SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (Aito) L (44) Štev. (N°) 36
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 19 de septiembre -19. septembra 1991
Pismo predsedniku Menemu o priznanju Republike Slovenije
Slovenci v Argentini se z vsemi močmi trudimo, da pomagamo Republiki Sloveniji do mednarodnega priznanja. Po javnih manifestacijah in osebnih intervencijah ter pogovorih smo Argentincem uspešno predočili problem Slovenije, predvsem po zaslugi Zedinjene Slovenije in njenega predsednika prof. Tineta Vivoda. Tako je vplivni senator Horacio Félix Bravo, že prej sopodpisal predlog v senatu, da naj vlada čimprej prizna republiko Slovenijo, sedaj pa je še poslal pismo predsedniku republike Argentine dr. Carlosu Menemu s prošnjo, da prizna neodvisni državi Slovenijo in Hrvaško. Pismo se v slovenskem prevodu glasi:
Gospod predsednik republike dr. Carlos Saul Menem
Evropa razpravlja
O priznanju Slovenije in Hrvaške bo razpravljal avstrijski parlament 17. septembra. Pobuda za ta sklic izredne seje je prišla predvsem od Haiderjeve stranke svobodnjakov FPö, ki so se ji pridružili tudi zeleni. Ljudska stranka öVP sicer ni bila zelo jasna, končno pa je pristala na to tudi socialistična stranka.
Na tej seji bo avstrijski kancler Vranitzky pojasnjeval poslancem stališče vlade glede takojšnjega priznanja Slovenije in Hrvaške mimo stališča Evropske skupnosti. Poleg njega bo poročal tudi zunanji minister Alois Mock. Vlado je najbolj kritizirala zaradi zavlačevanja priznanja Haiderjeva stranka.
Belgija pa je naslovila na vse države poslanico, naj se Jugoslavijo izloči iz vseh mednarodnih organizacij zaradi njene agresije.
15. septembra je tudi predsednik Furlanije - Julijske krajine Adriano Biassuti izjavil, da Italija ne more več stati križem rok in opazovati vojaško agresijo na drugi strani svoje meje. Italija noče imeti nobene vloge pri tem, da bi s svojo nedelavnostjo dopustila nekaznovani napad Srbije, ki nima primera v povojni Evropi. Treba si je biti na jasnem, da je v Jugoslaviji nastal vojaški puč, in to zelo čuden. Vojska, ki naj bi bila jugoslovanska, je napadla eno republiko na račun druge.
Buenos Aires, 10. septembra 1991
Osnovna načela
14. septembra so se srečali v Novi Gorici predstavniki Slovenske skupnosti iz Italije in Narodnega sveta s Koroške. Pregledali so položaj slovenskih manjšin in poudarili osnovna načela glede odnosov z osrednjo Slovenijo:
—	V slovenski vladi mora skrbeti za manjšine poseben resor, ki naj ga vodi oseba s primerno politično močjo,
—	resor mora pritegniti strokovnjake,
—	kot ena njegovih dolžnosti je koordinacija med raznimi ministrstvi,
—	pri njem naj deluje posvetovalni organ, v katerem so predstavniki manjšin.
V naslednjih dneh bodo ti predstavniki slovenskih zamejcev predložili slovenski vladi svoja osnovna načela.
Slovenci v izseljenstvu, posebno še tisti, ki s politično zavezetostjo spremljamo dogodke v Sloveniji, se čutimo enakopravne tako našim zamejcem kot osrednji republiki. Zato z veseljem pozdravljamo te zahteve slovenskih političnih predstavnikov v zamejstvu, saj smo istega mnenja. Kot Slovenci moramo imeti tudi izseljenci svojo primerno besedo pri slovenski vladi, vsaj pri zadevah, ki se nas tičejo kot izseljencev, pa tudi splošno slovenskih. Zato smo že prej pisali in zahtevali podobne principe in tudi v Svet. slovenskem kongresu smo sprejeli podobna stališča.
Zato se pridružujemo tem predlogom naših zamejcev in jih podpiramo, da bomo tako skupaj delovali v dobro vsem Slovencem, kjerkoli prebivamo.
V	zadnjem tednu je bila vsa pozornost Slovencev obrnjena na parlament, v katerem so debatirali nove zakone o privatizaciji družbene lastnine, zadrugah in vračanju produktivnih sredstev starim lastnikom. Ta zakon je predložila vlada, v glavnem ga je izdelal znani ekonomist Sachs (pomagal je tudi dr. Marko Kremžar iz Argentine). Opozicijske stranke pa so uprizorile pravo gonjo proti temu zakonu, ki bi izpulil ekonomsko moč bivšim komunistom, ki so si prisvojili prejšnjo družbeno lastnino potihoma in čez noč.
O bistvu zakona poročamo na 4. strani
Ko je prišel predlog v parlament, so mu takoj opozicionalci pa tudi vladni poslanci obesili vrsto pripomb, kritik in amandmajev, kakih 200 po številu; organizirali so štrajke, zborovanja pred parlamentom in se na široko razpisali, kako ti zàkoni škodijo ljudem in daje vse to le politična poteza vlade, ki si hoče pridobiti lastnino proizvajalnih sredstev. Žal so dosegli, da se je razkol pojavil tudi v vrstah Demosa in celo vlade, ko je podpredsednik dr. Ocvirk med drugim dejal, naj imajo glavno besedo proizvajalci (to je delavci) ne pa odločujoči (to je lastniki).
Zbor združenega dela, v katerem ima Demos večino, je razpravljal kar o treh osnutkih — vladnem, opozicionalnem in nevtralnem — ter so se domenili, da ustanovijo komisijo, ki naj vskladi predloge. Tudi v ostalih dveh zborih — političnem in občinskem — so sicer govorili le o vladnem predlogu, a tudi niso mogli priti do kakih zaključkov. Seje so prekinjene, medtem pa komisije pripravljajo popravke in uskladitev. Debata se nadaljuje v sredo, 18. septembra.
Zahteva opozicije, da je zakone treba sprejeti z dvetretjinsko večino ali s plebiscitom, je bila odklonjena.
V	podporo zakonu je v parlamentu govoril tudi predsednik vlade Lojze Peterle, ki je med drugim dejal:
„Način, ki ga ponuja predlog zakona o lastninjenju, to omogoča. Cim prej bomo
11.	septembra je Predsednik izvršnega sveta Republike Slovenije Lojze Peterle odpotoval v Pariz na letno konferenco Zveze evropske demokracije.
Na tej konferenci, ki združuje krščansko demokratske, konservativne in liberalne politične grupacije, so se zbrale znane in ugledne osebnosti, kot na primer avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock, pariški župan Jacques Chirac, nemški kancler Helmut Kohl, britanski predsednik vlade John Major in izvršni sekretar Zveze evropske demokracije dr. Andreas Kohl ter predsedniki vlad iz številnih evropskih držav, na primer iz Madžarske, Danske, Grčije, Turčije, Češke, Islandije in mnogi ministri. Kot goste pa so poleg slovenskega predsednika Peterleta povabili še predsednika Bosne Alija Izetbegoviča, hrvaškega predsednika Franja Tudjmana, ki je poslal v Pariz predsednika sabora Žarka Domijana, Poljaka Jana Bielickega ter letos prvič tudi predstavnike treh baltiških republik:
lastninsko preobrazbo začeli in končali, tem prej bo prišlo naše gospodarstvo v normalne razmere in tem prej bomo deležni tudi zaupanja drugih, med njimi še posebej tujih investitorjev.
Po tem zakonu se bodo razvile korporacije zahodnega tipa z značilnimi spodbudami za dobiček in rast. Srednja in velika podjetja bodo prešla v pravno obliko, kakor je v veljavi na Zahodu. Uveden bo upravni odbor direktorjev, ki bo zastopal nove lastnike in nadzoroval menedžerje.
Zakon ponuja pošteno razdelitev, tako da bodo vsi državljani Slovenije udeleženi v novi strukturi lastništva, poštah lastniki. Delavci in menedžerji bodo dobili del delnic, nekaj delnic bodo dobili vsi državljani prek vzajemnih in pokojninskih skladov.
Na poti v Evropo enakopravnih političnih subjektov ima posebno vlogo hitrost odločanja in uresničevanje odločitev. To posebej velja za zakon o privatizaciji. Sele s spremenjeno lastniško strukturo bomo dobili v roke pravi potni list in se tudi poslovili od samoupravljanja.“
Dr. Jeffrey Sachs pa, ko je odhajal prejšnji teden iz Ljubljane, je na tiskovni konferenci ogorčeno zanikal, da je njegov program boljševiški, ker zahteva prehodno podržavljenje „družbene“ lastnine, da se potem ta razdeli med delničarje ali povrne lastnikom.
Dejal je, da je v Sloveniji še veliko ljudi, ki se jim toži po prejšnjem sistemu in privilegijih, ter da je še vedno veliko podjetij, ki jih vodijo stari direktorji za lastne interese in brez vsakršne kontrole, kar bi radi še obdržali za naprej.
Dr. Sachs je potrdil, da je Slovenija zmožna, da se integrira v Evropo v kakih treh letih. „Prednost Slovenije leži v njeni majhnosti ter najvišjem življenjskem standardu med bivšimi socialističnimi državami, kar lajša ekonomski prehod. Vseeno pa, če se položaj takoj ne spremeni, bi bil zelo zaskrbljen, če bi bil Slovenec,“ je dejal Sachs.
Litve, Letonske in Estonske.
Ko se je Peterle vrnil iz Pariza, je najprej 13. septembra med drugim dejal:
„Mislim, da smo stopili korak naprej proti mednarodnemu priznanju Slovenije in Hrvaške. Nekateri evropski politiki so že prej dejali, da bodo priznali obe republiki, če se bo vojska nadaljevala, in to je sedaj večinsko mnenje v Evropski demokratični zvezi. John Major in Jan Bielicki sta posebno poudarila, da morata prisostvovati mirovni konferenci tudi avtonomni pokrajini Kosovo in Vojvodina. Atmosfera nam je zelo naklonjena. Skoraj eno uro sem govoril z Jacquesom Chiracom, ki je podprl našo odločitev za samostojnost. Podprli so nas tudi predstavniki zveze dr. Alois Mock in tajnik dr. Andreas Kohl. Chirac je dejal, da ni izključena intervencija Evropskih mirovnih čet, da preneha ogenj v Hrvaški. Ta sestanek z evropskimi važnimi diplomat je bil nedvomno nov korak na poti slovenske samostojnosti.“
S spoštovanjem se obračam na vas, predsednika republike, z namenom, da Vas prosim za priznanje neodvisnosti, ki staju proglasili republiki Hrvaška in Slovenija preteklega 25. junija 1991.
Odgovarjajoč volji narodov in mandatu svojih parlamentov sta obe republiki proglasili tega dne svojo neodvisnost.
Zvesti našemu idealu svobode in enakosti bo to naše priznanje dejanje najvišje pravičnosti do teh dveh republik, ki se borita za svojo pravično samostojnost.
Demokracija, spoštovanje samoodločbe narodov in aplikacija mednarodnega prava so tista nujna načela, ki bodo zagotovila obstoj državnih in človekovih pravic narodoma Slovenije in Hrvaške.
Samo priznanje obeh novih republik lahko zaustavi napredovanje procesov oboroženega nasilja, katerega žrtvi sta.
Kakor smo ob priliki sprejeli odločitev o priznanju republik Litve, Letonske in Estonske, ki je bila mednarodno ovrednotena, mislim, da moramo sprejeti identično stališče glede Slovenije in Hrvaške.
Z najglobjim spoštovanjem pozdravljam gospoda predsednika republike.
Horacio Félix Bravo - Herrera državni senator
Peterle v Parizu
Ekonomsko stanje v Republiki Sloveniji
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Po ustavitvi vojaških spopadov v Republiki Sloveniji in začetku umika enot JA iz Slovenije se je težišče pritiskov na Slovenijo premaknilo na gospodarsko področje. Lahko bi rekli, da se proti Sloveniji vodi ekonomska vojna v smislu ekonomskega izčrpavanja. Nadaljujejo se poskusi totalnega gospodarskega blokiranja Slovenije, v čemer sodelujejo tudi organi zvezne vlade predvsem pa izključitve iz zveznega monetarnega sistema.
1.
Narodna banka Jugoslavije, kljub intervencijam oziroma predlogom zvezne vlade, ni umaknila blokade dostopa Slovenije do primarne emisije — koriščenja kreditov iz primarne emisije; do tujih kreditov — prepoved najemanja kakršnih koli kreditov v tujini; do deviznih sredstev — izključitev slovenskih bank iz jugoslovanskega deviznega trga; in do dinarske gotovine. Nadaljevanje izključitve Republike Slovenije iz jugoslovanskega monetarnega in deviznega sistema je eden izmed dokazov, da zvezne oblasti SFRJ ne spoštujejo Brionske deklaracije. Blokada do sedaj ni umaknjena kljub dejstvu, da Slovenija 25. 6. 1991 ni uveljavljala samostojnosti na monetarnem področju oziroma ukrepov, ki bi ogrozili jugoslovanski monetarni sistem. Za umik te blokade se postavljajo zmeraj novi pogoji, ki pa se ne nalagajo bankam v drugih republikah. Zaradi blokade koriščenja kreditov iz primarne emisije do sedaj še ni prišlo do večjih posledic za gospodarstvo in banke v Sloveniji. Banka Slovenije, zato da bi preprečila kolaps slovenskih bank in slovenskega gospodarstva, daje slovenskim bankam likvidnostne kredite, vendar strogo upoštevajoč zvezne zakone in predpise, ki veljajo v okviru odloka o skupni monetarni in kreditni politiki, ki ga je sprejel Svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije in Skupščina SFRJ. Vlada Slovenije je sprejela in zvezni vladi ter Narodni banki Jugoslavije poslala akt, s katerim se obvezuje, da v času moratorija po Brionski deklaraciji ne bo uveljavljala predpisov iz monetarnega področja — t. j. sistematskih predpisov za vzpostavitev lastnega monetarnega področja. Tudi ob teh zagotovilih Narodna banka Jugoslavije nadaljuje omenjeno blokado in izreka slovenskim bankam sankcije.
Posledice izključitve slovenskih bank iz jugoslovanskega deviznega trga pa se za Slovenijo odražajo predvsem v dejstvu, da NBJ na deviznem trgu zagotavlja relativno ceneno (nerealen tečaj) prodajo deviz za odplačilo tujih kreditov in s tem vztrajno znižuje svoje devizne rezerve, ki so bile ustvarjene s strani gospodarstva Slovenije. Tako se devizne rezerve Narodne banke Jugoslavije, ki so last vse države — torej tudi Slovenije — trošijo le za potrebe zveznih organov in ostalih republik razen Slovenije in Hrvaške. Hkrati pa ima Narodna banka Jugoslavije do slovenskih bank obveznosti v višini cca 1,6 milijard USD po osnovi nanjo prenesenih deviznih depozitov državljanov v slovenskih bankah. Kljub tem težavam slovenske banke redno plačujejo obveznosti po zapadlih tujih kreditih, medtem ko po ostalih komercialnih poslih izvršujejo plačila za podjetja z občasnimi zakasnitvami zaradi zamrznitve tekočih kreditnih linij s strani tujih komercialnih bank.
V	zvezi z blokado oziroma popolno ustavitvijo dobav (zamenjave) dinarske gotovine (bankovcev) v Sloveniji še ni prišlo do večjih težav. Vendar ocenjujemo, da bo do teh prišlo, v kolikor se blokada ne ukine, ker bodo inflacijska gibanja zahtevala več denarne gotovine v obtoku.
V	kolikor blokade s strani NBJ ne
bodo čimprej odpravljene ali celo ob realni možnosti uvedbe novih, bo Republika Slovenija prisiljena podvzeti ustrezne akcije za zaščito slovenskih bank in gospodarstva. Celotna zaščita pa bo mogoča le ob hkratnem razumevanju in pomoči držav slovenskih največjih trgovskih partneric. To razumevanje in pomoč bo potrebna v tem smislu:
—	diferenciranega odnosa do slovenskih poslovnih bank kot ga deloma že izvajata inštitucije Hermes in avstrijska kontrolna banka do Ljubljanske banke,
—	priznavanje pooblastil za opravljanje plačilnega prometa s tujino in kreditnih odnosov s tujino, ki bi jih izdala Banka Slovenije v primeru, da Narodna banka Jugoslavije prekliče našim bankam že dana pooblastila.
2.
V Srbiji, Črni gori in delih Bosne in Hercegovine se nadaljuje z organiziranim ropanjem premoženja Republike Slovenije, njenih podjetij, trgovin in izpostav. Te zaplembe se vršijo na ta način, da se filiale in podružnice slovenskih podjetij proglasijo za neodvisna nova podjetja in se na novo registrirajo pod novim deloma spremenjenim imenom. Hkrati s tem si nova podjetja prilastijo vse zaloge in obratna sredstva na računih ob pomoči pristojnih organov na teh območjih. S tovrstnim ropanjem premoženja ali zaplembami premoženja je prizadetih najmanj 40 večjih slovenskih podjetij. Ocenjena skupna vrednost premoženja teh proizvodnih in trgovinskih podjetij znaša najmanj 2.600 milijonov din ali 200 milijonov DEM.
Večina navedenih razlastitev se nanaša na trgovinsko mrežo slovenskih podjetij na teh območjih, kar za Republiko Slovenijo pomeni izgubo trgovske in distribucijske mreže in je usmerjeno na onemogočanje blagovne menjave z republiko Slovenijo. S tem so oblasti na področjih izven Slovenije zamenjale svoje prejšnje politične ukrepe za blokado gospodarskih odnosov in sicer v obliki raznih depozitov in diskriminatomo obdavčevanje enot, trgovin in podružnic slovenskih podjetij.
Poleg te oblike gospodarske blokade oblasti na teh področjih blokado izvajajo tudi z ustavljanjem plačilnega prometa (plačil za prodano blago in opravljene storitve). Nadalje te oblasti tolerirajo ali celo odobravajo ropanje slovenskega blaga iz prevoznih sredstev, kakor tudi ropanje in zaplembe prevoznih sredstev (kamionov in osebnih vozil). Agresivni posamezniki iz vrst zvezne policije so se očitno z dovoljenjem oblasti nezakonito polastili privatnih stanovanj, v katerih so stanovali predstavniki Slovenije v organih federacije SFRJ, in službenih prostorov, ki se jih je posluževala Republika Slovenija v Beogradu.
3.
Naslednji poskusi in grožnje z ekonomskim izčrpavanjem Republike Slovenije se kažejo tako v diskriminatomem odnosu zveznih organov do gospodarskih subjektov iz Slovenije kot tudi v poskusih zveznih organov, da bi diskreditirali slovenska podjetja in državne organe v očeh'mednarodne politične in gospodarske javnosti.
Ta diskriminacija se odraža v tem, da zvezni organi sploh ne rešujejo zahtevkov, dokumenti v zahtevkih se „izgubijo“ ali pa neupravičeno zahtevajo dopolnitve zahtevkov.
4.
Zvezni organi poskušajo z razširjanjem dezinformacij o nespoštovanju Brionske deklaracije s strani Slovenije ter nedelovanju carinske ter drugih služb na
Zadnje volitve so še vedno snov študijev in debat tako v vladi kot v krogih političnih opazovalcev. Izid je preveč važen, da bi ga prehitro pustili ob strani. Vlada išče v njem razlogov za nepričakovano močno zmago, ker jo čaka izpit še v sedmih provincah. Opozicija, zlasti radikali, pa tudi iščejo odgovorov na težka vprašanja, saj je na kocki njihova usoda kot močna opozicija.
MIRNA OBZORJA
Na vsak način izid v provincah, kjer bodo volili konec oktobra, ne more temeljito spremeniti dosedanji položaj. Večina gubernacij, se že ve, bo ostalo v rokah peronizma. Tudi sestava poslanske zbornice se ne more bistveno spremeniti. In vladi naklonjen izid mora le potrditi vtis, doma in po svetu, da prebivalstvo soglaša z dosedanjo linijo vlade predvsem glede gospodarske politike. Ljudje so volili prej kot za Menema, ki kljub zmagi ni na najvišji točki priljubljenosti, za stabilnost, za gospodarski mir.
Nekaj pa je še bolj važno kot možna sestava poslanske zbornice. V večini provinc je tudi že jasna sestava krajevnih parlamentov. To je izredno važno, kadar gre za vprašanje zveznega senata. Senatorje namreč volijo provincijski parlamenti, razen v prestolnici, kjer je volitev direktna. Senatorska zbornica se zamenja po tretjinah vsaka tri leta. Mandat argentinskega senatorja traja devet let. Tako se bo v senatu prihodnje leto 1992 izpraznila tretjina sedežev in že sedaj je jasno, kam se bo sreča nagnila.
Peronizmu se kar samo smeje. Šest novih senatorjev, ki bodo nastopili prihodnje leto, bo iz peronističnih vrst, medtem ko bodo radikali izgubili štiri senatorska mesta. Sanjuanski blokisti bodo tudi prikrajšani za enega senatorja; provincijska stranka iz Ognjene zemlje pa bo dobila enega predstavnika. Nejasen je izid v prestolnici, kjer se bo direktno volilo. Tu imajo možnost radikali, zlasti če De la Rua znova nastopi kot kandidat. Volilci imajo svoj pojem maščevanja in to lahko pade na povezavo peronistov-liberalcev.
A naj bo sreča v mestu Buenos Aires taka ali drugačna, peronizem ima dejansko že zagotovljen senat z 32 predstavniki. To pomeni, da bo imel lastno večino. A zanimivo ob tem je, da s tem Menemu še ni zagotovljena lahka pot zakonov skozi senat. Tradicionalno je ta zbornica res izraz federalizma, ki ga sicer v Argentini poznamo le na papirju. V senatu se province ojačijo in vsak korak (vsak glas) ima svojo ceno. Spremembe, ki jih senat vnese v razne zakonske osnutke, so mnogokrat tehtne, mnogokrat pa sad ostrih pogajanj, ko mora vlada popustiti v prid določenih provinc. To bo tako tudi naprej, ker je menemizem prodrl v prestolnici in provinci Buenos Aires, notranjost pa je neke vrste srednjeveška pokrajina, kjer krajevni „graščaki“ igrajo vlogo vitezov ali pa se ideološko zoperstavijo centralni vladi. Primer prvih je San Luis, La Pampa, Catamarca; primer drugih pa bo Mendoza, zlasti še,
slovenskih mejah diskreditirati Republiko Slovenijo v očeh mednarodne javnosti, obenem pa posredno onemogočiti izvajanje carinske in druge mejne kontrole. Istočasno poskušajo tako zvezni organi zapreti slovensko mejo za izvoz ali uvoz blaga za katerega je potrebno veterinarsko, fitopatološko ali sanitarno potrdilo.
Po telefaksu
iz Zunanjega ministrstva RS
če v senat pride dosedanji guvernei Bordon.
VEST IN ZAKON
Da mu kljub vsej sreči niso odprta vs; vrata, je Menem spoznal, ko je komaj nekaj dni po volitvah prišel na dan s svoj« staro kaprico o smrtni kazni. Kot prej dvema letoma, ko je bil ugrabljen in ubit sin tukajšnjega sindikalista Ibaneza, tako sedaj, ko je bil ugrabljen a nato izpuščen sin podjetnika Macrisa, je predsednil; objavil svoj namen, da pošlje v parlament zakonski osnutek o smrtni kazni. Tedaj je podobno idejo opustil spričo reakcije širokih krogov argentinske družbe, ki j« izrazila svoje nasprotovanje takemu zakonu. Sedaj pa sije skušal poiskati pot s sklicanjem plebiscita. Celò napovedal ga je že, a nato umaknil idejo.
Kot v mnogih v drugih zadevah, tudi v tej ni končno popustil. Izvedba plebiscita sedaj bi bila prveč zapletena, Draga bi bila (država nima denarja) in celo velika nevarnost je, da bi predsednikov predlog propadel (vsa opozicija bi se združila in v samem peronizmu so ostri nasprotni glasovi). Celoten prestiž vsled uspešnih volitev bi padel v vodo. Toliko truda, zaman...
Pa je bistra glava pogruntala, naj se plebiscit preloži na poslanske volitve, ki bodo čez dve leti. Da, leta 1993 bomo verjetno imeli skupno s poslanskimi volitvami tudi plebiscit o smrtni kazni. Menem računa, da bo njegov prestiž in realnost stabilnosti (o tem ne dvomi) kot letos tudi tedaj vplivala na volilce. Obenem z voljenjem peronizma bodo ljudje volili tudi njegov predlog o smrtni kazni; tako si predstavlja.
To pa je, vsekakor, račun brez krčmarja. Na letošnjih volitvah se je v mnogih in včasih nesmiselnih primerih dogodilo, da so ljudje izredno rezali volilne listnice. Da, srednji Argentinec že kar tradicionalno hodi na volišče s škarjami v žepu. Zakaj naj bi ne volil različno, ko bo istočasno izveden plebiscit, razen če je predsednik gotov (in oči vidno je gotov), da se večina prebivalstva strinja s smrtno kaznijo.
Zadeva se komplicira tudi na mednarodni ravni. Argentina je pred leti podpisala in parlament je potrdil pakt, podpisan v mestu San José (Costa Rica), S tem paktom se je država obvezala, da v sklopu človekovih pravic ne bo vzpostavila smrtne kazni. Če jo vpelje, se mora paktu odpovedati, s čimer zaide v veliko blamažo. Je Menem pripravljen plačati tudi to ceno? Da. Očividno tudi to.
Zaenkrat preživlja eno najbolj srečnih dob. Volilna zmaga je zagotovljena. Prav tako tudi nemoteno nadaljevanje gospodarskega plana. Na mednarodnem obzorju ga ameriški predsednik Bush nenehno povišuje. V ta sklop je postaviti potovanje, ki ga bo prve dni oktobra opravil v Izrael. Ima to potovanje zvezo s skorajšnjo mirovno konferenco za Bližnji vzhod? Menem je povsod glasnik in propagandist severnoameriške zunanje politike. In čeprav od tega država nima nikakega dobička, gre dovolj vode na mlin njegove slave.
Medtem pa minister Cavallo, pravi junak te zgodbe okoli volitev, mirno trdi, da ,,bo dolar stabilen dolga leta“ in pripravlja nove ukrepe. Med te spada reformulacija uradnega bančnega sistema (državna in provincijske banke), katere rezultat bo kakih 10.000 bančnih uslužbencev na cesti. Protestne stavke so se že začele. A ni kazno, da bi se vlada umaknila. Ne sedaj, ko je na volitvah dobila novih moči.
Slovensko-latinskoameriška trgovska zbornica v Buenos Airesu
Kot smo že poročali, je skupina petdesetih slovenskih podjetnikov ustanovila 21.12.1990 Slovensko-latinskoameriško trgovsko zbornico v Buenos Airsu (Camara de Comercio Esloveno-Latinoameri-cana en Buenos Aires). Namen te gospodarske organizacije je povezovati slovenske podjetnike v Argentini in posredovati gospodarske stike predvsem s Slovenijo pa tudi s podobnimi slovenskimi gospodarskimi združenji po svetu. Zbornica je že pričela delovati in je 22. maja 1991 dobila uradno priznanje (Personeria Juridical.. Gotovo je trenutno edinstvena prilika, da uveljavimo v Argentini pa tudi v vsej Južni Ameriki svojo ustanovo, ker izginjajo stara jugoslovanska trgovska zastopništva, mlada slovenska država
(upamo, da bo kmalu priznana) pa nima še dovolj izkušenj, da bi razširila svoj trgovski trg na Južno Ameriko. Je pa to gotovo nujnost, saj ji je evropski vzhod zaradi neurejenih političnih in gospodarskih razmer ostal zaprt. Prepričani smo, da bo čimprejšnja gospodarska povezava tudi marsikateremu slovenskemu podjetniku v Argentini odprla nove možnosti in nove ugodnosti. Iz Slovenije smo že dobili obširen seznam podjetij, ki jih zelo zanima trgovska izmenjava z Argentino in Južno Ameriko sploh, izvleček bomo objavili v novi številki Gospodarskih novic, ki jih razpošiljamo med vse člane. K Zbornici lahko pristopijo slovenski podjetniki ali pa tudi posamezniki, ki jih zunanja trgovina zanima.
Dvoje dopolnil za našo pevsko zgodovino
1. V razgovoru Janeza Vasleta z našim	2. V isti številki Svobodne Slovenije
pevskim veteranom, nepozabnim „Ribničanom Urbanom“ - Tonetom Kozlečar-jem je le-ta izjavil, daje Ribniško pesem prvič slišal, ko jo je pel Akdemski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta. Prav Marolt je pesem priredil. V dopolnitev zanimivega članka in v želji, da se ne pozabi, naj povem, da je pri krstni izvedbi Maroltove Ribniške v Unionski dvorani v Ljubljani (če me spomin ne vara 1.1934) pel Urbana kot gost APZ pokojni dr. Ludvik Puš, ki je dobro poznan kot javni delavec, a je bil tudi glasbenik-skladatelj in odličen baritonist.
Maša na Kredarici
V	sredo 21. avgusta, je znova bilo veliko slavje na Kredarici; nateklo se je do tisoč planincev, ki so želeli biti navzoči pri maši, ki se je ta dan darovala v kapelici na Kredarici. Prvo kapelo je zgradil znani župnik Jakob Aljaž in je bila v njej prva maša leta 1897. Od takrat dalje je kapelica ostala do leta 1953, ko so nekega dne kapelico „neznanci“ požgali; polega toliko drugih svetih znamenj in kapelic širom po Sloveniji, ki so jih po vojni porušili ali oskrunili, so se lotili tudi te na Kredarici, da so izpričali svojo „boljševiško kulturo“. Kapelico so obnovili, ko so prišli „mil‘ši časi“ in je v njej prvič maševal nadškof dr. Alojzij Šuštar leta 1987.
V	načrtu imajo, da bi kapelico razširili, saj hodi na Triglav vedno več planincev, toda civilne oblasti delajo težave za uresničitev načrta. Do kdaj?
Skrb za meje
Slovenska republika mora poskrbeti sama za varovanje mej, posebej še, ker je odskočna deska za prestop v Zahodno Evropo. Zato na meji s Hrvaško miličniki vsakemu tujcu, ki nima vizuma za kako zahodnoevropsko državo ali je brez sredstev za preživljanje v potni list vtisnejo žig „Republika Slovenija“, kar pomeni mejnim avstrijskim in italijanskim organom, da spadajo v kategorijo nezaželenih in zavrnjenih ljudi. Letos so na zahodni in severni meji zaradi ilegalnega pobega prijeli 8900 tujcev v notranjosti Slovenije pa identificirali še 4500 tujcev, ki so povedali, da so namenjeni brez dokumentov na zahod. Med njimi je bilo največ Šrilančanov, Turkov, Kitajcev, Pakistancev, Romunov, itd.
berem, da smo Slovenci v Argentini že leta 1969 imeli svojo radijsko oddajo. Resnici na ljubo in spet, da se ne pozabi, dopolnjujem, da smo prvo radijsko oddajo imeli slovenski politični emigranti v Argentini že 1.1948 na Radio Mitre. Pri teh oddajah— dvakrat tedensko po pol ure — je nekaj mesecev pel slovenske narodne in umetne pesmi moški oktet, ki so ga sestavljali gg. Nace Brandsteter, Silvo Lipušček, Rudi Bras, Tone Skubic in podpisani.
dr. Julij Savelli
Lipa namesto sramotilnega stebra
Tednik Družina poroča, da so delavci 20. avgusta, pred ljubljansko stolnico odstranili sramotilni steber z lažnim napisom, daje škof Rožman dal odgnati žene, ki so želele, da bi jih sprejel. Pokojni škof Lenič, je stalno ponavljal, da delajo krivico škofu Rožmanu in slovenski Cerkvi.
V tedniku je fotografija, ki kaže, da so delavci na mestu, kjer je bil prej sramotilni steber, zasadili precej veliko drevo. Zdi se, da je lipa.
Zborovanje pod Peco
Pod goro Peco, na delu Koroške, ki pri p rad a republiki Sloveniji, so 11. avgusta priredili veliko srečanje slovenskih državnikov. Na povabilo občine so med drugimi prišli predsednik vlade Lojze Peterle, predsednik skupščine in glavni govornik dr. France Bučar, zadnje čase zelo popularni minister za informacije Jelko Kacin ter član predsedstva RS in predsednik zelenih dr. Dušan Plut.
Po krajšem kulturnem programu in govorih so bili gostje lepo pogoščeni, končno pa se je razvilo pravo ljudsko veselje. Tu je predsednik Peterle tudi vzel harmoniko v roke in pokazal, da zna deliti veselje s svojimi rojaki, čeprav ima težko delo pri vodstvu slovenske vlade. (Fotografija Tadeja Bartoka je vzeta iz Slovenca)
Repertoar zbora Ninos y Jóvenes Cantores de Bariloche
Na tej turneji po Buenos Airesu bo repertoar slonel na dveh stebrih. O enem je bilo govorjeno v prejšnji številki. Juan Carlos Delli Quadri je sodoben argentinski skladatelj in je pred nekako desetimi leti skomponiral šest božičnih pesmi na argentinski folklorni tekst in za troglasen otroški zbor. Tokrat bo krstna izvedba tega ciklusa. Drug steber je pa polifonist Iacobus Gallus. O njem smo letos že veliko brali po časopisih. Naš zbor bo pel kar sedem njegovih skladb, od štiriglasnih, pa do osmeroglasnih. V Slovenski hiši bo od tega slovenskega skladatelja zapel pete-roglasen „Angelus Domini descendit“, štiriglasno „In nomine lesu“ ter „Sepulto Domine“, in osmeroglasno „O admirabile comercium“. Za tem se bo zbor spomnil stoletnice rojstva argentinskega skladatelja Palma z njegovim „Gloria“; od že omenjenega Delli Quadrija bo zbor zapel božični „Albrieias“ in „El Nino de Maria“. Končal pa bo prvi del peruanskega skladatelja Bittrichta „Festejo de Navidad“.
V drugem delu bo zbor pel fokloro. Najprej argentinsko skladatelja Carlosa Guastavina „Arroz con leche“, zatem „Carnavalito“ in „El Senor Juan Seba-
stian“. Carlos Alberto Pinto Fonseca je sodoben brazilski skladatelj in direktor. Zborovska glasba mu je zelo pri srcu in je zanjo uglasbil zahtevno „Missa afro-brasileira“, ki ima za predpostavke brazilsko folkloro. Od tega skladatelja bomo zapeli „Vou deitar no colo della“. Sambalache je zelo popularna brazilska tema, harmonizirana je tokrat po profesorici Vilmi Gorinijevi, ki je trenutno zborovo-dinja otroškega zbora Teatra Colon ter že od ustanovitve (pred 23 leti) in do danes zborovodinja „Coro Nacional de Ninos“. Potem bo na sporedu Večerni zvon ter slovenska Majolka, za konec pa madžarskega skladatelja Kodalyja „Turot“. Zbor se bo predstavil štirikrat v Buenos Airesu. V torek, 24. septembra bo v „Centro Cultural Beethoven“, Av. Santa Fe 1736 koncert ob 20. uri samo z otrošimi glasovi; prav tako naslednji dan v sredo, 25. septembra, tokrat v Salon Dorado Teatro Italiano v Lomas de Zamora (Espana 37), ob 20, uri. V Slovenski hiši bo v soboto 28. septembra ob 20.30 uri. Končni koncert pa bo v Salon Dorado v Teatru Colon v nedeljo, 29. septembra ob 17. uri. (Vstop po ulici Libertad).
V spomin Marjanu Willenpartu
Ponašamo se z ljubeznijo do igralske umetnosti ter sploh z ljubeznijo do kulturne dejavnosti, in kolikor bolj se tega zavedamo, toliko bolj smo ranjeni, kadar nas zapusti kdo od naših zdomskih kulturnih delavcev.
Tako je odšel Marjan Willenpart 23. junija 1991 — v naši skupnosti je bil znan kot gledališki umetnosti predan igralec, režiser in dramaturg. Kot tak se je uveljavljal že v Ljubljani na Šentjakobskem ,odru; potem je nastopal v begunskih taboriščih v Serviglianu in Senigalliji. V Argentini je sodeloval pri mnogih igralskih nastopih — tako pri GONG in pri Igralski družini Narteja Velikonje (INDAVE), kot pri Slovenskem izseljenskem odru (SIO) in pri Slovenskem odru v Argentini (SOVA). Willenpart je bil „rojén igralec“ (komedije) in sposoben teatrski tehnik in režiser. Leta 1949 je postavil na oder dve Molièrovi komediji; Scapinove zvijače in Šola za žene.
Bilje tudi eden tistih kulturnih delavcev v buenosaireškem krogu, ki so v februarju 1954. leta ustanovili Slovensko kulturno akcijo. Ta mu je natisnila v reviji Meddobje izvirno dramo Zadnji krajec s tematiko dogajanja med revolucijo na Slovenskem. Krstna predstava je bila 19. septembra 1954.
Po dobri dveh desetletjih se je Willenpart ponovno predstavil kot izkušen dramatik slovenski gledališki publiki v Buenos Airesu; 27. avgusta 1977 je bila slavnostna premiera njegovega odrskega dela Vnukinja, ki je v režiji Maksa Borštnika doseglo lepo priznanje.
Marjan Willenpart je bil v emigraciji izrazit predstavnik realizma; zanimal se je predvsem za stvarno življenje, ki ga je gledal dan na dan okrog sebe in doživljal v naši polpretekli zgodovini. Slovensko gledališče v Buenos Airesu bo ohranilo trajen spomin nanj.
Fr. Papež
SLOVENSKA ZDRAVNIKA - NOVA ODKRITJA
Znano je, da ima Slovenija, posebno ge Ljubljana, zelo dobre zdravnike in bolnišnice ter seveda medicinsko fakulteto. Vemo pa tudi, da je precej Slovencev, ki so morali po revoluciji oditi v tujino, pozneje študiralo medicino in sedaj zelo uspešno delujejo po svetu. Poznamo imena kot so kirurg dr. Janež, dr. Jančar v Parizu, dr. Rozman v Španiji in še drugi.
Tudi med nami v Argentini je precej mlajših rojakov študiralo medicino in so se uveljavili v svoji stroki. Med starimi naseljenci poznamo univ. prof. dr. Jesus Blaznika.
Sedaj pa smo izvedeli, da sta tudi med mlajšimi zdravniki dva, ki sta pričela delovati tudi pri znanstveni raziskavi; odkrivata nove medicinske tehnike oziroma zdravljenja.
To sta dr. Silvo Lipovšek in dr. Boris Štrfiček, prvi kirurg in drugi anestezist, ki sodelujeta predvsem pri zdravljenju otrok.
Dr. Silvo Lipušček je končal univerzo v Buenos Airesu leta 1974 in se posvetil otroški kirurgiji in ortopediji. V tej dejavnosti je postal šef raznih odsekov klinik in bolnišnic v Buenos Airesu; je tudi član zdravniških združenj v Argentini in Ameriki. O svojem delu pa je predaval na raznih mednarodnih kongresih — v Limi leta 1988 in 1990, bil je tudi kot predavatelj povabljen na univerzo v Colorado, ZDA. Objavil je več kot 45 raznih znanstvenih razprav s svojega področja in je soavtor knjige „Manual de Pediatria“.
Dr. Boris Štrfiček je mlajši, končal je medicinsko fakulteto na buenosaireški univerzi leta 1986 in seje osredotočil na anestezijo. Tudi on deluje v raznih bolnišnicah in je član raznih anestezioloških društev. Objavil je že pet znanstvenih
Na skupščinskih klopeh se bo predvidoma septembra znašel zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Po skupščinski razpravi v drugi polovici marca, ko so sicer vsi trije zbori sprejeli osnutek zakona o privatizaciji (z dolgo vrsto pomembnih vsebinskih pripomb), je bilo jasno, da bo pred sprejetjem žakona na tem področju prišlo še do korenitih sprememb. Zakon je bilo treba tako rekoč spisati na novo in vprašanje je, kako dolgo bodo gospodarstveniki, poslanci in ne nazadnje državljani zadovoljni s spremembami.
V zasnovi je zakon zdaj zastavljen najbližje konceptu, ki ga je predlagal dr. Jeffrey Sachs. Uvaja institucionalne lastnike (sklade in investicijske družbe), priznava pa tudi brezplačno delnico za polnoletne državljane Slovenije, kar je bilo prej za mnoge sporno, po sedanjih izračunih pa naj bi bila ta vredna nekaj več kot dva tisoč nemških mark.
Velika podjetja naj bi imela več kot 500 zaposlenih ter več kot 200 milijonov dinaijev knjižne vrednosti družbenga kapitala in v 60 dneh po uveljavitvi zakona naj bi se preoblikovala v delniške družbe.
Srednja podjetja naj bi imela več kot 125 zaposlenih ali več kot 200 milijonov dinarjev družbenega kapitala, tako o-lastninjenih pa naj bi bilo več kot 700. V njih je bilo konec decembra zaposlenih 38 odstotokov delavcev, pokrivala pa so slabo četrtino (22.5 odstotka) družbenega kapitala v slovenskem gospodarstvu.
Po določilih zakona naj bi v Sloveniji preoblikovah blizu 184 milijard dinaijev družbenega kapitala, kar je 58 odstotkov
dr. Silvo Lipovšek
člankov inje soavtor knjige „Rinosinuso-patfas“. Leta 1990 je sodeloval na kongresu v Limi.
Oba zdravnika skupaj s sodelavkama Ireno Štrfiček in Mirjanko Voršič Trud-novo sestavljajo skupino, ki se posveča otroškim operacijam — Servicio Integral de Cinigia Infantil in je sestavljena izključno s slovenskim medicinskim osebjem.
Pri svojem delu so naleteli na težave, kajti operirati otroke ni tako lahko kot odrasle, ki sodelujejo z zdravniki. Predvsem je težko pomiriti otroke, ko jih pripravljajo na operacijo, ki se ti bojijo neznanega in se branijo, jokajo in so polni tesnobe in strahu. Pri tem je težko otroke anestezirati, jim dati pravo dozo oziroma jih mimo uspavati, pa tudi otrokovi starši so nezaupljivi.
vsega družbenega kapitala gospodarstva Slovenije.
Kapital, ki naj bi ga olastninjena podjetja prenesla v republiški razvojni sklad (okrog 9 milijard DEM), naj bi le-ta prenesel oziroma delno brezplačno razdelil na slovenski odškodninski sklad (15 odstotkov nominalne vrednosti prenešenih delnic), petino nominalne vrednosti v pokojninski sklad, 35 odstotkov na investicijske družbe (te bodo delnice neodplačano razdelile med vse polnoletne državljane Slovenije), preostalih 30 odstotkov vrednosti prenešenega družbenega kapitala v skupni vrednosti okrog 35 milijard dinaijev pa bo razvojni sklad prodal.
Razprava o zakonu o lastninskem preoblikovanju se šele začenja in kmalu se bo pokazalo, ali bomo zakon dobili že septembra.
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij ureja lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom v podjetja z znanimi lastniki in vlogo Agencije Republike Slovenije za privatizacijo in Sklada Republike Slovenije pri preoblikovanju podjetij z družbenim kapitalom. Zakon ne velja za podjetja, ki opravljajo gospodarske javne službe, banke in zavarovalnice, podjetja, ki se preoblikujejo po zakonu o zadrugah v stečajnem postopku od pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka dalje.
Zakon predvideva tudi zaščito pravic nekdanjih lastnikov in njihovih dedičev. Gre predvsem za zavarovanje zahtevkov za vračanje premoženj, ki jih v skladu s predpisi o denacionalizaciji in zadrugah
dr. Boris Štrfiček
Tako sta omenjena zdravnika naskočila problem in ga tudi uspela rešiti. Raziskovala sta primernost preaneste-zijske uporabe raznih zdravil in uspela najti posebno zdravilo, ki z lahkoto pomiri otroke v pričakovanju operacije, jim ne povzroči depresije ali problemov v ožilju (kakor jih povzročajo druga zdravila), tako da otroci sodelujejo z zdravniki pri polni zavesti.
Zaradi raziskave tega zdravila sta bila oba zdravnika povabljena v Limo, Perii, konec leta 1990 na 1. simpozij o „Varnosti v anesteziologiji“ in istočasno na 9.
uveljavljajo nekdanji lastniki, njihovi dediči, zadruge in zadružne zveze, cerkvene in verske skupnosti in pravni nasledniki do podjetij in njihovih sredstev, ki se preoblikujejo.
Lastninsko preoblikovanje podjetja po tem zakonu naj bi izvedli na različne načine: po zakonu s prenosom delnic na sklad in razdelitvijo teh delnic investicijskim službam oziroma skladom, z javno ali neposredno prodajo podjetja in s prodajo vseh sredstev podjetja.
Če opišemo te različne načine preoblikovanja podjetja:
—	Pri delavskem odkupu podjetje proda zaposlenim delavcem navadne delnice na osnovi knjižne vrednosti, revalorizirane z indeksom rasti drobnoprodajnih cen v Republiki Sloveniji do dneva vplačila Skladu, pri čemer gre kupnina v Sklad.
—	Pri neposredni ali javni prodaji podjetja se srednje in malo podjetje proda z javno prodajo. Izjemoma pa se proda tudi z neposredno prodajo tako, da Agencija na predlog podjetja odloči o neposredni prodaji.
—	Pri podaji podjetja s prodajo vseh sredstev in prenehanjem podjetja gre celotna kupnina Skladu, obveznosti podjetja se prenesejo na Sklad, podjetje pa preneha poslovati in se izbriše iz sodnega registra.
Sklad Republike Slovenije naj bi bil pooblaščen, da upravlja delnice in druge vrednostne papirje, ki jih pridobi v postopkih preoblikovanja. To pomeni, da dokler Sklad ne prenese delnic na upravičence, upravlja podjetje, katerih delnice ima, in nadzoruje njihovo delo. Prenos delnic na sklade poteka tako, da Sklad
kongres otroške kirurgije v istem mestu.
Tam sta se udeležila raznih okroglih miz, pa tudi sama sta predstavila nekaj svojih del in imela predavanja. Naj jih naštejemo:
Dr. Silvo Lipovšek je predaval o temah: Extractocorporal Membrane oxige-nator; Predoperacijska priprava otroka-bolnika; Aktualno zdravljenje perito-nitisa.
Dr. Boris Štrfiček pa je govoril o: Pred-operacijski pregled otroka-bolnika.
Oba skupaj pa sta predstavila na kongresu o anesteziologiji lastno raziskovalno delo o intranasalni uporabi Midazolama v pediatrični predanesteziji.
O vsem tem je dr. Štrfiček govoril posebej še na kongresu o otroški anasteziji.
To njuno delo je vzbudilo veliko zanimanja med strokovnjaki za otroške operacije. Oba slovenska zdravnika pripravljata natis svojih raziskavanj, tako v Argentini kot v mednarodnih strokovnih revijah, pa tudi sta povabljena v razne države, da tam govorita o tem svojem delu. Imata namen predstaviti svoje raziskave in prakse na raznih ameriških in argentinskih kongresih.
Stopila sta tudi v stik z raznimi farmacevtskimi podjetji za pripravo oziroma izdelavo tega zdravila.
Slovenci smo vedno veseli in ponosni, kadar kdo od nas doseže uspeh v svetu. Tako tudi sedaj, ko smo lahko predstavili našim bralcem ta dva rojaka. Zanimivo je, da v svojem specializiranju delujejo skupaj v ekipi, ki je sestavljena iz Slovencev. Manjka jim samo še slovenski zdravnik s kirurško orientacijo, ki bi se jim imel interes pridružiti. Se kdo zanima za to?
TD
Republike Slovenije delnice podjetij neodplačno izroči naslednjim upravičencem: slovenskemu odškodninskemu skladu 15 odstotkov delnic vsakega podjetja, novonastalim investicijskim družbam, pokojninskim skladom 20 odstotkov vsakega podjetja. Sklad prenese investicijskim družbam 35 odstotkov vrednostnih papirjev, ki jih je pridobil v postopkih preoblikovanja, v skladu z navodili, kijih bo izdala Agencija. Po zakonu Sklad ne bi smel prenesti na posamezno investicijsko družbo več kot 15 odstotkov posameznega podjetja.
Zakon predvideva, da bi se delnice investicijskih družb, razen pokojninskih skladov, razdelile vsem fizičnim osebam, ki so na dan 25. 6.1991 polnoletni in imajo na ta dan državljanstvo Republike Slovenije, pri čemer se upošteva tudi delovna doba.
Predvidena je ustanovitev Agencije Republike Slovenije za privatizacijo, ki naj bi opravljala strokovne in tehnične posle v procesih lastninskega preoblikovanja in privatizacije podjetij ter izvajala druga javna pooblastila.
Predlagatelj je pri pripravi predloga proučil vse pripombe iz skupščinske razprave in tudi druge pripombe, ki jih je v tem času sprejel. Pripombe bi lahko razdelili na konkretne in konceptualne. Vse pripombe, ki se ne strinjajo v celoti z vsebinsko zasnovo osnutka o privatizaciji, gredo y smer, da se pri privatizaciji v Sloveniji vključi kot pomemben element tudi brezplačna razdelitev družbenega kapitala med državljane. V podporo tem zahtevam se navajajo pravice iz minulega dela, pravičnost enakomerne razdelitve Nad. na 5. str.
V pričakovanju privatizacije
. NOVICE IZ SLOVENIJE
SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Poveljstvo 5. armadnega korpusa je odločilo, da preneha delovati Vojaška bolnišnica in Vojaško medicinski center v Ljubljani. Ves sanitetni material z osebjem bodo premestili v Beograd, intendantski del in sredstva pa v Mladenovac. Slovenska republika je pred časom na razgovorih predlagala, da bi bolnišnica še ostala v Sloveniji, da bi nudila pomoč vojaškim upokojencem, a je JA tudi tu po svoje odločila.
MARIBOR — Sto hrvaških družin je že pribežalo zaradi vojne vihre. Rdeči križ Slovenije je izjavil, da nima zadosti sredstev, da bi vse možne begunce nastanil ali prehranjeval. Zato je naprosil vse dobre ljudi, ki so pripravljeni pomagati, da to sporočijo RK, Karitasu ali centru za socialno pomoč. Begunci, ki se zatečejo k sorodnikom, lahko brez prijave ostanejo pri njih 30 dni, potem se morajo pa prijaviti pri RK zaradi evidence in statistike.
LJUBLJANA — Papirnica Vevče je ena prvih mešanih družb v Sloveniji. Vlaganje so začeli z gradnjo proizvodne hale, kjer bosta nameščena stroja za glajenje papirja in za razrezovanje papirja, pa še nekaj prostora bo ostalo za še en stroj za glajenje. Stroja bosta vodena računalniško. Ze zdaj prodajo na tuje 60-70 odstotkov proizvodnje, predvsem kakovostnih papirjev.
LJUBLJANA — Dosedanji Dom JLA nasproti železniške in avtobusne postaje bo kmalu prazen. Kaj z njim? Slovensko popotniško društvo je predlagalo, da bi ga Ljubljana odkupila in prepustila novemu gospodarju, ki bi ga usposobil iin preuredil v Mladinski hotel. Investicija verjetno ne bi bila pretirana, saj je stavba v svojih začetkih že bila hotel, kasneje samski dom in še kar dobro oskrbovana.
V pričakovanju privatizacije
Nad. s 4. str.
premoženja med vse, možnosti za hiter razvoj borze vrednostnih papirjev, ustvarjanje politične podpore procesom privatizacije in podobno. Vsekakor predlagatelj ni mogel upoštevati želja po popolni razdelitvi družbenega kapitala med državljane Slovenije. Upravljanje majhnih podjetij s strani številnih institucionalnih lastnikov bi bilo nesmiselno, neposredna razdelitev družbenega kapitala zaposlenim v podjetih pa bila izjemno krivična.
Predlog zakona vzpostavlja mehanizem in kriterije razdelitve delnic na široke sloje prebivalstva, hkrati pa z razdelitvijo na odškodninski sklad in pokojninske sklade omogoča tudi takojšen aktivni vpliv teh lastnikov na poslovanje podjetij. Funkcija in mehanizmi delne razdelitev nima le politične konotacije, temveč je v funkciji, da se v gospodarsko strukturo vključi čim širši krog državljanov Slovenije, sprva kot pasivnih, nato pa kot aktivnih investitorjev. S tem bi zagotovili dober vpliv zunanjih lastnikov na poslovanje in učinkovitost podjetij, kar ostaja temeljni cilj in s tem motiv privatizacije.
Eden od namenov zakona je spodbuditi obstoj zunanjega lastništva v velikih podjetjih, saj izkušnje zahodnih korporacij kažejo, da so velika podjetja uspešnejša in imajo večji dostop do finančnih trgov, če imajo nekaj zunanjih lastnikov.
IN, St. 73,19. avgusta
Hotel bi bil na razpolago domačim in tujim mladim, cenejši kot navadni hoteli; v njem bi lahko pripravljali seminarje, umetniške šole in kulturne delavnice.
SEŽANA — Štirinajst novih jam so odkrili sežanski jamarji. Odkrili sojih, ko so raziskovali pot, po kateri naj bi reka Reka od Škocijanskih jam pritekala v Jadransko morje v bližini Devina. Vodnega toka zaenkrat še niso dosegli, a predvidevajo, daje voda okoli podzemne doline Voljčjak šele pri kakih 320 m globine.
LJUBLJANA — Trio Lorenz bi moral nastopiti na Ohridskem poletju, a je zadnji trenutek gostovanje odpovedal, „ker ni mogel dobiti zanesljive avionske zveze s Skopjem“. Iz Ohrida pa so odgovorili, da je le politična poteza saj je danes Makedonija najbolj miren predel države.
PORTOROŽ — Na samotno pot okoli sveta se je podal Jure Šterk. Za potovalno sredstvo si je izbral jadrnico, dolgo 6,5 m, s katero je naredil že več poskusnih plovb. Imenoval jo je Slovenija, za botro pa ji je izbral Spomenko Hribar, ki jo je tudi krstila z obvezno steklenico šampanjca. Obiskal bo obale južnoameriškega kontinenta in Avstralije, čez kaki dve leti pa misli spet pristati v portoroški marini.
LJUBLJANA — Pšenična žetev ne bo dosegla pričakovanih sto tisoč ton; prišlo bo le do kakih 85.000 ton. Razlog je najti v poletnih neuijih s točo. Kljub temu pa se ne bojijo, da bi jim zmanjkalo moke, saj je odkup v jugoslovanskih republikah normalen, pa tudi zaloge so dobre založene in lahko brez skrbi premostijo primanjkljaj vsaj do prihodnje žetve.
LJUBLJANA — „Beograjskim“ Slovencem, to je tistim, ki jim je republika poverila zastopstvo v zvezni vladi, je Slovenija dolžna poskrbeti novo zaposlitev. Računajo, da jih je okoli sto. Večina se jih je vrnila že v Slovenijo in čaka, da jih bodo porazdelili po raznih ministrstvih. Le malo jih je takih, ki so se odločili, da si sami, v privatnem sektorju, poiščejo službo. Nekaj pa je takih, s katerimi ne vejo, kam bi. Eden teh je Ivan Eržen, ki je bil pred odhodom v Beograd šef slovenske SDV (Službe državne varnosti) in imel odločilno besedo na zloglasnem procesu proti četverici. Tega seveda sedanji notranji minister Igor Bavčar ne bo postavil v svojo bližino. Nekateri se pa (na srečo, njihovo in slovensko) niso vrnili, na primer admiral Stane Brovet...
LJUBLJANA — Tenis se tudi v Sloveniji uveljavlja kot množičen in popularen šport. Igrišča se množijo po raznih mestih in mnoga so tudi opremljena z razsvetljavo za nočno igro. Cene se sučejo od 80 do 200 din na uro, možno pa je kupiti tudi sezonske ali letne vstopnice; dijaki in študentje imajo popust.
LENDAVA — Rabljeno italijansko rafinerijo bo verjetno kupila Nafta. V njej bi predelala 800 tisoč ton surove nafte in proizvedla 150 tisoč ton kakovostnih bencinov na leto. Rafinerija je zaenkrat v Villalti pri Monzi, zanjo pa bi odšteli do 35 milijonov dolarjev. Potrebna je zato, ker se mora do 1993 prilagoditi evropskim standardom. Zanimivo je, daje pred leti ravno Nafta prodala svojo novo rafinerijo na Kitajsko...
PTUJ — Pridelek, ozimnico in denar so zbirali Karitas in Slovenski krščanski demokrati za hrvaške begunce. Osemnajst ton hrane so nabrali in jo odposlali v Zagreb, kjer je bila razdeljena družinam, kjer prebivajo begunci, ostalo pa so razdelili po delilnicah hrane zagrebškega Karitasa.
Osebne ilovice
Rojstvi: V družini Andreja Šimenca in ge. Beti roj. Pérez se je 6. septembra rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Natalija. 14. septembra se je rodila Nataša Pavla Qualizza, hčerka Gabrijela in ge. Kristine roj. Jereb. Čestitamo!
Krsta: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil v soboto, 14. septembra krščen Guillermo Damjan Ré, sin Guiller-
SLOVENSKA
PRISTAVA
Redni občni zbor
se je vršil v nedeljo, 4. avgusta ob zadovoljivi udeležbi.
Po predhodnih formalnostih so bila takoj na vrsti poročila, iz katerih povzemamo sledeče glavne misli:
Tajnik lic. Tomaž Rant: Število društvenih članov se je v zadnji poslovni dobi povečalo za 10 in društvo trenutno šteje 287 članov in članic. V srenji se je v tem času rodilo 9 otrok, obžalovali pa smo smrt enega člana. Šest članov je sklenilo zakon.
Za prihodnjo poslovno dobo si je odbor zastavil cilj, vključiti v našo krajevno skupnost čim več novih mladih družin, ki se naseljujejo v našem okolišu, a se doslej našem središču še niso približale.
Iz blagajniškega poročila Ludvika Kopača je bil razviden živahen denarni promet, v katerem med dohodki prednjačijo dohodki od prireditev, za njimi nabirke za stole, najemnina spodnjega salona, zaslužene obresti in potem šele članarina.
V	imenu šolskega odbora je podala izčrpno poročilo predsednica Metka Kopač. Iz njenega poročila povzemamo, da je v preteklem šolskem letu obiskovalo šolo 65 otrok, polega kateheta pa je v učiteljskem zboru 9 učiteljic in pomočnic. Otroci so uspešno sodelovali pri mnogih prireditvah.
Za gradbeni odbor je poročal njegov vodja arh. Ivan Kogovšek. Začeti smo morah z gradnjo prvega dela skladišča, da v njem shranimo stvari, ki nujno služijo Pristavi in so bile doslej na prostem.
Obširnejše poročilo je nato podal kulturni referent Dominik Oblak. Omenjal je zlasti prireditev Pristavskega dne s celodnevnim programom. Slovenski dan, ki je bil letos na Pristavi in zato v glavnem na skrbi pristavskega kulturnega referenta. Tudi je omenil sodelovanje šolskih otrok pri letošnji Alojzijevi proslavi. Posebej je omenil razgibano delo folklorne skupine, ki je pripravila zelo uspelo „Veselico mednarodnih plesov“, sodelovala na Slovenskem dnevu, pri predstavitvi Slovenije na Feria del Libro, nastopila v San Luisu, sodelovala pri manifestacijah ob proglasitvi samostojne Slovenije in na TV kanalu 3 v Boulogne istega dne z bogatim programom. Skupina je gostovala v mestu Saladillo itd. Še druge prireditve je omenil: Mladinski dan, mladinsko silvestrovanje ter vrsto zanimivih predavanj.
V	imenu Krožka mater in žena je poročala Vera Zurc.
Gospodar Polde Golob st. je poročal o nabavi novega inventarja, nakar je v imenu Mladinskih organizacij referent Martin Križ omenil delo mladih, ki se deli
ma in ge. lic. Tonči roj. Vesel. Botrovala sta ga. prof. Neda Vesel Dolenčeva in Vencelj Dolenc; isti dan je bil v isti cerkvi krščen Luka Hektor Bartolomé, sin Héctoija Emilia in cont. Metke roj. Bavec; za botra sta bila Jorge Alberto Pérez in cont. Milena Bavec; oba je krstil župnik Jože Škerbec.
Srečnim staršem iskrene čestitke!
Nov diplomant: Na moronski univerzi je končal pravne študije Jože Peter Potočar iz Palomarja in postal advokat.
Čestitamo!
v dve vrsti. V prvo vrsto šteje priprave in izvedbe samostojnih prireditev. V d' ,go vrsto pa uvršča pomoč in sodelovanje pri drugih pristavskih prireditvah (tombola, Priatavski in Slovenski dan). Tu še posebej omenja udeležbo mladih v folklorni skupini, ki ji je za delavnost treba dati posebno priznanje in ji čestitati, ker nas mnogokrat odlično predstavlja izven naših prireditev.
Poročala je tudi knjižničarka Mirijam Rant.
Kot zadnji je poročal predsednik Janez Jelenc. Omenjamo nekatere njegove misli: „Pričenja se novo obdobje v zgodovini slovenskega naroda in mi smo žive priče izredno pomembnih dogodkov. Naša dolžnost je, da kot pravi dediči majhnega, kulturnega in pogumnega naroda aktivno sodelujemo z brati in sestrami pod Triglavom za priznanje neodvisne, suverene in samostojne Republike Slovenije. Naloga ni lahka, saj moramo skrbeti za našo tukajšnjo skupnost. Naša tukajšnja središča bodo morala biti prav žarišča srčne omike, splošne izobrazbe, medsebojnega razumevanja in narodne zavesti.
Pot v bodočnost pelje iz preteklosti čez sedanjost. Zato naj bodo naši koraki pogumni, previdni in polni slovenskega optimizma, ki ga črpamo iz preteklih naporov in uspehov. Delajmo tako, da ne bomo samo vzoren zgled naši mladini, marveč tudi iskreni, plemeniti in lojalni prijatelji, dobri svetovalci ter aktivni sodelavci, starejšim pa ponižni poslušalci in hvaležni otroci.“
Za nadzorstvo je poročal dr. Julij Sa-velli ter navzočim zborovalcem predlagal, da izrečejo odboru za vse delo razrešnico, predsedniku odbora pa s pohvalo.
Med predlogi je bilo na glasovanju zvišanje članarine mesečno na A 10.000.
Sledile so volitve novega odbora. Z velikim odobravanjem je bila sprejeta lista s predsednikom Janezom Jelencem na čelu in sledečimi odborniki: Andrej Golob, Polde Golob st., Rudi Gričar, inž. Andrej Gohar, Franc Jerovšek, Frenk Klemenčič, arh. Ivan Kogovšek, con. Andrej Kostelec, Dominik Oblak, France Pernišek, Marjan Pograjc, France Rant, Tomaž Rant in Anica Zarnik. V nadzornem odboru sta Nande Češarek in dr. Julij S avelli.
Morda ne veste:
—	Daje samostojnih in nedovisnih držav ali kneževin, ki so po številu prebivalcev manjše od Slovenije: v Evropi 8, v Afriki 16, v Aziji 8, v Oceaniji 3, v Srednji Ameriki 6 in v Južni Ameriki 2 državi.
—	Da ima država Kuvajt manjšo površino, kot jo ima Republika Slovenija, in ima skoraj 800.00.0 prebivalcev.
—	Da ima najnovejša ponovno priznana država Estonska 1.500.000 prebivalcev.
Angleščina - Mila Hribar, AIL (The Institute of Linguistics Final Diploma) - Učni skupini od 7. do 10. let (osnovna) in 10. do 12. (priprava za srednjo šolo) - Tel: 651-5354 METKA - L. in F. Švigelj - Otroške obleke -Izbira in tovarniške cene - F. Alcorta 2754 - San Justo (Barrio San Nicoläs)-TeI. 441-7496 Splošna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3574; Viktor Fekonja PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, Sr „M“ — Capital —Tel: 83-7347 in 71-3546.
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiše
-	tovarne - avtomobile.
Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 - Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa Kadar se o računalnikih (kompjuteijih) govori, inž. Janez Kocmur vam poskrbi. Tel.: 651-7459
-	Brandsen 2167 - San Justo.
SERVIS
Dolenc Lojze - popravila barvne TV, video-kaset, radio snemalcev, kaset in avdio - Cervino 3942 -San Justo - Tel.: 651-2176.
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologija, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B“ - San Martin -Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk - Tel.: 762-2840.
Turizem Bled — Najugodnejše cene za polet z avionom in turizem po svetu - Tel. 628-9504
WSi
' LEGAJO Ns 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino
informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265
LEGAJO N9 3545-82 Posredovanske turističnih storitev letalske, ladijske in železniške vozovnice H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ARHITEKTI
Arhitektka Ana Maria Sovič - .Načrti in vodstvo novih zidanj, popravil, dekoracija in načrti za opremo - Rodriguez Pena 336, P. 6? ofic. 64. T. E. 45-2623 in 651-4206.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 - San Isidro -Tel: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital - Tel.: 45-0320 in 46-7991 dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do petka o 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica. Olavama 2555, Mar del Plata (7600) Tel.: (023) 51-0180/0177
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne -trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt - Avellaneda 216 - San Miguel -Tel.: 664-1656.
ŽADOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón. REDECORA— celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge -Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352.
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel.: 248-4021.
Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N9 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do
18.30	- Tel: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 -(1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA— Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: E sio venia Unida Redacción y Administradón:
RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 69-9503 Glavni urednik:
Tine Debeljak mL Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N- 85.462	
r
Zahvala in prošnja
Dogodki ob slovenski osamosvojitvi in agresiji JA so med nami v Argentini močno odjeknili. Kot organizirana skupnost smo se odločili, da seznanimo javno mnenje z vsem, kar se je razvijalo v domovini oz. očetnjavi in v to smo zastavili vse svoje moči. Tudi v žep smo morali seči in to kar globoko. A bili smo mimi, saj žep ni bil prazen in smo varčno razpolagali z zaupanimi darovi.
Zedinjena Slovenija se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste velikodušno pripomogli s svojimi darovi, da smo lahko uspešno opravili zastavljene naloge. Brez vaše pomoči bi ne mogli v tolikšni meri prodreti med argentinske oblasti in prebivalce.
Vendar pa končnega cilja še nismo dosegli. Nove naloge se pojavljajo, med njimi od Argentine priznanje suverenosti Republike Slovenije in organiziranje v mesecu oktobru obiska predstavnikov slovenske vlade s predsednikom prof. Lojzetom Peterletom na čelu. Že zdaj vas prosimo, da nas tudi v bodoče spremljate in gmotno podprete. S skupnimi močmi bomo uspeli in doprinesli svoj delež pri prizadevanju do uveljavitve samostojne slovenske države. Pri tem nam Bog pomagaj!
V
Sporočamo, da ima Božidar Fink, pooblaščenec slovenske vlade, spremenjeno številko domačega telefona. Nova številka telefona s faxom je
441-3418
ČETRTEK, 19. septembra:
Sestanek Lige žena-mati v San Martinu ob 18.30.
SOBOTA, 21. septembra:
Slomškova proslava osnovnošolskih otrok
v Slovenski hiši ob 9.30.
Kulturni večer SKA: prof. France Bergant - Nastanek in narava evangelijev; Slovenska hiša ob 20.
NEDELJA, 22. septembra:
V	San Justu 30. Mladinski dan PETEK, 27. septembra:
Predstavitev Slovencev v Instituto Nacional de Antropologia - 3 de Febrero 1378, Capital - ob 20.
SOBOTA, 28. septembra:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
V	Slovenski hiši koncert zbora „Ninos y Jóvenes Cantores de Bariloche“. Dirigent: Andrej Jan.
SREDA, 2. oktobra:
Sestanek ZSMŽ: Razgovor ob čaju z go. Miro Eckerjevo, ob 17.
NEDELJA, 6. oktobra:
15.	obletnica pri Svetogorski Mariji: ob 16.
uri litanije in maša, po maši v dvorani koncert SPZ Gallusa in družabno srečanje.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAJt Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
Cena največ štirih vrstic A 18.000,- za enkratno objavo, za vsak mesec —1 številke— A 55.000.-
ZEDINJENA SLOVENIJA _____________________/
Predstavitev
Slovencev
Instituto Nacional de Antropologia je pripravil ciklus večerov, na katerih se bodo predstavile razne narodne skupnosti, živeče v Argentini. Za prvega so določili, da se predstavijo Slovenci in to v petek, 27. septembra ob 20 na cesti 3 de Febrero 1378, Capital. Prireditev bodo med drugim obogatili nastopi komorne skupine zbora Gallus in folklorna skupina s Pristave v Castelarju. Na ogled bo tudi razstava, ki bo odprta še naslednje dni do 5. oktobra.
Predstavitev Slovencev, njihove kulture in življenjske moči je namenjena predvsem argentinski javnosti. Zato ne izgubimo priložnosti in povabimo svoje prijatelje in znance na ta večer, da se udeležijo zanimivega programa in na sorazmerno lahek način pridejo v stik s slovensko problematiko.
Naročnina Svobodno Slovenije:
za Argentino A 360.000; pri pošiljanju po pošti pa A 400.000; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
V Evropi lahke kupite Svobodno Slovenijo: v Trstu: Knjigama Fortunato, Via Paganini 2; v Celovcu: knjigama Mohorjeve družbe, Viktringer 26.
Stavljenje: MAUVILKO
T alleres Gràficos “VILKO* S.R.L., Estados Unidos 425
(1101) Buenos Aires - Tel.: 362-7215/1346
Društvo Slovenska Pristava
vabi na
OTVORITEV NOVEGA RAŽNJA.
V nedeljo, 29. septembra po maši.
KOSILO Z MINITOMBOLO
Z nakaznico za kosilo dobi vsak udeleženec 5 tombolskih tablic za žrebanje lepih dobitkov (same tombole).
Na svidenje!
Slovenska kulturna akcija
12. kulturni večer
Koncert zbora
Ninos y Jóvenes Cantores de Bariloche
Dirigent: Andrej Jan
V soboto, 28. septembra ob 20.30 v Slovenski hiši
SDO
SFZ
NAŠ DOM SAN JUSTO
bo v nedeljo, 22. septembra 1991, praznoval svoj
M—
30. MLADINSKI DAN
Pričeli ga bomo s sv. mašo ob 8. uri, nato bodo tekme v odbojki ob 9.30 uri, popoldne ob 18.30 uri pa kulturni program.
Na ples nismo pozabili... vrteli se bomo ob zvokih ROCK & POLKA
PRIDI, TE PRIČAKUJEMO!
Tudi ob slabem vremenu.