Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV, Lendava, 21. novembra 1937. Štev. 47, Cena 1 Din. Naročnina: doma na Sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom I kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niče. „Poslanoˮ I med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 6 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Pred novim živlenjom. Tü smo. Ešče živimo! Ni nas strla zločinska roka preganjalcov. Pognali so nas sicer v skrivališča, v trplenje, v katakombe, bičali so naša tela, mučili naše voditele, zapirali naše domove, blatili naše svetinje, ali naših katoličanskih düš, naše slovenske misli i reči, našoga čistoga i zdravoga düha neso mogli streti, neso mogli vničiti — ar tak daleč njihova „nacionalnaˮ, „naprednaˮ, „protiverskaˮ vsemogočnost le ne dosegnola. Tü so obstali, čemerno i pohlepno gledali za nedoseglivim plenom kak sove i čuki, da jim vstajajoče sunce razpršüje nočni mrak — kralevstvo njihovoga samopaštva. Skrite v trplenji, zasramovanji i poniženji so se katoličanske düše, ta uboga slovenska srca pripravlala kak seme za novo, lepše živlenje. I da so se ob sunčnom vhodi strgale verige nasilnikov, slovenskih odpadnikov, iskoreninjencov i tüjih plačancov nad našo trpečo zemlo, se je po naših preizküšenih slovenskih poljih pobüdilo lepo, sveže sprotoletje, zadihalo mlado živlenje, začnolo novo delo, da preporodimo našo domovino, očistimo jo od traja, plevela i drüge tüje navlake, da de resan naša, lepa, slovenska i katoličanska. Po naših faraj i občinaj se ustanavlajo mlada drüštva, organizacije, čete naše zavedne mladine, štera naj bi bila čuvarica nad čistočov i slobodov naše zemle. Ustanavlajo se „Fantovski i dekliški odseki.“ Skoro vse naše fare jih že majo. Gde jih ešče nega, vüpamo, da v najkračišem časi vstanejo. Meli smo že svojo močno, res lüdsko organizacijo, meli smo „Orlaˮ. Ar je bio „Orelˮ slovenski, katoličanski, ar so se nas bojali, ar smo jim bili naproti — so nas neprijateli Slovenstva i katoličanstva s sürovov silov i neodpüstlivov krivicov zatrli, onemogočili naše delovanje i živlenje. Ostali so „samiˮ. Polastili so se „monopolaˮ delovanja i živlenja. Liki to jim ni pomagalo. Ar neso zrastli iz lüdstva i neso delali za lüdtsvo, jih je lüdstvo odklanjalo, odklanjajo njihov protilüdski düh, njihove tüje sadove. Postali so vsiljenci ! I ar množice neso letele k njim, razen par praznih, pokvarenih glav i lübitelov kričače parade i hohštaplerije, so postali čemerni, postali nervozni. Lüdje, šteri nigdar nemajo čüta za zakonitost, pravičnost i poštenost, so zlorabili oblast, štera bi mogla biti garancija slobode i zakonitosti za vse državlane — brez razlike i s silov pritisnili na one, šteri neso šteli po svoji volji pristopiti k njim. Z grošnjami i pretnjami za krüh, slüžbo, obstanek itd., silili so uradnike, vučitele, dijake, uslüžbenec, pomočnike i delavce v svojo „monopolsko organizacijo, drüštvo...ˮ I če je meo što telko drznosti, da ne je včasi prigno glave pred njihovim bičem, se je znajšo na cesti ali pa sfrčao na Balkan... Niti lüdske šole neso püstili na meri. „Nacijonalni vzgojiteliˮ so nežni i nevešči deci zapovedavali: „Vütro mora vsakši prinesti telko i telko penez za vpis i obleko. Mi smo ustanovili „nacijonalno drüštvo...ˮ I deca so doma prípovedovala staršom: „Gospod vučiteo so dnes pravili, da zdaj moramo biti vsi...ˮ Sloboda! Balkanska metoda onih, šteri so protilüdski, izkoreninjeni... Tak so delali i delajo „oniˮ. Da so meli oblast, silo, vsemogoče i mastne potpore od zgoraj, je ešče šlo, mleko je teklo v potokaj za nje, naše lüdstvo pa je trpelo i z žalostjov gledalo, kak se narodni izkoreninjenci mastijo na njegov račun... Toda dih slobode je marsikaj preinačio. Mi ne delamo tak i nigdar nemo delali. Rastemo iz lüdstva, iz lüdstva prihajamo, lüdstvo nas želi, slovensko, katoličansko lüdstvo šče meti svojo edino pravo, domačo, lüdsko, slovensko i katoličansko organizacijo. Silo i pritisk iz načela odklanjamo, ar so tüji sadovi. Ne nücamo oblasti, ne nücamo i ne prosimo posebne protekcijo, zaslombe, potpore, ar bi s tem samo pokazali svojo slabost, svojo onemoglost, da nemremo hoditi s svojimi lastnimi nogami. Želimo zase i zahtevlemo samo svojo slobodo i svoje pravice. Živimo od svoje moči, od svojih trüdov i žülov i rastli mo ob zavesti, da smo svojemi narodi, svojemi lüdstvi, svoji domovini neobhodno potrebni. Letos je rojstno leto za naše »Fantovske i dekliške odseke". Odslej mo rastli, se razvijali, krepili se v mogočno slovensko i katoličansko gibanje, štero de zajelo i vtrdilo v lübezni do doma i vere vsako mlado srce. V dugih jesenskih i zimskih večerih mo pripravlali i bogatili svoj düh, svoja srca z verskimi, prosvetnimi, socialnimi i kulturnimi navuki. Pripravlali i vadili bomo pa z dühom tüdi telo v raznih vajah, telovadbi, nastopij da bo zdrav düh v zdravom teli. Medtem, da mo sami sebe vzgajali i izklesavali v prave apoštole i borce slovenstva i katoličanstva, mo delali tüdi za lüdstvo i tak z svojim dobrim zgledom i požrtvovalnim delom pridobivali naklonjenost lüdstva i približavali našemi gibanji tüdi one, šteri stojijo ob strani, mogoče daleč od nas — v slüžbi neprijatelov naše vere, prosvete i kulture. Postali mo goreči ognji v naših faraj, šteri do svetili daleč naokoli, dramili i odpirali oči oni zasleplencom, šteri ne spoštüjejo svojega jezika, ne lübijo svojega doma, svoje vere, nego hodijo po tüjih, krivih potaj. Vse te moramo s svojov močnov verov i lübeznijov i s požrtvovalnim delom povrnoti nazaj k materi zemli i priklüčili jih k slovenskoj sküpnosti. Mladiná Slov. krajine, čakajo nas velke, a tüdi lepe naloge. Zdaj, da polagamo temelj našim organizacijam, našim četam, našim odsekom, glejmo, da de zgrajen na trdom kamni, da ga več nikši sovražni viher ne gene, ne podre. Položimo našemi deli temelj od kamna, od granita... za vse bodoče čase. Ob njem i na njem se zberimo do zadnjega vsi, šteri ščemo ostati verni svojoj veri, svojoj reči, svojemi domi. S svojim pripravlenim odzivom, s svojov močjov, zvestobov i slogov razbijmo dugoletno krivdo, süženjstvo, hlapčestvo... Na teh razvalinaj pa prižgimo novi ogenj, ogenj slovenski, katoličanski, šteri de sveto vnogim... Grački Vili. Hitlerov navuk i krščanstvo. Leta 1920. je bio program narodno-socialistične stranke v prvoj vrsti delavsko gibanje z močnim povdarkom drüžabnoga pitanja. Velka strankina zborovanja so ešče te otvarjali z božov slüžbov. Ešče leta 1933, so se velke državne proslave zaklüčile s cerkvenimi svečanosti. Prvi narodnosocialistični minister je dao celo zakon, šteri zabranjüje izstope iz cerkve. Tak je šteo biti tedašnji hitlerizem socialen, krščanski i nemški i za to je ne bila čüda, če je tedaj pod njegovo zastavo drvelo vse nemško lüdstvo, štero se je navolilo tedanjih številnih strankarskih bojov. — I dnes? Dnes pa je ne več narodni socializem to, ka je bio pred ešče petimi leti, gda je vrgeo v nemški svet parolo boja proti parlamentarizmi, mirovnoj pogodbi, komunistom i židovom. Če se je te hitlerizem vrgeo na politično pole, si dnes lasti pravico odločevanja tüdi v kulturi, znanosti i umetnosti i ešče najbole v veri. Pravi, da ma samo on pravico, da zagrabi celoga nemškoga človeka i ga obliküje po svojih pravilaj. Narodni socializem šče dnes biti evangelij. Zato je postao velik sovražnik vere, ki je bila pred njim. Narodni socializem predga svojega boga, proglaša nacionalno zavest kak najvišiši „verski na-vuk“, postavla svoj navuk lübezni i pravice, oblübla ešče novo bodočnost: tretje nemško casarstvo kak nebesa na zemli. Narodni socialisti majo svojega nezmotlivoga papo, šteri je napovedao, da bodejo „nove živenske oblike valane za vsa bodoča jezerolet. Ma svoje apoštole i svetnike, svoje rede i obrede, svoje svetke, procesije, svoja svetišča i svoje svete litere. Hitler posebno rad guči o previdnosti i Bogi, njegovi lüdje ne šparajo s pri-devkom svetosti za narod, stranko i svoja naziranja. Tak šče biti narodni socializem za vestno ali nezavestno nova nemška vera s svojim posebnim navukom i svojimi posebnimi zapovedani. V tom leži cela nevarnost za vero i krščanstvo nemškoga narodnoga socializma. „Boj proti komunizmiˮ je parola nove Nemčije v rečaj, boj proti krš- čanstvi je parola v djanji. Hitlerov navuk ne pozna nadzemskoga sveta, naturae vrednote poveličüje kak nadnaturne, čas, v šterom živi, njemi je večnost. Iz vsega toga se jasno vidi, da je velka sorodnost nemškoga narodnoga socializma s komunizmom. Tüdi komunizem se bojüvle po programi samo proti kapitalizmi, v resnici pa proti krščanstvi. „Mi sovražimo krščanstvo i krščenike, ar oznanüvlejo vsmilenje i lübezen do bližnjega, štero je proti našim načelom,ˮ tak je povedao voditeo ruskoga komunizma Lunačarski, krščanski Bog je prvi sovražnik komunističnoga drüžabnoga reda,ˮ tak je oznanüvao prvi voditeo ruskoga bolševizma krvoločni Lenin. Iz brezbožniških organizacij pa pripovedavlejo, da majo svoje obrede i daritve, svoje molitve i pesmi, kak ma dnes komunizem svojega boga. Tak je bolševizem ne več kakše politično ali drüžabno gibanje — liki je, kak v Nemčiji narodni socializem — nadomestilo za vero i šče zajeti celoga človeka. Komunizem i narodni socializem t sta si sorodnika, četüdi si stojita nasproti kak smrtna sovražnika. Tak dugo se je narodni socializem bojüvao proti komunizmi, da je prevzeo njegova, načela i njegov način boja. To lepo dokazüvle kulturni boj v Nemčiji, šteri se v jedri nikaj ne loči od protiverskoga boja komunizma. Toje usodna zmota nove Nemčije, da bode svoj protikomunistični boj končala tak, da bode sama postala komunistična. Dve velkivi nasprotni naziranji se bodeta i sta se že razkrili, da je za njima edno pa isto ozadje, edna i ista gonilna sila: materializem, oča vsej krvavih revolucij pa tüdi vsega nereda i nasilja na sveti. To je slika denešnjega nemškoga narodnoga socializma, šteri z komunizmom vred vodi narode i države v novo svetovno krvavo revolucijo. - M. Možje, dečki! Zakaj smo vnogi tak boječi, tak malo samozavesti. Zato ar vnogi premalo poznajo navuke naše sv. vere. Zato pa tüdi nemrejo odgovarjati očákom nasprotnikov. Zakaj se pa brezverec ne sramüje svojega prepričanja? Ar misli — se zna, da je to nora do-mišlija — da je on bole vučeni, kak drügi verüjoči lüdje — zato se vüpa. Da se bomo tüdi mi vüpali, zvesto poslüšajmo božo reč — predgo i se dobro navčimo katekizem. Naj nas, očevje nede sram vküper z našov decov ponavlati katekizem. Vnogi so katekizma ne več videli, kak so iz šole vö stopili. Na nekšom zborovanji je gučao protestantovski govornik i se je tüdi smeo v katoličansko vero. Vzeo je v roke biblio, sv. pismo i zakričao: „Tü glejte biblio, pokvarjeno božo reč. Tüdi jaz je ne bom potvarjao. Pa, prosim vas povejte mi, gde je Jezuš pravo, da je papež glava Cerkve, gde je zapovedao naj se dühovnikom spovejmo svojih grehov i da naj hodimo na boža pota — romala?" — Pa mislite, da je što vstano i odgovoro? Nikoga je ne bilo, ki bi se vüpao i ki bi znao. 1 vendar če bi Poznali katekizem bi odgovorili, prvič na 97. pitanje v katekizmi: »Ti si Peter, to je skala i na to skalo bom zozidao svojo Cerkev i peklenska vrata je ne bodo Premagala. I dao ti bom klüče nebeskoga kralestva. 1 karkoli boš za-vezao na zemli bo zavezano tüdi v nebesih i karkoli boš razvezao na zemli, bo tüdi razvézane v nebesih. (V sv. pismi pa evangelij sv. Mateja 16, 18, 19.). Na dale pa pravi sv. Janoš (21. 18, 19). „Pasi moja jagnjeta paši moje ovce.— Da je pa dao dühovnikom oblast odpüščati grehe, pa pravi sv. Janoš (20, 23): ˮŠterim grehe odpüstite so jim odpüščeni, šterim pa jih zadržite so njim zadržani.ˮ Kak pa naj odpüščajo ali zadržijo, če pa grehov ne poznajo? Morejo njim jih lüdje povedati, morejo se spovedati. V katekizmi je te odgovor na pitanje 248. — Pa da moramo hoditi na božo pot, na ravnanje; „To sv. Cerkev nindri ne zapovedavaˮ — bi morao što povedati. Pa níšče je ne odgovoro. Zakaj ne, ar je ne znao, ne je poznao katekizma. Zato pa možje, dečki včimo se katekizem, čtemo večkrat sv. pismo. Ka bi vi pravili v človeki, šteri, bi se ponašao, da je mizar pa hobliča pa drüge škeri ne bi poznao, ali pa v kmeti, ki bi šeo z grablami orat? Pravili bi, vej pa če šče orati naj se navči, če šče delati more najprle poznati šker te jo pa tüdi znati rabiti. Pa mi boste pravili gde pá to vse vzememo? Malo dobre vole. Sv. pismo se dobi za fal peneze v Maribori ali v Ljubljani ravno tak tüdi drüge takše knige. Samo stopite k svojemi g, plebanoši ali kaplani, pa jih pitajte rade vole vam oni tüdi naročijo. Lepe pa fal so tüdi salezijanske „knižiceˮ kak na priliko „Papežˮ — „Dühovnikiˮ — „Brezbožnoˮ — „Bože slediˮ i podobno. Dobite je v vsakom salezijanskom zavodi po 1 Din. Zimski čas prihaja, čas bodete meli, včite se, čtite ! Ta čas se vadite, da ko bo treba nastopi, da boste pripravleni. Ka bi ví pravili o državi, ki bi, gda bi že prišeo neprijatel, hitro vküp pozvali nekaj lüdi i jih poslali v vojsko. Vsak bi delal, kak bi znao, i na konci bi vse vküp püstili i odbežali. Tak je z katoličanom, ki je samo po imeni katoličan. Bodimo v resnici i celi katoličani, te bomo tüdi bole pogumni, bole samozavestni. Ravenski Ferko. Bela Kun pred sodiščom. Znani krviželni komunist Bela Kun je prišeo pred bolševiško sodišče. Obtožen je zavolo toga, ar je pripravlao atentat na voditela bolše- viške Rusije — Stalina. Bela Kun je bio zmerom velki plašlivec, na drügoj strani pa velki krvolok, zavolo toga njemi je dala zgodovina ime „rdeči krvnikˮ 2 NOVINE 21. novembra 1937. Kobilje — samostojna kaplanija. Pred preminočo nedelo 7. novembra je bio v Dobrovniki na farofi Važen sestanek. G. plebanoš so pozvali kobiljanske vernike na razgovor, naj se izjavijo, ali ščejo, da se ustanovi pri njih na Kobilji ekspozitura. Razgovor je trpo več kak edno vöro. Guč je bio največ od toga, ali bi kobiljanska ves mogla zdržavati svojega dühovnika. Z velkim zanimanjom so poslüšali Kobiljančarje g. plebanoša, ki so njim razlagali, kak bi se dalo dobiti dohodke za zdržavanje dühovnika. Pokazalo se je, da so na Kobilji ešče vugodnejše razmere za ustanovitev samostojne kaplanije kak na Hotizi. Posebno te, če se h Kobilji računajo Motvarjevci, ki bi si priklüčili h Kobilji — kak svojoj najbližanjoj cerkvenoj edinici. Ustanovitev ekspoziture je že dugoletna žela i prošnja Kobiljančarov. S tov prošnjov so že bili pri prvejšem g. püšpeki dr. Karlini. Ponovno so prosili zdajšnjega prezvišenoga g. püšpeka, kda je bila lansko leto v Dobrovniki férma. Vugodne rešitve toti dosegamao ne so dobili. Vseedno pa so dosegnoli, da je dobila lansko leto v jesen dovoljena vsakšo drügo nedelo boža slüžba na Kobilji. A letos od sproletja naprej dosegamao je bila na Kobilji vsakšo nedelo sv. meša. Zdaj kda so celo delo v roke vzeli domači g. plebanoš, ki kak pristojna oblast prvi majo pravico v toj reči odločati, je gotovo, da se ustanovitev ekspoziture v doglednom časi zvrši i se tak spuni večletna prošnja kobiljanskih vernikov, ki se že naprej veselijo. Med drügim tüdi v toj zadevi so g. plebanoš v ponedelek 8. nov. hodili v Maribor na škofijstvo. V düšno-pastirskom pogledi je neobhodno potrebno, ustanoviti ekspozituro na Kobilji. Te najmre, kda nega na Kobilji slüžbe bože, več kak Polovica vernikov pri vsoj dobroj voli nemre redno spunjavati svoje nedelsko verske dužnosti i starejši lüdje — vej bi radi šli v Dobrovnik k sv. meši — z njim sedem kilometrov duga pot i breg na toj poti toga ne dopüšča. Ravnotak mlajša deca. Ne teda Čüdno, če so nešteeni verniki komaj parkrat na leto pri sv. meši i pri predgi. I nasledki toga so mlačnost i verska nevednost. Cerkveno pravilo pravi: pastir mora poznati svoje ovce. To se pa v punoj meri lehko samo te dosegne, če je dühovnik med svojimi verniki. Velke važnosti je ustanovitev ekspoziture na Kobilji tüdi za Motvarjevce, ki so zvékšega kalvinska ves. Vpliv kalvinstva se jako opazüje pri motvarjevskih katoličanskih vernikaj. Nekaj primerov je, da so stariši katoličani, a deca je že pri kalvinskom dühovniki krščena i tam se tüdi odgaja. Nešterni katoličani se tüdi redno vdeležüvao kalvinskoga bogoslüžja. Poseben zrok tomi je med drügim velka daljava do cerkve v Dobrovniki. Vej je okoli po rednoj cesti več kak deset kilometrov. Če bi prišlo do ustanovitve ekspozituro na Kobilji, bi bila kaplanija v Dobrovniki izpraznjena. V Dobrovniki bi bio po zdajšnjem računi samo plebanoš, ki bi v svojih mlajših letaj vse posle [tüdi sam lehko zvršavao. Če bi pa zavolo starosti ali slaboga zdravja i tüdi zavolo dvojezičnosti dobrovniške fare bio potreben kaplan, bi se v tom slučaji morali Strehovci pridrüžiti k Dobrovniki, ka bi itak bilo naravno. Strehovčarje najmre majo v Dobrovniki šolo, občino i pošto pa njim je ednok bliže nego v Bogojino. Če šoloobvezna deca mora osem let hoditi v Dobrovnik k sv. meši i tá v šolo i jo osem let včijo dobrovniški dühovniki, te je ne nikaj novoga, če se ta deca v Dobrovniki ščista vdomači, a v Bogojini se ne čüti doma. Tüdi je razumlivo, da tisti stariš, ki se briga za svoje dete, pride v Dobrovnik k meši za svojim detetom. Nasledki vsega toga so, da v zadnjem časi iz strehovske vesi redno (zvün nešternih svétkov) hodi v Bogojino okoli 20 vernikov, vsi drügi pa v Dobrovnik. Cerkev na Kobilji je nova i ščista odgovarja za samostojno kaplanijo. Edino za stanovanje dühovnika je šče ne popunoma preskrbleno. L. 1839. se je Kobilje , od bogojanske fare. Zdaj se pa vidi, da bo Kobilje ob toj stoletnici lastna ekspozitura. Vlagatelom Hranilnice in posojilnice v Črensovcih Vodstvo Hranilnice in posojilnice v Črensovcih, gda je vidilo pred leti, ka penez nema nikše vrednosti, ar se je teške jezere moglo térjati za male reči, se je odločilo, da zavarje svojih dobrotnikov, vlagatelov peneze. Zato je küpilo 209 oralov lepih šum 14 km. od Črensovec gor od Štrigove v Medjimurji. To pa zato, naj te šume razdeli vlagatelom, če bi po kakšoj nesreči penez zgübo svojo vrednost, kak jo je zgübo v drügih državaj. Na priliko na Vogrskom so vlagatele dobili za milijon zlatih koron samo 80 pengöjov, to je 800 dinarov. Ar je zakon od zaščite kmeta rešo nesamo dužnikov nego vlagatelov stanje v po- sojilnicaj i da vlagatele v 14, odnosno v 20 letaj dobijo nazaj svoje vloge od posojilnic, Vodstvo posojilnice se je odločilo, da tem vlagatelom falej ponüdi svoje šume za vloge. Do 21. decembra naj se vsaki vlagateo zglasi v Našem Domi v Črensovcih, šteri šče meti za deo svoje vloge ali zemlo, ali travnik, ali staro, ali novo šumo v G. Mihalovcih. Prek toga termina se dobi samo za gotov penez ta zemla. Lega je krasna kre velke ceste, zemla za sadovnjake najbolša, kak i za cigeo delati pripravna. Küpcov je dosta, a prle jo ponüdimo vlagatelom, da ne bo zamere, ar tak je pravično. Vodstvo Hranilnice in posojilnice v Črensovcih. Predavanja Prekmurskega muzejskega društva. Da zanese med najširše sloje misel o ciljih in namenih Muzejskega društva, razširi poznavanje naše zgodovine ter sploh nudi zlasti sobočkemu občinstvu nekaj splošno kulturnih predavanj, se je Prekmursko muzejsko društvo odločilo, prirediti v svojem novem poslovnem letu 1937-38 vrsto predavanj iz lokalne zgodovine, politične, kulturne in socialne, ter vrsto predavanj splošno izobraževalne vsebine. Taka predavanja bodo med drugim : Pota, cilji in nameni Prekmurskega muzejskega društva. Izbrana poglavja iz preteklosti Slovenske krajine, Sobota in njena preteklost, razvoj šolstva v Slovenski krajini, Slovenski pisatelji, France Prešeren, Slovenska umetnost, nekaj predavanj iz zemlje- pisja in narodopisja itd. Prvo predavanja se bo vršilo 25. novembra. Predava predsednik PMD prof. V. Novak o Potih in ciljih PMD. Predavanje spremljajo številne slike iz narodopisja, narod, umetnosti, slike šeg in ljudskih navad. Vstopnina je Din 1, za dijake prosto. Vsa predavanja se bodo vršila v gimnaziji v 1. nadstr. ob 8 zvečer. Obenem že opozarjamo na drugo predavanje, ki se bo vršilo 16. decembra ob isti uri istotam. Predaval bo, tudi ob skioptičnih slikah, g. dir. ing. Zobec o Pragi in Češki. Nadaljnja predavanja bo društvo še označilo. Vabimo vse sobočko meščanstvo in prebivalstvo, da se udeležuje teh predavanj, ki bodo živahna, zanimiva in poljudna. Naj bi to bila nekaka naša Ljudska univerza. SOBOTA. Zveza poljedelskih delavcev v Soboti se zahvaljuje skupini delavcev g. Časar Štefana iz Ženavel, ki so plačali članarino za tekoče leto. Tudi mnogi drugi delavci, kakor tudi nekatere skupine na Belju so že plačali članarino. Delavci-člani! S tem ste pokazali svojo stanovsko zavest. Hvala in priznanje vsem! Prosimo tudi vse tiste, kateri doslej še niso plačali svoje članarine za to leto, da to čimpreje štore! — ZPD. je letos v prvem letu svojega obstoja že mnogo dobrega storila za svoje člane in je prav gotovo, da bo Prihodnje leto dosegla še več. Zato vabi vse tiste delavce. kateri doslej še niso pristopili, da se čimpreje organizirajo. Oglasite se v pisarni organizacije v Soboti, Glavni trg, št. 20. — Odbor ZPD. Darüvao je za spomenik dr. Iva-nócyja i M. Küzmiča sanitetni referent pri okrajnom glavarstvi v Soboti g. dr. Albin Gregorc, 50 Din., Kmečka posojilnica v Soboti pa 100 Din. Socijalna ustanova naših delavcov v Soboti. 18. t. m. se odpro v delavskom domi azil-prenočišče za naše delavce. V tom azili dobi od toga dneva naprej za 4 dinare prenočišče vsak delavec ali delavka. Prenočijo lehko tüdi drügi ne delavci. Turistični koledar 1938. Tujskoprometno drüštvo Sobota prosi vse gospodarske, kulturne, verske, javne in druge ustanove v Prekmurju, da čimprej stavijo na razpolago podrobnejše podatke o pomembnejših prireditvah kakšegakoli značaja, ki se bodo vršile tekom 1938. leta. O vsaki prireditvi naj se javi točen datum in poda kratek opis. Ti podatki so potrebni za koledar vseh pomembnejših prireditev v Jugoslaviji v 1. 1938, ki ga vsako leto izdaja ministrstvo za trgovino in industrijo in s pomočjo katerega se obvešča domača in inozemska javnost o važnejših dogodkih v naši državi tekom leta, kar je brezdvomno izrednega propagandnega pomena za naš tujski promet. Domača i svetovna politika. Fašizem zmerom močnejši. Fašizem se vtrjüje naprej, medtem, gda ostali svet skličüje spravišča (konference). V Rimi so pred dobrim tednom podpisali pogodbo, ki določa tesno prijateljstvo med državami Italijo, Nemčijo i Japonsko. Te fašistične države si v pogodbi oblüblajo, da bodo sküpno nastopale proti komunizmi i se med sebov gospodarsko podpirale. — Kak proti toj pogodbi tej trej fašističnih držav pa misli Angleška pozvati Ameriko, da se sküpno z Francijov pridrüži protifašističnomi tabori. Nemčija naprej terja kolonije. Kak pišejo svetovni listi, se pripravla Hitlerova vlada na to, da razstrga ešče zadnji deo mirovnih pogodb. Odpovedati šče tiste točke, štere so Nemčiji odvzele njene nekdanje kolonije. Od Anglije zahteva Togo, Tanganiko i Kenijo, od Francije Kamerun. Pravijo tüdi, da bo zdajšnji nemški poslanik v Londoni Ribbentrop imenovan za ministra kolonij. Težko bo, da bi Anglija pa Francuska mirnim potom ugodile najnovejšim nemškim zahtevam. Pitanje je, kak si bode Nemčija nekdašnje svoje kolonije prisvojila tüdi proti voli obej sosidov. „Bojno smo že dobiliˮ pravi general Franco. „Ne moremo določiti ešče dneva, da bodemo končno zmagali, ali te den je že blizi. Bojna se bode končala z razrüšitvijov bolševiškoga robstvaˮ. — Tüdi Angleži so se že sprijaznili z Frankovov zmagov. V angleških pristaniščaj so dovolili ustanovitev Frankovih konzulatov, sami so pa odprli svoje konzulata v nacionalnoj Španiji. Ar se je tüdi Rusija podala, da pozove svoje dobrovolce iz Španije domov, bo zdaj skoro konec enoletne bratomorske bojne. Anglija i Podunavje. V Londoni so se začeli zmerom bole brigati za srednjo i jugovzhodno Evropo. Nedavno sta obiskala London naš kra-levski namestnik knez Pavel i ministerski predsednik Stojadinovič. Za njima sta prišla v London grčki i bolgarski krao, zdaj pa je bio pozvan v London ešče rumunski. Sredi novembra pride v Budapešt angleški drž. tajnik Vansittard. Najhitrej bode posredüvao zbližanje med podunavskimi državami. Najmre Angliji je jako za to, da zmenjša vpliv Nemčije v Srednjoj i jugozahodnoj Evropi. Mehika krvavi naprej. Iz Mehike Prihaja poročilo o nadaljevali preganjaj katoličanov. V državi Veracruz je ne niti ednoga dühovnika, ravnotak je tüdi v državi Tabasco, v Chiapas-i je za celo državo dovoljen samo eden dühovnik. Oboroženi zločinci so izgnali püšpeka Anaya iz mesta Las Casas, v Orizabi so žandarje vstrelili 14 letnoga dečka, gda je sprejeo sv. prečiščavanje. Vseedno pa cvete zmerom bole versko živlenje v Mehiki. Dühovniki mešüvlejo v zasebnih hišaj, ar so cerkvi pred njimi zaprete. Strašno japonsko orožje. V bojni med Kitajskov i Japonskov, Japonci uporablajo letala posebne vrste. Opremlena so s 5 motori, v vsakšem letali je mesta za 20 ton municije, zgrajena pa so iz takšega materijala, šteri odbije štükovo kruglo. Zato je med kitajskimi vojaki zmerom menje vole za bojevanje. Priklüčitev Gdanskoga k Nemčiji. Že duga leta so na deli sile, štere ščejo mesto Gdansko, ki je dozdáj bilo pod nadzorstvom Zveze narodov, priklüčili k Nemčiji. Gdanski Nemci jako ostro nastopajo proti židovom i Poljakom. Nemško katoličansko stranko so zdaj razpüstili. Tüdi ščejo zameniti dozdajšnjo gdansko belo-rdečo zastavo z hitlerjanskov. I posledica toga je, da postaja med Nemci i Poljaki napetost zmerom vekša. Stališče sv. stolice v kitajskojaponskom spori. Listi poročajo, da je Vatikan cerkvenim predstojništvom na Dalnom vzhodi dao navodila, dá se naj cerkveni krogi izogiblejo mešati se v bojno med Kitajci i Japonci. Kitajcom pa naj tolmačijo pogübnost komunizma, ar je Kitajska zdaj komunizmi najbole nagnjena držáva i bi komunistični val prek nje lehko zagrabo celi vzhod. V Palestini vre. Angleški načrt delitve Palestine v židovski, arabski i angleški deo je Arabce jako razburkao. Pravijo, da si Angleži po tom načrti obdržali najvažnejši deo obrežja ob morji i gospodarska središča, židovom so oddelili rodovitni deo, Arab-com pa prepüstili palestinske püščave. Ne zadovolni Arabci zdaj kažejo svoje nezadovolstvo v vničavanji telefonske i telegrafske naprave, kvarijo naprave velke petrolejske drüžbe, trgajo železniški tir i z nasiljom nastopajo proti židovom. Angleži pravijo, da stoji za arabskimi nemiri nekša evropska velesila, šteri so neprilike Angležov v Palestini po voli. Angleške oblasti nastopajo ostro i odločno proti upornikom v Palestini. Žena maršala Čankajšeka v Evropi. V Evropo sta se napotila žena maršala Čankajšeka i ešče nekši kitajski profesor, da obrazložita evropsko državnikom kitajsko pitanje. DELAVCEM V NEMČIJI NA ZNANJE ! Delavec, ki misli poslati zaslüženi penez domo, naj ide v najbližnje banko i tam izroči svoj penez proti potrdili s prošnjo, da ga ista pošle na naslov: Reichsmarkkonto B der Jugoslawische Natio- nalbank bei der Verrechnung stelle, Berlin, SW III. Isto časno mora izročiti banki tüdi naslov, šteromi peneze pošila, t. j. očovo ali sorodnikovo ime, domačo ves, št., pošto srez i. t. d. 21. novembra 1937. NOVINE 3 SLOVENSKA KRAJINA. Občinske volitve 12. decembra. Kak se čüje bodo občinske volitve v vsej občinaj sobočkoga sreza, ki so bile nedavno prekomasirane, 12. decembra. Volitve bodo povzedi tam, gde je tüdi sedež župnije, da bodejo Volilci lehko včasi od bože slüžbe šli tüdi volit. Sv. Jürij. Preminočo nedelo je bio prinas sestanek prosvetnoga drüžtva, na šterom je gučao vodja borze dela v Soboti g. Kerec. Gučao je o namenili katoličanske prosvete. Vdeležba je bila preci velka. Bogojina. Kak se čüje bodo dobila Bogojina naskori telefon, šteri je jako potreben za tak močno občino, kak je Bogojina, posebno ar mamo že itak tüdi pošto. Vso pomoč nam je tüdi oblübo g. nar. poslanec dr. Franc Klar. — Naš vrli Širiteo „Novinˮ Franc Horvat bode šeo v začetki decembra v Ljubljano na časnikarski tečaj. Strehovci. Deški (fantovski) odsek v Strehovcih je 7. novembra po- skrbo za posebno predavanje, ki je bilo odvečara ob 2 vöroma pri posestniki Gerenčeri. Predavanje je držao g. dr. Jerko Orša, zdravnik iz Dobrovnika. Predavanje je bilo jako zanimivo i važno, najmre od kvarnosti preveč zavžitoga alkohola. G. Zdravnik je z lepimi i preprostimi rečmi dokazao, kelko škode napravi človečemi teli i človečoj drüžbi ravno pijančüvanje. Z ednim pa je pokazao, kak bi se grozdje (na pr. šmarnica) dalo predelati v dosta hasnovitejše reči, kak so pa slaba vina. Želeti je, da bi g. zdravnik šče večkrat prišeo i predavao, mogoče bi se pa li kaj prijalo naše mladine. Kobilje. Dnes tjeden smo meli „mártinsko proščenjeˮ, na štero rado pride dosta lüdi tüdi zdalešnjega, celo z Vogrskoga. Na te den smo sprobali, kakše bo letošnje vino. Martinišče v Soboti. Preminočo nedelo je bila v dijaškom zavodi v Martinišči lepa igra „Sovjetska zvezdoˮ. Dijaki so svoje vloge rešili v najlepše zadovolstvo vsej gledalcov. PO DOMOVINI. Slovenci v Belgradi. Kak po vsem sveti, tak smo tüdi po vsoj našoj državi razstepeni Slovenci. V Zagrebi živé 30 jezero Slovencov, v Belgradi okoli 10 jezero. Te Slovence oskrbüjeta — 2 dühovnika. Pa to je ne kakša naša fara, vés poleg vési! Edna je najmenje tak velka kak pou naše krajine — pa jo eden sam dühovnik oskrbüje. V Ljubljani so staroj Dunajskoj cesti dali pred leti novo ime: Tyršova cesta. Tyrš je bio brezverec, ki je nastavo na Češkom sokola, s šterim si je bio v rodi bivši sokol pri nas. Okoli 300 vučitelov je ešče brezi slüžbe. V Sloveniji je ešče okoli 300 vučitelov brezi slüžbe. To so takši, ki so v zadnjih letaj opravili učitelišče, pa so ešče ne dobili slüžbe; tüdi drügih šolanih lüdi je v Sloveniji dosta, šteri čakajo že več let na slüžbo. Krv vre „Jutriˮ i „Slovenskomi narodiˮ i gospodom okoli njij, ar je bilo na seji za postavitev krakovskoga spomenika v Ljubljani zglasovano, da bo spomenik, zgrajen po veličastni Plečnikovi zamisli, stao na kazinskom vrti, za šteroga se tak jako bojijo slovenski liberalci. Požigalec številnih požarov prijet. V okolici Lučiške vesi pri Polčanaj so meli v tom leti dosta požarov. Ne so mogli dobiti požigalca, dokeč se je ne izdao 17 letni mizarski vajenec Ivan Cenc, šteri je po trgovinaj zapravlao peneze, šteri penez je ne dobo na pošten način. Orožniki so ga zaslišali i vajenec je tüdi včasi priznao, da zažiga hiše po naročili nekšega zavarovalnoga zastopnika — agenta, šteri je šteo, da se lüdje zavarüjejo za vekše šume pri njem. Vajenec je dobo za vsakši požig dvesto dinarov. Iz toga se vidi, kak jako pokvarjeni so ništerni lüdje, pač kriva je tomi največkrat slaba vzgoja! Armijski general Tomič mrtev. Armijski general i povelnik mesta Belgrada je pred dobrim tjednom napravo samovmor. Revolverom se je strelo i nato naskori tüdi vmro. Ka ga je gnalo v to smrt je ne znano, mogoče beteg, šteri ga je zadnje mesece napadao. Njegov pogreb je bio velikanski. Pokopali so ga z velkimi vojaškimi paradami. Minister Krek po Sloveniji. Minister Krek je meo Preminoči tjeden več političnih shodov po Sloveniji, tak n. pr. v Kranji, Radovlici i v Ljubljani. Povsedi na shodi je bila povedana zavüpnica vodstvi stranke JRZ, posebno pa predsedniki banovinskoga odbora JRZ notranjemi ministri g. dr. Antoni Korošci. Nastop slepe dece. Preminočo nedelo so nastopila slepa deca iz Kočevja v Ljubljani v frančiškanskoj cerkvi, gde so spevali i igrali, da se njim je številno občinstvo čüdilo. Sneg po Sloveniji. Preminoči tjeden je spadno prvi Sneg v Sloveniji. Preci velki Sneg je bio v okolici Ljubljane i v drügih delaj Slovenije. Namestaj so se strgali droti od telefona. PO SVETI. Je to mogoče?! Tam na severi Evrope je država Norveška, od štere pravijo, da so zadnji tri leta nikoga ne bujli ! Prinas je pa to že nekaj vsakdenešnjega ! Samo v mariborskoj püšpekiji je bilo vmorjenih letos nad 50 !! V ednoj samoj fari pri Ptuji so bujli več lüdi... Zakaj nega toga na Norveškom? Zato, ar so omejili pijančüvanje, globoko pa je versko živlenje, lübezen do plemenitoga čtenja i znanja. Kak pa pri nas? Kak se skrbi za edno i drügo? Pitajmo se, kelko veselic je na leto v našoj krajin! — na drügoj strani pa, kelko dobrih knig se prečte i kelko katoličanskih drüštev je med nami! Ar samo takša drüštva nam prinašajo dühovni hasek pa pobijajo divjost. Kelko konjov je na sveti ? Po najnovejšem čtenjej je na sveti okoli 100 milijonov konjov. To dokazüje, da se število konjov zavolo vnogih automobilov vsigdar bole menša. Jugoslavija ma 1 milj. 168.000 konjov — kelko pa ma somarov, toga je pa ešče níšče ne zračunao! Dnesden je to pač žmetno povedati. Nekaj novoga. V amerikanskoj državi Vera Cruz so šteli sprejeti zakon, po šterom bi morali starišje prositi oblast za dovolenje, če ščejo meti deco ... Tak se je godi v Mehiki,[gde so preganjali i ešče preganjajo Kristušovo Cerkev. S kavov v morje. Po poročilaj iz glavnoga mesta države Brazilije v Jüžnoj Amerike Rio de Janerijo, so veleposestniki kavnih nasadov potopili na konci meseca oktobra 10 milj. i 250.000 vreč kave. Ali tej gospodje milionerje majo srce, če pa nad 30 mil. lüdi strada i mira od gladil Riba s Štirimi očmi. V nekšoj vodi v državi Honduras v Ameriki so dobili ribo, štera je mela štiri oči. Evropsko orožje kole Kitajce. Med bojnov, štera se vrši zadnje čase v Ažiji na Kitajskom med Kitajci i Japonci, so Japonci v toj bojni naročili v Nemčiji 500.000 pükš, dosta pa tüdi v drügih državaj Evrope. Kak bi bilo, če bi bile ženske ministri. Že skoro nega poklica na sveti, šteri ne bi bio dostopen ženskam. Ka pa bode, če bodejo ženske postanole gda ešče ministri. Zagvišno bode štela vsakša ženska prevzeti finančno ministerstvo. Ženska policija. V Ameriki majo že žensko policijo. Dužnost ženske policije, ka nadzorüje ženske i dece. Nadale, ka zasledüje ženske zločince i iščejo zgüblene žene i dekline. Kelko je slovanskih narodov? Slovanskih narodov, ki so z nami v rodi po krvi i jeziki, je na sveti okoli 187 milijonov. Največ je Rusov, do 80 mil. Glavno mesto sovjetske države se dnes zove Leningrad (prle Petrograd), pa tüdi Moskva. Ukrajincov je 41 mil., zdrüženi so z Rusijov, Belorusov je 8 mil., Čehov je tüdi nad 8 mil., glavno mesto Češkoslovaške republike je Praga. Slovakov je 3 mil. Bolgarov je 5 mil., glavno mesto kraljevine je Sofija. Lužičkih Srbov, ki živejo v Nemčiji je 120 jezero. Nemci so med svetovnov bojnov vničili v Franciji: 7271 šol, 700.000 domov, 52.734 km. cest, 1648 km. glavnih železniških tirov, 2386 km. stranskih železniških tirov, 4700 fabrik, ogromno vnožino menjših obrtnih podjetij, 3 mil. 337.000 hektarov zemle; s sebov je odpelala nemška vojska s te zemlé: 367.000 konj i mezgov, 523.000 komadov goveje živine i par milijonov ovc i kož. To so številke, štere nas opominjajo — nikdar več bojne! Kelko mleka spijejo v Beči. V ednom leti se spije v Beči 286 milijonov litrov mleka. To mleko bi tvorijo 10 m. širok, 1 m. globoki i 18 m. dugi potok. Na edno osebo pride v meseci 13 litrov. — To je v vároši, šteri ma približno 2 miljoni lüdi — ka pa v varoši, kak je London, šteri ma okoli 8 milijonov lüdi? Bolševiški otok. Nekša ruska ekspedicija v Severnom ledenom morji je najšla nov otok, šteromi je dala ime „Bolševik. Šteri se tomi ne bi smejao ? 1 Številni potresi. Vnogi potresi so v zadnjih 400 letaj vzeli živlenje 13 milijon lüdi. OGLEDALO ČASA, Brezbožno delo komunistov. Pred leti so odprli v Parizi novi muzej z imenom „Brez Bogaˮ. Tü je zbrano vse, s kem se komunisti borijo proti Bogi i človeškoj düši: podobe, novine, knjige i. t. d. Kaže nam ta zbirka, da komunisti delajo z vsemi silami i na vse načine, da bi izstrebili iz človeških src vsakšo vero v Boga. Če bi verni lüdje s takšim ognjom širili svoje Osvedočenje, ne bi dnes vladali v večini držav popunoma brezverni lüdje. Sredozemsko morje bi radi posüšili! Takše misli rojijo v glavi nemškoga profesora Sergala, pa tüdi francuški vučenjaki si terejo glave, kak bi to šlo. Izračunali so že, da bi delo trpelo 10 let, penez bi pa šlo 375 milijard dinarov — to je prej niti ne dosta, nej je eden mesec svetovne bojne več požro! S tem ščejo „rešitiˮ Evropo, ar bi tak pridobili dosta rodne zemlé, lehho bi zidali i tak zapüstili delavce. Pridobili bi 66.000 km2 jako rodovitne zemlé. Tak bi „rešiliˮ Evropo tüdi pred Amerikov pa pred vsemi drügimi nevarnostmi, štere njoj pretijo ešče iz denešnjega izhoda. Živo srcé. Nekši amerikanski profesor je pred 25 leti vzeo purani srce. Od tistoga časa mao hrani to srce na poseben način, tak da je srce ešče zdaj — živo. Te gospod misli, da bi srce — tüdi človeško — lejko „večnoˮ živelo, če bi ga hranili. Kakpa, če bi bila človekova moč samo v srci, te bi té profesor mogoče dosegno, da bi lüdje večno živeli. Dužnost i pravica. Vseučiliški profesor piše: „Naše potreboče so naše pravice. Hüda zadeva je to med Slovenci, ki so nas neprestanoma gojili samo k čütenji naših dužnostiˮ. — ... pogačasto oglajeno srce Slovencov, ki so ne vajeni zahtevati svoje pravice". — „Mislečiˮ pove: samostojnost, stalnost prišlenja i presojanja. Tem zmeče bodo obvladati i „vodiliˮ Slovenec, kem bole bo Slovenec misleči. Tem priličnejši, tem čednejši bo trbelo tistomi, ki bo šteo „voditiˮ „Slovenecˮ. (Mladika 1933 Str. 67 i 106). Moskovski zvonovje. Zvonovje moskovskih cerkvij je bolševiške Vlada odala Franciji, štera je te zvoné porabite za drüge namene. Mogoče se bodo gdaj zgodilo, da bodo isti zvonovje preliti v štüke, metali smrt na bolševiško armado. Trobente pred jetiko. Sv. pismo pripovedavle iz stare zaveze, kak se je na trobentanje izraelskih trobent porüšilo jerikovsko zidovje. V tej zvezi je zanimiv sledeč dogodek: Star mužikaš se je stavo, da bode z glasom svojih gosli porüšo zidan most. Den za dnevom je igrao na gosti samo edno noto, po mesecaj igranja je začnolo zidovje razpadati. Znanstveniki pravijo, da ima vsakši predmet svoj poseben ton i če ga zadeneš z igranjom njegove note i neprestano ponavlaš, rüšiš i prestavlaš ogromne hiše po miloj voli. Menje nas je ! Zračunali so, da je v preminočem leti število rojstev močno spadnolo, najbole v Nemčiji, za tem v Italiji i Angliji. — V Jugoslaviji, Rusiji, Polskoj v Rumuniji pride na 1.000 lüdi 30 do 35 novih rojstev. Mladina nešče boja. Mladina vseh narodov je odločno proti tomi, da bi si narodi iskali pravico z vničavanjom človeškoga živlenja. Tüdi nemška mladina širi miseo mirü: Pamet pravi, da nemre priti več do bojne, poštenje pa pravi, da nesmi priti do bolne 1 Izjava: Podpisani Dolgoš Ladislav, priv. uradnik v Dolnji Lendavi obžalüjem, da sem dne 5. marca 1937 s svojimi izjávami razžalil upravitelja Meščanske šole g. Dobernika ter učitelja istega zavoda g. g. Kokolja in Pečnika ter se imenovanim zahvaljujem, da so odstopili od kazenskega pregona. Dolnja Lendava, dne 11. nov.1937. _________________Dolgoš Ladislav. Tudi tebe lahko zadene podobna nesreča. „Naša močˮ Štev. ti. prinaša pod naslovom: „Tudi tebe lahko še danes ali jütri doleti podobna nesrečaˮ tri slike. Na prvi je žena v naročju z dvojčka na drugi pogorela domačija, na tretji mož z berglami pod paz-duho. V zvezi s slikami objavlja ta le člančič: »Aberšek Zdravko iz Št. Vida nad Valdekom se je z ženo trudil za drüžino. Prišla je nesreča. Mož si je zlomil nogo sredi najhujšega dela, moral je v bolnišnico. S skrbjo in ljubeznijo je misli! na ženo, kateri so se iztekale ure. Vesel je bil poročila, da je žena konec julija povila dvojčke. V tem veselju je pozabil na bolečine v svoji nogi. Veselje pa ni bilo dolgo. Skoraj ohromel je dobil od doma nad vse žalostno vest, da mu je pogorela domačija ... Od ponosnega doma na hribih ni ostalo ničesar... Poleg zaupanja v Boga in dobre ljudi so mu ostale polovice od zavarovalni. Z njihovo pomočjo upa, da mu bo mogoče v doglednem času Obnoviti dom...” — Dokler smo na svetu, smo vedno v nevarnosti. V nevarnosti je naše življenje, naše zdravje, naše imetje. Imamo pa sredstvo, ki nam je v takih slučajih v veliko pomoč. To je Vzajemna Zavarovalnica in njen posmrtninski oddelek „Karitas v Ljubljani. Vzajemna Zavarovalnica nas zavaruje za vse slučaje nesreč in nezgod ter na doživetje, „Karitasˮ pa zavaruje doto, starostno preskrbo in posmrtnino. Mnogi tisoči so že bili deležni pomoči Vzajemne zavarovalnice in „Karitasˮ. Zavarujte tudi ví Vašo domačijo in vaše življenje. Ne prezrite zlasti ugodnosti, ki jih uživajo zavarovane pri „Karitas !ˮ Pri njej se lahko zavarujete za slu- čaj smrti že za mesečnih 5 Din. plačila. Toliko — in še več — boste gotovo zmogli. Za letnih 60 Din. boste sebi in svojim domačim naredili veliko uslugo. Ne odlašajte, marveč se takoj zavarujte. Jesenski čas je zlasti ugoden, ker za razne kmetske pridelke pride nekaj denarja k hiši. Obrnite se na župnijskega zastopnika „Karitasˮ ali na vodstvo „Karitasˮ v Mariboru, Orožnova ulica 8, I 1523(36 - 9 Dražbeni oklic. Dne 13. decembra 1937 dopoldne ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k, o. Gaberje vl. št. 46 B 13c parc. št. 55 hiša št 5 dvorišče in vrt sedaj hiša št. 14 z dvoriščem in njivo, vl. št 120 B 5c, 7c parc. št. 120 njiva, vl. št 138 B 29c, 33c parc. št. 211 njiva. Cenilna vrednost: Din.2.644. Vrednost pritikline: ,|‘ Najmanjši ponudek: Din 1.762. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem.se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, __________dne 18. okt 1937________ I 1167|37 Dražbeni oklic. Dne 13. decembra 1937 ob 8 uri na licu mesta v Gornjih Petrovcih dražba nepremičnin : zemljiška knjiga: Gornji Petrovci 1|10 vl. št. 5. Adrijanci 1|4 vl. št. 46, 75,139; 1|10 vl. št. 49, 125, celi 250. Šulinci 1|10 vl. št. 63, Križevci 1|10 vl. št 154. Cenilna vrednost: 130.185 Din 90 p. Vrednost pritiklin: Najmanjši ponudek: 86 790 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 4. nov. 1937. 4 NOVINE 21. novembra 1937. NEDELA po risalaj dvajseta i sedma. Evangelij (Mataj 24). Tisti čas je pravvo Jezuš vučenikom svojim: Gda bodete vidili odörnost opüsčenja, štera je povejdana po Daniel Proroki, stoječi na svetom mesti: (ki sté, naj razmi), teda ki so v Judeji, naj bižijo na goré i ki je na strehi, naj nejde jemat kaj z hiže svoje, i ki je na njivi, naj se ne povrne jemát gvanta svojega. Jaj pa nosečam, i nadajajočam vu oni dnevam. Molte pa: naj ne bode bežanje vaše v zimi, ali v Soboto. Ar bode teda moka velika, kakše je ne bilo od začetka sveta do eti mao, niti je ne bode. I da ne bi prekračeni bili oni dnevi, ne bi se zveličao ni eden človik: ali za volo odebrani prekratijo se bili dnevi. Toda či što vam bode pravo: ovo eti je Kristuš, ali etam; ne vérte. Ar gori stanejo krivi Kristušje, i krivi porocje: i činili bodo znamenja velika, i čüda; tak, da se v blodnost zapelajo (či de mogoče) i odebrani. Ovo naprej sam vam povedao. Či bodo zato vam pravili: ovo vu püstini je. nejdete vö: ovo vu notrejšnji mestaj je, ne verte. Ar kakkoli blisk zide od sunčenoga shoda, ino se skaže do sunčenoga zahoda: tak bode i prišestje sina človečega. Gdekoli bode telo, ta bodo se vküp spravlali i šasi. Preci pa po molči oni dnevov sunce potemnej, i mesec ne da svetlosti svoje, i zvezde bodo z nebes kapale, i jakosti nebeske bodo se gibale; i teda se skaže znamenje sina človečega na nebi, i teda do se jokali vsi narodje zemle: i vidili bodo sina človečega pridočega vu nebeski oblaki z velikom jakostjom, i z dikov. I pošle Angele svoje s tromböntov, i z velikim glasom: i vküp spravijo odebrane njegove od štiraj vötrov, od višine nebes notri do njihovi krajov. Od figovoga drevja se pa včite priliko: gda je že vejka njegova gingava, i listje je spüščeno, znate, ka je blüzi pri drevaj. Zaistino velim vam: ka ne prejde ete narod, dokeč se vsa eta ne zgodijo. Neba, i zemla prejde, reči pa moje ne prejdo. Razgled po katoličanskom sveti Okrožnica Pija XI. „Divini Redetnptorisˮ o brezbožnem komunizma. Poziv vsem, ki verujejo v Boga. 72. Da se odbije ta sila, ki skuša z njo „moč temeˮ iztrgati Boga iz človeških src, zares upamo, da se bodo s kristjani na složno delo zdrüžili vsi — in teh je velika večina ljudi — ki verujejo v Boga in ga molijo. Ponovimo torej, kar smo pisali pred petimi leti v okrožnici „Caritate Christiˮ in jih kličemo, naj bi tudi oni, vsak po svojih močeh, iskreno sodelovali, da bi še ta strašna nevarnost, ki grozi človeštva odvrnila. Zakaj — kakor smo takrat dejali — „ker se mora vsaka človeška avtoriteta opirati na božjo idejo kot trdno podlago vsakega družabnega reda, morajo vsi, ki nočejo prevrata in razkroja vsega reda in vseh zakonov, resno sodelovati, da sovražniki vere svojih naklepov, ki jih tako glasno javno preglašajo, ne bodo mogli izvestiˮ (Okrožnica „Caritate Christiˮ, 3. maja 1932: AAS zv. XXV, 1932, Str. 184). polinosti krščanskih držav. — Pomoč Cerkvi. 72. Razložili smo doslej, častiti bratje, izrečno in določeno, nauk in živlenje obsegajoče nalogo, ki jo je . Cerkev préjela od svojega Ustanovitelja, namreč da prepoji človeško družbo s krščanskim duhom in da posebej v naši dobi odbije naklepe komunizma, in smo pozvali na sodelovanje vse vrste ljudi. Pri tej nalogi mora sodelovati tudi država in dati cerkvi svojo pomoč, kajpada z vnanjimi sredstvi, ker je takšna država ima, ki pa bodo vendar v prvi vrsti düšam v korist 74. Države naj torej z resnimi in premišljenimi ukrepi preprečijo, da se ne bodo zločeste ateistične zmote, ki so pogüba vsakemu človeškemu sožitju, razširile tudi med njihovimi narodi, saj je brez božje avtoritete vsaka človeška avtoriteta in brez božjega imena vsaka človeška prisega brez moči. Naj ponovimo, kar smole večkrat s poudarkom rekli, zlasti pa v okrožnici „Caritate Christi:ˮ „Kako naj bodo možne zveze med ljudmi, odkod naj dobivajo moč pogodbe, če ni vesti, če ni vere v Boga, če ni božjega strahu? Brez te podlage nimajo nravni zakoni nobene moči in mora vse, morda stópnjema, a nujno projpásti, narodi, rodbine, države in človeška kultura splohˮ (okróžnič „Baritate Christiˮ, 3. maja 1932: AAS zv. XXIV, Str. 190). (Dalje!) Sad mržnje i pokvarjenosti. Komunisti, naši „rdeči bratciˮ, nam večkrat goreče dokazüjejo, da se oni borijo za pravice lačnih i žednih, za slabo ponočnih, za veselje trpečih i jokajočih ... Živlenjsko izkustvo pa nas vči da je to velka laž, spretna krinka za njihove nesramne i zamazane namene. Prvi i glavni njihov cio je: boj proti Bogi i proti vsemi, ka spomina na njega. Vse drügo je za nje postranska stvar, ali največ trenütno sredstvo. Toga očitka se sezna oni krčevito branijo. Toda istina se ne da i ne sme zakriti, pa naj ešče tak boli... Gnezdo „rdečih bratcovˮ i koračnica njihovoga brezbožnoga delovanja je bolševiška Rusija. Bolševizem je socializem nemškoga židova Marksa, z ruskimi svojstvi. Marksov socializem (marksizem) se je v rusiskoj düši spremeno v neko mesijanstvo — čüdežno rešenje sveta od nevol. Bolševiki mislijo, da s komunizmom rešijo celi svet. Nastaviteo bolševizma je bio Lenin. On je skleno izvesti Marksove zamisli od komunizma. Ešče kak dečko je študerao Marksa. Leta 1905. je brano na kongresi v Londoni Marksov navuk i pri tom dobo večino. Rusoski se „vekši“ pravi „bolši“, zato so se njegovi (Leninovi) pristašje nazvali „bolševikiˮ, njegov navuk pa ,,bolševizemˮ, Lenin je prevzeo od Marksa, da je vera čemer za lüdi. Zato njegov navuk taji Boga i živlenje prek groba. „Mi ne verjomo v Bogaˮ, pravi Lenin, „tajimo vse bože zakone i zapovedi. Naša vera je brezbožno. Zato se brezbožno mora širiti z govori, novinami, knigami i z vsemi mogočimi sredstviˮ. Te Leninov navuk je sprejela Kominterha (Komunistična Internacijonala, to je tüdi naši „bratje !ˮ). Na svetovnom kongresi 1. 1924. je napovedala odločen boj veri. To isto je ponovila 1. 1928. na svetovnom kongresi v Moskvi. Cerkvi trbej vse odvzéti i vse trbej postaviti na brezversko i materijalistično podlago. To so sklenili i tüdi izvedli v Rusiji. Navuk bolševizma nema Boga, ar je Boga, kak pravijo, stvoro samo kapitalizem. Samo brezboštvo oslobodi proletarce, siromake. Zato je bolševizem v Rusiji začne strašno bojno proti veri, Cerkvi, Bogi i vsemi, ka je Boži. Razkristjánili so ženitev. Ženitev ne več svestvo, nego navadna zveza, štera se lejko po miloj voli razveže. Razkristjanili so odgoj. Deco odgajájo v brezboštvi. Cepijo njej mržnjo do očé, do materé. Novi rod brez Boga ne bo ostao pri bolševizmi, on bo prešeo v nihiliste, šteri vničijo ne samo Lenina i Stalina, nego vse, ka je ešče na sveti. To brezbožno klanje se je v istini v Rusiji tüdi že začnolo, gde edni drüge pošilajo v smrt kak živino. Razkristjánili so šolo. Tü nega več križa, ne molitve, ne navuka od koga. Poveličava še samo Lenin kak osloboditeo proletarijata i zmagovalec nad Bogom i Kristušom. Razkristjanili so vse javno i privatno živlenje. Tü nega več oblasti od Boga, nego samo iz komunizma. Greha proti Božemi zakoni nega več, nego je greh to, če što dela proti komunističnoj stranki. Dobro je ono, ka slüži komunizmi, a vse drügo je slabo. Če slüži komunizmi, niedna hüdobija ne je hüdobija. Potem takšem nega vmorstva, nega izdajstva. Vse to je dobro, če koristi komunizmi. Pri komunista nega več častne reči, nega vernosti nega prisege. Vse to se lejko pogasi. S predavanji, s tiskom, kinom, igrami itd. se širi mržnja na Boga, Kristuša, Cerkev. Imajo potrebne šole, v šterih se včijo, kak pobijati vero v lüdeh. Izdavajo katekizmuše za navučavanje brezbožna. Majo velko število časopisov i listov za širenje brezboštva. Glavni njihov list je „Brezbožnikˮ. V tom listi slikajo Kristuša na najgrši način. Bolševizem ne dela za brezboštvo samo z rečmi i tiskom, nego tüdi s silov. V Rusiji rüši cerkve i mori dühovnike. V malo letaj je pomoro v Rusiji 28 püšpekov, 1215 dühovnikov, a porüšo 18 jezero cerkev. Ne je bolševiški komunizem samo v Rusiji nego i vsepovsedi, kama pride. Na Vogrskom je po prevrati komunistična stranka pod vodstvom Kun Bela nosila dühovnike i drüge nedužne lüdi. V Mehiki so na dnevnom redi požigi i vmorstva kak sad komunistične mirolübnosti i vsmilenja. V Španiji zažigajo rdeči cerkve, kloštre morijo dühovnike i redovnike. Kolejo vsepoprek mirno lüdstvo, strelajo, kopajo oči i mučijo na strašne, zverinske načine. Na Kitajskom so tüdi komunistični prsti že začnoli s požigi i vmorstvi vničavati to, ka je lepo, dobro, istinito. Zakaj tak? Zato, ar je komunizem zgrajen na brezboštvi, ar mrzi Boga i vse, ka je Božega. Poleg bojne proti Bogi si je komunizem v svoj program stavo ešče dvoje: razredni boj i popolno odstranitev zasebne lastivne. Komunizem je najstrašnejša preizkušnja, štero je dozdaj zadela lüdski rod. Strašna nevola z siromaštva naših dni zahtevle od vseh nas velko lübezen do onih, šteri trpijo ... „Rdeči bratciˮ, verni vučeniki Leninovi i Stalinovi, — no, zdaj pa le povejte, ali je „toˮ i „takšaˮ vaša skrb, borba za pravice i slobodo trpečih i ponižanih? Ali vas joč i krik jezerih od vas onesrečenih, zapelanih i podivjanih ne moti v vašom grdom i gnüsnom početji? Ali — Ne! Vas to že ne moti, ar ste brez srca, brez poštenja, brez düšne vesti... To düšno vest bi radi zamorili, zato se telko borite proti Bogi, njegovoj svetlobi i istini, da bi v tmici i blati ležej živinsko živeli. Pod vašimi stopinjami vgaša živlenje, za vašim pohodom se odpirajo grobovi razvalin, strahom krvi... Grački Vili. Pošta. Gjörkös Jožef, Turnišče. Na lansko leto je ešče 800 Din. duga vöni, na letos pa 1040 Din. Nabirajte naročnino, ar je v tiskarni velika stiska zavolo pomenkanja vplačane naročnine. Vsem širitelom. Oprosimo vse širitele, kak više Gjörköša, poberite naročnino i jo prinesite ali pošlite, vnogi so ešče lanske ne pobrali. Lansko i letešnjo kak najhitrej, ar kalendara ne pošlemo nikomi, ki ne plača celoletno naročnine. To Vzemite vsi na znanje! H. M. g. Zaječar. Novine smo pošilali, a so prišle nazaj. Pitali smo za novi naslov, a nesmo ga dobili. Zdaj je začnemo znova pošilati. Krivda zato ne leži na upravi za stavlanje. Prišle so iz Francije nazaj Sledečih Novine; Fartely Josipa, Mesarič Bare, Plej Jožefa, Dominko Evice, Fujs Marije; iz Nemčije : Žižek Martini, iz Bogojine: Bajlec Ivana. Prosimo za novi naslov. Šadl Antona domači, Krašče. Vašega Novine so prišle nazaj iz Francije. Naznanite nam njegov novi naslov. Horvat J. Bogojina 46. Stavili pošilanje Novin i M. ograček v Francijo, oboje iščite pri širiteli Casari, kalendar tüdi. H. J. Bogojina. Tista ženska se naj javi pri g. Tratnjek Davorini šolskom upraviteli v Lendavi, oni njej povejo, ka more včiniti, da dobi invalidovo. Ta drüga stvar se pa reši z konkordatom, ki bo gotovo sprejet. Hiša v Murski Soboti z električno razsvetljavo, obstoječa iz 6 sob s pritiklinami in velikim vrtom se proda. Prekmurska banke, Murska Sobota. CENE. Penezi. Angleški fünt ___ Nemška marka_____ Austrijski šiling Vogrski pengö Grčka lira __ ___ Amerikanski dolar Holandski goldinai Švicarski frank ... Belgijska belga... Italijanska lira _ Francoski frank... Češka korona ... Dinarov vala: 214.64—216.59 17.40-17.54 8.40 8-8.76 31.50 48.80 23—24 9-10 7.87 2.31 1.40 1.64 Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica210, žito 205, oves 160, kukorica 100—110, grah 110-180, ječmen 110-126, proso 130, hajdina 150. I 616|37 - 7 Dražbeni oklic. Dne 20. decembra 1937 dopoldne ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Turnišče vl. št. 174 B 9 b l|4inka parc. Štev. 216a, hiša št 112 z dvoriščem in gospodarskimi poslopji. Cenilna vrednost: Din 12.500. Vrednost pritikline: Najmanjši ponudek: Din 6.500., varščina Din 1.250. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 18. okt 1937. Dve svetli zvezdi Slovenske krajine. Ni temno nebo zgodovine naše brez svetlih zvezd, le premalo poznamo jih. Pogled v drvečo sedanjost nás je preveč prevzel, pozabili smo oči obračati v svetlejše dni preteklosti. Káko je žažatelo nebo naše preteklosti leta 1780, ko je izšla prva Prekmurska katoliška knjiga: »Svéti evangyeliomi... na vse nedele i svetešnje dni... na stari slovenski jezik obrnjeni...ˮ Kakor je nekdaj, v dobi prakrščanstva, ogenj na grmadi bežal od svetega mučenca Kozme, tako je to leto požar protéstantizma bežal od našega ljudstva; junak pa je bil „manjšiˮ Küzmič, ki se je rodil ne daleč od cerkvice, svetima bratoma Kozmi in Damjani posvečeni. Kakor je nekdaj isti sveti Kozma, zvezati vržen v morje, ven prišel razvezan, tako je zdaj „manjšiˮ Küzmič srečno rešit še svoje ljudstvo iz povodnji protestantizma. V kratkem času je oskrbel najnujnejše, za cerkev in šolo, priredil splošno veljavne učbenike; njegova dela so števila in najraznovrstnejša. Njegova „Kniga molitvenaˮ je dosegla najvišje število izdanj med vsemi slovenskimi knjigami. In vse to ogromno delüje z veseljem opravljal, s pesmijo spremljal, naš slavec (na Slavečih rojeni), prevajavec pesmi. Župnik pri Svetem Benediktu: „benedictusˮ, blagoslovna je Tvoj spomin: pa danes bere naš duhovnik Evangelij po Tvojem prevodu, visoko na prižnici, in ljudstvo verno vanj strmi, v rokah pa tvoj molitvenik drži... Vsi vate, še više, strmimo in Te gledamo kot našega svetega Miklavža, ki v rokah knjigo božje in narodove besede drži,.. Dekan dekanije soboške, kjer je cerkev škofu Miklavžu posvečena — in šolski nadzornik, ki se ga mladina ne boji... Kakor sveti Kozma si nam zlasti dušni vdatnik; Tvoj brat Damjan pa je — Ivanóci, naš Janez Ivan Krstnik, glas vpijočega v püščavi, ko je „dal madžarskega narodnega navdüšenja tako prevzel duhovščino, da je v veliki meri izgubila — z škofom vred — versko usmerjenost ter se z narodnim šovinizmom vred predala tudi liberalizmuˮ. On pa „je širil vseslovansko Mohorjevo knjigo kot vez obrobne krajine z narodno večinoˮ. Ti naš veliki „doctorˮ, učenik, nisi le s temno slutnjo gledal v razburkano bodočnost, ko si v časniku zapisal članek „Ali bo pri nas socializem?ˮ Ti si se raje müdil v naši svetlejši preteklosti, ki si nam o njej toliko zapisal kot nihče pred teboj, Ti delavni, trpeči naš Franc. Kakor knjige »Tvojega brata" Küzmiča še danes s svetlim očesom prebiramo, tako tudi naš tisk, ki se je v Tvojem času, ne brez Tvojega sodelovanja, rodil: Leta 1903 kalendar Srca Jezušovoga, naša celoletna knjiga, 1904 Marijin list, naš mesečnik, 1913 (v letu Tvoje smrti) Novine, naš tednik. Še čutimo iz vsega tega, naj vsak teden, utripanje Tvojega materinsko ljübečega srca ... # Naši svetli zvezdi, Küzmič in Ivanoci, zmagovanca naša v borbi za vero in narodnost, dobra „brataˮ naša kakor sveti Ciril in Metoda nikar nam nikdar ne zatonita ... Ivan Camplin. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno Nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.