Telefon Št 74.
Posamna Številka 10 /a.
Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 1K„ — „
četrt
,50, .20,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K— h pol leta » 10 » — » četrt » » C » — » mesec » 1 »70»
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravniitvo V
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma na vsprejeniajo.
Uredništvo je v Seme-
niških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izTzemši nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 10.
V Ljubljani, v sredo, 14. januarja 1903.
Letnik XXXI,
Zlobnost in neumnost.
Ze nad tri tedne polni liberalno časopisje svoje predale z mastnimi pikantnostmi o pobegli saški prestolonaslednici Lujizi in njenem bratu Leopoldu. Ta afera je v istini tako iznenadila ves omikan svet, da bi se morali le čuditi, ko bi se časopisje ž njo ne bavilo obširneje. Toda kar čitamo v nekaterih liberalnih in protikatoliških listih, to presega že vso meje satanske zlobnosti in kravje neumnosti. Morda ima mož prav, ki je trdil: »bo neozdravljive duševne in telesne bolezni; mej prve spada tudi f i 1 i -s t e r s k a neumnost t a k o z v a -nega omikanega liberalizma«. Liberalen filister s slastjo pogolta, in če mu črve predložiš na mizo iz moralne gnojnice. »Napreden« list sme svojim filistrom klobasati vse budalosti, ki si jih izmisli od vrste plačani Kljukec. Zato je tudi resničen znani izrek: »Ljudje imajo vlade, kakeršne zaslužijo, in časnike, kakeršnih so vredni!« Tako je te dni poročal dunajski list, ki se cedi same židovske »omike in napredka« L — in za njim so te zlobnosti prežvekavali razni bedaki: »oaska prestolonaslednica je žrtev klerikalnih intrig«. — Filister že buli oči in zeva. — »Ker so klerikalci na saškem dvoru sprevideli, da bi svobodomiselna prin-cesinja kot bodoča kraljica marsikaj pomola, kar je na dvoru v navadi z ozirom na katoliško cerkev, so naročili znanega ženskega lovca Girona, da prestolonaslednik, katere vroči temperament je znan, nastavi past . . . Merodajni so bili vnanji vplivi, osobito jezuitov. Giron je jezuit, in če to ni res, gotovo pa je, da so jezuitje vsega krivi . . . Imenujejo se mnoga imena, visokih in jako visokih dostojanstvenikov, " ki so imeli svoje roke pri umazani igri«.
Ali je mogoča večja zlobnost, ki računa z neumnostjo ? Naravnost budalost pa je, kar pišejo draidanske «Neueste Nachrich-ten«. Ko je namreč pred 200 leti saški vo-
lilni knez Avgust Močni od luteranizma prestopil v katoličanatvo, da bi si pridobil poljsko krono, tedaj je rimska kurija dovolila : »Ako se pristni potomec Avgusta Močnega porodi kot sin saški kraljici, potem sme saška kraljeva družina zopet biti luteranska". To je baje tajna klavzula o dvornem zakonu, ki so ga — Beveda — skovali jezuitje. »Že 200 let pa nobena saška kraljica ni povila princa. Sedaj pa je bila ta nevarnost, in to je bil vzrok nezaslišano agitacije jezuitov proti prestolonaslednici Lujizi«. — Opozarjamo, da navajamo dobesedno. Ali je že kdo čital večjo neumnost od te ? Ta je še večja od one kletve, ki jo je po istem viru govoril knez Avgust, ko je postal katoličan. Da, v istini je ni take budalosti, da bi je glupi filistri no verjeli. Ravno ta časnikarski mazač pa ima še tako predrzno čelo, da zahteva s povratno pošto ta le pojasnila : 1. Kdo je naročil Girona ? 2. Ali je ta Gsron res gojenec jezuitov ? 3. Kaj je s katoliško stranko na kraljevem dvoru ? 4. Ali res jezuitje vplivajo na saški dvor, ali so res jezuitje zastrupili zakonsko življenje našega prestolonaslednika in njegove bo-proge? 5. Ali je tajna klavzula glede vere kraljeve hiše ?«
V isti številki piše imenovani list, da morajo zdravniki »ljubljeno prestolonasled-nico ozdraviti s sugestijo«. Morda še čitamo, da je general jezuitov na Girona prenesel sugestivno moč s pokladanjem rok. Prestolonaslednica je po vsem tem nedolžen angel, vragi so le jezuitje, kt drže na vajetih vso kraljevo hišo. In so ljudje, ki vse to verujejo, kakor na svojo smrt.
Kar Be tiče Girona in jezuitov, piše uradni »Dresdener Journal« : »Obravnav, da je Giron prišel na saški dvor, niso vodile duhovniške osebe, marveč se je to izvršilo potom diplomacije. Zahtevalo se je od učitelja za jezike, da je izobražen in dober katolik, da pa ne sme biti jezuit. Glede plače se je ž njim pogodil vojaški guverner kraljevskega princa. Ta Giron je bil leta 1879 rojen v Genfu kot sin belgijskega stotnika.
Šolal se je na zavodih, ki jih ne vodijo jezuitje. Ako prestolonaslednici pripisujejo razne pritožbe proti jezuitom, odgovarjamo z dejstvom, da po § 56 saške ustave jezuitje ne smejo bivati v deželi, in da noben duhovnik ne sme na Saškem izvrševati svoje službe, ki je dovršil svoje nauke na zavodu pod vodstvom jezuitov ali njim sorodnih redovnikov. Kar se tiče katoliške duhovščine na dvoru, mora ji vsakdo priznati, da je lojalna in taktna ter ne moti verskega muu. Tudi ni najmanjšega dokaza, da so vplivali na vzgojo prin-cev vnanji, jezuitski ali podobni vplivi. Kraljeve prince poučujejo, izvzemši pouk v jezikih in veronauku, evangelj sko - 1 ut e-ranski saški ljudski učitelji. Istotako so protestantje vsi gospodje na dvoru, izvzemši ravnatelja godbe in kraljevih gledališč ter vojaškega guvernerja. Obe najvišji dvorni dami, ki jih je imela pre3tolonaslednica po vrsti v svoji službi, sta protestantinji. S tem je pač dokazana neresnica, da bi na kraljevem dvoru vplivale klerikalne ali ultra-montanske moči. Z nobenim korakom kralj Jurij še ni pokazal, da bi se ne zavedal svoje dolžnosti v skoraj čisto pretestanški deželi. Iatotako nikomur ni znana kaka tajna klavzula v dvornem zakonu.«
Iz tega je razvidno, da hočejo protestantje in liberalni kregi vso stvar izrabiti proti kraljevi družini, ker je katoliška. Za take halucinacije jo ravno saško proteatansko prebivalstvo jako vsprejemljivo, osobito sedaj, ko žalostni in vsega obžalovanja vredni korak zaslepljeno prestolonaslednice vznemirja duhove. Imeti hočejo azazela, in tega iščejo pri jezuitih, katerih na Saškem sploh ni.
Celo nekateri resnejši protestanški krogi obsojajo to strastno gonjo proti praznim klerikalnim strašilom. Tako se je neki draž-danski paBtor izrazil dopisniku dunajskega lista, ki na dolgo in široko opisuje dvorni aferi: »Politični vspeh te saške afere je, da trpi monarhično čustvo in da se poživi gibanje proč od Rima«.
Istemu dopisniku je rekel s o c. demokratki državni poslanec: Da bi Girona jezuitje spravili na dvor z namenom, da bi vročekrvno prestolonaslednico spravil v paat, to je največja neumnost, istina je, da življenja na dvoru ni prijetno. Vse višje plemstvo je protestar ško, vsled tega mrzla napetost. Da je do tega prišlo, to ni bil premišljen načrt prestolonaslednice; saj ni nadženska, ampak je lo glavo zgubila.«
In kdo je Giron, ki ga je rušel nemški poslanik v Belgiji ? Lahkomiseln človek, mauvais siijet, ki se že preje kiatil po Parizu, Italiji in Belgiji. Lahkoživec je čez noč vsled kaznjive površnosti nemškega diplomata postal »gospod profesor Giron" na saškem dvoru. Ta .petit crčvč« je bil zaupna oseba v kraljevi družini po krivdi površnega diplomata.
protestni shod kranjskega učiteljstva.
»slovensko učitelj, društvo v Ljubljani« se pripravlja, da skliče shod učiteljev in dež. poslancev, da bi protestovali proti obstrukciji v dež. zboru. Misel so je rodila najbrž pri vinu. Nimamo nič proti temu, vsak se sme blami-rati, kolikorkrat se hoče. Vsi taki protesti položaja ne spremene, r učitelji si bodo svoje stališče med ljudstvom poslabšali. Tistim, ki priganjajo učiteljstvo k takim neprevid-n i m činom, je stališče učitelja med ljudstvom malo mar, saj ne pridejo z ljudstvom skoraj v nobeno dotiko. Namesto da bi učiteljstvo stopilo v borbo za spremembo proti-ljudskega sistema vde-želi, kateri tlači učiteljstvo bolj in bolj, ki jim nalaga vsak dan težja bremena, ki jim krati najprimitiv-nejšo svobodo, pa pomagajo takemu sistemu živeti. Tako neprevidnih ljudi, se — ne dobi kmalu. Sicer pa čemu je treba še proteBta, ko ste vendar že protestirali na uradnih konlerencijah ter pošiljali svojemu tovarišu poslancu Jakliču nezaupnice. Kaj ste dosegli s tem? Ali še nimate dovolj posmehovanja zlasti sedaj, ko
LISTEK.
Teslovi najnovejši poskusi.
Izmed veleumov človeških zavzema eno prvih mest slavni elektrotehnik Nikolaj Tesla. Rodom je Hrvat (rojen 1. 1856 v Smiljanu) toraj Slovan, za katerega se zanima ves učeni svet, in njegove iznajdbe utegnejo tembolj tudi nas zanimati. Živi že več časa v Ameriki v „novemu praktičnem svetu, kjer ima ugodno polje za svoje elektrotehnične iznajdbe. Že do sedaj je dosegel s svojimi v prvi vrsti praktičnimi razkritji take vspehe, da ga Amerikanoi v isti red stavijo z Edisonom. Ker je še v krepki moški dobi, more človeštvo staviti najlepše nade v njegov veliki genij.
Najprej je zaslovel, ko je s pomočjo elektrike porabil velikanske sile magarskega vodopada, ki se cenijo na 16 milijonov konjskih sil, s tem, da je iznašel izpreme-njalni tok.
Dalje je obenem s francoskim zdravnikom d' Arconvalom dokazal, da toki visoke napetosti ne škodujejo človeškemu • organizmu, kakor bi bilo soditi in se je tudi sodilo po navadnih tokih. Vsled tega se porabljajo dandanes v zdravilstvu za živčne
bolezni z velikim vspehom. Takšen tok ne gre skozi živalsko telo, ampak ee vlije kar čez celo njegovo površino, tako da so fizijo-logični učinki lahko znosni.
Dalje je Tesla našel, da se da s tokovi visoke napetosti dobivati ozon iz kisika mnogo ceneje, kakor dosedaj s slabimi. Kisik je plin, čegar molekuli sestoje iz dveh atomov. Če se spušča skozi kisik električne iskre, se njegovi atomi ločijo ter tako na novo sestavijo, da sestoji vsak molekul iz treh kisikovih atomov. To je potem drugačen plin, ozon. Tretji atom je precej rahlo spojen z drugima dvema, tako, da se prav lahko od njih odcepi. Po tem svojstvu se tudi od kisika razločuje. Vsled te lastnosti je ozon jako porabljiv za beljenje predmetov, mnogo bolj kakor znano klorovo apno, ki stvari obenem ozljedi.
Tudi za razkuževanje vode se porablja, ker bakterije okisa in vsled tega umori. Upo-trebljava se še za napravljanje jesiha itd.
Treba tudi omeniti, da ima Tesla za razvoj brezžičnega brzojava takšne zasluge, da ga znameniti elektrotehnik Slabi nazivlje »očetom" brezžičnega brzojava. Da je to pravilno, ae vidi iz tega, da se do sedaj pri tej iznajdbi zato ni doseglo vedno zaželjenih vspe-hov, ker se ni razpolagalo z dovolj silnimi iskrami. Iskre so jim dajale električne valove, kateri so pri razproatiranju počasi osla-
beli, tako da niso imeli dovolj moči, da bi prišli do zelo oddaljenega prejemnika, kateremu se je brzojavilo. A velikanski toki, katere je znašel Tesla, so seveda zadostni za največje razdalje na zemlji. Ti so tako silni, da Tesla misli, da nam bode mogoče celo občevati s prebivalci planeta Marsa, seveda če je tudi njim znana tajnost brezžičnega brzojava in če ima sploh ta naš sorodnik nam enake prebivalce.
Na kakšen način proizvaja Tesla takšne toke?
Vsa tajnost obstoji v tem, da se mu je posrečilo razkriti, kako se more iz neizerp-ljivega zaklada zemeljske elektrike dobivati velikanske množine te energije. Električne iskre, katere izvlači iz zemlje, so neverjetno velike. Človeka, ki jih ni navajen, popolnoma omamijo. Napetost toka, ki jih proizvaja, se ne da lahko določiti, a lahko se reče, da znaša okoli 50,000.000 voltov, med tem ko navadne električne luči gore pri napetosti od 100 do 150 voltov. Sila Teslovega toka jo torej 50.000 krat večja.
Ti velikanski toki obetajo prinesti Človeštvu ogromno korist, ž njimi se dado delati, rekel bi, čudeži. Kar je doslej mogla samo velika življenska sila rastlin in živali storiti, te se more sedaj tudi s Teslovim tokom : namreč dušik, ki se nahaja v zraku, s posredo- ~njem vlage pretvarjati v duSikovo
kislino in v dušikove soli, to se pravi dušik mineralizovati. Dušikove soli so za živalstvo neobhodno potrebne, ker iz njih sestoji velik del naše hrans. Kakor znano, imajo najbolj redilne stvari, plodovi grah, fižol i. dr. največ dušika. Vsled tega porabijo te rastline, da vspevajo v rasti, mnogo dušika, katerega jemljejo po koreninah iz zemlje, a iz zraka ga ne morejo naravnost jemati. Da ga v zemlji ne zmanjka, moramo ga z gnojenjem vedno nadomeščati. A v novejšem času se je pokazalo, da navadno gnojenje niti ne zadošča za vse rastline, kakor npr. za trs, ampak da je treba umetnega gnoja, ki je pa do sedaj zelo drag. To se bodo v bodoče vse spremenilo.
Tesla ima torej to velikansko zaslugo, da se more pripravljati dušekove spojine brez posredovanja rastlin in živalij naravnost iz zraka, kateri nič ne Btane in ki je neiz-crpljiv.
Videli smo, kake koristi imajo različne stroke obrti od Teslovih iznajdb. A Tesla še ni gotov, to so samo nekateri poskusi, ki se dado izrabiti, in pričakovati smemo, da nam še prinesejo njegova raziskavanja takšna razkritja, ki ne bodo samo nekatere panoge obrti popolnoma spremenile, ampak celo naše javno življenje.
■o znani nagibi tistih zloglasnih nezaupnic. Ali res hočete pokazati, da je ma-ksima vsega liberalnega učiteljstva edino želja: »da bi se prikupili Heinu«, pa nič druzega? In pozitivni vspehi takega shoda? . . . Vsak dan, vsak teden, za kolikor pripomorete dalj živeti sedanji vladi in liberalni večini, je za učiteljstvo izgubljen, za toliko se podaljša čas — do zboljšanja učiteljskega gmotnega stanja. Kaj mari baronu Heinu učitelj-■tvo ? On ima druge, nujnejše skrbi. Učiteljsko gmotno stanje mu ne bo belilo las. Ako se pa pokažejo učitelji kot zvesti privrženci sedanjega sistema, kateremu on načeluje, ako so učitelji najsrditejši branilci tega sistema, jim je dovolj velika nagrada — prijazen nasmeh z visokega m e 8 t a. Ko bi vlada resno hotela zboljšanja učiteljskih plač, bi bila dosegla, kar bi bila hotela, saj je 7 večino prejšnega dež. zbora razpolagala kakor z lahko igračico. Seveda se to vladi ni zdelo nujno, še manj pa liberalcem, a kar so zagrešili in zamudili ti, pa hočejo sedaj pisati na rovaš o b -s t r u k c i j e. In učitelji — jim to verjamejo! Bog jim daj pamet! Takih voditeljev menda nima noben stan, nobena stranka, k a k o r liberalni učitelji, ki gonijo svoje ljudi v boj proti tistim, katerih je v deželi bodočnost in od katerih pričakujejo pomoči. Sploh pa ti ljudje niti ne vedo, kako je stanje sedanje deželne vlade v resnici, kajti drugače bi si dvakrat premislili, preden bi njej v prilog dajali kake izjave.
s k i. Tesna zveza mej Ogrsko in njenimi deželami se more pospeševati le na ta način, da se spoštujejo obestran-b k a prava. — Načrt je nato obveljal brez premembe. — Szellova izjava sicer ne povč za pravega Hrvata, ki se seveda zaveda svojih pravio, nič novega, toda veliko je in, skoro bi rekli, v sedanjih razmerah ne-da si upa Szell javno proza državni jezik na Hrvat-
Zahvaia sv. očeta dunajskemu mestu.
V včerajšnji seji dunajskega občinskega sveta je prebral župan dr. Lueger papeževo lastnoročno piBmo, v katerem so zahvaljuje za naklonjeni mu jubilejni dar. Zahvalno pismo slOve: »Papež Leon XIII. Ljubljeni sin, pozdrav in apostolski blagoslov! Zlata svetinja, ki si jo dal kovati nam v čast v smislu sklepa obč. sveta, nas je, ne glede na njeno veliko umetniško vrednost, posebno razveselila že radi tega, ker nam sijajno dokazuje tvojo zvestobo in udanost do apostolskega sedeža, kajti oveBeljuje in blažilno tolaži naše srce, da mesto, ki je središče države in tako bogato odličnih imen, javno priznava svojo udanost nasproti Kristusovemu namestniku in to ob času, ko vse povsodi tako mnogi, bodisi vsled napačnih nazorov, bodisi iz ozirov na ljudi, črtijo in sovražijo stolico sv. Petra. Tvoja in tvojih uradnih tovarišev, ljubljeni Bin, naloga bodi ta, da z vsemi močmi čislaš to pohvalo, spominjajoč se velikih zaslug, ki so si jih ob vsakem času pridobili rimski papeži za vašo mesto. Mej tem izrekamo za podarjeno svetinjo najiskre nejo zahvalo. Kot dokaz naše očetovske dobrohotnosti in v dosego božje milosti pa podeljujemo tebi, tvojim tovarišem in vsem Dunajčanom z iskreno ljubeznijo apostolski blagoslov. Dano v Rimu, 30. dec. 1902 .. — VeČina občinskega sveta je z nepopisnim navdušenjem sprejela na znanje to krasno zahvalno pismo.
Avstro-ogrska 11 agodba.
Dunajski listi vedo poročati, da avstrij ska in ogrska vlada po dogovoru dne 27. t. m. predložita parlamentoma vse nagodbene predloge. Predložili bota torej poleg načrtov o carinski in trgovinski zvezi, bančnem šta-tutu, carinskem tarilu in k temu pripadajočih izvršilnih zakonov tudi celo vrsto pogodb, ki se nanašajo na davčna, železniška in valutna vprašanja. Odprava avstrijskega rentnega davka na ogrske državne papirje ter odprava ogrskega transportnega davka na vožnjo po vodi se bodeta uredili po posebnih zakonih, ki ne spadajo v okvir na-godbenih predlog. Vrhu tega sta obe vladi sostavili več zapisnikov, ki jih pa ne pred tožita parlamentoma. V to vrsto načrtov spada tudi takozvana lojalitetna klavzula.
Obsirneja pojasnila o nagodbi podasta baje oba kabinetna načelnika parlamentoma v petkovi seji.
Važno priznanje.
Gotovi hrvatski oficielni krogi ter ma-žaronska večina v hrvatskem deželnem zboru gotovo niso popolno zadovoljni z izjavo, ki jo je včeraj v zbornici oddal ministerski predsednik Szell povodom razprave o p o t n i h listih. Razni govorniki opozicional nih strank so namreč poživljali vlado, naj deluje na to, da se bodo v bodoče izdajali potni listi na Hrvatskem poleg v hrvatskem in francoskem tudi v madjarskem jeziku. S to zahtevo so bili bržkone zadovoljni tudi vsi zastopniki Hrvatske v ogrskem parlamentu, kajti njih delovanje v domovini je zato najboljši dokaz. Tu pa jim je Szell zmedel račun. Izjavil je namreč, da v smislu zakona iz leta 1868 urejuje zadevo gledč potnih listov na Hrvatskem sicer skupna za konodaja, da pa pripada izvedba te uredbe avtonomnim pravicam Hrvatske. Uradni jezik n a II r v » t s k e m j e h r v a t ■
kaj čudežnega, glasiti hrvatski skem.
ltuski glas o Lamsdorffovem potovanju.
Zadnje potovanje ruskega zunanjega ministra po srednji Evropi je za le-to tolike važnoBti, da se s tem potovanjem in njegovimi vspehi peča brezdvomno vse evropsko časopisje. Tem zanimiveje je torej, kar piše o Lamsdorffovih vspehih oficiozno rusko glasilo. Oficiozrii ruski list »St. Peterbur-skija Vjedomosti« priobčuje članek o potovanju ruskega ministra za vnanje stvari grota Lamsdorfla na Balkan in na Dunaj. List zatrjuje, da je bil Lamsdorflu namen, sporazumeti se z interesiranimi državami glede ureditve makedonskega vprašanja, potem pa nadaljuje: Rusija je z osvobojeval-nimi vojskami na vzhodu navdušila tamoš-nje narode za svobodo in neodvisnost Rusija ima zavest, da je storila s tem svojo dolžnost, in sedaj hoče, da se dotični narodi svobodno razvijajo v svojem političnem življenju. V ta namen se je leta 1892 sklenil dogovor med Avstrijo in Rusijo. Glavni namen tega dogovora je vzdržavanie statusa quo na balkanskem polotoku. Turške reforme, ki obstajajo le na papirju, bo naravno nezadostne, vsled česar se je v dogovoru med Avstrijo in Rusijo sklonilo izdelati načrt reform, ki zagotove mir v Makedoniji in Stari Srbiji. Ta načrt — zaključuje imenovani oficiozni ruski liat — morala bo turška vlada brezpogojno vsprejeti. — O vsebini dogovora torej tudi iz tega lista ni mogoče izvedeti nič natančnejega, nov bi bil le stavek, ki kaže, da se tokrat zavezniki ne bodo dali odpraviti s praznimi obljubami.
ltusi in druge narodnosti.
Nemške kolonije ob Baltiškem morju izgubljajo vedno bolj svoj narodnostni in gospodarski pomen. Nekdaj jako močna nemška veleposestva pešajo in tudi v obrtu in trgovini napreduje vedno bolj ruski element, a nemščina se umika. Nemški listi se zaradi tega silno jeze in pišejo o zatiranju nemške narodnosti. Pri tem pa ne pomislijo, da toliko časa oni nimajo pravice govoriti o krivicah, dokler ne pometejo pred svojim po-znanjskim pragom.
Proti Poljakom so Rusi zdaj precej mehkejši, kakor še nedavno. V Varšavi je izšel v »Albumu biograf. XX. veka« življenjepis poljskega narodnega junaka Kosoiuszka izpod peresa znanega historika Gorzona. To je prvi na ruski zemlji izdani življenje pis Kosciuszkov, kajti doslej je ruska cen zura še njegovo ime črtala iz knjig in časopisov.
Nov Bulowov poskus.
sedanji nemški državni kanclar se enako svojemu predniku Bismarcku resno trudi — kajpada ne v svojo škodo, knežji stan so mu že itak ponujali — da zavlada Germa nija od vzhoda do zahoda. Sedaj je pričel svojo akcijo na Francoskem. Ustanovil je pri nemškem poslaništvu v Parizu meBto kolonialnega atašeja. To mesto bode izpolnjeval neki dr. Bumiller, ki je izvežban v nemškem kolonijalnem poslu, bmoter te službe bo obstojal v tem, da podpira in širi nemško kolonizacijo na francoskih in afriških tleh. Nemčija smatra danes že vse nenemške dežele za dežele divjakov, v katerih nastopi »prava kultura« še-le potem, ko se naselijo y njih Nemci. To njeno naziranje najbolj osvetljuje ta najnovejši korak nemške vlade, ker je znano, da Francozje v VBakem oziru prekaflajo Nemce, kar se tiče kulture in napredka. Seveda v Franciji je zdaj na krmilu Nemcem prijazna struja, ki je razorožila vestne čuvarje naroda in države — duhovščino — da se tam hitreje izvrši i b Francijo vse-nemški načrt. Nemški cesarji pa lahko ob kladajo svoje kancelarje s knežjimi naslovi, ker tako pridno delajo za Velegermanijo, ki naj enkrat sega od vzhoda do zahoda. Sedaj tudi Bulow ne bo več odklonil ponujanega mu odlikovanja, ker mož hoče biti v vsem enak velikemu Bismarcku.
župana in nekatere odbornike. — Otvoritev pruskega dežel, zbora se je vršila včeraj. Prestolni govor je prebral grof Bulow, ki je kazal na neugodni finančni položaj ter pozival na energično pospeševanje nemštva v vzhodnem delu. — Francoski parlament se je včeraj sošel k novemu zasedanju. Dosedanji zbornični predsednik Bourgeois je bil zopet izvoljen
Predsednikom. — Spravne pred-oge dr. Koerberjeve imenujejo »Katolickč Listy« neumestno predpustno šalo s češkim narodom. — Kardinal Ram-p o 11 a je poslal škofu Kepplerju zahvalno pismo, ker je odločno zavrnil zmote onih pisateljev, ki hočejo pod imenom „reform-nega katoličanstva" uvesti novo obliko liberalizmu. — Češke spravne konference jutri ne bo, ker so včeraj odložili pogovor čeških delegatov z dr. Korber-jem. — Vstaja v M a r o b k o. V dunajskih diplomatiških krogih bo smatra po ložaj v Marokko silno resen in pravijo, da je posredovanje interesiranih evropskih vele-sil neobhodno potrebno. V tem oziru obstoji že Bedaj francosko-španski dogovor. It Feza javljajo, da so bile te dni sultanove čete poražene. Položaj v Rabatu in Fezu se je vsled tega poostril in Evropejci se vsak dan boje napada od strani pretendentovih čet. — Sultan odlikoval Bulowa. Nemškemu drž. kanclerju je podelil sultan red Imtiaz v briljantih. Billow bo sedaj tem „energičnejea zahteval reform. — Novi guverner za Tripolis bo bivši vali v Ueakiibu Rešad-bey.
Jesenice — slovenske.
Jesenice, dne 11
jan.
II.
Nemški kandidatje pa gospodje: Luckmann ml., Friscb, Medič, Haas in Wilfan. Naši so jih dobili po deset, oni po enajst, Odločil je nadučiteljev glas. Vsem Slovencem naznani popotnik: tu da ležimo mrtvi, ker storil je to Medičev glas l Izmed naših je v prvem razredu še prodrl E. Guštin, kateremu je dal glas gospod zdravnik. A če je alovenec na rodni zemlji neznačajen, niso tako naši slovanski bratje. Odločen Čeh gosp. Schulze je volil s Slovenci. Slava mu! Ia v kakem položaju! Pri volitvi tretjega razreda je pokazal svoje slovansko Brce! In kazen. Takoj je bil brzojavno poklican na Dunaj v ministerstvo, da se ne bi mogel volitve prvega razreda udeležiti. A dal je pooblastilo, ki je obveljalo vkljub Iluberjevemu protestu. In poleg tega pomislimo, da je on kot inžener imel svojega načelnika v osebi inšpektorja Frisoha, ki je bil sam kandidat v prvem razredu. In vkljub temu ga ni volil. To je slovanska vzajemnost, gospod Medič. Ravno tako se je vrlo držal Poljak gospod inženir Zalelki. Da, treba je značaja!
Iz brzojavk.
Szell o nagodbi. Ogrski minist. predsednik bo v smislu dogovora z avstr. vlado v petkovi seji podal obširneje pojasnilo o ravnokar sklenjeni nagodbi z Avstrijo. — Avtorizacija francoskih redov. Min. predfadnik Combes je sklenil, da se 147 nadaljnjim kongrcgacijam odreče avtorizacija. Skupno bo po dosedanjih sklepih odklonjenih 947 prošenj za avtorizacijo. — Vihar v dunajskem občinskem svetu. V včerajšnji seji dunajskega obč. sveta je disciplinarni odsek soc. dem. odbor. Reumanna soglasno izključil od štirih sej, ker je na nečuven način peoval
Zazoril je 8. januvarij, ko naj bi se odločilo, ali bodo ostale JeBenice slovenske ali pa postalo nemške in kot take utočišče nemškega luteranizma na Gorenjskem. Volitev se je pričela ob 9. uri dopoludne in trajala do 11. ure po noči. Nestrpnost in nervoz nost se je brala na obrazih, nove čete so prihajale, tu vpitje, tam krik, tu nevolja, tam veselje in upanje.
Tovarna je spravila vse na noge. Pripomnimo, da je bilo mnogo tovarniških delavcev v imeniku, ki ne stanujejo v jeseniški občini, mnogo naših izpuščenih, celo župnijska cerkev. Čudili smo se tolikemu številu tovarniške stranke. A čemu se čuditi? Prvo je živeti, potem še le pride modrovanje.
Pri peči v volivni dvorani je stal vedno gospod uradnik Pongraz in VBacega delavca p^d nos pogledal, če bo volil s tovarno. Žalostno je — pravi po pravici sobotni »Slovenec« — da se moramo sploh še z Nemci sedaj boriti na slovenski zemlji, a ta žalostna prikazen bo ostala, dokler ne bo volivni zistem drugačen. Ali je to volivna svoboda, če se preti ubogemu delavcu z vsemi mogočimi kaznimi? Gospodje, pre malo ste liberalni, da ne pustite delavcem svobodne volitve! In če bi to bilo, potem je gospod ravnatelj b svojim sinom — osamljen. In bolje ne bo prej, dokler ne dobimo tajne volivne pravice. Zato pa v boj za njo! In tako bo se tresli delavci, ko so morali brati nemške kandidate: Ignaz Paar, Fritsch, TBchopp itd.
A eno dobroto so delavci le imeli. Ti ubogi trpini, ki morajo delati na največje praznike, celo 28. decembra na praznik sv. Štefana, na sv. Treh kraljev dan itd. so imeli — čudi se svet — v Bredo dne 8. januvarija kar prosto. Pa pravite, da tovarna praznikov ne pozna ? Pozna jih že, ne sicer cerkvenih, pač pa volitvene !
Po dolgom boju in naporu se je po noči po 11. uri razglasil izid volitve v tretjem razredu: en tovarniški, vsi drugi jeseniško slovenski. Imeli smo večine nad 30 glasov.
Navdušenje in veselje po zmagi je bilo nepopisno. Glasni klici: Živeli Slovenci! Zi-vio! bo se razlegali v tiho noč. Propala tovarniška stranka se je izgubila, stražnik tovarne, ki je kot valpet pazil na delavce, če bodo vsi nemško volili, je skočil skozi okno. In plačilo delavcem ? V zahvalo, da so proti svojim rojakom morali voliti, so bili ozmerjani s »verfluchte Aimochter«. Hvala lepa za ta naslov, gospoda nemška!
V drugem razredu se je vršila volitev mirno. Tovarna si je bila zmage svesta, a da bi tudi Slovence pretentala, je postavila kot kandidata tudi voditelja krščanskih delavcev na Savi gospoda Petra Rozmana. A volivci niso šli na limance in Bi raje izbrali vseh pet slovenskih mož. Najhujši je pa bil boj v prvem razredu. Tukaj je volivcev vseh skupaj 21. Absolutna večina je 11. Kdo bo tukaj odločil ? In odločil je glas nadučitelja Mediča. Neradi pišemo ta za slovensko ime tako žalostni intermezzo. Mož se je nam delal vodno vnetega narodnjaka, a.....In
ponujali so mu tudi Slovenci odborniško mesto v prvem razredu, a ni maral, ampak rekel je odločno, da s« no udeleži volitve. To je lepo!
Slovenski kandidati so bili v prvem razredu gospodje: Valentin Zabret, Emil Guštin, Karol Bachmann, Filip Lazar in Bizjak.
Iz Trnja na Pivki.
Tolike zlobnosti, kakor jo kaže dopisnik v »Slov. Narodu« glede šole v Trnju, še nismo z lepa opazili. Gospod župan Frano Margon si je bil svest svoje nedolžnosti v vsakem oziru, zato se je pa tudi podpisal z vsem imenom v odgovoru na prvi napad. Po mnenju »zabitega« dopisnika bi bilo to izzivanje, tiskovne pomote sloni, in njegove nerodnosti »malenkoBti«. Po petju se ptič spozna, zatorej Vam kličemo pogumno, le zagodite, samo vedite, da imate Vi in Vaši somišljeniki toliko na vesti, da bodete vselej šli — »per Radeckymarsch« v svoje jazbine — če si bodete iz strahu pred nami upali podpisati se s polnim imenom. Do sedaj ste pa v Tavčarje jm zavetju pravoati — pustni godec«.
liirokratizem.
Na Dolenjskem 12 jan.
C. kr. okrožno sodišče je zahtevalo v jeseni min. leta, naj mu hranilnica in posojilnica predloži poročila in računski sklep za 1. 1901. Ta zahteva ni v nobenem zakonu utemeljena, ker zakon pravi, naj se dopo-šljeta dva izvoda računskega sklepa politični oblasti.
Da bi ne bilo nepotrebnih pisarij, so vendar nekatere posojilnice ustregle nezakoniti zahtevi in doposlale nemudoma, kakor se je zahtevalo, računski zaključek v Novo mesto. Sedaj pa je urad za odmero pristojbin doposlal plačilne naloge dotičnim posojilnicam, ker niso svojega dopisa in poročila kolekovale.
V vsakem uradu imajo cele skladovnice zakonikov, a menda le radi lepšega. Te zakonike prebirati Be pa nekaterim uradnikom ne ljubi. Zakon od 1. junija 1889 drž. zak. št. 91 določuje, da so dopisi Raif-1'eisenovih posojilnic z javnimi oblastmi ko-leka prosti, izvzemši sodnijsko postopanje. Finančno ravnateljstvo v Ljubljani je pa vsem RaifTdisenovkam pripoznalo ugodnost zakena z dne 1. jun. 188!), torai jim ni treba poročil ali dopisov kolekovati. Edino zemlje-knjižne prošnje se morajo kolekovati.
Vprašamo sedaj, čemu te sitnosti? C. kr. okrožno sodišče v Novem mestu je poslalo nekolekovana poročila v pregled uradu za odmero pristojbin. Ta je kazenske plačilne naloge napravil in razposlal na davkarije po Dolenjskem. Davkarije so morale vse vpisati in potom občinakih uradov posojilnicam vročiti. Posojilnice bedo seveda napravile pritožbo, a vkljub temu bodo morale naloženo kazen plačati, ker pritožba ne bode v 30. dneh rešena. Potem bode davkarija zopet dobila obvestilo, da se naj kazen vrne posojilnici, ta bode morala doposlati pobotnico in tako bode radi sitnosti in nepoznanja zakonov enega samega uradnika cela kopica dopisov.
In vendar se gospodje uradniki vedno pritožujejo o prevelikem delu!
Občinski svet ljubljanski.
Včeraj je imel obč. svet sejo. Odsotnoat je opravičil obč. svetnik dr. Majaron, Pre d o v i č a tudi ni bilo, a opravičil se ni. Njemu se sploh ni treba svojim kolegom opravičiti in ostane še v občinskem svetu zastopnik gg. ljubljanskih hišnih posestnikov.
Mandat odložil je radi bolezni obč. svetnik g. Fran Terdina. Občinski svet mu je izrekel zahvalo.
Ustavljen Bklep. Župan je naznanil, da je od občinskega sveta sprejeti predlog obč. svetnika S u b i c a, naj se prihodnje leto ukovina odpravi, ustavil, »ker nasprotuje koristim mesta«, in ga je dal v novo obravnavo šolskemu odseku.
Ureditev Miklošičeve ceste. Občinski svet je sprejel od dr. Gregoriča naprošeno zamenjavo obč. sveta 19 kvadratnih metrov, kar dr. Gregorič potrebuje za arondiranje dotičnega stavbinskega prostora ob Miklošičevi cesti.
Podporo Ilusovemu fondu, če-' škemu dijaškemu društvu v Pragi je občin-
Priloga lO. štev. „Slovencaw< dn6 14=. januarja 1903.
ski svet odklonil, ker podpira slovensko dijaško podporno društvo v Pragi.
Vožnje. Dovažanje šute za 1. 1963, 1904 in 1905 je poveril obč. svet Jakobu Trpincu, dovažanje sipe in peBka pa Albertu Vodniku z Glino.
Regulacija Zaloške ceste. Da se Zaloška cesta in Stara pot uredi, je hotel obč. svet kupiti od Marije Rodič nekaj sveta, a M. Rodič hoče za kvadratni meter sveta 56 krort, poleg tega pa še odškodnino za drevesa. Občinski svet ji je hotel ponuditi za kvadr. meter 3 K 10 v., a obč. svetnik Subic je predlagal, da se sploh nič več ne obravnava ž njo, ker stavi tako velike L.a-* hteve napram mestni občini. Predlog obč. Bvetnika Subica je bil sprejet.
Proračun mestne elektrar no za leto 1903 se jo odobril in izkazuj« 225.202 K potrebščine in 228.500 K pokritja. Prebitek 3297 K 13 h. Poročevalec je povdarjal, da pride cena za eno žarnico strankam pri elektroštevcu 8 K. pri pavšali-ranju pa 22 K 22 h. Občina in stranke imajo dobiček, ako se vpeljujejo elektroštevci. Električna železnica je vzela v desetih me secih toka za 33 354 K in jo za tekoče leto proračunjeno za to 38.000 K.
Mestna elektrarna v — rezervi. Kljub hvahsanja o mestni elektriki je vender taka, da si žo občinski svet sam želi, na kak način poslati jo v »penzijo«. Obč. svetnik dr. T r i 1 1 e r je vprašal, kaj je s ponudbo g. Lenarčiča z Vrhnike, ka tero je nedavno predloži, da bi z neko napravo pri Borovnici mogel dajati mestu ce neje elektriko nego jo mesto isamo produ-. čira. Dr. Triller je dejal, da je razsvetljava po ulicah preslaba, plin je cenejši, za to mnogi javni lokali opuščajo elektriko.
Poročevalec g. Subio je dejal, da hoče g. Lenarčič z napravo v bližini Vrhnike z ogromno napetostjo upeljati elektriko v L;u bljano. Direktorij mestne elektrarne se je bavil s to zadevo in je v principu ji pritrdil, da bi namreč upoljala se v mesto ce-neja elektrika, in je sklenil zahtevati, da da g. Lenarčič zadostno jamstvo, da bo mogel elektriko redno pošiljati v Ljubljano, ker v tem slučaju bi mestna elektrarna ostala v rezervi in navezani bibililenatujitok. (Tako bi veli-'A kansk kapital ležal mrtev.) Tth jamstev še /ni in tudi načrti še niso izdelani. Projekt se še-le izdeluje.
G. župan Hribar je pristavil, da g. Lenarčič išče za to tudi podjetnika s — kapi talom. Ako je projekt izvršljiv ali ne, o tom se strokovnjaki še niso izrekli.
Župan je dejal, da bo občinstvo imelo elektriko ceneje, kadar so vpeljejo nove Ern sto ve žarnice, ki porabijo manj toka, a vendar lepo svetijo.
Mestni načrti. Občinski svet jo sklenil, naročiti pri tvrdki Blasnikovi nasled niki 50 odtisaov mestnih načitov za svoto 1900 krcn.
Nakup Prešernove Blike za mestne šole so je odklonil. Podžupan Bleiwois, ki je Prešerna osebno po-* znal, je dejal, da slika, ki se sedaj prodaja za Prešernova, ni Prešernu podobna. Aupan je dejal, da ta slika celo tisti sliki, katero ima gospod ravnatelj Leveč, ni dosti po dobna.
Učiteljske knjižnice. Prošnji vodstva III. mestne deške petrazrednice za dovolitev izredne podpore v svrho pomno-ženja lokalne učiteljske knjižnice se je ugodilo, češ, da se jt da 60 kron za učila, ker ta šola šo nuna dovolj učil, dtčim imajo menda druge že toliko teh stvari, da se jim je zadnjič podpora — odbila.
Mestna višja dekliška šola. Poročilo kuratorija mestne višje dekliške šole o stanju te šolo v šolskem letu 1901-1902 se je odobrilo. V šoli je bilo 94 go jenk, mej njimi jih je bilo doma 30 izven Ljubljane, od teh pa 15 Štajerk. O pre-osnovi zavoda bode gospod ravnatelj v kratkem podal nasvete. Izšla je naredba nauč nega ministerstva o preuredbi takih šol.
Razne zadeve. Odobril se je z ozirom na regulacijo magistratni nasvet v zadevi zamenjave nekoliko mestnega sveta v Jenkovih ulicah h svetom Adtlfa Haupt-manna v Japeljevih ulicah. — Stavbinskeniu pristavu Ivanu ZemljiČu se je določila na grada 100 kron za izvenredno delo. — Prošnja zasebnega slovenskega otroškega vrtca pri Uršulinkah za podporo v svrho prire ditve božičnice se je odklonila. Zupan je k odklonitvi dejal, da je iz sredstev, ki so mu s.cer na razpolago, dal za to božičnico. — Poročilo o porabi dotacij na dveh šolah so odobri. — Prošnji hišnega oskrbnika Henrika Ludviga za odpis vodarne se v toliko ugodi, da se mu jo polovica odpiše. — Podobna prošnja hišne poseBtnice Jožifino Po čivt.vnikove se je odklonila. — Ostale točke, mej njimi šest disciplinarnih zadev in pro račun užitninskega zakupa so se rešile v tajni seji.
Dnevne novice.
V Ljubljani 14 januvarija
Taviarjeve zmage Ko je Tavčar v Črnem vrhu stresel koš svojih duhovitosti nad duhovniki, in je tako opravil svoj »mi-sijon«, so ljudje dalj časa rešetali njegovo »pridigo«. Neki mož, Feluc z imenom, pa je bil pri pijači tega le mnenja: »Tavčar je en lump, ker je pisal v »Narodu«, da je bila Mati božja paganka.« Tavčarja in nje gove špijone je morala ta puščica ostro zadeti, ker bo po Tavčarju zoper njega vložili tožbo pri idrijskem sodišču. Feluc pa je žo od svojega rojstva ves pohabljen, v snegu bi je ne bil mogel primahati v Idrijo. Ono glave pa, ki so bile svoj čas tako dobrot-ljive, da so za kapucinom dalo peljati zelj-nate glave, so dale Feluca naložiti na voz in ga z volom peljale v Idrijo. Feluc svojih besedi pred sodiščem ni hotel preklicati in je dobil za svojo kritiko liberalne teologije deset dni zapora. K obravnavi je bil klican tudi črnovrški župan, Ivan Lampe. Obravnavi se je odtegnil s tem, da so je šel v Ljubljano zdravit. Ta slučaj nam kaže, kako se morajo liberalci zavedati svojega nizkega političnega stališča, da so se čutili tako razžaljene in v zapor spravili reveža, kateri že od svoje mladosti vzbuja usmiljenje v domačem kraju. Ko bi naša stranka hotela tožiti vsakega liberalnega pijančka in šnop-sarja, bi bile sodnijske pisarne vedno prenapolnjene. Ljudje pa se povprašujejo v ob čini, na čegave stroške bo dali reveža peljati v Idrijo, kakor so svoječasno hoteli zvedeti, s čegavim denarjem so na dražbi kupili kapucinom ugrabljeno zelje in na čegave stroške so je morali peljati v Križ.
Obvestilo. V torek dno 27. t. m. ima sodalitau Ss. cordis kamniške dekani j e svoj mesečni sestanek v Kamniku. Pričetek dopoldne ob l/i 10- uri s sv. mašo.
—	Brzojavno postajo urode pri pošt nem uradu v Motniku
—	Prepoved uvažanja prešičev.
Deželna vlada kranjska razglaša: „Na pod stavi zadnjega uradnega izkaza dež. vlade v Sarajevu deželna vlada na podstavi razpisa c. kr. ministerstva za notranje stvari z dne 9 jan. 1903, štev. 1247 prepoveduje zaradi svinjske kuge uvažati na Kranjsko prašiče iz okrajev Gazin, Bos. Gradiška in Ključ, in zaradi kužnih ovčjih koza uvažanje ovac iz okraja Savski most. Določila o uvažanju zaklanih prašičev v nerazseHanem stanju iz ozemelj zaradi kuge zaprtih m prašičev pod normalno težo iz kuge prostih ozomelj tudi nadalje ostajajo v veljavnosti Te nove odredbe stopijo v veljavnost dne 1 2 j a n u v. 1 9 0 3 in se na mesto onih z dne 2«. nov. 1902, št. 24927, ki se s tem razveljavljajo, razglašajo z dodatkom, da se bodo prestopki aoper zgoraj navedene okraje razglašene uvozne prepovedi za prašiče kaznovali po drž. zakonu z dne 24 maja 1882, štev. 51, in da se bodo transporti, med katerimi bi se našla tudi samo ena z zgoraj navedeno boleznijo okužena živina, zavrnili na oddajno postajo.
—	Poita in brzojav. V Avstriji se je 1. 1901 število poštnih uradov pomnožilo od 6895 na 7438. Pošta je imela 1326 9 milijona pošiljatev. Število brzojavnih postaj se pomnožilo od 5466 na 5599. Oddanih brzojavk je bilo 15*4 milijona. Uslužbenega oaobja pri poštnih in brzojavnih uradih je bilo koncem 1901. leta 41248. Pošta in brzojav sta prinesla državi 1901. leta d o -h o d k a 111.042 869 K, izdatki pa so znašali 105,415.341 K, tako da je bilo dobička 5,627.528 K.
—	Svetovna razstava v St. Louis 1904. Agitacijski odbor na Dunaju vabi avstrijske industrijce k udeležbi, češ da po novem zakonu Mac-Kinley bili ni onemogočeno evropski velevlasti delati v Ameriki dobre kupčije. Nekateri ameriški industrijci, ki bi se radi obranili evropsko konkurence izkušajo ovirati avstrijsko udeležbo. Agitacijski odbor pa k njej vzpodbuja zlasti z ozi rom na Trst. Ako bo ekaport iz Avstrije večji, se bo ta osvobodila nemškega trgovskega ladjevja, katero skoro izključno zdaj posreduje naš promet z Ameriko, ter bo povzdignila svo|o lastno morsko trgovino.
—	Slovenska cerkev v Calumetu. Iz Amerike se poroča, da bodo Slovenci v Calumetu na mestu, kjer je stala slovenska cerkev sv, Jožefa, katero je nedavno uničil ogenj, sezidali novo kamenito cerkev, ki bo nadkriljevala vse doslej v Ameriki se naha-
jajoče slovenske cerkve. Na razpolago je že sedaj 16 tisoč dolarjev v cerkveni blagajni. V stavbinski odbor je izvoljenih 50 calu metskih Slovencev. Dokler se nova cerkev ne dogradi, bodo cerkvena opravila za Slo vence v laški cerkvi.
—	Štrajk mestnih godcev v Go rici Godci pri goriški mestni godbi zahte vajo, da se jim poviša letni dohodek in sicer vsakemu na 80 K. Ako bi se to do meseca februvarija t. 1. ne zgodilo, izstopijo vsi iz mestne godbe.
—	Vojakov samomor. Naddesetnik pri godbi goriškega pešpolka, S epancich, ustrelil bo je iz revolverja v sence ter se jako nevarno ranil. Povod temu nesrečnemu koraku, pravijo, je dal prepir, katerega je imel baje s svojimi tovariši. Doznajemo, da je Stepancich umrl.
—	Umrl je v Celovcu trgovec gosp. Jožef Rader.
—	Velikansk sneg Veliko *kode je povzročil pretekla dneva sneg tudi na Koroškem. V Celovcu je raztrgal telefonsko zvezo. Tudi električna naprava je bila poškodovana in so ljudje morali nameBtu električne luči rabiti sveče in petrolejske sve tilnice. Sneg je polomil mnogo dreves. Ko je včera| po noči naatopilo južno vreme, so veliki snežni plazi leteli s hiš. Ljudje so mislili, da strelja, tako močan je bil pritisk snežnih plazov. Ako bi aa to zgodilo po dnevi, bi bile nesreče neizogibne.
—	Mestni zastop na Reki je z vsemi glasovi proti enemu odbil prošnjo reških Hrvatov za ustanovitev ene hrvatske ljudske šole in je s tem pokazal, da lahko da trža škemu mestnemu zastopu roko, kar se tiče pravičnosti in politiške morale.
—	V pokoj je stopil č. g. župnik Jož. H r o b a 11 n v Klopicah na Koroškem.
—	Nagloma umrl je drž. poslanec štajarske konservativno stranke gosp. Jožef W e n g e r. Zadela ga je kap.
—	Poštne zadeve. Vas Radeče na Gorenjskem se je izločila iz poštnega okrožja Kranjske gore ter se priklopila okrožju poštnega urada v Beli peči. Upravni-štva ljubljanskih časopisov naj bo izvolijo po tem ravnati, da ne bodo listi prepozno dohajali naročnikom v roke.
—	Najdena sirotica. Deklico, katera se je bila v srtdo izgubila, je našel neki aj-dovški gospodar v nedeljo okrog 9. ure do poludne še živo, pa vso onemoglo pri neki skali. Potrebovalo bi se od tistega kraja, kjer je deklico mož spustil iz naročja, do kraja, kjer so jo našli, dobrih pet četrtink ure. Podplatje na čeveljčkih ao vsi obrab ljeni, znamenje, da je sirote neprenehoma šlo daljo in to jo je bržkone ohranilo pri življenju. Stopala so pa vendar le ozebla in sedai ne more stopiti na noge. Toži o hu dih bolečinah v nogah in trebuhu.
—	Rektorjem bogoslovskega se menišča v Pragi je imenoval kardinal-nadškoi dosedanjega spirituala Jana R i cha n k a.
—	Odlok glede starih poštnih nakaznic. Te dni smo priobčili naznanilo, da je stare poštne nakaznice mogoče zame
n j a t i d o 1 5. t. m e s. Ta notica je bila oprta na odlok tržaškega poštnega ravnateljstva, ki jo sebi podreienim uradom dalo zgoraj omenjeni nalog, kateri je nabit na vseh poštnih uradih, in so ga dotični uradi tudi izvrševali. Čudno se nam zdi, da so se pa na pošti v Mariboru branili zadnje dni sprejeti stare poštne nakaznice, češ, da je rok za to potekel že 31. decembra, in sicer vsled odloka c. kr. trgovinskega ministerstva. Ali graškopoštno ravnateljstvo ni dalo postnim uradom stičnega navodila, kakor tržaško poštno ravnateljstvo, ali pa poštni uradnik v Mariboru ni vedel ali hote vedeti za dotični odlok ? Vsekakor bi bilo to zanimivo izvedeti. V slučaju, da je tudi graško poštno ravnateljstvo imelo isto odredbo, kakor tržaško, naj se stranke iz Maribora pritožijo, ker niso hoteli vsprejemati starih poštnih nakaznic do 15. t. m. Naše mnenje je, da bi morala postna ravnateljstva v takih zadevah enotno postopati. — Ravnokar je izdalo c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu naslednji odlok: «Rok za uporabo in izmenjanje golic za poštne nakaznice in poštne spremnice s povzet nimi poštnimi nakaznicami stare emisije raztegnil se je do 31. januvarija 1903 «
40.000 kron znaša glavni dobitek Dunajske loterije umetno-obrt nijskoga društva. Žrebanje bo nepreklicno dne 15. januvarija 190 3.
Ljubljani aovice,
Javno predavanje včeraj v „Katoliškem domu" jo bilo dobro obiskano. Mesto gosp. Evg. Jarcs, ki je nekoliko bolehen, je pre daval g prof B o g u m i l Remec. Po pisoval je smo t. renost, ki vlada v živalstvu. Živali morajo ohraniti sobe in svoj rod. Zato morajo imeti brambo
ired sovražniki, morajo imeti sredstva, da se žive, primerno obleko itd. Dokazoval je na to. kako ima vsaka žival svojim potrebam primerno ustvarjeno telo in kako jo prirodni nagon žene, da se ohranjuje. Da ae ohranjuje rod, imajo samice ljubezen do mladičev; ono živali, ki imajo mnogo sovražnikov, so tudi toliko plodovitejše, da se rod ne uniči. Predavanje jo sprejelo občinstvo z velikim odobravanjem. Prihodnji torek predava dr. Jož. Gruden o tem, kaj so slovenski »klerikalci" storili v srednjem veku.
Deželna zveza obrtnih zadrug v LJubljani je začela svoje delovanje in sicer s poučnim predavanjem. Prvo predavanje se vrši, kakor smo že poročali, v četrtek dne 15. t. m. ob 9. uri zvečer o motorjih. Predaval bode prvi strokovnjak na tem polju, gospod ravnatelj Ivan Šubic, v prostorih umetno obrtne šolo (Stari trg, Zatiški dvorec) Predavanje bode za iste, kateri delajo z motorji ali parnimi stroji, velezanimivo, in si lahko marsikedo pridobi posebnih podatkov, ker jo gospod ravnatelj radovoljno pripravljen vsako vprašanjo pojasniti. Zveza si bode pa z enakimi predavanji pridobila mnogo zaslug in zaupanje pri obrtnih zadrugah ter bodo ista radovoljno pripravljena pristopiti k zvezi, samo da pridejo do prepričanja, da ima zveza resen namen delovati, in svojim članom o vsakem oziru koristiti. Zvezi le želimo, da so ji posreči pridobiti več enako dobrih moči, za strokovno predavanje, kakor je ravnatelj gospod Ivan Subic Zavedni obrtniki pa naj nikar ne zamufajo prilike, katera se jim nudi, ter naj se mnegobrojno udeležujejo poučnih predavanj in naj s svojim obiskom podpirajo zvezin namen.
Tatvina Hlapcu Joželu Svolšaku na Kar lovski cesti št. 7 je bil iz hleva ukraden havelok. Tatvino je izvršil neki brezposelni hlapec, ki se je po hlevu potikal.
Slovenci v Ameriko Danes ponoči je odpotovalo z južnega kolodvora 161 oseb v Ameriko.
Zgubljeno. Hlapec Jakob Majdič, Metelkove ulice st. 4 je zgubil na poti od doma do Poljanske ceste srebrno uro.
Tatvina divjega zajca. Mokarjev Fran-celj se na divjačino imenitno razume, seve samo takrat, kadar jo — je. Pred vsem on čisla zajčevo meso. Že par dni je pripovedoval znancem, kako si bo v nedeljo privoščil zajca. Danes zjutraj je ros dobil divjega zajca in ves vesel je bil, da bo v nedeljo imel zopet priliko poskusiti svoie znanje o pečeni divjačini. Da bi tudi pri sosedih vzbudil pozornost na svojo nedeljsko pečenko, obesil je zajca na hodnik. Vse je zavidalo Mokarjevega Franceljna, da bo v nedeljo imei pod zobmi tako tolstega zajca. — Kakor pa je ob takih prilikah često navada, ee nekemu doslei neznanemu človeku pri pogledu na Franceljevega zajoa ni vzbu dila eamo zavist, ampak tudi — apetit, ki je postal tako silen, da je Franealjev zajec zginil s hodnika. — Nekdo mu ga je — ukradel. Franceljeva žalost je sedaj nepopisna in tolaži ga edino upanje, da mu je nekdo zajoa ukradel »za Spas«. To Fr^ncsijevo upanje pa menda ne bo imelo podlage in v nedeljo bo Francelj videl, da to ni noben »špas«, ako se človek ves teden pripravila na zajca, pa mu ga, še predno ga dene iz kože, zlobna reka izmakne.
Veselica ljubljanskih gostilničarjev bo dne 5. februvarja v restavracijskih prostorih tukajšnje kazine.
Fijakar, ki ne mara policaja Včeraj popoludne je pred Terčkovo gostilno na sv. Petra cesti policijski stražnik »zapisal« nekega fi|akarja, ker je pustil konja samega na cesti, on pa je pil v gostilni To pa ni bilo prav fijakarju in se je začel hudovati nad policajem ter ga je pred občinstvom, ki se je nabralo na cesti, zasmehoval. Policaj ga je konečno aretiral, sedaj pa se je fijakar spustil v policaja ter ae ž njicn pehal. Vpil je ves čas, da s policajem nikamor ne grd. Skočil je na voz, policaj pa je prijel konja in ga peljal naprej. V Škofjih uiicsh je fijakar skočil z voza in prijel za bič, katerega je imel policaj v rokah in mu ga hotel vzeti. Policaj jo sedaj izročil voz nekomu hlapcu, da ga je peljal domov, policaj pa jo gnal fijakarja za vozom. Na Poljanski cesti zbeži fijakar, skoči na voz in požene konja v galop tako, da ga stražnik ni mogel dohiteti. Fijakar se je peljal sam na magistrat kjer se je zglasil na polioi)i.
Ogenj. V hiši Marije Cigoj na Starem trgu št. 26 je včeraj popoludne nastal ogenj v dimniku. O tem obveščena pož. bramba je prišla takoj na lice mesta in jo ogenj pogasila. D.mnik menda že dalje čas« ni bil cmf-ten in so se v istem vnele saje.
Preko postave v pretekiem letu. Mostna policija je aretirala v preteklem letu 2013 oseb in sicer 679 radi razgrajanja, 514 radi postopanja, 235 radi pijanosti, 191 radi prosjačenja, 99 ker so hoteli pobegniti v Ameriko. 37 radi tatvine, 12 radi goljufije, in ostale radi drugih deliktov. — Tatvin je bilo policiji v protcklom letu nazuanjenih
167, policija jo storivce zasledila v 99 slu čaiih. Vrednost ukradenih stvari je znašala 8762 K 16 h.
Umrla je soproga železniškega sprevodnika Ivana F o r a m i 11 i rojena J e r a n č i č. N. v m. p. !
Poneverjenje pri Perdanu. Fr. skraba hlapec pri Perdanu na Cesarja Jožefa trgu je poneveril svojemu gospodarju denar, katerega bi bil moral izročiti ob novem letu odjemalcem drož. Policija je akrabo zaprla.
Iz bolnice. Na Vrhniki je bil delavec Ivan Križaj iz Stare vasi z nožem napaden in ranjen. Napadel ga je neki Matičič, kate rega je potom žandarmerija prijela in izročila sodišču. Križaja so pripeljali v tukajšnjo bolnico.
V mejnarodni panorami je tekcči teden na vrsti lepa serija: Kassel z okolico. Poleg mnogih zgodovinskih znamenitosti v tem mestu tsr gradovih Wilhelmshohe in drugih je videti mnogo prirodnih lepot, posebno pa izredno zanimivi slapovi. — Prihodnji teden pride na vrsto, kot smo žo naznanili, Buffalo. Ta serija obeta biti ena najlepših v tej sezoni.
Vabilo. V soboto dne 31. jan t. 1. pri rtdijo v dvorani starega strelišča železniški in električne cestne železnice uslužbenci, člani pravovarstvenega in podpornega društva »Prometno zveze« v Ljubljani zabavni večer spojen s plesnim venčkom in šaljivo pošto in šaljivim srečkanjem. Vstopnina za osebo 40 vin. Začetek ob 8. uri zvečer. Ker je čisti dohodek namenjen bolnim članom in za druga dobrodelne društvene namene, sa vso ko preplnčilo hvaležno sprejme. Za darove za šaljivo srečkanje se vliudno prosi, in se naj isti ali na vodstvo, Resljeva ceeta štv. 23 pošljejo, ali pa je na zahtevo pride kdo tudi na dom iskat.
Društvena godba priredi jutri, 15. t. m., ob 8 uri zvečer koncert v restavraciji g Fantinija. Vstopnina 40 h, čast ti člani presti.
Književnost umetnost
in
Slovensko gledališče
Jutri igraio burko » A n a t o 1 o v v o i n i k «. Tekoči teden bo predstava še soboto. Pripravljata se opera »Pikova da-
Pevsko društvo
je izdalo izvestje o
ma« in veseloigra »Morska deklica«.
Koncert »Glasbene Matice".
Poleg Magde D v o f a k o v e bo v nedeljskem koncertu »Glasbene Matice« tudi sodelovala virtuozinja v igri na gosli gdčna Marija Heritesiz Prage. Mlada He-rites je pred dvemi leti absolvirala praški konservatorij, bila jo učenka profes. mojstra S e v č i k a. V zadnjem desetletju se je z velikanskimi vspehi ugled praškega konser vatorija silovito dvignil. Pod ravnateljstvom Benevitza in Dvefaka se je praški konservatorij dvignil na prvo mesto med vsemi avstrijskimi kenservatoriji in v inštrumen talni godbi odločno nadknljuje tudi dunajski konservatorij. Iz Sevcikove goslarske soie so v kr&tki dobi 3—4let v svet poleteli junaki svetovne glasbene moči Jan K u beli k, Jaroslav Kocian in kot najmlajša Marija Herites. Oglašajo se pa iz iste šole tudi ž« drugi, kakor Min Hali itd. Sploh so konaervatonjHki koncerti praškega konserva torija na izredno ugledni višini, na kak ršii koncerti drug;h avstrijskih konservatorij niso Marija Herites je v lanski koncertni sezoni z jako lepimi vspehi koncertovala skupno s slavno altistinjo petrogradske cesarske opere Marijo Gorlenko Dolino najprvo skoro po vat h čeških mestih, potem v Petrogradu, Moskvi, potem v Nizzi, Parizu in spomladi ob slavnosti kronanja angleškega kralja v Londonu — povsod s krasnimi vspehi. V letošnji sezoni je začela koncertir&ti na Dunaju, kjer je priredila samostojen koncert v Bosendorf erjevi dvorani in sodelovala tudi v koncertu »Slovanskega pevskega društva« na Dunaju ter potem v Budapešti. Na razpolago imamo 19 listov dunajskih in drugih časopisov, v katerih so ocene velikih vapehov Marije Ileritesove. Letos, na sv. treh kral]ev dan je priredila koncert v praškem Rudosfinumu z največjim vspehom. Izborne kritiko prinašajo »Politik«, glasbeni list »Da-lsbor«, »Narodni listi« in množica drugih — Pri našem ljubljanskem koncertu bo igrala lepi in slavni Mendelssonov koncert, Rondo capriccioso skladatelja oaint-Saensa, D v o f a kovo balado in »Češke plese« mojstra S e v č i k a.
Za koncert »Glasbene Ma tiče« se dobi v-jo od danes naprej vstop n i c e v trgovini g. nem trgu.
roko, zlasti predsedstvu časnikarskega se stanka in »Glasbeni Matici«.
* »Slovenski Učitelj«. Vsebina prvo letošnje številke (IV. letnik) je naslednja: Pogled v preteklost in bodočnost. — Puhlice. — Še nekaj učnih slik. — Do piši: Ljutomer, Iz Gorice, Z dežele. — Slovstvo : »Cecilija«, »Ilustr. nar. koledar«. — Šolske vesti. — Drobtine. — Vabilo na na ročbo. — Naročnina »olov. Učit « za celo leto znaša 5 K. Naroča se pri uredništvu v Ljubljani. Naj bi ne bilo nohtnega krščan sko mislečega učitelja in vzgojitelja, ki bi ne bil naročen na ta prepotrebni list!
' »P r a v č k«. Ni novo je začel izhajati v Ogrskem Gradišču na Moravi »Pra včk», glasilo za praehistorijo in anthropo-; logijo čeških dežel.
' Iz sodobne slavistike. V j' Jagicovem „Archivu fiir slavisehe Philologib" | sta 8e oglasila dva slovenska slavista. Dr. j Fr. Vidic popisuje življenje in delovanje j Valentina Voduika. Prof. Florinskij pravi v , Kijevskih „Universitet9kih Izvestiih« o nje i govem spisu, da je „vpolne sodoržateljna i : živo napisana statja". R. N a c h t i g a 11 pa ; vsestransko preiskuje apokrifno knjigo „Be-j teia tieh svjatitelej".
j Izpred sodišča,
Izpred deželnega sodišča-
K tatvini prigovarjal je posestnik | Lavre Kunstelj iz Stražišča Matevža Goloba, [ ki je vzel svoji maturi 4 mernike pšenice, | 3 mernike rži, en del voza in druge reči. | Saj ga je ta znal tudi dobro prigovarjati, 1 ko mu je rekel: Matevž, Je vzemi, pri vas : imate dosti, kar meni prinesi, jaz bodem vse i vzel. In res je Matevž pridno doma pokra | dene reči Kunsteljnu nosil, katere je ta po | nizki ceni od njega kupoval. Za svoje prigovarjanje je bil Kunstelj obsojen na 14 dni zapora, poostrenega z 1 postom na teden. — Dan zvonila sta 20 okt. lota 1901 v farni cerkvi v Spodniih Stranjah Miha Krivec in njegov tovariš Janez Šlebir. Domu grede srečata več fantov. Vsled izzivanja je prišlo do prepira in končno do tepeža, pri katerem je dobil največ poškodb Miha Krivec. Ušešna mrena mu je bila pretrgana in kost desne roke zlomljena. Tomaž U r š i č in Janez Urbane dejanjo priznata, nasproti se pa Janezu Uršiču ni mogla krivda doka z&ti Sodišče je obsodilo prva dva vsakega na 3 mesece ječe, poslednjega pa oprostilo. — Ne ve se, kdo pa je. Dne 19. okt. 1902 zvečer je nekdo Tineta Špendal pred Solarjevo gostilno z nožem sunil v levo stran prsi. Tega dejanja sumljiv je bil Nande Špendal, čevljar iz Zvirč, a po pričah je bilo dokazano, da je bil takrat popolnoma pijan, in le ena priča je izjavila, da se je baje Nande izrazil, da je Tineta Špendal nekoliko sunil. Sodišče ga je oprostilo. — Brata 1 e hotel p o k r a s t i. Trgov, pomočnik Gabrijel Killer iz Kranja je moral dobiti varuha; vendar pa mu je brat iz dobrote dovolil, da sme »ri njem brezplačno stanovati. Dno 5 dec. 1902 zglasil se je zopet enkrat čez 14 dni v Kranji ter popival tam v družbi brezposelnega mesarja Tineta i R a j g e I n a, s katerim sta skovala načrt, i da si pridobita novih Rredstev za pijačo, j Rajgel je pripeljal ročni voziček pred bratovo h šo in nanj sta naložila dve vreči koruze, vredno čez 30 K. Pri tem delu ju je zasačila bratova kuharice; Killer se je nato naglo skril v hiši, Rajgel pa je moral ili v zapor. Killer je bil obsojen na 6. R a j -g e 1 oa na 7 mesecev težke ječe.
Železniška nesreča na Zidanem mostu. Radi železniške nesreče, ki so je 30. julija m. 1. pripetila na Zidanem mostu, je okrajno sodišče v Calju, kakor smo poročali, obsodilo asistenta juž. železnice Andreja K n u i s I a na en mesec strogega zapora, dalje Jožefa Koritnika na 14 dni in Franca Skandreta na 6 mesecev strogega zapora, obtoženca asistenta Pipana, Mattia in Majcna pa je oprostilo. Kasacijski dvor je pritožbo obtožencev zavrnil, ugodil pa je pritožbi državnega pravdništva in se bo obravnava še enkrat vršila pred celjskim sodiščem.
I. L o z a r j a na Mest-
• Smetana« v Plenu
svojem dosedanjem de-
lovanju. Posebno natančno popisuje izvestje izlet v Ljubljano, kjer je društvo »smetana« pevalo ob časnikarskem sestanku ter doseglo soglasno pohvalo in občudovanje. »Izvestje« izreka tudi zahvalo vsem ljubljanskim kro gom, kateri so ob tej priliki šli društvu na
Nekaj
o liberalni poitenoeti.
(Konec.)
To so dejstva. Dr. Tavčar imenoval je navajanja toženke ,,-jame infamije". Te besede obsoja, mislim, že zgoraj objavljena razsodba. Tožiteljeva tožba je bila za najmanj polovico neesnovana. Osobito pa razsodba konštatuje, da ae tožniku ni posrečil dokaz, da jo toženki na voljo da! tehtati še enkrat prešiče na mestni tehtnici, to se pravi, da sodišče ni dobilo prepričanja, da sn je stvar tako vrčila, kakor sta jo pod prisego potrdila Niko Predovič in Niko Popovič.
Nasprotno je že po dosedaj zaslišanih pričah dognano, da navedbe tožene niso povsem izmiš!:ene.
Dne 23 /12 1902. jo pa prišlo k sodišču še nekaj drugih prič, katerih zasl šanje se je odklonilo. To sta bila zakonca Škerjanec in vlgo Stuoovka. Od teh vem, da so bili pri-
pravljeni skoraj do pičice pod prisego potrditi, o čemur so se predlagali kot priče.
Kljub gorenji razsodbi, kljub dognanim dokazom, kljub pričam, ki so pred sodno dvorano čakale, in kljub dokazom, ki so so še nadalje ponujali, osmelil se je dr Tavčar vendar le, da je v svojem listu št. 295 na-pal »katoliško poštenost« in s tem seveda pred vsem osebe, ki so imele ali bi imele opraviti pri tej pravdi na strani toženih. Seveda je pozabil premisliti, ali niso osebe, ki se ponujajo v dokaz, morda na liberalni strani ali pa vsaj indiferentne.
Podatki pravdo so kolikor mogoče dobesedni. Kdor primerja te podatke z omenjeno dr. Tavčarjevo notico, ta bo znal soditi, če-gava poštenost do neba smrdi.
Da bo ta sodba tem lažja, povdarjam sledeče:
Zakonca Zupančič podala sta se v pravdo, ko se je M. Zupančič že dne 13. nov. 1902. pri prodaji prešičev reklo od takih, kateri so imeli priliko zadevo So gorko presojevati, in kateri imajo dan na dan kupčije, da naj le aro obdrži, in ko se ji je tudi po vročitvi tožbe od strani kompetentne tržne oblasti zatrdilo, da je slučaj tak, da tožbe ne moro zgubiti.
Marjeta Zupančič je bila sicer kljub tem zatrdilom obsojena, da mora enojno (ne dvojno) aro vrniti, a prepričan sem, da ne spadam edino le jaz med tiste, ki imajo pravni čut in pravno prepričanje, da je M. Zupančič po vsej pravici smela aro pridržati.
V	tožbi trdil je tožitelj, da tožena nista pogodbe pravočasno izpolnila, pozneje jo to trditev spremenil, kakor je žo zgoraj povedano.
V	koliko je spremenjena trditev resnična, naredi si lahko vsak sodbo iz podanega, pomniti je pa treba:
da so priče zaprisegle, da so Predovi čevi uslužbenci prešiče takoj v stran gonili, ko so prišli iz mestne klavnico;
da je g. Predovič Janezu akerjancu baje kratko malo izjavil, da prefcičev ne prevzame, dokler ne bodo na njegovi tehtnici stehtani;
da je imel Janez Škerjancc baje skupno boleto od ca 40 prešičev, med katerimi so bili tudi oni M. Zupančič, da toraj že radi tega ni bilo dvomiti o identiteti;
da so Potokarjeve prešiče zvagali še enkrat na Predovičevi tehtnici kljub temu, da se je pri sklepanju pogoelbe govorilo, da se smejo tehtati kjer koli, samo da se prinese listek o tehtanji;
da sta tehtala dva prefliča Potokarjeva na Predovičevi tehtnici 10 kg. manj; trije prešiči M. Zupančič, ki so bili ob enem s Potokarjevimi prešiči na mcBtni tehtnici teh-tani, tehtali so pa le za 1 kg. manj, dasira vno so biii vdrugič še pozneje tehtam, kakor Potokarjevi;
da je g. Kalan, kateri prej o preš:čih ni prav nič vedel, po preteku 4 ur kupil prešiče na podlagi listka mestne tehtnice, da bi bil toraj g. Predovič taisto tem lažje Bto-ril, ker je imel skupno boleto, ker so njegovi uslužbenci videli, da so prišli prešiči iz mestne klavnice, toraj podtiknjenje izključeno, in ker je g. Predovič kupčijo žo prej sklenil, toraj moral vedeti, s kom ima opraviti.
Očita se, da je tožena hotela prešičke site na tehtnico spraviti. V tem pogledu je pomisliti, da jih je pripeljala 3 ure daleč. To je g. Predovič moral vedeti. Vedeti pa tudi mora, kar je g. Stegu kot zvedonec izpovedal, da se prešič izftisti navadno takoj, ko pride z voza. Že radi tega ni bilo treba braniti se teži, katera se je dognala z mestno tehtnico ob 10. uri dopoldne, ša manj je bilo pa opravičeno, zadrževati prodajalca do 2 urei popoldne. Kf/ko neutemeljene so pa obdolžitve dr. Tavčarja v tem oziru, sledi najbolje iz dejstva, da tri^e prešiči M. Zupančič v teku 4 ur po tehtanji na mestni klavnici niso izgubili več kakor samo eno kilo.
Niko Predovič izpovedal je — kar se pa ni zapisalo — da je šel za M. Zupančič, ko so ji prešiče iz Predovičeve ograje izgnali, da bi se zopet vrnila. Bilo je pa prepozno, ker jih jo že prodala. Kako se naj to tolmači ?
Prezreti ni, da se mora na Predovičevi tehtnici plačati cd svinjčeta po 30 h, na mestni klavnici pa le po 20 h Že zaradi tega bi sa morala mestna klavnica priznati, kajti nikakor ne gre, da bi bil prodajalec vezan večjo pristojbino plačat'.
sicer pa kljub vsem tem dejstvom jaz za svojo osebo nimam g. Predoviču prav nič očitati, jaz ne vem o njem iz lastnega opazovanja prav nič slabega in nič dobrega in je radi mene lahko tudi najboljši in naipo-štenejši človek.
Življenje v pravdi ee pa ne sms identificirati z zasebnim življenjem. To ve gotovo tudi dr. Tavčar. Zistopr.ik je v nekem oziru ortdjo stranke. On deh po podatkih stranke. Dostikrat, je primoran storiti korake, katerih ne bi storil kot zasebnik Dostikrat ga njegova lastna stranka zapelje, v^as^h tudi naravnost nalaže. To ve dr. Tavčar sam dobro, zato je nerazumljivo, kako more napadati.
Tako napadanje ne bi so dalo opravičiti niti tedaj, ko bi so izkazalo, da so navedbe neresnične, koliko manj tedaj, ako je dognano, da so navedba več ali manj resnične.
Prezreti pa ni, da se je v predležeči pravdi le za dokaz šlo, da tožene ne zadene nobena krivda na neizpolnitvi pogodbe. Za to je zadostovalo dokazati, da se na Predovičevi tehtnici in sploh pri njegovi kupčiji dogajajo nerodnosti, katere so obudile v toženi sum slabega tehtanja ter jo opravičile, braniti so Predovičeve tehtnice.
Slo se je za subjektivno menenje tožene in za to se ni trdilo, da so je zakrivil nedo-statkov le g Pred ivič, še manj se je trdil kak hudoben namen, kateri bi postavil g. Predoviča kot takega v slabo luč. Govorilo se je splošno le o njegovi tehtnici in njegovi kupčiji.
Da so nedostatki mogoči in da se v resnici dogajajo, pove nam g. Predovič sam v svojem poslanem. Sodba o takih nedo-statkih jo subjektivna; ako je bila M. Zupančič prepričana, da so na Predovičevi tehtnici slabo tehta, sa iz tega ne smejo kovati dopisi o »katoliški poštenosti«. Žena je pa gotovo imela svoje subjektivno prepričanje o slabi tehtnici, sicer ne bi bila prepustila blaga drugemu proti z g u b i 1 g 1 d.
Za to, kakšno subjektivno sodbo si naredi vsakdo iz dejanskih navajanj, ne more in ne sme biti odgovoren zastopnik. To ve dr. Tavčar.
Mislim, da je dovolj, da bo vsak razumen in pravičen človek sprevidel, da se v pravdi g. E. Predoviča ca Zupančič na strani toženih ni šio za obrekovanje g. Predoviča.
Za to tudi ni imel nihče od prizadetih strank namena, pravdo v javnost spraviti; to se je moralo zgoditi le vsled nečuvonega napada od strani „S!ov. Naroda".
Te vrstice nimajo tudi prav nobenega drugega namena, kakor pokazati javnosti, s kako lahkoto nekateri psuj :jo. Vsak drug namen je izključen, ker je g. Predovič kot veletrgovec širšim slojem znan, in si vsak, ki ga osebno pozna, svojo zanesljivo sodbo naredi o njem. Abotno bi toraj bilo, njega obrekovati, to se rečo o njem vedoma neresnično vesti trositi.
Na nekvalifikovan dopis v „Slov. Narodu" št. 1. t. 1. odgovarjam:
Ni res, da sem skušal izpodjesti g. Predoviču dobro ime, nimam povoda za to. V pravdi som pa moral porabiti to, kar so mi Btranke navajale; trudil sem se pa navedbe zelo, zelo omiliti.
Jaz si o g Predoviču nisem naredil pri sestavi dokaznega spisa še prav nobene sodbe in toraj tudi nisem hotel povedati nobene lastne misli o njem, ker tega ni bilo treba.
Za to pa, kar so si drugi mislili pri navedenih dejstvih, ne morem biti jaz odgovoren.
Nt res, da zanašam svoje pravde v škofov liot, res pa je, da se branim pred Vašimi napadi.
Ni res, da sem cd sodnije spoden; res pa je, da sem na lastno prošnjo začasno odpuščen.
Ako bi hotel dopisnik »Slov. Naroda«, prepričal bi ee lahko, da njegove trditve niso resnične. Pravijo, da iaže, kdor \edotna ali po nemarnem neresnico govori.
Veseli me, d;>. ma sedaj tudi dopisovalci »Slov. Naroda« poznajo. Pred 3. leti me še niso hoteli poznati.
D jkler bo služilo v čast, da pripada odgovorni urednik „Slov. Naroda" k bar6 u, tako dolgo bo služilo tudi v čast, če pripada ta „možiček" dr. Poček k baro-u. Sicer bi pa Vas dopisnika opozoril, da je odgovorni urednik »Slov. Naroda« odvetnik in, če se ne motim, tudi član odvetniške komore. Ako si sami ne morete pomagati, vprašajte njega, katera pot se mora izbrati, da se pride do tega. da bo odvetniška komora malo pre iskala, kar služi v čast. Za sedaj Vam lahko povem, da nepremišljeno e.ramotenje po časopisi ni prava pot za to.
Nočem poreden biti, sicer bi povedal prispodobo, ki bi odgovarjala prispodobi z zajčkom.
Tako, sedaj poznate še bolj justični odpadek in sta uverjeni, da rie ljubim posebno blagodejno teme pod mizo.
V drugem Vam pa priznam, da ste na polju negovanja duhtečih cvetek nedosežen mojster, za to Vam v tem oziru pripoznam rekord brez boja. Na. to polje me tudi v prihodnje ne boste zvabili.
Ljubljana, dno 9. jan. 1903.
D . Fran Poček. Razne stvari.
Najnovejše od rasnih stran:
Ogenj v boryslavskih rovi h je podnetila zlobna r :kn. Včeraj je po-Bkušal zopet nekdo zažgati. — V Solno-gradu »o ae včeraj razširilo govorice, da jo t je došla saška princezinja Lujiza. Avstrijski cesar ji je baje dal besedo, da je v Avstriji lahko svobodna, ako se loči od
Rirona. Druge vesti zopet trdijo, da se prin-Jezipja noče ločiti od Girons. — Nem-.. • prestolonaslednik pride dne 13. marca v Carigrad, t Demonstra-i j e brezdelnih delavcev so se rršile včeraj na Dunaju — S svojim llapcem ušla je 23ietna omoiena markiza Souza v Lizabonu. — Protestantski listi javljajo, da noben pa-Btor ne bo hotel princezinjo Lujizo vspre-eti v protestantsko cerkev, ker je nemoralnega življenja. Neki draždanaki zdravnik trdi, da je Giron prineezinjo sugestiral. — Fotografije na goli koži izdelujejo v Ameriki. Tako nosi lahko vsak poljubno fotografijo na golem telesu. — Pokojnina pesniku. Mesto Hamburg ';ilo pesniku Gustavu Falke povodom nje-• 501otnice 3000 mark letne pokojnine. — Nove posode za m 1 e k o. Neka ameriška tovarna je pričela izdelovati ne-premo61jive posode za mleko iz papirja.
Raspor mej grofom Lonyayem in njegovo soprogo Štefanijo demen tirajo uradni listi, drugi liati pa zopet poročajo, da je grof Lonyay silno nezadovoljen b svojim stališčem. Že ko je bila dvojica na ženitovanjskem potovanju, j a grof Lony»y v Camresu moral čakati na svojo ženo celo uro v vozu, mej tem ko je ona obiskala nekega ondi mudečega se člana cesarske rodbine. Tudi na Dunaju je smel grof Lonyay svojo soprogo spremljati samo do vrat dvora in se potem vrniti domov. Tudi finančne zadrege so prišle pri tej dvojici v poštev, ker se baje Štefanija ne more uživeti v to, da ji kot grofica Lonyay ni treba izdajati več, kakor navadno izdajejo grofice. Ločitev zakona je, kakor trdijo ogrski listi, izmučena.
Dom xa časnikarje Mednarodna zveza časnikarskih klubov v Ameriki si je omislila v New Orange novo domovje za ostarele in izmučene časnikarje.
Avstrijska potujoča razstava v Ameriki. Iz Montreala v Canadi se poroča: Da avstrijski trgovoi dvignejo izvoz avstrijskih pridelkov v Ameriko, zasnovali bo »popolno razstavo«, ki so sedaj kaže po Canadi danes tukaj, jutri tam. Železniški voz canad-ske pacifiške železnice je bil te dni došel v Montreal in vzbudil občno pozornost. Poleg voza je bila razvita avstrijska črnožolta zastava in na durih vagona bo bili prilepljeni * atrijski grbi, dvoglavni orli. Vse to je ka-Js>, da skriva voz posebno tajnost. In res n* njegovi notranjosti prav imenitno uredila .vzorna izložba", katero je dala napravit omenjena družba avstro ogrskih trgovcev po svojih canadskih agentih. Sleherni še tako mali prostorček ali kotiček je skrbno izkoriščen in mnogotere steklene skrinjice so tako postavljene in pritrjene, da ne trpe ni same ni blago nikake škode med vežnjo, ki je včasi jako gugava in tresoča. Glavna vzorna »dvorana" je razsvitljena po svetilni-cah, ki so izdelane v VVattovi tovarni na Dunaju. V tem „salonuu je razstavljeno vsa katero blago, ki bi se utegnilo razpečavati v Canadi. Poleg oljnatih slikarij, oljnatih tis kari) in lepih gravur vidiš blago od Btekla in porcelana iz Čeških Toplic in Karlovih va rov. Dalje zagledaš volnenih in platnenih Sdelkov, preprog in plaht, umeteljnih cvetic, peres, irhovine, umetniških del od Brebra, bronze in kamena. A razpostavljeno je tudi raznovrstno milo, lepodišeči parfumi ti ma-mijo vonj, pipice iz morske pene se ti nu dijo za med zobe, gumbov ali knolov si tudi lahko kupiš in še mnogo, mnogo drugih ptvarc, ki so večinoma izdelane na Dunaju. Ce te pa napade žeja, ti ponudijo raznovrstnih pijač, likerjev, kakor tudi pristno ogrskega tokajca. Ce boš pa hotel iti kdaj na Dunaj, pa lahko že tukaj dobiš v angleškem jeziku pisan kažipot, ki je lepo ilustrovan ali okrašen s podobami. »Popotna izložba" ae je podala iz Montreala na zapad in bo obiskala med mestoma Winnipeg in Vancouver vse važnejše kraje. Nazadnje se odpelje v obmorske pokrajine. To je vse, kar je.
Na čast mački. Iz Ne\vyorka se poroča. da je pretekli teden priredila bogatinka W. Austin v Broklynu slovesen obed na čast — svoji mački. Obeda udeležilo se je kakih
otrok iz okolice, Charkie Ginger, tako je mački ime, imela je častni prostor pri mizi. Po končanem obedu se je godlo ter je naposled prismojena bogatinka dala mačko v zibel spat. Bogatinka je uiačko zibala, otroci so p» morali peti prizibelno pesem.
Čeiko pivo. »Flas Naroda« se pritožuje, da je prošlo leto bilo jako neugodno za češke pivovarje zaradi hude konkurence. Opozarja, da češko pivovarstvo ni privatna stvar nekaterih indu9trijcev, ampak je postalo že skupna narodna zadeva, kajti delnice so v mnogih rokah, in pivovarstvo živi mnogo tisoč ljudstva. Poživlja češke pivovarje k skupni akciji.
Svinja usmrtila je 701etnega poljedelca v bližini mesta Corydon, Io\va. Bil je pri krmenju svinj od svinje napaden in predno se je zamogel rešiti, ga je svinja usmrtila.
Mišje gnezdo v klobuku Te dni
peljal Be je v Neuarku policijski stražnik
Brovvn na pouličnem vozu, kjer je bil edini popotnik moškega spola izmed dvajsetih oseb. Na nekem uličnem vogalu vstopila je še ena ženska v voz ter se vsedla na prazen proBtor. V kratkem začela je pa z glavo vihteti in zmajevati in poleg tega Napravila je strahovito obličje. Kar hipoma je glasno zavpita, potegnila klobuk z glave in ga vrgla na tla. Večina sopotovalk pričela je ob enem upiti, da je bilo groza ter je po-skakala na sedeže. Iz klobuka skočile so tri mlade miške in v vozu bežale naokrog iskaje izhoda. Stražnik je poklical sprevodnika in skupno Bta pobila nevarno zverino. »Miši morale so si gotovo gnezdo napraviti v mojem klobuku, ko ie v omari ležal«, dejala je gOBpa z modnim klobukom. »Ali čemu ste tako majali z glavo«? vpraša jo policaj. »Miši so tekale na okrog po vfiitku klobuka«, odgovori groze tresoča se ženska.
I )robix.
Slabo tolažilo. .Zakaj ste pa tako klavern, gospod zdravnik?" — „Bolnik mi je umrl, ki sem ga šele včeraj začel zdraviti!" — „E, kdo se bo zato jezil... saj bi bil morda ravno tako umrl!"
U 1 j u d n o. „Oprostite, gospod doktor, da vas toliko časa nisem nič klical.. . sem bil hvalo Bogu ves čas zdrav!"
Priliko porabil. A: „Prekličite, da ste mi rekli ,lump, \" — B: Jaz nikoli nič ne prekličem!" — A: .Pa mi posodite deset kron!"
Verjetno. Stara devica: „Deset let življenja bi dala, če bi se mogla za dvajset let pomladiti!"
V gostilni. Ona: „Se le četrt ure sediva, pa si ukazal že tretji vrček — On: „Čemu bom pa plačeval natakarju napitnino, če ne bo imel z menoj nič dela?!"
Prvi zaslužek. Dijak - visoko-šolec : »Pavle, vidiš deset kron !... To je moj prvi zaslužek! — Prijatelj: .S čim si jih zaslužil?" — Dijak: „Izpite steklenice sem prodal!"
Društva.
(Veselica katoliškega slovenskega izobraževalnega društva vŠmartnem pri Kranju) dne 6. jan. t. 1. v društvenih prostorih pri Korošcu se je izvršila z vsestranskim vspe-hom. Društveni prostori so bili natlačeno polni tako, da veliko gostov, zlasti odličnih mestjanov kranjskih se je moralo vrniti. Društveni pevski zbor pod spretnim vodstvom g. Jak. Čideža in mestna kranjska godba sta očarali navzoče s svojimi izbra nimi koncertnimi točkami. Odbor društva obljublja za poletni čas veliko javno veselico na prostornem Gaštejskem vrtu napraviti, kjer bode lahko ustregel željam še tako številnih gostov. Društvo je kupilo gledališki oder od rokodelskega društva škofjeloškega in bo priredilo kmalu kako igro Dne 8. februarija bo za ude društva predavanje.
(Ognjegasno društvo v Skofji Loki) je dohilo dovoljenje napraviti efektno loterijo z 2500 dobitki.
(Občni zbor zveze mlekarskih zadrug.) V nedeljo dne 18. t. m. ob 3. uri popoldne bode prvi, ozir. osnovni občni zbor »Ziveze kranjskih mlekarskih zadrug«. P. n. zastopniki mlekarn kakor tudi posamezni člani se uljudno vabijo k temu občnemu zboru, katerega vspored bode sle deči: 1. Poročilo pripravljavnega odbora. 2. Branje statutov. 3. Volitev stalnega odbora.
4.	Razgovor o začetnem delovanju zveze.
5.	Posamezni nasveti. — Neposredno za tem bo prva odborova seja. Kdor svojega pristopa še ni prijavil, prijavi ga lahko tudi na dan občnega zbora in si s tem pridobi pravico, da takoj lahko glasuje. Občni zbor se vrši pri Kramarju v Dolenjem Logatcu.
200 K, adj. Drag. Dolenc na Dunaju 1 K, kapi. Nik. Stazinski v Stari Loki 5 K, načelnik »Bral. društva" Bož. Dedič v Bočni zbirko 5-20 K, Milka Čerin v Zagorju po-kroviteljnino „Zveze zagorskih Slovenk" 200 K, neimenovan dobrotnik v Ljubljani 100 K, naduč. Jem. Ravnikar v Trnovem v zmislu sodne poravnave 20 K, učit. Janja Miklavčič v Kranju zbirko 6 60 K, prof. dr. Josip Dolenec v Ljubljani 20 K, kapel. A. Poljšak v Naklem dar Mohorjanov 2 K in zase 2 K, družbeni prvomestnik neko osta-lino 4 16 K, Fr. Z. v Ljubljani 20 K, žup. Ivan Sakser v Hotedršici 5 K, gimnaz. Ivan Letnar 5 K, nadučit. Leop. Pavlin v Ro-činju zbirko 12 K, učit. Bajana Bolter v Bovcu zbirko 1507 K; podružnice: moška v Postojni 72 K, akadem. v Gradcu 50 K, moška v Ribnici novoletni dar 46 K in udnine 103 K, moška v Ormožu 30 K, moška v Krškem 13 K, ženska Šentjakob.-trnovska novoletni dar 20 K, v Šiški 48 K (po „Slov. Narodu). — Družba je sklenila preteklo leto 1902 s primanjkljajem v znesku 1069 69 K.
Blagajništvo družbe sv. Cirila
in Metoda v Ljubljani.
Telefonska in brzojavn« poročila.
Dunaj, 14. jan. Jutri se zopet prične zasedanje državnega zbora. Na-dalnji razvoj stvari je odvisen od tega, ako Mladočehi svoje nujne predloge umaknejo ali ne. Doslej ima zbornično predsedstvo 66 čeških nujnih predlogov v rokah. Vseh nujnih predlogov je 72. Danes ima mladočeški klub sejo, katera določi nadalnjo češko taktiko. Čehi niso voljni vlado in Nemce reševati iz zadreg.
Dunaj, 14. jan. V parlamentarnih krogih se čuje, da bo Korber v jutrišnji seji podal pojasnila o avstro-ogrski nagodbi, ako bo s tem tudi Szell zadovoljen.
Dunaj, 14. januvarija. Veliko pozornost vzbujajo razkritja „Iieichspošte" o liberalnem deželnem poslancu iz Am-stetna, Schmidlnu, ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen v deželni zbor z malo večino. Dolže ga, da je kot mestni župan napravil pobotnice za dela, katera niso bila nikdar izvršena. Razne priče so baje odkrile celo vrsto takih slučajev.
Dunaj, 14. jan. K poročilom, da prestolonaslednik odločno upliva na češko-nemška pogajanja, se poroča, da so bili nedavno pri njem na lovu član ustavovernega veleposestva dr. B a r n -r e i t h e r , kršč. soc. knez Alojzij Liechtenstein in Mladočeh dr. P a c a k. Vršili so se politični pogovori.
Dunaj, 14. jan. Domobranski minister Welsersheimb je izjavil uredniku „Volkszeitg.", da je splošna dveletna vojaška služba za sedaj še neizvedljiva. Če pa parlament sprejme vojaško predlogo, bodo gotove vojaške kategorije služile le dve leti.
Ma(lri(l, 14. jan. Iz Melille javljajo, da vlada mej sultanovim vojaštvom v Marokko popolna anarhija. Vojaki prodajajo orožje in streljivo nasprotniku, ki je dobro plačuje.
Darovi.
Poslani našemu uredništvu.
Za družbo s v. Cirila in Meto d a : G. Iv. Knific, stud. phil., po gosp. Greg. Potokarju, kaplanu v St. Juriju ob juž. želez. 12 K. — Obloski Mohorjani 4 K.
Bog plačaj I
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 30. dec. do 8. jan. poslali prispevke p. n. gospoda in društva : Upravništvo „Slov. Naroda" 534 32 K, uredništvo »Slovenca« 70 K, uredništvo „Soče" v Gorici 16 60 K, prof Fr. Novak v Ljubljani 2 K, profes. R. Perušek v Ljubljani 10 K, žup. Ljud. Jenko pri Sv. Duhu 5 K, žup. Jos. Novak v Po-virju 20 K, kapelan Jos. Lenarčič pri Sv. Petru ob Radgoni za »Orm. sporn.« 2 K, neimenovan v Ivankovcih isto 1 K, kapi. Fr. Gomilšek pri Sv. Barbari ob Mariboru dar Mohorjavov 10 K, Marica Bonač v Begunjah iz nabiralnika 4 K, dr. K. Janežič v Voloski 40 K, dež. poslanec Ivan Mar. Vatovec v Trstu 200 K, Pavlinka Resman 5 K, prof. S. Rutar 5 K, dekan Fr. Zuža na Laškem volilo f žup. Jak. Smole čistih 357 K. tajnik Mohorjeve družbe Jos. Rozman v Celovou
i Dunajska borza
dnž 14. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....100-9'i
Avstrijska zlata renta 4% .....121-05
Avstrijska kronska renta 4°i».....100*95
Ogeraka zlata renta 4% ............1*20 95
Ogerska kronska renta 4% .....98*95
Avstro-ogerake bančne del.nice 600 gld. .	15*55
Kreditne delnice, 160 gld..............688*25
London vinta...........239 60
Nemški drž. baukovci za 100 m.nem. dri. velj. 117*12V*
20 mark............23 43
20 frankov (napoleondor)......1906
Italijanski bankovci.........95 35
C. kr. cekini...........11*30

tne cene
Umrli no:
11.	jan. Sianko Temnikar, dijak, 12 let, Mestn trg 3, Meningitis bacilaris. — Antonija Gerkman, delavčeva hči, 5'i. let, Dolenjska cesta 24, Endocarditis.
1.2. jan. Kranja Dimic. strojnikova žena, 27 let, Ilovica 45, jetika. — Marija Carli, delavka, 40 let, Hranilnična cesta 2, jetika. — Kran Sluga, delavčev sin, 5 mes., Tržaška cesta 26, Bronchitis capill.
V h i r a 1 n i ci:
10. jan. Marija Zalar, cerkvenikova vdova, 74 let, Dementia et marasmus senilis. — Neža Peternel, usmi-Ijenka, 32 let, jetika.
V bolnišnici:
10. jan. Jakob Pogač, strežnik, 31 let, jetika. — Andrej Koritnik. kolar, 51 let, srčna hiba. — Jakob Žetko, dninar, 23 let, pljučnica.
ll jan. Gregor Čehun, delavec, 28 let, jetika. — Franca Trtnik, natakarica, 19 let, mrtvoud.
12.	jan. Mina Čuden, dekla, 17 let, Emphlysema thoranis pulm — Antonija Komat, dninarica, 55 let, jetika.
dne 18 januarja 1903 (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
PSenica za spomlad.....K 7 83	do 7-84
Rž za spomlad.......„ 6-98 „ 6*99
Koruza ta maj - junij 1903 . . . „ —	„ —
Oves za pomlad....... 6-45	» 6*46
Na budimpeitanskl borsi:
Plenica sa april ......K 7*72 do 7*73
Rž xa april........
ovet m april .......
Coruia za maj (1903) . . .
(Efektiv).
Dunajski trg
Meteorologiono poročilo. Vifiina nad morjem 306.2 m,.srednji zračni tlak 746*0 mm					
B ' ČM OI>»- i zo.anja 1	Stanje barn-motra. v mm.	Temperatura . P" Celsiju	Vetrovi.	Nebo	M •s rt •1 S a 5 - s ■a s. m — tt. »
13| 9.;zveč. | "735 6 1 -1*2 | sr. jvzh. i sneg					2*5 6".
, .1 7. zjutr. 1 735 7 1—30 1 si. jvzh 14 2. po pol. | 737-7 | —2*6 | sr. jvzh. Srednja včerajšnja temperatura 01" n				sneg sneg ormale, —2	
6*65 . 6 68 6-20 „ 6*21 5 84 , 5 85
Pšenica banaška . . .
> južne železnice Rž » » Ječmen , >
ob Tisi . . Koruza ogrska stara .
»	. nova .
Cinkvant » stari .
, . novi . Oves srednji .... Fižol.......
K
8-20	do
7-70	.
7—	»
6-3'»	, 6*30	„
7*-	.
5*75	„
7--	„ 660	., 6-55	„ 6 -
8-75 8-10 820 725 7-75 7.10 5*90 7-10 6-80 6-75 14—,.
RANČIŠKA JOŽEFA1 GRENKft VODA
je edino prijetno užitno
. naravno distilo
VABILO
na
redni občni zbor
kmetijskega društva na Dol. Dobravi,
kateri se bo vršil
dne 2. februarja 1903 ob pol 4. uri pop.
I>iievni red.:
1.	Potrditev računov za 1. 1902.
2.	Vol'tev načelstva.
3.	Rtzlični nasveti.
Odbor.
Opazka: V slučaju, da ni občni zbor sklepčen, vrši se ob 4. uri drugi občni zbor, ter bo sklepčen ob vsakem številu.
Dve mešani trgovini,
ena v Ribnici na Pohorju, druga na Muti pri Marenbergu, obe dobro urejeni, na lepem prostoru in s stilnimi odjemalci, ste na prodaj pod ugodnimi pogoji.
Natančneje o pogoiih se izve pri gosp. dr. Rosini, odvetniku v Mariboru. 48 2—1
m tmkoj
popolnoma nov pred enim letom v tovarni kupljen poidrugovrstni
harmonij
s šestimi iegistri, lepim in močnim glasom za 140 K, veljal je pa 240 K.
Več v upravnistvu tega lista	50 2—1
Sprejme se
Bb 1 :« |» <•
oženjen, tudi čez 40 let star, vajen pri konjih, priden in vesten, žena ima posel v kuhinji. Lepo stanovanje, dobra plača in hrana.
Naslov: »Slovenec«. Postrcat. Kostanjevica, Dolenjsko.	54 2—1
m
* "'i " \ ni u
9
krojaški mojster
v Ljtibljaoij
Petra oa5'P 2
se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanje duhoven-ske obleko in talarjev po najnovojšem kroju in po nizkih cenah.	33 8—1
=Janko Sink =
svečar v Kranju
nasproti mestni župni cerkvi (prej Šiftar)
priporoča velečast. duhovščini, cerkvcnim o skrbništvom ter slavnemu občinstvu
pristno čebelno-voscene sveče
kg. po 5 K. Za pristnost teh sveč jamči s svoto 2000 K, ter dovoljuje 3% odbitka.
Blago se pošilja na vse kraje avstro-ogrske države poštnine prosto.
1421 7
Prva
■jm
-m -m
-»S -M
kranjska mizarska zadruga
V Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča	jos A|>har načelnik.
.š
m-
H



Čistokrvna žival
Simeota^cga plemena
šest glav, vmes l'/4 letni junec
je naprodaj.
!!Predzadnji dan!!
Natančneia pojasnila daje Ferd. Dolar, pošta Mirna, Dolenisko.	26 3-2
12 2
Sveži
pustni krofi
so dobiti vsak dan v slaščičarni in pekarni
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21
in
Mestni trg 6.

a
Naročila se točno izvršujejo.
želi službo nastopiti z dobrimi spričevali pri kaki romarski cerkvi.
Ilirih Breznik
poste rent. Ljubljana.
21 2—2
Na prodaj je
enonadstropna hiša
v dobrem stanu, poldrugo uro od Ljubljane, ob veliki cesti tik železnice. V hiši je 8 sob, klet, hlev, skedenj, kegljišče in prostorno dvorišče. V hiSi, pripravni za vsako obrt, je bila imenitna gostilna. Cena primerna. Več se izve osebno ali pismeno pri Ignaciju Mer-cina, posestniku v Zgor. Kašlju štev. 15, pošta Zalog pri Ljubljani.	13 3—3
| Primefi*ito darilo! |	
m v i Žrebanje nepreklicno I 15. januarja 1903.	Glavni dobitek 1 Kron 40.000 Kron [1
i Umeto. obrt«, društva sre 1 po 1 krono	ni/o priporoča | CKB J.C.MAVER i v Ljubljani. ,a B
priporoča raznovrstne
vizitnice ^
po nizki ceni.
HviHi fllpiti 'zvrsln0 sredstvo za ohranitev I »I f» IIVIVIU, lesovja , preprečuje gnilobo, oprhlost itd. Za trgovce pnhištva, mizurje in zasebnike ima v zaloai tvrdka BRATAEBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	624 16 11—7
Vnanja naročila proti povzetju.
Razpis.
27 3-2
Za zgradbo vodovoda za trg Planina pri Logatcu na 52.000 krcn prora-
čunjena dela in dobave se bado oddaie potom javne dražbe.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbo z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na jednotne cene proračuna naj se predložo
do 31. prosinca t. 1. ob 12. uri opoldne
podpisanemu občinskemu uradu.
Ponudbe, katere morajo biti kolekovan? s kolekom za jedno krono, doposlati je zapečatene z napisom „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Planino.«
Ponudbi mora biti dodejana izrečna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini, da se jim brezpogojno ukloni.
Razun tega je dodati kot vadij še 5 % stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupi-larnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Občinski odbor si pridrži p-avico, izbrati ponudnika, ne glede na ponudne cane, oziroma Če se mu vidi potrebnim, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbeni pogoji bo na ogled pri občinskem uradu v Planini.
Občinski urad v Planini
dne 7. prosinca 1903
Posestvo
obsegajoče hišo s prodajalno in pravico do gostilne, dve kleti, hlev in pod, zraven sadni vrt in travnik je na prodaj, ali se d;i tudi v najem v Zatičini pri Šent Vidu zraven kolodvora. Oglasiti se je pri Jožef Golfu, Veliki (Jaber, Šent Vid pri Zatičini. 2!» 8-2
Senzaeni liker ********
/Honfe Cristol
"o««««««« pi»vc vrste.
[Velika posebnost med likei^l
čudovitega okusa
krepčalo za želodee. «
Na prodaj v vseh boljših proda-jalnicah s kolonijalnim blagom in delikatesami.	i	=
Josip Archleb in drug
desfil. na par v PRAGI.
Odlikovan s 84 prvimi svetinjami.
1
1362 20—1 i
Razpis.
V Toplicah na Dolenjskem se z
letom 1903 daje v najem 1436 3-3
kopališče
(voda ima topline 38°C), in sicer: zdravilsko poslopje, hiša za stanovanje, stranska poslopja in vrtovi.
Kdor želi v najem vzeti, naj svojo pr,-nudbo z napovedjo )«tne najemnine izročj do 1. februarija 1903 podpisanemu uradu, kjer so izvedeti tudi natančneji pogoji.
Knez Auerspergov gozdarski urad v Soteski, pošta Straža na Kranjskem.
"V'«-"'	-i

dobite z rabo
NajlcpŠO lUČ tržaškega „Kaiser~Kronen" kristalnega olja
* ■	(varnostni petrolej)
prednosti: absolutno bel plamen, gori brez duha in je nevnetljiv. V izvirnih posodah konvah po 15 kg kilogram 50 vin.
Zastave za posodo se ne zahteva.
Naročila na deželo se izvrše v zabojih z dvema posodama franko zaboj, dreb^c liter 48 uio,
1405 8
Zaloga za Kranjsko pri mm. KASTNER-ju, Ljubljana.

Nakup ln prodaja ~JtXL t-sa * o v r b t n i h državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako Irebanje. Kulantna ir.vrSitev naročil na boril.
Menjarična delniška družba
„M EBCIJBM
I., UVollzeileiO in 13, Dunaj, I., StrbbelgassB 2.
__Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti n&loienlh
glavnlo.	134 141*
kdajatelj.ia odgovorni uradnik: Dr. lg*aol| Žitnik.
Tisk .Katoliške Tiskarn«* v Ljubljani.