodnjim poudeljkom dalje. Uprava »Ča*a« opozarja, da je izšel ta zvezek s precejšnjo zamudo, povzročeno radi tega, ker sta se k problemu svobode Jugoslovanov v prvi dobi njihove zgodovine, ki gu je bil v zadujem (4.) zvezku dr. Jos. Mal razčistil v prilog svobode, oglasila univ. prof. Haupt-manu in za njim zopet dr. Mal, ki sta na vsak način hotela še v 5. zvezku svoje stališče precizirati. Tu je vzrok znkasnelosti 5. zvezka, ki je zato tudi narasel na 108 strani. O vsebini bo »Slovenec« poročni prihodnji teden. Uprava »Časa* pa pozivlje vse njegove naročnike, rla naročnino prav gotovo čim preje poravnajo, kolikor tega niso še storili. — Uprava »Časa«. pr Ilustrovana čitanka® za nižje organizirane osnovne šole je izšla pri kr. zalogi šolskih knjig Ln učil v LjubljanL To je vendar enkrat eitnnka za otroke, ho vzkliknil marsikdo, ki jo bo videl. Takšne Slovenci se nismo 1шеЦ. Eno- in dvorazrednice ter vse izredne osnovne šole bodo odslej imele razmeroma boljšo čitanko, nego višje organizirane osnovne šole. Tisk (na nižji stopuji tercija, na višji cicero in garmond) je izvrsten, lahko čitljiv, zunanja oblika knjige čedna, papir prvovrsten in ilustracija taka, da bi si Sloveuci tega pred par loti še misliti ne bili upali. Ilustracije te knjige namreč niso samo v razvedrilo otrokom in ne le pozive, ampak tudi poglabljajo pouk ter služijo v pojasnjevanje pri pouku; v tem oziru so slike pesnikov in različne slike prirodo-slovue vsebine nedosegljive. Prepričani smo, da bo ta knjiga ua nižje organiziranih šolah edina v vporabi in da bodo vestni pedagogi z njo dosegli tudi pri najslabših razmerah velike uspehe. Pri tej opremi (74 slik) je cena naravnost neverjetno nizka in se mora požrtvovalnost kr. zaloge šolskih knjig in učil vsekakor pripoznati. Pohvaliti se mora res izvrstno delo tiskarne. • Čitanka za izredne osnovne šole. Sestavilo učiteljstvo gluhonemnice v LjubljaniČ Uredil V. M a z i, Ljubljana, 1923, kr. zaloga šolskih knjig in učil, cena vez. 13 Din, nevez. 11 Din. _ Cerkven! vestnik. c Praznili presv. Srca v cerkvi sv. Jožefa. V nedeljo, 10. t. m. je ves dan od pol 6. ure do pol 8. ure zvečer izpostavi j no Najsvetejše. Ob 6. uri zjutraj je skupno sv. obhajilo, ob pol 11. uri slovesna sv. maša. Zvečer je ob pol 8. uri procesija z Najsvetejšim in nato posvetitev presv. Srcu. Ta dan dobe verniki v tej cerkvi popoln odpustek kolikorkrat obiščejo cerkev In molijo po namenu sv. očeta, c Praznovanje svetega Alojzija — mladinskega zavetnika. Katehetjo so na zadnjem sestanku, 6. junija, z zadovoljstvom sprejeli sporočilo, da je god svetega Alojzija zopet praznični dan za vso, tudi srednješolsko mladino. Sklenili eo, naj bo 21. jnnlja povsod pred skupno sv. mašo za mladino tndi kratek, praznovanju primeren govor v cerkvi. Narodno gledišče. DRAMA. Sobota. 9 junije: Zaprto. OPERA. Sobota. 9. junija: »Evgenij Onjegin«. Začetek ob pol 8. zvečer. — Izven. Orlovski vestnik. Koroškohelski orlovski odsek obhaja dne 17. jun. 1923 slovesno blagoslovljenje novega prapora s sledečim sporedom: na predvečer obhod; v nedeljo ob 9. uri sprejem gostov nato odhod k sv. maSi; popoldne ob polštirih javen nastop združen z srečolovom. Pri prireditvi sodeluje jeseniška godba. — Bratski odseki pridite k tej slovesnosti. Orlovski okrožni nastop. Due 24. t. m. priredi Kranjsko orlovsko okrožje javni nastop v Šmartnem pri Kranju. Prireditve se udeleže telovadni odseki Kranj, Tržič, Lom, Križe, Preddvor, Predoslje, Gorice, Naklo, Mavčiče in Šmartno. Okrožne slavnosti naj se udeleže v kolikor mogoče velikem številu tudi narodne noše, da bo sprevod čimveličastnejši. K obilni udeležbi vabimo vse prijatelje Orlovstva. Bog živi! — Pripravljalni odbor. Ljudski oder. Vič. Ljudski oder v Ljubljani uprizori v nedeljo dne 10. t. m. ob polosml url zvečer v druStvenem domu na Viču Grillp&rzerjevo žaloigro »Prababica«. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 8—12 ure dopoldne in od 4. ure popoldne naprej v društvenem doma na Viču. Turistika m sport. Nogometni tekmi s športnim klubom iz Ča- kovca, ki bi se bili imeti vršiti. danes In v nedeljo, sta brzojavno Odpovedani. Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija v Ljubljani. V soboto, 9. t. m. ob 7. uri zvečer, na vrtu restavracije Novi svet sestanek vseh dirkačev in vodstva dirke. Kolesarski klubi Danica na Jezici, kolesarska sekcija »Primorje« in klub »Zvezda« so naprošajo, da se sigurno udeleže sestanka rwr kačev, ter naj zajedno izroče obleke dirkačev v soboto zvečer do 9. ure podpr. M i dat Nardlnu. Istotam prejmejo vsa nadaljna pojasnila zaradi starta. — Odbor. Zvezdna dirka v Celje se vrši v nedeljo dno 10. t. m. ob vsakem vremenu. Prijavili so se vsi klubi, včlanjeni v kolasar^kem »Podsavezu« ter motoklub »Slovenija«, Ko-turaški klub »Sokol« iu Koturaška sekcija I. Hrv. Gradjanskega športnega kluba, prijavili sta za ta dan klubove dirke ua progi Zagifb—Celje na 100 km. Udeležbo je pri javila tudi inotocikllška sekcija »Gradjanske-gac. Ljubljanski kolesarji izletniki odhajajo ob 4. uri pod vodstvom g. Poront-з. Zbirališče pred glavno pošto. Ostali izletniki se odpeljejo z vlakom ob 5.2.3 zjutraj. Izletniki, kateri reflektirajo na polovično železniško vožnjo, imajo se javiti g. podpredsedniku Mirko Nardinu ob 5. uri zjutraj na i.ižnem kolodvoru, pred gla'iiim vhodom. Grazer-Araatenre-Sportklub : S. K. Primorje. Po daljšem presledku obišče nas v torek graško prvorazredno moštvo. Amateuri se odlikujejo po svoji fair-igri. Letos nastopijo v močnejši postavi, ker je moštvo ojačeno z nekaterimi bivšimi igralci »Šturma«. Tekma se vrši na igrišču S. K. Pri-morja. Dunajska cesta ter prične ob 18.30. Predprodaja vstopnic od pondeljka naprej v trafiki Leveč, Šelenburgova ulica. * f Pijanski občinski svet. Ljubljana, 7. junija 1923. IZ TAJNE SEJE. Vodil jo je podžupan dr. Iv. Stanovnik, Sklepi: Obrtni odsek: poroča dr. Rožič. Podelitev koncesij se dovoli: Ivanu Mihelčiču razširjenje koncesije izvrševanje elektrotehničnih naprav od 500 voltov do 3000 voltov. — Iv. Priv-šek, Josip Saje, Škrk Štefan in tvrdka «Realia« (nosilec koncesije Iv. Zupan) dobe koncesije posredovalnih pisarn za nakup in prodajo realitet; Jos. Saje se prošnja za koncesijo v svrho ustanovitve še posebne trgovske informacijske pisarne odkloni. — Prenos gostilniških koncesij se dovoli: Antonu Maver iz hiše št. 26 hotel Vega v Spod. Šiški na Ahacljevo cesto št. 5. Karolini Jesih iz Sv. Florijana ulica 36 v Spod. Šiško št. 277 ter začasni zakup iste po Mariji Kramar; Mar. Povse iz Vodnikove idice št. 9 v Vodnikovo ul. št. 300. — Podelitev koncesij se dovoli: Fijakar-ska koncesija Evstahiju Lipicu pod pogojem, da mu odstopi kak onemogel izvošček svojo koncesijo in Lipic od dotičnega odkupi inventar. — Amaliji Šmid se dovoli prenos (prepis) gostilniške koncesije, katero ji je odstopil trgovec Rohr-mann v Židovski ulici pri Roži. Dalje Viktorju Bizjak na Tržaški cesti št. 5 prepis (prenos) gostilniške koncesije njene matere na njega samega. — F. Fabianu se podeli kavarniška koncesija. — Dalje osrednji vinarski Zadrugi za Jugoslavijo koncesija v prostorih I. konzuinnega društva na Kongresnem trgu po namestnici .Minki Kosec. — M. Modic, vdovi po prof. Mbdicu, se dovoli koncesija za založbo muzikalij in knjig in izposojevanje Istih v Kopitarjevi ulici 1 (v Vokačevi hiši) Uradno poročilo pereonalno-pravncga referenta v zadevi reorganizacije magistralne uprave se glasi: Reorganizacija magistratne uprave postaja od dne do dne nuj-nejša, zato je odsek mnenja, da je treba čimprej pričeti s pripravami. V to svrho predlaga obč. svetu sledeče: 1. Izvoli naj se posebna komisija, obstoječa iz 6 obč. svetnikov, kateri predseduje župan ozir. podžupan, ki sta tudi člana komisije. — 2. Kot predpriprave naj predsedstvo: a) sestavi ter spo-polni stanovske izkaze za vse stalno in začasno osobje. b) Sestavi ločeno po uradih natančen pregled o osobiu ter nlegovo zaposlenost. — c) sestavi pregled osobja ločenega po gtaležu z natan-no navedbo veeb osebnih podatkov, d) Sestavi seznam začasno nameščenega osobja. — Gospod Zupan se pooblašča, da dodeli predsedstvu v svrho čim hitrejše izvršitve teh del posebnega uradnika. — 3. Gosp. župan se kot načelnik kvalifikacijske komisije vabi, da skliče kvalifikacijsko komisijo, ki naj zvrši splošno kvalifikacijo vseh pragmatičnih uslužbencev. — 4. Knjigovodstvu naj se naroči, da izvrši pregled vseh onih, ki prejo-majo drag. doklade zase ter za rodbinske člane, UDoitevaioč določila o dr&iL dokladah. Pri slučajnostih se (e sklenilo naročiti gospodu županu, uvesti poizvedbe zaradi pritožb, ki so jih navedli proti nekaterim magfstratnim uradnikom nekateri občinski svetovalci. Ob pol 10. zvečer je zaključil podžupan dr. Stanovnik tajno sejo. Ljubljanska porota. Ljubljana, 8. junija 1923. Porotnemu senatu predseduje danes nadsvetnik dr. Skabernc, votanta sta svetnik dr. Lajovic in okrajni sodnik Avsec, državno pravdništvo zastopa državnega pravdnika namestnik Lavrenčak. Rop ua B!ošlrf Polici. Ivan Gornik iz Martinjaka pri Cirknici je obtožen hudodelstva ropa. Dne 16. avgusta 1922 je šel posestnik Janez Jakopin s sejma v Ložu domov v Ravnik. 56.000 kron je nosil seboj. Nič hudega sluteč je šel po cesti. Med Bloško Polico in Glino ga јг pa ustavil neznan mož, ki mu je nastavil samokres na vrat in zakričal nad njim: »Denar sem ali pa smrt!« V smrtnem strahu je Jakopin odbil s palico samokres, a ropar ga je s samokresom udaril trikrat po glavi in Jakopina je oblila kri. Ker so prihajali ljudje, je ropar ušel v gozd. Gornik je bil precej osumljen opisanega ropa, toda orožnikom se je znal izogniti. Dne 21. decembra je pa spumljal Gornik 61 letnega Antona Ivančiča z Rakeka na Planino. Ko sta prišla v neko šumo, ga je Gornik pahnil na tla, mu brez vsake besede iztrgal srebrno žepno uro, britev, rokavice in 50 Din ter 91 lir denarja. Orožniki v Grahovem so 22. decembra 1922 aretirali Gornika v Koščevi gostilni na Planini. Gornik je orožnika Jakoba Metelka in Andreja Polajnarja grdo ozmerjal in grozil, da bo orožniško postajo spustil v zrak in vrgel v orožnika Metelka krožnik z ocvrtimi jajci, Orožniki so nato Gornika aretirali. Dalje je Gornik 23. maja 1922 vrgel Franca Tratnika na tla in ga davil za vrat. Gornik se je danes, ko ga je zasliševal predsednik dr. Skaberne, zagovarjal zelo cinično in se delal silno lepega. Razprava proti Ivanu Gorniku se je preložila z namenom zaslšanja priče Aniona Ivančiča. Ob 4. uri popoldne se je pričela porotna razprava proti Janezu Mrvar ju, kateri je tudi obtožen hudodelstva ropa. Zločin, katerega je obtožen, opisuje obtožnica takole: Rop v Žirovnici ned Idrijo. Na zatožni klopi sedi 20 letni Jožef Mf* var, v Vinjem pri Žužemberku rojen in tja pristojen, ki je bil radi tatvine že večkrat predkaznovan. Od pusta letošnjega leta je služil kot hlapec pri Ovseneku v Žireh in od tam večkrat hodil preko meje. Na italijanski meji je nekoč napadel 13 letnega fantiča in mu ' vprašaje, kje ima denar, preiskal vse žepe tei mu vzel listnico z 2.20 lirami. Nato ga je zapodil rekoč: »Poberi se!« Na velikonočno nedeljo okrog 5. ure popoldne se je vračala iz Idrije proti Ideršeku 30 letna Neža Albreht. Na nekem ovinku ceste je hipoma skočil iz grmovja s poldrugi meter dolgim kolom Jožef Mrvar, ga dvignil nad dekletom rekoč: »Daj denar sam, ali te ubi-jeml« Nato je prestrašenemu dekletu segel v žep pri krilu, potegnil od tam notes in vzel iz njega 102 liri, nakar ji je notes vrnil. Ko še pri nadaljnjem preiskovanju ni niečsar našel, jo je spodil z besedami: »Pojdi, da te ne vidim nikdar več!« Obtoženec, ki ta slednji rop prizna, trdi, da ga je k temu napeljal rudar Josip Menart iz Ideršeka, s katerim se je bil nekaj prej seznanil. Opozoril ga je, da pride kmalu sedaj po cesti ženska, ki ima s seboj precejšno vsoto denarja. Ker je Nežika Albreht njegova sošolka, on sam tega ropa ni hotel storiti, pač pa je njega k temu napeljal. Mrvar je sicer priznal svoj greh, toda na* stopal je pred sodiščem predrzno, zadirčnoi pravi tip roparja je stal pred porotniki in le zasluži usmiljenje, ker mu je oče umrl v Ti-rolah, tudi mati mu je v zgodnji mladosti umrla. V šolo je hodil 2 leti, toda pisati in brati se ni naučil. Zaradi nadaljnjih poizvedb se je tudi razprava proti Mrvarju preložila. tumiieve pete m sipi pegi se Doceniti T VZAJEMNI POSOJILNICI tf LJUBLJANI r. z. z o. z. — sedaj poleg nunske cerkve, poleti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION". 601 brez odbitka rentnega in IO invalidskega davka. Hranilne vloge se obrestujejo po _ _____________e_______ Vloge v tekočem računa se obrestujejo po 5°|o Hranilne vloge vezane na đobo pol leta po 6 /a °|c Vetji zneski se obrestujejo po dogooorn. VELETRGOVINA z 2ELEZNINO ISCE starejšega, izurjenega provizij, potnika » tej stroki popolnoma veščega. — Cenj, ponudbe pod šifro »PROVIZIJSKI POTNIK 3439« na upravo »Slovenca. DIJAK (realec) Išče stanovanje s hrano pri boljši rodbini. - Ponudbe pod: »REALEC 17«, Jeeenice-Fužine, Gor. 3436 2 mizarska vajenca sprejmem; enega z vso oskrbo v hiši in enega samo i kosilom Roi zve se v Linhartovi ulici št. 16. 3462 Knjigovodja- bilancist peifekten v posojilniškem, trgovskem in tvorniškem knjigovodstvu IŠČE SLU2BE — tudi izven Ljubljane. Nastop takoj. — Cenj. ponudbe pod «PRAKTIČEN« na upravo «Slovenca« pod številko 3456. DELAVCE 40—50, za pleskanje železnih mostov SPREJME Josip Jug - Ljubljana Rimska cesta 16. PRODA SE SKORAJ NOVA jedilnica, SPALNICA, KUHINJA in PISARNA. -Naslov se izve v upravništvu «Slovenca« pod številko 3457. Knjigovodjo prvovrstno moč, ki je dober bilančnik, SPREJMEM s 1. julijem. Ponudbe z dokazi usposobljenosti na upravo lista pod A. A. B. 3449 K0NT0MSTK0 SPREJMEM. Pogoj: znanje stenografije, slovenske, srbohrvaške, nemške korespondence, cirilice, strojepisja. — Ponudbe z dokazi usposobljenosti na upravo lista pod šifro A. A. B. 3450 IŠČEMO DVE SAMOSTOJNI LIKARICI ca ženske kakor tudi za moške OBLEKE. Biti morata že dalj časa zaposleni ▼ prvih kemijskih zavodih v prvovrstnem delo, posebno specialistke za' moške obleke. Mesto je stalno, plača 60 Din na dan in stanovanje. Potnino do Belgrada povrnemo. Priglasiti se je treba pismeno na Biro «REKLAMA«, kneza Mihajla ulica Itev. 11, BEOGRAD. 3415 IŠČEM pošteno SLUŽKINJO ki zna nekoliko kuhati. — Naslov pove oprava lista pod «POŠTENA 3402«. Otroški voziček velik, črn, ceno naprodaj. Naslov pri upravi lista pod številko 3451. PRODA SE PLETILNI STROJ siev. 8. — Naslov v upravi. 3454 Otroški voziček po ugodni ceni NAPRODAJ v Hrenovi ulici št 17, pritličje. 3448 PRODAM LEP VELIK čebelnjak s štiridesetimi modernimi panji dunajskega sistema, polni čebelami in medom. — Naslov v upravi lista pod številko 3445. POZOR OBRTNIK! in TRGOVCI! Naprodaj nova hiša z VRTOM, katera pa še ni popolnoma dodelana. Nahaja se v sredini št. Vida na najlepšem prostoru ob glavni cesti blizu cerkve in kolodvora. Hiša je pripravna za vsako obrt ali trgovino. — Pismene ponudbe sprejema do 20. t. m. KAROL MAGISTER, mizarski mojster, ST. VID št. 2 nad Ljubljano. PozorT Lesno slrugorstvo Ljubljana 7, Zgornja Sdk« it 18 ROK ČAKŠ atrugoralcl mojster. Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po najotžjl ceni. Frankl-ov naslednik tovarna mila, Senta, Jugoslavija išče mojstra, ki je izvežban v izdelovanju toaletnega mila in pollranja, in kupi 15-16 HP. motor na sesalni plin. Več stavbnih parcel Srman # &т\\аг na periferiji mesta, 500—1000 m*, zelo ugodno NAPRODAJ. — Več pove: FRANC ZORC, Zelena pot štev. 6, Kolezija, Ljubljana. 3344 Bukova dpua. Na Toškem čelu se bo dne 10. jnnija КгаЦа P"ra tr* * ob 2. uri popoldne prodajalo na dražbi 60 sežnjev (klafter) zloženih bukovih DRV. Natančna pojasnila se dobijo na licu mesta. 3461 „DIAMALT" Pozor peldl »Dlamalt«, tvornica Hauser I Sobolka, Beč-Stadlan, v predvojni kakovosti, s« edino dobi pri glav. zastopnika а Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Zagreb. Skladišče Strossmajerova 10. Va-ru|te sa ponaredb v prahu ali tekočini! Enostanovanjska vila s takojšnjim prostim stanovanjem: 5 sob, kuhinja in pritikline, 10 min. od glav. kolodvora Ljubljane oddaljena, jc naprodaj. — Poizve se: Selo St. 43/1, Moste. Trboveljski premog i n DRVA ima stalno v zalogi v vsaki nnožini DRUŽBA «ILIRIJA«, LJubljana, Telefon It. 220. mizarstvo, ŠT. VID n. Ljubljano 4. Sprejemava vsa stavbna in pohištvena dela. Pohištvo lastnega izdelka stalno na zalogi. . Cene konkurenčne! - Postrežba točna. - Načrti in proračuni brezplačno. Se priporočava. 3295 Naprodaj je HIŠA bivšega pisatelja L Trdine v Novem 'mestu z lepim sadnim vrtom in vrtom ia zelenjavo. Takojšnje stanovanje. Več povedo v StreliSki ulici 13, Novo mesto. VSLED PRESELITVE razprodajam dokler je v zalogi, na debelo in drobno, DOBRO S'l'ARO BELO VINO. - Cena 8 Din za liter. — Naroča ee v gostilni TR2ASKA CESTA ST. 19. 3442 Obastveno koncesionirano ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE - VISOKA NAPETOST J. TOMŠE, Ljubljana ia NOVO MESTO. — Inštalira, gradi, elektrarne, daljnovode, izvršuje popravila. Kupuje stari materijah Nizke cene, delo sigurno, vse po predpisih. 3425 KUPIM dobro ohranjen miz. stružnik (Hobelbank) — Naslov pove upravi lista pod it. 3407. К5Г trgov, hišo z inventarjem, prostim stanovanjem in lokalom, po zelo ugodni ceni. Istotam je tudi NAPRODAJ MOŠKO KOLO in ŠIVALNI STROJ. - Naslov pove uprava «Slovenca« pod itev. 3408. Deklo za vse ' z znanjem nemškega in hrvatskega ali pa slovenskega jezika IŠČEM za boljšo nemško družino v Zagreb za 1. JULIJ. — Ponudbe s prepisi spričeval na ravnatelja WOLFF, ZAGREB, Draškovičeva ul. 25. Prodam malo hišo z vrtom, 1 uro od Ljubljane, pri Tržaški cesti. Naslov pove uprava »Slovenca pod številko 3447. ZAMENJAM STANOVANJE soba in kuhinja z vsemi pritiklinami, z enakim ali večjim. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 3444. Naprodaj Je MLIN Hiša t kovatnico, hlev, «vinjak, vrt, 3 njive, en travnik, ena snožet in malo bukove meje. Cena po dogovoru. Več pove lastnik ANTON DEMŠAR, Mirna vas št. 15, pošta Trebelno, Dolenjsko. 3409 priznana kot najboljša in najcenejša v Jugoslaviji. Zastopstvo : Friedmann & Šterk Meduiičeva 17 Zagreb Telefon 20 35 Novo močno kolo- WAEFENRAD - « pomožnim motorjem 1 HP, prodam za 7000 Din. — CENER, Koseskega ulica 4, Maribor. 3372 L. Mikuâ Ljoblisna, Mestni trn 15 poroča s* jo zalogo dežnikov in solnčnikov in sprehajalnih palic. fOTavila toCna In solidno! POHIŠTVO l Kdor si želi nabaviti trpežno pohištvo* kakor: SPALNICE, JEDILNICE, kuhinjsko in pisarniško opravo, iz trdega ali mehkega lesa, jo ima vedno v zalogi in prodaja po nizkih cenah strojno mizar* stvo ANDREJ KREGAR, št. Vid nad Ljubljano (Slovenija). — Sprejemam naročila tudi po RISBAH! 1858. Arhiieki in mestni stavbenik Viljem TREO Ljubljana, Gosposveiska cesta 10, Tclef inter št 103. Ustanov, leta 1850. se priporoča za zgradbe vseh vrst 1er izvršuje načrie in proračune.. VEIIKA ZALOGA klobukov in siamnikov se dobi pri tovarnar v Stobu, pošta Domžale. Prevzema^ se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACUVIČ i TRSAN v LlUBLjANI, Prešernova ulica šlev. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica 4; Stavn. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril Zavod za snaženje oken in stanovanj ter sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: snaženje oken, voščenje in likanje parketov, oljenje podov v kavarnah, restavracijah in uradih, po konkurenčnih cenah. — Sprejemajo se mesečni abouenti. — Priporočam se in bilježim z ■ ------NOVAK 3455 Stanovanje dobi takoj v novi hiši v prijaznem delu mesta, kdor mi POSODI Din 50.000. Naslov pove uprava tega lista pod številko 3443. odličnim spoštovanjem FRANC Sv. Petra cesta štev. 15. Prodaja lesa. Nadarbina Stari trg pri Slovenjgradcn namerava PRODATI približno 1000 ms lepega stoječega BUKOVEGA LESA v parceli 5 (Blatnica) v občini Vrhe pri Slovenjgradcu. Ponudbe je vložiti ofei-tnim potom do 2. jul. t. 1. Pogoji so razvidni pri posest. Blatniku v bližini gor. parcele in v žup. urada Stari trg. Velika zalocia aznovrstnib OTROŠKIH VOZIČKOV, -ESEN1H vozičkov na 4 kolesih. DVOKOLES najnovejšega tipa, malih najnovejših MOTORČKOV, ŠIVALNIH STRO-IEV in vsakovrstnih delov. - PNEVMATIKA na debelo in drobno poceni. Spre-! etnajo se vsa popravila. «TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov n delov, LJUBLJANA, Karlovska c. 4. Enodružinsko hišo | z lepim vrtom in prostim stanovanjem dobi. kdor največ obljubi zanjo v Rožni dolini štev. 106 pri Marjaku. Naprodaj le do 15. t m. 3358 Gradbeno $oiTei$c log. Dukié in drsi Lli№na, Bohoričeva olica 24. VrBČG r<*bl ene dobro ohranjene, kupim — JOS. ВЛНО-VEC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg štev. 7. Radi opustitve trgovine prodajamo po znatno znižanih cenah vse vrste pohištvo Trgovina s pohištvom in tapet, delavnica BRATA SEVER, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 13 (Kolizef). Ia. MOKA, KORUZA Ia. zdrava, koruza de, fekt za konje. PŠENICA, OVES, pšenične; OTROBE, koruzni ZDR013, koruzna moka, otrobe itd. Od 5 kg naprej, ter na: vreče in na vagone paritet kaka postaja v Sloveniji po najnižji dnevni ceni. Razprodaja M. BIELIC. Dunaiska cesta 33 Dri «Balkanu«. — Garantira se za prvorazredno BANATSKO BLAGO! PRIMA Poznani Maršnerovi « AU SE»4 LIMONADNI PRAŠKI, kakor tudi vse vrste bonbonov, keksov, i čokolade, vafelnov, za sladoled itd, se j dobi vedno v veliki izberi pri tvrdki JOSIP VITEK, Ljubljana, Krekov trg 8 (zraven Mestnega doma). Na debelo! Zahtevajte cenik! na vagone RAZPRODAJAM proinpt. Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 3347. Otroški vozički kolesa 23; nodelov, najnovejši motorčki amerik. tipa »Evans«. Velika zaloga pneumatike in dc-ov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi v«a popravila, emajliranje in poniklanje. — »Trihimatf tovarna dvoko- H I i ШШШ^ Ies in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 2661 Brusne kamne Klavirje in planine TRGOVCI 1 GOSTILNIČARJI 1 Enkrat poskusite naročiti garantirano sladke plemenite rože paprike v juta-vrečicah po 5, 10, 15, 20 kg za ceno 60 D;n za 1 kg. Razpošilja po pošti po povzetju takoj G. P. Prodanovič, paprika-eksport, Novi Sad, Vojvodina. za KOSE, prave italijanske, nepresegljive v dobroti, modro GALICO, ralijsko ličja, morsko travo za modroce, v vsaki množini priporoča SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica 12. 2761 I KUPUJEM. Ponudbe z označbo marke« cene, dolgosti in notranje konstrukcije klavirja, to je da-li ima klavir znotraj okoli železno ali leseno ramo ■— treba poslati na S. F. ČOP, Zagreb, Mrazovi-čeva ulica št. 12, III. nadstr. 3329 IŠČEM treznega in zaneslfivega hlapca h konjem lahko tudi starejša moč, oženjen, brez družine. Delo lahko, plača po dogovoru. Ponudbe na upravo pod «Hlapec 3369«. Tovarna v okolici Ljubljane Išče samost. praktično pisarn- moč Ozira se le na poštene in marljive osebe. Natančnejše ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov pod «Zanesljiv 3413« na upravo «Slovenca«. Prva jugoslovanska tovarna žaluzij, roïet, le enih in jeklenih zastorov £L Sferbić iHsl&dMl brata Zagreb, №ca 40 Telefon: 4-92, 23-1S. Ustanovljeno 1889 izdelnle vse vrste rolet, kakor: feklenn, le-lesena, platnena, pletena omrcžta, solnčne plahte in vse dele za iste. Zahtevajte cenike in proračune. Iščemo zastopnike I OVES - KORUZO - OTROBE PŠENIČNO MOKO i. dr. mlevske pridelke oddaja najcencje tvrdka a vni K — Ljubljana - Resljeva cesta štev. 24. Trgooska banka d. d B^B _____________ [Podružnice: | Maribor NOVO IflMtO Rakek Slovenjgradac Slovenska Bistrica Selenburgova ulica Stev. 1 (prej SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) (Kapital ln rezerve Din 17,500.000-—> izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantaeje. Brzojavke : Trgovska. _ Ljubljana Ekspoziture: j Telefoni: 139, 14«, 458. Konjice Meta-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) Kompleten kino - inventar s kompl. Gaumond aparatom. 4 PHS bencinagregatom z dinamom brez magneta in vergazerja, pianino, 2 elektr. peči. nad 200 bukovih zaklopnih stolov etc etc., ЈГ SE PRODA na javni dražbi dne 12. junija 1921 ob 10. uri dop. v skladišču Javnega skladišča in prevozne družbe d. d. v CELJU, Savinjsko nabrežje (carinama). Cepiče za gusllna druStva "Mf ;!!! AUTO III i BENCIN PNEUMATIKA ODE VSA POPRAVILA i MAST IN V02N|E ; IUGOAUTO d. /. o. z. v Ljubljani. j Le prvovrstno blago iri delo po solidnih cenah nudi : Conj. obCiustvu priporočam svetovno znane šSvaliae stroje Krznar in izdelovatelj čepic ЕУ68Ј EBER LJUBLJANA Kongresni trg 7. Izdelujem iz krzne: Damske plašče, mule. bove, kape In vratuike za dame, gospode itd. — Sprejemam lisičje kože v barvanje. — Izdelujem vsakovrstno čepice. Čepice *a gasilna druStva "8И (кв1пж1 «Ж © Lenoslt» staitàenl fin $g;slMei1!sltl klepar, l^nfoljasisa, SP&fra cssta Sfeu. 2© SE PRIPOROČA ZA VSA V TO STROKO SPADAJOČA DELA, jCene zmerne. j v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rnho ter vse posamezne dele, olje, Igle za vse sisteme. Edino le pri JOS'P PETELINC, LidUBUtJFLflH» SV. Petra nasip 7. Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam Galanterija, srajce, kravate, potrebščine za j šivilje, krojače, i čevljarje, sediar-j je, gumb!, žlico, , noži. Na veliko ' in malo. Večletna garancija. Cene najnižje. ob kolodvora z najlepšo bodočnostjo v kraja premogokopa, se radi bolezni s koncesijo in gostilniškim inventarjem proda. Cena: 3,000.000 KRON. Naslov se poizve pri ALOMA COMPANY, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. Veliki parni mlin v Vojvodini z izvrstnim proizvodom išče strokovno naobraženega verziranega Z*A*S*T •5fr * Ш * S * Proti primernemu jamstvu daje mlin tudi konsignačno skladišče. - Ponudbe z naznako referenc pod šifro „A. B. 2000 - V-54" na Interreklam d. d. Zagreb, Palmotičeva 18. 2117 Delo solidno. Z mestni tesarski mojster LJtabI£ana, linharidva ulica St. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli ies, kakor tudi cele gozdne parcele. ffliâi, гаа^аие, 3tenlcz, Ščurki n ^olazon mora poginiti, ako pornblisto i moin najboljo pruiaka?ona iu splošne» bvalienn { ercilstvn, Uot proto poljskim 111 hišnim mišim ' K 28. *a podgano li 28 za -iSurko K SO en ete-nloe K 2S uničevalec moljev R lu in 20; proti mrčesom K tO in 20 mav.ilo proti nâ.m nri IJarteh E 10 — ; m živini K 10—; ва nai v obleki i in nei-Un K 10 m so, proti mrč.au na eaaju j tn ze".eni&dl proti mravljam lo in 20 K. Pošilja po povotiu Z «von . h ekspert K Jiin sr, PeiriajBia nI 3. Z;flre'i 39. Trcro7oem nri veslom oopuat. 9 9 $o$manc & Oiomp. Ljubljana, ffltrfe 4. Vljudno naznanjam, da sem preselil svojo ura rs Ko delavnico h KREKOVEGA TRGA štev. 7 v ntoje stanovanje, SP. ŠIŠKA, konec Man- ' rarjeve ulice v hiši gosp. Grošelj poleg župnišča.. — SPREJEMAM vsa v iroio stroko spadajoča POPRAVILA ter izvraujem ista točno, ceno ter pod ; jamstvom. — Se toplo priporoča ZAJC IVAN, urarski mojster. naznanja cenj. občinstvu« da je njena nanovo urejena detajlna trgovina na Mestnem trgu 254- otvorj^iïo. » in da se ob tef priliki prodaja po znižanih cenah. Tvrdka se priporoča cenjenemu občinstvu. w W TÔT 1Ш&1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. POZIV k subskripciji novih delnic XIIL emisije. Od občnega zbora delničarjev dne 6. maja t. 1. k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke proyaia na podlagi odobrenja Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 7. novembra 1920 VI št. 3199 zvišanje delniške glavnice Ф^М r od 2o,ooo.ooo na 25,ooo.ooo dinarjev 2 Izdajo 5o.ooo novih delnic po Oin looe- nom. pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanjim delničarjem se ponudi 40.000 delnic v nominalnem iznosu 4,000.000*— dinarjev tako, da smejo optirati na vsakih pet starih eno novo po teča]n Din 175'— tel quel. V Izvrševanju opcije morajo predložiti delničarji stare delnice brez ku-ponskih pol na blagajnah nižje navedenih mest k prekolekovanju. Inozemskim delničarjem, ki ne stanujejo v enem subskripcijskih mest ni treba vpošiljati delnic, temveč morajo le točno naznaniti njihove številke in jih na morebitno zahtevo predložiti v preko-lckovanje mestu, ki se jim bo naznanilo. Odlomki izpod 5 deluic se ne upoštevajo. 2. Novim reflektantom se ponudi 10.000 delnic v nominalnem iznosu Din 1,000.000 — in vse od dosedanjih nevpisane delnice po karzu Din 215'— tel quel za delnico. 3. Protivrednost vseh subskribiranih delnic je plačljiva naenkrat takoj ob 3ubskripciji. 4. Potrdila o vplačilu se morajo skrbno shraniti. 5. Vse nove delnice so deležno dobička za celo tekoče leto in imajo kupon za leto 1923. 6. Subskripcija traja od 10. (unija do 25. junija 1923. 7. Kot subskripcijska mesta so določene: Llnbljanska kreditna banka v LJubljani in ojene podružnice v Brežicah, Celju, Gorici, Kranju, Mariboru, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu; Hrvatsko-slavonska zemaljska hipotekama banka v Zagrebu; Beogradska ujedinjena banka v Beogradu; Živnostenska banka, filljalka Wien, Wiener Bank Verein, Wien in Živnostenska banka v Pragi. 8. Dodelitev neoptiranih delnic Je pridržana upravnemu svetu in se izvrši kar najhitreje ; za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne najpozneje do 31. julija t 1. 9. Izročitev novih delnic se bo Izvršila proti vrnitvi subskripcijskih potrdil do konca tekočega leta. 10, Uspeh gornje subskripcije je zajamčen po posebnem garančnem sindikatu. V LJUBLJANI, dne 1. junija 1923. Upi dVOl SVet. јЕКЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖДЖЖЖЖЖЖЖ1ЖЖЖЖЖЖЖЖЖЖ Izdala konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik: Mihael Мобкегс v Liubliani. 'lutfoslovanska tiskarna v Liubliani.