ekarn azsa® Ponudba velja do 15.1.2008 oz. do prodaje zalog. Kruhu iz naše pekarne smo znižali cene! Cpekarntö EXZ330 Dobra kot kruh! M Kajzerica postrežno, 55 g LpekarnaJ redna cena 0,19 >v 0,15 21% ceneje! Dobrodošli v hipermarketu Dobra kot kruh! Polnozrnati hlebček postrežno, 500 g 5 4 1,05 RAR ® ZAGORJE! ♦ SUZUKI Avto hiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov Ignis od 9.990 EUR «new!* miebiLi aaeooöi Uradna poraba goriva 3,9 do 10,2 l/100km,uradna emisija C02 167 do 246 g/km. ^1 ©H Morate prebrati: Promotorji občine Trbovlje Aktivnost DPN 60 let hrastniških marionet Prihod dedka Mraza ¥ Dolanki na novoletnem turnirju Steklarska godba tudi letos razigrala dvorano m Plesna skupina EnKnap Group Zasavcev literarni razpis Saša, ljubica naša Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00sit), polletna 13,52 EUR (3.240,00sitj. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. HV8BÜE 10. januar 2008 ^tokrat, prvic^v / v mladem letu, mi X f je muka pisati uvodnik. X / Prav nič vzpodbudna niso tre- \ / nutna dogajanja na naši družbeno / / politični sceni. Ja, v redu, postali smo S /južna meja, kar si, po mnenju mnogih,k / nismo nikoli ravno želeli biti, ampak, to je/ / cena za »Sengen«. S / Nebo se že od novega leta naprej spreneveda, \ ) kam spada in se veselo spušča čisto do vlažnih/ f razmočenih tal. V zraku je vlaga, ki leze v kosti in S c povzroča nelagodno počutje. A, ko bi bilo samo to, bil ) še šlo. Če smo leto zaključili z bučnim rajanjem in ogn-j čemeti, smo novega začeli s cenami, ki letijo v nebo in bolj ( zali manj nekontroliranimi nakupi. Ne morem dojeti, da so) (bili nakupovalni vozički tako polni, kot da je konec sveta. \ /No, konec ga sic- er ni bilo, se je pa) (marsikomu spre- menilo življenje in S neživljenjski stand- ard spet zdrsnil za) (kakšen nalet niže. Nižji je nalet, krajši) jje skok, so doka- ME: ' zali na novoletni) iskakalni turneji CK K»*, pogumni fantje.( )V Zasavju pa, kot da je novoletni časj Neprimeren za ^ , šport in je doberr de za nostalgično ^ veseljačenje, saj( /potem...hja, po smeteh v in pri/ (mestnem parku sodeč, bo po tern) (enako, kot je bilo pred tem. Za pestrost prvih dni meseca/ (januarja so poskrbeli naši vrli voljeni iz nacionalne. Kaj boj kal’ tič al’ miš, to bomo pa še videli. Obeta se nova stran/ )ka...Kot kaže, brez Bogdana Baroviča, ki pravi, da ostaja/ Iv NS. ( /Neizpodbitno je pa to, da smo dobili v trboveljski/ (porodnišnici prvega Slovenca Matica, ki je že v prvih j ' dneh, ko je prijokal na ta svet, požel precej medi-f (iške pozornosti, zato jo Zasavc za uravnoteženje/ S položaja namenja več prvi Zasavčanki, ki se jej /rodila v trboveljski porodnišnici. Prijokali so/ /na svet v Zasavju, v kateri regiji oziroma/ /pokrajini bodo pa rasli in se razvijali/ Brez zoca se nič ne ve... XKofetarsko medle volje X Urednica Marta. mtemie & smeno 24. j***A*y* 2009 Naslovnica: Mala Klara z mamico Foto PRAV © PKW____________ Ledene umetnine Skulpture Janeza Nap reta iz Sed raža si gotovo želijo nizkih temperatur, ako jim je življenje drago. Janez se vsak dan trudi, da jim prinaša »hrano«, se pravi, jih poliva z vodo in tako vsakodnevno menjajo svoje oblačilo in navdušujejo stvaritelja. Slike: Fariči Moljk Spoštujmo življenje vseh živih bitij Marsikateri človek na svetu ne pomisli in se ne vpraša, kakšna kruta usoda čaka živali, ki se skotijo vsakih nekaj sekund. Grozodejstva, ki jih utrpijo živali na svetu, so nepopisna in so, žal, delo človeških rok. Živali mučijo brez kančka slabe vesti zaradi malomarnosti, brezčutnosti, krutosti in zaradi koristi po čim večjem dobičku. Se in še bi lahko naštevali strahotna trpinčenja teh nemočnih živih bitij. Člani društva proti mučenju živali hočemo, da imajo tudi živali svoje pravice. Prizadevamo si, da bi imele pravico živeti brez trpljenja, bolečin, strahu in stresa, ki jim ga povzroča človek. Zunaj je hladno, megla in mraz opozarjata na zimo. Vsako leto javno opozarjamo, kar gre zahvala predvsem medijem (lokalnim glasilom, časopisom, radiu) da so v zimskem času živali pri marsikaterem brezskrbnem lastniku prepogosto izpostavljene mrazu, vlagi, prepihu in drugim vremenskim razmeram. Zato prosimo, poskrbite za njihovo dobro počutje in zdravje, naj bodo v toplih, suhih in čistih prostorih, naj ne bodo pomanjkljivo hranjene in brez sveže pitne vode, ki mora biti na takšnem prostoru, da ne zamrzne. To je vaša dolžnost in živali si to vsekakor zaslužijo. Ne bo odveč, da zopet opozorimo, da so v tem zimskem času najbolj ogroženi psi čuvaji, ki na prostem čuvajo gospodarjevo imetje, zlasti na kmetijah, kjer so dan in noč priklenjeni na verigo. Žival je pač odvisna od gospodarja, dobrega razumnega lastnika ali brezvestnega in malomarnega, ki mu je malo mar, da žival trpi. Še posebno so občutljivi na mraz mladi, starejši in kratkodlaki psi, zato svetujemo, naj bodo pozimi v hiši.Tudi še tako utrjen pes sodi ob hudem mrazu v hlev ali hišo! Pozimi potrebujejo psi bolj izdatno in kalorično toplo hrano dvakrat na dan in vedno svežo pitno vodo. Mladiči se hranijo večkrat na dan. Če že mora biti pes priklenjen, naj bo veriga dolga najmanj štiri do pet metrov, ovratnica mora biti usnjena in ga nikakor ne sme stiskati in drgniti. Ker je pes po naravi svobodno bitje, je veriga ali pesjak prava muka. Počuti se ujetega, osamljenega. Pes naj čuti, da je član družine! Ne zanemarite bolnega psa! Vse dobre ljudi, ki dejansko sočustvujejo s trpečimi živalmi in se zavedajo, da so tudi živali živa bitja prosimo, da v tem mrazu s skupnimi močmi poskrbimo za zavržene, brezdomne, sestradane, žejne, bolne in premražene živali - pse, mačke, ne pozabimo pa tudi na ptice. Članica Društva proti mučenju živali Štefka Kurent FMmi 0 Obujanje spominov Novoletna noč je le še spomin. V Zasavju so številni Zasaveani pričakali novo leto kar na prostem, bolj zmrznjeni pa so se podali v dvorane na silvestrovanje. Veter in ansambel Jodlrok.VTrbovljah je avlo Delavskega doma napolnila do zadnjega kotička Natalija Verboten. V Zagorju, kot je že običaj, so najdaljšo noč preživeli na prostem. Pred domom Ljudske obrambe so rajali v družbi skupine Victor/ in Boštjana Konečnika in tudi letos so Zagorjani občudovali ognjemet, in sicer ob enih zjutraj. Malce drugačno silvestrovanje so v Zagorju pripravili še v Delavskem domu. Ob 20.30 so se lahko nasmejali monokomediji Toneta Partljiča Poroka čistilke Marije, po gledališki predstavi pa zabavali v stekleni dvorani.V Radečah je bilo silvestrovanje na Trgu, začelo se je ob 22. uri. Zbrane sta zabavala Ex-vikend band in Eva Černe, ob pol enih pa je nebo razsvetlil ognjemet. Občina je skupaj z Mladinskim centrom in v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine med 20. in 22. decembrom postavila prireditveni šotor, v katerem se je odvijala zabava za mlade. V popoldanskem času je DPM organiziral zabavo za mlajšo, zvečer pa MCT za nekoliko starejšo mladinsko populacijo. Šotor je stal na gimnazijskem igrišču ( pri občini). Zadnje lanske zasedanje OS Zagorje Na zasedanju Občinskega sveta Zagorje, ki je bilo zadnje v letu in žagovino oskrbuje mestno kotlovnico. Občinski svet je tako 2007, so svetnice in svetniki, poleg proračuna za prihodnje leto na predlog Komunale Zagorje povišal variabilni del cene za 14, in še nekaterih drugih točk predlaganega dnevnega reda, po- 70 %, fiksni del pa ostane enak. Skupaj to pomeni povprečno trdili tudi predlagano povišanje cen daljinskega ogrevanja na povišanje cene za gospodinjstva za 8, 40 % oziroma v praksi 7 območju zagorske občine. Do podražitev prihaja zaradi zahtev evrov višji mesečni račun za stanovanje, veliko 70 kvadratnih dobavitelja energenta. To je Svea Zagorje, ki z lesnimi sekanci metrov. Ognjemet V Hrastniku je bilo silvestrovanje v športni dvorani v organizaciji Srbskega kulturnega društva Sava. Letos so v Hrastniku pripravili tudi silvestrovanje na prostem, in sicer v športnem parku na Logu. Organizatorja sta bila občina in kulturno umetniško društvo Veter. Za zabavo je poskrbela skupina Križišče v Hrastniku dobiva končno podobo Cesta proti Dolu Ozko grlo Križišče ob nekdanjem Riklovem mostu v Hrastniku že dobiva končno podobo. Medtem ko je cesta proti Dolu oziroma proti Dolinškovemu klancu že urejena, pa ostaja ozko grlo proti steklarni, saj še vedno urejajo strugo Bobna, ki ga bodo pokrili zaradi širitve tega dela cestišča.Vozniki kažejo veliko mero potrpežljivosti. Sliki in besedilo: Fanči Moljk © FWSrenc Veselo na delo V letu 2008 se bo nadaljevala obnova upravne zgradbe, kjer imata svoje prostore občina in upravna enota Trbovlje. Občina je v proračunu zagotovila 55.500 evrov. Denar je namenjen obnovi sejne dvorane - predvsem klimatizaciji, električni napeljavi ter obnovi talnih in stenskih oblog. Na upravni zgradbi nameravajo še sanirati fasado, v objektu pa urediti sistem požarnega varovanja. Svoj delež k naložbi bo prispevala tudi upravna enota.ž Vrednost NUSZ točke Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča bo v letu 2008 na območju občine Trbovlje znašala 0,0081 evra. Strokovne službe občine so sicer predlagale višjo vrednost točke, kar je po svoje razumljivo, saj gredo prihodki iz naslova tega nadomestila v občinski proračun. Če bi vrednost točke povišali za 6,3 %, bi imeli v proračunu 100.000 evrov prihodkov več kot letos. Glede na sprejeto povišanje 2,9 % pa jih bo nekaj manj. Verjetno ta razlika ne bo ogrozila načrtovanih investicij v letu 2008, menijo občinski svetniki in svetnice. Tudi zagorski Občinski svet je na zadnji lanski seji povišal vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Povišanje v višini 5,7% predstavlja indeks letošnje inflacije. Točka za zazidana stavbna zemljišča bo tako odslej znašala dobra 0, 28 centa in za nezazidana 0, 14 centa. Svet regije Svetu regije, ki ga sestavljajo župani zasavski občin bo sedaj eno leto predsedoval Matjaž Švagan. V januarju bodo znova razpravljali o bodoči pokrajinski ureditvi, predvsem o tem, kam in v kakšno pokrajino bi sodile zasavske občine. RCR je pripravil analizo različnih vplivov ob vključevanju Hrastnika,Trbovelj in Zagorja v različne pokrajine.V Zagorju naj bi, po besedah Matjaža Švagana, pripravili še predlog za tako imenovano zasavsko - savinjsko pokrajino. Lesna biomasa in premog Termoelektrarna Trbovlje v letu 2008 načrtuje proizvodnjo 20 gigavatnih ur električne energije, za katero bodo kot energent uporabili lesno biomaso v kombinaciji s premogom. Pri proizvodnji elektrike z uporabo lesne biomase in premoga upoštevajo in izpolnjujejo zahteve in določila okoljske zakonodaje. Uporaba lesne biomase in premoga ne predstavlja večje spremembe pri obratovanju termoelektrarne in ne zahteva posebnih investicij. S preverjanjem uporabe lesne biomase kot energenta pri proizvodnji električne energije se v Termoelektrarni Trbovlje ukvarjajo že vse od leta 2004. Evropski denar za Unično Direktor podjetja Ceroz, Vili Petrič, in župan občine Hrastnik, Miran Jerič, sta v decembru Ministrstvu za okolje predala vlogo za pridobitev evropskega denarja za ureditev 3. faze na Uničnem. Gre za vlogo za pridobitev pomoči iz kohezijskih skladov za naložbe v infrastrukturo. 3. faza na Uničnem pomeni ureditev sortirnice, kompostarne in druge manjkajoče infrastrukture. Naložba je vredna I 3,2 milijona evrov, CEROZ pa upa na 85 odstotkov evropskega denarja, ostalo bodo zagotovile občine, podpisnice medobčinske pogodbe o izgradnji Ceroza, tretji vir je okoljska taksa. Cement se dobro prodaja Prodaja cementa, ki so ga proizvedli v trboveljski Cementarni, je bila lansko leto rekordna, saj so na trg poslali kar 660.000 ton. S to količino bi lahko zgradili 30.000 stanovanjskih hiš. S cementom iz Lafarge Cementarna Trbovlje so med drugimi zgrajeni nakupovalni center Evropark v Mariboru, stadion Ljudski vrt, Puhov most čez reko Dravo na Ptuju, nov objekt Zdravilišča Laško in mnogi drugi. V Cementarni računajo, da bo poraba cementa letos okrog 750 kilogramov na prebivalca, računajo pa - po izkušnjah iz preteklega obdobja - da pred in takoj po volitvah ne bo tako intenzivna. Zbiranje ponudb za najem na Gradu Bogen-šperk Javni zavod Bogenšperk je objavil javno zbiranje ponudb za najem poslovnega prostora na Gradu Bogenšperk za opravljanje gostinske dejavnosti. Oddati želijo lokal Krčma, najemnik pa bo lahko souporabljal tudi del vrta za gradom ter za postrežbo na porokah tudi nekatere druge prostore - npr. viteško dvorano in grajski park z drevoredom. Z izbranim ponudnikom bodo sklenili 5 - letno najemno pogodbo. Začetna izklicna mesečna najemnina znaša 630 evrov, ponudbe pa na naslovu Javnega zavoda Bogenšperk zbirajo do I I. januarja. Zainteresirani lahko najdejo besedilo razpisa tudi na spletni strani Občine Šmartno pri Litiji. Fori gre v Šempeter Družba Fori, ki je pred leti kupila nekdanji objekt Lisce v Zagorju in v njem opravljala svojo proizvodno dejavnost, je proizvodnjo iz Zagorja preselila v Šempeter v Savinjski dolini. V stavbi naj bi, po besedah lastnikov in v dogovoru z zagorskim občinskim vodstvom v prihodnje uredili vrtec in okoli 20 nadstandardnih stanovanj, velikih okoli 100 kvadratnih metrov. Stanovanja naj bi bila grajena v dveh etažah, gradnja pa bo tekla znotraj obstoječih gabaritov.Vendar pa je družba Fori zgolj ena od potencialnih zasebnih investitorjev, ki se bo lotila stanovanjske gradnje v Zagorju. Kar trije novi stanovanjski objekti naj bi namreč zrasli v Kisovcu, poleg Forijevega pa še eden v centru Zagorja. Fortuna Pil išče direktorja Nadzorni svet družbe Fortuna Pil razpisuje prosto delovno mesto direktorja za dobo 4. let z možnostjo ponovnega imenovanja. Kandidati morajo imeti najmanj srednješolsko izobrazbo in tri leta delovnih izkušenj na področju vodenja, organizacijske sposobnosti in obvladati morajo angleški ali nemški jezik. Rok za oddajo vlog se je že iztekel. Sedanji direktor družbe Stane Bočko, ki Fortuno vodi že od njene ustanovitve, se je prijavil na razpis. Podelitev koncesije ObčinaTrbovlje je objavila javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje javne zdravstvene službe na področju splošne ali družinske medicine. Razpis je objavljen v I 18 številki uradnega lista za dve koncesiji. Rok za oddajo vlog je I. februar 2008.Vsi vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni do 15. februarja, koncesijski pogodbi pa naj bi bili sklenjeni v 15 dneh po dokončnosti upravne odločbe. Koncesija se podeljuje za nedoločen čas. zas FWtmi Ql Remont v Lafarge in podatki o poslovanju Podatki o uspešnosti poslovanja v preteklem letu Lafarge Cement Trbovlje govorijo o visoki proizvodnji in veliki prodaji. O uspešnosti njihove firme v Zidanem mostuApnenec d.o.o.smo povprašali Marka Pirca. Odgovoril je, da so s poslovanjem podjetja Apnenec d.o.o. izredno zadovoljni. Podjetje je v preteklem letu izredno dobro poslovalo, saj se poraba apnenčeve moke dviguje iz ekoloških razlogov, ker velike elektrarne in sama trboveljska Cementarna z izgradnjo čistilnih naprav potrebuje več tega produkta kot v preteklosti. Iztok Virant Bo tovarna v Zidanem mostu ostala v vašem podjetju - oz Lafargeu? Član uprave družbe Božo Černila: Seveda, vsekakor bo ostala del Lafarge cementa, saj je le ta njihov 100 odstotni lastnik. Kakšno pa je stanje surovin in do kdaj na bi zadostovale na tej lokaciji? Po trenutnih raziskavah, ki se delajo enkrat letno, so zagotovljene zaloge za najmanj 60 let.To je preverjeno, verjetno pa so še lahko večje. Se bo, glede na spremembo sedeža iz Avstrije v Pariz, spremenila poslovna politika, glede na to, da ste letos proizvedli in prodali 660 tisoč ton cementa? Organizacijska struktura skupine se je že nekoliko spremenila, naš trg pa bo ostal tak kot je bil. Naš domači trg je Slovenija in deloma tudi Hrvaška. Težko je za veliko let vnaprej napovedati, kakšne bodo tržne razmere. Računamo, da bi morala biti vsaj naslednja tri leta prodaja oz. trg cementa na približno enakem nivoju kot do sedaj. V bodočnosti se bo verjetno trg cementa v Sloveniji malce znižal in bomo tudi mi temu ustrezno prodali nekaj manj. Kljub temu pa bomo z lahkoto prodali vse tisto, kar naredimo. Kako je s prodajo cementa v tovarnah, ki so na tleh bivše Jugoslavije? Ja, možno je tudi to. Trenutno najbližja cementarna, ki je tudi v naši lasti, je Cementarna v Beočinu v Srbiji - oni prvenstveno oskrbujejo srbski trg in bodo tam tudi ostali. V bodočnosti pa tudi ne izključujemo kakšnih nakupov na Hrvaškem V Sloveniji deluje še cementarna Anhovo, kakšna bo razdelitev prostora za prodajo cementa v Sloveniji? Predsednik uprave družbe Lafarge Cement Iztok Virant: Mislim, da ne moremo govoriti o nobeni razdelitvi teritorija. Gre za dva neodvisna proizvajalca, tržno orientirana, ki se trudita, da po najboljših močeh zadostita povpraševanju potrošnikov in s tega vidika ne moremo govoriti o razdeljevanju teritorija. Boste še bolj podprli delovanje vaše hčerinske tovarne Apnenec d.o.o. v Zidanem Mostu? Absolutno! V preteklosti , ne vem če te bili s tem seznanjeni, so bile ideje o izločitvi tega podjetja iz sistema Lafarge, vendar vse kaže na to, da do tega ne bo prišlo - celo več - da bo to postala ena izmed strateških točk, vsaj v slovenskem merilu. Kakšno pa je bilo poslovanje Cementarne? Trboveljska cementarna je lansko leto proizvedla in prodala rekordnih 660 tisoč ton cementa,kar bi,za lažjo predstavo,zadoščalo za izgradnjo trideset tisoč stanovanjskih hiš. Če ne bo večjih presenečenj, naj bi se poraba 750 kilogramov cementa na prebivalca nadaljevala tudi v prihodnjem letu. O finančnem iztržku letošnjega leta v LCT še ne moremo govoriti, pa tudi sicer letno poročilo pripravi Skupina Lafarge, v kateri bo po novem trboveljska enota odgovorna neposredno matici v Parizu in ne več preko avstrijske sestrske družbe. Kako je z remontom v letošnjem letu? Zaradi rednega letnega remonta smo v soboto, S.januarja 2008, ustavili proizvodnjo in jo bomo ponovno zagnali predvidoma 20. februarja.V tem času bomo vgradili in začeli uporabljati tudi novi reduktor dušikovih oksidov, katerega naložba bo vredna 850 tisoč evrov, ki bo količino teh izpustov znižal pod zakonsko dovoljeno mejo. Z remontnimi deli smo v LCTrbovlje pričeli v bistvu že 3.12.07, ko smo opravili prva dela na mlinu cementa in fazno nadaljevali s prenovo transportnih poti na nakladalni liniji za vreče.V obeh primerih je šlo za manjša redna vzdrževalna strojnih in elektro naprav. Glavnina del se prične soboto zjutraj, ko bomo ob 6.00 ustavili proizvodnjo klinkerja v rotacijski peči in peč ugasnili. Peč bomo najprej očistili, nato pa v roku 3 do 4 dni ohladili s I400°C, kolikor znaša delovna temperatura, na temperaturo okolice, opravili redni pregled in potrebno zamenjavo šamotne obloge peči. Pričakujemo, da bo treba ognjevarno oblogo zamenjati na cca 30 m peči od dobrih 50, kolikor je dolga cela peč, kar pomeni vgradnjo cca 200 ton ognjevarne obloge debeline 20 cm. V letošnjem remontu bo poleg rednih vzdrževalnih del gradbene,strojne in elektro opreme, večina del namenjena zamenjavi oblog mlevnih valjev v mlinu surovine in menjava plošč v hladilcu klinkerja. Mlevni valji so obloženi s posebnim jeklom, ki ga moramo zaradi obrabe menjati vsakih nekaj let. Za ilustracijo lahko povemo, da tehtajo samo mlevne obloge 20 ton in so ene najboljših, ki se jih dobi na trgu ter imajo garancijo kar 3 leta. Vrednost del letošnjega remonta je ocenjena na 2 mio € in jih bomo izvedli z lastnimi zaposlenimi in številnimi pogodbenimi izvajalci iz Zasavja. Z deli zaključimo 8.2., ko bomo pričeli s ponovnim ogrevanjem peči, po 48 urah pa vzpostavili normalno obratovalno stanje in zagnali proizvodnjo klinkerja. Naj omenimo, da bomo po koncu letošnjega remonta pričeli tudi s testno kalibracijo naslednje čistilne naprave, to je naprave za redukcijo dušikovih oksidov NOx, s čemer bomo še bistveno znižali emisije NOx v ozračje, ki so že sedaj daleč pod dovoljenimi vrednostmi. S tem in pa s čistilno napravo za S02, ki smo jo dali v pogon septembra 2007, bomo dosegli, da bodo glavne pripombe okoljevarstvenikov, na račun izpuščanja dimnih emisij v preteklosti, uspešno sanirane in dejanski izpusti daleč pod dovoljenimi vrednostmi. Besedilo in slika: Rudi Špan I® FUtäm V Zagorju se počasi spreminja Ob koncil preteklega leta so mediji objavili podatke, da sodi občina Zagorje ob Savi med tiste slovenske občine, kjer imajo najnižje povprečne dohodke v Sloveniji. Kaj meni o tem župan občine Zagorje, Matjaž Švagan? S temi podatki nisem seznanjen.Vsekakor pa se s tem, ko se zapira Rudnik Zagorje in, kot je znano, so imeli rudarji razmeroma visoke plače, to lahko dogaja. Konkurenca, ki je prisotna v evropskem in svetovnem merilu, vpliva tudi na plače.V Zagorju je trenutno najnižja brezposelnost po letu 1990. Lahko pa rečem, da je vnos evra v slovenski prostor prinesel večjo socialno krizo kot so nekateri pričakovali. Plače se nižajo glede na stroške. Vaše stališče ob odnosu LDS in Zares? Kako je v zagorskem občinskem svetu? Dva svetnika Romana Butolen in Aleksander Kos sta odšla iz svetniške skupine LDS.To je pač njihovo moralno vprašanje - ali je to korektno do volivk in volivcev, ki so jih volili na listi za podporo LDS, za podporo gibanja za pravičnost in razvoj, je pa drugo vprašanje. Sam ocenjujem, da je to njihova legitimna in demokratična pravica, vsekakor pa je odvisno od volivk in volivcev ali jih bodo nagradili ali ne. Zadnje čase je nekako potihnilo dogajanje okrog tretje razvojne osi. Koliko le-to zadeva občino Zagorje ob Savi in kako napreduje? Občina Zagorje je vključena v razprave okrog tretje razvojne osi kot ostale zasavske občine in vsekakor bo razprava nujno potrebna tudi v letu 2008. Bom pa eden tistih, ki bom predvsem podpiral investicijo v izgradnjo predora v Trbovljah proti Savinjski dolini, ker bi bilo to pozitivno tako za Trbovlje kot za Zasavje in kot vse kaže, priključek na avtocesto, kar smo si izborili v preteklosti, daje razvojne možnosti tudi občini Zagorje ob Savi. In ne nazadnje, bilo je zgrajenih 90 novih stanovanj v Kisovcu. Pojavljajo se investitorji, ki naj bi zgradili okrog ISO stanovanj v obdobju 2008-09.Vsaka taka komunikacija kaže na pozitivni razvoj in nujno potrebno je, da se Zasavje v ta projekt tudi vključi. Besedilo: Rudi Špan Rdeči noski drugič V zadnji številki Zasavca smo brali o humanitarni organizaciji Rdeči noski - klovni zdravniki, o projektu, ki pomaga bolnim otrokom in so tako upravičeni za namenitev dela dohodnine. Tokrat še povejmo, da jim lahko pomagamo tudi drugače. Program namreč ponuja podjetjem, javnim ustanovam in šolam brezplačen prevzem praznih - rabljenih kartuš. Namesto v smeti gredo kartuše v zbiralne škatle ter nato v podjetje Emba, d.o.o., Bled. Priključitev temu projektu ne predstavlja dodatnega dela niti stroškov. Sodelovanje je enostavno. Obiščemo stran www.rdecinoski.org in kliknemo na povezavo “recikliranje za nasmeh” ali pa neposredno obiščemo stran www.recycling4smile.org in izpolnimo formular. Dobimo uporabniško ime in geslo za osebni dostop. Naročimo škatlo za zbiranje in ko so polne, jih brezplačno odpeljejo. «Naj se pohvalim, da smo na upravni enoti v Hrastniku že pristopili k zbiranju odpadnih tonerjev,« nam je povedala Nina Muhvič. »Rdeči noski so nam ravno v teh dneh dostavili svoj simpatični kontejner iz kartona, v katerega bomo odlagali prazne kartuše in tonerje. Če bi kdo v našem okolju želel sodelovati, lahko dostavi tonerje k nam - z veseljem jih bomo dali zraven...« In še naslov: Nina.Muhvic@gov.si ali telefon: 03 56 42 602 Osebni dostop v vsakem trenutku omogoča vpogled v znesek, ki ga prispevamo z zbiranjem kartuš. Za večja podjetja organizirajo tudi posebne rešitve - palete ali večje zbiralne škatle. Vitalni deli kartuš se zamenjajo, vsaka posamezna kartuša pa se testira v tiskalniku ter ponudi v prodajo z dveletno garancijo. Deli in kartuše, ki se ne morejo reciklirati, se odstranijo v skladu z okoljevarstvenimi predpisi. Junija 2005 je podjetje Embatex AG pridobilo tudi certifikat EMAS in ISO 14001. Program v prid Rdečih noskov je bil v sosednji Avstriji že kmalu po začetku delovanja nagrajen z nagrado “management odpadkov”. V teh dneh se bodo priključili k temu projektu tudi v hrastniški steklarni, kot nam je povedal Soniboj Knežak, verjetno pa tudi kje drugje, le da nam tega še niso sporočili. Tekst: Fanči Moljk Glasni popoldnevi Med petkom II. in nedeljo 13. decembrom lanskega leta je v organizaciji Občine Trbovlje, Kluba B in DPM Trbovlje novoletni festival Bor in Jelka. Vzporedno s programom je potekala zbiralna akcija otroških igrač in šolskih potrebščin, kamor sta se uspešno vključili tudi Srednja tehniška in poklicna šolaTrbovlje in Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje. Največja zahvala gre obiskovalcem festivala, ki so prispevali igrače ter šolske potrebščine, ki so že romale v roke otrok in Rdečega križa. Nabrali so 10 velikih škatel igrač in tri velike škatle šolskih potrebščin. Petek je prinesel prve plašne korake otrok, ki so plesali in peli, nadaljevali so malce starejši z ustvarjanjem novoletnih okraskov. Za vse filmofile ali pa samo tiste, ki jih je dajala nostalgija so pripravili risanke, ki so ogrele prostor pred večerom Stand up comedy: Komikaze, nato pa za poslastico koncert trboveljske skupine We can't sleep at night. Sobota je obetala še več glasbe in to obljubo tudi izpolnila. Popoldan so otroci napolnili šotor in se igrali pravljične junake z Majo Kokol, kasneje pa so izdelovali novoletne cvetlične aranžmaje in barvali vlitke. Nekaj filmov in že je bil čas za Primorce. Zaigrala je skupina Novo telo, za njimi pa resnično zabavna in igriva skupina Antenat s Hrvaške. Nedelja je običajno dan počitka, toda organizatorji si počitka niso privoščili. Otrokom so postregli še z zadnjimi otroškimi prednovoletnimi dišavami v družbi s Piko Nogavičko in njenimi magičnimi močmi. Nekaj fotografij s prireditve in zahvale, potem pa so pozdravili oba iglavca (Bor in Jelka) in jih spravili spat do naslednjega leta. met 77/mjsušr Drugi rojstni dan hipermarketa Spar Trbovlje V petek, 18. decembra, je hipermarket Spar Trbovlje praznoval svojo drugo obletnico. Zato so se vsi njegovi zaposleni še posebej potrudili in pripravili za vse obiskovalce na parkirišču pred trgovino pravo veselico. Ob tem je Spar Slovenija najmlajšim občanom, malčkom vrtca Trbovlje, podaril tudi novo glasbilo - električne klaviature Yamaha. Vsi obiskovalci hipermarketa Spar so se lahko v petek poveselili in zavrteli v družbi zaposlenih ob zvokih ansambla Zreška pomlad, svoje počutje pa so lahko dopolnili tudi z okusno hrano in osvežilno pijačo. Razigrane otroke je medtem animiral poskočni rumeni zajček Sparky, ki je delil sladke bonbone in pisane balone. Medtem so se starši lahko v miru posvetili nagradni igri kolo sreče in odnesli katero izmed številnih praktičnih nagrad. Za prazničen zaključek je bila za vse prisotne slavnostno razrezana tudi torta z dvema svečkama. Lokalna skupnost je hipermarket Spar že sprejela za svojega, zato je Spar Slovenija pripravil posebno presenečenje vrtcu Trbovlje.Vzgojiteljice in radovedne otroke je obiskal zajček Sparky in jim ob veselem in zabavnem programu predal velika igrala in druge didaktične pripomočke. V petek, na dan praznovanja hipermarketa, pa je predstavnikom vrtca Trbovlje slovesno predal električne klaviature Yamaha. Samo letos so v Spar Slovenija slovenskim otrokom donirali pripomočke za učenje v skupni vrednosti 15.000 evrov. Hipermarket Spar Trbovlje se razteza na 1.798 m2 površine, nudi prostor za parkiranje 136 jeklenih konjičkov in zaposluje 30 ljudi. Priznan je po dobro založeni in ugodni ponudbi svežih izdelkov in izdelkov lastne blagovne znamke ter po prijaznem in ustrežljivem osebju. Prav zato je želel svoj drugi rojstni dan deliti z njimi in z vsemi svojimi zvestimi obiskovalci. Tretja faza vodovoda Z gradnjo vodovoda v trboveljski Planinski vasi so investitorji pričeli že leta 2000, razdeljena pa je bila v tri faze. Prva faza se je pričela leta 2000, druga leta 2006, tretja pa se prične v letošnjem letu. Do sedaj se je na vodovod priključilo osem gospodinjstev. Na trasi v dolžini 1280 metrov je bila, med Rovtami in Planinsko vasjo, zgrajena potrebna vodna infrastruktura. Letošnja, zadnja faza tega vodovoda, ki naj bi bila zaključena prihodnje leto, bo oskrbela z vodo še 20 gospodinjstev in »olajšala« občinski proračun za 60.000€. Spar Slovenija ima skupno že 69 trgovin. Po tržnem deležu se uvršča na drugo mesto med trgovinskimi podjetji v Sloveniji, trenutno pa ima že več kot 3400 zaposlenih, kar ga uvršča med največje zaposlovalce v državi. V trgovinah ponujajo široko izbiro blaga domačih in tujih blagovnih znamk živilskega in neživilskega blaga. Kakovostna znamka Spar obsega že več kot 1300 različnih izdelkov, od tega jih več kot polovico proizvedejo ugledni slovenski proizvajalci. Kakovost izdelkov trgovinske znamke Spar tudi redno preverjajo pri neodvisnih slovenskih institucijah za preverjanje kakovosti živil. Temeljna poslovna usmeritev podjetja Spar je cenovno ugodna ponudba, ki jo uresničujejo s številnimi programi in posebnimi akcijami, kot je denimo Prva cena, v kateri je že več kot 600 izdelkov, ki vodijo do najcenejšega izdelka v posamezni izdelčni skupini. Dvakrat na leto pripravi podjetje Spar tudi akcijo zbiranja Točk zvestobe, s katero nagrajuje in razvaja svoje zveste kupce. MaH KNJIŽNI USPEŠNICI: O MARTINU, MOŠTU, GOSKI IN VINU ter PO BOŽIČU DIŠI, knjigi viteza slovenske kulinarike g. Andreja Frica V knjigi boste našli podatke o svetniku Martinu, vinogradništvu, kletarjenju in vrstah grozdja in vina. V drugem delu so opisani recepti za pripravo slastnih jedi iz perutnine in še nekaj drugih jedi, ki so se pripravljale po pokrajinah Slovenije. Zanimivo branje in odlični recepti za pripravo slastnih jedi, napisani enostavno, tako, da jih lahko pripravi vsaka gospodinja ali ljubitelj kulinarike. cca. 430 strani, šivana, trda vezava CENA KNJIGE je samo 26,04 € z vključenim DDV-jem. Recepti, ki si jih želi vsaka gospodinja ali ljubitelj sladke kulinarike. Preko 1000 strani receptov o piškotih, kolačih, tortah roladah itd.. Kuharica, kjer je zbrano največ dobrih receptov do sedaj. Recepti so enostavno napisani za vsako gospodinjo in še tako nevešči peke, lahko pripravijo slastne sladice. cca. 1050 strani, šivana, trda vezava CENA KNJIGE je samo 59,00 € z vključenim DDV-jem. Za NAROČILA pokliiite 03/5452 666, ali pišite na: grafikagracer@siol.net Ob naročilu obeh knjig Vam nudimo 5% popusta! Teran konzorcij V soboto, 19. decembra 100/, je v Vinoteki klopotec potekal zadnji dan predstavitev vin slovenskih vinarjev. Tokrat so svoja vina predstavili trije pridelovalci kraškega terana; Edvin Širca, Primož Štoka in Boris Lesjak. Predstavili so enako paleto vin; teran, izbrani teran konzorcij, cabernet sauvignon in posamezne zvrsti. Med zvrstmi je Stoka predstavil Karsus, Sirca Jerino in Lisjak Saro. Letniki zvrsti so bili različni in sicer od letnika 1998 do letnika 2006. Tokrat je bilo veliko govora o konzorciju terana. Kaj konzorcij v primeru terana pomeni, je pojasnil Roman Edvin Sirca: »Za članstvo v konzorciju mora biti posebej registriran vinograd. Gre za točno določen predel vinograda. To so izbrane trte, na katerih se bo prideloval teran, ki bo dan v oceno konzorcija.To pomeni, da je potrebno že v naprej napovedati, kateri del vinograda bo namenjen za pridelavo terana konzorcij. Ko je grozdje obrano in pristane v kleti, nas obišče inšpektor in vzame po posebej predvidenem postopku vzorce ter opravi kontrolo sladkorja. Ko govorimo o teranu konzorcij, je predvsem pomembna količina naravnega sladkorja v grozdnih jagodah.V kolikor analize vzorcev pokažejo, da so stopnje sladkorja nižje kot je predvideno, je celoletni trud zaman. Teranu se tako že v prvem postopku kontrole ne uspe uvrsti med vina konzorcij. Za teran konzorcij mora biti najmanj za štiri stopinje večja stopnja sladkorja kot je recimo za izbrani teran. Ko je vino že pridelano, imamo pokušnje med člani in ugotavljamo kako vino zori. To se dogaja v mesecu maju, ko komisija dveh zunanjih strokovnjakov, eden »Da. Za degustacijo v Vinoteki klopotec sem pred decembrskimi prazniki uspel z analizo cabernet sauvignon letnik 2003. Pripravljam pa tudi novo zvrst terana, ca-berneta in merlota - Jerina, letnik 2003, ki pa bo za degustacijo pripravljena spomladi.« Primož Stoka član konzorcija teran: »Tu, v Vinoteki klopotec, imam zvrst Karsus. Naziv izhaja iz latinščine in pomeni kamen. Zvrst vsebuje 50% cabernet sa-uvignona, 30 % merlota in 20 % terana. Vino je letnik 2001. Moram povedati tudi nekaj o vinih, ki jih tukaj predstavlja Boris Lisjak, ki osebno, zaradi drugih obveznosti, danes v vinoteki ni prisoten. So pa prisotna njegova vina teran letnik 2006, cabernet sauvignon letnik 2001 in zvrst Sara letnik 1998.Tudi v vinski kleti Lisjakovih se pripravljajo nekatere novosti, ki v Vinoteko klopotec niso prispele.« Besedilo in slike: MAS. je republiški inšpektor drugi pa enolog, pet članov pa je vinarjev iz naših vrst, ki pa morajo imeti opravljen degustacijski tečaj za ocenjevanje vin. Komisija je pri ocenjevanju zelo stroga. Pri oceni se vpiše ali vino ustreza nazivu konzorcij ali ne. Če so zgolj trije degustatorji vzorec ocenili negativno, vinu ne pripada naziv konzorcij. Pred leti, ko ste ustanovili konzorcij terana, je bilo 23 članov. Koliko članov pa je v konzorciju sedaj? »Število članov se je v nekaj letih povečalo. Tako je sedaj že preko 30 članov konzorcija. Želimo si, da bi dosegali tudi večje uspehe na trgu, pri sami prodaji terana, ki dobi naziv konzorcij. Konzorcij si je tako za cilj postavil promoviranje omenjenega terana. V ta namen imamo vsak mesec sestanke, na katerih se dogovarjamo o sprotnih aktivnostih in ugotavljamo trenutne rezultate. V treh letih, kar imamo pridelavo terana konzorcij, trg tega vina vrhunske kvalitete še ne pozna zadosti, ker je to kratka doba za uveljavljanje novosti. Menim pa, da se stvari izboljšujejo in smo na pravi poti.« Poleg tega, da sodelujete v konzorciju, bi omenili še kakšno novost vaše kleti? nim Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani /A' snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z > # | možnostjo sponzoriranja pasianitß Dtfl S trženje in produkcija za gospodarsko e interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ . E-mail: atv.signal@sioI.net NAJBOLJ GLEDANA j LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI S ■ OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! * AKCIJA* NAJCENEJŠA PRODAJA RJAVEGA PREMOGA V KOCKAH V SLOVENIJI %*... Domex d.o.o. Hrastnik Podjetje za stanovanjsko, gostinsko dejavnost in trgovino Pot Vitka Pavliča 6,1430 Hrastnik prodaja rjavi češki premog v kockah po ceni 205 € za tono. Dobava je možna takoj. Vse informacije po tel. 03 56 44 010 l/J ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroorom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 lokalna televizija ETV 40 let z uanu I http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 • elektroinstalacije • strojne instalacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij • geodetske storitve • daljinsko ogrevanje z lesno biomaso • kabelsko komunikacijski sistemi • grafitne ščetke • trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • barSedmica KSEFTI GSM 040 167 411 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSEVRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG. PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška I I,Trbovlje,Tel.:56 28 349 ODEJE,VZGLAVNIKI,VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM /X~ Avto ----- SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI ‘ za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe ® pomMš&i OBČUTITE INOVATIVNI POTENCIAL SLOVENIJE SL VENSKI g RUM ■I IN »ACU Podjetniki, inovatorji, mladi inovatorji, strokovnjaki in vsi, ki kažete interes za inovacije, se lahko udeležite 2. Slovenskega foruma inovacij. Ponuja vam brezplačne delavnice, predavanja in okrogle mize, ki bodo potekale 17. in 18. januarja 2008, v Cankarjevem domu v Ljubljani. 2. Slovenski forum inovacij je osrednja slovenska prireditev na področju inovativnosti,katere namen je promocija in podpora razvoju inovacij, razvoju inovativnih podjetij in inovativnemu podjetniškemu okolju, promocija in podpora tehnološkemu razvoju ter povezovanje znanosti in gospodarstva. Prireditev bo s prostorsko ureditvijo prikazala inovacijski proces, ki so ga poimenovali Pot podjetniške zamisli. Ta sestoji iz petih razvojnih korakov (faz), ki obeležujejo bolj ali manj težavno pot inovatorja od trenutka, ko se mu je porodila nova ideja za izdelek/storitev do uspešnega trženja inovacije: 1. Imam idejo! 2. Ustanavljam podjetje. 3. Razvijam izdelek/storitev. 4. Potrebujem finančna sredstva. 5. Podjetje raste - tržim inovacijo. Na vsaki od teh faz bodo na prireditvi sodelovale ključne slovenske ustanove, ki lahko pripomorejo k razvoju inovativnih idej in povečanju njene dodane vrednosti. Tako bodo inovatorjem in inovativnim podjetjem pomagali pri razvoju idej, izdelkov ali storitev, ustanavljanju podjetja, pridobivanju finančnih sredstev kot tudi trženju inovativnih idej. Posebno pozornost bodo namenili 40 najboljšim inovativnim idejam na razstavi Inovativni potencial Slovenije, izbranim na razpisu med 175 prijavljenimi inovativnimi idejami. 40 najboljših inovativnih idej se bo predstavilo v katalogu inovacij za leto 2007 kot tudi na spletni strani (glej spodaj). V duhu Poti podjetniške zamisli se bo zvrstilo tudi preko 30 izobraževalnih in promocijskih dogodkov, kjer program ne bo namenjen le podjetnikom/inovatorjem, ampak tudi mladim s spodbujanjem ustvarjalnosti in inovativnosti že v mladih letih. Pri organizaciji in izvedbi 2. Slovenskega foruma inovacij sodelujejo Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), Ministrstvo za gospodarstvo RS, Javna agencija za tehnološki razvoj (TlA) ter Inštitut Hevreka! v sodelovanju z IRP Inštitutom za raziskovanje podjetništva in Centrom za razvoj novih tehnologij. Na spletni strani foruma (glej spodaj) se lahko prijavite na Poslovno stičišče, ki je storitev, kjer bodo brezplačno ponudili poslovna srečanja »ena na ena« med strokovnjaki z različnih področij in avtorji inovativnih idej. S srečanji želijo prispevati k hitrejšemu prodoru inovativnih idej na trg, povečanju njihove dodane vrednosti in pomagati pri reševanju problemov, ki nastajajo pri razvoju inovativnih idej. S poslovnim stičiščem želijo ustvariti prostor, kjer bo hitro in enostavno najti odgovor na vprašanje »Kako uspešno naprej?«. Na enem mestu bodo združili 19 organizacij in posameznikov, ki imajo »know-how« in so aktivni v različnih fazah inovativnega procesa ter avtorje inovativnih idej. V svetovalnicah bodo za srečanja in navezovanje poslovnih stikov na voljo strokovnjaki iz organizacij, ki delujejo na področju finančnih virov, intelektualne lastnine, podpornih okolij, ustanavljanja podjetij ter storitvena podjetja. Zato so vabljeni vsi, ki želijo uveljaviti inovativno idejo in tisti, ki imajo »know-how« na področjih vpeljevanja inovativnih idej na trg, da se jim pridružijo in pomagajo pri prodornosti inovativnih idej in dvigovanju inovativne kulture. KAJ JE INOVATIVNO PODJETJE? 1. Podjetje, ki vzpodbuja organizacijsko in upravljavsko inovacijsko kulturo, ki temelji na kreativnosti in oblikovanju novih idej v podjetju in razume ter podrobno spremlja spreminjajoče se zahteve tržišča, novih tehnologij, materialov, designa in drugih ključnih komponent, ki vplivajo na inovativnost posameznega podjetja. 2. Razvija proizvode, procese in storitve ter se na inovativen način odziva na zahteve trgov in se osredotoča na reševanje problemov kupcev. 3. Uspešno in učinkovito upravlja z novimi idejami in inovacijami v podjetju z uporabo strukturiranega pristopa pri identifikaciji, preverjanju in implementaciji novih idej. 4. Zagotavlja, da so njeni poslovni procesi poravnani s potrebami kupcev/trgov. 5. Inovativnost je v podjetju sistematično razvita in del poslov- ne strategije tako na področju razvoja produktov kot razvoja organizacije. 6. Sistematično razvija ključne kompetence za inovativnost na nivoju posameznika, skupin in organizacije. 7. Se mreži z ostalimi podjetji in se uči iz izkušenj ter sledi novim poslovnim priložnostim. 8. Družbeno odgovorno plasira inovativnost nazaj v okolje (ravna ekološko, poslovno odlično, vpeljuje standarde kakovosti, vlaga v mlade, starejše, ranljive ciljne skupine, ima strukturiran pristop ravnanja s človeškimi viri,...). Vstopite v virtualni svet inovacij na www.sfi.si 77/ AiauAim ® Prva deklica v trboveljski porodnišnici Po medijski pozornosti, za katero je poskrbel 3600 gramov težak novorojenček Mati« iz Radeč, ki je komaj 10 sekund čez polnoč prijokal med nas v porodnišnici Trbovlje kot prvi Slovenec, je drugega januarja ob treh in deset minut zjutraj svoj glasek dala slišati vesoljnemu svetu prva deklica v Porodnišnici v Trbovljah. Mamica Ajda Bezgovšek iz Zagorja je rodila drugo hčerkico, ki bo slišala na ime Klara Božič. Težko jo že pričakuje doma sestrica Tinkara, ki bo v februarju dopolnila četrto leto. Zelo se veseli male sestrice in ponosna je na to, da je postala starejša sestra. Mamica Ajda je povedala, da porod sicer ni trajal dolgo, saj je odšla od doma okrog polnoči, vendar je bil pa intenziven in temu primerno utrudljiv. Mala Klara je sicer prehitela »uradni« rok za šest dni, vendar je vse dobro. In ko se mamica Ajda ponudi, da jo vzame iz posteljice v naročje, je pogled na majceno glavico z mnogo črnih laskov več kot navdušujoč. Majceni prstki so se stisnili v pest in pri prvem poblisku Petrovega fotoaparata se je mala Klara nakremžila. Potem pa se je odločila, da si z drobno dlanjo pokrije obrazek. Nato se je sprijaznila z usodo, ki se ji je tokrat reklo fotografiranje. Obmirovala je in pozirala. Hja, prava mala spogledljivka, ki je takoj dojela, da je postala medijska zvezda. Očka je seveda ponosen na svoja tri dekleta, malce pa ga je že strah ženske prevlade. Babice so navdušene, ker bodo spet imele delo, še posebej potem, ko bo mamica morala spet v službo v Baretc Varnost. Po nekaterih podatkih je I. januar dan, ko se v Sloveniji rodi največ otrok. Tako se je torej v trboveljski porodnišnici rodil prvi Slovenec Matic Sluga iz Radeč, moramo pa dodati, da je Ljubljana tokrat dobila svojo novo meščanko šele minuto čez polnoč. Prva deklica v letu 2008 v trboveljski porodnišnici je Zagorjanka Klara Božič, rojena drugega dne letošnjega leta. Besedilo: M a H, slike: PRAV »Mednarodno podjetja z dvajsetletnimi izkušnjami pri prodaji pomožnih medicinskih sredstev išče več oseb za opravljanje različnih del zaradi odpiranja novih področij in povečanja obsega dela. Možnost kariere za osebe obeh spolov od 18 do 58. let-full-time in par-time! Pokličite 05 612-20-14 in pridružite se nam!« FULL-POINT d.o.o. Koper, Vojkovo nabrežje 23, 6000 Koper © UitUSiVm Zlatice Tako se imenuje sekcija za ročna dela, ki že petindvajset let deluje pri društvu upokojencev Trbovlje. Priznanje, ki jim ga je podelilo Turistično društvo Trbovlje v okviru Zlate vrtnice, je več kot zasluženo. Že petindvajset let jih druži ljubezen do ročnega dela in vsa leto pokažejo na razstavi, ki si jo ogleda veliko navdušenih ob-ta leta se trudijo prenesti to izročilo na mlajše rodove. To so iskovalcev. Glas o njih je segel tudi preko meja naše doline. ZLATICE, skupina za ročna dela, ki deluje v okviru Društvu Tako kot imajo rade ročno delo tako ljubijo tudi svojo dolino, upokojencev Trbovlje. Goste, ki jih povabijo na ogled vsakoletne razstave, seznanijo Izpod njihovih pridnih rok nastajajo prelepi uporabni in okrasni tudi z zgodovino kraja, pokažejo mozaik na Delavskem domu, predmeti, katere izdelujejo v različnih tehnikah. Le-te vsako Rudarski dom in jih popeljejo na ogled Njive. z as Televizija Trbovlje Televizija Trbovlje ni prva televizija, ki se je želela preizkusiti v trboveljskem prostoru, le pa zagotovo prva, ki je zaorala ledino na najbolj zahtevnem področju, kar jih temu mediju omogoča tehnika: to je na področju neposrednih prenosov. Trboveljčani lahko prav po zaslugi TVT že od leta 2003 v živo spremljajo prenose sej najvišjega organa v občini - občinskega sveta. Nevajeni žarometov, mikrofonov in dejstva, da gre prav vsak gib, vsaka nerodna kretnja, vsaka ne najbolj pametno izrečena beseda še isti hip v domove več tisočih trboveljskih volivcev so razlogi, zaradi katerih občinski svetniki televizijcev niso sprejeli z največjim navdušenjem. Mesece je TVT potrebovala, da je z ekipo svojih snemalcev s kamerami in stativi ter z nekaj deset kilogramov težkimi aparaturami v sejni dvorani prenehala sprožati občutke nelagodja. Danes si trboveljsko občinsko vodstvo in še manj Trboveljčani kar ne morejo več zamisliti, da tisti ponedeljki v letu, ko zaseda najvišji organ v občini, ne bi več v živo prihajal tudi v njihove domove. Neposredne prenose so se v kasnejših letih na TVT odločili nadgraditi s tedensko informativno oddajo Teden pod črto, ki jo lahko gledalci na njenem programu spremljajo že dobri dve leti. Ob omenjeni informativni oddaji, ki se trudi kar najbolje zajeti dogajanje v občini, večkrat pa njena kamera v objektiv ujame tudi dogodke in ljudi sosednjih občin, lahko na programu TVT spremljamo tudi ciklične pogovorne oddaje z znanimi Trboveljčani. Takšni oddaji sta bili Lepa je ta jesen in Ali ste vedeli. V Gospodarskem krogu, to je v oddaji iz zasavskih gospodarskih logov,TVT gosti vodilne iz zasavskih gospodarskih družb, z oddajama iz sveta umetnosti, glasbe, filma in odrskih desk Maska ter Skupaj pa so sodelavci Televizije pokazali, da znajo ustvariti tudi pravi zabavni program. Prek kabelskega sistema lahko program TVT ta hip spremljajo skoraj vsa gospodinjstva, želeli pa bi, da bi ga lahko še več, saj brez ljudi preprosto ni televizije.Televizijo so, jo še vedno in jo bodo ustvarjali ljudje - za ljudi. Tako so si zaslužili priznanje, ki ga podeljuje Turistično društvo ob Zlati vrtnici za promocijo kraja. z as Vinko Pfeifer - dobitnik priznanja Turističnega društva Trbovlje za leto 1007 Dejavnosti Vinka Pfeiferja so že dolga leta zelo pestra in bogata. Dolga desetletja se udeležuje kot eden najvidnejših planinskih delavcev pri Planinskem društvu Trbovlje, pa tudi kot kulturni delavec pri trboveljskih pevskih zborih. Na obeh teh področjih je odslej dobil vsa priznanja - plakete, medalje, odličja ipd. Glede na to, da je bila njegova dejavnost tako na planinskem, kakor tudi kulturnem področju izredno široka in razvejana, saj je segala leta in leta preko meja občine Trbovlje - tako na področju Slovenije, kakor tudi na področju republik nekdanje države Jugoslavije, pa tudi v tujini (Italija, Avstrija, Madžarska, Češkoslovaška), se je Turistično društvo Trbovlje odločilo, da mu za njegovo sodelovanje pri promociji Občine Trbovlje v vseh desetletjih, teh pa je že šest, podeli priznanje tega društva v sodelovanju z Občino Trbovlje, za leto 2007. Ni mogoče na kratko navesti vseh številnih dejavnosti, nasto- pov, uspehov, ki jih je Vinko Pfeifer v preteklosti dosegel in jih po svojih močeh še vedno dosega iz dneva v dan tudi danes, kljub svojim letom. Po opravljenem delu ga poznajo Trbovlje, Zasavje, dobršen del Slovenije in še kdo, tudi zunaj meja. Poznajo ga kot odličnega planinca, pevca, literata, organizatorja na obeh teh področjih in še po čem, predvsem pa tudi kot dobrega prijatelja. Besedilo:Tine Lenarčič Opravičilo V prejšnji številki Zasavca je prišlo na društveni strani do neljube napake, saj je že v naslovu izpadlo ime Egona Urbanije, ki je tako kot Vinko Šeško sprejel častno listino, najvišje priznanje PZS. Prav tako je izpadel zapis, da je dobil Egon Urbanija to priznanje za življenjsko delo, saj je bil med najbolj aktivnimi člani PD Zagorje. Uredništvo miSweNo ® Filatelistične društvo Trbovlje Filatelistično društvo Trbovlje že več kot 55 let združuje v svojih vrstah ljubitelje poštnih znamk, razglednic, bankovcev in kovancev ter mnogih drugih drobnih predmetov. Iskanje teh predmetov, še zlasti njihovo ohranjanje pred uničenjem, daje tej majhni skupini ljudi povsem drugačno težo. Mnogi od članov tega društva so se osredotočili predvsem na iskanje, zbiranje in urejanje teh, za nekatere povsem vsakodnevnih predmetov, iz domačega kraja. Zbiranje in urejanje je seveda popolnoma individualno, zato si Filatelistično društvo Trbovlje že vse od leta 1995 prizadeva pripravljati razstave, na katerih te, sicer očem skrite zaklade, predstavi širši javnosti. Ob razstavah pripravi tudi spominske izdaje in kataloge, ki nosijo ime domačega kraja širom po domovini in tujini, saj na teh razstavah sodelujejo tudi filatelisti iz tujine. Na svečanih otvoritvah razstav sodelujejo tudi z domačimi kulturnimi ustvarjalci ter tako vabljenim, iz bližnje in daljne okolice, predstavijo še vse kaj drugega kot samo poštne znamke. FD Trbovlje s svojimi predlogi aktivno sodeluje pri izdajanju poštnih znamk Pošte Slovenije. S svojimi predlogi in prizadevanji je uspelo prepričati Komisijo za znamke, da je prišlo do izdaje redne poštne znamke rudarske hiše na Njivi in priložnostne poštne znamke škratov iz slovenske mitologije, na kateri je tudi Perkmandelc. Celo več, s svojim vplivom je doseglo, da so bile predstavitve teh dveh znamk in še nekaterih drugih v Trbovljah.Tako je poleg znamk Pošta Slovenije pripravila tudi posebne priložnostne žige, ki so bili v uporabi na pošti vTrbov-Ijah.Vsaka pošiljka, ki je tiste dni odšla v svet iz domačega kraja, je nosila tudi ta, še posebej lep in vpadljiv poštni žig. Tudi sicer društvo s svojimi filatelističnimi izdajami skuša opo- zoriti na nekatere pomembne dogodke vTrbovljah.Tako so skupaj z nekaterimi podjetji, zavodi in društvi pripravili kar nekaj lepo sprejetih in visoko ocenjenih spominskih izdaj. Obletnica Radia Trbovlje, obletnica Delavskega doma Trbovlje, stoletnica poštnega urada Trbovlje 2 ter 25. letnica Skupine ročnih del Zlatice so samo nekatere izdaje iz zadnjega obdobja. Društvo takšne in podobne izdaje pripravlja že vse od leta 1975. Filatelistično društvo Trbovlje je s svojimi aktivnostmi prispevalo znaten delež pri razvoju strokovnosti filatelistične stroke v Sloveniji. Pomen delovanja tega društva se najbolje kaže v besedah, ki jih je na podelitvi priznanj osvojenih na zadnjih razstavah FIMERA in FIRAMLA 2007 izrekel predsednik Filatelistične zveze Slovenije gospod Igor Pirc: »Pot v Trbovlje me je na to današnjo slovesnost vodila tudi mimo Vač, ki ležijo v središču Slovenije. In če so Vače geometrično središče Slovenije, potem so Trbovlje filatelistično središče Slovenije.« Razvoj strokovnega filatelističnega dela, aktivno sodelovanje z različnimi društvi in gospodarskimi subjekti v kraju in širše po domovini, razstavne aktivnosti, priložnostne izdaje in predvsem skrb ter čut za ohranjanje poštnih vrednotnic in drugih tehnično-kulturnih drobnih predmetov, ki so nastali v Trbovljah ali zaradi njih, nosijo ime mesta Trbovelj daleč prek domačih hribov. Društvo Magnet Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Zasavja, Trbovlje Društvo Magnet je bilo ustanovljeno 3.3.2004 in ima trenutno 82 članov. Namen pobudnikov ustanovitve je bil animirati prebivalce Zasavja za tradicijo starodobnih vozil, ki je sicer v Sloveniji organizirana v okviru slovenske veteranske sekcije starodobnih vozil že 10 let. Društvo si je zadalo predvsem naslednje naloge: - organizirati prireditve v Zasavju za udeležence iz vse Slovenije in s tem prispevati k večji prepoznavnosti revirjev - sodelovati v vseslovenski zvezi starodobnih vozil - organizirati strokovne ekskurzije doma in na tuje Začrtane naloge društvo uspešno izvaja. Predvsem smo ponosni na uspešno izvedbo vsakoletne dirke na Katarino, ki šteje za državno prvenstvo. Dirko smo poimenovali po rojaku Mirku Bivicu, uspešnem dirkaču iz Trbovelj, ki je bil pred več kot 50 leti med pobudniki uvedbe dirke na Katarino. Druga uspešno izvedena naloga pa je vsakoletno srečanje starodobnikov, ki je letos, tudi po zaslugi lepega vremena, pritegnila 108 udeležencev na krožno vožnjo po Zasavju. Ocenjujemo, da je prireditev izvrstna promocija Zasavja, saj pridejo udeleženci iz cele Slovenije. Obe prireditvi sta vključeni v koledar prireditev AMZS in Slovenske veteranske zveze. Pohvale dobre izvedbe obeh prireditev nas obvezujejo pa tudi motivirajo za čim boljše delo vnaprej. Uspešnost društvenega dela je zasluga izredno zagnanih članov društva za sodelovanje v vseh aktivnostih. Pri svojem delu pa bi seveda ne bili tako uspešni brez potrebne finančne podpore vseh treh zasavskih občin in številnih sponzorjev iz in izven Zasavja, vzpodbujeni z lanskim priznanjem za promocijo kraja, ki ga je ob Zlati vrtnici podelilo Turistično društvo Trbovlje. Predsednik društva: Franc Malgaj 0 mtfrmio V cerkvi sv, Jakoba tudi letos koncert V cerkvi sv. Jakoba na Dolu je bil v sredo, 26. decembra 2007 spet božični koncert, na katerem so pele članice ŽPZ Svoboda Dol ter otroški in cerkveni zbor sv. Jakoba pod vodstvom Karmen Lindič in Vike Jelen Skrlep. Na klavir jih je spremljala Simona Veber Goljuf in Joško Razpotnik. Kot gost je igral na violino Vito Viceljo, o pomenu dobrega vina pa je spregovorila lanska vinska kraljica iz Vipave Maja Benčina. Spodbudne misli ob prazničnih dneh je namenil obiskovalcem tudi župnik Franc Ornik. Oba zbora družno Vinska kraljica iz Vipave Maja Benčina in župnik Franc Ornik Karmen Lindič £ "S Maja Benčina ob jaslicah Vika Škrlep Maja Benčina o pomenu vina Slike in besedilo: Fanči Moljk Aktivnosti DPM Trbovlje Leto 1007 so uspešno zaključili s projektom Veseli december, ki so ga z veliko pomočjo Občine Trbovlje uspeli še razširiti. Delavci in prostovoljci Društva prijateljev mladine Trbovlje ocenjujejo, da je bil program dejavnosti izveden v skladu z začrtanimi cilji. Tako je poleg vsakoletnih ustvarjalnih delavnic, zabavno kulturnih prireditev, obiskov pravljičnih mož in že tradicionalnega sprevoda dedka Mraza potekal tudi prvo leto Festival mladih, ki so ga v sodelovanju z Mladinskim centrom Trbovlje in Klubom B organizirali pod šotorom od 21. do 23. decembra. Zavedajo se, da tudi tokrat brez pomoči številnih sponzorjev in donatorjev ne bi uspelo, zato se zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi enega večjih projektov društva. 1. Sprevod pustnih mask Leto 2008 se je pričelo zelo delavno, saj bo letošnji sprevod pustnih mask z osrednjo prireditvijo potekal že prvo nedeljo v mesecu februarju in sicer 3.2.2008. Priprave že intenzivno potekajo, potrudili se bodo, da tudi ta projekt še nadgradijo in pripravijo še eno dobro prireditev za vse občane. 2. Obeležitev kulturnega praznika Tudi to leto bodo posebej obeležili kulturni praznik in za otroke pripravili kulturne predstave, ki si jih bodo organizirano ogledali v dopoldanskem času. 3. Otroški parlament Že lansko leto so se pričele priprave na izvedbo otroških parlamentov na temo »Zabava in prosti čas mladih«. Šolskih otroški parlamenti bodo potekali v začetku tega leta, občinski otroški parlament bo predvidoma konec meseca januarja ali začetek februarja, potem pa sledi še regijski otroški parlament, tokrat v organizaciji DPM Hrastnik. Za zaključek se bodo udeležili na nacionalnem otroškem parlamentu. DPM S strani številnih občanov smo bili obveščeni, da po domovih posamezniki pobirajo dobrodelne prispevke za izvedbo projektov v imenu našega društva in Občine Trbovlje. Vse občane še enkrat obveščamo, da Društvo prijateljev mladine Trbovlje zbira prostovoljne prispevke le s pisnimi prošnjami, ki jih naslavlja na zasavska podjetja in organizacije in ne pobira prostovoljnih prispevkov po domovih. Spoštovane občane prosimo, da v kolikor se nanje obrnejo posamezniki s prošnjo za prostovoljni prispevek v imenu DPM Trbovlje, da o tem nemudoma obvestijo Policijsko postajo Trbovlje. DPM Trbovlje Sekretarka Lavra Izgoršek mtfmio 0 Aktivnosti DPN Trbovlje Drugi januar je že dokaj let rezerviran za pohod na Kum. Bil je čas, ko so se pohodniki na Kum odpravili I. januarja, vendar so organizatorji ugotovili, da je za tak vzpon bolj primeren 2. januar. Letos je bil šestindvajseti pohod in kar enajst pohodnikov se lahko pohvali s to številko. Seveda so tudi vsi drugi dobili priznanja za »okrogle« številke pohodov, s katerimi se ponašajo. Na vrh Kuma so tokrat našteli okrog 1400 pohodnikov, ki so na cilju dobili čaj, dobro voljo so pa tako prinesli s seboj, sonce pa je letos zatajilo, bil je oblačen, vendar suh dan. Predsednik Planinskega društva Kum Milan Žnidaršič je bil zadovoljen, pohodniki pa tudi. MaH Pohod z baklami 1007 Čemšeniški božični pohod z baklami sc je odlično prijel in vsako leto je udeležba vse bolj množična. Letos je bilo rekordnih ISO udeležencev, ki so prišli na pohod od blizu in daleč. Tudi tokrat je bila maša 26.12. na sv. Primožu ob 16. uri, med katero so otroci iz Jesenovega na lastno pobudo uprizorili žive jaslice. Turistično društvo je pripravilo brezplačne tople napitke, ki so bili postreženi ob čudovitem sončnem zahodu. Ko so se temne sence spustile na čemšeniška pobočja so se pohodniki z baklami spustili proti Jesenovem, kjer jim je v Trojki bil postrežen brezplačen »ajmoht«, ki se je ob veseli polki harmonikarja Gašperja še kako prilegel. TD Cemšenik vsako leto prireja dva pohoda: Čemšeniški ( zadnje avgustovske sobote) in Božični na Štefanovo. Slike in besedilo: St. R. © pguflvaw Pripoved o hrastniških lutkah: 60 let hrastniških marionet Navadno šestdesetletnih! niso več rosno mladi. To pa ne velja za hrastniške marionete, ki so pri svojih šestdesetih letih še vedno sveže, ljubke in nadvse lepe. Zapuščene so spale v podstrešju, dokler jih ni poljubil princ. No, tokrat je bila princeska - v podobi kustosinje Zasavskega muzeja Trbovlje Jane Mlakar Adamič. Zgodbo poznamo. Šestega aprila 1946 so vajenci kovinske in elektro stroke in še nekateri drugi, zaposleni pri rudniku, ustanovili letalsko-modelarski klub. »Pobudnik je bil Vili Kohne,» je povedal Darko Majcen, zaprisežen lutkar, ki je v zadnjem času to dejavnost kot režiser spet oživel. »Vendar ta dejavnost ni trajala dolgo, ker je letalo, ki so ga vlekli na Kal, strmoglavilo...« To je bila sreča v nesreči. Zaradi tega so se v Hrastniku rodile marionete, ki so nekaj posebnega. Večina se je v tistem času ukvarjala z ročnimi lutkami. Za marionete pa jih je navdušil učitelj Silvo Košutnik iz Žalca, ki je poučeval na tej obrtni šoli. V Žalcu je imel svoje lutkovno gledališče in tako je s seboj v Hrastnik prinesel dve marionetni glavi. Pobudo je spet prevzel Vili Kohne, ki je navdušil svoje kumarate za novo dejavnost in bil tudi vsa naslednja desetletja gonilna sila lutkarjev. Jože Zupanc, edini živeči lutkar, ki je bil zraven od vsega začetka, je povedal, da so najprej mislili z lutkami služiti za letalske podvige. Pa jim je Silvo Košutnik kar takoj povedal, da tukaj »gnarja ni«. Vendar so jih lutke že začarale in so se jim predali z vso ljubeznijo. »Pravzaprav je bila ta odločitev v okolju, ki je podpiralo doslej le godbo, orodno telovadbo in nogomet, še bolj smelo od letenja...« Prva predstava 15.februarja 1947 je bila Začarani gozd, je v svojem zgodovinskem pregledu ob 60 - letnici na slovesnosti v hrastniškem muzeju v torek, 7. decembra 2007, povedal Darko Majcen. In potem so se marionetne predstave v veselje otrok v bližnji in daljni okolici vrstile celih trideset let... in se podali v pravljice. Tako tanka in površinska (subtilna) je v resnici ta naša zasavska zadrtost...« Zgodbo lutkovnega gledališča v Hrastniku je Jana Mlakar Adamič prvič predstavila že leta 1996, ki je izšla v 300 izvodih, predstavili so jo tudi v 34-minutnem dokumentarnem filmu, kjer lutkarji sami pripovedujejo svojo zgodbo.Tokratna knjiga Lutkarji in lutke obsega I 12 strani. Prvi del zajema nenavadno zgodbo lutkarjev in njihovih lutk, ki je tudi odsev družbenega dogajanja in stanja.V drugem delu so lutke kataložno urejene, fotografirane in opremljene s podatki. Knjigo so izdali in založili v ZMT. »Na naslovnici je Kostko,« pripoveduje avtorica, » torej naša ljuba šestdeset let stara smrt, ki se ji leta po plastični operaciji oziroma restavratorskem posegu prav nič ne poznajo. Mesto na naslovnici si je prislužil, ker je nastopal že v prvi igri Začarani gozd in ker je kot marioneta vrhunski izdelek, če ne že umetnina...« Fotografije muzejskih predmetov so delo Andreja Blatnika in Matjaža Kirna. Posvečena pa jeViliju Kohnetu, ki mu vsi priznavajo glavne zasluge za vodenje lutkovnega gledališča. Kot informatorji so sodelovali: Darko Majcen, sodelavec in svetovalec od vsega začetka, Lojze Verdaj, Zvone Biderman.Tine Kreže, Kamilo Kocman, Gvido Urlep, Tine Vrtačnik, Erno Kolar, Rajko Bočko, Ivan Teršek, Ivan Vovčko in Ivo Zlobko. 8 m i. Jana Mlakar Adamič »Tisto, kar je mene pri vsej zgodbi najbolj prevzelo, so ljudje,« piše Jana Mlakar Adamič v imenitni knjigi Lutkarji in lutke, ki je izšla ob tej obletnici. «Oziroma kdo se je ukvarjal z lutkami. Popolni amaterji, ki pred letom 1947 še nikoli niso videli nobene lutkovne predstave, kruh pa so si služili kot knapje, tišlarji, štromarji.drejerji... In zvečer, na vajah,so se prelevili v lutkarje Vrnimo se k zgodbi. Ko so po tridesetih letih končali z lutkovnim gledališčem, so lutke skrbno spravili v konzum. In ko so čez deset let konzum podirali, je buldožer vandalsko pomendral večino lutk, kulis in ostalega materiala. Lutkarji so potem iz blata reševali posamezne kose in vse, kar je bilo rešeno, spravili na podstrešje muzeja. Ob nekem obisku v muzeju pa je Milan Kocman vprašal Jano: «Ti, punca, kje so pa lutke?!« In kolo obnove, ki ga je potem sprožil Zasavski muzej, se je za-vrtelo.V omenjeni knjigi Lutkarji in lutke je natančno popisano, kako. Županu Miranu Jeriču so lutkarji zelo hvaležni, ker jim stoji ves čas ob strani. Na slovesnosti so mu podarili sliko, ki bo krasila občinske prostore čemne @ Leta 2002 so se lutke ob občinskem prazniku vrnile v prenovljen muzej, v vitrine, ki spominjajo na oder, lutke pa ponazarjajo prizore iz različnih predstav. Leta 2005 je bila razstava dopolnjena s fotografskim gradivom in kulisami, leta 2006 so lutkarji ob novem letu po dolgem premoru pripravili predstavo Rdeča kapica, v decembru 2007 pa že drugo, Mojstrov kozel. Tokrat prvič na novem, večjem odru. »To je prva stalna muzejska postavitev lutk na Slovenskem,« s posebnim ponosom pove Jana Adamič Mlakar. Darko Majcen Razstava lutk obsega: 78 lutk (od tega 65 marionet in I 3 ja-vank), 13 marionetnih glav, 15 originalnih scenarijev, 40 posameznih kosov kostumov, rekvizite, vodila, panoje in dva odra. Ker je razstava urejena v dovolj velikem prostoru hrastniškega muzeja, se lahko izvajajo različne dejavnosti: uveljavil se je pedagoški program izdelave igrač in lutk za nižje razrede OŠ, v muzeju preživljajo tehniške dneve in si ga ogledujejo tudi ob drugih priložnostih. Mojstrov kozel Oživljena lutkovna skupina - lutkoteka po vzoru filmoteke, ima v načrtu še dve predstavi v letu 2008: Janko in Metka ter Jurček zdravnik. Za ti dve predstavi se bodo vključile še lutke iz muzejske postavitve. Potem bo treba misliti na novo serijo. Občina jim stoji ob strani: «Zelo sem ponosen na to kulturno dediščino Hrastnika,« je dejal župan Miran Jerič ob 60 - letnici lani na decembrski slovesnosti. «Vesel sem, da je lutkovna skupina ponovno oživela in želim, da bi bili uspešni pri pridobivanju podmladka...» Hkrati jim je čestital in izrazil prepričanje, da bo šel njihov dober glas tudi preko meja naše občine. Jani Mlakar Adamič pa se je zahvalil za njeno delo in vso energijo, ki jo je vložila v to, da se Hrastnik ponaša s tako imenitno zbirko in knjigo o razvoju lutkarstva. Navdušeni obiskovalci na predstavi Mojstrov kozel lani decembra V muzeju Zaželimo režiserju Darku Majcnu in soigralcem, da se bo sčasoma spremenila vsaj njegova zadnja simpatična ocena: eksponati so muzejski, scenariji so muzejski in tudi mi, animatorji smo že muzejski... Lutkarji pod mentorstvom Darka Majcna (na desni) Besedilo: Fanči Moljk Slike: Fanči Moljk in Matjaž Kirn, Fotoklub FLrastnik *** Knjigo Lutkarji in lutke Jane Mlakar Adamič lahko dobimo za 12 EUR v hrastniškem ali zasavskem muzeju. *** Hrastniški muzej lahko obiščemo vsak dan od 9.00 12.00, ob torkih in sredah pa tudi od 16.00 do 18.00. Ob petkih in ob vikendih je sicer zaprt, vendar so pripravljeni odpreti prostore za posameznike oziroma skupine tudi ob dogovorjeni uri, če pokličemo na upravo KRC-a. 0 wmm Prihod dedka Mraza v KS Mlinše-Kolovrat Obrnjen zadnji list na koledarju, Mesec december, mesec obdarovanj, veselja, upanja, želja in prihod treh dobrih mož je za nami. Tudi v KS Mlinše-Kolovrat je bilo tako. 27. decembra 2007 je dedek Mraz obiskal otroke KS Mlinše-Kolovrat, stare od dveh do deset let. Njegov obisk je organizirala KS Mlinše-Kolovrat. Dedku Mrazu so nakup daril omogočila številna podjetja, društva, organizacije ter posamezniki, za kar se jim iskreno zahvaljujejo. Pri pripravi daril so dedku Mrazu na pomoč priskočile članice KO RK Mlinše-Kolovrat. Otroci so priklicali dedka Mraza Utrinek z gledališke predstave Otroci in starši so si ogledali čudovito gledališko predstavo, ki jo je tudi tokrat režirala Liza Pokorn. Lepo okrašena prenovljena dvorana je pričarala pravo pravljično vzdušje, ki so ga popestrili in nasmejali številni pravljični junaki. S skupnimi močmi jim je uspelo najti in priklicati izgubljenega dedka Mraza.Tokrat ga je babica Biba poklicala kar po mobitelu. Prikupen mož z zasneženih gora je pred otroke stopil odet v bel kožuh, okrašen s slovenskimi ljudskimi ornamenti, s sivo kučmo, obut v črne škornje, v rokah je imel palico, v košu pa zavita darila. Številni najmlajši, tudi šolarji, so ga razveselili s pesmimi. Zapeli in zaigrali so znamenita pesem o dedku Mrazu, ki jo je napisal in uglasbil Janez Bitenc. »Siva kučma, bela brada,topel kožuh ...« Kakor snežinke V upanju, da se v prihajajočem letu spet srečajo, so se od dedka Mraza poslovili in domov odšli z res lepimi spomini. Še prav posebno tisti najmlajši, ki so jim oči kar žarele od sreče, ko jih je dedek Mraz vzel v naročje ter jim dal darilo. Med rožicami Zahvala gre vsem, ki so omogočili prihod dedka Mraza ter mu pri tem pomagali! Zaradi vseh njih, je bil še en dan v mesecu decembru za kar 145 otrok v KS Mlinše-Kolovrat mnogo lepši. Marija Ribič Prednovoletne priprave so se pričele že konec novembra, da so v začetku decembra lahko krasili z okraski, ki so jih izdelali otroci sami, mlajšim pa so pomagali pri izdelavi starši. Vsi so lahko ponosni na svoje izvirne stvaritve. Zaposleni in starši so ponosni in veseli priznanja Turistične zveze Slovenije, ki je izvajala projekt Moja dežela lepa in gostoljubna, kjer so ga kot peto uvrščeni v državi, za najlepše urejen vrtec dobili v enoti Barbara. Vsakoletne tradicionalne prireditve so bile tudi letos v vseh enotah Vrtca. Starejši otroci so si z navdušenjem ogledali gledališko predstavo Lunina vila, ki jo je organiziral DPM Trbovlje, nastopali pa so igralci Mavričnega gledališča. Najmlajše otroke, do treh let in pol, pa je v enoti obiskala lutkarica Sonja Kono- nenko in zaigrala lutkovno igrico Zmajček. Strokovne delavke so pripravile številne lutkovne, glasbene in pevske dopoldneve v znamenju veselega decembra. Otroci pa so bili najbolj veseli prihoda Dedka mraza, ki je vse obdaril s plišastim kužkom. Vsi otroci so se z Dedkom mrazom srečali tudi popoldne, na igriščih pred enotami, kamor so prišli skupaj s svojimi starši. Skupaj so zapeli in zaplesali, prižgali lučke, ki so jih izdelali otroci in z njimi odšli domov. V Vrtcu so zelo veseli prejetih donacij podjetja SAM, ki je ob otvoritvi nove trgovine daroval ček za 2000 €, ki jih bodo namenili prometni vzgoji in Špara, ki je ob 2. rojstnem dnevu poklonil manjša otroška igrala in klaviaturo Yamaha. Besedilo: Irena Vozelj, slike: fotoarhiv Vrtec Trbovlje Eli Bi V soboto, 19. decembra 100/ so člani hrastniškega moto kluba Schlossberg pri temperaturi minus dve stopinji Celzija zaključili motoristično sezono 1007. Motoristi, katerim mraz ne pride do živega, so se oblečeni v božičke popeljali po hrastniški in trboveljski občini. »Vmes smo se morali večkrat pogreti s toplim napitkom in ta kratkim,« je povedala Kristina Kirn Golob. Vožnjo so zaključili v piceriji v Brdcah. Fanči Moljk, sliki: arhiv kluba V dvorani Dolanka na Delu so zadnji petek v preteklem letu že drugič zapored organizirali novoletni turnir rokometnih klubov iz Radeč, Trbovelj in z Dola. Na turnirju so tudi letos sodelovale članske, veteranske in navijaške ekipe trboveljskega, radeškega in dolskega kluba, pri čemer je vsaka ekipa odigrala dve tekmi v svoji kategoriji dvakrat po deset minut, rezultati pa so bili tudi letos postranskega pomena. Kljub temu povejmo, da so v kategorijah članskih ekip prvo mesto osvojili Radečani, pri veteranih Trboveljčani, za domačo zmago pa so poskrbeli Dolski Slavčki z osvojitvijo prvega mesta v kategoriji navijaških skupin.Tudi letos je bil osnovni cilj privabiti vse udeležence zasavskih klubov na eno mesto, zlasti pa na ta način omogočiti, da staknejo glave rokometni funkcionarji in igralci ter se pogovorijo o nadaljnjem skupnem sodelovanju. Cilj je bil izpolnjen, saj so gostje s turnirja odhajali dobre volje in polni energije, ki jim bo potrebna v drugem delu rokometne sezone. Člani RK Dol Zverinice Veterani z Dola Slike in besedilo: Fanči Moljk HF* S e ■ " S\..-„-FS I Im §#- kf1 mm El ., ■m ■ ij,, ,,, ps „ ., mm , '!■' i’f *U‘. i V • A '1! ’:"SE >, i-.;-' f■- i maßt 1ffff 1 fc Gradimo čistilni napravi in kanalizacijska sistema Vsak od nas proizvede približno 150 litrov odplak na dan. Prebivalci občin Trbovlje in Hrastnik skupaj vsak dan izpustijo 4,4 milijona litrov onesnažene vode. Čiščenje odplak, ki obremenjujejo vodotoke, je del naše odgovornosti do okolja in naša naložba za prihodnost. Skoraj dve tretjini sredstev za gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov v občinah Trbovlje in Hrastnik sofinancira Kohezijski sklad EU. Projekt delno financira Evropska unija Koheziiski sklad Projekt delno financira Republika Slovenija w s Občina Trbovlje Občina Hrastnik Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije. gnan wmwmmm Razstavljali so: Bogdan in Dejan Biderman, Goran Čelan, Roman Drač, Dušan Drnovšek, Drago Gašparut, Branko in Iztok Klančar, Ljoba Klanče, Ljubo Podlogar, Blanka in Pavel Savšek, Bojan Šibila, Karol Šmuc in MatjažTauses. Njihov mentor je akademski slikar Branko Klančar, ki se s fotografijo ukvarja tudi profesionalno. Utrinek z otvoritve mmm Rok Milinovič s harmoniko med fotografijami Za letošnjo razstavo, ki so jo odprli v torek, 18. dec. 2007, so se odločili za popotniško motiviko. Aparate so jemali s seboj na potovanja, na morje, na bližji hrib ali pa samo za vogal hiše. Praznično vzdušje je popestril Rok Milinovič z Dola, ki je zaigral na harmoniko in so ga zato nagradili s lepo fotografijo. Avtor fotografije Bogo Biderman Besedilo: Fanči Moljk, slike: arhiv sekcije Steklarska godba tudi letos razigrala dvorano »Naša godba ne bo imela klasičnega koncerta,« je dejal že na začetku božično novoletnega koncerta v športni dvorani na Logu v torek, 15,11.1007, njihov dirigent Jože Rus. »Potrudili se bomo, da se boste zabavali...« In nabito polna dvorana obiskovalcev se na koncu res ni pritoževala. Marsikaj se je dogajalo v triurnem programu: gostili so humorista »cigana« Brajdimira, violinista Edija Papa, otroško vokalno skupino z Dola Metuljčki in priložnostno skupino steklarskega benda. Zvezda večera pa je bil prav gotovo Franci Plahuta s harmoniko, Hrastničan, ki že več kot dvajset let živi na Obali. Z godbo in samostojno je zaigral nekaj skladb v vrhunski izvedbi. Dirigent Jože Rus Izvedeli smo tudi nekaj zanimivosti: da so imeli v preteklem letu preko 90 vaj, da so se udeleževali številnih prireditev v svojem okolju, da so dobili nove bunde in sprejeli v zadnjih dveh letih petnajst mladih godbenikov.Tem so slavnostno izročili tudi kodeks obnašanja. Ganljivo je bilo tudi slovo najstarejšega godbenika Viktorja Blažka, ki je igral 72 let, od leta 1935, skoraj od začetka. Godba je začela z igranjem pet let prej. Metuljčki Med programom so animirali tudi prostovoljce, ki so dirigirali godbi in se preizkušali v igranju na pihala. Medtem ko nastopajoči z dirigiranjem niso imeli težav, pa so pri pihanju na trobila ugotovili, da to ni mačji kašelj. Franci Plahuta Program, ki so ga dobili obiskovalci na začetku, je vseboval tudi besedila nekaterih znanih pesmi, ki so jih zapeli ob spremljavi steklarske godbe in taktirko Jožeta Rusa. Primerno času in razpoloženju. Prav tako scenski napis Z GLASBO, PETJEM IN SMEHOM V NOVO LETO 2008. Besedilo in slike: Fanči Moljk 0 tmurn Plesna skupina EnKnapCroup In umetniški vodja IZTOK KOVAČ EN-KNAP je bil na pobudo koreografa, plesalca in pedagoga Iztoka Kovača ustanovljen leta 1993 v Leuvnu v Belgiji, leta 1994 pa v Ljubljani vzpostavi stalni sedež in se ustanovi kot produkcijski zavod EN-KNAP. Petnajstletna produkcija obsega: 38 plesnih projektov, 6 plesnih filmov in 7 dokumentarcev, več kot 400 gostovanj (v več kot 30-ih državah širom sveta), več kot 200 umetnikov in sodelavcev, 40 mednarodnih in 9 domačih koproducentov, 20 domačih in tujih nagrad. Iztok Kovač je v devetdesetih umestil pojem slovenskega sodobnega plesa tako rekoč iz niča v evropski in svetovni kulturni prostor. V poldrugo desetletje dolgem intenzivnem delovanju, si je njegova skupina EN-KNAP v evropskem prostoru sodobnega plesa utrdila prepoznavnost lastne estetike in zagotovila “zaščitni znak", v katerega kvaliteto že od začetka vlagajo vplivni domači in tuji koproducenti, Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana. Letos so v zavodu EN-KNAP prišli do točke razvoja, ko so se odločili vzpostaviti stalno profesionalno plesno skupino EnKnapGroup, krajše EKG, in prihodnje leto še ansambel mlajših plesalcev. Odločitev temelji na ugotovitvi, da slovenski sodobni ples zaradi neurejenih razmer doma, ohranitve ugleda v svetu in zagotavljanja perspektive prihajajočim generacijam nujno potrebuje javno institucijo za sodobni ples nacionalnega in mednarodnega pomena s stalno profesionalno plesno skupino in ansamblom mlajših plesalcev. Odločitev je tehtno osnovo za udejanjenje dobila letos, z vpisom instituci-onalizacije sodobnega plesa kot cilja in prioritete v Nacionalni program za kulturo RS 2008 - 2011. Prepričani smo da bo naš pilotski projekt botroval ustanovitvi javne institucije za sodobni ples ter s tem uredil stihijo na področju javnega si- stematiziranja področja sodobnega plesa v Sloveniji. Maja letos je v Slovenijo na avdicijo za stalno skupino z vseh koncev sveta pripotovalo dvesto plesalcev. Umetniški vodja Iztok Kovač je zanjo izbral petčlansko zasedbo: Katja Legi n in Ana Štefanec prihajata iz Slovenije, Ikem Ulugiin iz Turčije, Luke Dunne iz Velike Britanije in Tomas Nepšinsk/ iz Slovaške. Novoustanovljena stalna plesna skupina EKG se javnosti prvič predstavila 26.1 1.2007 s plesnim dogodkom »Praznovanje«, katerega so sooblikovali trije dolgoletni EN-KNAPovi sodelavci: koreografinja in plesalka Andreja Rauch, filmski režiser Sašo Podgoršek in Iztok Kovač. Po tem, ko so trikrat zapovrstjo napolnili ljubljansko Staro mestno elektrarno - Elektro Ljubljana, se je skupina za mesec in pol preselila v Italijo (Perugia). S svetovno znanima koreografoma Simonejem Sandronijem in Lenko Flor/ so skreirali novi predstavi »Med Zemljo«, »In Nebom« s skupnim naslovom »Nekje Vmes« in ju premierno prikazali 26.11.2007 v Stari mestni elektrarni-Elektro Ljubljana v produkciji Zavoda EN-KNAP. Predstava je s svojo pestro vsebino in estetsko dovršeno izvedbo požela odličen odziv tako s strani medijev kot širše javnosti. Mojca Kumerdej je 28.1 1.2007 v časopisu Delo med drugimi tudi zapisala: »V projektu Praznovanje se je pet mladih plesalcev izkazalo s posamičnimi kvalitetami, tokrat pa je s timsko izvedbo in medsebojno dinamiko navdušilo kot skupina, za kar gre zasluga tudi koreografoma, ki sta postavila v ospredje njihove najbolj izrazite odrske poteze.: impulzivno hitrost turške plesalke llkem Ulugün, graciozno fluidnost Slovenke Ane Štefanec, humor Angleža Luka Dunna, širok izvajalski diapazon Slovaka Tomaša Nepšinskega in izjemno odrsko koncentracijo ter prezenco Slovenke Katje Legi n. Ob izvedbenih in koreografskih superlativih ter izvrstni abstraktni zvočni arhitekturi Raffaela Perucci....« Zaradi ustanovitve stalne plesne skupine in temu prilagojenem prehodu iz projektnega v repertoarno delovanje, smo sodobnemu plesu ustvarili možnost gostovanja tudi po ostalih slovenski krajih in s tem pobližje predstaviti naše delo širši slovenski javnosti. Tako se je po skupnem dogovoru s Kulturnim centrom Delavski dom Zagorje ponudila priložnost tudi Zasavcem, da si pridejo I 0. Januarja 2008 ob 19.30 uri pogledat kaj jih čaka »med zemljo in nebom« v Kulturni center Delavski dom v Zagorju. In kaj nas čaka po EKG-jev-sko na zemlji in na nebu? Na zemlji majhen in utesnjen prostor, iz katerega se sumničavi, sprijeni, uporniški, zavistni in bojeviti ljudje ozirajo proti nebu ter hrepenijo po sreči. Tu, na trdnih tleh se kot v kakšni srednjeveški farsi odvija neusmiljen boj narcisov, ki nabirajo moč s slo in željo po pozornosti. Skozi to neizprosnost se odkriva vsa krhkost naših teles: te pregovorne ladje greha so v svoji goloti in ranljivosti le nežne podobe nedolžnosti. V drugem delu predstave se dvignemo na nebo. Ko se sumničavi in bojeviti posamezniki znajdejo in zgubijo v brezmejnosti visoko nad oblaki, začnejo iskati drug drugega, da bi se rešili osamljenosti.Vse bolj se ozirajo nazaj proti Zemlji in hrepenijo po človeški bližini. Namesto da se v celoti predajali ponujenim novim radostim, se za vsako ceno poskušajo dokopati do izgubljene sreče in zemeljske privlačnosti. Bili s(m)o že tam, a s(m)o se iskali drugje. Poleg dveh slovitih koreografov Simoneja Sandronija in Lenke Flor/ (Deja Donne), ki sta poleg koreografije poskrbela tudi za scenografijo in po Praznovanju slovenski javnosti že znanih EKG plesalcev (Luke Dunne, Katja Legin, Tomas Nepsinsk/, Ana Štefanec in llkem Ulugiin) sodelujejo v ekipi ustvarjalcev predstave Nekje vmes še: glasba: Luigi Ceccarelli, Gaetan van den Berg, zvok: Raffaele Petrucci, oblikovanje svetlobe: Simone Sandroni in Anže Kreč, oblikokovanje kostumov: Lavi-nia Cascone, tehnično vodstvo: Anže Kreč in Zoran Grabarac, tonski mojster: Matej Ocepek izvršna producentka: Tina Dobnik in umetniški direktor: Iztok Kovač Več o skupini in njihovem delovanju si lahko ogledate na www. en-knap.com, najbolje pa je, da se 10.01.2008 ob 19:30 uri v Zagorju na lastne oči prepričate s čim EKG navdušuje občinstvo doma in po svetu. IZBIRALI SMO NAJPRIJAZNEJŠEGA \Mflkmspodtaa(riktafe^ IN NAJUSPEŠNEJŠEGA PRODAJALCA I 7 _ /^*1 VAŠEGA ZASAVCA! ZMAGOVAICA STA: Najuspešnejši prodajalec! ZASAVCA so: Najprijaznejši prodajalec ZASAVCA je: kolektiv SUPERMARKETA TUŠ iz Zagorja ob Savi Niko Milinovič, TRBOVLJE Nagrade sponzorjev bo našim zmagovalcem: kolektivu Supermarketa TUŠ iz Zagorja ob Savi, ter gospodu Niku Milinoviču razdelil naš predstavnik. Izmed vseh prispelih glasovnic pa bomo ižrebali dobitnike darilnih paketov naših sponzorjev. Vsem iskreno čestitamo! 1 Kulturni center DELAVSKI DOM Zagorje grafika gracer d °o Ekologija Srednja šola Zagorje je E KO šola že nekaj let. Njeno osnovno nalogo ponazarjajo številni slogani, povezani z ekologijo. Naj jih omenimo samo nekaj: E KO šola kot način življenja,Varčuj z vsako kapljico vode, Razmišljaj E KO, pa boš f ra j er. Dijaki in profesorji SS Zagorje poskušamo z majhnimi koraki urisnečevati predpisane cilje pa tudi cilje, ki si jih zastavimo sami. V letošnjem šolskem letu smo izvedli številne dejavnosti, ki jih bomo nadaljevali v prihodnosti. Dijakinje petega letnika so sodelovale v projektu Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov. Ugotavljale so, kje v zagorskih gozdovih ležijo odlagališča nevarnih odpadkov. Sodelovali smo na E KO zasavskem sejmu z E KO pecivom in drugimi izdelki, ki so jih dijaki naredili pri praktičnem pouku. Dijakinji četrtega letnika raziskujeta, kako vpliva zunanje okolje na naša dihala. Prijavili smo se na tekmovanje Zdrav dih za navdih. V januarju nas čaka EKO kviz. Trudimo se, da je okolica šole čista: pometamo, čistimo; vendar še ne uspeva tako, kot bi želeli. Nekateri dijaki še vedno mečejo ”čike” po tleh ..., prav tako papirčke, plastenke najdemo po hodnikih. Ozaveščenost?! Zbiramo kartuše in tonarje. Sodelujemo v projektu Zdrava prehrana in še bi lahko naštevali. Na šoli se zavedamo, da živimo v času, ko je beseda EKO nujno potrebna. Upam, da bomo v tem šolskem letu dijake vsaj malo ozavestili, da začnejo razmišljati o ekoloških stvareh drugače. Le tako bomo živeli bolj zdravo življenje. Vemo, da je to, kar delamo, le kapljica v širnem morju, vendar nas vodi misel, da je tisti, ki se ne ustavi pred ciljem, vedno karak pred drugim. Ker zgledi vlečejo, bo morda vsaka generacija dijakinj in dijakov boljša in se bo bolj odgovorno obnašala do okolja, v katerem živi in dela.Vemo, da do vseh večjih sprememb vodijo majhne in postopne poti. Zato upamo, da bomo vzpostavili okolje, ki bo prijazno vsem, nam in vsem zanamcem planeta Zemlja. Skrbimo, da je EKO tabla urejena, da jo sproti dopoljnjujemo z novicami, novimi temami. Stana Kovač Hace, vodja prpjekta EKO šola fo '4 Kikboks: SP WAKO 1007 Klemen Juvan na stopničkah Med 18.11. ter 1.11. /e v Coimbri na Portugalskem potekalo člansko svetovno prvenstvo združenja WAK0. katerega se je udeležilo 610 tekmovalcev iz 44 držav. Klemen Juvan si je med svetovno elito šemi kontakta priboril bronasto medaljo. Iz kluba Pon Do Kwan Zagorje so za Slovenijo nastopali Tina Koder, Klemen Juvan, Primož Bračič ter Igor Kalšek. Letošnje svetovno prvenstvo bo v zgodovini svetovnega kik-boksa zaznamovano kot prelomnica, saj so se najboljši tekmovalci WAKO za naslov svetovnega prvaka pomerili z borci, ki so do sedaj tekmovali v združenju IAKSA. Združenje obeh organizacij je nedvomno prispevalo k porastu kvalitete prikazanih borb. Klemen se je v kategoriji članov do 63 kg kot nosilec neposredno uvrstil v osmino finala, kjer je premagal zelo motiviranega ruskega reprezentanta Zaynutdinova. Z izjemno kvalitetno ter atraktivno borbo s švicarskim prvakom se je Klemen uvrstil polfinale, kjer se je srečal z velikim upom madžarskega kikboksa Hirschem. Navkljub Klemenovi izredni borbenosti ter motiviranosti je v izenačeni borbi na koncu zmagal Madžar. V kategoriji članov do 84kg oz. do 89kg sta imela manj sreče z žrebom Primož in Igor, saj sta že v osmini finala naletela na kasnejša zmagovalca. Primož je v predkolu suvereno premagal belgijskega predstavnika, v naslednjem kolu pa je v sled poškodbe moral priznati premoč Kanadčana Grenier-a. Igor se je pomeril s temnopoltim prvakom iz Velike Britanije Pageom, kateri na tokratnem svetovnem prvenstvu ni imel prave konkurence. Primož in Igor sta v sklepnem delu turnirja zastopala barve Slovenije tudi v ekipnih borbah. Slovenska izbrana vrsta je tako v prvem kolu suvereno premagala Avstrijce, v drugem krogu pa so bili od njih boljši aktualni evropski prvaki iz Nemčije. Tina Koder se je kot edina predstavnica Slovenije v glasbenih formah, navkljub svoji mladosti, uvrstila med deset najboljših na svetu, kar je nedvomno lep uspeh. PD K Zagorje Novoletni plavalni miting Trbovlje 1007 Plavalni klub Lafarge Cement Trbovlje je bil kljub vsem težavam z zimskim bazenom v Cementarni tudi letos organizator tradicionalnega novoletnega mitinga, ki je tokrat potekalo v Celju na Golovcu. Mitinga se je letos udeležilo nekoliko manj plavalcev, saj je bilo ravno zaradi težav z bazenom to tekmovanje pod vprašanjem ali bo sploh potekalo. In je! Tekme se je udeležilo 130 plavalcev iz desetih klubov, nastopili pa so tudi plavalci iz Čakovca na Hrvaškem. Tekmovanje je bilo, kljub vsem zapletom v klubu, tudi v celjskem Golovcu dobro izpeljano. Vsa zahvala gre peščici ljudi iz kluba, ki so še pripravljeni delati v teh težkih pogojih in pa nekaterim kolegom iz celjskega in velenjskega kluba, ki so priskočili na pomoč v vlogi plavalnih sodnikov. Plavalci Plavalnega kluba Lafarge Cement Trbovlje so tudi na domačem mitingu pokazali zelo dobro pripravljenost, saj so večkrat posegali po najvišjih uvrstitvah in osvojili skupno kar 16 medalj. Vsekakor se je na tekmovanju znova najbolje odrezala odlična Tjaša Vozel, ki je v obeh odplavanih disciplinah 100m prosto in pa 200m mešano osvojila zlati odličji. Uvrstitve ostalih plavalcev PK LC Trbovlje, ki so se zavihteli na stopničke: - Dornik Domen 100m prosto 2. mesto - Vozel Matic 200m hrbtno 2. mesto - Leskovec Rok 2. mesto na 200m prsno - Zupan Luka 20m mešano 2. mesto - First Alen 2. mesto na 200m mešano in 3. mesto na 200m delfin - Burgar Jan 2. mesto na 200m hrbtno - Budimir Mario 3. mesto na 100m prsno - Pistotnik Laura I. mesto na 200m prsno, 3. mesto na 200m mešano - Hodej Lara 3. mesto na 200m hrbtno - Božič Tjaša 2. mesto na 200m prsno - Arh Tamara 3. mesto na 200m prsno - Volaj Klara, naša najmlajša plavalka stara komaj 7 let, ki je bila 3. na 200m hrbtno Pohvaliti velja tudi vse ostale mlade plavalce Podbregar Primoža, Vozel Petra, Kovačič Žigo, Cvitič Pavla, Kos Nejca, Križnik Gašperja, Hauptman Marka, Jerman Žan Mišela, Cvitič Josipa in pri dekletih Stanič Mašo, Zmrzlak Karmen, Budimir Valentino, Klanšek Niko, Kos Nino ter Kurnik Nežo, ki se trudijo kljub včasih nemogočim razmeram, saj so tudi oni odplavali svoje osebne rekorde. V plavalnem klubu še vedno upajo, da se bo v prihodnosti tudi za njih pokazala boljša rešitev in bodo znova trenirali v bolj normalnih pogojih. Vsem Plavalni klub Lafarge Cement Trbovlje želi srečno ter uspešno novo leto 2008. Besedilo: Seiko Boris C NISO več RAZLOG ZA SLABO VOUO IN ZA SKRB. " ALI STG ZADOVOLJNI S SVOJIM ZDRAVJEM P OBLIŽI ZA B0U56 STE POGOSTO UTRUJENI? VAS BOLI GLAVA? IMATE VISOK PRITISK ? Človekovo telo je kot orkester, ki zveni harmonično le, če je dobro uglašen. Rastlinska olja in izvlečki zelišč, že kar nekaj let ponovno vstopajo na velika vrata v naše domove. Njihovo vrednost so cenili in z njihovo pomočjo reševali marsikatere težave že v davnini. Že stari Egipčani in Kitajci so že z več kot pet tisoč letno tradicijo zdravljenja, ki temelji na celostnem pristopu s pomočjo akupunkture in akupresure ozdravljali vse mogoče bolezni. Bila so eleksir življenja, lepote, predvsem pa zdravja. Danes o njihovih sestavinah in učinkovanju vemo mnogo več. V organizem prehajajo na različne načine, skozi masažo v kožo ali z vdihovanjem skozi pljuča. V obeh primerih pridejo v krvni obtok in naprej do celic. Na ta način sodelujejo v procesu zdravljenja, kjer dvigujejo imunski sistem in tako čutno vplivajo na psiho, kar se v podzavesti odraža na občutku harmonije in dobrega razpoloženja. Številna raziskovanja so potrdila, da imajo mnoga zelišča tudi antibakterijske proti glivične in celo anti stresne lastnosti. Podplate upravičeno imenujemo drugo srce človekovega telesa, saj so zbrane skoraj vse akupunkturne točke naših organov. Pri vseh boleznih so najprej prizadeti naši organi izločanja. To so ledvice, mehur, jetra, žolč in koža. Na podplatih se tudi zbirajo in krožijo strupi toksini, ki jih po različnih poteh vnašamo v naše telo (nepravilna prehrana, razna kemična zdravila,stresno življenje, dihanje nečistega zraka itd...) in se zaradi porušenega ravnovesja v telesu ne izločajo preko izločilnih organov, ampak se odlagajo v veznem tkivu. Posledice se kažejo: visok pritisk, težave s srcem, artritis, težave z jetri, ledvicami, revmo, težave z oteklimi nogami, razni glavoboli, nespečnost in še bi lahko naštevali. Prepoznavni znaki zastrupitve, oziroma preobremenjenosti telesa s toksini in strupenimi snovmi so: bela obloga jezika, slab zadah, bele lise na nohtih, temni kolobarji okoli oči, slabo celjenje ran, močan telesni vonj, kronična utrujenost, visok pritisk, sladkorna bolezen, alergije.... Obliži GREN SHEET DETOX vsebujejo v prah zmlete naslednje sestavine: bambusov kis, biokamen turmalin, hrastov kis, goba cauru-rus, evkaliptus, zelena hutunija, japonska nešplja, navadni pelin, hitosan, C vitamin, škrob, grelni pigment, mikrokapsule z grelno sestavino, polisahard. Vse te sestavine imajo sposobnost aktivirati akupunkturne točke na medianih in odpreti pore, tako, da se lahko strupi iz veznega tkiva in nezdrava limfa izločijo. Gre za naravno pot izločanja. Ker je na podplatih največ akupunkturnih točk, obliž nalepimo na lok podplata zvečer preden gremo spat in tako aktiviramo 60 točk. Zjutraj obliž odstranimo. Če je barva obliža siva ali rjava ali celo rahlo mastna in ima neprijeten vonj, je to znak, da se je količina strupov v našem telesu zmanjšala. Obliki za dobro počutje GREN SAP SHEET DETOX aktivirajo telesne celice, krepijo imunski sistem, pospešujejo presnovo, sproščajo mišice, dajejo energijo, zmanjšujejo otekline in telesne bolečine. Kura z obliži GREN SAP SHEET DETOX traja 5 dni na obeh podplatih. Priporočljivo je, da se čiščenje organizma ponovi 3 do 4 krat letno. Pri kliničnih opazovanjih v tujini je bilo zagotovljeno izboljšanje zdravstvenega stanja in boljšega počutja. Poudarjamo, da obliži za boljše počutje ne zdravijo, pač pa vam pomagajo pri omilitvi bolečin in zmanjšujejo uživanje kemičnih medicinskih zdravil, za katere vemo, da imajo negativne posledice na naš organizem. Cena enega zavitka znaša 25 €. Obliži so primerni za zdrave ljudi kot preventiva!!! V kolikor imate željo po dodatnih informacijah, smo vam na voljo vsak delovni dan med 9. in 17. uro, na telefon 031 307 148. Veseli bomo, če vam bomo lahko pomagali, da si tudi vi olajšate bolečine in vsako jutro z veseljem vkorakate v nov dan. Hvala, da ste si vzeli čas in prebrali našo reklamo. V prihajajočem letu vam podjetjeTircom želi obilo zdravja! UVOZNIK:TIRCOM D.O.O. LJUBLJANA, PARMOVA 35, TEL. 031 307 148 Obliže pošljemo tudi po pošti. Cena poštnine je 1 €. NEKAJ MNENJ IN IZKUŠENJ UPORABNIC OBLIŽEV GREN SAP SHEET DETOX Ob koncu zime je udarilo: rak dojke. Z mešanico jeze in obžalovanja me je prijazna zdravnica v Kranju, ko je prebrala izvid preiskave odvzetega tkiva in uredila vse dokumente, pospremila do vrat. »Ne recite gospa, da tega niste opazili !! Kdo le ne bi, stalno utrujena na smrt, boleče noge, izpadanje las... TAKOJ V LJUBLJANO !«Tam so moj tumor s plameni metastaz tako sploščili in razpršili, da noben poseg ni bil mogoč. »Vas kmalu pokličemo.« Na poti domov, sem premišljevala, kaj vse si bo treba urediti: živo tarnanje, pogreb, žara, računi, dolgovi, oporoka, posloviti se od vseh... Po vseh mogočih rešilnih bilkah sem naročila še obliže za boljše počutje, ker nisem imela kaj izgubiti. Polepila sem si ramena in začelo seje. Bolelo, vleklo, cukalo, skoraj premikalo nekaj notri, črni obliži, smrdeči, koža je pokala od lepilnega traku .12 paketov je izginilo mimogrede. Ni še končano čiščenje, je pa kmalu prišlo do preobrata. Dobrega počutja (vsaj to sem si rekla) sem se pojavila na onkologiji. Zgroženi so se mi opravičili, ker so za več kot mesec dni pozabili name, jaz pa na njih. »Hvala!« Naredili so ponovne teste, zelo je bolelo, prvi znak, da raka ni več. Zopet so pozabili name. Poiskala sem znanca zdravnika na Inštitutu. Sedela sva si nasproti za mizo in prav zabavno je bilo. Vedno znova je gledal v moje izvide -prve in nato druge, si čistil očala in ni mogel verjeti svojim očem: »Majda, raka definitivno ni več!« In zopet je šel pogledat, če prav vidi. Smejala sem se. »Naj mu povem? Saj ne bo verjel.« Še nekaj je govoril, res ne vem kaj, ker sem bila v mislih že pred Bogom, on je to naredil, to je njegovo delo, tudi obliži so božji dar, namenjeni tistim, ki jim verjamejo. Ne vem, ali sem se zahvalila in poslovila, preden me je kot raketo odneslo iz tiste grozne hiše. Pa verjemite ali ne, živa sem še! Pozdrav in srečno, vaša Majda Gospa Slavica iz Krškega stara 52 let, je bila popolnoma brez volje in energije. Nobeno delo ji ni šlo od rok. Obiskala je veliko zdravnikov, vsi izvidi so bili b.p. Po dveh terapijah z obliži za boljše počutje, se ji je vrnila volja do dela, počuti se prenovljeno, srečna je, ne more verjeti, da je tako zdrava in odličnega počutja kot nekoč. Starejša g. Ivanka je imela nekaj let boleče in otečene noge. Obiskovala je redno zdravnike, pa nič. Pet večerov si je pridno lepila noge z obliži in po končanem tretmaju ji noge niso več zatekale. Po uporabi obližev za boljše počutje uporablja občasno tudi kremo Pedimol. Leto 2007. Dobila sem najlepše darilo v življenju. Že več let nisem bila sposobna hoditi brez pomoči palice, niti toliko, da bi se sama dvignila s postelje. Sin me je skoraj nosil na WC. Po priporočilu kolegice sem kupila skoraj skeptično - obliže. Po treh kurah je bolečina v piščali izginila. Po stanovanju sem pričela hoditi brez birgel, pa tudi počasi sem sama vstajal iz postelje. Potem še eno priporočilo -kremo Pedimol. Naj bo še to sem si rekla in kupila. Res mi je pomagala, tako da se vsak dan mažem z njo. Res mi je to leto prineslo veliko veselja. Najlepše hvala, vaša Sonja 1® pOET________ Zagorski smučarji uspešno štartali v novo sezono Nina Žnidar in Kaja Klančišar zmagovalki tekme za Pokal Vzhodne regije Nova sezona mladih alpskih smučarjev se običajno začne že spomladi, takoj po zadnjih tekmovanjih. Do decembra opravijo večino kondicijskih priprav in treningov na ledenikih oziroma v zadnjem času tudi v dvoranah.V mesecu decembru se običajno preselijo na domača smučišča, kar pa je bilo v letošnji sezoni skoraj nemogoče, saj pogojev za treninge na domačih smučiščih praktično ni bilo. Tako večinoma trenirajo na bližnjih avstrijskih smučiščih, kot so Koralpe in Wienebene, na domačih smučiščih pa so treningi mogoči le v zgodnjih jutranjih urah, kar pomeni še dodatni napor za mlade tekmovalce, ki včasih odhajajo na treninge že ob 5. uri zjutraj. Po dolgem pripravljalnem obdobju tako mladi smučarji vsako sezono komaj čakajo prvih tekmovanj, da se pomerijo z vrstniki in preverijo svojo formo. S tekmovanji so naprej pričeli mlajši in starejši deklice in dečki, in sicer za Pokal Vzhodne regije. Tekmovalci so 24.12.2007 najprej nastopili v veleslalomu, ki ga je SK Branik Maribor izvedel na Ribniškem Pohorju. Tekmovalci SK Zagorje so dosegli naslednje rezultate: med mlajšimi deklicami je bila najboljša Hana Brvar, ki je osvojila 4. mesto, Pia Zupan je bila 13., Kristina Kramar Kokalj pa 17. Med starejšimi deklicami je Nina Žnidar osvojila 2. mesto in Katja Murne 7.mesto. Med starejšimi dečki je Urh Kapelar osvojil 8. mesto, Žan Hribar I I. mesto in Davor Grabnar I 3. mesto. Anže Vračevič je odstopil. Štiri dni kasneje so mlajši in starejši deklice in dečki nastopili še na slalomu na Rogli, ki ga je izvedlo SD Unior Celje. Tudi tokrat so zagorski tekmovalci odlično nastopili: med starejšimi deklicami je zmagala Nina Žnidar, Katja Murne je osvojila 5. mesto, med starejšimi dečki pa je Urh Kapelar osvojil 4. mesto in Žan Hribar 5. mesto, Davor Grabnar pa je v prvi vožnji naredil napako in na koncu zasedel I I. mesto. Med mlajšimi deklicami je Hana Brvar osvojila 5. mesto, Kristina Kramar Kokalj 15. mesto, Pia Zupan pa je odstopila. Pri mlajših dečkih je Anže Vračevič osvojil 10. mesto. V soboto 5.1.2008 pa so s tekmovanji začeli tudi cicibanke in cicibani. Na smučišču Poseka na Ravnah na Koroškem so se pomerili v veleslalomu za Pokal Vzhodne regije. V letošnji sezoni pod skupnim vodstvom nastopajo tekmovalci iz SK Zagorje-Alpske sekcije in iz SD Zasavje. Sezono so začeli odlično. Smučarji SK Zagorje so zasedli naslednja mesta: pri deklicah je Kaja Klančišar zmagala, Neva Taškar je zasedla 5. mesto,Tjaša Šorli 20. mesto, Sara Poropatič pa je odstopila. Pri dečkih se je Lovro Kmet uvrstil na 12. mesto, Oskar Vrbovšek je bil 15., Gaber Camloh 25., Gašper Kranjc 33. in Matic Šorli 38. Dobro so tekmovali tudi smučarji SD Zasavje. Anja Žibert se je uvrstila na 21. mesto, Saša Milanovič na 24. mesto, Tadeja Pintar pa je odstopila. Pri dečkih je Dominik Kranjc zasedel 40. mesto. Besedilo in sliki: IM _________dwjg)_ CROATIA OPEN 2007 - Kutina V soboto, 15. decembra 1001, je v hrvaškem kraju Kutina potekal 11. tradicionalni božični turnir Croatia open, katerega se tekmovalci kluba Pon-Do-Kwan Zagorje vsako leto tudi udeležijo. Croatia open velja za močen mednarodni turnir, na katerega se je letos prijavilo 17 držav. Sodelovalo je 83 I tekmovalcev iz 101 kluba, ki so se pomerili v šemi contactu, light contactu.full contactu ter low kicku. Letos se je na to tekmovanje odpeljalo kar I I borcev iz Zagorja in sicer Brigita Perak, Tjaša Kovačič, Melinda Ramadani, Tjaša Vozel, Ines Durič, Miha Drnovšek in NejcTaškar, ki so se pomerili v mladinski konkurenci, ter Aleksander Docič, Tjaša Krajnik, Klemen Juvan in Primož Bračič v članskih kategorijah. Najprej so se pomerili naši mlajši člani. Brigita Perak je v kategoriji kadetinj -37kg v prvem kolu premagala tekmovalko iz Bosne in Hercegovine, v drugem pa naletela na precej višjo tekmovalko iz Hrvaške, kateri je morala borbo predati. Tjaša Vozel je nastopala v kategoriji -46kg, v kateri je tekmovalo kar 17 tekmovalk.V prvi borbi je lepo premagala tekmovalko iz Bosne in Hercegovine, v drugi, precej razburljivi borbi pa je morala priznati poraz Hrvatici. Tudi Ines Durič (kategorija kadetinje -50kg) je v prvi borbi premagala borko iz Bosne.V drugem kolu pa je bila zelo uspešna tekmovalka Rina Čičin Karlov iz Hrvaške premočna zanjo. Ostali kadeti,Tjaša Kovačič, Melinda Ramadani, Miha Drnovšek in NejcTaškar, pa so imeli nekaj več smole in že v prvih borbah kljub borbenosti naleteli na močnejše nasprotnike. V članskih kategorijah so se pomerili štirje borci iz kluba Pon-Do-Kwan Zagorje. Aleksander Docič je tekmoval v disciplini light contact in sicer v kategoriji -74kg. Prikazal je odlično borbo, po zelo izenačenem dvoboju pa so se na koncu sodniki odločili, da zmago dajo Hrvatu Zeljanu Ješiču. Tjaša Krajnik je prvič v svoji tekmovalni karieri nastopila v članski konkurenci, ki je veliko močnejša.V kategoriji -55kg jo je porazila slovenska reprezentantka Sabina Kolednik,Tjaša pa je na koncu osvojila tretje mesto. Klemen Juvan je nastopil v kar dveh kategorijah. Pri članih -74kg je imel precej smole. Po ugodnem rezultatu, ki ga je držal celo borbo, je v zadnjih sekundah za točko izgubil proti Hrvatu. Več sreče je imel v kategoriji članov -69kg, v kateri je tekmovalo 18 borcev. Za končni rezultat je tako moral premagati kar štiri nasprotnike.V prvi borbi je zmagal proti Dejanu Cepiču iz Hrvaške, v drugi je gladko premagal Grgiča, v tretjem dvoboju slovenskega tekmovalca Miloša Rozmana, v finalni borbi pa borca iz madžarskega kluba Kiraly Team, ki velja za enega najboljših klubov na svetu.Tako je Klemen, ki je bil tretji na SP na Portugalskem, le še potrdil svojo odlično formo in osvojil prvo mesto. Tudi Primož Bračič je tekmoval v dveh kategorijah.V prvi (člani -89kg) je najprej premagal Madžara iz kluba Kiraly Team, v drugi borbi mu nobenih težav ni povzročal Hrvat, ki ga je Primož premagal kar z rezultatom 10:2.V finalnem dvoboju pa je po napeti borbi moral poraz priznati še Hrvat Dedič iz kluba Po-Do-Kwan Jastrebarsko.V drugi kategoriji (člani +89kg) Primož prav tako ni imel konkurence. Najprej je gladko premagal Alijagiča, nato pa še tretjega iz SP Samiriča iz Hrvaške.Tako je na turnirju v Kutini kar dvakrat stal na najvišji stopnički. Člani kluba Pon-Do-Kwan Zagorje so bili tako s tremi I. in enim 3. mestom eden najbolj uspešnih klubov na turnirju Croatia open v Kutini. PDK Zagorje Sporočilo za javnost Nogometnega kluba Rudar Trbovlje Nogometni klub Rudar Trbovlje bo v novo leto vstopil z novim vodstvom, ki napoveduje boljše čase trboveljskemu nogometu. Na zadnji skupščini je bilo izvoljeno novo vodstvo kluba. Novi predsednik kluba je Janez Zlak.V vodstvu kluba pa sta še dva podpredsednika, in sicer mag. Miran Ribič, in Aleš Berger ter novoizvoljeni člani ožjega upravnega odbora Edi Kastelic, Milivoj Rad a k in Nevenka Zibert.Vodstvu kluba bodo ob strani stali še tehnični direktor Jože Kern in sekretar kluba Tomaž Radič ter širši upravni odbor Amir Ajkunič, Igor Drnovšek, Stipe Jakovljevič, Tomaž Kunič, Matjaž Odlazek, Mitja Rozina, Franci Sivko, Igor Spajzer in Jernej Tahirovič. Kot je po izvolitvi povedal novi predsednik kluba Janez Zlak, čaka novo vodstvo veliko dela, še posebej na področju zagotavljanja zadostnih finančnih sredstev za delovanje vseh pogonov v klubu, mikroorganizacijo kluba (mimogrede, vsi dosedanji operativci so potrdili nadaljnje sodelovanje v klubu) z vsemi odbori in komisijami ter spremembami statuta kluba, programom dela za kratkoročno in dolgoročno obdobje. V ospredju bodo najmlajše klubske selekcije, v katere želijo privabiti še več mladih. Zato bodo najmlajšim namenili izredno veliko strokovno pozornost, saj želijo nadgraditi že ustvarjeno bazo kakovostnih nogometašev. Ne bodo pozabili tudi na vzgojo mladih, ki se v teh časih preveč zanemarja. Ti mladi nogometaši pa bodo v prihodnosti nosilci igre v vseh selekcijah, še posebej pa v članski. Brez uspešnega članskega moštva pa bo težko privabiti mlade v klub. Zato bodo v okviru realnih finančnih zmožnosti sestavili konkurenčno ekipo, ki bo skušala vrniti nekdanji ugled trboveljskemu nogometu. Pri tem pa še kako računajo na polno podporo igralcev članske ekipe, ki danes zastopajo barve kluba. Po virih: MaH © mmsiiLo REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. s u STR St# m In H o ■= T N : ssr; ■E- ■=j SL ™|S. ssr E K o T O p ■sr K O N T R A H S L 0 •sr D J P E S? SSi T I K •£ 0 D 0 R N 0 A N 2 E 2= A £SS. M V srj K I A "ar "šr o L E H O Ur T E K M E C 5j P i ■= ..... L E A sl rti I s K A L N I K T o A S T ■sr rr D O L A z P T ÄSS J., N I L H R uf I T A L l V N I K O T ' N S T E M A T I K A A L C E ■ssr I S A R 7 2 1 6 5 3 8 4 9 9 6 3 2 4 8 5 1 7 5 8 4 1 9 7 3 2 6 6 7 9 3 1 2 4 5 8 8 4 2 5 6 9 1 7 3 1 3 5 8 7 4 6 9 2 3 5 7 9 8 1 2 6 4 2 9 6 4 3 5 7 8 1 4 1 8 7 2 6 9 3 5 SUDOKU 6 5 4 1 8 5 7 4 7 9 2 9 6 3 7 4 2 8 3 2 7 6 1 6 KAKURO NURIKABE M2\/emio ---------h Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 19. januarja 2008 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 1/2008. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaš-čičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št.26/2007 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Toni Koban, C. zmage 16, 1410 Zagorje ob Savi -bon za 20,86 € - Katja Podgoršek,Vodenska c. 39, 1420 Trbovlje -bon za 12,52 € - Štefan Sapač, Cesta zmage 12 a, 1410 Zagorje -bon za 8,35 € Ali se prepoznate? No, pa nadaljujmo našo igrico, ker vam je očitno všeč. Za nami je ves rompompom starega in novega leta. Čas je, da se lepo utirjeno podamo v nove izzive. Pizzerija Čebelica pa še vedno ponuja slastne pice, in to dve in dve kokakoli, tistemu, ki se je v krogcu prepoznal in bo hitro poklical Marto na 041 410 734, povedal svoj naslov, na katerega bomo z Zasavca poslali bon za dve pici in dve kokakoli. Nujno pa morate to storiti do petka, 18. januarja 2008. PIZZERin ČilSHICA BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Trgovina jaka v Zagorju Za naše zveste kupce akcijske cene tudi v 2008 Posebna ponudba Francoski rogljiČ-korosan 1 kom Samo 0,50 € Posebna ponudba samo v trgovini jaka Od 10.01. do 23.01.2008 Vabljeni Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 YRAÖCYIÖ fll o tej Valvazorjevo % IZLAKE. Tel.: 01/56*74-1 $7 Kuhamo s Stašo Ekonomično pecivo Po praznikih bo treba malo varčevati. Priboljškom pa se vseeno ni treba odpovedati. Zmešajte: I jajce, 2 žlički kakava, 2 žlici mareličnega džema, po I skodelico mleka, sladkorja, olja, 2 skodelici moke in I pecilni prašek. Zmes pecite pri 180 stopinjah. Ko se kolač ohladi ga prelijte s čokoladnim prelivom ali posujte s sladkorjem v prahu. Dober tek! Staša P.S.: Tiskarski škrat nam jo včasih zagode in pomeša naslove naših receptov. Prosimo vas za razumevanje. Ko pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! Novo leto se je pričelo. Priložnost za nov začetek, a hkrati nadaljevanje starega. Vsak dan je človek starejši, naj bo staro ali novo leto. Od vsakega izmed nas je odvisno, ali bomo razmišljali o minevanju. Prav posebej si tega ne bi smeli gnati k srcu, saj s tem naravnih zakonitosti prav nič ne spremenimo. Bolj pametno ravnamo, če si prizadevamo življenjsko nit odviti čim bolj ustvarjalno. Pri tem nam pomagajo naši talenti in ljudje, s katerimi nihamo na isti valovni dolžini. Le ozreti se moramo malo naokrog. Čudežev je na svetu dovolj, da se izognemo potrtosti. Za vsako težavo rožica raste, samo pripogniti se je treba in jo odtrgati. Vsak dan. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) BREZVETRJE Ne ljubiš in ne sovražiš, v brezvetrju le ždiš in slutiš, kako se, čez neprijazne goličave, iz onstranstva, plazi potuhnjeni, zahrbtni čas. S srpastimi kremplji počasi, nezadržno grebe vate. Vlado Garantini ZASAVCEV LITERARNI RAZPIS V počastitev slovenskega kulturnega praznika časopis Zasavc razpisuje nagradni natečaj za najboljšo pesem in najboljše prozno delo. Vaše stvaritve pošljite do 15. februarja 2008 na naslov v desnem okvirčku. Vsak prispevek podpišite s šifro, v kuverto dajte poleg izpisa na papirju še disketo z besedilom ter priložite zapečateno kuverto, na kateri naj bo napisana vaša šifra, v njej pa listek z vašim imenom, priimkom in naslovom. Nagrajeni prispevki bodo objavljeni v drugi februarski številki Zasavca! GORSKA VILA Ko si me zagledal, si ostrmel, česa lepšega pred sabo še nisi imel. Jaz sem tista gorska vila, vse čudeže za tebe bi storila. V vetru lase sem razpustila, tebe bom k sebi z njimi privila. Veter prijatelj je moj, on bo razpihal tvojo žalost nocoj, lepo naj ti bo z menoj. Ljubezen si moja le ti, zate srce mi gori, nocoj ti dam čarobni napoj, da vedno boš le moj. Andrej Režun USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Pravi naslov zanje: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. SANJAM Sanjam o tebi, ker te ljubim, sanjam, ker resnično te imam rada, sanjam, ker ti si mi sonce in zvezda, sanjam o tebi, ko si goram predan. Sanjam, ko tiho spiš tu ob meni, sanjam, ko božam tvoje mehko telo, sanjam, ko srečo skupaj deliva, sanjam, ko se za roke drživa. Sanjam, ko oči so moje zaprte, sanjam, ko v daljavo čez gore strmim, sanjam, ko v mislih te nežno poiščem, sanjam, ko neslišno ob tebi stojim. V sanjah ti glavo naslonim na prsi, sanjam predam se, da sem s teboj, ti si ljubezni mi večni in moje življenje, vem, da le zate, dragi, živim. Veronika Viltuinik Aleksij Porednih: DUH ŽIVIH LEGEND Ljudje smo nagnjeni k poveličevanju tistega, kar nas presega. Hvalimo in slavimo heroje, znamenite osebnosti, izjemne športnike.V resnici teh ljudi sploh ne kujemo v zvezde zaradi njih samih, ampak zaradi njihovih dejanj. Pa tudi slednje ne drži povsem. Če bi bila njihova dejanja nekaj običajnega, se ne bi zmenili zanja. Razlike torej ne ustvarjajo tisti, ki so deležni čaščenja, ampak morje povprečnežev. Če bi bili vsi podobno izredni, legendarne osebnosti ne bi bile nič posebnega. Velika večina navadnih smrtnikov jih ima za nekaj več samo zato, ker se jim zdijo njihova dejanja nedosegljiva. Neumno je govoriti o živih legendah.To ime se uporablja za ljudi, ki se jih že za časa njihovega življenja obožuje, a tudi po smrti ostanejo legende. Smrt jih ne spremeni v mrtve legende, saj bistvo ni v tem, da je slavljeni človek živ. Dokaz, da je nekdo resnično prištet med legende, je to, da njegova legenda živi tudi po njegovi telesni smrti. Živa legenda mora umreti, da se lahko dokončno presodi, ali gre za legendo ali zgolj za nekoga, ki se ga je povzdigovalo zaradi strahu in prilizovanja. Mnogi diktatorji so doživeli in še doživljajo takšno usodo. Ko so vladali, so bili bogovi, po smrti pa so se znašli na smetišču zgodovine. Tudi to dejstvo je v prid ugotovitvi, da človek sam po sebi ni legenda, takšen status mu pripade zgolj zato, ker množice povprečnih duš določena njegova dejanja doživljajo kot nekaj, česar same ne zmorejo, ne znajo ali nočejo storiti. Hkrati so lahko odlična dejanja legendarnih posameznikov zgled njihovim sodobnikom in morda še bolj kasnejšim človeškim rodovom. Kdor si jih vzame k srcu, utegne postati podoben legendam oziroma celo postati izjemna osebnost. Legende ne padajo z neba, nove legende se rojevajo s posnemanjem starih legend. Mnogi izjemni posamezniki so že dolgo tega odšli onkraj, a njihov zgled živi naprej. Informacije o ljudeh, katerih dejanja je vredno posnemati, so se sprva širile od ust do ust. Kasneje so prišli na pomoč rokopisi, za njimi tisk, danes pa radio, televizija in svetovni splet skrbijo, da se tovrstne informacije praktično takoj razširijo po svetu. Kogar sodobni mediji razglasijo za zvezdo, je zvezda. Mediji potrebujejo zvezde, zato jih ustvarjajo. Poročanje o javnem in zasebnem življenju zvezdnic in zvezdnikov vseh vrst zbuja pozornost bralcev, poslušalcev in gledalcev. Ta pozornost zagotavlja branost, poslušanost in gledanost medijev, ki je temelj njihovega preživetja. Rumeni tisk, zabavni, športni, tračarski radijski in TV programi so najbolj odvisni od zvezd. Zavezništvo z njimi jih dela priljubljene. Bolj ko so priljubljene zvezde, o katerih poročajo, z večjim zanimanjem slave in glamurja že(l)jne množice kupujejo časopise, poslušajo radijske in gledajo TV postaje. Večje zanimanje pa zviša ceno oglasnega prostora in s tem zaslužke medijev. Splača se celo prodajati brezplačne časopise ter omogočati brezplačen dostop do radijskih in TV programov. V ozadju tega elegantnega stroja za služenje denarja pa je igra na zgolj enega, toda neverjetno močnega aduta: bolestno željo ljudi, da bi bili del spektakla. Človek se v svoji samoti običajno počuti osamljenega in nepotešenega. Ni lahko biti sam s seboj, saj se je v tem primeru potrebno soočiti s svojimi temnimi platmi. Vsakdo se spopada s številnimi demoni, vendar se tega ponavadi ne za-vedamo.Tudi v navidezno mirnem človeku lahko vre. Labirinti nezavednega, kjer se odloča o naši usodi, so zapleteni in težko prehodni, zato je po eni strani celo dobro, da so prekriti s tančico skrivnosti. Če bi bilo drugače, bi bil svet ena sama psihiatrična klinika. Beg pred samoto je tako ena najbolj učinkovitih varovalk, ki preprečujejo človeku, da bi se podal raziskovat podzemlje svoje osebnosti. In kam bežimo? V množico. “Pojdi med ljudi in ne boš več čemeren,” je eden izmed pogostih nasvetov.Zakaj v množico? Zato, ker se tam venomer nekaj dogaja, to pa je zagotovilo, da nam ne bo dolgčas. (Čeprav ne gre za dolgčas, ampak za strah pred soočenjem s seboj in svojimi demoni.) Ni potrebno, da smo fizično obdani z ljudmi, dovolj je, da imamo občutek povezanosti z njimi.Vključimo npr. televizor in se priklopimo na sanjski svet filmskih, glasbenih, športnih in drugih zvezdnikov. Prižgemo si lučko lažnega upanja, da smo popolni. Tako se namreč doživljamo, ko pozabimo na skrbi. Za kratko se počutimo kot žive legende ... mo/ozmiiA Kino Delavski dom Zagorje Petek 1 l.l Sobota 12.1 Nedelja 13.1 Ponedeljek 14.1 Torek 15.1 Petek 18.1 Sobota 19.1 Nedelja 20.1 Ponedeljek 21.1 Torek 22.1 Kino Izlake Nedelja 13.1 Nedelja 20.1 Kino Delavski četrtek 10.1 petek 1 l.l sobota 12.1 nedelja 13.1 ponedeljek 14.1. torek 15.1. sreda 16.1. četrtek 17.1 petek 18.1 sobota 19.1. ob 19.00 ob 19.00 ob 19.00 ob 19.00 ob 19.00 ob 19.00 ob ob ob ob 19.00 19.00 19.00 19.00 UGRABITEV, triler/drama KRALJESTVO am.akc.triler UGRABITEV KRALJESTVO Film teater: ZADNJI ŠKOTSKI KRALJ, drama NOČ ČAROVNIC, am. grozljivka V DOLINI SMRTI am.drama NOČ ČAROVNIC V DOLINI SMRTI Film teater: ZAVRŽENI PSI, drama ob 18.00 ob 18.00 ob 20.00 ob 18.00 ob 20.00 ob 18.00 ob 20.00 ob 18.00 ob 18.00 ob 18.00 ob 18.00 ob 18.00 ob 18.00 V DOLINI SMRTI INSTALACIJA LJUBEZNI rom. drama NOČ ČAROVNIC INSTALACIJA LJUBEZNI V DOLINI SMRTI INSTALACIJA LJUBEZNI NOČ ČAROVNIC INSTALACIJA LJUBEZNI ČEBELJI FILM anim.akc. kom.(sinhroniz) ČEBELJI FILM ČEBELJI FILM ZAČARANA rom.kom. ČEBELJI FILM ob 20.00 ZAČARANA nedelja 20.1. ob 18.00 ČEBELJI FILM ob 20.00 ZAČARANA ponedeljek 21.1. ob 18.00 ZAČARANA ob 20.00 NADZOR drama torek 22.1. ob 18.00 NADZOR sreda 23.1. ob 18.00 NADZOR ob 20.00 AMERIŠKI GANGSTER krim.drama četrtek 24.1. ob 18.00 AMERIŠKI GANGSTER Kino Hrastnik četrtek 10.1. ob 19.00 KO ŽOGICE POBESNIJO am.šport.kom. petek I I. I. ob 19.15 BEOWULF am.anim.fant. pustol. sobota 12.1. ob 17.00 BEOWULF ob 19.00 ZLO VSTAJA am.zf.akcija nedelja 13.1. ob 17.00 ZLO VSTAJA ob 19.00 KO ŽOGICE POBESNIJO sreda 16.1. ob 19.00 JAGENJČKI IN LEVI am.drama četrtek 17.1. ob 19.00 JAGENJČKI IN LEVI petek 18.1. ob 19.30 3:10 ZA YUMO am. vestern sobota 19.1. ob 17.00 JAGENJČKI IN LEVI ob 19.00 3:10 ZA YUMO nedelja 20.1. ob 17.00 3:10 ZA YUMO ob 19.00 JAGENJČKI IN LEVI sreda 23.1. ob 19.00 KRALJESTVO am.akc.triler četrtek 24.1. ob 19.00 KRALJESTVO Kino Dol pri Hrastniku petek ll.l. ob 17.00 KO ŽOGICE POBESNIJO am.šport.kom. petek 18.1. ob 17.00 3:10 ZA YUMO Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik Četrtek 10.01. ob 18.00 igrajmo se skupaj, da nam ne bo dolgčas - pridi si krajšat čas z družabnimi igrami - oddelek za mladino - poslovna stavba Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje Torek 15.01. ob 18.30 predavanje Borisa Muževiča iz cikla Pozabljeni svetovi: ko je življenje na zemlji skoraj izumrlo. Četrtek 17.01. ob 10.00 knjižna čajanka v prostorih knjigarne Mladinska knjiga Ponedeljek 21.01. ob 18.30 Srečanje članic ŠK Beremo z Manco Košir. Delavski dom Zagorje Četrtek. 17.01.-4. abonmajska predstava in izven OB LETU OSOREJ II -Teater komedija BTC Ljubljana HAU ocm © mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! F k Pustne kostume za otroke od 0 - 16 let ugodno prodam. Cena od 8 € do 25 €. Tel.: 01 42 31 761 GSM: 031 626 226 in 031 786 497 www.pustnikostumi.si Imamo črne in rjave rodovniške mladičke nemške doge, dovolj stare za odhod v novi dom. So redno razglisteni, tetovirani, cepljeni in maksimalno socializirani.Več o nas si lahko pogledate na spletni strani: www.nemskedoge. net ali pokličete na tel: 041 393 432, Dejan Prodam Skoraj novo vlečno vrv za vlečnico Tomos, dolžine 150 do 170 m (x2) in cisterno za olje, kovinsko s priključki (2000 litrov), prodam. GSM 041 823 736 Suha bukova drva prodam - ugodno. Tel.: 03 56 76 310 Živali Ljubiteljem živali podarim mlade mucke. Tel.: 03 56 76 310 Stanovanja Najamem eno-, enoinpol- ali dvo-sobno stanovanje v Trbovljah. GSM 051 835 755 Stiki Spoznati želim žensko za druženja in medsebojno pomoč, staro nad 70 let iz Zasavja. Šifra: Bodiva si v pomoč NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:.... Naslov:........... Podpis:........... Telefon:.......... Davčna številka:. 5 ö 2 S >S ° o o o £ E M >o g o CZ (D > O cz "c/5 ZD CL O Q. čč O © rnmprn Ustanovili bodo poslansko skupino Lipa Predvidoma pretekli ponedeljek naj bi štirje poslanci izstopili iz poslanske skupine SNS in ustanovili novo poslansko skupino z imenom Lipa. Po Pečetovem mnenju bodo v njej samo kvalitetni poslanci, ki so se že izkazali v okviru svojega poslanskega dela. Škoda bi bilo, da bi jih slovenski politični prostor izgubil, še dodaja Peče. Za zdaj o novi stranki še ne razmišljajo, prvi korak je pač poslanska skupina, ki bo omogočila, da bodo svoje parlamentarno delo opravljali naprej, meni Peče. Peče, Barovič, Žago rac in Žgajner Tavševa naj bi zapustili poslansko skupino SNS, ostajata Jelinčič in Prijatelj. Štirje nekdanji poslanci SNS naj bi predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija o izstopu iz stranke obvestili v ponedeljek. Vzrok tiči v zahtevi po sklicu referenduma o vstopu Hrvaške v EU, je za 24ur.com povedal Zmago Jelinčič. Uradno o izstopu treh poslancev v nedeljo še ni bil obveščen, vedel je le to, da so imeli na to temo napovedan sestanek.“Prepričan sem, da je zadeva eskalirala zaradi moje izjave v Trenjih v četrtek, da poslanska skupina namerava resno zahtevati sklic posvetovalnega referenduma o vstopu Hrvaške v EU. Zaradi tega je v nekaterih krogih zavladala panika,” meni Jelinčič in dodaja, da je prepričan, da so Pečetu gospodarji naročili naj razdre poslansko skupino. Jelinčič je tudi mnenja, da je naročnike vse skupaj prehitelo: »Zagotovo so to nameravali narediti bližje k volitvam, zdaj pa so morali pohiteti zaradi napovedi referenduma.« Na vprašanje, kdo naj bi bil v ozadju vse zadeve, Jelinčič odgovarja, da so to morda celo Hrvati. Sašo Peče je dejal, da je bila napetost v stranki prisotna že leto in pol. Povzročali so jo različni pogledi v stranki na to ali slepo slediti politiki Janeza Janše ali pa voditi samostojno politiko, politiko, ki jo je zagovarjal Peče. “Žal smo prišli do te faze, da je predsednik stranke raje odločil, da bo sledil politiki Janeza Janše kot politiki SNS in iz tega naslova smo se štirje poslanci SNS odločili, da bomo ustanovili lastno poslansko skupino,” je pojasnil Peče. Radi bi zagovarjali tista stališča, ki so jih ljudem obljubili, nikakor ne bodo dovolili,da bi jim kdorkoli ukazoval kako glasovati v parlamentu, je povedal Peče. Podpredsednik SNS Sašo Peče, je še zatrdil, da dogodek, ki ga je prvak stranke Zmago Jelinčič prvotno izpostavil kot razlog za njegov odhod - šlo naj bi za incident na Jelinčičevi rojstno dnevni zabavi v petek, ko naj bi član SNS Roman Veras Saša Pečeta poimenoval Saško - ni omembe vreden. Na izjavo Pečeta, da so ga iz stranke vrgli po nalogu predsednika vlade Janeza Janše, je Jelinčič pojasnil, da je presenečen, da je Peče zanikal, da je za njegov odhod kriv dogodek na zabavi. Še bolj pa je presenečen, da govori o razpravi kdo podpira Janševo vlado. “Kar je zelo zanimivo. Ne vem, kdo naj bi pri nas podpiral Janševo vlado. Mi imamo svojo pot in to dobro pot,” je dodal Jelinčič. Kot je še povedal, se lahko Peče Janši zahvali, da ga je postavil na mesto podpredsednika DZ. O tem naj bi se z Janšo dogovoril prav Jelinčič, Janša pa je ‘svojim’ rekel, da so ga potrdili.V zvezi z izjavo Pečeta, da so ga iz stranke vrgli po nalogu premiera Janeza Janše, so se odzvali tudi v kabinetu predsednika vlade. Kot so sporočili, “predsednik vlade Janez Janša večje neumnosti v zadnjem letu še ni slišal”. V ponedeljek je Bogdan Barovič preklical podpis za izstop iz SNS in vstop v poslansko skupino Lipa “zgolj in samo iz osebnih razlogov, zaradi družine”. “Izjavljam, da ni bilo nobenih pritiskov name s strani SNS,” je zapisal Barovič v sporočilu, ki so ga poslali iz SNS. “Želim ostati v dobrih odnosih z vsemi kolegi, ki jih spoštujem in cenim kot vestne in delovne sodelavce,” je še zapisal. Predsednik SNS in vodja poslanske skupine stranke Zmago Jelinčič Plemeniti je dejal, da je Barovič premislil in se pametno odločil. “Mislim, da je to pametna in trezna odločitev. Glede na to, da smo v SNS skupaj z Barovičem naredili veliko dobrega za Slovenijo, bi bilo z njegove strani napačno, če bi se odločil tako, kot so ga hoteli prepričati nekateri," je dejal. Prvak SNS je povedal, da se je v nedeljo z Barovičem na kratko po telefonu pogovarjal o tej zadevi. Poudaril pa je, da ni pritiskal nanj. “Na nikogar nisem pritiskal. V naši stranki pustimo prosto voljo, dopuščamo in računamo pa tudi na trezen razmislek. Kdor trezno razmisli, se dobro odloči. Kdor ne razmišlja, naredi napako,” je dejal Jelinčič. "Barovič ostaja naš član. Nikoli nismo razmišljali, da bi ga izključili iz naše stranke. Ostaja na svojem položaju, še vedno se bo ukvarjal z evropskimi zadevami v povezavi s Slovenijo,” je še dodal. Ker Barovič ostaja v SNS, poslanska skupina, ki mora šteti najmanj tri poslance, ne bo razpadla. Tako poslansko skupino zapuščajo trije poslanci, Peče, Žgajner Tavševa in Zagorac, ostajajo pa Jelinčič, Barovič in Srečko Prijatelj. Z morebitnim razpadom poslanske skupine bi SNS izgubila tudi nekaj strokovne pomoči, ki jo imajo poslanski klubi in tudi denarja.”S Pečetom nisva govorila, tudi nimam posebne želje,” je dejal Jelinčič. "Prav tako nisem govoril niti z Žgajner Tavševo niti z Zagorcem. Čakamo na njuno odločitev, prepričan pa sem, da bosta težo lastne odločitve nosila sama. Menim pa, da bosta v zelo kratkem času zelo razočarana in užaloščena,” je prepričan. Poslanci Sašo Peče, Barbara Žgajner Tavš in Boštjan Zagorac so na predsednika državnega zbora, Franceta Cukjatija, in na prvaka SNS, Zmaga Jelinčiča Plemenitega, naslovili dopisa o izstopu iz poslanske skupine SNS in za ustanovitev novega poslanskega kluba Lipa. Vsi trije poslanci bomo ustanovili skupino nepovezanih poslancev z imenom Lipa in v njej še z večjim elanom in zagonom delali naprej,” je za 24ur.com povedal Peče. Odhajajoči SNS-jevci so prepričani, da je le skozi poslansko skupino mogoče aktivno sodelovati v zakonodajnem postopku. Poslanec in podpredsednik DZ Peče sicer pričakuje, da svojega podpredsedniškega mesta v državnem zboru ne bo obdržal, hkrati pa zavrača špekulacije o vključitvi treh poslancev v katero drugo politično stranko, denimo SLS. Po njihovih besedah tudi o svojem nadaljnjem političnem delovanju, predvsem po jesenskih državnozborskih volitvah, še ne razmišljajo. Po virih: MaH ______Fimea © Beograd v prazničnih dneh Milena Dravič in Dragan Nikolič Luči velemesta, direndaj, veliko starih avtomobilov, letališče Nikola Tesla (Surčin), sv. Sava, Skadarlija, trubači, roštilj, blišč in beda...Ves čas sta me spremljala sivina in temperatura pod ničlo. Beograd (še) nima obvoznic in je nepopisna prometna gneča. Nadležni apelirajo, da se v mesto po možnosti ne gre z avtomobilom. Mostovi so pač ozko grlo. Stari železniški je že nekaj časa zaprt. Brankov most in Gazela sta preobremenjena, včasih potrebuješ celo uro ali več za razdaljo, ki jo sicer prevoziš v borih desetih minutah. Gneče so tudi v trgovskih centrih nekateri so veliko večji od naših.Trenutno je najbolj obiskan in največji (in se še širi) Delta City na Novem Beogradu, kjer je v bližini tudi naš Mercator. Tole na sliki je Delta City, da ne bo pomote. Vse znane svetovne znamke so tu in cene so tudi temu primerne. Vendar se mi zdi, sa so vsi zadovoljni. Tistim, ki jih je največ bolj ustrezajo trgovine, kakršne imajo -Kinezi- v China Town-u v bloku 70, kjer je vse poceni, o kvaliteti pa tokrat raje ne bi. Kar se mene tiče imam najraje modno kreatorko Mirjano Marič, ki je bila nekoč znana po celi bivši Jugoslaviji. Njene spec. trgovine so zelo dobro obiskane. V novoletni noči so mesto zavzeli turisti, med katerimi je največ Slovencev. Nostalgija ali ne, dobro se počutimo v bivši (naši) prestolnici. Na trgih velik direndaj z Bajago, Baby Doli, Narisom Dinovičem, skupino Van Gogh, trubači.„petarde in zopet petarde, ki se jih tudi naši z veseljem poslužujejo. NaTerazijah Kod česme zakonca Milena Dravič in Dragan Nikolič, ona dobro ohranjena on vse bolj šarmanten. Pisani baloni in siv dan Terazije V novoletni noči je začelo rahlo snežiti, proti jutru so bile padavine vse močnejše, je bilo pa v zimski belini vse bolj romantično. Slike in besedilo.St.R. © Nfi zmm | i------—---------- Bipolarna motnja Bipolarna motnja ali manična depresija je psihiatrična motnja, pri kateri se izmenjujeta dve razpoloženjski stanji: depresija in manija, Za boleznijo lahko zboli vsakdo, najpogosteje se prvič pojavi v obdobju zgodnje odraslosti. Prizadene 1,1 do 1,6 % populacije, kar pomeni, da naj bi bilo v Sloveniji okoli 14.000 bolnikov. Sam mehanizem nastanka motnje še ni znan, govori se o nenormalnih prenosih živčnih impulzov po kronično spremenjenih nevronih in o napačnemu izražanju genov, kar pomeni da k nastanku motnje verjetno prispevata tako dednost kot tudi dejavniki okolja. Med sprožilne dejavnike štejemo povečan stres in zlorabo alkohola oziroma prepovedanih drog. Znaki in simptomi bipolarne motnje so različni. Kažejo se kot depresija, manija ali hipomanija. Glavni znaki in simptomi depresije so žalost, tesnoba, občutek praznine, nemoči, brezvrednosti in krivde. Posameznik izgubi veselje in zanimanje za stvari in dejavnosti, ki so ga prej veselile. Depresijo spremljajo težave s spanjem, spremenjen tek, razdražljivost, pojavijo se tudi telesni simptomi (glavobol, prebavne motnje, bolečine po telesu) in misli o smrti ter samomoru. Manija se kaže kot nasprotje depresije. Značilno je, da imajo ljudje izjemno energijo, so pretirano samozavestni, delujejo nerazsodno, lahko so agresivni. Spanca ne potrebujejo, težko mirujejo. Pri hipomaniji gre za blažjo obliko manije s podobnimi, ampak manj izraženimi simptomi. Bipolarno motnjo razdelimo na osnovi zgoraj navedenih simptomov in znakov na več oblik. Klasična oblika bolezni (bipolarna motnja tipa I) se kaže kot menjavanje epizod manije in depresije. Bipolarna motnja tipa II nikoli ne razvije izrazite manije, pač pa le hipomanijo, ki se ciklično menjava z depresijo. Če se v obdobju 12 mesecev pri bolniku ponovijo 4 epizode bolezni ali več, gre za hitro ponavljajočo se ali hitro krožno obliko bipolarne motnje. Nekateri ljudje doživijo več bole- zenskih epizod v obdobju enega tedna ali celo enega dneva, kar je pogosteje pri ženskah (mešana oblika). Pri bolnikih z bipolarno motnjo se obdobja depresije in manije različno izmenjujejo. Depresivnih faz je običajno več in trajajo dlje, razmiki med epizodami so pri posamezniku različno dolgi. Bipolarna motnja lahko znatno vpliva na človekovo življenje. Depresivna faza je tista, ki ima na bolnikovo življenje velik negativni vpliv, saj je stopnja samomorilnosti med bolniki nekajkrat večja kot med zdravo populacijo. Največ samomorov se zgodi, ko se depresivna faza začenja ali pa končuje. Diagnozo bipolarne motnje je težko postaviti, saj se pogosto zaradi neprepoznavanja manije postavi napačna diagnoza (največkrat depresija). Obstajajo različni vprašalniki za pomoč odkrivanja bolezni, ki jih je možno izpolniti pri izbranem zdravniku. Pri utemeljenem sumu je potrebna napotitev k specialistu in pri dokazani bipolarni motnji psihiatrično zunaj - ali znotraj - bolnišnično zdravljenje, odvisno od teže bolezni. Zdravljenje je akutno (ko je bolnik v posamezni epizodi) oziroma vzdrževalno (dolgotrajno zdravljenje z namenom preprečiti pojav novih epizod). Ključno vlogo imajo zdravila (stabilizatorji razpoloženja), v pomoč pa so tudi psihoterapija, izobraževanja o bolezni ter podporne skupine. Potrebno je upoštevati zdravnikova navodila, dobrodošla pa je podpora svojcev, ki pomagajo prepoznavati razpoloženjske spremembe bolnika. Tako se zmanjša število in resnost ponavljajočih se epizod in omogoča bolnikom živeti kakovostno življenje. Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med. Srce ni samo fiziološka črpalka Medtem ko srce predstavlja zelo pomembno črpalko v našem organizmu, je zanimivo, da ga je v zadnjih 300 letih večina zahodnih znanstvenikov, po njihovem prepričanju, definirala »samo« kot črpalko za kri. Iz zgodovine je namreč znano, da je skoraj vsaka kultura na svetu pripisovala srcu veliko večjo vlogo v človeškem sistemu in so ga povezovali z izvirom modrosti, poduhovljenosti in čustev. Raziskave, ki potekajo nekaj zadnjih desetletij, pa so začele dokazovati, da so lahko ta zgodovinska pripisovanja srcu veliko več, kot samo metaforična. Ta raziskovanja so vodila znanstvenike, da še enkrat preučijo in razširijo razumevanje čudovite vloge srca na naše delovanje. Tako so na novem področju nevro-kardiologije znanstveniki odkrili, da srce predstavlja resnično inteligentni sistem: srce je sestavljeno iz lastne mreže živcev, ki je tako prefinjena, da si zasluži ime »srčni možgani«.Ta mreža vsebuje več kot 40.000 živčnih celih, in ravno ti »majhni možgani« dajo srcu sposobnost, da neodvisno in samostojno čuti, obdeluje informacije, sprejema odločitve in ima tudi zmožnost učenja in pomnjenja, srce prestavlja tudi hormonsko žlezo, ki proizvaja in pošilja v celoten organizem številne hormone in živčne signale, ki zelo temeljito vplivajo na delovanje možganov in ostalih funkcij v telesu. Med hormoni, ki jih proizvaja srce je tudi oxytocin, ki je splošno znan kot hormon ljubezni, nežnosti in topline. Ta hormon ublaži bolečino in zavira delovanje stresnega hormona kortizola. Pospešuje nastanek belih krvničk, uničuje infekte in je pomemben za hitrejše celjenje vnetij ali ran. amplituda elektromagnetnega valovanja srca je 40 - 60 x večja od amplitude elektromagnetnega valovanja, ki ga oddajajo možgani. Obstajajo jasni dokazi do katerih je prišel inštitut HeartMath v Kaliforniji, da ima informacija, ki se pojavi v srčnem polju vitalno vlogo pri sinhroniziranosti celotnega organizma in da lahko le ta vpliva tudi na ostale ljudi okoli nas. Moč te amplitude je glavni razlog zakaj imamo ljudje, ko počnemo stvari, ki jih imamo radi veliko več energije, manj nam je potrebno spati, jesti, ipd. Med stanjem psiho-fiziološke koherentnosti so raziskave inštituta HeartMath in Univerze v Standfordu pokazale, da naš notranji sistem deluje z višjo stopnjo usklajenosti, učinkovitosti in harmonije, kar se odraža v: • povečani mirnosti in blagostanju • povečani čustveni stabilnosti • manjšemu stresu - zmanjšani depresiji - zmanjšani zaskrbljenosti - zmanjšanemu nivoju kortizola (stresnega hormona) - zmanjšanih simptomov fizičnega stresa • boljši uspešnosti in učinkovitosti (izboljšane kognitivne sposobnosti) • Boljše zdravstveno stanje - izboljšanje astme - zmanjšanje krvnega pritiska in hipertenzije - imunski sistem deluje optimalno - hormonsko ravnotežje (vrelec mladosti) • boljši medsebojni odnosi (v službi, šoli, doma,...) Tako lahko rečemo, če želimo, da postanemo celovito človeško bitje,da živimo in ustvarjamo na najvišjem možnem nivoju, je potrebno nekaj več kot samo razum - potrebujemo srce! Izvleček iz raziskave mag. Petra Babaroviča Dohodnina 100# v 1008 Finančno ministrstvo je pripravilo predlog sprememb zakona o dohodnini, da bi izboljšali položaj ljudi z nižjimi dohodki. Finančno ministrstvo je že pripravilo predlog sprememb zakona o dohodnini, ki je eden od ukrepov za zmanjšanje negativnih posledic inflacije za izboljšanje položaja ljudi z nižjimi dohodki, ki jih je decembra napovedal premier Janez Janša. Gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh vlade, predvideva davčno razbremenitev za vse dohodke fizičnih oseb, katerih skupni letni dohodki ne presegajo 9000 evrov. DZ bo predlog zakona sprejemal po nujnem postopku, in sicer najpozneje do konca marca. Veljavni zakon o dohodnini določa, da lahko zavezanci, ki prejemajo dohodke, ki so vključeni v letno davčno osnovo in s tem obdavčeni po progresivnih stopnjah, uveljavljajo splošno davčno olajšavo.Ta je za leto 2007 znašala 2800 evrov, za letos pa je po uskladitvi s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin določena v znesku 2959,60 evra. S spremembami, ki jih predlaga finančno ministrstvo, se bo davčna obremenitev zavezancev v nižjih dohodkovnih razredih z uvedbo dodatne splošne olajšave zmanjšala. Dodatna olajšava je predvidena v dveh višinah: za zavezance z do 6800 evri letnih dohodkov, kar je približno dohodek na ravni letne minimalne plače, v višini 2000 evrov letno, za zavezance z dohodki med 6801 in 9000 evri pa v višini 1000 evrov letno. Tako bo zavezancem z dohodki do višine 6800 evrov letno za leto 2008 priznana splošna olajšava v skupni višini 4959,60 evra, zavezancem z dohodki od 6801 do 9000 evrov pa splošna olajšava v skupni višini 3959,60 evra. Zavezancem z dohodki nad 9000 evrov letno bo priznana že omenjena splošna olajšava v višini 2959,60 evra. Zavezancem bo navedena dodatna splošna olajšava priznana že med letom pri obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in od pokojnin, vendar pod pogojem, da njihov mesečni dohodek ne presega ene dvanajstine od 6800 oz. 9000 evrov. Navedene dodatne olajšave bo mogoče upoštevati že pri akontaciji dohodnine, obračunani od dohodka iz delovnega razmerja in od pokojnine, ki bodo izplačane prvega ali po prvem dnevu v mesecu, ki bo sledil mesecu, v katerem bo zakon uveljavljen. Na tak način se bo po oceni finančnega ministrstva izboljšal dohodkovni položaj več kot 200.000 davčnim zavezancem iz najnižjih dohodkovnih razredov. Tisti, ki prejemajo letno plačo v višini 6800 evrov, bodo zaradi dodatne olajšave razpolagali s 6,5 odstotka višjo neto plačo oz. se jim bo neto dohodek zvišal za 320 evrov na letni ravni. Davčni zavezanci z letno plačo v višini 9000 evrov pa bodo zaradi višje splošne olajšave povečali svoj neto razpoložljivi dohodek za 2,5 odstotka oz. za 160 evrov. Predlog novele zakona pa prinaša še nekatere druge spremem-be.Tako naj bi bili plačila dohodnine oproščeni tudi prejemki za opravljanje občasne ali začasne nege ali pomoči invalidom, ki jih fizičnim osebam izplačujejo invalidske organizacije, ki delujejo na lokalni ravni. Poleg tega bodo zavezanci, ki dosegajo dohodke iz dejavnosti, lahko kot davčno olajšavo uveljavljali tudi donacije za znesek izplačil za humanitarne, dobrodelne, kulturne, znanstvene, vzgojno izobraževalne, športne, ekološke in religiozne namene rezidentom Slovenije ter rezidentom drugih držav članic EU in ostalih podpisnic sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru. Po virih: MaH Maša bodočnost Ljubezen je najstarejši, najvažnejši, edini sVetoVni dogodek. Ruckert Zadnji lanski dnevi in prvi letošnji so bolj sušni kot ne, razen pomembnega prvo januarskega novorojenčka in drugo januarske novorojenke, se je rodilo še sedem drugih, enako pomembnih in sicer šest deklic in dva dečka. 26. 12. 2007 Vladimira Hudarin, Šuštarjeva kolonija 26 a,Trbovlje - hči Neva Hudarin Jasmina Čakš,Velike Grahovče 26, Laško - hči Ana Cvibošek 27. 12.2007 Metka Knific, Na Logu 28,Tržič - hči Živa 28. 12.2007 Andreja Merzel, Čeče 104, Hrastnik - sin Jure Zdovc Mojca Mars, Kotredež 12a, Zagorje - hči Leja 30. 12.2007 Martina Poropatič, Loke 7, Izlake, Zagorje - hči Pia Stopar 2008 01.01.2008 Milanka Grahek Sluga, Jagnjenica 16, Radeče -sin Matic Sluga 02.01.2008 Ajda Bezgovšek, Polje 21, Zagorje - hči Klara Božič 03.01.2008 Miloševič Nataša, Maistrova ul.8, Litija - hči Ksenija ISKRENE ČESTITKE! © nemo/tmemicA Dogovarjanje Dogovarjanje je pomemben element medčloveških, tudi mednarodnih odnosov. Dogovori na višji ravni se spravijo na papir, podpišejo s strani pooblaščenih državnih institucij in tako stopijo v veljavo. Proti kršitelju dogovorov obstajajo mehanizmi sankcioniranja. Tudi sankcije so pogosto sestavni del dogovora. Hrvaška je s I. januarjem 2008 proglasila že pred časom napovedano ekološko ribolovno cono v Jadranskem morju.V dogovoru z EU so se zavezali, da ERC ne bo veljal za države EU. Da pa za Hrvaško dogovori niso ravno nekaj svetega, so naši južni sosedje dokazali le dan ali dva po uveljavitvi ERC. V Jadranu so zasegli italijansko ribiško ladjo in naložili hude denarne kazni kapitanu ladje in posadki ter si za povrh prilastili še ribiške mreže. Dogovor ima svoj smisel, kadar je sklenjen med državama ali državami, ki se dogovora nameravajo držati. Če pa ima ena izmed podpisnic pri poteku dogovarjanja in pri podpisu dogovorjenega že od samega začetka figo v žepu, dogovor ni vreden piškavega groša. Za Slovence ni nič novega, da se Hrvati požvižgajo na dogovor. S Slovenijo so se politični predstavniki lepe njihove veliko dogovarjali in tudi dogovorili, le da so ob prvi priložnosti popljuvali dogovorjeno. Glede naših izkušenj z južnimi sosedi se mi ne zdi smiselno, da se posebej razburjamo ob ponovni kršitvi s strani kravatarjev, ko gre za izvajanje dogovorjenega. Če kdo, bi morali iz dolgoletnih izkušenj ravno mi vedeti, da je brisanje riti z podpisanimi dogovornimi akti za naše sosede folklorno dejanje. Za nas je dobro, da Hrvati enako, kot z dogovori med Slovenijo in Hrvaško, ravnajo tudi v primeru dogovorjenega med Hrvaško in EU. Evropa bo slej ko prej spoznala, da Hrvaška globoko v prebavnem traktu, v saboru lepe njihove, na hitro prebavi dogovorjeno in vse skupaj površno prebavljeno po hitrem postopku odvrže vWC školjko. Druge razlage za pogoste primere kršenja in ignoranco Hrvaške, ko gre za izvajanje dogovorov, tako na bilateralni kot multilateralni ravni, je težko najti. Težko je verjeti, da gre za slab spomin, ki meji na ribji in traja zgolj kakšno minuto. Dogovori so vendar zapisani na papirju in dosegljivi še tako sklerozni personi, da v primeri izgube spomina pogleda na papir in si tako osveži spomin tudi za daljše minulo časovno obdobje in ne zgolj za ubogo minutko. Da pri Hrvatih nikakor ne gre za sinonim ribjega spomina, dokazuje tudi dejstvo, da se dogovorjenega radi hitro spomnijo, kadar gredo spomini njim v korist. Pri zadnjem dogajanju glede ERC in ignorance naših sosedov do podpisanih dogovorov z EU, si velja med drugim postaviti tudi vprašanje ali si Hrvati sploh želijo vstopiti v EU ali pa morda še pred vstopom v EU želijo Evropi dopovedati, da so nekaj posebnega in jim temu primerno v okviru držav članic EU pripada poseben položaj. Položaj nedozorelega, trmastega otroka, ki ga bo potrebno še vzgajati. Pri podpisovanju dogovorov s Hrvati še skromen nasvet. Da bodo parafirani dogovori s Hrvaško imeli vsaj minimalno uporabno vrednost, predlagam slovenski in celotni evropski diplomaciji, da besedila dogovorov skupaj s podpisi ovekovečijo na toaletnem papirju. Tako bodo dogovori s kroatarji vsaj delno pridobili namembnost in vrednost. Mefisto Vsa naša silvestrovanja Nekoč in danes. Kakšne želje smo pisali Miklavžu, Božičku ali dedku Mrazu? Zimske čevlje, suhe fige, eno pomarančo, ...prinesi mi prosim, če lahko! Dandanes si podobne otroške želje težko predstavljamo. Bi morali zato biti srečni? V pismih otrok je danes omenjenih vse več prenosnih telefonov, glasbenih stolpov, računalnikov, igric...toda takšne so pač zgodbe pisem, ki jih je prinesel napredek. Kakšne pa so zgodbe o tem, kje smo včasih dočakali prvi dan novega leta? Če bi hotela zajeti vse minulo stoletje, bi potrebovala več prostora, kot mi ga je namenila moja urednica. Neke stalnice še vedno obstajajo. Praznovanja v družinskem krogu, z najbližjimi prijatelji in »zunaj«. Ja, tale »zunaj« je pa nekaj posebnega. Na začetku stoletja so globoko dekoltirane in v kožuhe zavite ljubljanske dame s soprogi, ki so imeli polne žepe denarja pohitele z železnimi konjički po Evropi, največkrat na Dunaj. Drugi so se odpeljali na predstavo v Opero ali v dva prestižna ljubljanska hotela Slon in Union. V Zasavju, skromno, saj si knapi niso mogli veliko privoščiti. Največkrat so praznovali v alkoholni omami na kakšnem plesu ali doma, da pozabijo mukotrpnost vsakdana. Po drugi svetovni vojni se je oblikoval višji enakopravni sloj, ki se po željah ni razlikoval od prejšnjih. Namesto cesarja je bila zaželena bližina tovariša, glavnega, ki se je rad kazal med soborci. Hoteli, lokali, Gospodarsko razstavišče..in razbiti kozarci., za srečo! Potem smo se selili v plesne dvorane, pa v diskoteke in nazadnje na ulice. Na Prešernov trg, pred Magistrat, na beograjske, sarajevske trge. Med petarde med nogami in plastiko v rokah. Konec stoletja smo enako kot naši predniki prejšnjega, dočakali v dilemi. Kdaj se začne novo stoletje? I 900, I 901,2 000, 2 001? Prvo dilemo je rešil modri cesar Vilijem II, ki je ukazal, da se začne slaviti novo stoletje I 900, mi pa smo bili za takšno veselje leta I 999 prikrajšani. Dovolili so nam zapravljati in praznovati kar dvakrat. Mi pa se očitno nismo branili. Ne glede na vse, še vedno je le od nas samih odvisno, kako bomo praznovali božične praznike. Bogato ali skromno. Samo naj nam ne primanjkuje zdravja, ljubezni in razumevanja. Za ostalo bomo poskrbeli sami. Staša Ö3DDQ0PÖ OD Q0 o MaM Pesem je jezik, ki ga razume ves svet..., sme slišali med številnimi čestitkami, ki se jih izrekali pe končani glasbeno plesni prireditvi vokalni skupini Coronk, ki so praznovale v sevniškem kulturnem domu 11. decembra 1007 dvajset let prepevanja. Tudi tokrat so dokazale, da so ambasadorke dobre volje in veselja do življenja, saj so pripravile živahno glasbeno gledališko uprizoritev na temo ljubezni. Saša, ljubica naša je simbol zaljubljenega dekleta v vseh fazah tega pojava. Vmes pa meša štrene nagajivi Amorček, ki ga je enkratno upodobila Maja Melita Merljak. Odlični so bili tudi liki boginje, nebeške vratarice pa bolniške sestre, da ne govorimo o Coronkah, ki jih je režiser Ivan Merljak spretno vklopil v predstavo s plesom in petjem zimzelenih melodij. Jubilejna torta Amorček med publiko Umetniška voditeljica je bila Romanca Pokorn, ki so ji pomagali še mnogi drugi: z glasbeno podlago, osvetljavo, sceno, koreografijo... Pridobile so tudi vrsto sponzorjev, od katerih so se izkazali nekateri že pred predstavo, saj so ponujali obiskovalcem preizkušnjo svojih odličnih vin. Pokušnja vin s Fanči Fanči na delu Vokalno skupino Coronke iz Boštanja sestavljajo Nataša Kreže, Romanca Pokorn, Melita Železnik, Zdenka Kozinc, Tadeja Krnc in Polona Gačnik. Besedilo in fotografije: Fanči Moljk www.banka-zasavje.si