Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za insera te; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011. Pruga-Duna j 24.797 U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan ziutraj, razen pon deljka in dneva po prazniku Neovrgljive priče Na praznik sv. Jožefa bomo po vseh katoliških cerkvah naše države molili za svoje preganjane brate v Italiji, kakor so nam veleli naši nadpastirji jugoslovanski škofje v znameniti okrožnici, ki smo jo priobčili 27. februarja. Naša molitev bo molitev krvnih bratov, ki jo narekujeta predvsem krščanska usmiljenost in ljubezen do svojega bližnjega v skladu s prvo in največjo krščansko zapovedjo »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«. Tudi zgodovinski listini, ki jih danes priobčujemo v celoti, sta nam v poroštvo, da bo naša molitev v polnem skladu z duhom vesoljne Cerkve — saj drugače tudi biti ne more — in da je upravičena. O nepristra-nosti avtorjev priobčenih listin ne bo mogel dvomiti noben iskren zetnljan, pa naj pripada ti ali oni veri, ti ali oni narodnosti. Listini sicer zadevata samo fašistična nasilja v Istri do državnozborskih volitev v 1. 1921., a nista izgubili kljub temu nič na aktualnosti. Po zavzetju vlade fašisti niso prenehali z nasilji, po sklenitvi .konkordata tudi ne. Skrunitev cerkve sv. Ignacija v Gorici, »policijska svarila« slovenskim duhovnikom (do zdaj jih je že osem), konfinacija župnika Essicha iz Kort, ki je bil izpuščen le na odločen nastop Vatikana, in nedavna konfinacija župnika Rejca iz Sv. Križa, ter zatretje vsega nabožnega tiska, da omenimo le nekaj tipičnih nasilstev, so pač dejstva, ki govore, da je položaj Cerkve na Primorskem celo slabši kakor leta 1921, v kolikor danes ne izvršujejo nasilja nad Cerkvijo in njeno 'l> .lovščino s»™ »nenderovorni elementi' 'i Jistični itiaši), , .. Boj se je le prenesel iz Istre, odkoder je bila slovanska duhovščina že pregnana, na Tržaško in predvsem na Goriško. Ce ni sedanji sv. oče v tako javni obliki protestiral proti preganjanju Cerkve na Primorskem, kakor je to storil papež Benedikt XV., s tein pa še zdaleč ni rečeno, kakor to trdi fašistični tisk, da je s sedanjim položajem Cerkve zadovoljen. Kakor je že neki nemški katoliški časnikar v svojem poročilu iz Rima omenil, se je sv. oče že večkrat potegnil za narodne manjšine v Italiji; ni pa hotel uporabiti krepkih sredstev, »da ne bi radi fašistične reakcije dosegel baš nasprotnega, to je še poslabšal položaja narodnih manjšin«. Za stališče sv. očeta, ki mu je poleg cerkve na Primorskem pri srcu tudi cerkev v vsej Italiji — fašistična reakcija bi veljala tudi tej — govori »udi konfinacija župnika I. Rejca, ki se splošno smatra za odgovor na okrožnico jugoslovanskih škofov. Tržaško-koprski škof Angel Barlolomasi, ki je bil med vojno in je danes zopet vojaški škof, je po strahovitih nasiljih, ki so jih uprizorili fašistični četaši s -»-»«—« » v Istri in ki so za časa državnozborskih volitev 1921 dosegla višek, je v škofijskem listu na uvodnem mestu objavil to-le porazno obsodbo: »Protestiram proti navalom, ki so se izvršili na cerkve, župnišča in župne urade. Protestiram proti razmetavanju knjig, matic, slik, pohištva in svetih predmetov. Protestiram proti grožnjam, izrečenim s strahovanjem in orožjem; proti besnemu mučenju, proti ranjenju in pretepanju župnikov in kaplanov, ki so bili s silo izlirani in prisiljeni, da bežijo. Zapustiti so morali več kakor deset župnij in kaplanij, ki so sedaj oropane sv. opravil in duhovne pomoči.« »Nikakor se ne morem strinjati in ne morem dovoliti, da si gruče državljanov, ne oziraje se na cerkveno in državno avktoriteto, teptajoč državne zakone, zakone pravičnosti in človečnosti, prilaščajo pravico do sumaričnega postopanja in to le radi praznega obrekovanja ljudi, ki so prevzeti strankarskih strasti. Taki čini niso le izrodki krivičnosti, temveč so pravcate krutosti in javne nadloge, posebno kadar se izvršujejo proti neoboroženim ljudem, oropanim vsake pomoči in samoobrambe.« »Odkrito priznavam, da bi si ne bil nikoli mogel niti zdaleč misliti, da pridejo nad me dnevi, ko bom moral vršiti to žalostno dolžnost.« Skof Bartolomasi se je tudi pritožil v posebni poslanici na sv. očeta Benedikta XV. zaradi nezaslišanih zločinov nad slovansko duhovščino in svetimi stvarmi. Na to poslanico je Benedikt XV. odgovoril z zgodovinskim pismom, ki bo vedno v velik ponos katoliški cerkvi, ker predstavlja neovrgljiv dokaz, kako brani katoliška Cerkev pravico narodnih manjšin do samobitnega verskega, kulturnega in narodnega življenja. Znamenito Benediktovo pismo se glasi: »Castitemu bratu Angelu Bartolomasiju, trž. In koprskemu škofu, Benedikt XI. Castitemu bratu pozdrav in apostolski blagoslov! Z veliko žalostjo smo doznali od raznih strani, da mučijo in trpinčijo nekateri hujskači večino onih istrskih duhovnikov, ki skrbijo za vero hrvatskih in slovenskih vernikov. Znano nam je, da so poslali ti duhovniki radi krutega preganjanja zloliotnežev žrtve krvavih surovosti in vsakovrstnega zasramovanja, čeprav jih ne morejo drugega zločina obdolževati, ko tega, da so iste narodnosti in istega jezika, kakor njihovi verniki, ki so jim bili od zakonite cerkvene oblasti v skrb izročeni, da te vernike ljubijo in ščitijo, še bolj nam pa tare srce, da se te grozote, kakor ču-jemo, izvršujejo nekaznovano. To povzdiguje nesramnost omenjenih zločinskih ljudi, podpira njihovo nasilnost ter vliva še večji strah in še večjo pobitosf v dušo neoboroženih žrfev. Trdno smo sicer uverjeni, da vsi nepokvarjeni ljudje ta dejanja hudo obsojajo, tudi ne dvomimo, da se bodo po umiritvi političnih bojev vsi oni, ki so ta zla dejanja izvršili, svojih dejanj kesali in se jih sramovali. Vendar moramo v imenu svoje papeške oblasli odločno obžalovali, da se iz nezdravih političnih nagibov tako hudo in tako neizmerno krši pravica in človečnost. S tem se dela očitna škoda tudi ciljem, v katerih imenu se izvršuje nasilje. Oh, da bi ne bil tako nenaraven položaj sv. stolice! Razmere, v Prof« poganskemu nacionalizmu Nemški škofje obsojajo poUtično posurovelost in propagando sovraštva nemških nacionatstov Berlin, 14. marca. Največjo pozornost po vsej Nemčiji je vzbudilo pastirsko pismo katoliških škofov Porenja o narodnih socialistih. Okrožnico so podpisali kôlneki nadškof, kardinal Sclmlte, in škofje mtinstmki, oenabriški, trevinski in limbuški. Uvodoma pravijo škofje, da jih že dolgo sprašujejo tako duhovniki kakor posvetnjakii, posebno oni, ki se bojujejo v prvih vrstah javnega življenja, kakšno stališče naj zavzamejo napram narodnemu socializmu, kateremu sledi zlasti veliko mladine. Škofje pravijo nato, da so upali, da bodo voditelji narodnega socializma s časom sami pojasnili svoj program, v kolikor se tiče svetovnega nazora, in da 9e bo morebiti izkazalo, da so nekatere trditve njihovega časopisja bile samo prehoden pojav razgretih političnih strasti. Toda zgodilo se je nasprotno: nacionalni socializem tako po svojih publikacijah kakor po shodih čedatlje bolj poostruje svoje proti krščansko stališče in oznanja neke vrste plemensko religijo, semintja površno prikazano v krščanskih formulah, ki zakrivajo čisto pogansko bistvo narodnega socializma. Zato smo — pravijo porenski škofje — bili zdaj primorani, da sledimo zgledu g. kardinala, vratislavskega nadškofa, in pa škofom Bavarije, tem bolj, ker odgovorni voditelji narodnega socializma po teh opominih niso niti najmanj preklicali svojih proti-krščanskih izjav, ampak celo še bolj očitno kažejo svojega protikrščanskega duha. Po tem uvodu izvajajo porenski škofje, da na enak način kakor socializmi in komunizem, ki je iz socializmu izšel, obsojajo t ml i narodni socializem. IVi tem slfdijo [>opolnonia smernicam papeža Pija XL, ki je obsodil Action française, koje svetovni nazor je eviden'no »oroden zmotam nemških narodnih socialistov. Mi krščanski katoliki ne po- znamo nobene plemenske religije, ampak samo razodetje Jezusa Kristusa, razprostirajoče se po vsem svetu, ki je prineslo vsem narodom isti zaklad vorskih resnic, iste zapovedi življenja in iste ustanove milosti. Treba je le, da vsak narod in vsaKo pleme zemlje v skupnem kraljestvu božjem dnprinaša k njega polnemu razvoju vse tiste dobre osohine, ki so vsakemu narodu lastne. Zato pa katoličani tudi ne poznamo nobenega nacionalnega cerkvenega organizma, ampak Cerkev in njen vrhovni poglavar ter njeni pastirji so za ves svet in za vse narode. Katoliška rerkev ni nacionalna, ampak univerzalna cerkev. Iz tega pa ne sledi, da bi katoliška vera preprečevala solidarnosti vseh, ki pripadajo nemškemu narodu. Narobe, vera samo odobrava, Ua nemški narod razvija narodne in moralne vrednote, katere mu je božja previdnost podelila: to je globino čuvstva, vztrajno voljo, čut zvestobe in lojalnosti, ki naj ga uveljavlja napram drugim narodom. Spričo sedanjega žalostnega položaja tega naroda, spričo velikih krivic, ki jih trpi, je treba, da odločno poudarja svoje pravice v zboru narodov. Toda te plemenite težnje nemškega naroda ne bodo imele nobenega učinka, ampak boilo povzročile le še večje nevarnosti za nemški narod, ako ne bodo rodile v resnici resnih, velikih in etično dobrih dejanj. Vera pa zahtevn tudi. da se ima ljubezen do naroda in do domovine v prvi vrsti raztezati na lastne sonarodnjake, ki trpijo gospodarsko bedo in brezposelnost. Ta ljubezen zahteva od nas, da smo pripravljeni k vsaki žrtvi in bremenom, katere nuni nalaga zakonita oblast v splošni blagor in v omiljenje gospodarske hode našega naroda. Resnična narodna in domovinska ljubezen pa terja od nas tudi, da nail vsemi stanovskimi in razred- nimi razlikami, bres razlike vere in stranke, vsi solidarni brez brezplodnih polemik iščemo vsrokov naše bede in skušamo iboljšati naš način življenja in naš gospodarski in družabni red. Enako kategorično pa zahteva narodna in domovinska ljubezen, da vsak spoštuje različno prepričanje drugega, in če vzdržujemo bodisi v časopisju bodisi na shodih svoje mnenje, da to storimo r dostojnih formah, katere nam nalaga naša krščanska kultura. Z veliko bridkostjo v srcu opazujemo, kako se sinovi istega naroda med seboj sovražijo in kako si večkrat stojijo v različnih sovražnih skupinah nasproti pristaši iste vere in sinovi iste sv. Cerkve. Zato z največjo odločnostjo opominjamo svoje vernike, da se kristjani tudi v borbi zoper krivico, laž in nasilje ne smejo dati zavajati k taki obrambi, ki ni združljiva t moralnimi zapovedmi krščanstva. Ozračju sovraštva, ki grozi uničiti narode, moramo postaviti nasproti ozračje ljubezni. S tem ne razumemo strahopetne odjenljivosti, ki h krivici in nasilju molči, ampak ljubezen, ki usmerja pogumna dejanja in ne ruši, ampak gradi. Zato prosimo Boga, da nagne srca narodov, da se bodo medsebojno v miru razumeli, kar edino bo tudi našemu narodu in naši domovini pomagalo k novemu dvigu in boljši bodočnosti. Berlin, 14. marca. AA. Odbor za poslovnik je predtagail plenumu, naj potrdi zaporno povelje proti nacionalno-socialističneniu poslancu dT. GOb-belsu. Hkrati predlaga, naj parlament dovoli, da bo izvršena za|>orna kazen nad naciona I no-socialistični m poslancem dr. Miinchmeierjem. Odbor poziva naposled podpredsednika parlamenta vran Kar-dorffa, naj razglasi v plenumu, da bo uvedel v bodoče ostrejšo kaznovalno prakso za žalitve parlamenta in da bo njegovo čast branil tudi s sodiščem Nove me!odi'e iz Rima Vetih zunan,epo!Hični goior Grandija — „Misija Italije spra+e med narodi" misija Rim, 14 mnren. kk. IVines popoldne je /.u-nanji minisier Čiru ml i končal zunanjepolitično debato v fašističnem parlamentu z velikopoteznim govorom, v katerem je razvijal splošna načela italijanske zunanje politike. Ta načelu so: 1. razorožitev kot sredstvo problema varnosti. 2. gospodarska vzporeditev evropskih držav med seboj, dn se rešijo naraščajoče krize, in 3. ožja solidarnosti med evropskimi državami. Nobena teh treh točk pu se lie du /. gotovostjo doseči brez politike mednarodne enakosti vseh in mednarodne pravičnosti. Italija je zato kot prva izmed zmagovitih držav ponudila premagancem roko. Italijanska politika meri nn sodelovanje z vsemi narodi in na odstranitev su rove ločitve med zmagovalci in premaganci, tudi glede ruz-orožitvene konference I. 1932., ua katero Ixvlo prišle vse države |>od enakimi pogoji težkega problemu razorožitve na suhem in v z roku. — Glede ruzorožitvene konference je Grandi ugotovil |nir pomembnih dejstev. Tnko je navajal, da se izjava, zakaj se Irancosko-italijnnski pomorski dogovor v Rimu smatra za dragoceno pripravo te konference, tiče samo vprašanja omejitve oboroževanja na morju, da pa '.udi kaže pot, kako bi se lahko omejila oboroževanja vsake vrste. Načrti zn razorožitev, ki jih je izdelala pripravljalna komisija, še nimajo nobenih številk. Najvažnejše je torej šc treba storiti. Italija vidi v nučrtu konvencijo sredstvo, kiiiko privesti razorožitev iz neplodnega govoričenju na pot praktičnega uresničenja. Italija ni sprejela načrta v vseh njegovih delih, posluževala pa se ga bo. da prepreči, da sc ne bo kdo izognil obveznosti razorožitve. — Dalje je zagotavljal Grandi, dn Italija niinn nobenih predsodkov proti ideji evropske unije in dn jc pri- pravljena sodelovali pri uresničenja. Smutrn pn. du iskreno iu učinkovito sodelovanje med evropskimi državami ni mogoče brez politike enakopravnosti in mednarodne pravičnosti. Zato je Italija proti tendenenm zn ustvaritev sklenjenih sistemov v Evropi. Ti sistemi so najvažnejši vzrok motitve miru med narodi. Vsak no-voustviirjcni blok mora nujno povzročiti proti-blok. To ustvarjanje blokov in vojnške alianse so negativni element za ohranitev miru. Misija Italije Je misija ravnotežja in sprnve med narodi. — Glede franco^ko-italijanskcga pomorskega sporn/.uiiiKi jc izjavil Grandi, dfl stu oba narodu doprinesla gotove žrtve, da se izogneta uničujočemu oboroževalnemu tekmovanju. Grandi je izrecno označil ta sporazum kot začasen mod us vivendi, ki pn ustvarja atmosfero, d« sc rešijo drugi, za mir Evrope nič manj važni problemi. S tem sporazumom se jc spravil s |4>ta ncsporoizuni, ki jc molil razmerje med Italijo in sosednim prijateljski m narodom. — Zanimivo je še, da se je Grandi v svojem govoru priznal zn lornrnsko politiko. Pariz, 14. marca. kk. Obisk italijanskega brodovja v Alžiru je povzročil navdušene obojestranske prijateljske manifestacije. Italijanski konzul Bucci je na slavnostnem banketu guvernerja slavil neomajno prijateljstvo obeh latinskih sester, ki je potrjeno po zadnjem pomorskem sporazumu. Generalni guverner je nato odvrnil, da sta se potem, ko so bile odstranjene sence nesporazumov, oba naroda zavedla svoje skupne usode. — Briand pa je včeraj pred pristojnimi senatnimi komisijami v svojem poročilu o mornariškem kompromisu deman-tiral iz italijanskih virov prihajajočo vest, da namerava francosko brodovje obiskati vojno pristanišče v Spezii. Po povratku moskovskih romarjev London, 14. marca. os. (Izv. »Slov.«) Angleški listi so posvetili največjo pozornost potovanju nemških industrijalcev v Moskvo in v industrijskih krogih je vladalo veliko zanimanje za »odpustke«, ki jih bodo nemški tovarnarji prinesli s svojega romanja v Moskvo. »Times«, ki so o ruskih razmerah izredno dobro informirane, registrirajo z veliko rezervo opti mistične izjave Nemcev ob svojem povratku, češ, da ni težko dobiti naročila od sovjetov, ampak da je mnogo težje dobiti plačilo. Zadaj za naročili se skriva torej vprašanje kreditov, o katerih pa nemški industrijalci nočejo govoriti. Isti list ve poročati iz zanesljivega vira, da se potovanja niso udeležili bančniki, akoravno so sovjeti lo zahtevali. Bančni zavodi bi bili seveda pripravljeni dati nekoliko denarja oziroma odpreti Rusom kredite, toda oni zahtevajo državno garancijo v višini 75 odstotkov. Ker se imajo naročila gibati v višini okrog 300 milijonov mark, bi morala država prevzeti odgovornost za 225 milijonov mark. »Times« se vprašujejo, ce bo nemška država toliko neprevidna, da bo na ta način posojala sovjelom denar, na drugi sfrani pa še vedno imela roko iztegnjeno proti zapadu s prošnjo, naj ji zapadne države pridejo na pomoč. Frankfurt, 14. marca. os. V finančnih krogih se oglaša vedno bolj močna opozicija proti avanturam v sovjetski Rusiji. Pogoji, pod katerimi bi se morala izvršiti bajeslovna sovjetska naročila v Nemčiji, sploh ne odgovarjajo trgovskim navadam. Na drugi strani pa postaja val ogorčenja proti rusofil-ski orientaciji nemške gosj>odarske politike vedno večji osobito v krogih centruma, da ni verjetno, da bi moskovsko romanje moglo prinesti kaj drugega kakor pa prijetne spomine. katerih živimo, so pač take, da zabranjujejo, da bi prišel Naš glas do onih, ki bi morali braniti svobodo svefe službe in ščititi nedotakljivost vseh naših sinov, ki so bili s silo oropanih svojih pastirjev. Vsekakor pa ne bomo opustili ničesar, da se napravi konec toliki sramoti. Cim bolj nedostajc človeške pomoči, tem iskreneje bomo rotili za podporo dobrotnega Gospoda, proseč Ga miru, ki to- liko časa hrepeni po njem svet. To smo Ti hoteli, častiti brat, pisati. Kajti nič ni bolj sladkega skupnemu očetu, kakor da je deležen bolečin svojih sinov in jiin prinaša kolikor mogoče obilne tolažbe. Želitn Tebi, častiti brat, vsem istrskim duhovnikom in istrskemu ljudstvu nebeških darov, zagotavljajoč Vas svoje očetovske dobrolnosti in pošiljajoč Vam iz dna srca Apostolski blagoslov.« Proti duhrovniškemu škofu Itiin. 14. marca. -»Oiornale d' Italien priobčuje navodila, ki jih je poslal dubrovniški škof župnikom glede javnih molitev za Slovane v Italiji v smislu okrožnice jugoslovanskih škofov. Navodila so posneta jio »Narodni Svijestir. Nato pripominja list, da predstavljajo tu navodila nov dokaz, du je imela okrožnica jugoslovanskih škofov političen nnmen; knjti dubrovniški škof poživlja vernike naj molijo za »svobodo liekec. S tem je dubrovniški škof stopil nn povsem politično pozorišče in napoveduje boj Italiji, ko je Пека vendar italijanska. Velikodušno darilo sv. Očetu Milan, 14. moren. AA. V Livornu je preminul Nizozemec Pete. Bil je poslednji član svoje fainilije. Vse svoje premoženje, ki ga cenijo na 12 miilijonov lir. je zapustil papežu. Žc za svojega življenja jc jiodpiral katoliške šole, cerkve i. t. d. Zagrebški kvartet na Dunaju Zagreb, 14. marca. ž. Pod pokroviteljstvom po slanJka dr. Angelinoviča bo zagrebški kvartet imel 7. aprila v Koncerthaueu prvi koncert. Nn programu bodo komponisti komorne muzike. Dne 6. aprila bo imel isti kvartet v dunajski radio-postaji koncer' jugoslovanske komorne muzike. Dr. Marinkovič se vrnil Budimpešta, 14. marca. ž. Preteklo noč je z OSE prispel sem jugoslovanski zunanji minister dr. Voja Marinkovič, ki se vrača v Belgrad z Dunaja. Na kolodvoru je čakalo več madjarskih časnikarjev. Ker pa je dr. Marinkovič spal, ga časnikarji niso mogli videti. Obenem se je z njim v istem vlaku vozil romunski poslanik v Londonu Titulescu. Sprejel je sotrudnika »Pesti Napla«. Dejal je, da se je z dr. Marinkovičem slučajno sestal na Dunaju in da je to srečanje z dr. Marinkovičem interesanten slučaj. Belgrad. 14. marca. ž. S snočnim brzovlakom se je vrnil v Belgrad zunanji minister dr. Voja Marinkovič. Na postaji so ga sprejeli ministrovi osebni prijatelji, pomočnik ministra Konstantin Fotič, načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva Pavle Karolič, šef kabineta Boža Kovačevič, tet protokolov Novakovič llja. Slovenski obrtniki za skupno zbornico Včeraj popoldne se je v prostorih zbornice TOI vršila seja širše uprave Zveze obrtnih zaarug v Ljubljani, ki so ji prisostvovali tudi načelniki nekaterih ljubljanskih zadrug. Obravnavati so vprašanje sistema zbornic. Po nagovoru predsednika Jos. Rebeka je imel daljši govor predsednik bel-grajske zbornice Milan Stojanovič, nakar so Je razvila živahna debata, v katero so posegli Ivan Jelačln, zbornični predsednik, Lovro Pičman, Pristou, Malo-vič, Ravnikar, Ogrin, dr. Pretnar in gen. tajnik g. dr. Fran Windischer. Nato so prečitali izjave obrtnih zadrug iz bivše ljubljanske oblasti, ki so se z veliko večino izjavile za skupne zbornice. Razprava je bila zelo živahna in je trajala brez prestanka celih pet ur. Pripomniti je treba, dn nn konferenci ni bilo zastopano obrtništvo iz bivše mariborske oblasti, znano pa je, da so tamošnje obrtne zadruge z» skupne zbornice. Sovjetsko „vino" Trst, 14. marca. ž. Oblasti so odkrile, da se nahaja v sodih, ki so iz Rusije prispeli deklarirani kot vino, komunistična literatur* Pjatitetha Pnrmentier, znani francoski gospodarstvenik, ki j« eden glavnih sodelavcev na Dawesoveui in Voungovem načrtu, se je vrnil iz Rusije in povedal, v Malimi» (20. febr.): 1'jatiletka bo uspela! Boljševiki so v prvih dveh letih izvedli 75 do 80% del, ki so bili za to dobo v načrtu. Se mnogo večji bo napredek v tekočem gospodarskem letu. V obrat stopi ,">00 novih industrijskih obratov. Vrše se ogromne investicije, i. t. d. V evropskem časopisju je zr.šu-lnelo. Kakor so preje nekateri gospodarsko delo sovjetov čisto bagatelizirali, tako sedaj naenkrat odkrivajo neizmerne številke, seštevajo in odštevajo, v vsem pretiravajo, pri tem pa kličejo: Evropa, otmi se, če se moreš! Boljševiki, ki dobro poznajo svoje razmere, morajo imeti nad tolikšno časopisno paniko posebno veselje. Ni dvoma, da ima Rusija možnosti za naravnost ogromen gospodarski napredek. Prav tako je gotovo, da bodo boljševiki napeli vse sile, da se izvijejo iz železnega gospodarskega obroča tako zvanih kapitalističnih dižav in da na domačem ozemlju vstvarijo proizvodnjo, ki ne bo zadostovala le ruskemu trgu ampak ki bo uspešno konkurirala tudi na inozemskih trgih. Toda z ustvaritvijo veleindustrije gospodarski problem komunističnega gospodarstva še daleko ni rešen. Oni, ki napovedujejo, da bo sovjetska industrija tudi v bodoče hitro napredovala, utegnejo imeti prav Vprašanje pa je, ali je hiter industrijski razvoj tudi že zadosten dokaz za pravilnost obstoječega gospodarskega sistema. Vladajoča komunistična stranka ga vsekakor forsira, to pa ne toliko z gospodarskih, kakor političnih razlogov, ki so гапјо vedno bili najbolj inerodajni. Komunistična stranka rabi zaslombe med narodom. Dobro se zaveda, da med kmeti nikdar ne bo dobila zanesljive opore. Zato se trudi, da vstvari mase delavskega proletarijata in sicer za vsako ceno. Iz gospodarskega stališča pa napredovanje nacionalizirane industrije ni mogoče smatrati kot nekaj, kar ima nn-men in cilj v samem sebi, temveč je treba vzeti industrijo kot sestavni del celokupnega gospodar-stva. Vprašati je treba, kako visoke so žrtve, ki jih dežela prinaša za zgradnjo industrije in drugič, ali ta industrija nudi prebivalstvu dobro in ceneno blago. V prvih dveh letih je vlada investirala v nova industrijska podjetja preko 0 miljard rubljev. Za tekoče gospodarsko leto pa je predvidena ogromna vsota 7 iu pol miljarde rubljev. Ti velikanski izdatki gredo v prvi vrsti na račun poljedelstva. Celo prijatelji komunizma priznavajo, da se rusko poljedelstvo, čeprav ni bilo radi vojnega komunizmu tako docela uničeno kakor industrija, mnogo bolj počasi in 11111040 slabotneje dviga kakor industrija, ter že od leta 1927. ne kaže nobenega pravega napredka, to je od dobe, ko se pričenja prvi razmah releindustrije. Kljub temu, da se boljševiki krčevito trudijo spremeniti Rusijo v industrijsko državo, bo vendar še ostalo poljedelstvo za dogleden čas giuvna osnova narodnega gospodarstva. Dežela pa mora radi sovjetske gospodarske politike nositi še drugo žrtev. Vlada je hotela veleindustrije zaščititi pred vsako konkurenco. Zato upravnim potom ovira razvoj vsake industrije, ki bi delala s privatnim kapitalom, celo malo obrt in domačo industrijo. Od leta 1927. dulje se sinotreno uničuje zasebno gospodarstvo, bodisi v industriji, bodisi v trgovini. Prepovedan je tudi uvoz kakršnihkoli izgolovljenih predmetov. Toraj tudi na tem polju mora ruski konsument doprinašati velike žrtve. Morda je pa vsaj gospodarska vrednost državnih izdelkov zadovoljiva? Vsi poznavalci in obiskovalci Rusije iz zadnjega časa so edini (prim. Maurice Bobb. M. A. Russian eeonomic Vevelopinent. London, str. 305, 38!) i. dr.), da so produkcijski stro- ški nacionalizirane industrije prilično jako visoki in da kakovost izdelanega blaga daleč zuoslaju za ono iz evropskih držav. Razumljivo je to radi naglice, s katero so dela in radi nekvalificiranega delavstva, s katerim mora povečini obratovati sovjetska industrija. Takih izdelkov ne bi mogli sovjeti zaščititi z nobeno carino —, v promet gredo samo za neprodirljivim zidom državnega monopola. Pa tudi na domačem trgu ne bi mogla konkurirati kljub visoki tehniki s privatno malo industrijo niti ne z domačo obrtjo. V tem je tudi eden vzrokov, da jo sovjeti tako dra-konično zatirajo. Dalje tudi ni mogoče prikrivati, da so sovjeti za vzdrževanje svojega socialističnega gospodarstva vstvarili velikanski birokratični aparat, ki pomenja ogromen in čisto brezkoristen potrošek ljudskega premoženja. Sovjeti se teoretično sicer bore proti birokratizmu, boj pa ima jako malo pomena, ker birokratizem pač bistveno spada k sistemu socialističnega gospodarstva, kjer nihče ne nosi gospodarske odgovornosti za produkcijo in jo vsak zavrača na brezosebno državo. Cim strumne;še se izvaja gospodarski načrt, tem bolj raste birokratičen aparat in tem težje pada v breme ljudstvu. Lahko bi tudi rekli, da naglega napredka težke industrije nikakor ni pripisovati loliko na rovii pjatiletke, kakor okolnosti, da ima komunistična država neomejeno moč nad svojimi podaniki. Z brutalnostjo in nasilstvom, ki je znano, je spodvezala vse gospodarske sile narodu in jih usmerila le k enemu cilju, a ljudstvo samo pa živi v revščini in pomanjkanju. Poznamo eno najnovejših del dobrega poznavalca sovjetov (A. Keiler, Dus Experinient des Bol-schewismus, Frankfurt), ki je rezultat polletnega avtorjevega bivanju v Rusiji v poletju 1929. Feiler sam je pristaš sovjetov, je zagovornik boliševiške revolucije, a vendar piše: »Nauk uči: socializem je bogastvo. Toda sedanje življenje ruskega človeka je revščina, je pomanjkanje in po nekaterih jiokraji-nah naravnost lukota« (str. 10). »Povsod pritrgova-nje, povsod se je treba dolge ure nastavljati pred trgovinami, da dobite najpotrebnejše. Celo v Moskvi je prav istoi (str. 23). Vidite osiromašene trgovce, ki se prepirajo s policijo. In potem strahotna slika revolucionarne Rusije: trope tavajočih, zapuščenih otrok, ki zgledujo prav kakor mlade živali. Stanovanjske razmere so ostudne! In obljubljeno bogastvo — pravijo, da tisto šele pride. Kmetje se čutijo zatirane* (str. 163). Sili se jih v kolektivno gospodarstvo, čemur pa se upirajo, ker potem niso drugega kakor obubožani proletarci. »Nobene svobode ni. Ni svobode združevanja, ne svobode mišljenja. Se celo pu n' »obodna pi.suna ali tiskana besedne (str. 212). ....ijje se čutijo pod rainim nadzorstvom. ftenuncijantstvo se je razpasiu do take mere, du nihče nikomur več ne zaupa, da si niti komunisti med seboj več ne zaupajo. Nad celo deželo teži ozračje strahu in preplašenosti, katerega trajno ni moči zdržati« (str. 215). »Niveau mišljenja strašno pada, ker mu primanjkuje vsakega duševnega trenja. Ker ni več svobode mišljenja, poide tudi pogum, da bi sploh kdo Se mislil... Ni težko naleteti nn Rusa, tudi na komunista, ki ne bi z grozo motril praznote, ki mu zija iz uniformiranih časopisov in literature, kakršna po mnogih cenzurah more na dan in Je edina pripuščena kol duševna tirana javnosti (str. 268). Takšne so toraj razmere v sovjetski Rusiji. Slikajo jih očividci, ki so siCer naklonjeni bol.še-vikom. Ruskim boljševikom morda uspe, da spremene obličje Rusije in jo pretvorijo v industrijsko državo. Tudi to je mogoče, da izvedejo pjatiletko in ustvarijo iz Rusije prvo gospodarsko silo na svetu. A vse to še ne bo zatrlo v ruskem narodu klica po svobodi, brez katere ni življenja. Poplave povzročajo paniko Voda narasla ta 7 m — Številne vasi poplaviiene Motimo, da bi bili vedno z močnejšim Madjarsko je razočarala italijanska nezvestoba Budim.pe&ta, marca I95t. Novica o sklepu poinorskog usporuzuina je udarila kot Ih>iiiI>u v niadjnrvko javnost. Mad-jsirska nima ne morju nc brodovju, pač pa je L največjo pozornostjo zasledovala razvoj |к>-gajanj med Francijo in Itulijo, ker je. instinktivno slutila, da bo eventuelni s|xmizii.in vplival tudi na italijansko zunanjo i>olitiko v smeri proti Podouavju in nu Balkanu. Madjarsko javno mnenje se jc pod pritiskom vladne jx>litikc tnko zuverovalo v italijansko prijateljstvo, da jc mudilo s pomočjo Italije rešiti vse težave, ki Mud jursko oblegajo. Celo znanstveniki so se -pravili /. veliko vnemo na dokazovanje, da so stiki z nemškim kulturnim območjem prišli šele («vtem. ko je italijanska kultura osvežila Madjarsko du.šo in ji odprla vrata na zapad. V tem smislu se je že dalje časa trudil oficijelni organ madjarskega zunanjepolitičnega društva »Magyar Kiilpolitika«, ki je de besedno zapisal »•I« so Madjarsko kulturo ;н>пн<£аН ustvarjati Italijani in ne Nemci in da zgodovina 1000 let. posebno pa zadnjih deset b-t vpije (»roti kakšnemu madjaro-nemškemu prijateljstvu«. Spletki.rije grofu Bcthlcna z Itulijo so torej ustvarile r<■« neko globoko segajoče čustveno razpoloženje za Italijo, kateri nu 1ји1к> I,i Madjari z lahkim srcem žrtvovali Nemce. Belgrajske vesti Cc'grad, 14. marca. kk. Trgovinski pogodbi z Jugoslavijo in Madjarsko potečeta 30. junija 1931, ker se bosta odpovedali L aprila, kakor je to že dolgo določeno. Trgovinska pogodba z Romunijo, l.i je potekla že meseca februarja, se je s posebno izmenjavo not podaljšala do istega termina. Kakor znano, namerava Avstrija z vsemi tremi državami skleniti nove trgovinske pogodbe. Belgrad, 14. marca. z. 1. aprila se otvori zračni promet na vseli jugoslovanskih linijah. Pričakovati je, da se otvori tudi promet med Sušakom in Kotorom. Belgrad, 14. marca. ž. Naš izvoz cementa v Turčijo pada, ker je Turčija zgradila tri nove tovarne za cement, tako da jih ima v celoti pet. Belgrad, 14. marca. AA. Srbsko kmetijsko Zato je umljivo, du je rimski sporazum vplival zelo hladilno na od itaJij. ljubezni razgreta madjarska srca. Listi so takoj začeli namigovati, du se jc prijateljstvo med Francijo in Italijo sklenilo nu hrbtu madjarske naivne zvestobe in da sc je zopet uresničil Vergilijov rek: (juidquid délirant reg.% plectuntur Achivi. Nrjbolj odkrito je tolmačil splošno razočaranje nu.djarskeiga javnega mnenja »Magyarsog«, ki jc Italiji očitaj »nczvcstolio« in da jc »]>o s|x>ru-ziitnu s Francijo nuni j n rsko-iui lijansko pri jati !j tvo postalo samo šc sentimentalna romantika«. List siccr priznava »v«l;ke sposobnosti italijanske diplomacije, toda ravnotako je tudi res kar je svoje dni zapisal Cuieeurdini na račun italijanskih zunanjc-politiénih načel, ko je učil svoje rojake, naj Bo,'a prosijo, da bi sc nahajoli vodno v diružbi пи« ueiših.c Pobifost je postula tako splošno. da se je krščansko-socialni »Ncmzcti lijseg« nu nuniig iz preehedništva vlade čutil poklici nega, da vpliva pomirjevalno. Izšlo je več čiui kov s jiodpisom preluta Bela Turi, ki dokazuje, «la jc l>odočnost Madjarske odvisna le olitika vedno delovala v tej smeri. Ni jNi ostalo neoj>aženo, da je grof Bethlen j>osta 1 neverjetno molčeč, odkar se je j>od[visol rimski sporazum. Brod na Savi, 14. marca. ž. Davi so se razširile vesti, da je Sava Izstopila in preplavila frančiškanski samostan in semenišče. Med prebivalstvom je zavladal strah. Kmalu pa se je ugotovilo, da stanjo ni tako strašno. Sava je nocoj narastla, vendar še ni prestopila bregov. Voda je skozi zemljo prodrla v kleti. V okolici je elunje manj težko. Sava je hitro naraščala. Dopoldne je dosegla 732 cm nad normalo. Prav tako so narastle tudi bosanske reke Un a, Vrbas in Utrina. Vode, ki obkrožajo Bosanski brod, stalno naraščajo. Daneis so že dosegle par hiš. Enako naraščajo vode na Iranskem, Poloj-skern in BiČkem polju. Najtežji pa je položaj na Jelanakem polju, kjer so uničeni vsi j>osevki. Take poplave niti leta 1924 ni bilo. Poplavljene so številne vasi. Živino so prepeljali na višje ležete kraje. Nekateri kraji so od pristojnih oblasti zahtevali pomoč. Včeraj je sijalo solnce, ki je talilo sneg. Danes pa je ]x>ložaj poslabšal dež, ki je pričel padati. Sremska Mitrovica, 14. marca. ž. Sava ni pojavila samo Rače, marveč t-udi druge vasi. Sava vedno narašča, ker se sneg tali. Tudi pritoki Save naraščajo. Občina Rača je zaprosila za nujno pomoč. Okrajni glavar je popoldne prišel ua lice mesta. Nivo Savo je bil včeraj (I8!lcm nad normalo. Prebivalstvo je v velikem strahu in sc seli v podstrešja. Voda preti, da poruši hiše. Za o so nekatere vasi izpraznili. V Rači eo pripravili 50 vagonov za prebivalce, če bi jmbegnili, ker je Sava danes narastla za novih 13 oni. Po Savi plavajo veliki hlodi, ki jih skušajo izvleči, da bi na ta način obvarovali poil tonski most. Pri Samcu je voda 028 cm nud normalo in se še dviga. Nova Gratliška, 14. marca. ž. Poplava zavzema vedno večji razmah. Vsa nižina od Stare GrudiVko do Kobr.ša izgleda kakor jezero. Poplava je uničila vse posetve in zasegla velike gozdne koinplel se. Pri Stari Grailiški je voda 750 cm niul norma)». Vasi šc niso pod vodo, ker nasip trdno drži. Nižje od Gradiške pa se je voda razlila 10 km daleč po poljih. Kosinj, 14. marca. ž. Reka Lika je nenadoma narastla in so razlila okrog vsega mesta. Kraj šteje 10.000 orebiralcev. Sedaj je popolnoma odrezan od sveta. Vsi mostovi so namreč pod vodo. mnogi iz-i med njih pa jiorušeni. Voda je vdrla v mnoge hiše. društvo v Belgradu obvešča vse gospodarske or- , g&nizacije v državi, da je zairadi nedostajanja časa iu d rugi h tehničnih neprilik opustilo prireditev državne razstave ovac. Belgrad, 14. murva. A A. V interesu narodnega zdravja je upravnik mesta Belgradu izdal pravilnik o pekih. Belgrad, 14. marca. AA. Za obiskovalce 15. pomladnega sejmu v Zagrebu od 25. aprila do , 5. maja je prometno ministrstvo dovolilo 50 od- i stotni popust na vseli vlakih rnzen ekspresn. Za ' blago, namenjeno na to razstavo, veljajo olaj- i šave tarife 2, odsek B-lll. Belgrad, 14. marcu. AA. Sejem je včeraj v tretjem čitanju »prejel načrt poljsko-jugoslovanske konzularne konvencije. Med debato o tej ratifikuciji v sejmu so bili navzoči tudi člani jtigosloviuisikcga poslaništvo- Izredno sodišče v Gorici? Rim, 14. marca. Nedavno je prispelo iz Gorice v Rim enajst slovenskih obtožencev, ki so obdolženi, da so v noči 30. novembra 1930 v Koprivišcah nad Kanalom ustrelili finančnega stražnika C. Raslrel-lija. Zaprti so v zloglasni ječi »Regina Coeli«. Po raznih znamenjih sklepajo, da bo izredno sodišče zasedalo v Gorici. • • Oderuško romunsko posojilo Pariz, 14. marca. »Excelsior« poroča iz Bukarešte: Ker finančni minister romunski Popovici ni imel pismenega pooblastila, ki se je zahtevalo od vlade, ga je vlada pooblastila, da podpiše pogodbo o posojilu samo ad referendum. Posojilo znaša 53 miljonov dolarjev za 40 let. Od 5.'i miljonov ostane II) miljonoi r inozemstvu radi plačila avanse, ki ga je dala druiba, ki se ji je v eksploatacijo izročil romunski telefon. Družba bo dala posojilo romunski vladi ob priliki prevzema romunskega telefona. 12 miljonov dolarjev dobi skupina Krilger po pogodbi za zgraditev in eksploatacijo novih cest, katero je nedavno sklenila z romunsko vlado. 3 in pol miljona dolarjev se bo porabilo za konverzijo nekaterih starih dolgov tujih liferanlov romunske vlade. Del posojila se bo porabil za plačilo dolgov, ki so znani pod imenom »Questions connexes«. Stvarno bo torej Romunija dobila 27 miljonov dolarjev. Polovico te vsote se bo porabilo za agrarno hipotekami kredit, drugo polovico pa za razne nujne potrebe. Vse to se bo podpisalo v roku 1 do 3 mesecev. Jugoslovanska narodna umetnost v NemčIo-vanju po Jugoslaviji in značaju naše narodne umetnosti je imel znani publicist Brettliolz. Otvoritve ee je udeležil tudi naš generalni konzul v Dilssel-dorfu Brana Markovač. V stranski dvorani mestne posvetovalnice je nato priredil Hamm čajanko z zakusko, ki je trajala dolgo v noč. Izrečene «o bile mnogoštevilne zdravice. Belgrad. 14. marca. AA. Od 9. maja do 2. avgusta bo v Bcrliinu velika nemška gradbena razetava, ki ji je namen jiovečanje in posplošenje zanimanja za to stroko. Na razetavi o gradnji mest in naselbin in ureditvi stanovanj ter tehničnem napredku te panoge tehnike bo kot jioseboa razstava zastopano »Kmetijsko naselje«. Odbor razstave vabi vse zainteresirane organizacije, da se te razstave udeleže. Zanimiv konzul Hclsingtors, 14. marcu. kk. Danski konzul v Ilolemgforsu Jensen je izv r šil samoumor, ker je v odsotnosti svojega poslaniku s jionarcju-njein njegovegu ikk1jw.su prodal vse inobilije jkj-slainištva in jioslanikovegn privatnega stanovanja za 200.000 finskih mark. Enotna kmet. stranka na Poljskem Varšava, 14. marca. kk. Vse tri poljske kmečke stranke Piast, Wyszwolinic in kmečka zveza se IkkIo jutri združilo v skupno stranko pivi imenom ljudska stranka, ki iinu glavni cilj: boj za demokracijo in za nadaljevanje zakono-elaje agrarne reforme, ki se jc v senlanjein vlud-nem kurzu prekinila. Princ - trgovski potnik imperija Buenos Aires, 14. marca. AA. Danes otvori vvaleški princ veliko britsko razstavo. Svečanost bo zaključeik velikega potovanja angleških princev po Južni Ameriki, ki sita posetila Panamo, Bolivijo. Peru, Kolumbijo hi Cile. Princa sta prepotovala nad 7000 milj ter sta bila povsod sprejeta z velikim navdušenjem. Impenijulnn razstava v Buenos Aireeu je zelo obsežna in jo največja, kar jih je Anglija organizirata v Inozemstvu. Razstavilo jc nad tisoč angleških jiodjetij. Vrednost razstavljenih predmetov cenijo na 4 milijone funtov šterlingov. Na razstavi so najrazličnejši industrijski proizvodi, od navadnih šivank do ogromnih lokomotiv in letal. Razstava bo odprta do 27. aprila. Otvoritveni govor bo imel vvalcški princ. Njegova izvajanja bodo prenesle brezžične jicetaje. Dunajska vremenska napoved. Mirno. Prc-cej soluiono vreme. Podnevi l>«li tooU Spremembe v diplomatični služb' Belgrad, 14. marca. AA. Z ukazom Nj. Vet. kralja so na predlog zastopnika ministra za zunanje zadeve v soglasju s predsednikom ministrskega sveta premeščeni: G. Boško Hristič, izredni poslanik in poobla-feni minister v 1-2 pri kraljevem poslaništvu v Haagu za izrednega poslanika in pooblaščenega mi-.:istr v' no-' fštvu v Atenah. G. dr. Milan &lražnicky, izredni poslanik in pooblaščeni minister v 2-1 pri kr. poslaništvu v Buenos Airesu, za izrednega poslanika in poobla-pga ministra v isti skupini in kategoriji pri ter. poslaništvu v Haagu. Rokodelski teden v Nemčiti Berlin, 14. marcu. AA. Danes so otvorili taikorzvani rokodelski teden. Kancelar Briining je v svojem otvoritvenem govoru poudarjal velike zasluge rokodelcev v socijatnem in gospo-elarskem življenju ter jih po/.val, na j kljub težkim sedanjim razmeram ue obupajo. Podobno je bilo minulo stoletje, ko so stroji prodrli v gospo-elarsko življenje. Tedanja črnopledna pr<>rokovanja se niso uresničila in rokodelci so osta.li še nadalje važen činitelj v g4>s|XKlorskom življenju. Njihova važna nalogu je, da tvorijo mr>st med velikim kapitalom in delavstvom. Rokodelci tvorijo ravnotežje med obema silama. Zato so vredni pod-jx>re in splošne simpatije. Spremembe v angleški vladi London, 14. marca. A A. Smrt varuha drA. pečata Vernonn Harsthorna je imela za poste-elico rekonstrukcijo angleške vlade, ki je postala že ituk fiotrcbna zaradi demisije prosvetnega ministra Trevelyana, poštnega ministra Leesu. Smittia in zaradi smrti podtajnika za Indijo lorela Russelna. Davi so bili imenovani: Harry Sneli, poslanec; spodnje zbornice za državnega j>odtaj-nika za Indijo; Parkinson za jxirlamentamega tajnika ministrstva za rude, nu njegovo nicsio v z-aklaelncin ministrstvu je bil imenovan Chnr-leton. Druga imenovanju IkkIo v kratkem objavljena. MacDonald poziva h disciplini London, 14. marca. AA. Snoči je ministrski predsednik Macdonald v svojem govoru v North-amptonu pozval svoje pristaše, naj ohranijo v S3da-njih izrednih in težavnih časih strankarsko disciplino. Med drugim je omenil indijsko vprašanje in rekel, da se indijski podkralj v Delhiju in angleška vlada v Londonu trudita, da pride do popolnega sporazuma med Anglijo in Indijo. Zaupanje med obema narodoma je potrebno, da se nadaljujejo pogajanja in da dobi Indija primerno ustavo. Delegati delavske stranke so skupno s svojimi liberalnimi in konservativnimi tovariši storili na indijski konie-renci nekaj, kar opravičuje upanje, da bo delo za indijsko ustavo uspešno in da bosta Anglija in Indija še nadalje sodelovali pod britsko krono. Dr. Miiller umira Berlin, 14. marca. AA. Zdravstveno stanje bivšega nemškega kuncelurju Miillcrju jc neizpremenjeno. Bolnik je zelo slab in ne bi mogel prenesti operacije. Arabski bojkot London, 14, marca. kk. Program arabskega bojkotu v Jeruzalemu se glasi: Arabci smejo produ jati Židom vse razen zemlje, od Židov pa ničesar kupovati razen zemlje. 3000 m globok rov Los Angeles, 14. marca. A A. Najglobokejši rov sveta za Črpanje petroleja bo zgradila družba Shell Oil Co„ ki objavlja, ela je 30 milj severno od Ra-kersfielda v Kaliforniji postavila rov do globine 9700 čevljev. Rov bo zgrajen do globine 10.000 čevljev. Najglobokejši rov konkurenčno tvrdke Standard Oil je globok 9029 čevljev. Drobne vesti f/ondon. 14. marca. AA. Združene države so poslale v Hongkong šc štiri podmornice, ki noj skupno 7. angleškimi podmornicami pobijajo tolovujstvo kitajskih piratov. Kitajski ruziboj-niiki nujyadujo iu plenijo tako kitajske kakor inozemske linije. Pariz, 14. marcu. AA. Listi obširno komentirajo včerajšnjo sejo poslanske zbornice. Velika razprava je (winiriln ozračje. Svoje komentarje zaključujejo listi s čestitkami La vat u. ki in auuI obvladati tcžuvno situacijo^ Molitve za versko svobodo naših narodnih bratov bodo v stolnici sv. Nikolaja 19. t. m., na proznih sv. Jniefa dopoldne v temle sporedu: ob pol 10 fita\ije poslanice nadškofa dr. Ilauerja, ob 10 slovesna pontifikalna sv. maša in nato litanijr se.Joiefa z blagoslovom. Verniki, pridite molit za versko svobodo bratov! — V drugih iupnili cerkvah bodo po naročilu prevzv. g. ordinarija molitve pri popoldanski sluibi božji. Cul za tržnino, toda priti inora sam osebno v Ljubljano, da dobi ta znesek povrnjen. Komentarja k temu postopanju ni treba posebej pisati, kajti jasno je, da bodo stroški kmeta v Ljubljano večji kakor pa omenjena tržnina. 0 Dodatek k procesu Plemelj-Pustoslemšek. K poročilu o sodbi v procesu Plemelj-Pustoslemšek dodajamo, da je bit zasebni tožitelj Slavko Plemelj obsojen tudi v povračilo kazenskih stroškov v smislu § 311. kaz. pravd. reda. Ljubljančani prav ta odstavek tožbe živahno komentirajo in ugibajo, koliko bo veljal tu veliki kazenski proces. Eno je gotovo, da bo g. Stanko Plemelj plačal stroške, ki se nanašajo na njegovo zasebno obtožbo. Kakor znano, so sedaj prav enostavne pravde zaradi žaljenja časti pred deželnim sodiščem zelo drage in znašajo stroški navadne pravde okoli 5000 Din. Proces pa se bo še nadaljeval pred višjim deželnim kot apclueijskim sodiščem v Ljubljani. 0 18. III. 1931 — »Vnebovzetje«. o Materinski večer v Zavodu za zdravstveno zaščiio mater in deee se bo vršil v sredo 18. I. m. točno ob 8 zvečer. Vslop prost. Govori dr. Ivo Pire o temi: Higijenske raznoterosti. O Današnja javna produkcija gojencev ljubljanskega drž. konservatorija bo pravi koncert v najlepšem pomenu besede. Program je javnemu nastojni primerno sestavljen, izvaja ga vrsta izvrstnih konservaloristov. Prav posebno še opozarjamo na nastop konservatorijekega orkestra. Ilaydnovo simfonijo v d-duru izvaja orkester gojencev, ki ga tvori 29 konservatoristov, v nekaterih instrumentih ipa pomagajo člani o|>ernega orkestra. Orkester šteje 30 članov, vse štiri stavke pa dirigirajo koii-eervatoristi Lipovšek. Millier, Sivic in šušteršič, vsak j>o en stavek simfonije. Vstopnina je minimalna, sedeži po 10, 0 in 4 Din, se dobo v veži Filharmonične družbe od 10 dalje. Začetek je točno ob pol 11 v dvorani Filharnioivične družbe. 0 Podporno društvo slepih v Ljubljani je imenovalo našega odličnega tenorista kr. opere v Ljubljani, g. Leopolda Kovača, v znak priznanja za izredno naklonjenost napram slepim za svojega častnega člana. 0 Služkinje! Danes ob 5 jx>poldno pričnemo z nemškim tečajem v dekliški šoli pri Sv. Jakobu. Udeleženke se še sprejemajo. Pridite točno in prinesite s seboj svinčnik in jiapir. Mesečna prispev-niua znaša 5 Din. • © Gospa Novak. Z Vašim cenjenim pismom st; v bistvu strinjamo, želeli bi le Vaš ločen naslov. Sicer Vas pa vljudno vabim na prijateljski razgovor. — A. L. © Uprava policije v Ljubljani razglasa: Vsi lastniki motornih vozil, registriranih v področju uprave policije v Ljubljani, ki dosedaj še niso dvignili evidenčne označbe za leto 1931. se pozivajo ponosno. da v izogib kazenskih posledic dvignejo iste «lo najkasneje 24. marca j>ri upravi jx>lieije v Ljubljani, II. nadstropje, soba 18. Obenem se ojiozarja, da se vrši zadnji jiregled motornih vozil (razen avtobusov, ki bodo pregledani 23. in 24. marca v garaži po«ljetja Triumph-Auto, Celovška cesta 38) iz območja uprave j>olieije in sreza Ljubljana dne 4. aprila pred poslopjem uprave jxilieije v Ljubljani, in sicer od 9 do 12 in od 15 do 17. Ker se po 4. aprilu ne bo dopustilo nobeno motorno vozilo s staro označbo v javni promet, je v interesu lastni-kov-zaniuflnikov samih, «la se teinu pozivu ločno in čimprej odzovejo. 0 Vloge, naslovljene ua mestno načelstvo v Ljubljani. Stranke se opozarjajo, da v smislu $ 30 zakona o občnem upravnem jmstopku ne sme jmv samezna vloga obsegati več zadev, ki jih je treba reševati vsako zase. temveč, da se mora za vsako zadevo vložiti posebna vloga. To naj javnost smatra za važno in naj se tem točno ravna. Kajti dveh različnih zadev, ki sla združeni v eni vlotfi, tudi ni mogoče pravilno vpisati v delovodni zapisnik itd., ker se vloge ne more raztrgati na dva samostojna kosa. Namesto cvetja na krsto umrle gospe \ ule Briški darujeta za »Dom slepih« Ivanka in Alojzij Vodnik v Ljubljani znesek Din 200. — Bog povrni! Zobozdravnik M. U. Dr. Ione Furlan ie odorl v Novem mestu ordinacijo. Ordinira od S —12 doootdne m od 2. — 5. pooo/dne. iMovo mesto Ljudsko štetje. Novomeški župan dr. Jos. Režek Je sestavil na podlagi tozadevnega zakona občinski popisni odbor za ljudsko štetje. Funkeijonarji so sledeči: predsednik g. Matko Davorin, šol. uprav, v pok.; odborniki pa so gg.: Puš Ludvik, prefekt grmske šole, Pirnat Viktor, učitelj, Paučič Josip, trgovec in G. Vales, nadzornik žel. proge. Odbor je le pričel z delom in predpripravami. Mestna občina bo razdeljena nu 14 delov, v katerih bodo popisovali uradniki raznih uradov. Zborovanje živinorejcev. Za 22. marca je sklical okrajni kmetijski referent g. Malasek zborovanje živinorejcev za ob 9 dopoldne v prostorih grmske kmetijske šole. Olepševalno društvo v Novem mestu ima svoj občni zbor dne 17. marca t. 1. ob pol 8 zvečer v mestni posvetovalnici z dnevnim redom: Poročila funkcijonarjev, volitve novega odbora in slučajnosti. Razdejanje pod ledenim oklepom Do 4000 sadnih dreves poškodoval in uničil led v neha/ vaseh Zdihovo, 11. marca. Poročali smo že, kakšne preglavice so nam napravili ledeni biseri, ki so oklepali naše drevje. V ponedeljek in še ludi ponoči je vso ostalo doma. Marsikje se je ponoči družina premetavala jk» ležiščih, ni ji bilo do s|ianja, ko je le malo od hiše pokalo in se lomilo. Vse je čakalo jutra. Prišlo je torkovo jutro in z njim topel jug. Začelo se je topiti, led je s truščem padal z dreves, drevje se je dvigalo kvišku. V nekaj urah je bilo vse drevje prosto ledu. šele tedaj smo mogli ugotoviti škodo. Skoraj z gotovostjo trdimo, da je najbolj trjiela naša vas Zdihovo s svojo okolico. Zdihovski hrib je takšen, kakor da so ga vsaj nekaj ur obstreljevali tojiovi. Največ škode je, ker ima mlado drevje polomljene vrhove. Srednje močna drevesa so prelomljena v deblu, mnogo pa jih je razklanih po dolgem. Kar se ni dalo upogniti ali zlomiti in je še bolj slabo stalo v zemlji, je jiadlo s koreninami. Ob zdihov-skih ograjah je padlo drevo z več vrhovi in deblom, ki ima v premeru le malo manj ko 1 meter. Nad I meter pa ima deblo topola, ki se je podrlo ob vasi Srednji potok. Koliko velikanov pa je podrlo v notranjosti šum, še ne vemo. Vsled slabega vremena nismo mogli ugotoviti. Vej in vejic je na tleh toliko, da tudi porušena drevesa na mehkem ležijo. Treba bo mnogo dela, da se bodo očistila pota in da se bodo polomljena in zrušena drevesa spravila doniov. Ledu se je v kotanjah in po potih na bregovih nabralo na nekaterih mestih čez koleno, škoda je velika, a ker je pri nas los doma, bomo to že kako utrpeli. A drugače bo z našim sadnim drevjem. Naša vas ima vse sadno drevje polomljeno in ga bo treba, če ne letos, pa prav gotovo drugo leto zmetati iz vrtov. Nekaj bi se ob vešči roki moglo še malo popraviti, a tudi temu bo čez |>ar let isto sojeno. Najbolje bi bilo vse težje poškodovano drevje izkopati in zasaditi drugo. To pa bi bilo za | naše kraje in naše razmere zelo težko. Po znnnih , podatkih je pri nas in v vuseh naše okolice poškodovanih okroglo 2500 sadnih dreves, po|iolnoinn nerabnih pa okroglo 1200. kar je za naše borno gospodarstvo gotovo dovolj velika škoda. Ob nesreči obupati ne smemo, mora sc rešiti, kar se rešiti da. T«xla, ako bomo prav saino mi reševali, bo ostalo nerešeno. Obnovitev sadovnjakov je z gospodarskega stališča nujna potreba, mi pa sami tega ne moremo in ne znamo. Danes se pri nas sadjarstvo ne smatra še za tako važno gospodarsko panogo, n kaj bo čez čas, ko se bo rod zavedel, ko bo poznejši rod prišel do tega, da mu je sadjarstvo tu najrenlabilneiša pa-noga gospodarstva, pa bo našel v vrtovih le štore in sjiake. Koga bodo pomilovali? Nas! Torej, Škodo popravljati po pameti, če tega ne moremo, naj nam narekujejo drugi. Če se sadovnjaki sedaj po pameti ne obnove, bo prilika mogoče zn vedno izgubljena. Vam pa, ki zatrjujete, da ste pripravljeni storiti za kmeta vse, ki ne pozabite povedati, da hočete kmetu le dobro, vas prosimo, da nam pridete na pomoč, ne samo z besedo, ampak z besedo in dejanji, posebno tega drugega smo nujno potrebni, mi kmetje, tu okoli Zdihovske planote. — Če bomo trkali, nam odpritel Kmetje-oškodovanci. V kavarni se najlažje obvarujete pred okuženjem. ako uporab ljate redno okusno A N A C O T pastile. ee karnah lega zavitka Din S-—, velikega zavitka Din 15'—. Dobe v vseb le-Cena ma- Dnevna kronika Koledar Nedelja, 15. marca (4. poslna. sredpostna nedelja): Klemen M., spoznavaleč; Kristofor. Novi grobovi •f- Umrla je po daljši bolezni dne 13. t. m. gosjxi Roznlija Kodrič, soproga g. Fr. Kodriča iz Ljubljane. Pogreb je danes po[x>lkojni'ka bo danes ob pol štirih jxvpoldne na viško |h>kopališčo. Preostalim naše iskreno sožalje! Znatne stavbne prihranile dosežete, če Vam izvrši načrle, proračune in nadzorstvo Teh i č n i biro «Tehna* Ljubljana, Mestni irg št. 25/1. Cerklje Nove hišne tablice, katerih nekateri gospodarji niso prišli iskat na občino, so zadnje dni slovesno zanesli na domove. Pa takih obiskov, ko pride zraven tudi orožnik, ni nihče vesel. Nič se ne motimo, če rečemo, da tudi 23 dinarjev (toliko stane tablica) mnogokdaj ni pri hiši! Časi, ko je vsak otrok nosil v žepu saj enega kovača«', so že davno minuli. Nkiopličnih predavanj smo imeli v tukajšnji dvorani že lepo število. Opažamo pa to-le: Kadar je brez vstopnine, je dvorana polna (a ni mala), ka-tiar je pa vsto|inhia — magari samo en dinnr — je pa velika praznota. — To znači: Ljudje nimajo letinrja in pa da za izobraževanje ne dajejo radi. — Zadnjo nedeljo je predavala gdč. učiteljica Sak-lida o prnčloveku in njegovem življenju. Zanimivo! Za vodovod (prva etapa od Izvira do Zupeče vasi) bo komisijonelnl ogled dne 28. t. m. — Vabljeni so vsi interesentje ter oni. po čijih zemlji bo lekel cevovod Litidie razumejo veliko vrednost Je naprave. Osebne vesti — Iz železniške službe. — Premeščeni so: uradnik 11. kategorije Spetič Anton, komerc. urad-: nik, Prevalje v Maribor glav. kol.; uradniki III. kategorije: Šibenik Miroslav, prometnik, Rače-Fram v Prevalje; Verhovc Frančiška, komerc. uradnica, Brežice v Ptuj; Klopčar Izidor, prometnik, Kotoriba na Vrhniko; Oerbec Josip, šef jiostaje Breg za šefa postaje Straža Toplice; zvaničnik L kaleg.: Fegic Ivan, ' Bistrica, za šefa jiostaje Gornja Lendava-Mačkovci; zvaničniki II. kateg.: Brnot Ivan, kretnik, Polzela Braslovče v Nomenj; Mastnak Franc, kretnik, Savski Marof v Laško; Potušek Jožef, kretnik, Zidani most v Rimske Toplice; Flegarič Jakob, kretnik, Sava v Tezno; Weitzer Alojzij, kretnik, Tezno na Savo. — Stalnost je priznana uradnikom 11-5: Glavaču Ivanu, prometniku, Videm-Krško: Mlakarju Ludoviku, tehn. uradniku, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Jenčiču j Marcelu, prometniku, Tezno; Obereignerju Stanislavu, tehn. uradniku, kurilnica Ljubljana I gl. kol. — Brzojavni signalni izpit so položili : uradnik 11-5 Mi-culinič Metoda; zvaničnik 1-4 Sli teršič Ivan, Metlika; J dnevničarki: Šlegel Marija, Ljubljana gl. kol. in Ve-lepič Maksimilijana, Ljubljana gl. kol.; prometni iz- Pit: dnevničarja: Požar Herman, Čakovec in Zaje rane, Laško; komercijelni izpit- uradnika II-5: llro-vatin Franc, Škofja Loka; Vukobratovič Branko, Čakovec in dnevničar Rožnian Franc, Trbovlje. — Napredoval je v zvaničnika 1-3 Jelušič Josip, admin. zvaničnik, prometno-komerc. odeljenjc, dosedaj zvaničnik II-2. — Postavljen je za uradnika II-5 Korošec Karel, prometnik, Videm-Krško. — Sprejeti so za dnevničarje: inž. kcm. Dolar Nada k stroinemu odeljenju direkcije; Deželak Karel v Vuzenico Muto in Lenart Leo v Rimske Toplice. Pospešujte domaČo industriio in zahtevajte povsod pravo DAGMAR SVILO. Ostale vesti — Cenj. prodajalce »Slovenca« po deželi opozarjamo, da sprejemajo plačilu za j prodane izvode »Slovenca« poleg kolportaž-I nega oddelka v Ljubljani samo še naše podružnice v Mariboru, Celju, Novem mestu, na Jesenicah, v Trbovljah in Ptuju, ter da ne priznamo nikakih plačil, ki bi se izročala kateremukoli našemu potniku. Vsak prodajalec naj plača izkupiček naravnost tam, od koder je prejel mesečni obračun. Naš kol-portažni oddelek priloži vsakemu obračunu položnico in snmo po tej položnici naj sc nakazujejo vsakokratna plačila. — f>0 novih mohorjanov za 60-letni jubilej pisatelja Finžgarjn. Iz Tržiča nam poročajo: Naš g. župnik bi rud spravil skupaj 60 novih članov Družbe sv. Mohorju, ki bi jih poklonil g. pisatelju Finžgarjn, družbenemu uredniku zn letošnji 60-lebli jubilej. Najlepše bi se gotovo nn tak način oddolžili g. pisatelju za njegovo veliko delo za slovensko l judstvo, zato smo nre-pričani, dn sc bo brez dvoma našlo v naši fari še pn r članov, ki jih še manjka. Čas za priglasitev je še danes in jutri. — Naj bi lepemu zgledu Iržišike župnije sledile vsaj vse večje župnije r>o vsej Sloveniji. — Člani bnnskegn popisnega «>dborn. Ban Dravske banovine dr. Drago Marušič je imenoval člane bonskega popisnega «xlborn za ljudsko štetje. Odboru predseduje ban sam, člani j>n so: Barle Ivan, žunnik; dr. Gregorič Vinko, zdravnik! Ilrilxir Rado, industrijalec: Juvanec šolski ravna tel i v p.; dr. Klinar Tomaž, stolni župnik; Knez Aleksander, veletržec, Kre-gur Ivan, jxisar; dr. Pipenbacher Josip, gimnazijski ravnatelj v p.; Rebek Josip, ključavničarski mojster; dr. It upnik Ivan, finančni delegat v p.; Sancin Ivo, šef kmetijskega «xidelka v j».; Vargazon Ernest, načelnik železniške «lirok-cije v p.; \Vester Josip, višji šolski nadzornik v p.; dr. Vončina Fran, načelnik občega «xidelka banske uprave. — 80-Ietnica p. Hugolina Sattnerja bo «Ine 29. novembra 1931; bil je namreč rojen 29. novembra 1851. To sporočamo v vednost javnosti, ki z ozirom na zadnjo pevsko proslavo meni, da smo ta dog«xlek prezrli. — Romarji k sv. Hemi na Koroškem se poživljajo, da se prijavijo za skupni potni list najpozneje do Velike noči in sicer oni z Gorenjske pri župnem uradu na Jesenicah, oni iz škofjeloške okolice pa pri župnem uradu v Javorjah, p. Poljane nad Škofjo loko. Pri prijavi naj naznanijo: Priimek, ime, stan, bivališče, občino, rojstno leto in dan. Obenem s prijavo naj pošljejo 10 Din za stroške potnega lista. Romanje se vrši v času od 29. aprila do 2. maja. Na veselo svidenje! — Tehniška srednja šola v Ljubljani vabi vse absolvente in absolventinje bivše Državne obrtne šole in sedanje Tehniške srednje šole, da ji najkasneje do konca tega meseca javijo po dopisnici svoj današnji naslov in zaposlenje z navedbo v katerem šolskem letu in kateri oddelek so dovršili. Letos poteče 20 let, kar je bila prejšnja Umetno-obrtna šola preustrojena v Državno obrtno šolo v novem šolskem poslopju na Mirju in namerava direkcija v letošnjem šolskem izvestju objaviti obširnejšo statistiko absolventov |x> šolskih oddelkih in sedanjih poklicih. Poživljajo se absolventi: stavbne (gradbene) rokodelske šole. strojne in elektrotehniške delo-vodske šole, mizarske in strugarske mojstrske in de-lovodske šole, kiparske in rezbarske in keramiške šole, ženske obrtne šole, višje stavbne in višje strojne šole in odsekov tehniške srednje šole. sixxlje tovariši so naptošeni, «lu se občnega zix>r.i zanesljivo in polnoštevilno udeleže. — Odlior. — Z Ježiee nam piše gospod štirti. lastnik tamkajšnjega kopu.lW-a. «la mu zadnja |x>vo-denj pri kojNilišcu ni napravila nobene škode ter tudi ni bilo še nobene nevarnosti, da bi voda zalila njegovo kopališče. — Američani v Dubrovniku. Od začetka marca so bili v Dubrovniku že 4 |>r«ik«x)ceanski parniki z ameriškimi izletniki. Pretekli četrtek I je priplul v Dubrovnik nemški jvirnik »llum-burg«, ki je pripeljul 230 izletnikov, v petek pa »Oceaniu« s 170 izletniki. Vsi tujci imajo pravo potiiluduiisko vreme, kur je zelo ugodno vplivailo tu«li nu ameriške izletnike. — V Službenem listu kraljevske banske uprave št. I") «xl 15. marca t. I. je objavljen 'Zju-kon o prometu in kontroli umetnih sladil«, dalje »Zakon o izpremembi in dopolnitvi člena 50. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece: deecmber 1925 ter januar, februar in marec 1926«, »Odločba o dnevnicah ambulantnih poštnih uslužbencev«, »Naredba, kako je jx>stopati, da se preprečijo poplave in njih kvarne posledice«, »Razglas o plačevanju izredn«'ga cestnega Crispevka avtobusnih jx»djetnikov« in »Objave anske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo jx>biralc občine v letu 1931.« Govorilo in pišeio da je postavila tovarna testenin »Pekatete« na trg novo kakovost ja čnih testenin, ki jo imenuje »Jajninc«. Govorijo in pišejo, da so »Jajnine« res nekaj prav izboreega nekaj nedoseženega .ftkatete n\tv* Kaj ie Diorizifano mleko? — 3 dečki in 3 deklice v starosti od 5 mrse-cev do 2 in pol leta se ood kontrolo državnih oblasti prvo žrebanje loterije Jadranske Straže. Uradni list bo objavil 20. tek. meseca, ker morajo pr«xluinloi sre«'k do takrat dostaviti končen obračun. Dobitke lw> delil Izvršni «xlbor Jadranske Straže v Splitu, kamor se morajo poslati izvlečene srečke. — Dom sv. Terezije v Zagrebu prilaga današnji številki »Slovencu «prošnjo za kakršnikoli prispevek za zgnulbo novega zavoda za za-pilščene otroke. Prošnjo najtopleje priporočamo, obenem pn opozarjamo, da dnih podurndnikov in slug zn Slovenijo v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor nn «lan 22. marca 1931 ob I uri rx>|x>ldne \ iustično oalačo. soba št. 28 v Lj ubijam, Go- — Zadeva davčne oprostitve pri 9 otmkih je prišla v nov študij; davčne oblasù zahtevajo s«-daj vsled «xiloka min. financ z dne 20. febr. 1931 št. 13.422. «Iu morajo družinske pole, ki izkazujejo število otrok, biti pravilno kolekovane in sicer: prve 3 osebe |x> 10 Din zn oselio, ostale pa |x> 5 Din; j>rošn.je sc morajo kolekovati po 5 Din. Mnogim majhnim fKJsestnikom se sedaj ne l>o izplačalo prositi zu «lavčno oprostitev. — Razpisani službi. Predsri deželnem sodišču v Ljubljani. Pro šnje je vložiti «lo 15. a|>rilu. — Okrajni cestni «xlbor razpisuje mesto tajnika. Pogoj za s|>re-jein je najmanj izobrazba, ki se zahteva za III. uradniško kategorijo. Prošnje je treba vložiti do 28. marca. — Itiinovinski proračuni. Finančni minister je odobril proračun Drinske in Donavske banovine. Proračun Drinske banovine znaša 100 milijonov, potem ko ga je reduciral za 20 milijonov Din. Proračun Donavske banovine je finančni minister znižal za 22 milijonov in znaša seda j 150.500.(XK) Din, dočim je znašal lanski proračun 184.000 1ЧХ) Din. — Pozor na sadne škodljivce. Ker letos ni bila huda zima, so se sadni škodljivci lahko zdržali in bo vsled tega hud ikvinkI na sadno drevje. Prva in najvažnejša naioga vsakega, ki ima sn jxi dosegel gladku debla in voie. Zdravega «Irevje z gladko kožo se pa škodljivci ogibajo. — Razstava kunce" v Tržiču. Nn praznik Sv. Jožefa, dne 19. marca t. I. nrirodi v Tržiču na Gorenjskem «xlsek za rejo kunœv Kmet. družbe v -bljeni razstavo kuncev v telovadnici meščanske šole v Tržiču. Razstava je pro-jvignmlnega značaju in j> rejenu v prvi vrsti za to. da se seznanijo najširše plasti naroda z umno rejo domačega kuncu ter dobe pijem o raznih vrstah plemenitih pasem, ki nam dajejo poleg mesa tudi dragoceno kožnhovino. Ne-u.strojene kože n. pr. činCilu kunca je vrtnina 50 Din, kože nekaterih druirih puseni so eelo dražje, druge zopet cenejše. Pri tem je prehrana kunca, ki je z vsem zadovoljen, tako poceni, da jih rtnli lahko vsak dela.vee po nekaj. Poleg koristi, ki bi jo imel «xl prirejenih inlndum mesa in kožuhovine, bi našel v času oddiha pri teh živulicah lopo razvedrilo ne samo sum, ampak tu«li vsa njegova družinlea. Odsek vabi tem potom vse sloje, da si ogledajo to razstavo, kjer dobe t ml i brezplačno vsa navodila iu nasvete o reji kuncev. — >Ilustracija« 3. štev. je izšla s sledečo vse bino: Pomladanski viharji. — Ampak v življenju je vse drugače (Ivo Grahor). — Konec pusta. — Ali ne spimo preveč. — Krog športne standarte (Boris Orel). — Mednarodne smuške tekme v Bohinju. — Od hloda do polen (Franjo Strah). — Cirafolo-gija (St. Sproc). — Iz gledališč. — Film: Chaplin govori, Chaplin snemlje nov film (F. E. Kisch). — Moda za pomlad. Londonska šola za tnaukene. — šc je čas za prehlajenje. — Nove knjige. — Za naše gospodinje. — O ptičji selitvi (dr. Stanko Bevk). — Iz vsega sveta. — Cenitev Yussufa Kliana. Roman (F. l leller) — Slovenska stanovanjska kultura. — Naslovna slika na ovitku: M. Bambič: Pomlad (akvarel). — Ilustracija stane letno Din 100, plačuje se lahko tudi v obrokih. Dobi se v vseli trafikah in knjigarnah jio Din 10. — Zahtevajte številko na ogled. — Ur iraVa 'Ilustracije., Ljubliana. — M. Humek: Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Pojasnjeno s 102 podobami in 2 barvanima slikama. Druga predelana in pomnožena izdaja. Ljubljana 1931. Za'ožila jugoslovanska knjigarna. — Kako nujno potrebno Pohištvo ZELEZNO MEDENO NAJSOLIDNEJSE in NAJCENEJŠE V PRI ZAGREB __. • / BARONA JELACldA 2 Х/ПШ nitm je kratko, a zato vendarle izčrpno in vsestransko uporabno delo višjega sadjarskega nadzornika M. llumeka o negi domačega vrta, dokazuje že dejstvo, da je knjiga v razmeroma kratkem času doživela drugi natis. — Nova izdaja se odlikuje v vsakem pogledu: vsebinsko je temeljito razširjena in izpopolnjena, podob je kar 33 več kakor v prvi izdaji, ako sploh ne štejemo obeh barvnih slik, papir je izvrsten in zunanja oprema knjige je trpežnejša, tako da smo skratka lahko ponosni, da jo imamo. — Po uvodnih besedah, v katerih je važno poglavje: Temeljni pojmi o življenju rastlin, je razvrščena tvarina na dva dela: Splošno vrtnarstvo, ki obsega poglavja o uredbi domačega vrta, o pripravi zemlje in gnojenju ter o glavnih vrtnarskih delih. Posebno vrtnarstvo s poglavji o zelenjadarstvu (posebno močno razširjeno in izpopolnjeno v novi izdaji, o sadnem drevju na domačem vrtu, o okrasitvi vrta, o gnojitvi sobnih rastlin ali lončnic ter o vrtnarskih onravilih v posameznih mesecih. — Knjiga obsega 234 strani velike oblike ter velja broširana Din 42, v celo platno vezana Din 54. — Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Literarno veda, ki jo jc spisal vseučiliški prof. dr. Jakob Kelemina, je našla splošno priznanje. Knjiga obravnava na čLm krajši način vsa najvažnejša vprašanja, ki se tičejo književnosti. Zato nam jc bila neobhodno potrebna in je v korist ne samo dijakom višjih šol, ampak vsakomur, ki se zanima zu kulturna vprašanja. Ceina tej znanstveni knjigi, ki stane 26 Din —-vezana "4 Din, je zelo nizka. Založila jo je Nova Založba v Ljubljani. — Kario Adamičevih »? Velikonočnih« jc izšlo. Cena 12 Din, daljin je partiture po 8 Din. Naročajo se pri skladatelju v Koprivnici. — Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, teleion 2358. Lastnik in vodja primarij dr. Cer-nič, specialist za kiru-gi o. Sanatorii >e na modernejše urejen za operacie in opremljen z zd a-vilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; t o n i z a -t o r j e m za elektriziranje po poškodbah in ohla-pelosti čreves; diatermiio za električno pregrevanje in elektr. izžigan e; žarnico »hala« za revmatična in druga boleča vnet a; »e n t e r o -cleanerjem« za notranje črevesne kopeli pri »apeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba: I. razr. 120 Din, II. razr. 80 Din, III. razr. 60 Din. — Priznano desinfekcijsko in toaletno sredstvo SANOFORM imajo stalno v zalogi vse lekarne in drogerijc. — Sadjarji! Zahtevajte vedno le originalni »ARBORIN«. znamko, ki je zakonito zaščitena! — Ljubljana dobi higijensko pitno mleko. Knkor smo čuti. nameravajo Osrednjo mlekarne v Ljubljani, Majstrova ulica 10, svoj obrat popolnoma preurediti ter slediti zgledu mlekarni vseh večjih most inozemstva. Nabavilo so si najmodernejše stroje ter bodo nudile v najkrajši dobi kvalitativno najboljše mleko z garantirano toščobo najmanj V" odstotkov in kojega bdoo prodajale pod imenom ïPio« pitno mleko. To polnoniaslno mleko je na poseben način očiščeno vseh bakterij in se moro uživali v takem stanju knkor ga mlekarne nudijo, (ločim je bil skoraj vsak konzument mleka pri-inoran, če je hotel piti zdravo mleko, istega prekuhati. S tem je pa že mleko zgubilo na svoji vrednosti, ker so se uničili potom prekuhavan ja vsi vitamini. To prekuhavan je bo sedaj lahko odpadlo, ker bodo Osrednje mlekarne dostavljale mleko v higijenski h steklenicah v zgodnjih jutranjih 11 rti Ii na dom, ki l>o takoj užitno, torej brez prekuhavan ja in polilo nn niatščobi kakor na vitaminih. — Winetou II. zvezek sino ruzposlali samo tistim naročnikom, ki so prvega žc plačali, drugi ga dobi jo, ko prejšnjega plačajo, tako so bomo ravnali tudi pri naslednjih zvezkih. Ciri-lova tiskarna Maribor. — Karl May: Iz Bagdadu v Stamhul III, zvezek je izšel. Cena 13 Din. — Cirilova tiskarna v Mariboru. — Visoko odlikovanje. Dunajska tvrdka Ign. Oel. lcrt je prejela dne 10. Iebr. 19'31 naslov dvorskega dobavitelja v priznanje za vzorno izvršitev in brezhibno obratovanje velike hladilne in zmrzovalne naprave v kraljevem dvorcu na Dedinju. — Pere, svetlo lika, kemično čisti, barva obleke v vseh barvah — Franjo Potočnik, Krarj. — Jadranska Straža v Ljubljani priredi o Bin-fcoštih izlet v severni Jadran. Prijave sprejema g. prof. Franjo Sič, Vogelna ul. 3. Podrobnosti pozneje. — Tvrdka Julio Meinl prireja v dneh 12.—19. marca v vseh svojih pn dajalnah teden prodaje likerjev lastnega izdelka. Opozarjamo na poskusne steklenice z izjemno ceno po Din 4.—. — Kraški teran, goriški bric dobite vedno v gostilni černetovi (s Sv. Gore pri Goricil. Zagreb, Radićeva ulica 1 (na dvorišču) lik Jelači-čevega trga. Priporočamo se vsem Slovencem, ki potujejo v Zagreb. — Gumi-klinikn Goršič, Dunajska cesta St. 9, ]>opravljn z najmodernejšimi -.troji pnevmatike, galoše, snežne čevlje in podobno. Maribor Mrtve delovne sile Brezposelnost v Mariboru I Vse resnejše oblike zavzema brezposelnost v zadnjih letih. Tudi Mariboru ni ostalo prihranjeno zlo brezposelnosti. Jeseni 1030 je pričela izredno naraščati in je dosegla v zimskih mesecih višek. Razne ustanove so v okvirju možnosti pomagale ublaževati zlo brezposelnosti s podporami. Toda navzlic temu se proti koncu zimske sezone stanje brezposelnosti vsebolj poostruje. S pričetkom gradbene sezone, ki bo jetos gotovo živahnejša kakor lansko leto, pa se bo to težko stanje gotovo znatno omililo. Zanimivo pa je vprašanje, odkod prihaja glavni kontingent brezposelnih v Maribor. Predvsem se je povečal dotok brezposelnih v Maribor z elektrifikacijo Mežiške doline. Sploh se zatekajo v Maribor brezposelni iz teritorija vse bivše štajerske ter iščejo pomoči pri tukajšnji Borzi dela. Prav posebno je zajela težka gospodarska kriza kovinsko in usnjarsko industrijo; pa tudi v tekstilni industriji so vse bolj čutijo posledice te krize. Množijo se vrste brezposelnih, ki jim tekstilne tvornice ne moreio dati več vsakdanjega kruha. Nadaljnji vzrok naraščanja brezposelnosti v prošlem delovnem letu □ V mariborski stolnici se praznuje v petek, dne 20. t. m. 20 letnica škofovskega posvečenja mariborskega vladike prevzvišenega knezoškofa dr. A. Karlina. Ob tej priliki bo ob 8 v stolnici slovesna pontifikalnn sv. maša z zahvalnim. □ Novo podružniro otvori z jutrišnjim dnem na Aleksandrovi cesti 6 mariborska uprava. Novo podružnico otvarjamo na željo številnih naših naročnikov in inserentov v graškem in meljskem predmestju, ki jim je bila centralna uprava na Glavnem trgu nekoliko od rok. V naši novi podružnici se bo prodajal »Slovenec«, ravno tako se bodo sprejemali tudi inserati in naročnina zn nove naročnike. Istotam prejmejo cenjeui naročniki, inse renti in prijatelji vsa pojasnila v zadevi oglasov in drugih poslovnih upravnih zadev. □ Vseu'iliški profesor dr. Ozvald predava. V petek predava v Ljudski univerzi un:verzitetni profesor dr. K. Ozvald o »Današnji nadkulturi in zakonu«. Odgovoril bo na vprašanje: Kakšna vzgoja je potrebna, da zajamči čim srečnejši zakon? □ Smrtna kosa. Umrla je v starosti 28 let soproga mizarskega pomočnika, Mariia Bencina, Je-zdarska ulica. Pogreb bo v ponedeljek ob 15 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Blag ji spomin! □ Nič občnega zbo a. Občni zbor mariborskega Zdravniškega društva, ki bi se imel vršiti danes zvečer pri Orlu, se je preložil na poznejši čas. □ Zažgala hišo, da pride do zavarovalnine. Apolonija Urlep iz Sel je dne 10. novembra zažgala svojo hišo z gospodarskim poslopjem vied, potem ko je bila nekaj dni preje zvišala svojo zavarovalnino pri zavarovalni družbi »Dunav«. Ob-toženka, ki je včeraj sedela na zatožni klopi priznava, da je hotela priti do zavarovalnine na ta način, da je zažgala hižo; potem bi si lahko postavila novo hišo, ker je bila njena hiša že stara, lesena ter v slabem stanju. Urlepova je bila obsojena na dva meseca strogega zapora, pogojno eno leto. □ V Omladi"skem domu se ponovi danes ob pol 17 v proslavo Finžgarjeve 60 letnice nje o va »Veriga«. Vsi, ki niste mogli danes teden dobiti več vstopnice in ki znate ceniti kulturno delovanje Katoliške mladine! □ Petrov blagor. Mariborsko Ribarsko društvo namerava zgraditi pri Šmiklavžu veliko vališče. Stroški za ureditev omenjenega valiSča se računajo na pol milijona dinarjev. V interesu razvoja ribar-skega športa je, da se omenjena prizadevanja ma- je brez dvoma pešanje gradbene akcije lako v mestu kakor v bližnji okolici, pa tudi v preselitvi nekaterih uradov iz Maribora, s čimer so bili zlasti težko prizadeti obrtni sloji, in sicer predvsem mala obrt. ilud udarec predstavlja za domače brezposelno delavstvo tudi okolnost, dn so zaprti inozemski delovni trgi, kamor je bilo preje vsaj delno mogoče uravnati tok domačih brezposelnih moči. Iz razgovora z merodajnim predstavnikom državne socialno politične oblasti smo mogli razbrati, da jc edina ter najučinkovitejša pomoč proti brezposelnosti v javnih delih: gradnja in poprnvljanje novih cest, gradnja stanovanj. Po denarnih zavodih počivajo težki milijoni brez haska... Po Mariboru pa je videti iz dneva v dan večje število mladih žrtev, ki hodijo iz hiše v hišo in beračijo. Nekaj bo treba storiti; vsaj načrt naj se uresniči, po katerem naj bi se zgradil po vzoru drugih mest azil za brezposelne, kjer bi brezposelni imeli prenočišče in ravno tako tudi oni, ki potujejo na svoja mesta. Zadeva vseh merodajnih lokalnih činiteljev je, da se sproži to važno vprašanje in da se dovede do uiesničenja. riborskega Ribarskega društva za ureditev tega va-lišča od strani vseh merodajnih činiteljev čimbolj podpro. □ Slovo od mariborskega odra. Kakor smo že poročali, odhaja priljubljeni mariborski tenor Stje-pan Ivelja v Zagreb. Ob priliki njegovega poslovilnega večera se uprizori popularna opereta »Pi-skrovez«, v kateri je Ivelja prvikrat nastopil na mariborskem odru. □ Mariborska javnost in mariborski peki. Z ozirom ua tozadevno notico v četrtkovi številki pod gornjim naslovom nam sporoča načelstvo občinskega tržnega odseka, da je tržni odsek sestavil predloge zaradi znižanja krušnih cen ter jih poslal banski upravi v Ljubljano, od katere pa še ni prispel odgovor. □ Ponočni ples na stojnicah... Na voglu Aleksandrove in Prešernove ulice je stojnica. Zahotelo se je neki čestiti mariborski gospodičenci, da se je v ponočni uri vzpela na stojnico in otvorila ples... Sli so pasanti mimo in imeli zabavo. Iz daljave se je stvorila postava zakona ... Plesalka je kakor bi trenil izginila iz svojega plesišča ter izginila v noč. Pasanti pravijo, da niso ponočni plesi na omenjeni stojnici nič kaj redek pojav... П 24 ur pred poroko sunil svinjo za — gostijo. Ivan Lašič iz okolice Ljutomera je 19 krat predkaznovan. V noči na 25. novembra lanskega leta je šel ter s pomočjo nekega Antona Koseča iz Senčaka odnesel posestnici Alojziji Cimerma-novi v Vogričevcih svinjo, vredno 600 Din., Včeraj se je zagovarjal pred mariborskim senatom. So-obtoženi sta tudi njegova žena Alojzija Lašič ter Ivana Žnidarič, ker »ta ukradeno svinjo skrili na podstrešju in dopovedovali orožnikom, da je to domača svinja. Pozneje, pa sta zatrjevali, da sta svinjo kupili od Antona Kosca. Kosec je bil obsojen na en mesec strogega zapora, Ivan Lašič na 14 dni strogega zapora, pridržek ter 5 letno zgubo častnih pravic, Alojzija Lašič na 3 mesece strogega zapora. Žnidaršičeva je bila izločena, ker ni prišla k razpravi. Razpravo je vodil sodnik okrož-nega sodišča Zemljič, Kolšek in Ažman prisednika. Obtožbo je zastopal državni tož'lec Sever. □ Hotel Orel ima zvečer koncert. □ Novo trgovino s špeceriio, moderno urejeno, otvori v Gosposki ulici 11 gosp. Alojzij Le-sjak. Trgovini bo dodal še bufet. Več glej v oglasnem delu. □ Naznanjam, da sem prevzel mlin ml. Pavle Fras v Bistrici pri Limbušu, za dobo petih let. Ivan Šiško, mlinar. Ce lté Us 19. TTT. 1931 — »Vnebovzetje«. & Naročniki v Celju prejmejo danes priloženo vabilo na koncert »Vnebovzetja«, ki ga izvaja Slov. pevsko društvo »Maribor« dne 19. marca 1931 ob pol petih popoldne v dvorani Ljudske posojilnice v Celju. Koncerta se udeleži tudi g. jubilant. Kot solisti sodelujejo: Lovšelova, Zivko in Neralič. — Predprodaja vstopnic Slomškova zadruga in Ooričar & Leskovšek. J0- Predavanje, mojstra Jakopiča bodo ponazor-jale skioptične slike, ki jih prinese mojster s seboj. Ta pripomba je na lepakih pomotoma izostala. Opozarjamo tudi na vijolinski koncert, ki ga bo prod predavanjem izvajal virtuoz ravnatelj Karel Sancin. 0 Gledališka družina KPI) bo danes poeleinjič v tej sezoni odigrala Molierovo duhovito komedijo »Namišljeni bolnike. Vstopnice se dobijo tudi dopoldne med 0 in 12 pri dnevni blagajni v Ljudskem domu. Ps Tatvina na sredpostnem sejmu. Posestnica Pogladič Matilda iz Nove cerkve je imela v ročni košari listnico z Din 1742.— in rnznc dokumente za njenega moia Ivana. Prišla je bila na srodpostni f-ojem in okoli četrt na 10 dopoldne se je nahajala na Glavnem trgu. Neznana roka jc segla v njeno košaro in listnica z vso vsebino je izginila kol kafra. O storilcu ni sledu. Ptuj Odlikovanje. Profesor nn ptujski gimnaziji g. svetniK Kolarič Anton je bil odlikovan za svoje dolgoletno in vneto delovanje z redom sv. Save V. razreda. Red mu je z diplomo izročil v petek dopoldne ginin. ravnatelj g. dr. Komljanec, ki je odlikovanen vpričo vsega profesorskega zbora primerno nagovoril s čestitkami. Čestitkam se pridru-ž.uje tudi naše uredništvo! Na ptujski gimnaziji je bil v nekaj predmetih dalje Basa pouk skrčen, ker zn prestavljenima go-sj)odoma ni takoj prišlo nadomestilo. Sedaj sta nastavljena na ptujsko gimnazijo dva profesorja gg. Onič Franc in Mavrič Martin, ki jc prej služboval v Ljubljani. Sliši se tudi, da je profesorica ga. Brane Emilija prestavljena na tehnično fakulteto ljubljanske univerze. Umrl je v Št. Janžu na Dravskem polju 04 let stari posestnik Dobnik Martin iz Zlatoličja. Pokojnik je postal žrtev bolezni, ki si jo je nakopal v svetovni vojni, kjer je služil s petimi sinovi. Zanimivo je, da je pokojnikovo posestvo štirikrat pogorelo. Izreden sestanek pekov za ptujski in ljutomerski okraj se je vršil 12. t. m. v Brenčičevi gostilni. Sklical ga je načelnik ptujskih pekovskih mojstrov l.ozinšek. idutomersko glavarstvo je zastopal dr. Mlinar, ptujsko g. Mokole, mesto Ptuj župan Bren-čič Miha, obrtno zbornico pn njen podnačelnik mlinar Zadravec iz Središča. Šlo je za določitev cen rasnim vrstam kruha, ki naj bodo enake v obeh glavarstvih. Po obširnem Lozinškovem poročilu in zmerni debati o kalkulaciji kruha in moke se j« soglasno sprejela resolucija, ki jo bodo poslali kr. banski upravi in obema prej imenovanima glavarstvoma. V tej resoluciji prosijo peki, naj oblast uvidi njih težak položaj. Zato naj se tudi v teh krajih dovolijo cene, ki so sedaj v veljavi v Ljubljani, Mariboru in Celju. Do rešitve pn bodo v Ptuju veljale cene od 1. januarja, torej znižane. Litija Smrtna kosa. V torek 10. aiarca orno pokopali v I'o leni k u najstarejšega inoia v iari, jiosestnika Franceta Rejiovšn s Koprivi)ika pri Liliji. Pokojnik je bil prava gorska grča in je dosegel !<-,*> starost 80 let. Mnogoštevilno spremstvo na njegov« zadnji poti je dokuz njegovi tplošni priljubljenosti. Naj v miru počiva! Radio. V Litiji se je radio zelo hitro udomačil, tako da imamo okoli 70 naročnikov v Litiji in najbližji, okolici. So jva v Litiji nekaterniki, ki miljo razno električne masažne ujiarate, katere upodabljajo najraje v času, ko so čujejo oddajne postaje. So tako brezobzirni, da vsak čas vjrrežejo svoje aparate in s tem absolutno onemogočajo sprejem radio-prograniov. Prcsimo si. poštno direkcijo, da tozadevno v Litiji naj>ravj red, če drugače ne, da se tem brezobzirneženi odvzamejo aparati, če nimajo toliko zmisla in odgovornosti, da bi vjiorab-Ijali aparate le v gotovem času, ko ui sprejema. Zanimiv pevski koncert. Ojiozairjamo Litjano na pevski koncerl, katerega priredi prosvetno društvo v Šmartnem na praznik sv. Jožefa ob 3 popoldne v društveni dvorani v Šmartnem pri Litiji. Na sporedu poje moški, ženski in mešani zbor 11 pevskih točk. Isto prosvetno društvo jo prošlo nedeljo igralo v namen zgradbe gasilskega doma v Litiji dramo v 5 dejanjih »Živa pokoj>ana« z najboljšim moralnim in gmotnim uspehom. Zmrznila. Pri prejšnjem županu Ivanu Batisu na Konju je živela občinska uboga Goršek Marija, stara 83 let. V lorek je odšla z doma proti Ponovi-čaen, kjer je zavila k nekemu sosedu v hišo. Potem je hotela v noči nazaj k Batisovim, kamor se pa ni vrnila. V snegu je zašla s poti ter so jo v četrtek 12. marca našli zmranjeno ob stezi na travniku »Pod starino«. Pokopali so jo na farnem pokopa lišču na Savi. Trbovlje ■ Delavska akademija bo na ev. Jožefa dan ob • pol 4 popoldne v Društvenem domu, na kateri bo 1 )>redavanje o sodobnih delavskih vprašanjih. Go-I vornik pride iz Ljubljane. Kmetijsko nadaljevalna šola v Trbovljah pri-! redi dne 19. marca od 8 do 10 dopoldne v Dru- • štvenem domu filmsko predavanje o uspešnem in ' naprednem kmetijstvu. Predavajo strokovnjaki iz Ljubljane. Vstop prost. Elektrifikacija Knczdol—Planinska vas. Zainteresirani kmetje so se sošli z zastopniki občine in , zadružne elektrarne v četrtek 12. marca na tukajš-I nji občini. Sestanek je prinesel jasnost in pokazal možnost elektrifikacije omenjenih va.fi. G. župan, ki je vodil razgovor, je naslikal finančno stran, katera je tako ugodna, da bo proračun za glavni vod, ki bo vezal obe vasi s Trbovljami preko Rovt, že z dosedaj od občine v ta namen deponiranim denarjem in s pomočjo zadružne elektrarne pokrit. Z delom se bo koj začelo, ko komisija pregleda teren in potrdi načrt. Priprave in delo vodi od vseh treh korporacij sestavljeni odbor. Pravijo, da bo meseca maja v teh vaseh elektrika že svetila. Občni zbor krojaške in šivilskc zadruge ee vrši danes ob 1 popoldne v Društvenem domu. Knjižnira Prosvetnega društva poeuje vsake nedeljo in praznik od 8 do 11 dopoldne. Središče ob Dravi Nad pričukovairijo dobro sc je obnesol 10-dnevni tečaj zavoda za zaščito mater in dcce in njega razstava v Društvenem domu. Bilo je skupno 22 predavanj, ki so jih posečalo ženo in del Slovensha Bistrica Živinski in kramarski semenj se preteklo sredo zaradi viharja in velikih snežnih žametov ni vršil. Kmetje so prignali sa.mo 6 glav go-vede, pa so jih morali zaradi viharja postavki , v hlev. Podružnica Bnt'e. Po mestu se širijo vesti, da namerava Bat'a pri nas otvoriti glavno zn-i logo svojih čevljev za Slovenijo. To ne odgovarja resnici. V Slov. Bistrici bo samo navadna podružnica. Uradni dan, ki se zadnjič zaradi snežnih žametov ni vršil, bo prihodnjo sredo v prostorih mestne občine. Poleg tega so uradni dnevi za vos mariliorski okraj — desni breg — vsak torek in petek v Mariboru. I Vzajemna in posojilna zadrugo ima svoj občini zbor dne 26. marca. Propagandna smuškn tekma se vrši danes ЈКфоМпе. Tekmo prirede kmetski lantje z mariborskimi dijaki na progi Sv. Urli—Ti nje pod vodstvom tinjskega šolskega upravitelja p. To-mažiča. Konjice . ekleta z izredno vestnostjo in sledile izvajanjem predavateljev z največjo pazjjivostjo. Skupen obisk nad 1500. To je dokaz, da so Marenberg Kat. prosvetno društvo v Marenbergu priredi na Jožefovo, dne 19. marca ob 3 popoldne v dvorani g. Alojzija Brudermanna zelo zanimivo ski-optično predavanje o »Poljski in boljševiški nevarnosti«. Predaval bo g. profesor dr. Jan Scdivy iz Maribora, kar je sam videl In doživel na svojem potovanju po tej slovanski državi. Naj nikdo ne zamudi prilike, slišati tako izvirnega in poučnega predavanja o državi, ki vedno bolj išče stikov in s tem kaže zanimanje za kraljevino Jugoslavijo. Srčne, živčne in žensko bolezni so uspešno zdravijo v Dobrni. Do 15. junija kompletno 20 dnevno zdravljenje (avto, stanovanje, hrana, kopeli in zdravnik) za Din 1200 —. Prospekti zastonj. Novi občinski odbor jo imel tc dni svojo prvo sejo, na kateri je pretresali proračun. Po dalj "i debati jc bil proračun z večiuo glasov sprejet. Hripn jc pri nas hvala Bogu ponehala. Mrtvaški zvon je utihnil. Po vaseh jc še sicer precej bolnikov, toda smrtni slučaji so poslali bolj redki. Fantovska Mnrijanska kongregacija ima na praznik sv. Jožefa svoj шатјjonski sestanek v društvenem domu. Fontje-kongregunisti, pridite polnoštevilno! Snega nam jc. zopet nasuto toliko, da bomo z njim shajali lahko do Velike noči. Avtobusni promet Maribor—Celje jo zopet do nadaljnjega ukinjen, dokler se vreme ne izboljša. Občni zbor Dravinske podružnice SPD v Konjicah se vrši 18. татси 1931 v dvorani Narodnega domu v Konjicah /. običajnim dnevnim redom. Ljutomer Smrtna kosu. Pretekli četrtek je nu svojem domu v Ljutomeru izdihnil svojo blago dušo veleposestnik g. Anton Lah. Pred pol lcloni ga jc zadcln kap. Od takrat je bil priklonjon na Indniško posteljo. Zadnje tedne je mnogo trpel. Medtem jo bil dvakrat previden s sv. zakramenti. Bil jc korenin« ined starejšimi Ljuto-merčani. Star naročnik »Slovenca«. Preostali gospe soprogi in otrokom nošo iskreno sožaljel Veliko zanimanje vladu zu danušnjo uprizoritev velike rimske igre »Quo vadiš« v Katoliškem domu. Prodslavu so. prične točno ob liolštirih. Blagajna 1к> odprta že eno uro pred pričctkoiu predstave. / slična predavanju nujno potrebna in da ljudstvo želi izobrazbe. Samo treba mu jo je nuditi in sicer takšno, ki res koristi. Uspeh bo toni sigur-nejši, ker jc zaščitna sestra obiskala tudi skoro vse družine v fari, ki imajo inale otroke in šo na lieu mesta dajala razna navodila. Kar težko je bilo materam, ko se je tečaj zakljtičil. Toplo zahvalo izrekajo Zavodu zu zašč. mater in dcce v Ljubljani, g. dir. Ileissn. zaščitni sestri Božičevi za njihov trud, p:i tudi društvu »Središka Prosveta«, ki je tečaj oskrbelo in vse tako spretno izpeljalo. Na Jofežovo 19. niarcn jjo večernicnh bo > Društvenem domu proslava: »Očetovega dne« Možje in fantje, tedaj pa Vi nnj>olnite dvorano, ker Vaš je ta dan! Vojnih pri Celju Nedeljski »Slovenec« so dobi od jx»I sedmih naprej pri župni cerkvi, po rani maši na trgu in pri organistu g. šoparju. Segajte pridno po njem! Naročite sc takoj na knjige družbe s\. Mohorja, ker čas vpisovanja poteka. Za 20 Din dobite 0 krasnih knjig. Živiihun prosvetna delavnost. Naši fantjo, združeni v fantovskem odseku kat. prosvetnemu društva, so pridno gibljejo. Nn pustno nedeljo so priredili Slomškovo proslavo, ki jc prav lopo uspela. Takoj nnto so |«i štirikrat zaporedoma vprizorili Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa. Sedaj sc pa že uče novo igro, ki jo bodo vprizorili po Veliki noči. Umrl je g. Franc Vidmar, čevljarski mojster. Rajni jc imel v trgu čedno hišo, pa je prišel |к> krivdi nekoga na bc.raško jwlico. N v in. p.! Šmartno pri Velenja »Provisorium«. Da je pokopališče v Šmartnem pri šaleku v splošnem že kar čedno, bo priznal vsakdo, zlasti, kdor se spomni, kakšno je bilo pred kakimi osmimi leti. Izjemo dola le zunanjost nagrobne kapele grofice llarnoncour, ki hitro propada. Ob obeh vhodih te jiozdravi po en par mogočnih cipres, kakoršne vidiš redko kje na deželi. Preseneti število grobnic (15). V ozadju pokopališča Ivo-rijo nad pokopališkim križem štiri košate ciprese lopo vejnato kapelo. Pred križem je spomcuik, Ui pove, da lam čaka angelske trombe zlntomašnlk Franc Cizej. Silno skromnemu sjiomeniku bi končno že ne bilo kaj reči. če se ne bi na podstavku ža tako dolgo blestela beseda »Provisorium«. Besedilu zgoraj se že precej pozna zob časa. Poteklo je danes teden ravno sedem let od pogreba g. župnika. Precej po njegovi smrti je bil naročen primeren sj>o-menik možu, ki je nad trideset let delil bridkosti in radosti s svojimi župljaui. Dotičnn tvrdka je dobila zualno svoto nn račun. Danes pn ni spomenika in ni denarja. Pravijo, da čez sedem let vso prav pride. Ali bo ta »Provisorium res postal »Defini-torium...«? Zupljan. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 15. marca ob 15: »VERIGA«. — Ob 20: »CIGANSKA LJUBEZENr. Znfzane cene. j PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek. t6. marca ob 20: »ČARDAšKA 1 KN ~rdNJA«. Gostovanla merihnrskptfn gle- dališča.