NO. 13 iUIER eV. j; 62 o/W Ch, ^'21 Aj St. ^iirCh ■ ^‘iv yf^k’s n, lll^ nrk, ,. ^ce l00(J3 Domovi m AMCmCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING NEWSPAPER Pittsburgh, Mew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoeni*. fily. Pueblo. RockSpring* CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 25, 1977 LETO LXXVIH. Vol. LXXVII1 Libanon ne prenese več tiskovne svobode Neomejena svoboda s svobodo tiska je “razkošje”, ki so ga Libanon zdaj ne more privoščiti. BEJRUT, Lib. — Predsednik vlade Salim el Hoss je dejal, da "je preveč svobode nezdravo za libanonski tisk”. ‘‘Neomejena svoboda je razkošje, ki si ga pri sedanjih okoliščinah ne moremo privoščiti,” je dejal predsednik libanonske vlade in nadaljeval: “Tisk je bil delno odgovoren za libanonsko tragedijo. In jaz ne mislim, da bo tisk še kdaj isti.” Predsednik vlade je obdolžil libanonski tisk za motenje odnosov z arabskimi in drugimi državami ter za izpodkopavanje miru in ustaljenosti doma. V takih razmerah je bila uvedba cenzure časopisja po izjavi Salima el Hossa neizbežna, četudi je trda. Povratka k predvojnim razmeram v pogledu tiska ni mogoče pričakovati. Tedaj so tega zlorabljali za obrekovanje in izpodkopavanje o-snovnih koristi Libanona. Nekateri listi, ki so jih ustanovile in vzdrževale druge arabske, države, so služili tem za sredstvo propagande in propagandnega boja med raznimi strujami in skupinami v arabskem svetu. Pred državljansko vojno je izhajalo v Libanonu 40 dnevnikov in tednikov, pri katerih je bilo zaposlenih okoli 15,000 ljudi. Zdaj izhaja le še 17 dnevnikov in tednikov ter je mnogo nekdanjega osobja brez posla. Nekateri listi so sd preselili na tuje in tam nadaljujejo svoje delo. I #j n i HUANG HUA. ki je bil poslanik LR Kitajske v Kanadi in nato pri Združenih narodih v New Yorku, se je vrnil v Peking, ko je bil imenovan za novega zunanjega ministra LR Kitajske. ffausm ¥ podpro Tešila v odsiranfeni PEKING, Kit. — Stenski napisi, ki so zahtevali vrnitev Teng Hsiao-pnga na njegova nekdanja mesta oblasti, so bili odstranjeni skupno z venci, položenimi ob prvi obletnici smrt-’ bivšega predsednika vlade ču En-laja. Kot je znano, je Ču izbral Tenga za svojega naslednika, pa so ga skrajneži z Maovo vdovo Chiang Ching lani v aprilu pregnali z vseh njegovih polo-' žajev, ko so prepričali samega Maa, da je Teng “sopotnik kapitalistov”. ' Sedaj je v teku gibanje za vrnitev Tenga na oblast. Nekateri napisi so zahtevali, da se mu vrnejo vsi ppložaji, ki jih j d imel. drugi pa so pozivali, naj bo Teng imenovan za predsednika vlade, na položaj, kjer je sedaj Hua Kuo-feng sam. ------o------ Tajska ofenziva proti £rve**ili ni učinkovita BANGKOK, Taj. — Ko so se generali vrnili v lanskem oktobru na oblast, so napovedali obsežno ofenzivo proti rdeči gverili v južnem delu države. O tej so veliko pisali in govorili, toda njen uspeh je zelo o-ttiejen, če je sploh b uspehu mogoče govoriti. Rdeči gverilci so se umaknili iz svojih znanih oporišč in s Področja pod nadzorom vlade. O kakem njihovem uničenju ni niti govora, trdijo tuji opazovalci razvoja na Tajskem. ---------------o----— Peking priganja Tokio k podpisu mirovne pogodbe TOKIO, Jap. — Načelnik Komunistične partije in predsednik vlade Hua Kuo-leng je pozval Japonsko, naj čim preje sklene z LR Kitajsko mirovno pogodbo. To je Hua dejal Yo-shikatsu Takeiri, ko je bil preteklo soboto v Pekingu. Takeiri je vodnik japonske stranke “Čiste vlade” in je prvi, ki je govoril s Huo po smrti Mao Ce-tunga. Japonska je odlagala sporazum in mirovno pogodbo z LR Kitajsko, ker je ta zahtevala, da pride v njo določilo o skup nom odporu proti nevarnost1' “gospodstva” od strani tretje sile nad vzhodno Azijo. To bi naj bilo očitno naperje no proti Sovjetski zvezi, zato sc se v Tokiu temu upirali, da ne bi poslabšali svojih odnosov i Moskvo, ko ti že itak niso bili dobri. Umik Iz javnosti Telefonske družbe se pritožujejo, da ie vedno večje število onih, ki nočejo biti vpisani v telefonske imenike. ' NEW YORK, N.Y. — Ko je človek iskal v kakem tujem me-jstu znanca, je vzel v roke tele-' fonski imenik kraja in ga poklical. Ti časi naglo minevalo, če že mso minili, trdijo telefonske družbe. V vsaj nekaterih velikih mestih v naši deželi je število tistih, ki nočejo biti v telefonskih imenikih, že preseglo 30%. V Los Angelesu je prešlo 38%, v Chicagu 33%, v New Yorku 30% in je za eno tretjino večje, kot je bilo leta 1971, “Ni to določena plast prebivalstva, to sega v vse njene plasti in skupine,” je dejal zastopnik Illinois Bell. Predstavniki telefonskih družb na splošno sodijo, da je zahteva po opuščanju imen v telefonskih imenikih del splošnega stremljenja in večje želje po umiku iz javnosti. American Telephone & Telegraph Company vidi v navedenem razvoju škodo za vzdrže- Vromenski prerok Pretežno oblačno z naletava-n.iem snega. Najvišja temperatura okoli 32 F (0 C). vanje zvez in povezavo med ljudmi, vidi pa tudi večje stroške z vzdrževanjem sistema za sebe. ■■o,— — Ce se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov! V Indiji Izbira samo med demokracijo in fašistično diktature! Nasprotniki vlade v Indiji so začeli kampanjo za parlamentarne volitve v marcu. NEW DELHI, Ind. — Politična opozicija je uradno začela volivno kampanjo z ostrim napadom na vlado Indire Gandhi in njeno avtoritarno politiko tekom zadnjih 19 mesecev. “Izpor ni nič rrianj kot med demokracijo in fašistično vrsto diktature,” je dejal Jayaprakash Narayan, ki je prišel preteklo soRoto sem na posvet z drugimi vodniki politične opozicije. “Vladajoča Kongresna stranka, ki je kriva umora demokracije, postavitve tisočev nedolžnih državljanov za mreže, ne sme biti nikoli več izvoljena na oblast,” je propagandno geslo politične opozije. Med tem je predsednica vlade Indira Gandhi, ki je pred enim tednom iznenadila Indijo z objavo parlamentarnih volitev v marcu in izpusti ti vi jo večine političnih jetnikov obtolžila opo-dcijske stranke negativnega od-rosa brez vsakega skupnega po-itičnega programa. “Dežela trdno in stalno napreduje. Mi ne maramo nazaj v staro zmedo, ko je oremnogim zgledalo, da je naš narod izgu- Vanee lie razpravi j?.! s jiasamslk isittaiijlsti ministrom a WASHINGTON D.C. — Panamski zunanji minister Aquiline Boyd bo pjišel na obisk v ZDA in bo 31. januarja razprav-Ijal z državnim tajnikom C. Vancejem o panamskem prekopu. Pogajanja p novem sporazumu med Panamo in ZDA so se začela že februarja 1974, pa so bila ponovno prekinjena. Nova vlada ZDA jih hoče sedaj pospešiti in naglo zaključiti. SADAT ZA ODLOČNO 69SP0DARSK0 REfORMO Izgredi in nemiri v Egiptu so povzročili skrb v konser vativnih bogatih državah arabskega sveta. Objavile so pripravljenost pomagati, ker nosi Egipt težo vojne z Izraelom za ves arabski svet. »rcdjsdaik Wk poziva I varčevanji! esisrcpja Predsednik Jimmy Carter je pozval vse Amerikan-ce, nai ne ogrevajo svojih prostorov podnevi preko 65 F, ponoči pa naj to mejo še znižajo. WASHINGTON, D.C. - Jimmy Carter je pozval pretekli petek zvečer vse Amerikance varčevanju energije, ko je huda zima močno prizadela njene vire in povzročila po nekaterih delih baše dežele rePnično stisko. Ta je bila očitna zlasti v. državi Ohio, kjer je državni gu- "^bo verner pozval k zaprtju javnih in privatnih šol za do 39 dni ter omejitev obratovanja v industriji na največ 40 tedenskih ur. FriiJ,sodnik KAIRO, Egipt. — Predsednik Anvar Sadat je pozval vlado naj 1 išče druge poti za odstranitev velikega primanjkljaja v državnem proračunu, ko je preklicala ukinitev podpore cenam. V nemirih, ki so nastali zaradi tega umika podpore in z njo zvezanega hudega dviga cen, je bilo najmanj 79 oseh mrtvih in okoli 700 ranjenih, predno so oborožene sile obnovile red in mir. Odgovornost za izgrede očitajo komunistom, kar pa odločno zanikavajo v — Moskvi. Posebno obsežni in hudi so bili izgredi v Kairu in Aleksandriji, manjši pa v več drugih mestih. Demonstracije so začeli študentje, pridružili pa so se jim naglo delavci in vsi drugi nezadovoljni elementi. Vlada je po dveh dneh nemirov preklicala ukinitev podpore cenam in izjavila, da bodo te ostale nespremenjene za nedo-, , dobo. Podpiranje cen vsen j dela vsakdanjih potrebščin je A je za&adi oil svojo smer,” je i^jaWIaln- krize energije pozval vse ljudi, dira Gandhi na zborovanju v nai P° stali in padli v obrambo svobode in krščanstva. Držimo se za roke z vsemi v slovenski skupnosti in skupaj, z dvignjenimi glavami bodimo v tisto zmagoslavje, ki ga rodi duh, ki je trdno na večnost pripet! Spoštovani Mauserjevi družini, užaloščeni soprogi gospej Mimi, hčerkama in sinu, bra- ProŠnja za pomoš delil pesem in ljubezen, da smo ^.om jn sestram in dragi mami bili oratje med seboj. Bog je bil j j.er sorodnjkom naj bo Bog to-tvoja vera, o kateri je zapisano, kl,žnik in močno upanje. da gore prestavlja. _ 1 Tebi, dragi, nepozabni prija Bila je vera da se posiuzim bo dana večna sre- Tvojih besedi, ki premakne vet . ' večna neugasljiva ijubeZen kot goro, ki premakne nevero in sovraštvo! Dnevi velikih ljudi so dnevi velike vere. In zavoljo te velike vere je svet sr* vedno lep! Kako lepe besede, ki jih more spregovoriti le misle'1, pisatelj, resnični umetnik! Ko sva si zadnjič stisnila roko, so bile tvoje besede: na vse sem pripravljen. Ne bojim se u-mreti, če je lo Njegova volja, in hudo žalostno bi bilo, da bi sedaj pred smrtjo trepetal, ko sem skoraj vse svoje' življenje pridigal in govoril o upanju, posmrtnosti, onostranstvu in sreči pri Bogu! In nasmehnil ši se in nisem čutil, da Ti je žal, da si se odločil za to pot. Bila je pof v Njegovih načrtih, ki so za. nas revne in bedne ljudi dostikrat tako nerazumljivi in tuji. Naj dobesedno prepišem beesde, ki si CLEVELAND, O. — Članice Oltarnega društva in vse faranke Marije Vnebo vzete se obračamo do vas s prošnjo za pomoč. Sklenjeno je bilo, da bomo priredile prodajo peciva v pomoč za popravilo cerkve v Tolminu, porušene po potresu. Gotovo vam je znano, da se je odločilo več društev, da bodo po svoji moči pomagala. Tudi ženske fare Marije. Vnebovzete smo sklenile narediti, kar največ moremo. Brez vaše pomoči ne žmorefno veliko, zato vas prosimo, da bi pomagale z domačim pecivom in če katera more priti pomagat v kuhinjo' v soboto. 29. jan., zjutraj ali popoldan. Prosim, ne recite, kaj bi hodi-jih govoril nedavno slovenskim la1, saj jih je dovolj! Saj veste, ljudem na južnem kontinentu: če je več rok, preje je delo kon-“Dragi prijatelj! Večnost je čano. Ni prav, da se trudijo /ed-resničnost, ki jo z besedo med no ene in iste, najbolj tiste, k’ nami tako malokdaj imenujemo še vedno delajo v tovarnah. Za-razen v cerkvi. In vendar je to prosim, če morete kaj speči J prav večnost tista najboljša mo- doma, prinesite v šolsko dvora- Cleveland, O. — Eden naših rojakov je prejel iz Slovenije pismo sledeče vsebine: ‘Vaše razumevanje šolnin v ZDA je za naše pojme nepravilno - vsaj z državne strani. Tudi mi damo vse za nerazvite in še takrat, ko so že davno bolj razviti kot mi sami. Tako je z notranjo in zunanjo politiko. Carterjeva izjava, da ne bo branil Jugoslavije sred morebitno rusko intervencijo, da nam pomagajo graditi boljši socializem”, je pri nas razburila tudi politični vrh in aktivnosti so se kar nizale nekaj časa, le v tej smeri, da smo pozabili celo na ogroženi slovenski in hrvaški živelj v Avstriji. Glede tega smo imeli preje veliko zborovanj, katerih smo se morali vsi udeleževati, čeprav večina ni vedela, kako bi jo čim-prej pobrisala. Preštevanje manjšine ni uspelo. Preštevanja pri nas doma se pa vršijo drugo za drugim, da človek sam več ne ve, kaj naj stori, če ukrenem tako, kot žele vodilni, ni prav po moji vesti, ker je njihov cilj, napraviti maso ljudi, za katere mislijo drugi, ki so za to poklicani. Ker sem ukrenil drugače, kot so narekovali pri posojilu za ceste, sem zapisan, označen, preštet. To mi je sekretar partije potrdil v službi in izjavil v isti sapi, da ga je sram, da je sam podpisal prej, kot je vedel, za kaj gre. Preštevajo družine, ki pošiljajo otroke k verouku, preštevajo nas pri samoprispevkih, ki so še edini učinkoviti način, da se vsaj nekaj naredi. Zato smo “za: in spet plačujemo. Vendaf nam pa še kar gre. Ne vem, kako to. Mislim, da je _ delavcev še toliko, da držimo vse skupaj pokonci. Življenjski stroški stalno rastejo, naše plače so pa vedno v polletnem zaostanku. Za hrano gre okrog 40% zaslužka, za davke še več in za “prostovoljne” prispevke tudi precej . . . Ker smo praznovali pred kratkim 30-letnico naše vojaške industrije, naj povem, da sedaj veliko govore o civilni zaščiti in obrambi, ki bo temeljila na splošnem ljudskem odporu. Spoznali smo, da armija sama proti ruskim četam ne bi pomenila mnogo, če se ljudje ne pripravijo na gverilo. Take vaje so torej občasno na sporedu. Civilna zaščita je zelo/razvita tudi v drugih evropskih državah, posebno v Švici, kjer se je lani vršil kongres o tern. Tam smo spoznali, kako nepripravljeni smo in baje velja to tudi za ZDA. Letos v Ljubljani plužijo sa mo glavne, magistralne ceste, pred bloki in stanovanjskem ;poslopji je pa kaos, ker ljudje nimajo kje parkati. Če eden 'skida snegi mu drugi zasede prostor. rali, zalo se jih lopata ne prime, komunala pa zapravi denar, preden zapadi sneg. V ulici, kjer živi 700 družin, ne pompim, da bi bilo kdaj pluženo. Najceneje je počakali, da sneg skopni. Pokojni ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar je to že davno vedel, ko je rekel: “Bog ga je dal, Bog ga bo vzel!” S. P. CHICAGO, 111. — Če pridem v družbo starejših ljudi ali pa prisluškujem njihovemu pogovoru večkrat slišim: Kako dobro in lepo je bilo nekdaj, ko smo bili mi mladi. V nekaterih pogledih imajo prav, v vseh pe ne. Ko sem bil še mlad poba, sem tudi slišal pohvalo o starih, dobrih časih. Čeprav mlad in ne dovolj razgledan, sem večkrat mislil, da le ni bilo vse tako lepo, kakor so trdili stari očanci. Bral sem v knjigah o kmečkih uporih, o tlaki, o neznosnih bremenih, ki so jih graščaki nalagali svojim podložnim. So bili mar zlati časi? Ko sem prišel v mladeniško dobo in postal član raznih prosvetnih organizacij in se udeleževal, večkrat cele organiziral razne nastope, sem slišal: “Vsega tega nekdaj ni- smo imeli, pa smo tudi dobro živeli.. .” Res, živeli so preposto življenje, niso poznali organizacij, celo časopisi in knjige so bili redka prikazen v premnogih hišah. Edino duhovno razvedrilo jim je dala Cerkev v svojem bogoslužju in praznikih. Celo šolske obveznosti ni bilo. Moja babica se ni znala podpisati, le pokrižala se je, stari oče se je znal podpisati, brati pa skoraj ni znal. Fa je vendar tožil nazaj po “zlatih časih”. Kaj danes najbolj peče starejši rod? Prišli smo v dobo naglih sprememb. Kar je bilo včeraj bilo proglašeno za dobro in prav, je danes zavrženo. Svet se je spremenil v mnogih primerih. Imamo razne ‘izme’: Ko munizem, socializem, kapitalizem z vsemi svojimi izrastki. Zlasti komunizem kaže svoje roži čke na najbolj ogaben način Danes ni več to, kar je bilo včeraj. Zgodovina gre svojo pot naprej in stari “dobri” časi se ne bodo več vrnili. Nujno je, da skušamo iti s časom naprej. Seveda ohraniti moramo stare, večno veljavne dobrine. Te morajo ostati in bodo ostale, kor je njih začetek v Bogu samem: Ne kradi, ne prešestvuj, na ubijaj, rodnim vrednotam, med katere spada tudi materin jezik. * Snega se kar ne moremo znebiti. Kar vedno prši. Veter nanaša kupe snega in tisti, ki ga morajo kidati, se jezijo. Tudi jaz sem med njimi. Pravijo, da takega mraza, kakor ga imamo letos, že ni bilo 140 let. Imejmo upanje, da bo enkrat boljše. * V soboto, 15. januarja, je Društvo sv. Štefana KSKJ priredilo počastitev članov, ki so že 50 let pri društvu. Teh je bilo 25. V veliki svetoštefanski dvorani je bilo prav razgibano. Najprej odlična večerja, nagovori glavnih odbornikov iz Jolieta. Slavljenci so dobili lepa spominska darila. Igral je Roman Possedi-jev orkester. Predsednik Društva sv. Štefana je dr. Ludvik Leskovar, ki je tudi v glavnem odboru KSKJ. Presenetila me je novica, da je v Kortah na Koroškem (slovenski del) umrl inž. Lambert Muri. Še za božične praznike sem dobil božična voščila. Bil je eno leto moj šef v uredništvu podružnice “Slovenca” v Mariboru. Pozneje, ko sem se zatekel v Ljubljano pred nemškim nasiljem, sem ga spet srečal na Prevodu. Naj počiva v miru božjem v prelepem delu slovenske Koroške! * Ne pozabite, da je v nedeljo, 30. januarja, Baragova nedelja. Škof Friderik Baraga, veliki slovenski misijonar in branitelj Indijancev pred nasiljem vladajočih krogov v Washingtonu, je umrl 19. januarja 1868.. Po slovenski maši, ki je obenem tudi mladinska maša sloven ske Slomškove šole, bo v spodnji cerkveni dvorani sestanek Baragove zveze. Pridite! Pogrešali pa bomo njenega agilnega predsednika Freda Orehka, ki je nenadno umrl tik pred Božičem- * Da bo v nedeljo, 6. februarja« | izpolnjuj zapovedi itd. Starši Ausijonsko kosilo, to že veste-imajo težave z mladimi. Ti ne Vstopnice so po $3. Kosilo bo v razumejo starih in starejši ne . spodnji cerkveni dvorani takoj razumejo mladih Je prepad ‘ po 10. maši. Podpirati katoliški J med obojnimi. Z ozkosrčnostjo j misijone je naša krščanska dolžne bomo pridobili nikogar, s tr- jnost. “Pojdite in učite vse naro-1 mastim vztrajanjem na starih ' de,” je naročil Kristus aposto-navadah bomo le odbijali mla-, lom in njihovim naslednikoiF I de. 'Mi osebno ne moremo v misijo- Nekatere hudo odbijajo spre-'ne. Lahko pa misijonarje gmoH membe v Cerkvi, zlasti v bogo- no podpremo. Nad 80 slovenski!* I služju. Kar ne morejo pozaoiti misijonarjev in misijonark je časov, ko je duhovnik pri tihih na misijonski fronti. Mi v za' mašah po latinsko mrmral svo- ledju smo pomožni misijonarji'[ je molitve, ali pri slovenskih Z molitvijo in s prispevki ji*11 j mašah pel latinsko, razumel ga lahko pomagamo! ni nihče, razen nekaterih izobražencev. Sedaj, ko je sv. Duh * . razsvetlil Cerkev in njene vod- Februar je mesec dobrega t1-nike, niso zadovoljni, čeprav ska. To se pravi, da je ta mes^l slišijo besedo božjo in mašne posvečen agitaciji za dober tis*5' molitve v lastnem jeziku. So Tisk je danes velesila. Pravij0’ spremembe tudi pri obredih, ki čp bi apostol Pavel živel dane5'j niso bistvene. Bistvo obredov je bi postal časnikar in bi potoi*1 ostalo isto. Spet godrnjanje: Če- tiska širil božje .kraljestvo. K*l| ;mu te novotarije. .. bomo storili mi? Obnovili boj^l Taki smo. Radi bi bili, da bi naročnino za naše liste: Am^jj ostalo vse tako, kot je bilo pred ško Domovino, Ave Marijo, B°2 50 leti in trmasto vztrajamo na jo Besedo, ki izhaja v Toronh'j starih “vrednotah”, ki pa niso glasilo katoliških misijon0' vedno “vrednote”. Čas gre na-1 “Katoliški misijoni-’ in sevc napreduje pa tudi ne. Sončno, ker se je bližalo že kon-kov s činom podnarednika. I V letu 1976 -l6 imela $63,426.88 cu septembra, temperatura rav-' Kmalu je nastopila gospodar- dohodkov- $282.28 več kot leto no prava. Takoj po zajtrku oko-ska kriza V Suhi Krajini ni P°Pre.i- Med dohodki so seveda li sedmih sem počasi stopil na hiln dovoli kruha ne denaria naive^.ia postavka nedeljske na- pot. Nimam navade iti hitro, da niti dovolj pitne vode Iz trav- ^ in darovi za cerkev. Teh se ne utrudim, tudi če sem ve* nikov in njiv so molele, belo ^ bll° $42,047.05, kar je za ! dan na nogah, kar mi je ta dan oprane majhne skale. Neko noč $1709-15 manj kot v letu 1975. v Berlinu še posebno prav pri-P — Za primerjanje, kako se giblje šlo. število faranov, bi mogla ta vso-j Pločniki so široki tako, da se ta nekaj pomeniti. Ljudje na- ni bilo treba drenjati, ko je pro-vudno ne prispevajo od leta do met po njih postajal večji. Oko-leta manj v nedeljske kuverte, g j km od hotela sem zavil na ce je bila lani vsota manjša, se cesto Kurfuerstendamm, ki piavi, da je bilo manj tistih, ki predstavlja središče Zahodnega so Prispeva-d. In ta vsota je v Berlina, cesta, ki ji do sedaj ni-dveh letih padla za skoraj 10,- nem še videl enake. Stavbe no- O99 dolarjev. ve, ker s6 bile povečini vse med Stroški so1 se c rt ni-ra;;',, mn-., i cd prejšnjega1 leta le malo zvišali in sicer sa-'j.c , mo za $170.50. Znašali so: $62,-' v ' ' 11 936.84. vojno porušene, pa ne previso- katera presega 10 „ .nadstropij. Cesta sama je kot Le|M f° j 40 1“ Torontska univerza. Plečniki so sla za popravilo dvorane $8,000 -iroki čevljev ali vcč, mo. za odplačilo dolga m $1.520.40 derm oleBantno trjovinf!, 'vseh vrst restavracije, mnogo j jih je na pločnikih itd. Le težko j sem si predstavljal toliko raz-j košnosti v blagu in v prostoru. Vaš center za cenena grupna po- v omejenem prostoru celotnega tovanja v domovino in obratno. Zahodnega Berlina, ko so po ve-vse druge karte in izleti v Flo- čini KOMPAS potniška mmm vsa arrteriška mesta tako noe 1. 1934 s skupnim potoVa-! vido, Karibsko moj-je, Mehiko stisnjena kljub razsežni zemlji njem na romanje v Rim. Videl itd, potni listi, najem avtov/ ob 10. dopoldne sem vzel trije sv. očeta Pija XI., ko bili davčne prijave, prošnje vseh urno ^uro Za ogled Zahodnega Ijice Ehabete II., je prišel ŠIH- jTontafji pri njem v avdijenci. vrst. Berlina, da sem si ogledal, kar dirat na Lakefield College v iPapež jim je zagotavljal, da iAa Dr. Karel Zuzek • je bilo predaleč peš in zadost’ Ontario, kjer bo bštcll pol leto.1 Slovence še posebno lad. Ce bi letev Urbane, notar zanjmivo, kot npr. Olimpijski da se seznani s kanadskimi raz- 'prišel med nas angel iz nebfes in «33A Bioor St. W. Toronto Radiom kjer so bile Olimpijske naravne maščobe, ki so nujne za Toplota odha ja skozi glavo STCCKHCLM; gv. — “Ogrejte glavo, nesite kučmo ali klc-t uk — v hladnem in vetrovnem vremenu izgubljajo ljudje tudi do 50 odstotkov telesne toplote, če no nosijo pokrivala.” Tega kakor vrsto drugih praktičnih nasvetov za mrzle dni jo Stockholmčanom dal biolog Bertil Wedin, ki je proučevanju vpliva mraza na človeški organizem posvetil polnih 20 let dela. Ta švedski strokovnjak, po-bornik klobukov in kučem, trdi, da cel organizem, razen glave, lahko regulira izgubo toplote z zmanjšanjem krvnega obtoke skozi površinske žile. Švedski biolog med drugim svetuje, da se “znotraj ni treba umivati, če je preveč mrzlo, ker boste s tem zbrisali z vaše kožo Zaključek “Cankarjevega leta” ka krilna vrata, v cerkvi pa vse Za sklepno prireditev jubilej- nabiralnike, in pobrali denar, nega Cankarjevega leta je ljub* namenjen za misijone, potrebe Ijansko občinstvo moglo videti 17. decembra Cankarjevo dramo “Za narodov blagor”. Režiral je Aleš Jan. Teden pred uprizoritvijo v Ljubljani je Drama to igro predstavila občinstvu v Zagorju ob Savi. Za sodelovanje V ptujski občini delajo štiri turistična društva — v Ptuju, Polenšaku, na Gomili in na Ptujski gori. Njihovo delo pa je menda precej neusklajeno, zato se že dalj časa pogovarjajo o u-stanovitvi turistične zveze, ki naj bi povezala vsa štiri ptujska društva in koordinirala delo. Trbovlje dobe nov most čez Savo Nov most bodo zgradili do leta 1978 v Trbovljah čez Savo. Most bo speljan nad železniško progo in bo prirejen za priključitev na Zasavsko cesto, ki jo bo še treba speljati od Zagorja do Trbovelj in od Trbovelj do Hrastnika. Tržič dobi novo šolo V Tržiču načrtujejo gradnjo poslopja za dveletno srednjo šolo in za večnamensko dvorano za športne potrebe. Zgradili naj bi jo s prispevki delovnih organizacij in seveda s “samoprispevkom” občanov. “Kulturni center Ivana Cankarja” Ljubljanska kulturna skupnost je predložila načrt za “Kulturni center Ivana Cankarja, ki naj bi bil zgrajen do 1. 1980. Obsegal bo menda kakih 15,000 kv. cerkve in reveže. Skušali so vdreti tudi v zakristijo, pa radi žeeznega droga na notranji strani vrat tega niso mogli. Po župnikovi izjavi denarja ni moglo biti veliko, ker nabiralnike pogosto praznijo. Literarni večer pri Ilirski Bistrici Na gradu Prem so pripravili literani večer. Na prireditvi so nastopili moški pevski zbor "Dragotin Kette” iz Ilirske Bistrice ter član Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Stane Razrešen z izbranimi odlomki iz del Ivana Cankarja. Obnovljena šola v Hajdini Po štirih letih so izročili u-čencem obnovljeno šolo, staro 90 let. Ob šoli so uredili tudi igrišči za odbojko in rokomet. Zadnje vest! Za zadniv vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “P«, smi in melodije iz lepe Sloveni-je” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106..5 MC, katero vodita dr. Mi-'an in an. Barbara Pavlovčič CLEVELAND. O MALI OGLASI EUCLID prvikrat naprodaj, tri leta star zidan ranč, s tremi spalnicami, metrov. Poleg raznih stranskih, dvojna priključena garaža. Pol-pomožnih m upravnih prostorov na klet. V'okolici novih domov, bo imel štiri dvorane, za 1500. Tracy Avenue 500, 400 in 800 gledalcev. V tem V Euclidu, kolonial s 4 gpaini-centru naj bi dobili prostore za cami, garaža za 2 avta, vsa pod-koncertno dejavnost, poleg tega kletena. $36,900. pa bo delovalo mladinsko gleda- Genesee Avenue lišče in lutkovno. Te kulturne V Euclidu, 4 velike spalnice, dejavnosti namreč že precej ča- klet, priključena garaža. Brez-sa nimajo najprimernejših pro- madežna. štorov. Nova cerkev v Kokrici V tem kraju, oddaljenim dva kilortietra od Krannja, je ljubljanski pomožni škof Lenič posvetil novo cerkev sv. Lovrenca. Gi’aditi so jo začeli 1971. Velika železobetortska stavba, ki se zelo prilega v pokrajino s Storžičem v ozadju, je zamisel arhitekta Bitenca. Levji idielež zanjo imajo člani farnega občestva: opravili sc največ ur prostovoljnega dela in daroval največ denarja. V mogočno stavbo se s sprednje strani druži stara cerkev. Na koru so tudi nove orgle. Vlom v stolnico V noči med 10. ih II. novem-brem so neznanci vdrli v ljubljansko stolnico. Razbili so tež- UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. Odprto od 9. do 9. 731-1070 (15) OPEN SUNDAY 2-5 20330 Friday, Euclid, brick, 4 bedrooms, carpeting throughout. $35,900 with $3,600 down. 1791« NOTTINGHAM RD. off Lake Shore Blvd. brick bungalow, 3 bedrooms, basement patio. Under $40,000. GEORGE KNAUS REALTOR 819 E. 185 St. 481-9300 \ (15) FOR RENT 1 or 2 bedroom apartment, furnished or unfurnished. Call for appointment 932-6786, St. Clair E. 61 St. area. (13) HARMONIKA NAPRODAJ nova, Somola znamke, kromatič-!na na gumbe in električen mikrofon. Kličite 1-949-2669. (14) Help Wanted CUSTODIAL COUPLE ror small select Shaker apartment building. Part time for husband. References and high housekeeping standard. Two bedroom apartment, utility plus salary. Call Mrs. Floyd after 5 p.m. 991-9328. ________________ (13) Pomoč v kuhinji Sorns’ Restaurant, 6036 St. Glair Avenite, išče pomoč za v kuhinjo. (14) Help Wanted Male or Female merami. I j,; pekel, da vas ne ljubim, bi tel. 534-8891 igre 1936. Reichstag, nekdanja j n jenu zaščito . JAMES WRIGHT je bil ubmr | — za voveffa vodnika demokratske večine v Predstavniškem domu. Doma iz Teksasa se nagiblje h ilj n:;, k nir.r. vekir::•>'štftin. LINOTYPE OPERATOR Call 361-4088 — Jim (x) “Poslušajte!” je nadaljeval Jerko, ki Pavla ni slišal. “Medtem ko so vas poslali k lepi gospe kot muho v pajčevino, se je v Zagrebu marsikaj zgodilo. Sramota, da se bo svet podrl. Razvedelo se je, da ste Dorin ljubljenec in da ste...” Tu se je Jerko še bolj približal Pavlu. “Kaj, da sem?” ga je ta prekinil. “Nič,” je odvrnil fant mimo, “ker vem, da ste poštenjak, da ste plemenit, ne sama po imenu, temveč tudi v srcu. A človeški jezik je kuga. Ljudje so vas ojezikali po Zagrebu, Dorino srce pa so zastrupili. In to je storil ta garjavi, grbavi brivec.” “Kaj, ta vrag?” je Pavel planil pokonci. “Prav ta vrag! Zahotelo se mu je zlata in mlade žene. Zlatarjeva ga je zavrnila, zdaj pa se jezi nanjo.” “On! Doro!” “Prav on! On je nahujskal ljudi na vaju dva. Bilo je po večernicah. Kakor slaba letina se je zgnetla nezgoda nad ubo-žico. Pred svetom, pred gospodo so jo oklevetali, da je zaradi vas pogazila deviško čast.” “O Bog! A kdo, povej, kdo?” je Pavel jezno zakričal in pograbil sabljo. “Oče jo je hotel v jezi ubiti, kar bi tudi storil, če bi ne bilo poleg sodnika. Ko pa se mu je jeza polegla, je rekel botru Ar-banasu, naj jo vzame s seboj v Lomnico, kjer naj bo pastirica. Pred očeta pa ne sme več živa. Danes je sreda in jutri odide Arbanas v Lomnico.” “Dora, moja Dorja!” je vzdihnil Pavel in se prijel za čelo. “A pri Bogu, v Lomnico ne bo šla, ne bo, tega ne bom pustil.” “Umirite se! Poslušajte! Naslednji dan sem opazil brivca v izdala, ni bilo. Zdaj sem lahko vse videl in tudi slišal. Za mizo je sedel vaš gospod oče, pred njim pa je stal zgrbljem briv-ček. ‘No, in kaj ona?’ je vprašal gospodar Stjepko. ‘Od srca se je nasmejala,’ je brivec odgovoril, ‘in rekla — oprostite mi! — da ste vražji človek. Ona sicer ni nameravala zvabiti v svojo mrežo drugega moža, a ker je vaš sin lep gospod, da se ga ne bo branila. In rekla je, da je zelo radovedna, če se ji bo posrečilo temu divjemu ptiču pristriči peruti.’ Vaš oče pa: ‘Hvala Bogu, da je tako, da bo ostal v Sa-moboru.’ — ‘E, milostni gospod,’ je zmajal brivec, ‘ne recite hop, dokler niste skočili. Vaš gospod sin je, oprostite, svojeglavec in mlad, mlad. Ta skače sem in tja; Grubarjeva gospa sicer ni nobena šala za moškega, a ljubezen izhlapi kakor žganje na dlani.’ ‘No, ka] pa misliš ti, brivec?’ ga je pobaral gospodar Stjepko. ‘E, kaj mislim, vaša milost? Na Doro mislim. Za tem grmom tiči zajec. Četudi bi postala Klara gospa Gregorijančeva, bi Dora vendarle še ostala ljubavnica mladega gospoda. A to bi bilo hudo, hudo in v sramoto njemu in vam.’ ‘Ne nori!’ ga je Stjepko zavrnil. ‘Ej, star ptič sem, vaša milost! Dobro vem, kako je, ko ženska prvič Zgrabi moškega. To se ne da tako lahko preprečiti. Posebno še, če v neumnem srcu nekaj tli. Če se fant samo za malo časa zateleba, je druga; zatelebanost mine, omotičnost pa ostane, oprostite.’ ‘Vse to bo ozdravila gospa Klara,’ ga je Vaša milost dobro pozna me- ‘Dobro, dobro,’ je odgovoril ščanska dekleta, toda take, kot stari gospod, a kako? Zagreb-je Dora, ni med njimi, pri moji čani so javna sila.’ ‘Nič lažjega, veri, da je ni! Kaj, če bi torej— samo da vem, da je vaša milost no, saj me razume vaša milost, to voljna storiti, čez tri dni bo Ali bi ne bilo to najlepše mašče- stari Arbanas povedel z vozom vanje proti tem zagrebškim dekle s seboj v Lomnico. Starec kramarjem? Bilo bi! Popokali je slaboten in naglušen. Ta nam bi od jeze!’ ” ne bo na poti. Udaril ga bomo “Lažeš, fant, lažeš!” je vz- malo po njegovi stari betici, da diknil Pavel, znova razburjeno bo za nekaj trenutkov omam-planil in drhtel kakor šiba. “To Ijen. Od Botinca dalje ni hiš. Ob ni mogoče!” cesti je grmovje. Oblecite dva “Bog mi je priča, da je bilo zdrava fanta v španska konje-tako,” je Jerko mirno odvrnil in nika. Posebno Lacko Crnčič je dvignil roko proti nebu. v tem dobro izveden. Voz pri- “O! - Pripoveduj dalje!” je haja, fanta planeta iz zasede in pridušeno velel Pavel in se brez hajd! - dekle na vas grad Mok- zavesti sesedel na kamen. vice ^a^ie <-'ez me.l0 v vaso “Vaš oče,” je Jerko nadalje- službo. Zagrebčani pa naj kri-val, “se je ob teh besedah za- ^e' ^-a.i hočete? Revico so ugra mislil. ‘Vaša milost tudi sama vi- 'bili španski begunci. B°g ve, je di,” je rekel brivec, ‘da je to je ubogo dekle. Ha, ha. se je popolnoma jasno. Oče in sin ne brivec zaiezgetal. e )a. je vas moreta istega dekleta - ljubiti, °če Potrdil, jaz pa sem se spu-kakor pravimo. A če pride oče stil z drevesa, da bi poiskal vas. prej, mora sin odstopiti mesto.’ (Dalje prihodnjič) JZCl sije Sljepko zavrnil, ‘njene bele roke so namreč železne klešče.’ ‘A ponamus.’ je oporekel brivec, ‘da niso, ker je treba misliti tudi na to. Recimo, da se bo gospod Pavel na Samoboru zbudil tre- hosti. Šel jW k vašemu očetu na zen. Kaj potem, vaša milost, če Medvedgrad. Desna roka mu je,' bo mladi jelen razdrl past? To nesel mu je tudi pismo zaradi je tisto, kar mi roji po glavi, vas v Samobor. Kaj je iskal na Bila bi sramota za vašo častito Medvedgradu? Dobrega gotovo glavo. Zagrebška drhal bi se še ne, ker je vrag. Tudi jaz sem šel bolj zakadila na vaš presvetli v grad. Da hi videl in slišal, rod. A posebno še po včerajšnji Toda brivec je šel k Stjepku. sramoti.’ ‘Kakšni sramoti?’ je Skozi vrata ne moreš videti, vprašal vaš oče. In tedaj mu je skozi zid ne slišiš, a spraševati začel brivčič pripovedovati vso sluge? Kako, ko pa si vendar j zgodbo, ki se je zgodila z Doro. nem. Mračilo se je že. Vedel Videl sem, kako trdo so gospodu sem, da sta v velikem stolpu. Okrog njega sem lazil kakor di- Stjepku plamenele oči in kako je ves drhtel od razjarjenosti. hur okoli kurnika. V meni je,‘Ne, tako ne bo šlo dalje,” je vse gorelo. Slišal sem govorje- zakričal. ‘Prav imaš! Povej hi-nje. Bilo je tiho, a stolp visok, tro, kar veš!’ ‘E, se je brivec Nenadoma je nad menpj prhnila prihuljeno smejal, ‘vem za zdra-ptica in sedla na visok hrast, vilo, h nočem ponižati vaše mi-nedaleč od stolpa. Tudi v meni losti.’ ‘Govori dalje,’ je ukazal je prhnilo. Vzpel sem se na gospodar. ‘Vaša milost, kolikor hrast, vedno više in više. Priple- mi je znano po pripovedovanju, zal sem do višine okna. Vej sem ne mrzi mladih žensk —• govo-se oprijemal, kolikpr so mi le rim, kakor sem slišal — pa naj dopuščale mišice. Nekoliko sem bodo kmečkega ali meščanskega se nagnil. Mesečine, ki bi me rodu. A Dora je lepa, zelo lepa. tugasHSimmii -am mm mm mm mm mm ; i % l SEN. HOWARD BAKER, vodnik republikanske manjšine, naj-višji republikanec na Kapitalu. vsaki slovenski hiši WtggjagBBBHffiaM ■■iilfiiiifi PRISTANEK NA VENERI — Slika kaže po snetek priprav za pristanek posebnega ve soljskega vozila na planetu Veneri. Poskus so izvedli na Armadnem strelišču White Sands v New Mexico s tem. da so vozilo sp ustili na zemljo iz višine 20 milj z balonom. NASA pripravlja polet na Venero v letu 19/8, seveda brez potnikov. * wr'7~^,,r*r ’— ■ |»>i NAROČITE Sl DNEVNIH AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČ JI SLOVENSKI NOVA MODA — Slika kaže Debbie Guichard v obleki astronavtke v Johnsonovem vesoljskem središču v Houstonu, Tex. GROMOVA POGREBfšA ZAVODA 1053 East 62 g ’ 17010 Lake Sfcc Jlvd. 431-2088 i 531-6300 GROMOVA TRGOVMA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 ( ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI ') Moj novi naslov: 6117 St. Clair Ave. Moi stari naslov: Cleveland, Ohic 4410? MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 14TH NATIONAL BASKETBALL TOURNAMENT * * * Saturday and Sunday February 19-20, 1977 ST. VITUS GYM |||;' E. 62nd STREET Cleveland, Ohio *wvv*vvvWvMWVw»vvvvwvvvww>,w,vvW.wt,,MW)Vvwvvvvvvvvwvv<«.