Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
2003
352(497.12 Ptuj)
6005687,12
MESTNA OBČINA PTUJ
Spoštovane občanke in občani
V prihajajočem letu 2004 vam želim, da se večina vaših uspehov iz preteklosti spremeni v prijetne obveznosti za prihodnost. Hkrati vam voščim srečen božič in vesele novoletne praznike.
Dr. Štefan Čelan župan Mestne občine Ptuj

december / gruden-2r/i-
ETO I^JJEVILKA 12
(m*: 100 on
RETROSPEKTIVA SKOZI FOTOOBJEKTIV, UVODNIK
Kurentovanje se je letos pričelo 22. februarja in zaključilo 4. marca. Foto: Langerholc
Otvoritev 14. razstave Dobrote slovenskih kmetij na dvorišču minoritskega samostana 4. aprila. Foto: Laura
Podpis pogodbe o oddaji mladinskega prenočišča v najem Centru šolskih in obšolskih dejavnosti iz Ljubljane. Pogodbo sta podpisala Jelko Gros, direktor CŠOD, in župan dr. Štefan Čelan, 19. marec. Foto: Langerholc
Podpis gradbene pogodbe za izvedbo 1A faze (1. odlagalno polje) gradnje CERO Gajke. Od leve: Ferdo Vein-gerll Drage> Klobučar, župan dr. Štefan Čelan, Ljubomir Cimerman, 15. april. Foto: Langerholc
Ervvan Fouere, vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji je 6. maja obiskal Ptuj in se srečal s ptujskim županom. Foto: Langerholc
Župan MO Ptuj je 14. maja priredil častni sprejem za ekipo Elite kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, ki je zmagala na 10. dirki po Sloveniji. Od leve: direktor KK PP Rene Glavnik, trener Srečko Glivar, Mitja Mahorič, Aldo Ino Ilešič in Boštjan Arnuš.
Sprejem rokometašic Mercator Tenzor Ruj pri županu ob prestopu v 1. A DRL, maj 2003. Eda Pučko, kapetanka ŽRK Mercator Tenzor Ruj, je županu izročila rokometno žogo. Foto: Langerholc
Novo obdobje in nove priložnosti
Prihaja novo leto, s tem pa tudi nove priložnosti na vseh področjih. V tem novem obdobju moramo biti pozorni na razumevanje človeka, ki temelji na spoznanju, daje interpret družbene realnosti. Kot tak je vedno politiziran subjekt, ker se politika izvršuje v najširšem smislu besedne zveze: vse, kar se dogaja med ljudmi. Vsaka druga interpretacija politike izgubi svoj smisel, zatorej seje nujno potrebno v prihodnje vprašati, ali kot politiki zastopamo interese širše javnosti ali preko politikanstva dosegamo le lastne interese.
Tako moramo nujno stremeti k skupnosti posameznikov in posameznic, ki se zavedamo, da ne samo interpretiramo, ampak tudi kreiramo družbeno realnost. Ki v vsakem trenutku iščemo srečo in v vsakem človeku radost in veselje. Ki sprejemamo drugačnost in nas ni strah nerazumevanja in nasprotovanja. Ki ne poznamo sovražnikov in se ne delimo na rdeče in črne, leve in desne, kavboje in indijance, naše in njihove, verne in neverne, ampak želimo z miroljubnim sobivanjem vseh in vsakogar vstopiti v novo leto. Ne pristajamo na umetne delitve, ker svet ni čmo-bel, ampak je mavričen, zato tudi politiko razumemo kot umetnost ravnanj z emocijami in občutki ljudi in nas tako ni strah njihovih čustev, ter stremimo k skupnosti, kjer zavračamo vsakršno nasilje in kjer ne vsiljujemo svojega mišljenja.
Mladi smo del družbe in kulture, del okolja, ki nas sooblikuje in soopredeljuje. Zato želimo v tem okolju oblikovati lastno sedanjost in lastno prihodnost z jasno vizijo. Vizijo družbe ustvaijalnih posameznic in posameznikov in vizijo družbe, ki bo skozi demokratične odnose gradila enakost vseh - moških in žensk, mladih in starih, delavcev in intelek-
tualcev, zaposlenih in nezaposlenih, ne glede na rasno, versko ali kulturno pripadnost in spolno usmeijenost.
V sklopu tega moramo zagotoviti, da bo tudi izobraževanje dostopno vsem, ki to želijo. Osnovno, srednje in visoko šolstvo morajo biti notranje strukturirani tako, da vsi mladi najdejo svojim sposobnostim in željam ustrezen program. Šolstvo mora biti popolnoma avtonomno in neideološko, neodvisno od vsakdanje politike in vseh nazorov.
Slovenija mora poskrbeti, da bo zgodba o uspehu zgodba vseh nas in ne samo priviligiranih posameznikov in posameznic. Tako mora država z minimalnim državljanskim dohodkom zagotoviti vsem ljudem kakovostno življenje. Socialna varnost brezposelnih mora temeljiti na spoznanju, daje delo pravica in ne dolžnost, še posebej v našem mestu Ptuj, kije glede socialnih vprašanj najbolj ogrožen. Prav tako živimo v okolju, kjer veljata relativno visoka smrtnost in socialne razlike.
Obstaja več resnic, več poti.
Ne glede na politično pripadnost oziroma prepričanje pa mora država zagotoviti (v partnerstvu z zasebnim sektorjem) večje število štipendij in znižati cenzus za pridobitev državne štipendije, saj je veliko dijakov in študentov, ki resnično potrebujejo štipendijo, a je ne dobijo. Zgraditi moramo nove študentske in dijaške domove ter nujno zagotoviti subvencioniranje prehrane in učbenikov na vseh ravneh izobraževanja. Prostorje odprt, prevrednotimo vrednote, bodimo izvirni, zahtevajmo realno!
Predvsem pa, preživite praznične dni v krogu svojih družin in prijateljev, želim vam obilo prijetnih trenutkov ter nadvse uspešno in ustvarjalno novo leto na vseh področjih.
Dejan Levanič

MISLI UREDNICE, SPREHOD PO VSEBINI
Sonce sije vsem enako
Pred kratkim je mladenič, moj poslovni kolega, kupoval avto in izjavil, da so ljudje, ki vozijo avtomobile znamke Daewoo, vsi po vrsti zelo težki tipi. Kar meje osupnilo. Slišala sem že, da ople in forde vozijo kmetavzi, ki imajo malo več denaija kot drugi podeželani in hočejo dober avto za malo denaija, ali pa auslandeiji brez okusa za avtomobile, ki so mahnjeni na velike škatle. To meje napeljalo k razmišljanju o tem, kako z lahkoto sodimo ljudi, ki jih sploh ne poznamo in jih mečemo v določen kategoriziran koš zaradi ene same njihove zunanje lastnosti. Kakšni pa so ljudje, ki vozijo audije, peugeote, roverje ali recimo BMW-je. So bolj fini in imajo zato bolj prefinjen okus za karkoli? So zato ti tipi nasploh boljši od prej naštetih?
Delitev na dobro in slabo je zgolj človeška pogruntavščina. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če bi sonce razsojalo! Reklo bi: »Gospod Z. je kupil velik avto znamke opel, torej hoče za malo denaija velik avto, pa še okusa nima, zato danes ne bo deležen mojih žarkov, gospod F. pa je kupil oblikovno zelo estetski in najnovejši model roveija, torej ima okus in je bil pripravljen potrošiti veliko denaija za avto, zato bom danes nanj bolj sijalo in ga bolj grelo.« Narava ne deli, ne razsoja. Le človek obupno vztraja pri razsojanju. Zakaj nekateri to počnejo kot nekaj pozitivnega? Ni težko razložiti. Če bi se namreč odrekli obsojanju soseda ali sodelavca ali partneija, bi to pomenilo, da nihče ni boljši od drugih, da tudi sami niso boljši od drugih. Dokler lahko s prstom kažejo na druge, tako imenovane slabe ali hudobne ljudi, dotlej so očitno boljši. In to nekaterim daje prijeten občutek vzvišenosti in večvrednosti. Te »radostit si nikakor ne dovolijo vzeti. Ampak prav tukaj tičijo razlogi za mnogotere nesporazume med nami. Ob tem se spomnim tudi tega, da nekateri prav iz konfliktov kujejo dobičke. Če bi le-te res želeli preseči, bi morali nehati z obsojanjem drugih in sebe.
Prav zato tudi vsa humanitarna društva in dobrodelne ustanove, prav tako OZN, le malo prispevajo k rešitvi težav. OZN ni sposobna z ukrepi zmanjšati zapletov v svetu. Ko se zdi, da je kakega rešila, nastaneta dva nova in spopadi se širijo. Kajti ukrepi OZN so le površinske terapije. Tudi delo teh organizacij temelji na ločevanju dobrega in slabega. A ni nam treba tako daleč. Vprašajmo se, kolikokrat se vmešavamo v zadeve svojih bližnjih. Kolikokrat rečemo ali pomislimo, da ta in ta uslužbenec nima pojma o delu, ki ga opravlja, da soseda nima smisla za red in čistočo, da mamica ta in ta ne zna vzgajati svojih otrok ...
Vmešavanje je skoraj vedno povezano s sojenjem, to pa povzroča nesoglasja in spore. Zanimivo, da ljudje z notranjimi napetostmi poskušajo reševati konflikte drugih. A to enostavno ne gre, ni šlo do sedaj in ne bo šlo niti čez tisoč let. Poznam ljudi, ki imajo neustavljivo potrebo, da se vmešavajo povsod in v vse, drugim razlagajo njihove napake in kako jih odpraviti. To počnejo v imenu odlike in dobronamerno. »Želimo le pomagati«, pravijo, »pa tudi bolje vemo, ker imamo več izkušenj.« Ampak kaj je za koga »bolje», kdo ima pravico o tem sploh odločati? Reševanje naših težav nikakor ni naloga drugih. Zgovoren primer je pomoč nerazvitim afriškim državam. Nobena stvar ne zavira razvoja te celine bolj kot pomoč od zunaj. To so spoznali Afričani sami. In takih primerov je v zgodovini nešteto. Ozrimo se samo na arabske države, na spor med Izraelom in Palestinci ali na razmeija med republikami nekdanje SFRJ in posledično na balkansko vojno. Pričakovanje zunanje pomoči je v nas izgleda globoko zakoreninjeno. V tako usmerjenem razmišljanju se odrekamo svoji moči in jo podcenjujemo; odgovornost za neko stanje rafinirano podtaknemo drugim in čakamo na pomoč od zunaj. Navadili smo se, da pomoč pri reševanju težav iščemo zunaj sebe. Ne zaupamo svoji lastni moči.
Hitimo k strokovnjakom, zdravnikom, psihologom, astrologom, jasnovidcem, pravnikom itn. Drugi naj mislijo namesto nas, oni naj rešujejo naše težave. Drugi so vse, mi nismo nič. Njim zaupamo, česar sebi ne moremo. Ko se nekdo obrača na zunanjo avtoriteto, mora vedeti, da ji predaja svojo moč, rešitev njegovih težav pa je na ta način malo veijetna. Tako razmišljanje je nevarno. Preprečuje naš razvoj in nas oddaljuje od sebe.
Nismo se naučili samostojno misliti, zato prevzemamo »programsko opremo« staršev in okolja. Živimo sicer v tehnološko visoko razvitem svetu, naši temeljni mišljenjski vzorci pa niso nič razvitejši od tistih pred tisoč ali več leti. Sposobnost samostojnega razmišljanja se ni razvijala premočrtno s proizvodnjo in spreminjanjem življenjskega okolja. Preveč smo se osredotočili le na ustvaijanje materialnih dobrin, tako zelo preveč, da smo zanemarili razvoj nas samih.
A na srečo imamo vsi mi svobodno voljo. Vsak človek lahko vidi in misli, kar hoče. Pa kaj potem, boste rekli. Nič takega. A to je veliko, pravzaprav vse. Načelo svobodne volje ima velikanske posledice. Če mislite, da je življenje solzna dolina in polno nerešljivih težav, tako tudi bo. Če pa mislite, da je polno priložnosti in zanimivih možnosti, mislite pozitivno in tako se bo zgodilo. To ni bajeslovje, ne religija.To je čista fizika.
Milena Turk
SPREHOD PO VSEBINI
Interesi niso povsem usklajeni 4
Odločba ustavnega sodišča o CATV Ptuj_____________________4
Zadnja letošnja redna seja mestnega sveta 22. decembra	5
7 pobud In 5 vprašanj svetnikov	6
Stranke mestnega sveta sporočajo	7
Spet na obisku v partnerskem mestu Banska Štiavnlca	8
Stara mesta so danes na razpotju svojega zgodovinskega razvoja_______________________8
Stara mestna in vaška jedra 9
Obnovljena cerkev sv. Petra In Pavla je največje božično darilo Ptuju In Sloveniji	10
Priprava odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov	10
Sv. Vlktorln Ptujski In naše mesto	11
Uspešnost in neuspešnost se mnogokrat ocenjujeta po potrebi	12
O zemeljskem plinu__________13
V petdesetletni zgodovini ptujske kmetijske šole se je nabralo veliko pomembnih dogodkov	14
Sušno obdobje močno prizadelo kmetijstvo v Podravju	15
Decembrski pogovor ob kavi z Lidijo Majnik ______________ 16
Srebrni Jubilej za Olgico	17
OŠ Ljudski vrt na Dnevih tehnične kulture v Ljubljani	18
Mladi v boju proti virusu HIV In aidsu	18
Baltimorski valček	19
Ob petdeseti obletnici Planln-skega društva Ptuj___________20
Ureditev Maistrove ulice	21
Ptujski šport v letu 2003	22
Terme Ptuj - danes In jutri	24
Velika nagradna križanka	25
Gledališče, razstave, prireditve	26
Retrospektiva skozi fotoobjektiv _______________ 27
Naslovnica: Jutro na ptujskem gradu. Foto: Boris Voglar
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. TRR: 01296-01000 16538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: ptujcan<sptuj.si. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, elektronska pošta: irenamarcetic&email.si. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Priprava za tisk: TEDNIK Ptuj, tel: 749-34-10. Tisk: Tiskarna Florjančič, d.o.o. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerl - ZE Ptuj, Miljana Nenad - ZLSD, Roben Krajnc - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Roben Švikan - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četni, o delovanju političnih strank, informacije in komentaije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brazplačno prejamajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov.
f/cem J
ZAHTEVEN DNEVNI RED 4. SEJE KOLEGIJA ŽUPANOV SPODNJEGA PODRAVJA
Interesi niso povsem usklajeni
nevni red zadnjega kolegija županov je bil vsebinsko zahteven. Lotili so se tudi tem, okrog katerih med njimi še ni soglasja. Na dnevni red so uvrstili:
•	delovno gradivo o ustanovitvi Zveze občin Spodnjega Podravja,
•	delovno gradivo pogodbe o prenosu vodooskrbnih infrastrukturnih objektov in naprav v upravljanje in vzdrževanje Komunalnemu podjetju Ptuj, d.d.,
•	turistično rekreacijsko kolesarsko mrežo Spodnjega Podravja,
•	usklajevanje projektov za neposredne regionalne spodbude in
•	koncesijo za odvoz komunalnih odpadkov.
Vsebinsko bogata in polemična razprava seje na kolegiju razvila o aktivnostih za ustanovitev Zveze občin. 0 dinamiki aktivnosti za ustanovitev zveze si udeleženci kolegija niso bili enotni. Poudarili so, da se morajo v ustanovitvenem aktu konkretizirati pristojnosti zveze, podrobneje je potrebno opredeliti finančne obveznosti in premože-
Župarti na 4. kolegiju, december. Foto: Aleš Šprah
nje zveze. Občino kot temeljno samoupravno skupnost je treba varovati vključno z njenimi pristojnostmi, ob tem pa pod okriljem zveze občin skupaj nastopati nasproti državi za lažje in učinkovitejše reševanja lastnih in skupnih problemov. V razpravi so se uskladili, da delovno gradivo odloka o ustanovitvi zveze ponovno proučijo v občinah ter do 30. decembra posredujejo konkretne pripombe in dopolnitve v urad župana Mestne
občine Ptuj, kjer se bo, ob upoštevanju pripomb in predlogov, pripravilo dopolnjeno delovno gradivo ustanovitvenega akta.
Ob obravnavi pogodbe o prenosu vodooskrbnih infrastrukturnih objektov in naprav v upravljanje in vzdrževanje družbi Komunalno podjetje Ptuj je beseda tekla predvsem o deležih premoženja posameznih občin, ki ga s predlagano pogodbo prenašajo v upravljanje Komunalnemu podjetju Ptuj. Na predlagano delovno gradivo je bilo mnogo pripomb (nejasna pravna podlaga za predlagane rešitve v pogodbi), zato so župani odločanje o tem prenesli v naslednje leto.
Projekt turistično rekreacijske kolesarske mreže Spodnje Podravje je na pobudo turističnega gospodarstva pripravilo Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj. Župani so v razpravi projekt v celoti podprli. Zajema karto kolesarskih poti z vodnikom, v katerem so opisane poti ter potrebne oznake celotne kolesarske mreže. Skupna vrednost projekta je 32.000.000 tolaijev. Župani so bili enotni, da v naslednjem letu v programu neposrednih regionalnih spodbud dobijo prioriteto naslednji projekti:
•	gradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki CERO Gajke,
•	varovanje in izboljšanje kakovosti podtalnice in z njo povezanih pitnih vodnih virov na območju Dravskega in Ptujskega polja in
•	projekt turistično rekreacijska kolesarska mreža Spodnje Podravje.
V skladu z občinskimi odloki morajo občine, vsaka za svoje območje, izbrati koncesionarja za zbiranje in odvoz odpadkov na Center za ravnanje z odpadki Gajke. Župani so se strinjali, da se pripravi enoten razpis za podelitev koncesije za izvajanje te službe.
Branko Novak
SPREJEM ODLOKA 0 PRISTOJNOSTIH IN NALOGAH PRI UPRAVLJANJU KABELSKO DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA »CATV PTUJ”
Odločba ustavnega sodišča o CATV Ptuj
zgradnja kabelsko televizijskega omrežja ( J Ptuj (CATV Ptuj) se je pričela na podlagi spo-^ / razuma o izgradnji in sofinanciranju CATV sistema na območju KS Ptuj, ki so ga 26. 12.
1986 sklenile KS Boris Ziherl, KS Franc Osojnik, KS Jože Potrč, KS Dušan Kveder, Srednješolski center Ptuj, Radio-Tednik Ptuj in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj.
Finančna sredstva za izgradnjo sprejemne postaje in primarnega razvodnega omrežja ter ojačevalne naprave so na podlagi sporazuma prispevale štiri krajevne skupnosti in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj. Za delež, kije bil financiran iz sredstev Samoupravne stanovanjske skupnosti, je nesporno, da gre za premoženje občine, ki je po ukinitvi SIS materialne proizvodnje prevzela njihovo premoženje. Za gradnjo tega sistema se je uporabil tudi presežek sredstev samoprispevka iz referendumskega obdobja 1981-1985. Takratne krajevne skupnosti so imenovale odbor za CATV Ptuj, ki je organizacijsko in strokovno vodil izgradnjo celotnega sistema CATV Ptuj. Z občani - sofinanceiji - je investitor sklenil posamezne pogodbe.
Zaradi pravno neurejenega statusa kabelske televizije na Ptuju je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji v juliju 1999 sprejel sklep, da se v interesu lastnikov in uporabnikov kabelskega sistema ustanovi posebna neodvisna delovna skupina, ki naj prouči vse aspekte dosedanjega dela CATV in predloži mestnemu svetu bodočo organizacijsko strukturo CATV sistema na Ptuju, hkrati pa je bila delovna skupina pooblaščena, da k sodelovanju povabi tudi strokovnjake s področja telekomunikacij in lastninjenja. Sestava delovne skupine je bila zelo široka, saj seje sistem razširil na pet četrti, Mestna četrt Jezero in Primestna četrt Rogoznica pa sta izražali nezadovoljstvo, da nista vključeni v sistem kabelsko distribucijskega
sistema in jim je s tem onemogočeno spremljanje lokalnega ptujskega programa. Delovna skupina je po skoraj dveh letih razprav na seji 14. 3. 2001 sprejela sklep o pripravi osnutka odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema ter imenovala ožjo delovno skupino za pripravo le-tega.
Delovna skupina je ugotovila, da bi za spremembo organiziranosti bilo potrebno več časa, do takrat pa je bilo potrebno zagotoviti predvsem transparentno delovanje obstoječega sistema. Zato je na seji 14. 3. 2001, katere so se udeležili tudi predsedniki mestnih in primestnih četrti, sprejela sklep, da se pripravi odlok, ki bo (začasno) ohranil dosedanjo organiziranost (povzeto iz obrazložitve gradiva, ki je bilo kot osnutek odloka posredovano mestnemu svetu).
Kompromis je bil torej odlok, v katerem je (1. člen) zapisano, da se z njim do spremembe pravnega statusa kabelsko distribucijskega sistema določajo pristojnosti in naloge Mestne občine Ptuj in vseh mestnih četrti pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema CATV Ptuj. Od ostalih določb pa je potrebno izpostaviti 16. člen, kije določal, da mora do 31.
12. 2002 upravni odbor pripraviti predlog dokončne ureditve statusa "CATV Ptuj”. Iz obeh določb odloka nedvoumno izhaja, da se je mestni svet zavedal tega, da gre le za začasno obliko organiziranosti in daje potrebno po letu 1986, ko se je zgodba začela, končno poiskati tisto organiziranost, ki bo skladna z zakonodajo.
4 fólA
IZ MESTNE HIŠE, MESTNI SVET
PRORAČUN ZA LETO 2004, PRISTOP OBČINE KIDRIČEVO V SKUPNO OBČINSKO UPRAVO, SOGLASJE K IMENOVANJU DR. BOJANA PAHORJA ZA DIREKTORJA BISTRE
Zadnja letošnja redna seja mestnega sveta 22. decembra
4 * a dnevni red decembrske seje je bilo / I uvrščenih 11 točk. Med prvimi so bili w predlog odloka o proračunu za leto 2004, pobude in vprašanja ter osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj.
KORAK PRED IN PO ODLOČITVI USTAVNEGA SODIŠČA
Ustavno sodišče je z odločbo 20.
11.	2003 občinski odlok razveljavilo. Odloka ni odpravilo (to bi storilo v primeru, če bi ugotovilo, daje potrebno odpraviti škodljive posledice -11. točka obrazložitve), odprava pa bi učinkovala za nazaj. Razveljavitev odloka pa tako v skladu s 45. členom Zakona o ustavnem sodišču učinkuje za naprej od naslednjega dne po objavi odločbe ustavnega sodišča o razveljavitvi.
Iz obrazložitve (z razlogi za takšno odločitev se lahko seznanite v celoti, saj je odločba objavljena v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, kije priloga te številke Ptujčana) je razvidno, daje za odločitev v zadevi bistvena ugotovitev, da je dejavnost storitev kabelsko distribucijskega sistema gospodarska dejavnost, ki se opravlja na trgu. Zato občina, kot tudi četrti kot deli občine, nimajo pravice te dejavnosti določiti kot lokalne javne službe.
S tem, ko je mestni svet na seji 27. 10. 2003 ustanovil delniško družbo, smo v Mestni občini Ptuj, torej še pred sprejemom odločitve ustavnega sodišča, to dejavnost prepustili trgu. Primernost takšne odločitve je razvidna tudi iz obrazložitve odločbe ustavnega sodišča, ki v točki 10 ugotavlja, da so storitve kabelsko distribucijskega sistema gospodarska dejavnost, ki se opravlja na trgu. Delniška družba je namreč pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost (1. člen Zakona o gospodarskih družbah).
0 tem, kakšna naj bo bodoča organiziranost, je mestni svet večkrat razpravljal. Del javnosti, ki seje ukvaijal s to problematiko, je imel možnost udeležiti se predavanja dr. Šimeta Ivanjka s Pravne fakultete v Mariboru.
S strani občinske uprave (gradivo z dne 20. 2. 2001) pa so bile predstavljene možne oblike organiziranosti (gospodarske družbe, gospodarski zavod, zadruga) skupaj s prednostmi in slabostmi posameznih vrst organiziranosti. Tik pred iztekom roka po odloku je upravni odbor mestnemu svetu
posredoval predlog, da se sistem uredi v obliki dvojne koman-ditne delniške družbe. Predlogu mestni svet ni sledil, saj takšna oblika družbe ni izrecno opredeljena kot možna oblika po Zakonu o gospodarskih družbah inje zato vprašljiv vpis v sodni register. Administracija bi bila dražja, saj bi dejansko morali ustanoviti dve družbi, in sicer delniško družbo in družbo z omejeno odgovornostjo, ki bi bila komplementär v koman-ditni delniški družbi. Po temeljitem tehtanju argumentov za in proti seje torej mestni svet odločil za delniško družbo.
Na podlagi obrazložitve v odločbi ustavnega sodišča lahko torej sklepamo, da smo s tem, ko smo za izvajanje storitev kabelsko komunikacijskega sistema ustanovili delniško družbo, ki deluje po tržnih zakonitostih, ravnali pravilno. Mestni svet je sprejel statut družbe Kabelsko komunikacijski sistem Ptuj (v nadaljevanju KKS Ptuj, d.d.) in v njem zapisal, da je cilj družbe trajno delovanje kabelsko komunikacijskega sistema in omogočanje priključka ter trajne uporabe kabelsko komunikacijskega sistema vsem občanom Mestne občine Ptuj.
Seveda pa se s samo ustanovitvijo delniške družbe aktivnosti še niso končale. V statutu je tudi zapisano, daje za trajno uresničevanje teh ciljev nujna ustrezna razpršitev lastništva ob ohranitvi ustreznega vpliva Mestne občine Ptuj. Ob ustanovitvi znaša osnovni kapital družbe 6 milijonov, vil. členu statuta pa je določeno, da bo ustanovitelj kasneje v družbo vložil stvarni vložek - sistem CATV Ptuj, del tako vplačanih delnic pa bo ustanovitelj razdelil med občane v skladu s sklepom mestnega sveta. V skladu z mnenjem Ministrstva za finance moramo namreč na pristojnih organih sprejeti še ustrezna sklepa, in sicer: sklep o izločitvi kabelskega sistema iz premoženjske bilance četrti in posledično občine na novo pravno osebo in določiti način razdelitve delnic kot oblike vračila vlaganj v izgradnjo sistema. Tudi pri pripravi teh sklepov bomo imeli pred očmi predvsem koristi naših občanov.
Helena Neudauer, univ. dipl. prav.
Svetniki so bili seznanjeni z imeni gospodarskih družb, za katere velja prepoved poslovanja z Mestno občino Ptuj ter njenimi javnimi podjetji in zavodi. Omejitve glede opravljanja pridobitne dejavnosti v zasebne namene za osebe, ki opravljajo predstavniške in izvršilne funkcije v državnih in lokalnih skupnostih, določa 13. člen Zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Te gospodarske družbe so Libra, Tenzor, Protrade international in Olimpie.
Sledil je sklep o sodelovanju ptujske občine s kidričevsko, hajdinsko in markovsko pri izdelavi skupnega razvojnega programa podeželja v obliki partnerstva. Razvojni program podeželja predstavlja več projektov regionalnega pomena, v katere se bodo povezovali partnerji izjavnega, zasebnega in nevladnega sektoija. Izmed številnih, ki so podpisali pismo o nameri, se pravi o sodelovanju, so: ZRS Bistra Ptuj, Animacija, Pokrajinski muzej. Zavod za zaposlovanje, Kmetijsko gozdarski zavod, LTO ter Poklicna in tehnična kmetijska šola Ptuj. Namen razvojnih programov podeželja je oblikovati enoten pristop k oblikovanju skupne razvojne vizije in programa podeželja, s posebnim poudarkom na kmetijskih in s kmetijstvom povezanih vsebinah. Izdelava tega programa pa vsebuje izdelavo analiz, oblikovanje skupne razvojne vizije za določeno območje, opredelitev projektov in aktivnosti za izvajanje programa. Cilj je ohranjati poseljenost, dvigniti življenjsko raven podeželskega prebival-
stva, izpostaviti ekonomsko različnost podeželskega prostora in iskati nova delovna mesta na določenem območju.
Podali so soglasje k pristopu občine Kidričevo v Skupno občinsko upravo, na podlagi katerega bo ta za Kidričevo opravljala upravne naloge s področja urejanja prostora, varstva okolja in inšpekcijskih služb.
Med zadnjimi je bila kot ponavadi točka volitve in imenovanja. Na dnevnem redu 13. seje je bilo predlagano le eno soglasje; k imenovanju doktorja kemijske tehnologije Bojana Pahorja iz Maribora za direktoija ZRS Bistra Ptuj. Za dr. Bojana Pahoija, ki bo Bistro pričel voditi 1. januaija, seje 9. decembra na svoji seji pod predsedstvom dr. Romana Glaserja odločil svet zavoda ZRS Bistra. Pri informacijah je bila obrazložena odločba ustavnega sodišča v zvezi z Odlokom o pristojnosti in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema CATV Ptuj, s katero je ustavno sodišče razveljavilo omenjeni Odlok in ustavilo postopek za preizkus pobude MČ Center za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka. Podane so bile tudi informacije o osnovnošolskem prostoru v MO Ptuj, o šolskih okoliših in zmogljivosti šol, o realizaciji Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi - kulturni tolar, o realizaciji razpisa na področju zdravstva in kulture v letu 2003 ter o ustanovitvi Zveze občin Spodnje Podravje.
Milena Turk
7 POBUD IN 5 VPRAŠANJ SVETNIKOV
Ceste, pločniki, zaščita voda, kanalizacija, prostori za mlade, vandalizem, vključitev pevskega zbora gimnazije na proslave, ...
Odgovori
Pobudi Milana
«Petka:
1. V program proslav občinskega pomena naj se povabi in vključi tudi pevski zbor
Gimnazije Ptuj.
Odgovor: Oddelek za družbene dejavnosti je pobudo o vključevanju pevskega zbora Gimnazije Ptuj posredoval vsem ustanovam, ki se v ptujski občini ukvarjajo s pripravami in organizacijo prireditev občinskega pomena ter jih pozval, da v svoje programe prireditev vključujejo tudi omenjeni zbor.
Zdenka Ristič
2. Pobuda se nanaša na uresničitev medregionalnega projekta za ureditev regionalne ceste Ptuj-Vurberk kot pogoj za izdajo občinskega soglasja občini Duplek glede sofinanciranja CERO Gajke.
Odgovor:
Regionalna cesta Ptuj-Vurberk je v pristojnosti Direkcije RS za ceste. Naloga obeh občin je s skupnim nastopom doseči, da se omenjena cesta najhitreje obnovi v celoti.
Stanislav Napast
Vprašanji Marije Magdalene:
1. Kje naj bi uredili prostore za mlade? Za njihovo ureditev je v proračunu potrebno zagotoviti potrebna sredstva.
Odgovor: Po proučitvi zadeve smo ugotovili, da je vprašanje prostorov za mlade nedorečeno (tudi lokacija v prostorih Mestnega kina Ptuj). Prav tako se v prihodnosti kažejo še druge možnosti, kot npr. prostori vojašnice. Skupaj z vsemi zainteresiranimi bomo iskali skupne rešitve.
Maja Erjavec
2. Kdo plačuje odpravo škode, vandalizma v parkih (poškodovane klopi, polomljene luči in koši za smeti, poškodovani spo-
svetnikom, podani na 11.
meniki...)? Če gre to v breme našega proračuna, naj se pove, koliko smo doslej za popravila plačali? Naj se še pojasni, ali imamo morda kakšen vpliv na policijo, da bi bila ponoči bolj prisotna na teh lokacijah, kjer se poškodovanje tuje lastnine pojavlja pogosteje.
Odgovor: Odprava škode se plačuje iz našega proračuna. Do sedaj smo za to porabili okrog 4 milijone tolaijev. Na zadnji seji Varnostnega sosveta je bila problematika obravnavana in dogo-voijeno s policijo, da bo bolj prisotna na lokacijah, kjer se pogosteje pojavlja poškodovanje tuje lastnine.
Vprašanji Marjana Kolariča:
niča pričeta dela na sekundarni fekalni kanalizaciji na Rogoznici (za kar je planirano 15 milijonov tolaijev) in v Novi vasi pri Ptuju (za kar je prav tako planirano 15 milijonov tolaijev) ter na cesti skozi Žabjak, za kar je planirano 10 milijonov tolaijev?
Odgovor: Dela na sekundami fekalni kanalizaciji na Rogoznici so se pričela izvajati konec novembra. Sekundama fekalna kanalizacija v Novi vasi pri Ptuju je bila končana v oktobru, v začetku novembra je bil opravljen tehnični pregled. Dela na mostu na cesti skozi Žabjak so v zaključni fazi.
2.	Ali so končani projekti za kanalizacijo in pločnik v vasi Podvinci in za pločnik na Rogoznici - Nova vas (Sloven-skogoriška cesta)?
Odgovor: Projekt za glavni kanal v Podvincih in čistilno napravo je končan. V teku je postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Projekt za pločnik v vasi Podvinci ni narejen. Idejna zasnova projekta
za pločnik ob Slovenskogoriški cesti je bila dana na Direkcijo RS za ceste.
3.	Koliko vozil dnevno pelje po magistralni cesti Ptuj-Nova vas,
seji mestnega sveta, 27.
skozi vas Podvinci in po lokalni cesti skozi Žabjak v smeri Kicar? Odgovor: Na cesti Ptuj-Nova vas, za odcepom za Natašino pot, dnevno pelje 5184 vozil. Za ostale odseke ni podatkov.
Herbert Glavič
Pobuda Konrada Rižnerja:
Rente v Spuhlji z novimi meritvami geometrov niso realno in logično določene, saj so razdalje minimalne, razlike v odškodninah pa velike.
Odgovor: Krajani Spuhlje so sami merili oddaljenost od CERO Gajke. Rezultati niso povsem ustrezali realnosti, zato smo naročili natančne geodetske izmere (računalniška izmera na natančnost 1 centimeter) in se povsem držali pogodbe, ki je bila sklenjena med MČ Jezero in Mestno občino Ptuj. Drugačnih predlogov krajani niso sprejeli.
Stanislav Napast
Pobude Borisa Gerla:
1. Naj se pripravi in izda kodeks ravnanja z našimi sladkimi vodami (izviri, potoki, reke). Letos je leto celinskih voda. Posebna pozornost je namenjena ohranjanju voda. Površinske vode so tudi vir pitne vode in zavedati se moramo, da je večina pitne vode posledica pronicanja podtalnice, ki se napaja deloma iz padavin, deloma pa iz reke Drave in njenih pritokov. S tem, ko varujemo površinske vode, ščitimo tudi podtalnico.
Odgovor: Pobudo bomo proučili in skušali realizirati v okviru zakonskih možnosti.
Herbert Glavič
2. Pobuda se nanaša na izdelavo ekološke karte o pokritosti našega mesta z ekološkimi otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Odgovor: V skladu s 24. členom Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe rav-
novembra
nanja s komunalnimi odpadki (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/01) je izvajalec javne službe tako karto že izdelal in se s postavitvijo novih zbiralnic (ekoloških otokov) sproti dopolnjuje. V letih 2000 in 2001 smo pripravili tudi zgibanke s podrobnimi navodili o ločenem zbiranju in seznamom lokacij zbiralnic (ekoloških otokov), ki jih je prejelo vsako gospodinjstvo. Poleg tega so bile lokacije objavljene v Ptujčanu maja 2000, medtem ko je bil v letošnji junijski številki objavljen zaradi pomanjkanja prostora le članek o ločenem zbiranju, lokacije pa ne. Ker pa se je pokritost občine z zbiralnicami (ekološkimi otoki) precej povečala, je v končni fazi priprave posebno glasilo, ki ga pripravljamo skupaj s podjetjem Čisto mesto Ptuj in bo vsebovalo poleg lokacij zbiralnic (ekoloških otokov) tudi vse druge informacije, ki jih občani potrebujejo za pravilno ravnanje s komunalnimi odpadki. Glasilo bo izšlo v decembru in bo posredovano vsem gospodinjstvom.
Alenka Korpar
3. Pobuda se nanaša na določitev lokacije sprehajalnih poti za pse.
Odgovor: Odlok o javnem redu v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/01) glede varstva občanov in premoženja v 6. členu v 9. točki določa, da je zaradi varstva občanov in premoženja prepovedano voditi pse in druge domače živali na zelenice in dvorišča otroških vrtcev in šol ter druga otroška igrišča.
Glede varstva zdravja in čistoče v 7. členu 6. točka navedenega odloka določa, da je z namenom varovanja zdravja in čistoče prepovedano puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah ali drugih mestih (14. člen določa, da se na kraju samem kaznuje posameznika in odgovorno osebo pravne osebe z denarno kaznijo 10.000 tolarjev, če kršijo navedena določila).
Majda Murko
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
VSEM PTUJČANKAM IN PTUJČANOM OB NOVEM LETU
M Si
Nova Slovenija
Kršćanska notista s trun*a
Ob božiču nastopi čas, ko se sleherni izmed nas lahko vpraša, koliko drobnih korakov je v preteklem letu storil, da bi bilo v našem okolju življenje prijetnejše, bolj urejeno in vsem v
veselje. S tem upanjem in z vašim sodelovanjem stopamo v boljše čase za vse nas.
V letu 2004 vam Nova Slovenija želi veliko zdravja, zadovoljstva in medsebojne ljubezni v prepričanju, da se bomo v novi skupnosti evropskih narodov tudi mi počutili evropsko, kot se nekateri počutijo že vrsto let.
Hkrati vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob obletnici dneva samostojnosti.
Mestni odbor Nove Slovenije Ptuj
Vsem občanom in občankam vesele božične praznike ter veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v novem letu 2004.
|^|Q 5L5 Ptuj Slovenska ljudska stranka
SPOŠTOVANE OBČANKE IN
j
Želimo vam vesel božič in slovesno razpoloženje ob novem letu ter veliko zadovoljstva in zdravja.
Predsednik Albin PiSek, za 00 DeSUS Ptuj
OBČANI
Na Ptuju imamo veliko problemov iz bližnje in tudi daljne preteklosti, kar je še posebej vidno na področju ekologije. Zraven teh so pred nami v prihajajočem letu nove naloge na različnih področjih, ki zahtevajo pravočasne in dobre rešitve.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nas pri naših prizadevanjih v letošnjem letu podpirali in nam pomagali.
Vsem občankam in občanom Ptuja pa želimo vesele božične in novoletne praznike ter čist zrak in pitno vodo v letu 2004!
Zeleni Ptuja
SMS NA EVROPSKEM POLJU
Od 5. do 7. decembra je bila na Dunaju konferenca mestnih svetnikov zelenih strank iz cele Evrope skupaj z zelenimi poslanci iz evropskega parlamenta. Naslov konference je bil Ozelenimo mesta. Na srečanju je bilo veliko uspešnih ljudi, ki pripadajo zelenim strankam po Evropi. Tako je bil tam župan Lousanne, podžupani Pariza, Londona in Bruslja. Bili so tudi predstavniki Zelenih iz Združenih držav Amerike, ki jih je predstavljal nekdanji župan Santa Monice iz Kalifornije. Skupaj je bilo okoli 400 udeležencev.
Udeleženci konference so delali v različnih delovnih skupinah, ki so pokrivale poglavitna področja našega bivanja v mestih.
Mestni odbor SMS Ptuj
Slovenska demokratska stranka Vam želi vesele božične praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti ter zdravo, srečno in uspešno novo leto 2004.
Rajko Fajt, vodja svetniške skupine SDS Miroslav Luci, predsednik Mestnega odbora
SDS Ptuj
SODELOVANJE
V petek, 28. novembra, je bila v prostorih Mestne četrti Breg na Ptuju prva seja novoustanovljenega sveta MO LDS Ptuj, kjer smo za predsednika sveta izvolili Milana Čučka, za podpredsednika pa Jurija Ša rmana.
Svet je tudi potrdil programske cilje predsednice Lidije Majnik, ki so:
•	visoka, stabilna gospodarska rast in zaposlenost
•	modernizacija gospodarstva, javnih storitev in države v celoti
•	povečanje stopnje zaupanja in dolgoročne razvojne naravnanosti
•	sprostitev birokratskih ovir za razvoj
•	zagotovitev učinkovitega načrtovanja, spremljanja in merjenja rezultatov razvojnih programov
•	zmanjšanje stopnje ad hoc posegov v gospodarstvo
•	zagotovitev konkurenčnosti na področju idej, inovacij in raziskav
•	ohranitev znanja doma in privabljanje dodatnega znanja
•	povečanje aplikativnosti znanj in povezanosti institutov in razvojnih organizacij z malimi podjetji
•	povezovanje univerz in visokih šol s podjetji
•	podvojitev investicij v znanje
•	povečanje stopnje inovacij na upravljalskem in socialnem področju
•	povečanje investicij v malo gospodarstvo, zaposlovanje mladih, razvojno infrastrukturo
•	zagotovitev vsesplošnega dostopa do izobraževanja (varčevalne sheme za izobraževanje, ugodna posojila za študij in usposabljanje odraslih)
•	krepitev razvojnih partnerstev na lokalnem nivoju s ciljem razvoja inovativnih regij in lokalnih skupnosti
•	zagotovitev ekološko in podjetno naravnanega podeželja
•	zagotovitev modela dolgoročnega razvojnega financiranja
•	odpiranje priložnosti za vse državljane
Vasja Strelec, za Mestni odbor LDS in MLD Ptuj
Vsem občankam in občanom voščimo ob dnevu samostojnosti in želimo vesele božične praznike ter veselja in ljubezni polno novo leto 2004.
Lidija Majnik, predsednica MO LDS Ptuj
MESEC SOLIDARNOSTI
Znova smo v mesecu, ki nam daje občutek prijetnosti, pomembnosti in veselja. Naj vam najprej iskreno čestitamo ob 26. decembru, dnevu samostojnosti!
V	teh mrzlih dneh vas vabimo na vroč čaj in kuhano vino, delili pa bomo tudi skromna darila za naše najmlajše. Vse to in še več v sredo, 24.
12., pred Blagovnico ob 10. uri.
V	novem letu čakajo slovensko socialno demokracijo pomembne preizkušnje, še posebej na evropskih in državnozborskih volitvah. Nazdravimo skupaj rojstvu leta, v katerem nas čaka trdo delo za lepšo in srečnejšo prihodnost Slovenije in vseh njenih ljudi !
Zaključimo uspešno delo v tem letu in z novimi idejami, novo energijo ter novimi izzivi skupaj vstopimo v leto 2004.
Mirjana Nenad, za ZLSD Ptuj
ZDRUŽENA USTA
socialnih demokratov
Slovenec sem!
Od zibelke do groba, ne gane moja se zvestoba.
S ponosom reći smem:
Slovenec sem!
Spoštovani občani, Slovenke in Slovenci.
Ob dnevu samostojnosti in v pričakovanju božič-no-novoletnih praznikov, vam Mestni odbor Slovenske nacionalne stranke Ptuj Želi veliko zadovoljstva in osebne sreče v novem letu 2004.
Mestni odbor SNS predsednik Miroslav Letonja

MEDNARODNO SODELOVANJE, KULTURNA DEDIŠČINA
Spet na obisku v partnerskem mestu Banska Stiavnica
Stara mesta so danes na razpotju svojega zgodovinskega razvoja
f / partnerskem mestu Banska Štiavnica se t / je 12. in 13. decembra mudila uradna r delegacija Ptuja. Vodila jo je mestna svetnica Marija Magdalene, druga dva člana pa sta bila Janez Rožmarin in Marko Čuš, prav tako člana mestnega sveta.
Župan Banske Štiavnice Marian Lichner je Ptuj kot partnersko mesto povabil na svečanost ob 10. obletnici vpisa mesta na UNESCOv
končanem uradnem delu se je pričelo druženje vseh prisotnih in tako tudi predsednika države, ki seje prosto gibal med ljudmi, se med drugim
Predstavniki Ptuja v sproščenem pogovoru z gostiteljema: županom in podžupanom Banske Štiavnice. Foto: Marjan Varvoda
seznam svetovne kulturne dediščine. Svečanosti seje udeležil tudi predsednik Slovaške Rudolf Schuster, ki Slovenijo zelo dobro pozna in je celo osebni prijatelj z našim bivšim predsednikom Milanom Kučanom. Prisotni so bili tudi ministri, vsi mestni svetniki in uslužbenci občine Banska Stiavnica.
Svečanost je potekala v cerkvi blizu občinske zgradbe. Moški rudarski pevski zbor in uradni predstavniki občine Banska Štiavnica so nosili rudarske uniforme, kar je uradna uniforma občine. Slovaški predsednik je na slovesnosti prejel tudi priznanje mesta. Po
slikal s ptujsko delegacijo in se z njo zadržal v krajšem klepetu.
V soboto so se trije ptujski mestni svetniki in Marjan Varvoda (ki jih je pripeljal varno v obe smeri) sestali z županom in podžupanom Banske Štiavnice. Časa za daljši pogovor na žalost ni bilo, izmenjali pa so ideje o možnih oblikah prihodnjega sodelovanjih med mestoma. Župan slovaškega mesta je Ptuju ponudil še pomoč pri uvrstitvi Ptuja na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine, če bi si Ptuj kdaj to želel postati.
Tanja Ostrman Renualt
J\f\
a nacionalnem branžnem srečanju lokalnih grozdov za obnovo starih mestnih jeder, ki ga je novembra v Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani organiziral Pospeševalni center za malo gospodarstvo, je bila razen razvoja grozdenja (mreženja oz. povezovanja komplementarnih podjetij) v Sloveniji in Evropski uniji predstavljena tudi problematika slovenskih mestnih jeder s poudarkom na grozdih, ki delujejo na področju oživljanja starih mestnih jeder.
ŽIVLJENJE STARIH MEST IN NJIHOVA PRENOVA KOT SESTAVNI DEL PLANSKE POLITIKE
V Združenju zgodovinskih mest Slovenije, v katerem je tudi mesto Ptuj - ob Škofji Loki in Piranu - pobudnik ustanovitve združenja, ugotavljajo, da so stara mesta dandanes na razpotju svojega zgodovinskega razvoja.
Možno je dvoje; ali se bodo le širila po obsegu in bosta stari ter novi del nepovezana, v razkoraku, ali pa bodo ponudila višjo kvaliteto bivanja. To je podobno vprašanje kot, ali se razvija boljša ali le potrošniško naravnana družba.
Pri prenovi starih mestnih jeder se planerji in strokovnjaki iz spomeniškega ter
naravovarstvenega področja srečujejo z dvojnostjo: na eni strani jih omejuje rigiden sistem varovanja kulturne dediščine, na drugi pa potreba po spremembi - prilagajanju sodobnemu življenju.
Za postavitev prihodnosti starih mest na nove temelje je potrebno pravilno razumevanje narave in zgodovine mesta. Zmogljivost za spremembe mora temeljiti na filozofiji neprekinjene nadaljnje prepoznavnosti mesta. Ta pristop je napreden. Vsaka prekinitev kontinuitete pomeni poslabšanje nasploh in enako je tudi s kakovostjo življenja v starem mestu. Da bi to presegli, mora biti prenova sestavni in neločljiv del planske politike. Prilagojena mora
Foto: Boris Voglar
8 £fypčevi
biti razvoju mesta in resničnim potrebam današnjega časa ter v povezavi z zgodo-vinsko-kultumimi vrednotami. Skratka prenovljene stavbe se morajo z novo vsebino prilagoditi sodobnemu življenju upoštevajoč arhitekturne in zgodovinske vrednote.
V praksi se pri prenovi starih mest srečujejo z mnogimi konkretnim problemi: z zastarelo infrastrukturo, vlago, s parcialnimi (lepotilnimi) posegi na stavbah, s premalo znanja in spretnosti za kvalitetno prenovo, s tehničnimi omejitvami pri prenovi stavb, z dolgotrajnimi postopki denacionalizacije, s praznimi stanovanji. Eden največjih problemov starih mest je promet; tranzitni promet je speljan skozi mesto, premalo je parkirnih površin. Zakonodajna politika razvoja starih mest ne vzpodbuja.
Še vedno ni davčnih olajšav ter vzpodbud za tiste, ki vlagajo v spomenike (le 3% olajšave). Prostorska zakonodaja ne vzpodbuja prenove, zakonsko varovanje je za spomenike strogo postavljeno, ne pa tudi za njihovo okolico. Večina objektov je v privatni lasti, na skupnih površinah je neurejeno zemljiškoknjižno stanje. Današnji čas in razmere skratka starim mestom niso niti najmanj naklonjeni. Izgubila so svoj gospodarski potencial, ostajajo le še mali trgovci in mali podjetniki. Ti bi se morali med seboj povezati. Potrebno bi bilo organizirati izobraževanje za stare obrtne poklice (delavnice za obdelavo lesa, kamna, gline ...). Nova gospodarska moč starih mest je v kulturnem turizmu. Vzpodbujati je potrebno vlaganja v mesta. Osnova za to pa so sistemske vzpodbude na zakonodajnem področju. Nenazadnje je potrebno izobraževati in osveščati javnost o pomenu kulturne dediščine za prihodnost. Prenova mora postati integralen proces. Najpomembnejši korak za ohranitev življenja v starih mestih pa je usklajen in povezan nastop teh mest oz. občin.
Milena Turk
SPOMENIKI NACIONALNEGA POMENA
Stara mestna in vaška jedra
,9
red kratkim se je v prostorih Mestne občine Ptuj na svojem prvem sestanku sestala Delovna skupina Skupnosti občin Slovenije za prenovo starih mestnih in vaških jeder. Delovna skupina je bila ustanovljena na pobudo Jožeta Jagodnika iz Mestne občine Maribor, ki je dejal, da je značilnost večine nekoliko večjih slovenskih občin, da so praviloma stara, z jedri, ki so bila zgrajena pred mnogimi stoletji.
Posledice staranja so več kot očitne, kakor tudi problemi prenavljanja starih mestnih in vaških jeder. Ta čas se občine glede na specifične probleme in proračunske možnosti prenove lotevajo zelo različno, predvsem pa nepovezano in vsaka po svoje. Denacionalizacijski postopki so marsikje prenovo pospešili, marsikje pa jo tudi dodatno otežili. Naloga občine je, da pripravijo ustrezne programe prenove svojih starih jeder ob sistematičnem planiranju črpanja sredstev iz občinskih proračunov ter ob spoznanju, da gre za projekte, ki zajemajo več proračunski obdobij.
Povedal je tudi, da je prenova starih mestnih jeder že dolgo tudi evropska norma in na voljo je kar nekaj finančnih virov, dostopnih tistim lokalnim skupnostim, ki premorejo kvalitetne načrte in modele za njihovo prenavljanje. Sredstva iz evropskih skladov sta uspeli pridobiti celo tako razviti mesti, kot sta Dunaj in Milano. Seznam teh mest pa je še mnogo daljši.
Po njegovem mnenju slovenske občine premalo izkoriščajo možnost črpanja evropskih sredstev, predvsem sredstev programa URBAN.
Dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, je povedal, daje Ptuj eno izmed slovenskih mest, ki je med prvimi občutilo breme bogate zgodovinske aktivnosti svojih meščanov. In prav ta bogata urbana tradicija je tista, ki razvoj mesta Ptuj danes »razvojno omejuje«, saj je vsak poseg v ta prostor povezan z izjemno dragimi arheološkimi izkopavanji.
Že leta 1993 so občine Piran, Ptuj in Škofja Loka ustanovile Skupnost starih mest RS z namenom organiziranega sodelovanja pri izvajanju prenove starih mestnih jeder, saj so le-ta spomeniki nacionalnega pomena, zato njihovo prenavljanje in ohranjanje ne sme bit prepuščeno zgolj posameznim lokalnim skupnostim, ki vseh stroškov, povezanih z njihovo obnovo, ne morejo prevzeti.
Leta 2001 seje Skupnost preoblikovala v Združenje zgodovinskih mest Slovenije s statusom gospodarskega interesnega združenja z lastno pravno subjektiviteto. Člani delovne skupine so opozorili tudi na to, da sredstva izjavnih financ še zdaleč ne zadoščajo za financiranje projektov obnove starih mestnih in vaških jeder, zato bi bilo potrebno k tovrstnim projektom pritegniti zasebni kapital. Da pa bi vzpodbudili zanimanje zasebnega sektorja za tovrstne investicije, pa jim morajo občine zagotoviti tudi ustrezno storitveno ponudbo. Izvedba tovrstnih projektov je možna le preko v tujini zelo razšiij enega načina projektnega financiranja, imenovanega PPP - Public Private Partnership.
Vsekakor pa je potrebno vzbuditi večje zavedanje države, da obnova starih mestnih in vaških jeder ni in ne sme ostati zgolj v interesu posameznih lokalnih skupnosti.
Zato mora država finančno prispevati h konkretnim projektom obnove starih jeder, pri čemer pa vsi skupaj ne smemo spregledati, da mora
vsakršna prenova starih mestnih in vaških jeder tudi arhitekturno in logistično ustrezati potrebam 21. stoletja.
Vloga Skupnosti občin Slovenije kot reprezentativnega združenja večine slovenskih občin mora biti predvsem v združevanju moči z gospodarskim interesnim združenjem zgodovinskih mest Slovenije, ki se že vrsto let strokovno ukvarja s prenovo in vzdrževanjem starih mestnih jeder ter združenju in občinam služiti kot politični
Obnova stavbe v Čučkovi ulici letos spomladi, kjer je dolga leta domoval zdravstveni dom, odslej pa bo v njej 16 stanovanj za socialne upravičence in v pritličju štirje poslovni prostori. Foto: Boris Voglar
vzvod, preko katerega bodo lažje uveljavljali svoje interese.
Zaključil bom z mislijo Jožeta Jagodnika, da moramo biti tudi ponosni, saj živimo v državi s pestro in bogato urbano zgodovinsko tradicijo.
Izidor Rojs
Obnovljena cerkev sv. Petra in Pavla je najvecje božično darilo Ptuju in Sloveniji
etošnji božič in novo leto Slovenci praznujemo zadnjikrat v samostojni Sloveniji. Naslednje praznovanje bo že v skupni EU. Bo še bolj veselo in še bolj množično. Najbolj se božiča veseli župnijsko občestvo, ki bo po več kot 58 letih zopet dobilo svojo cerkev.
Minoritska cerkev na Ptuju se je nekajkrat zapisala v zgodovino umetnosti na slovenskih tleh. Najprej kot zgodnjegotska arhitektura, kot eden najlepših gotskih spomenikov, ko je januarja 1945 končala pod bombami, in sedaj po identični obnovi.
Leta 1989 ob 700-letniei minoritskega samostana je komisija UNESCO obiskala tudi samostan in izrazila željo po obnovi cerkve. V začetku devetdesetih let je minoritski samostan dal
polnočnica že v novoobnovljeni cerkvi.
Čaka še veliko dela, kar pa bo lažje, kot je bilo dosedanje. Prekrasna vhodna hrastova vrata, ki jih je izdelala domača delavnica Pintarič, so že vgrajena. Baročna fasada se že izdeluje.
Na restavracijo čakajo eminentne umetnine, kot so ohranjena minoritska Madona in Štraubovi baročni kipi. Nabaviti bo potrebno notranjo opremo in urediti okolje.
Nove zvonove je 29. junija letos blagoslovil mariborski pomožni škof dr. Anton Stres. Foto: Slavko Brglez
pobudo tedanji Skupščini občine Ptuj za preselitev pošte in Telekoma ter za ponovno obnovitev cerkve. Pismo o nameri je bilo podpisano 21. decembra 1994. Osem let so trajale zahtevne priprave od urejanja lastnine, preko strokovnih, akademskih razprav in projektiranja do rušenja pošte, ki seje začelo 8. 1. 2001. Že 29. 6. 2001 je mariborski škof dr. Franc Kramberger blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev. Trije novi zvonovi so bili posvečeni 29. 6. 2003. Blagoslov obnovljene cerkve pa je bil letos 21. decembra. Le malokdo je upal, da bo božična
Zahvala za tako uspešno in časovno hitro izvedbo zahtevnega projekta gre občinski upravi MO Ptuj, Ministrstvu za kulturo, gradbenim delavcem raznih strok, projektantom, župljanom ter številnim dona-toijem, zlasti pa Minoritski provinci Slovenije in številnim drugim. Posebno priznanje in zahvalo si zasluži župnijski koordinator p. Tarzicij Kolenko, ki je bil glavni motor vsega ustvaijenega. Ob čestitki za božič in novo leto je dejal, da smo z novo cerkvijo pridobili vsi!
S.	B.
POZIV OBČANOM
Priprava odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov
JV
a osnovi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. I. RS 7/99) in dogovora z Mestno občino Ptuj bo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, pripravil strokovne podlage za novelacijo odloka. Mestna občina Ptuj ima namreč veljavni odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov še iz leta 1989.
Od takrat do danes seje spremenila tako zakonodaja, lastništvo posameznih objektov in namembnost. Za strokovne službe to pomeni pregled vseh objektov, ki bodo ponovno razglašeni za spomenike lokalnega pomena. Zato moramo poiskati lastnike objektov, ki nam bodo lahko posredovali potrebne podatke. Na tem mestu lastnike vljudno prosim, da strokovnjakom našega zavoda omogočijo ogled objektov v notranjosti in
fotografiranje tistih detajlov na objektih, ki so za konservatorsko stroko pomembni. Strokovnjaki zavoda bodo pri lastnikih nastopili z identifikacijskim dokumentom - posestnico. Pri tem delu bodo lastniki dobili tudi vse potrebne informacije o vzdrževanju, namembnosti in sofinanciranju objektov, ki bodo razglašeni za kulturne spomenike.
Srečko Štajnbaher
Trubarjeva 6, vila v nizu vil, ki so nastale ob Potrčevi in v Trubarjevi ulici. Vile so nastale ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Na fasadi je značilna historicistična dekoracija. Foto: Srečko Štajnbaher
Vošnjakova 13, edina modernistično zasnovana hiša v starem mestnem jedru. Nastala je v času med obema vojnama. Foto: Srečko Štajnbaher
10 r/aw
Sv. Viktorin Ptujski in naše mesto
/«//2
V\
"začetku novembra se je končalo Viktorinovo leto, ki smo ga pričeli 3. novembra 2002, na god sv. Viktorina Ptujskega z odprtjem in blagoslovom Doma sv. Viktorina. Dom ima večnamensko dvorano, v kateri je 25. oktobra letos potekal mednarodni znanstveni simpozij ob 1700-letnici smrti sv. Viktorina.
Izšel je tudi zbornik razprav, posvečen življenju in delu tega pomembnega moža. Na simpoziju je doc. dr. Janez Marolt z univerze v Mariboru predstavil Viktorina Ptujskega in njegovo dobo. Viktorin je bil škof na Ptuju in je umrl mučeniške smrti leta 303. Akademik prof. dr. Rajko Bratož iz Ljubljane je v obsežnem prispevku opisal preganjanje kristjanov v provincah srednjega Podonavja in zahodnega Balkana za časa cesarja Dioklecijana. Dr. Reinhardt Harreither z Inštituta za klasično arheologijo univerze na Dunaju je predstavil hagi-
upodobitve sv. Viktorina Ptujskega. Dekan in nadžupnik Franc Ignacij grof Inzaghi si je že leta 1768 prizadeval, da bi Ptujčani lahko javno častili sv. Viktorina. Zato je v imenu ptujske duhovščine pisno prosil papeža za dovoljenje javnega češčenja mučenca in zavetnika mesta Ptuja sv. Viktorina. Prošnja ni bila ugodno rešena, šele na ponovno prošnjo škofa Antona Martina Slomška je bilo odobreno, da se sme v mariborski škofiji izkazovati javna čast pri bogoslužnih opravilih. Slomšek je tudi postavil 3. november za praznik sv. Viktorina. Prof. dr. Anton Stres s Teološke fakultete v Ljubljani, sicer tudi mariborski pomožni in ptujski naslovni škof, je govoril o filozofiji v času Viktorina Ptujskega z ozirom na Vik-torinovega sodobnika Plotina, začetnika novoplatonizma. Dr. Maria Veronese z univerze v Foggii je predstavila vpliv Viktorina Ptujskega na oglejske pisce, zlasti na Fortunata, Kro-macija in Rufina. Giancarlo Pani, profesor na univerzi Sapienza v Rimu, je v prispevku Cerkev, rimski imperij in Antikrist v komentaiju k Razodetju Viktorina Ptujskega opozoril na eno od odlik Viktorinove razlage Sv. pisma. Doc. dr. Miran Špelič s Teološke fakultete v Ljubljani je predstavil in analiziral Viktorinovo razlago evangeljske prilike o desetih devicah iz Matejevega evangelija.
Kip sv. Viktorina Ptujskega, delo Viktorja Gojkoviča.
ografske vire o mučencih iz province Scynthia minor, to je v rimski provinci ob spodnji Donavi. 0 razvoju in pomenu bazilike je govorila doc. dr. Dorottya Gäspär z univerze v Szegedu. Domačin p. dr. Slavko Kranjc, kije nosil vso težo organizacije simpozija, je predstavil življenje, češčenje in
Ob sklepu simpozija sta župan dr. Štefan Čelan in ptujski naslovni škof dr. Stres odkrila kip sv. Viktorina, ki ga je upodobil akademski kipar Viktor Gojkovič in je postavljen v trikotniku med cerkvijo sv. Jurija, gledališčem in mestnim stolpom. Ptujčani gotovo poznajo kip sv. Viktorina, ki je bil vrsto let pred vhodom v Pokrajinski muzej, sedaj pa krasi pročelje mestne hiše. V župnijski cerkvi
Detajl freske v domu sv. Viktorina, delo Štefana Hauka.
sv. Jurija je oltar s kipom tega svetnika. Ptujčani smo nekdanjo Pletarsko ulico preimenovali v Ulico Viktorina Ptujskega. Tudi samostan bratov minoritov se imenuje po tem svetniku.
Še dve društvi imata v svojem imenu ime sv. Viktorina, in sicer Kulturno društvo Zbor sv. Viktorina in Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega. Zbor sv. Viktorina je nastal leta 1971, ko so župnijo sv. Jurija na Ptuju dobili v upravljanje bratje minoriti. Zbor je rasel pod skrbnim vodstvom Maksimiljana Feguša in ohranja svojo profesionalno raven pod vodstvom sedanje zborovodkinje Sonje Winkler. Mnogi Ptujčani si ne znajo predstavljati slovesnega bogoslužja v proštijski cerkvi brez sodelovanja tega zbora. Za prav posebne priložnosti pa se jim pridruži še orkester.
Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega deluje na Ptuju od leta 1993 inje v mestu ter okolici znano po prirejanju Viktorinovih večerov, ki se odvijajo enkrat na mesec v refektoriju minoritskega samostana. S svojim delovanjem dviguje raven kulturnega dogajanja v mestu, saj prireja različna predavanja, okrogle mize, literarne večere, razstave in
koncerte.
Vemo, da je bil sv. Viktorin Ptujski škof, ki je umrl leta 303. Širši javnosti pa je manj znano, da je bil prvi ptujski škof in najstarejši latinski razlagalec Svetega pisma. O njem je pisal sv. Hieronim in ga je imenoval Victorinus noster, se pravi naš Viktorin. Sv. Viktorin je napisal razlage k prvim trem Mojzesovim knjigam, k prerokom Izaiju, Ezekielu in Habakuku, k Visoki pesmi, k Pridigaiju, k Matejevemu evangeliju. Najbolj znano njegovo delo pa je razlaga Razodetja sv. Janeza.
0 sv. Viktorinu je pisal tudi škof dr. Mihael Napotnik, ki
je leta 1888 izdal knjigo z naslovom Sveti Viktorin, škof Ptujski, cerkveni pisatelj in mučenec. Delo je napisal na podlagi najstarejših virov z najnovejšimi metodami in tako bistveno pripomogel k uveljavitvi tega svetnika, za kar si je prizadeval že škof Slomšek.
Ob koncu naj zapišem, daje Viktorin Ptujski res ptujski, saj se je v njegovem letu dogajalo veliko. Mimoidočim bo pričal o tem velikem možu kip poleg proštijske cerkve, Viktorinovi večeri ter ubrano petje Zbora sv. Viktorina Ptujskega.
Nada Jurkovič
RAZMIŠLJANJE
Uspešnost in neuspešnost se mnogokrat ocenjujeta po potrebi
Ob koncu leta in v predprazničnih časih imamo navado, ali pa smo po službeni dolžnosti primorani, da opravimo oceno uspešnosti oziroma neuspešnosti preteklega obdobja, leta.
Zakaj sem prvo in drugo dal pod narekovaj? Uspešnost in neuspešnost se mnogokrat ocenjujeta po potrebi. Res pa je, da absolutne uspešnosti in neuspešnosti ne poznamo. Tako lahko ugotavljamo, da je neuspešnost kmetijstva glede na količino pridelka in težke posledice za živinorejo kot posledico suše evidentna. Relativno uspešna za vinogradnike našega predela glede na kakovost in pričakovano količino.
Seveda pa je ocena uspešnosti ali neuspešnosti odvisna od stališča, ki nam oceno narekuje.
Stališče je lahko ekonomsko-utilitamo, kulturološko-etno-grafsko, ekološko-naravo-varstveno. Seveda so ocene lahko tudi zmes prve kot druge ali pa druge in tretje; obstajajo pa še drugi individualni pogledi na uspešnost, neuspešnost, ki nimajo nobene povezave z naštetimi pogledi.
Ekonomsko-utilitami so lahko čisto ekonomski, ki nam
prinašajo "čist” denar, ali čisto utilitarni, ki nam prinašajo boljšo urejenost prometa, osvetlitev, pločnike, avtomobilizem in na splošno ugodnejše življenje ne meneč se za ostale posledice. Kulturološko-etnografska ocena je lahko samo kulturološka, ki temelji na današnji razvitosti človeškega etosa in je lahko ožja ali širša ocena glede na razvitost sredine, v kateri živimo. Etnološka (etnografska) ocena temelji več ali manj na naši ožji narodnostni oceni. Prva se ukvaija z elitistično oceno, maloštevilčnejšo oceno, druga pa je bolj široka inje last nas vseh, ocena naše populacije, naše sredine.
Ekološko-naravovarstvena ocena je novejšega izvora. Ekološko gledanje in ocenjevanje uspešnosti je lahko bistveno drugačno od ekonomskega, utilitarističnega gledanja inje zato lahko tudi za 180 stopinj drugačno. To pomeni, da kar prvi ocenjuje kot vrhunski uspeh lahko ekološki pogled oceni kot popoln neuspeh in obratno. Zakaj tako? Ekološki pogled na naše bivanje ne ocenjuje uspešnosti ali neuspešnosti po trenutnem dobičku, izraženem v denarju, temveč ocenjuje po trajnejši zaščiti človeka in vseh živih bitij okoli njega. Kar škoduje človekovemu okolju v smislu slabšanja bivalnih razmer kot
je slabšanje kvalitete voda, zraka in zemlje in s tem tudi slabšanje uspevanja rastlin in živali neposredno ogroža človeka. Kemikalije in razkrojeni produkti kemikalij pomenijo tujek v človekovem okolju in zato pomenijo stalno nevarnost zanj. Čeprav je to nevarnost kratkoročno težko dokazati ali zanikati, predstavlja dolgoročno velik rizik za človekovo okolje. Upoštevati je potrebno stalno in neprekinjeno dajanje in jemanje velikih količin naravi tujih in mnogokrat sovražnih snovi.
Naravovarstven pogled je še veliko strožji od človekovega ekološkega pogleda. Tukaj ocenjujemo kot nezaželene vse človekove posege v prostor, ki omejujejo razvoj rastlin in živali v prostoru. To pomeni uničevanje prvotnega rastlinstva in živalstva, izkoreninjenje mnogih rastlinskih in živalskih vrst, ki so bivale na tem prostoru.
Mnogokrat so ocene uspešnosti nečesa zmes vseh ocen s prevladujočim vplivom enega ocenjevalca, drugič drugega, pri tem se manipulira glede na politične ali ekonomske interese. Danes sta zlasti ta interesa prevladujoča in senčita vse ostale poglede in ocene.
Da ne bi bilo pomote, ocenjujem tukaj gol politični interes, ki išče samo trenutne rezultate in ne trajnih vrednot.
Pričujoči sestavek želi spodbuditi bralce komentaijev h kritičnem presojanju stališč in povzetkov, ki jih imajo določeni pisci.
Mnogi pisci so zadolženi, da delajo zaključke, ne meneč se za dejstva in ostale presoje, ocene ostalih pogledov. Prav zaradi tega so lahko skrajno zavajajoči in pristranski. Pristranskost pa je škodljiva, kakor je enostranska prehrana škodljiva ljudem, ker povzroča zdravstvene motnje - zmotno razmišljanje.
Boris Gerì
SILVESTROVANJE	
	NA PTUJU, 31.12. 2003
- 22.00	Mehanska glasba
- 23.00	Glasbena skupina Kopije
- 00.15	Novoletno voščilo župana Mestne občine Ptuj dr. Stefana Čelana
- 00.20	Veliki ognjemet Glasbena skupina Kopije
- 01.00	Glasbena skupina Pop corn
Sponzor: Mestna občina Ptuj	
	Lokalna turistična organizacija Ptuj
MODROST MESECA
Človek je bil ustvarjen za znanje, načrtovan za uspeh in obdarjen s kalmi veličine.
Zig Ziglar
OKOLJE IN PROSTOR
23. DECEMBER / GRUDEN 2003
O zemeljskem plinu
anes vam ogrevanje z zemeljskim plinom nudi nekaj, kar ni potrebno plačati. V prvi vrsti je to prihranek na prostoru, kajti pri tem načinu ogrevanja v eno- in večstanovanjskih hišah skladiščenje goriva ni potrebno. Namesto tega se prostor lahko uporabi kot shrambo ali prostor za preživljanje prostega časa. Poleg tega je pomirjujoče dejstvo, da vam ni treba skrbeti za pravočasno naročilo in dostavo goriva. Zemeljski plin bo k vam dostavljen poleti in pozimi, podnevi in ponoči, skratka ob vsakem času. Zemeljski plin je enostavno vedno na voljo. Naslednji pomembnejši vidik je udobje: ni več težkih del s pripravo goriva, prav tako ni več nadležne umazanije in vonja.
Poleg tega pa tudi vi pripomorete k čistejšemu okolju, kajti zemeljski plin velja med vsemi gorivi za edinega s tako nizko stopnjo emisij škodljivih spojin v dimnih plinih in si zato med vsemi zasluži prav posebno mesto. To je argument, ki šteje nekaj več, ko gre za prihodnost našega okolja. Današnji kotli so skoraj vsi brez izjeme tako imenovani nizkotemperatumi kotli. Za razliko od starih se v niz-kotemperatumih kotlih ogrevana voda ne vzdržuje trajno na določeni visoki temperaturi, pač pa se od vsega začetka segreva le do potrebne temperature, kar posledično pripomore k prihranku energije. Kot je že znano, lahko porabijo najsodobnejše naprave na zemeljski plin tudi upaijalno toploto, ki se nahaja v vodni pari izgorelih dimnih plinov. Tako se porabi manj primarne energije. Ti tako imenovani »kondenzacijski pretočni grelniki« - kot tudi druge ogrevalne naprave na zemeljski plin - so primerni za namestitev v tradicionalne ogrevalne sisteme, namesti pa se jih lahko celo v stanovanjskih prostorih.
POMOČ PRI ODLOČANJU O SANACIJI VAŠE KOTLOVNICE
Na zastavljena vprašanja, ki se pojavljajo ob predvidenih sanacijskih ukrepih in so vezana na njihovo smotrnost ter gospodarnost, je možno odgovoriti le po natančni ana-
lizi posamezne zgradbe. Načeloma se držimo pravila, da izvedemo najprej:
•	ukrep, ki je najbolj ekonomičen,
•	sledi ukrep, katerega uspeh ni odvisen od drugih izboljšav,
•	končno imejte v vidu, da ukrepe navežete na potrebna sanacijska dela na zgradbi. Neodvisen institut v Darmstadtu je v ta namen izdelal seznam. V njem se sanacijska dela delijo na ukrepe, ki
so gospodami le, če se povežejo s potrebnimi sanacijskmi deli (npr. zunanja izolacija zgradbe pri potrebnem renoviranju fasade), in neodvisne ukrepe, ki so gospodarno smotrni tudi brez povezave z drugimi deli.
Načeloma se postavlja vprašanje, po katerem vrstnem redu naj se izvedejo ukrepi za posodabljanje ogrevalne naprave in toplotne izolacije zgradbe, da dosežemo optimalno korist. Brez dvoma se doseže naj večji prihranek energije, če se istočasno s posodobitvijo ogrevalne naprave izvede tudi toplotna izolacija zgradbe.
Če se iz finančnih razlogov lahko izvede le en ukrep, naj se najprej zamenja ogrevalni kotel.
Sodobni nizkotemperatumi ali kondenzacijski kotli preko širokega območja izkoriščenosti izkazujejo konstantno visok izkoristek. V primem, da je kasneje izvedena še toplotna izolacija zgradbe, to vodi k predimenzioniranju ogrevalnega kotla, vendar ostane
visok izkoristek ohranjen.
Če pa se najprej izvede toplotna izolacija zgradbe, pade izkoriščenost obstoječega ogrevalnega kotla. Tedaj se praviloma slab izkoristek še poslabša. Del prihranka energije, ki se je dosegel z izboljšano toplotno izolacijo, se izniči s slabšim izkoristkom kotla.
Neodvisno od vrstnega reda ukrepov se doseže s posodobitvijo ogrevalne naprave ugodno razmeije med stroški in koristjo.
Pri izbiri načina ogrevanja je bistven izbor energenta in v primem, da obstaja priključni plinovod na objektu, se lahko vgradi sodoben plinski kondenzacijski kotel. Ta dosega potrebno visok izkoristek, istočasno odpade potreba po skladiščenju in naročanju kurilnega olja, pa tudi stroški vzdrževanja kurilne naprave se znižajo.
Če se izbere kot gorivo zemeljski plin, je naslednja izbira med talnim in stenskim ogrevalnim kotlom. Plinski stenski kotli so grajeni v modulni tehniki, tako se lahko sestavijo različne variante naprav z integriranim ogrevanjem sanitarne vode ali brez.
PREDNOSTI UPORABE ZEMEUSKEGA PLINA
•	Zemeljski plin se transportira po cevovodu po principu padcev tlaka in zato ne potrebujemo nikakršne energije.
•	Ni potrebno skladiščenje goriva (prihranek prostora), prostor pa se lahko uporablja v dmge namene.
•	Plačamo samo toliko energije, kolikor smo je dejansko porabili (kar je še posebno pomembno pri večstanovanjskih objektih, kjer se poraba energije za ogrevanje večinoma plačuje pavšalno po kvadraturi skozi celo leto).
•	Naslednji pomembni vidik je udobje, ni več težkih del s pripravo goriva in prav tako ni več nadležne umazanije in vonja.
Pri ogrevanju s plinom ni več nadležne umazanije in vonja.
•	Zaradi kompaktnih izvedb in majhnih dimenzij ogrevalne naprave ni več potreben poseben prostor (kotlovnica).
•	Z vgradnjo plinskih stenskih kotlov lahko ogrevalno napravo namestimo v kopalnico, kuhinjo ali celo na podstrešje, kjer v takem primeru ni potrebna izdelava dimo-vodne napeljave.
•	Vgradnja plinskih stenskih kotlov nam za manjša stanovanja omogoča ogrevanje tople sanitarne vode preko pretočnih bojlerjev, ki nam toplo vodo ogrevajo samo v primeru porabe. S tem se izognemo izgubam, ki nastajajo zaradi akumulacije vode.
•	Plinske peči imajo praviloma boljši izkoristek izgorevanja kot peči na druga goriva.
•	V večini profesionalnih kuhinj se kuha na plin oziroma na zemeljski plin, in
to predvsem zaradi prihranka časa in energije ter možnosti nastavitve moči ogrevanja, uporabe odprtega plamena, brez dolgega predgrevanja in s tem nepotrebnega zapravljanja vložene energije.
•	Največje raziskave so pokazale, da so svetovne rezerve zemeljskega plina še za najmanj 60-70 let v tem tisočletju.
Jože Oblak
V sodelovanju z Adriaplinom je prispevek pripravilo podjetje I.S.P., d.o.o. Kamnik, Ljubljanska 45 b, tel. 893 45 87, fax 839 45 88, www.isp.si.
«
2
rt

V
«
E
O
■si
cZ
o
N
a
cs
ra
o«
M
OJ
C
et
OBLETNICE, VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
PTUJSKA KMETIJSKA ŠOLA JE PRAZNOVALA ZLATI JUBILEJ
V petdesetletni zgodovini ptujske kmetijske šole se je nabralo veliko pomembnih dogodkov
J4
ed pomembne uvrščamo samo ustanovitev šole, njeno preoblikovanje v splošno kmetijsko šolo v letu 1954, uvajanje dveletnega poljedelsko-živinorejskega programa v letu 1978, selitev v nove prostore na Ptuju leta 1979, uvajanje novih poklicnih in tehniških izobraževalnih programov po letu 1981 in mnoge druge.
Veliko novih poti in idej so uveljavili ravnatelji Ciril Kolarič, Egon Zorec, Miloš Jeromel, Miran Horvat in
gotovo njen sedanji ravnatelj dr. Vladimir Korošec skupaj s svojimi kolektivi, da seje lahko šola ohranila v nezavidljivih časih in razvijala v nenehnem stiku s kmetijskim okoljem.
Ptujska kmetijska šola je svoje korenine pognala v tumiškem dvorcu na jesen leta 1953.
Že leta 1954 seje preoblikovala v splošno kmetijsko šolo, kije dijakinjam ponudila tudi gospodinjska znanja, dijake pa usposabljala za delo s kmetijskimi stroji.
Kmalu so stari in slabo vzdrževani grajski prostori postajali vse manj primerni za sodoben pouk, šola ni imela lastnih prostorov in ne kmetijskih površin za praktični pouk, v sedemdesetih letih pa sta nekoliko splahnela tudi začetna vznesenost in želja po znanju in spremembah, kar se je odražalo v vse slabšem vpisu.
Ker je bil zaradi teh razmer
vse bolj ogrožen obstoj šole, so odgovorni skupaj z občinsko upravo iskali primerne rešitve. Najprimernejša seje zdela združitev kmetijske šole s Šolskim centrom za kovinsko stroko leta 1978 in leto zatem selitev v zgradbo na Volkmer-jevi 19.
Nova lokacija in novi prostori so kmetijsko šolo sicer fizično oddaljili od kmetijskega okolja, vendar so postali dober temelj za njeno programsko in strokovno rast. Šola je postopno širila izobraževalne možnosti z novimi programi in vsebinami za mladino in odrasle.
V šolskem letu 1993/94 so se lahko dijaki vpisali v program kmetovalka gospodinja in v diferencialni program kmetijski tehnik, v šolskem letu 1996/97 v programa kmečka gospodinja in kmetijsko podjetniške dejavnosti in v šolskem letu 2002/03 v program cvetličar.
Zadnjih pet šolskih let so zaznamovali dogodki, povezani z oblikovanjem šolskega posestva in prizadevanji po
selitvi šole v Turnišče pri Ptuju ter številni razvojni problemi na področju kmetijstva, ki so močno oslabili zanimanje javnosti, zlasti mladih, za to gospodarsko dejavnost ter posredno povzročili manjši vpis v kmetijske šole.
Leta 1998 seje šola s pridobitvijo 45 ha poljedelskih površin za praktični pouk v Turnišču počasi pričela vračati v prostor, kamor zagotovo tudi zaradi svojih korenin sodi.
Tako sedaj poteka praktični pouk v Turnišču ter na 2 ha sadovnjakov in 2 ha vinogradov na Grajenščaku ter na šolskem vrtu v Turnišču, kjer opravljajo praktični pouk tudi cvetličaiji.
Po petdesetih letih nenehnih selitev in iskanj, zasilnih prilagajanj šolskih prostorov in opreme ter vztrajnih dokazovanj o pomembnosti kmetijskega šolstva na Ptuju, s čimer smo zgolj varovali in ohranjali pridobljeno, je potreben resen in odgovoren premislek o nadaljnjem razvoju šole. Zaradi zagotavljanja nemotenega pedagoškega in strokovnega dela ter utrjevanja položaja šole v kmetijskem okolju je treba v najkrajšem času oblikovati šolsko posestvo z objekti za živinorejo in delavnicami za dopolnilne dejavnosti ter šolo v celoti preseliti v Turnišče pri Ptuju.
Ob svojem osnovnem poslanstvu - izobraževanju mladih za kmetijske poklice - na šoli poteka vrsta aktivnosti, ki jo tesno povezuje z okoljem, v katerem deluje. Med njene najpomembnejše aktivnosti sodijo izobraževanje po prilagojenih programih za odrasle, usposabljanje kmetovalcev za pridobitev certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije, usposabljanje za pridobitev vozniškega izpita za traktor, usposabljanje za nosilce turistične dejavnosti na kmetijah in mnoge druge.
Razvoj ptujske in drugih kme-
Ob 50-letnici, razstava v parku dvorca Turnišče.
tijskih šol v Sloveniji je povezan z aktivnostmi na dveh temeljnih področjih, in sicer:
•	uvajanje novih izobraževalnih vsebin in dejavnosti na podlagi razvojnih sprememb na celotnem podeželju;
•	prilagajanje kmetijskega izobraževanja in usposabljanja novim pogojem gospodarjenja v kmetijstvu ter strukturnim in pridelovalnim pogojem.
Kljub številnim dinamičnim spremembam v okolju živi šola mimo šolsko življenje, ki je namenjeno uspešni osebni in ustvaijalni poklicni rasti njenih dijakov. V šolskem letu 2003/2004 se na šoli izobražuje 209 dijakov v programih nižjega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja. Med njimi je bilo 84 dijakov in dijakinj v novem programu cvetličar. V programu za odrasle se izobražuje že 45 bodočih cvetlič-aijev in cvetličark.
Še vedno pa nismo izgubili poguma in ne volje v prizadevanjih, da bi na Ptuju v najkrajšem času zaživel višješolski izobraževalni program kmetijstvo, kar bo pognalo svež veter v jadra kmetijske šole in podravskega kmetijstva.
Vse te misli so zaznamovale tudi praznovanje ob 50-letnici delovanja šole. Uvod v praznovanje je bila izdaja zbornika s strokovnimi članki učiteljev in zunanjih sodelavcev šole.
17.	oktobra smo v prelepem parku tumiškega gradu pripra-
vili prireditev, kije predstavljala zaključek praznovanja zlatega jubileja.
S sodelovanjem 18. cvetličarjev s ptujskega in ormoškega področja smo pripravili bogato evetličarsko-vrtnarsko razstavo, kije med Ptujčani naletela na prijazen sprejem in bogat obisk.
Na osrednji prireditvi so ob ravnatelju poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj dr. Vladimiru Korošcu spregovorili tudi mag. Franc But, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano R Slovenije, državni sekretar za srednje šole pri šolskem ministrstvu R Slovenije Elido Bandelj, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in ravnatelj Šolskega centra Ptuj Brane Kumer. V svojih slavnostnih besedah so se strinjali, da kmetijska šola sodi v okolje, kjer je pred petimi desetletji posejala svoje seme.
V kulturnem programu so
sodelovali dijaki kmetijske šole Ptuj, Alojz Matjašič, MPZ iz Gorišnice z zborovodjem Ernestom Kokotom ter konjeniki ranča Lea pri ptujskih toplicah. Obletnico šole je s svojim obiskom počastil tudi dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo, znanost in šport R Slovenije. Mnogo obiskovalcev sije ogledalo tudi večerno prireditev, ki je navdušila predvsem z barvno osvetlitvijo razstavljenih cvetličnih aranžmajev ter kratkim kulturnim programom. V sobotnem dopoldnevu so se v šolo vrnili nekdanji dijaki in učitelji šole ter v prijetnem razpoloženju obujali spomine na skupna preživeta leta in davno prehojene poti.
Dr. Vladimir Korošec in Milena Furek
Sušno obdobje močno prizadelo kmetijstvo v Podravju
9
omanjkanje padavin je v letu 2003 močno prizadelo kmetijsko proizvodnjo v Spodnjem Podravju in s tem tudi v Mestni občini Ptuj. Leto 2003 je eno izmed najbolj sušnih let v zadnjih nekaj letih.
Od začetka marca do konca avgusta je vodna bilanca (meijena kot razlika med padavinami in potencialno evapotranspiracijo) dosegla rekordne negativne vrednosti v vseh glavnih kmetijskih regijah Slovenije. Primanjkljaju vode seje pridružilo tudi rekordno dolgo obdobje visokih dnevnih temperatur (nad 30 °C), zaradi nadpovprečnega sončnega obsevanja je bila visoka evapo-transpiracija (nad 5 mm vode dnevno).
Pomanjkanje padavin v obdobju najbolj intenzivne rasti in bujne vegetacije v maju se je nadaljevalo skozi poletne mesece vse do septembra. Posledično je bila onemogočena normalna rast že od konca
maja, se nadaljevala v juniju, juliju in avgustu. Suša je v tem obdobju povzročila škodo tako rekoč na vseh kmetijskih rastlinah: na ozimnih in jarih žitih, na travni ruši, ki se po košnji sploh ni obraščala, na koruzi, oljnih bučah, sladkorni pesi, na krompirjevih nasadih in na strniščnih posevkih, ki so bili ponekod v celoti uničeni. Na sadnem drevju so bile posledice opazne predvsem na kakovosti pridelka, v mlajših nasadih pa so bile prizadete tudi sadike. Občutno so bili zmanjšani pridelki in kakovost zelenjave povsod, kjer ni urejeno namakanje. Zaradi izpada pridelka travinj in slabšega pridelka sila-žne koruze je močno prizadeta tudi živinoreja. Na območju
Mestne občine Ptuj so bile najbolj prizadete njivske in travne površine, kar danes povzroča težavo živinorejskim kmetijam, ki nimajo dovolj osnovne doma pridelane krme za živinorejsko proizvodnjo.
KONČNA OCENA ŠKODE PO SUŠI DO 29. 9.
2003
Škodo po suši je v Mestni občini Ptuj prijavilo 243 gospodarstev. Oddane vloge o prijavi škode so bile posredovane preko regijskega centra Uprave RS za zaščito in reševanje do Uprave RS za zaščito in reševanje.
Na državnem nivoju je bil sprejet Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (Ur. 1. RS, št. 75/2003). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je pripravilo predlog programa odprave posledic škode v kmetijstvu v letu 2003.
V	Ur. 1. RS št. 112/2003 je izšel pravilnik o vsebini in obliki vloge upravičencev za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu.
Predhodno so živinorejska kmetijska gospodarstva uveljavljala možnost predizplačila v obliki akontacije za koruzo iz blagovnih rezerv. Z namenom omilitve posledic škode v kmetijstvu je MKGP vnovembru začelo z izvajanjem programa izplačevanja predplačil državne pomoči tistim kmetijskim gospodarstvom, ki so v okviru zbirne vloge za pridobitev neposrednih plačil v letu 2003 na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja prijavili površine za poljščine in travi-nje.
V	decembru 2003 bo pripravljen končni program, po katerem bodo morali vsi, ki so prijavili škodo po suši, vložiti vlogo za sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu. Pravilnik določa, da bodo upravičenci morali najkasneje do 31. januarja 2004 dopolniti vloge na občinski komisiji.
Peter Pribožič, v sodelovanju z občinsko komisijo
KULTURA	Šifra kulture	Ocena škode po suši v % do 31. 7. 03	Ocena škode po suši v % do 29. 9. 03
PŠENICA	001	40	40
KORUZA	005	30	45
SILAŽNA KORUZA	006	30	45
TRITIKALA	007	40	40
OVES	008	40	40
JEČMEN	009	40	40
SONČNICE	012	30	40
OUNEBUČE	013	30	40
OLJNA OGRŠČICA	014	20	30
KRMNI GRAH	016	30	40
SLADKORNA PESA	019	30	40
KROMPIR	020	30	40
KRMNA PESA	101	30	40
KRMNA REPA	102	30	40
TRAVE	201	55	65
DETELJA	202	55	65
TDM	203	55	65
TRAVNIK	204	55	65
TRAVNIK	205	55	65
TRAVNIK	206	55	65
TRAVNIK	207	55	65
SEMENSKI JEČMEN	306	35	
VRTNINE NA PROSTEM	402	50	55
JABLANA	601	30	40-45
HRUŠKE	602	30	40-45
VINOGRAD	701	20	30
POVRŠINE ZA DRUGO RABO 902			
PTUJČANI,
INTERVJU
DECEMBRSKI POGOVOR OB KAVI Z LIDIJO MAJNIK:
»Nisem se spremenila!«
»
o treh letih poslanskega dela Lidija pravi, da je bil najtežji prvi mesec - danes največ razmišlja o tem, kaj mora še uresniči.
Lidija Majnik: "Veliko projektov nam je že uspelo uresničiti, največji izzivi nas še čakajo!"
"Kljub temu, da sem imela ob izvolitvi za poslanko že kar nekaj izkušenj iz političnega življenja, pa sem bila na napore in način dela v državnem zboru pravzaprav povsem nepripravljena. Posebno prvi mesec je bilo najhuje, saj nisem imela ne svoje pisarne ne stanovanja in sem se vsak dan pozno ponoči vračala na Ptuj. V enem takšnih večerov sem, popolnoma izčrpana, zapeljala s ceste. Na srečo se je končalo vse dobro, le nov avtomobil sem morala kupiti. Še danes zanj plačujem kredit, zato so me takratna natolcevanja, da sem dobila državni avto, zelo prizadela. Poslanci nimamo takšnih ugodnosti, kot je velikokrat slišati. Ob dodatku za ločeno življenje je edino, kar nam ponudi država, stanovanje, za katerega pa mesečno plačujemo najemnino in celo obrabnino pohištva, ter vrnjene potne stroške za štiri prevoze mesečno v domači kraj, pa še to v višini najcenejše povratne karte za vlak ali avtobus."
Lidija pravi, da se je za kandidaturo na poslanski listi odločila zelo težko; še najbolj sojo prepričali prijatelji in nejevera, da bi lahko res uspela: "Ko pa sem bila oktobra pred tremi leti res izvoljena, to je bilo natančno deset dni po tem, ko smo po šestnajstih letih vztrajnega dela in prepričevanja uspeli odpreti novo knjižnico v Malem gradu, sem od žalosti zajokala. Želela sem se namreč posvetiti dejavnosti knjižnice, ne pa začeti povsem novo pot v življenju. Ampak koraka nazaj ni bilo več mogoče storiti."
DELO V TREH ODBORIH
Lidija je kot poslanka aktivna članica odbora za kulturo, odbora za notranjo politiko in
koordinatorka odbora za kmetijstvo: "Prav delo v slednjem, kamor sem bila določena ne ravno po svoji želji, mi jemlje največ časa. Mislim, da je bilo prav na področju kmetijstva v preteklosti storjenih največ napak. Prava kmetijska reforma še ni bila izvedena in tu kot država že pošteno zamujamo. Mešanje pojmov socialne varnosti in kmetijske politike ni in ne bo obrodilo sadov - posledica tega je životarjenje kmetov na robu preživetja. Ščitenje malih kmetij z raznimi sistemi neposrednih plačil po hektarju, subvencijami, povrnitvami škode, premijami za zmanjšan obseg zavarovanja kmečkega prebivalstva ipd. dolgoročneje niso učinkoviti. Slovenske kmetije s povprečno velikostjo 4,5 hektarja so za Evropo majhi, nekonkurenčni vrtički. Za preživetje kmetijstva bo potrebno razmisliti in tudi kaj storiti v smeri združevanja zemlje ali kmetij."
Podobno kritično mnenje ima Lidija tudi za področje pravosodja, s katerim so se v preteklem obdobju v okviru odbora za notranjo politiko največ ukvarjali: "Najbolj vroča tema so bili sodni zaostanki. Reči moram, da je državni zbor sprejel veliko ukrepov in zakonov, ki pa v praksi niso bili izvajani, kot bi bilo treba, predvsem zaradi spora z nekaterimi predstavniki pravosodja. Tako v praksi tudi ni zaživel institut premakljivosti sodnikov, kije bil namenjen zmanjšanju zaostankov, saj je temu nasprotoval predsednik vrhovnega sodišča Mitja Deisinger, ki je v nasprotju z našim predlogom zagovarjal stališče, naj se namesto sodnikov na manj obremenjena sodišča selijo le spisi."
Glede dela v odboru za kulturo, šolstvo, znanost in šport pa Lidija meni, da je velik
uspeh sprejet zakon o knjižničarstvu: "Sicer pa je jasno, da je financiranje kulturnega tolarja precej manjše, kot je bilo nekoč, vendar verjamem, da bo država, zlasti še po vstopu v EU, ko bo naša dediščina in kultura še toliko pomembnejša v luči narodne identitete, temu področju dala večjo prioriteto kot doslej."
USPEHI IN NAČRTI
Kot pravi Lidija, je bila v DZ že zgodaj okarakterizirana kot "lokalka”, borka za lokalne interese: "Tri leta, kolikor doslej traja moj mandat, je po eni strani dolga, po drugi pa zelo kratka doba, zlasti z vidika velikih projektov. Ponosna sem, da mi je v tem obdobju uspelo pridobiti sredstva za izgradnjo OŠ Grajena, prav tako pa tudi za ptujski atletski stadion. Ena od največjih zgodb, ki se končno približuje realizaciji, je izgradnja ptujske obvoznice. Projekt je zdaj tako daleč, da se bo naslednje leto začelo z odkupom zemljišč in prvimi gradbenimi deli. Ob tem se mi zdi zelo pomembno tudi, da so se lokalne skupnosti končno poenotile okoli trase phyrinske avtoceste, ker to pomeni zeleno luč za začetek del. Naslednja stvar, v katero vlagam ogromno energije, je usta-
novitev samostojne razvojne regije Spodnje Podravje. Prav v tem času potekajo koalicijska usklajevanja in glede na ogromno truda, ki smo ga znotraj stranke vložili v ta projekt, sem trdno prepričana v uspeh! Poleg cestne povezave je zelo pomembna še prihodnja ureditev železniškega omrežja, kjer poskušamo doseči potek glavne železniške poti Koper-Ljubljana-Budimpešta skozi Pragersko in Ormož.”
Ciljev in načrtov, kaj vse je potrebno še narediti, Lidija našteva toliko, da se vprašanje o morebitni ponovni kandidaturi na prihodnjih državnozborskih volitvah zdi neumestno: "Resje, da o vrnitvi v knjižnico ne razmišljam več. Politika je poseben način dela in na neki način tudi življenja, velikokrat se je potrebno soočiti z neuspehi, vendar sem se jih naučila sprejemati. Veliko pomembnejši pa so uspehi in ti mi dajejo voljo za naprej. Osebno pa se mi zdi najbolj pomembno, da sem ostala takšna, kot sem bila. Že ko sem odhajala v Ljubljano, sem prosila najbližje in svoje prijatelje, naj me takoj opozorijo, če bodo opazili, da sem se kaj spremenila. Doslej me še niso!"
SM
16 z/fcpr,
Srebrni jubilej za Olgico
eta 1979 je naše mesto z odločbo Skupščine občine Ptuj dobilo novo osnovno šolo. Šola v ustanavljanju je bila novembra istega leta poimenovana po revolucionarki Olgi Meglič. To ime nosi še danes. Učenci, starši, delavci šole in prebivalci mesta ji radi rečemo kar Olgica.
25 let delovanja za šole, ki se ponašajo s stoletnimi tradicijami, res ni veliko. Za nas pa je to pomembna obletnica. V teh letih je šola prehodila pot od prvih začetnih korakov, ki so bili usmerjeni k ustvaija-nju podobe šole in pogojem za delo, k izzivom, ki so jih pred učence in delavce šole postavile zahteve sodobnega pouka po meri učenca. »Olgica je danes živahna, zdrava, ustvarjalna in priljubljena šola predvsem zaradi uspešnega preskakovanja ovir in prilagajanja novim izzivom. Vedno znova.* je zapisal v zborniku ob 25. obletnici ustanovitve ravnatelj šole Ervin Hojker, ki je z Olgico od vsega njenega začetka. Svoji šoli so učenci, starši in delavci ob obletnici njene ustanovitve posvetili film, zbornik in prireditev.
Na svečani prireditvi v dvorani Mestnega kina Ptuj smo 20. novembra predstavili film in zbornik posvečen 25. obletnici ustanovitve šole ter koledar, na katerem so predstavljeni likovni izdelki učencev naše šole. Z distribucijo koledaija želijo učenci in delavci šole prispevati k nakupu nove računalniške opreme.
OLGIČINA LETA NA FILMU
Video in filmski krožek je pod budnim strokovnim vodstvom Milana Potočnika v 38-min-utnem filmu predstavil življenje in delo na Olgici od njenih začetkov pa do danes. Za film so uporabljene fotografije iz domače fotokronike ter video posnetki, ki so nastali ob posameznih priložnostih: ob zaključkih projektov, pri raziskovalnem delu, mednarodnem sodelovanju, urejanju novih prostorov in površin, na valetah in sprejemih prvošolcev v šolsko skupnost, na
prireditvah in športnih tekmovanjih, obiskih umetnikov... pa tudi pri vsakdanjem delu v razredih. Ob spremljanju filma so se na obrazih mnogih obiskovalcev, ki so se zbrali v dvorani Mestnega kina na Ptuju, pojavili nasmehi. Še nedavno so bili učenci Olgice - sedaj so odrasli ljudje, ki so svoje otroke zaupali svoji nekdanji šoli.
ZBORNIK - 25. DAN OŠ OLGE MEGLIČ
Ob 25. obletnici ustanovitve šole smo izdali tudi zbornik.
V	njem so zbrani podatki o ustvarjalnosti in uspehih učencev v vseh preteklih letih, spomini na prve začetke in na razvoj strokovnega in pedagoškega dela, prispevki nekdanjih učiteljev Olgice, ki so s svojim delom zaznamovali ne samo razvojno pot šole, temveč tudi širšega slovenskega prostora. Svoj prostor v zborniku so dobili nekdanji učenci, med katerimi so danes tudi mladi učitelji, ki sprejemajo na svoji nekdanji šoli že svoje generacije učencev, ter starši, brez katerih si ne moremo zamisliti uspešnega dela in življenja na šoli. V zborniku najdemo tudi vsa imena in priimke Olgičinih učencev ter vseh, ki so in še delajo na OŠ Olge Meglič. Na fotografijah iz šolske fotokronike pa se bodo prepoznali mnogi učenci in se tako spomnili na bogato ustvaijalno bero dejavnosti, v kateri so sodelovali tudi sami.
KOLEDAR 2004
V	začetku letošnjega šolskega leta je dozorela ideja, da bi lahko z distribucijo koledarja za leto 2004 učenci in delavci šole prispevali k nakupu nove računalniške opreme. Učenci so v popoldanskih likovnih delavnicah pod vodstvom likovne pedagoginje in znanih
likovnih ustvaijalcev Jerneja Forbicija, Jake Mariniča, Irene Tušek in Vesne Kolarič v prostorih šole in na terenu likovno upodobili znane ptujske motive ter posebnosti, po katerih je znan naš kraj (kurentovanje, sejmi...). Komisija je imela težko nalogo, da izmed okoli 100 likovnih del izbere 12, ki so bila natisnjena na koledaiju. Likovni izdelki so opremljeni z imeni mladih ustvarjalcev in njihovih mentoijev, navedbo likovne tehnike ter kratkim
so učenci želeli prikazati tisti drugi del življenja na šoli -druženje, prijateljstvo, ustvarjalnost v prostem času in na šoli. Pokazali so, da so bile nekdanje generacije učencev prav tako iznajdljive in ustvarjalne, kot so današnje in da jih povezujejo podobni interesi. Na odru so se nam pridružili pevci iz OŠ Koprivnica iz Hrvaške, plesalci plesnega kluba Mambo ter Sašo, ki je zabaval gledalce s svojim plesom in scenskim prikazom
Besede podpore in zahvale - Lidija Majnik, predstavnica MO Ptuj, in Ervin Hojker, ravnatelj OŠ Olge Meglič.
komentarjem motiva, ki lastnika koledarja seznanja z lepotami mesta in življenjem njegovih prebivalcev. Izbrana likovna dela pa so bila razstavljena v vhodnih prostorih kina.
PRIREDITEV V ŠPORTNI DVORANI CENTER V ŠC PTUJ
Kako naj zaključimo svečanosti ob 25. dnevu šole? Vedro in veselo - s plesom in pesmijo.
In tako je bilo 21. 11. v dvorani Center v ŠC Ptuj. Prostor za gledalce - nabito poln, na odru okoli 200 izvajalcev. Z nami so bili med gledalci starši učenceV, nekdanji delavci šole, gostje sodelujoče šole iz Koprivnice, nekdanji učenci in naši gostje, naši prijatelji. V enournem programu, napolnjenim s plesom in šolskim humorjem,
modemih pričesk, nastalih v Frizerskem salonu Fenos. In prav na koncu smo ugasnili 25 svečk na torti za Olgičin rojstni dan.
NAŠI DONATORJI
K izidu zbornika, nastanku filma in uspešni prireditvi so pomagali tudi naši donatoci, ki so prispevali finančna sredstva ali pa nam kako drugače pomagali. Naj bodo vsem njim
-	Talumu iz Kidričevega, Mercatorju s Ptuja, Mestni občini Ptuj, Zavarovalnici Triglav,
PPS Ptuj, Frizerskemu salonu Dragice Vajda, trgovini Beivi
-	namenjene zadnje vrstice v zahvalo in upanje, da šole v starem delu mesta ne bodo pozabili vsaj še naslednjih 25 let.
A. Z.
OŠ Ljudski vrt na Dnevih tehnične kulture v Ljubljani
y
stavitvijo
času od 13. do 15. novembra 2003 je v Ljubljani potekala prireditev Dnevi tehnične kulture. Na prireditvi smo sodelovali s pred-različnih dejavnosti s področja tehnike.
Predstavljeni so bili izdelki učencev s področja modelarstva, ki na naši šoli poteka v dveh skupinah:
-	modelaiji I. skupine oziroma začetniki, v katero so vključeni učenci že od 2. razreda naprej, so se predstavili z enostavnejšimi izdelki;
-	modelaiji D. skupine, v kateri potekajo zahtevnejše oblike modelarstva, kot so izdelava raket, jadrnic, čolnov, avtomobilov na električni pogon ..., s katerimi
se udeležujemo tudi tekmovanj na regijskem in državnem nivoju.
Razen modelarske dejavnosti smo predstavili rezultate dela pri prometnem krožku z različnim izdelki učencev prometnikov. Z njihovo pomočjo ob večjih prireditvah na šoli poskrbimo za varno in pravilno parkiranje prevoznih sredstev v okolici naše šole.
Največ zanimanja na razstavnem prostoru je pritegnil izdelek tega krožka, to je prometni domino. Z njim smo sodelovali tudi v projektu »Varnost za vse« in osvojili prvo nagrado. Obiskovalci so ob tem izdelku poudarjali zelo veliko didaktično vrednost, ki jo prometni domino skozi igro nosi v sebi.
Predstavljeni so bili še ostali izdelki, ki nastajajo ob vzgojno-izobraževalnem delu tehnične vzgoje ter tehnike in tehnologije v devetletni šoli. Med zanimivostmi pa so obiskovalci na našem razstavnem prostoru posebno pozornost posvečali veliki jadrnici, ki je nastala kot projektna naloga pri pouku tehnične vzgoje, in estetski obdelavi končnega izdelka pod vodstvom učiteljice Tajke Šnuderl, s katero smo tudi pripravili razstavni prostor v Ljubljani. Jadrnica
OSNOVNA SOLA LJUDSKI VRT
je namreč izdelana tako, dajo posameznik - učenec - samostojno krmari, pelje po za to primernih površinah. To so pa
z veseljem izkoristili predvsem mladi obiskovalci prireditve.
Blanka Kojc, Miran Petek
MLADINSKI SVET MESTNE OBČINE PTUJ
Mladi v boju proti virusu HIV
9g
lani Mladinskega sveta Mestne občine Ptuj so na svetovni dan boja proti aidsu razdelili čez 1000 kondomov in drugega informacijskega gradiva. “V dveh urah nam je zmanjkalo kondomov - ostali so še samo "nezanimivi" letaki!"
1.	decembra, na svetovni dan boja proti aidsu, so v vseh večjih mestih po Sloveniji potekale številne prireditve za večjo osveščenost mladih o okužbi s HIV in za povečanje tolerantnosti do bolnikov okuženih z virusom HIV ter obolelih za aidsom. Projekt Virus in Društvo študentov medicine Slovenije sta v sodelovanju z številnimi mladinskimi centri ter študentskimi klubi na ta dan razdelila 80 000 kondomov, več tisoč letakov in preostalega promocij-
skega gradiva.
Letos prvič so takšno akcijo organizirali tudi člani Mladinskega sveta Mestne občine Ptuj in Dijaške sekcije Kluba ptujskih študentov. Srednješolski center in Gimnazijo Ptuj so polepili s številnimi plakati ter postavili informacijske stojnice, ki so bile založene z okrasnimi letaki, promocijskimi razglednicami in podstavki za pijačo - vse pod geslom Živi in pusti živeti. "Prejšnje leto so sicer podobne aktivnosti potekale
pod okriljem Kluba ptujskih študentov, toda letos smo se odločili, da takšno prostovoljno akcijo organiziramo tudi člani Mladinskega sveta. Vse dejavnosti so v skladu z našim pričakovanjem potekale uspešno: razdelili smo čez 1000 kondomov, ki so zaščitna sredstva pred okužbo, naši prostovoljci so vsem dijakom ponudili tudi rdeče pentlje, simbol strpnosti, ter ogromno drugega promocijskega materiala za varno in zdravo spolnost. Seveda so najhitreje pošli kondomi - v manj kot dveh urah so na naših stojnicah ostali samo še letaki in številne brošurice o aidsu in virusu HIV", nam je povedal Dejan Klasinc, predsednik
in aidsu
Mladinskega sveta. Tako so s podobnimi akcijami mladi tudi na Ptuju opozorili, da se zavedajo nevarnosti in da lahko tudi sami ogromno pomagajo pri boju proti virusu HIV ter odpravljanju diskriminacije in ožigosanju ljudi zbolelih za aidsom.
Ker je pred vrati novo leto, Mladinski svetob tej priložnosti želi vsem občanom in občankam veliko veselja, sreče in zadovoljstva v novem letu, letu 2004!
Prav tako Vam iskreno čestitamo ob dnevu samostojnosti, ki ga naša država praznuje 26. decembra!
Anja Vičar in Mirjana Nenad za MSMOP
V v	__ V
MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ VABI SVOJE CENJENO GLEDALSTVO NA SE ZADNJO
PREMIERO LETOŠNJEGA LETA
Baltimorski valček
J V estno gledališče Ptuj vabi svoje cenjeno /J/ gledalstvo na še zadnjo premiero letov šnjega tako pestrega in uspešnega gledališkega leta, in sicer na uprizoritev v Ameriki večkrat nagrajene drame pisateljice Paule Vogel v izredno zanimivi, da ne rečemo že kar zvezdniški igralski zasedbi: Janja Majzelj, Primož Ekart in Sebastjan Cavazza, in v režiji priznanega režiserja mlajše generacije Tomija Janežiča.
Ameriška pisateljica Paula	drugi znaki začnejo kmalu
Vogel, rojena leta 1951 v Was-hingtonu D. C., je svojevrsten pojav v prostoru ameriškega gledališča, saj je dosegla ogromen uspeh in prejela številne pomembne nagrade za dela, ki se lotevajo tradicionalno nehvaležnih in tabuiziranih tematik, pogosto odrinjenih na rob pozornosti ameriške strokovne javnosti in občinstva. Tako nam v Baltimorskem valčku predstavi Carla in Anno, brata in sestro, ki drugače veljata za enostavna ’vsakodnevna’ človeka brez večjih posebnosti, ki pa se po dolgem premisleku, po tistem, ko izvesta, da je Anna hudo bolna, odločita za noro in vihravo potovanje po Evropi. Absurdna bolezen in nekateri
razkrivati, daje celotno potovanje in njuno iskanje čudežnega zdravila, ki naj bi ga dobila pri nekem osemdesetletnemu nekoliko neortodoks-nem doktoiju s stare celine, izmišljeno, resničnost pa čisto drugačna.
Čeprav na odru sledimo paru na podivjanem potovanju skozi Pariz, München in Dunaj, odkrijemo na koncu, ko Anna pokaže fotografije z njunega potovanja, resnično mesto dogajanja zgodbe.
In še nekaj vznemirljivega iz sveta dvora in jet seta, ki mu vladajo glamur, zvezdništvo, dirigirana lepota in konvencije obnašanja. To je svet burgundskega dvora, kjer
se znajde junakinja gostujoče predstave Prešernovega gledališča Ivona - princesa Burgundije. To je svet zafektiran in sprevržen do skrajnosti in v tem okolju se znajde preprosta, pasivna, zafrustrirana in po pravilih tega sveta ne ravno lepa Ivona. Burgundski princ se - iz zdolgočasenosti in objestnosti -odloči, da bo Ivona postala njegova žena. Toda prinčeva objestnost postane zavezujoča in Ivonina ljubezen zanj in za dvor ogrožajoča. Tako princ kot tudi dvoijani namreč spoznajo, da jih Ivona s svojo drugačnostjo smeši in razkrinkava bednost njihovega življenja in obnašanja. Ivona s svojim molkom in nekonvencionalnostjo razkriva njihove skrbno varovane temne plati. Zato se dvor, s princem na čelu, odloči temu brezsramnemu razkritju narediti konec. Ivona, princesa Burgundije, je torej obsojena na propad, da bi nemoteno cvetele večno žive forme izumetničenosti. Tragikomedijo izpod peresa
Ekipa Baltimorskega valčka.
Foto: Damjan Švare
znanega poljskega pisatelja, dramatika in esejista Witolda Gombrowicza je režiral Vito Taufer, režiser uspešnic Skopuh in Županova Micka ter v zadnji sezoni uprizorjene Zabave za rojstni dan.
Rok Vilčnik
V imenu Mestne občine Ptuj vas vljudno vabim
na osrednjo slovesnost ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije
v petek 26. decembra 2003 ob 17. uri
v dvorani Gimnazije, Volkmerjeva cesta 15, Ptuj.
[skrene čestitke ob prazniku !

Dr. Štefan Čelan, župan
26. december DAN SAMOSTOJNOSTI
*
Slavnostni govornik bo dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj. Program proslave:
Pihalni orkester Ptuj, dirigent Štefan Petek,
dramska igralka Nataša Burger v vlogi učiteljice gospe Margarite,
moderator Kristijan Šmid,
avtor programa Nataša Petrovič, ZKD Ptuj.
Ob petdeseti obletnici Planinskega društva Ptuj
»
laninsko društvo Ptuj je v letošnjem letu obeležilo pomemben jubilej - petdeseto obletnico svojega delovanja. V jubilejnem letu so se vrstile prireditve, razstave, pohodi, srečanja, s katerimi so planinci proslavili pomembno obletnico, ki kaže na to, da je planinska dejavnost na ptujskem območju zelo razširjena. Ob koncu prejšnjega meseca, natančneje 25. novembra, so vsem dogodkom, s katerimi so že obeležili svojega "abrahama", dodali še najpomembnejšega in najbolj svečanega, slavnostno akademijo ob 50-letnici njihovega delovanja. Le-ta je svečanosti in jubileju primerno potekala v razkošju viteške dvorane ptujskega gradu.
Preden zabeležim vtise s svečane akademije, moram zapisati še nekaj pomembnih dejstev o delovanju ptujskega planinskega društva. Pred petdesetimi leti so nekateri redki ptujski planinski zanesenjaki, ki jih je družilo veselje do izletov v gore, sklenili ustanoviti društvo. S tem dejanjem so želeli približati gorništvo širšemu krogu ljudi. To jim je nedvomno uspelo. V petdesetih letih je ptujsko planinsko društvo postalo in se razvilo v enega največjih slovenskih planinskih društev, saj je bilo v najboljših letih vanj včlanjenih
preko 1000 ljubiteljev gorništva. Danes društvo šteje 675 članov in je še vedno med največjimi in najbolj aktivnimi v slovenskem planinskem prostoru. Preko 50% članov je mlajših, kar napoveduje svetlo prihodnost nadaljnjega planinskega razvoja.
Najpomembnejša in najbolj prepoznavna aktivnost Planinskega društva Ptuj je vsakoletni tradicionalni pohod po Haloški planinski poti, ki jo je natanko pred 20 leti skupaj s planinci iz Stoperc in Majšperka markiralo in odprlo prav ptujsko društvo. Tako so letos
ptujski planinci praznovali kar trojni jubilej: 20-letnico Haloške planinske poti, 110-letnico Planinske zveze Slovenije in svojega abrahama. Dejavnost društva je zelo široka - izleti, predavanja, planinska tekmovanja, tabori, pohodi, markacijske akcije, razstave, tečaji itn., kjer se v dolgih petdesetih letih niso samo širili in poglabljali planinsko poslanstvo, volja, miselnost in ideje, temveč so se kalili in vzgajali številni planinci, funkcionarji, vodniki, mentoiji, inštruktoiji, alpinisti in športni plezalci. Sedaj se pa vrnimo k svečani akademiji. Vsi tisti, ki so pomembno zaznamovali planinsko dogajanje v planinskem društvu v vseh teh dolgih letih, so v viteški dvorani doživeli kulturni večer z izredno zanimivimi gosti. Svečanost je s planinsko himno Oj, Triglav, moj dom pričel pevski sekstet Feguš iz Podlehnika, kije v nadaljevanju večera postregel še z nekaterimi prelepimi slovenskimi pesmimi. Na slav-
9 V-A A//,
Predsednik PD Ptuj Tone Purg med slavnostnim govorom na svečani akademiji na ptujskem gradu. Foto: Langerholc
nostni akademiji so se na odru zvrstili in prisotnim zaželeli obilo lepih želja in uspeha ob slavnostnem jubileju številni gostje oziroma slavnostni govorniki: Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, tudi sam navdušen planinec, ki je ob tej priložnosti prijazno odstopil v uporabo čudovit ambient viteške dvorane, mag. Slavica Tovšak, podpredsednica Planinske zveze Slovenije, ki je krovna organizacija vseh planinskih društev v Sloveniji inje v letu 2003 tudi praznovala svojo, še zavidljivejšo obletnico - 110 let delovanja. Nato je prisotne pozdravil še župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in predsednik Planinskega društva Ptuj Tone Purg, kije iz rok župana prejel tudi priznanje MO Ptuj za zasluge in uspešno delo v Planinskem društvu Ptuj.
Sledila je podelitev pohval ter bronastih, srebrnih in zlatih priznanj Planinske zveze Slovenije vsem tistim, ki so v minulih letih in vse do danes pomembno zaznamovali dogajanje v planinskem društvu in aktivno sodelovali pri najrazličnejših projektih. Priznanja sta podelila mag. Slavica Tovšak in Tone Purg. Po koncu uradnega dela je sledil zabavnejši del kulturnega programa, ki ga je s čudovitim glasom in glasbeno spremljavo dveh harmonikarjev popestrila odlična in atraktivna pevka Nika Vipotnik. Zapela je del svojega repertoarja francoskih šansonov, dodala pa tudi nekaj slovenskih skladb. Iz viteške dvorane se je po pevskem večeru dogajanje preselilo še v palacij ptujskega gradu, kjer so navzoči nazdravili z žlahtno kapljico in ob prijetnem klepetu obudili marsikateri spomin na planinsko dogajanje v preteklih petdesetih letih. Seveda so se vsi skupaj razšli z eno samo željo - zabeležiti še naslednjih 50 let!
Tadeja Radek
PREJELI SMO
Ureditev Maistrove ulice
Oglašam se kot stanovalec Maistrove ulice, v kateri stanujem že več kot 30 let. Maistrova ulica, od hišne številke 1 do 18, je pred preoblikovanjem v mestne četrti prostorsko pripadala KS Bratje Reš, po preoblikovanju pa je del mestne četrti Center.
Ulica predstavlja severno ptujsko vpadnico, istočasno pa po njej poteka še ves promet iz bližnjih blokovskih naselij in širše. Tako po laični presoji dnevno zdrvi po ulici okrog 5000 različnih vozil, od osebnih avtomobilov, tovornjakov, avtobusov do motoristov. To predstavlja veliko nevarnost za stanovalce. Še posebej so nevarnosti izpostavljeni učenci ŠO Olge Meglič, saj po ulici poteka šolska pot.
Krajani te ulice smo z infrastrukturno ureditvijo zelo nezadovoljni in razočarani nad indolenco pristojnih odgovornih za njeno ureditev. Od prostorskega preoblikovanja naprej je ta ulica slepo črevo, za katerega se nihče ne zanima. Dokaz, daje tako, je tudi članek ge. Milene Turk v septembrski številki Ptujčana, kjer obravnava prometno varnost otrok. V njem Maistrova ulica sploh ni omenjena. Pa bi morala biti.
Potrebno bi bilo napisati, da ima ulica samo en pločnik, ki je mestoma tako ozek, da se dva pešca težko srečata. Zato se morajo pešci izogibati tako, da stopajo na cestno površino. Ni potrebno poudarjati, kako je to nevarno za otroke. Ulica nima kolesarske steze, zato kolesarji večkrat vozijo po pločniku. Prometna površina ceste
je podobna makadamu inje polna lukenj, tako da si ob deževnem vremenu izpostavljen škropljenju nekulturnih voznikov. Poseben problem pa je razsvetljava in električna napeljava po ulici. Vso razsvetljavo ulice predstavljajo tri majhne lučke, ki so pritrjene na razmajane in trhle električne drogove, ki se bodo vsak čas podrli.
Kot v starih ameriških filmih iz divjega zahoda. Mogoče za koga smešno, vendar hkrati sramotno in žalostno. Še posebej za starše mladega fanta, ki se je smrtno ponesreči v tej ulici. Upam si trditi, da samo zaradi slabe razsvetljave, saj je voznik prepozno opazil sneg, ki je bil na cesti.
Zato pristojne sprašujem, kako dolgo še tako? Kdaj bosta v naši ulici zgrajena še en pločnik in kolesarska steza? Kdaj bo urejena ulična razsvetljava? Kdaj bo izvršena nova asfaltna prevleka na cestišču?
Ali bomo morali počakati, da bo ugasnilo še eno mlado življenje? V sosednji občini Duplek, ki je veliko manjša od Ptuja, so te stvari vzorno urejene. In ne samo to. Na vpadnicah te pozdravijo lično izdelane table, ki ti izrekajo dobrodošlico. V Maistrovi ulici na Ptuju pa te namesto dobrodošlice pozdravijo razmajani električni drogovi in luknje na cestišču. Mogoče pa bo nekoč kdo od odgovornih zaradi teh lukenj v cesti udaril z glavo v streho službenega avtomobila in se zbudil. Da bi se le. Pa lep pozdrav.
Anton Krajnc Maistrova ulica 5 2250 PTUJ
Obveščamo vas, daje v Uradnem vestniku št.
12. / 29. 11. 2003 objavljen Javni razpis za pripravo letnega progama športa v Mestni občini Ptuj za leto 2004.
_ .	v	_ v
KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ
Biti uspešen, pomeni, zastaviti si cilje, in jih tudi doseči.
V letu 2003 smo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj uresničili naslednje cilje:
■ s sodelovanjem 14 občin smo uredili financiranje knjižnice;
•	31. julija smo postali območna - regionalna knjižnica;
•	zbrali smo 40 milijonov tolarjev za nakup knjižničnega gradiva,
kar je največ doslej v zgodovini knjižnice;
•	investicija bibliobus (50 milijonov tolarjev) je zaprta;
•	bibliobus je od septembra do decembra pridobil 860 novih članov;
•	odprli smo študijsko sobo s 24 sedeži;
•	obiskalo nas je preko 100.000 obiskovalcev;
•	pohvalimo se lahko z najvišjo izposojo doslej;
•	pridobili smo računalniško opremo za bibliobus in domoznanski oddelek.
Knjižnica je informativni center, center hrambe znanja, kulture, prijaznih ljudi; je prostor za razvedrilo. Vljudno vabljeni tudi v letu 2004.
Vesel božič, srečno in uspešno ter zdravja polno leto 2004, vam želi
kolektiv Knjižnice Ivana Ptuj
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
Merry Christmas and Happy New Year! Frohe Weihnachten und glückliches Neues Jahr! Leito Natale e felice Anno Nuovo! Joyenx Noe let la Bonne Annee!
Da bi v letu, ki prihaja, mir imeli, srečo doživeli,
da vam zdravje bi služilo in razumevanje ne zapustilo!
Albin Pišek
predsednik Turističnega društva Ptuj
Ptujski šport v letu 2003
BORILNI ŠPORTI KIKBOKS
Nadja Šibila - leto zlatih kolajn
Klub borilnih veščin Ptuj in Slovenija sta upravičeno ponosna na študentko Nadjo Šibila iz Vidma pri Ptuju. Svetovna prvakinja v light kontaktu in
Nadja Šibila
svetovna podprvakinja v semi kontaktu, zmagovalka svetovnega pokala v semi in light kontaktu so naslovi varovanke Vladimirja Sitarja na mednarodni sceni, na kateri je postala ena najbolj prepoznavnih amaterskih kikboksark zemeljske oble. Tudi v Sloveniji je požela obe tituli, saj je državna prvakinja v semi in light kontaktu. Videmčanka pravi, da ji zmage in kolajne godijo, obenem pa so tudi obveza, da bo nadaljevala po začrtani poti. Ciljev je veliko, pa tudi visoki so in šampionski. Prvi je že na prihodnjem evropskem prvenstvu.
Marcel Fekonja - na borišču mu ni bile para
Športna javnost je z evforičnimi pričakovanji na svetovno prvenstvo pospremila princa borilnih veščin Marcela Fekonjo in ostale borce, ki so v zadnjih štirih letih spisali neponovljivo športno pravljico. Leto 2003 je bilo za Marcela, glavnega slovenskega aduta v kategoriji nad 65 kg, leto potrditve. Pogumno je vstopal na
SP v boj s slovito konkurenco, iz borbe v borbo trdneje držal v rokah zlato odličje v light kontaktu in ga nazadnje v velikem slogu tudi osvojil. Vrhu-
Marcel Fekonja
nec sezone je dopolnil še z dvema velikima dosežkoma - skupno zmago svetovnega pokala v light kontaktu in naslovom državnega prvaka v light kontaktu.
BOKS
Dejan Zavec - športnik za velike tekme
Boksaija Dejana Zavca odlikuje lastnost, ki krasi le največje športnike na svetu. Najboljši je takrat, ko je najbolj pomembno. To je letos dokazal kar devetkrat, in sicer na nastopih poklicnih boksarjev (9 dvobojev, 9 zmag, 6 s
Dejan Zavec
k. o.). Čeprav slovi član kampa SES v Magdeburgu po veliki samozavesti, seje v Nemčijo odpravil brez večjih načrtov.
A pesimizem se je začel kaj hitro umikati optimizmu, kakor hitro je Dejan začutil tekmovalni utrip, ki je v njem spet prebudil zagrizenega in nepopustljivega borca. S tako rekoč idealnimi nastopi je še enkrat več dokazal, daje res iz šampionskega testa. Naslednji veliki izziv Dejana Zavca in njegovega menedžerja Ulfa Stein-fortha je gala boksarski večer, najbrž marca v dvorani Tabor v Mariboru, na katerem bi v osrednjem dvoboju boksal za naslov interkontinentalnega prvaka Nemčije, kar je zadnja stopnička do dvoboja za naslov evropskega prvaka. Odlični Ptujčan še zagotovo ni rekel zadnje besede.
Boštjan Gašljevič - med boksarsko elito
Je nedvomno eden večjih upov slovenskega boksa, ki se v zadnjem obdobju z redkimi svetlimi izjemami utaplja v sivem povprečju. Ta obetavni športnik, za katerega poznavalci boksa trdijo, da ima neveijeten občutek za doseganje točke in da njegovi udarci z roko švigajo kot strelice, je pred kratkim spet poskrbel za novo stran v knjigi, v kateri so strjeni njegovi dosežki. V velter kategoriji (od 64,5-69 kg) je namreč v ekipnem delu DP suvereno osvojil naslov
Boštjan Gašljevič
prvaka, temu pa pridal tudi uspeh v rednem ligaškem tekmovanju. Zdaj si bo Boštjan Gašljevič privoščil še kakšen teden dni počitka, nato pa se bo začel pospešeno pripravljati za naslednjo, tako zelo pomembno sezono, v kateri si bo skušal izboriti majico državne reprezentance.
Aleksander Pučke - na boksarskem nebu blesti kot meteor
Aleksander Pučko postopoma prevzema vlogo vodilnega v slovenskem kadetskem in mladinskem boksu. "Pri njem ni ovir: je hiter, tehnično dobro podkovan in mislec,” so hvalospev zapeli v zgodbi ene od številk ljubljanskega športnega dnevnika Ekipa. "Zdaj že čutim breme, javnost pričakuje v sleherni borbi mojo zmago,” pravi zdaj celo eden glavnih tvorcev ptujske boksarske zgodbe (prvak na ekipnem državnem prvenstvu kadetov do 63 kg in mladincev do 64 kg ter zmagovalec mednarodnih turnirjev v Kranju in Slovenski Bistrici, ki ga tudi sotekmovalci nadvse spoštujejo. ”Smo homogena ekipa in če tudi nas Sašo pogosto točkovno rešuje, v

Aleksander Pučko
22 tfr/tycoA
slačilnici noče imeti glavne besede, prevzetnost pa mu je tuja,” razkriva Slavko Dokl, predsednik BK Ptuj, o bok-saiju, ki mu navijači in strokovnjaki že prerokujejo lepo prihodnost.
INDIVIDUALNI ŠPORTI TENIS
Ajda Brumen - strmo po poti navzgor
Že dolgo se ni zgodilo, da bi vrhunske igralke sveta s strahospoštovanjem govorile o igralki, ki šele prodira proti vrhu. Devetnajstletna Ptujčanka Ajda Brumen je na mednarodnih turnirjih in državnih prvenstvih Teniške zveze Slovenije dokazala, daje zaskrbljenost teniške elite povsem upravičena. Selektorka državne reprezentance Mirna Jaušovec se strinja, da študentko Fakultete za šport v Ljubljani čaka imenitna prihodnost. V igranju tenisa Ajda neizmerno uživa - naj gre za napete turnirske dvoboje ali pa za naporne treninge. V zadnjem letu je dosegla neverjeten napredek, o čemer zgovorno pričajo njeni dosežki:
I.	Državno prvenstvo Teniške zveze Slovenije:
1.	Člansko državno prvenstvo posamezno:
-	dvoransko DP: 1. mesto
-	poletno DP: 2. mesto
2.	Člansko državno prvenstvo ekipno - 1. liga TUZ:
I.	mesto z ekipo TK Ptuj
-	NES (pred Tč Ljubljana, Branik Maribor, Olimpija Ljubljana, Triglav Kranj. ŽTK Maribor ...), brez poraza najboljša igralka lige na 1. "deski", kjer igrajo najvišje uvrščene igralke klubov.
II.	Mednarodni turnirji ITF (International Tennis Federation) za svetovno člansko WTA lestvico:
1.	8-krat osvojitev točk WTA (svetovnega pokala).
2.	Najvišja uvrstitev na WTA lestvici: 683. mesto (najboljša Slovenka "neprofesionalka”).
3.	Najboljši rezultat: pol finale (3.-4. mesto) na profesionalnem tumiiju v Benetkah-Mestre (Italija)
Je igralka, ki že od otroških let razume teniško igro. To pa je lastnost, ki jo imajo v sebi le največje šampionke. Zato tudi ve, da so porazi sestavni del in si kakšnega neuspeha ne žene preveč k srcu ...
(sledi nadaljevanje) Ivo Kornik
Ajda Brumen
Iz otvoritve prenovljene atletske steze na Mestnem stadionu, otvoritveni tek z maratoncem Mirkom Vindišem, 17. oktobra 2003. Foto: Langerholc
Nogometaši Drave so se v sezoni 2002/03 uvrstili v 1. slovensko nogometno ligo Foto: Črtomir Goznik
Terme Ptuj - danes in jutri
s’
s
E
o
n
toc
O
N
e
M
■o
-
P,
oj
obvodnih površin. Velika počasna reka, sistem vodnih drč
prostori, namenjenimi zdravstveni dejavnosti.
Terme Ptuj stopajo v novo obdobje z velikimi koraki in bodo v naslednjih petih letih pozicionirane v sam vrh turistične ponudbe ne samo v slovenskem, ampak tudi ožjem novem evropskem prostoru.
Terme Ptuj, d.o.o.
ružba Terme Ptuj kot največji ponudnik turističnih storitev v mestu in okolici je na trgu prisotna 28 let. Zelo obetavni začetki in ambiciozni načrti so žal prešli v obdobje statične ponudbe in zaostajanja za konkurenco. V letu 2002 je večinski lastnik postala družba Terme 3000 Moravske toplice in potrdila se je dolgoročna razvojna strategija Term Ptuj.
1. septembra 2003 je bila otvoritev Termalnega Parka. Popolnoma obnovljeno in razšiijeno notranje termalno kopališče danes obsega več kot 2100 metrov vodnih in obvodnih površin. Novi štiije bazeni z zračno vodnimi masažami, z različnimi vodnimi temperaturami tudi do 37°C so primerni za sprostitev in uživanje. Velik tobogan dolžine 85 metrov navdušuje vse generacije, ki si želijo adrenalinskih užitkov. Savna Park se razprostira na 120 metrov in obsega finsko in aroma savno ter turško kopel. Urejen je v rimskem stilu z ohlajevalnim bazenčkom na sredini. Termalni Park obratuje vsak dan od 7.00 do 22.00, v petek in soboto pa do 23.00.
S Termalnim Parkom so Terme Ptuj vstopile v dolgo pričakovan investicijski cikel, ki se nadaljuje v prihajajočem letu 2004, saj je v teku projektiranje zunanjega dela Termalnega Parka, ki bo obsegal več kot 3000 metrov novih vodnih in
in animacijski prostor z gostinsko ponudbo bodo noviteta v slovenskem prostoru. Predvidena otvoritev novega dela je v maju 2004.
V letu 2004 pa se bo pričela tudi gradnja novega hotela z 250 ležišči v kategoriji štirih zvezdic. Hotel bo samostojna enota z bazenskim delom in
Zunanji Termalni Park Term Ptuj, maj 2004.

Tudi jutri si želimo zadovoljnih obrazov. Fotoarhiv Term Ptuj
Savna v rimskem stilu. Fotoarhiv Term Ptuj
NAGRADNA NOVOLETNA KRIŽANKA
Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilno geslo križanke, bomo z žrebom razdelili pet nagrad:
1.	nagrada	Abonma vstopnica za kopanje (10 vstopov)
2.	nagrada	Kopanje	s kosilom za 2 osebi
3.	nagrada	Kopanje	s kosilom za 1 osebo
4.	-8. nagrada	Otroška	vstopnica za kopanje
Nagrade vam poklanja sponzor križanke:
TERME PTUJ
KVADRATKE S PRAVILNIM GESLOM IZREŽITE IN JIH POŠLJITE DO 9. JANUARJA 2004 NA NASLOV: UREDNIŠTVO PTUJČANA, MESTNI TRG 1, PTUJ 2250, Z OBVEZNIM PRIPISOM NAGRADNA NOVOLETNA KRIŽANKA. IMENA IZŽREBANI NAGRAJENCEV BODO OBJAVLJENA V JANUARSKI ŠTEVILKI PTUJČANA.
1	2	3	4	5
6	7	8	9	10
11	12	13	14	15
' 16	17	18	19	' žo1
21	22	23	24	25
26	27			
GLEDALIŠČE, RAZSTAVE, PRIREDITVE
d?
oMettno (gledališče Ttuj
Slovenski trg 13 2250 Ptuj Slovenija
Telefon:+386 2 749 32 50 Faks:+386 2 749 32 51 tajnistvo@gledalisce-ptuj.si http://www.gledalisce-ptuj.si
Program Mestnega gledališča Ptuj za januar 2004
ZA OTROKE	
10. 1. ob 10.00 in 11.30	J. Čapek: KUŽEK IN MUCA,
abonma Lutka, Račka in izven	režiserki Natalija Helec, Ksenija Ponikvar, Lutkovno gledališče Tri Kranj
19. in 20. 1. ob 9.30 in 11.00	Lilijana Praprotnik Zupančič
za šole in izven	PRINCESKA IN ČARODEJ, režiser Miha Alujevič, Mestno gledališče Ptuj
ZA MLADINO	
12. 1. ob 13.00	José Sanchis Sinisterra:
za šole in izven	AY, CARMELA!, režiser Zvone Šedlbauer, Mestno gledališče Ptuj
15. in 16. 1. ob 9.30 in 11.00	Theater Rote Grütze:
za šole in izven	TA PRESNETA LJUBEZEN, režiser Niko Kranjc Kus, Mestno gledališče Ptuj
21. in 22. 1. ob 10.00	Astrid Lindgren in Annina
za šole in izven	Enckell: RONJA, RAZBOJNIŠKA HČI, režiserka Tinaja Zijanič, Slovensko ljudsko gledališče Celje
29. 1. ob 9.30 in 11.30	Edna Mazy a: IGRE NA
za šole in izven	DVORIŠČU, režiser Alen Jelen, ŠKUC gledališče Ljubljana
ZA ODRASLE	
8. in 9. 1. ob 19.30	Paula Vogel: BALTIMORSKI VALČEK, režiser Tomi Janežič, Mestno gledališče Ptuj
24. 1. ob 19.30	Witold Gombrowicz: TVONA -
za abonma Odrasli in izven	PRINCESA BURGUNDIJE, režiser Vito Taufer, Prešernovo gledališče Kranj
31. 1. ob 19.30	Yasmina Reza: ART, režiserka
zaključna predstava	Nenni Delmestre, Mestno gledališče Ptuj
NA GOSTOVANJU	
23. 1. ob 19.30	José Sanchis Sinisterra: AY, CARMELA!, režiser Zvone Šedlbauer, v Velenju
25. 1. ob 20.30	Steven Berkoff: JAMR, režiser Matjaž Latin, v Portorožu
28. 1. ob 17.00	Lutz Hübner: CREEPS, režiser Rene Maurin, v Kamniku
ŠPORTNI ZAVOD
2250 PTUJ, ĆUĆK0VA 7, TEL: 82 787 7« 30
FAX: 02 787 76 31
Športne prireditve - januar 2004
ŠPORTNA DVORANA CENTER
Sobota. 10. 1.
8.30-	18.30 Nedelja, 11. 1.
8.30-	16.30 Sobota, 17. 1.
8.30-	18.30 Nedelja. 18. 1.
8.30-	16.30 Sobota. 24. 1.
8.30-	18.30 Nedelja, 25. 1.
8.30-	16.30 Petek, 30. 1.
17.30-	21.00 Sobota, 31. 1.
8.30-	22.00
Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Mali nogomet, liga MNZ Ptuj
Mali nogomet, liga MNZ Ptuj - zaključnica
Mali nogomet, turnir TOYOTA; ŠD Center Ptuj
ŠPORTNA DVORANA MLADIKA
Sobota, 3. 1.
14.00-	16.00
16.00
Sobota, 10. 1.
9.00-	16.00
Sobota, 24. 1.
9.00-12.30
Rokomet, ŽRK Mercator-Tenzor, članice, trening
Nogomet, NK Rogoznica st. dečki, trening
Badminton, C turnir - Badmin. Zveze Slovenije
Mini rokomet - turnir OŠ Mladika
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA
Sobota, 10. 1.
19.00	Košarka, II. moška SKL - člani,
KK Ptuj-Haloze : Ruše
Sobota, 17. 1.
9.00-12.30	Mala odbojka, turnir, ŽOK Fiat Prstec Ptuj
17.00
Sobota, 31. 1.
17.00
19.00
Odbojka, 1. DOL - članice,
ŽOK Fiat Prstec Ptuj : Zav. Maribor Ljutomer
Odbojka, I. DOL - članice,
ŽOK Fiat Prstec Ptuj : Luka Koper Košarka, II. moška SKL - člani,
KK Ptuj-Haloze : Krško
Galerija magistrat, Mestna hiša Ptuj
razstave december 2003, februar 2004
Mihaela Omladič iz Ptuja. Razstava portretov in tihožitij v tehniki akril na platno. Otvoritvena slovesnost je bila v petek, 19. decembra, ob 12. uri. Razstava bo na ogled do 15. januaija 2004
Helena Murko in Dušan Koštomaj iz
Ptuja. Razstava fotografij - motivi Ptuja. Otvoritvena slovesnost bo v petek, 16. Odprta bo do 12. februarja 2004.
januaija 2004, ob 12. uri.
26 dffyrt/si
RETROSPEKTIVA SKOZI FOTOOBJEKTIV
Festival domače zabavne glasbe, julij 2003.
Otvoritev atletske steze, 17. oktober. Foto: Staša Cafuta
Iz 7. srečanja lokalnih časopisov Slovenije v Nazarjah, ki se ga je udeležila tudi urednica Ptujčana.
Galit Ronen, namestnica izraelske veleposlanice za Slovenijo na obisku na Ptuju, 12. november. Foto: Langerholc
Komemorativna svečanost v Spominskem parku na dan mrtvih. Foto: Langerholc
Otvoritev CERO Gajke v Spuhlji, 19. november. Foto: Langerholc
Iz podelitve kristalnih grbov MO Ptuj najuspešnejšim osnovnošolcem, 24. junij. Foto: Langerholc
Martinovanje 2003 na Slovenskem trgu. Nazdravili so ptujski župan, novoizvoljeni princ karnevala Branko Cajnko Friderik V. in dosedanji princ karnevala, 11. november. Foto: Langerholc
Kmetija Stanka Klemenčiča je postala kmetija leta 2003 v MO Ptuj. Iz podelitve priznanj nagrajenim kmetijam - ena izmed prireditev ob občinskem prazniku, 1. avgust.
Iz otvoritve Mladinskih prenočišč na Osojnikovi 6. Herman Tomažič, državni v sekretar na MŠZŠ, župan dr. Štefan Čelan in Jelko Gros, direktor CŠOD.
Novi obrat pripravljenih jedi na Turnišču so slovesno odprli župan dr. Štefan Čelan, predsednik vlade RS mag. Anton Rop in dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor PR 28. maja.
Složen pričetek trgatve v mestnem vinogradu, 3. oktober. Foto: Aleš Šprah
Direktor družbe Kumho Europe GMBH Y. D. Yoon je ob otvoritvi skladišča Kumho pnevmatik na Ptuju obiskal tudi ptujskega župana, 30. maj. Foto: Črtomir Goznik
9. pomladna vetrnica na temo Vodo potrebujemo vsi, 7. junij. Foto: Staša Cafuta
Iz osrednjega praznovanja 12. obletnice dneva slov. državnosti na Ptuju. Udeleženci 12. teka ob meji Slovenije in župan MO Ptuj. Foto: Langerholc
Občinstvo na predstavi Indijanček Viki. Poulični festival Ptuj -odprto mesto. Foto: Ozren Blanuša
Iz praznovanja 8. občinskega praznika, na dvorišču minoritskega samostana 2. avgust. Od leve: Slavko Janžekovič, direktor Kme-tijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, p. Frančišek Obran, župan dr. Štefan _ Čelan in Marko Čuš, predsednik komisije za priznanja in odlikovanja MO Ptuj.
9. otroški živžav na ptujskem gradu Turki so v deželi tej, 5. oktober. Foto: Majda Fridl
Vitezi iz Burghausna na festivalu Ptuj -odprto mesto, ki je potekalo prvi teden v septembru. Foto: Langerholc
Udeleženci mednarodne izmenjave Mladi in mesto, avgust. Foto: Staša Cafuta
Tfypca/i Tl
Ptujčana vsak mesec brezplačno prejme na dom 8750 gospodinjstev
CENIK OGLASNEGA PROSTORA
Termalni Park
Terme Ptuj ;
6'¥
w v
VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO
Poslovna enota PETOVIA
Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel. 788 00 23 oddelek papirnice, tel. 788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE
Poslovna enota PANORAMA
Špindlerjeva ulica 3, Ptuj, tel. 787 10 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE
Poslovna enota SOLID
Mezgovci ob Pesnici 4 b, Dornava, tel. 755 48 31 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE
<0
Z
LJUBLJANA
1000 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386) 01 23 42 100, TEL./FAX: (+386) 01 432 10 93 http://www.adriaplin.siol.net/, E-mail: adriaplin@siol.net
VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA
TOP«x< Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1). faks: (02) 7878-492
Označene dni dežura TOP^xT in sicer:
ob delavnikih	od 20. do 7. ure
ob sobotah	od 14. do 7. ure
ob nedeljah in praznikih 24 ur
JANUAR 2004
ponedeljek	I torek	I sreda	I četrtek	I petek	I sobota	I nedelja
			1	2	3	4
5	6 TOP^x<<	7 TOPtfX	8	9 TOK sS 10TOP<^		1 1 TOP^x^
12	13	14	15	16	17	18.
FEBRUAR 2004						
ponedeljek	I torek	I sreda	I četrtek	I petek	I sobota	I nedelja
■■■■						
2 TOf^X 3 TOPi'v-f		4	5 TOPTX	6 TOP^X	7 TOP^x^ 8 TOP^x^	
9	10	11	12	13	14	15...
Ostale dni dežura Lekarna Ptuj.
\ ^LEKARNE PTUj
J LEKARNA PTUj
TRSTENjAKOVA 9 SI-2250 PTUj T 02 771 60 01
LEKARNA PTUj jE ODPRTA MEO DELAVNIKI: 7.00 - 20.00
v soboto: 7.00 - 1 4.00
dežurstvo:
jANUAR :	1.1 2004 - 4.1.2004
12.1.2004	- 31.1.2004 FEBRUAR I 1.2.2004
12.2.2004	- 29.2.2004
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO OD 20. DO 7. URE ZjuTRAj, OB SOBOTAH OD 14. 00 7. URE, V NEOELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNJEGA DNE.
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00 uro.
TISKOVINA
u p ti d n i
POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 2250 PTUJ
TN I K
~r JU	m 'S-
'//Jeé/ue oćčf'ne	J_
ISSN 1318-900X
ŠTEVILKA 12
Vsebina
89.	ODLOK
o spremembi Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj
90.	ODLOK
o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Breg
91.	ODLOK
o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Ljudski vrt
92.	ODLOK
o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Mladika
93.	ODLOK
o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Olge Meglič
94.	ODLOČBA
Ustavnega sodišča RS, št.: U-l-175/01 -21
95.	JAVNI RAZPIS
za pripravo letnega programa športa v Mestni občini Ptuj za leto 2004
96.	SKLIC
zbora občanov naselja Podvinci
97.	POPRAVEK
89.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99- prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 26. novembra 2003, sprejel
ODLOK
o spremembi Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj
1.	člen
V 9. členu Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 35/95) se drugi odstavek spremeni tako, da glasi:
»Vsako leto se praviloma podeli ena zlata plaketa.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 015-04-18/03 Datum: 26.11.2003
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
90.
Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, št. 17/91-1, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94-odl. US, 8/96 in 36/00) in 40., 41., in 140. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96, 22/00, 64/01, 108/02, 34/03 in 79/03) ter 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. št. 6/99-prečišč-eno besedilo, 2/01 in 1/03), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 26. novembra 2003, sprejel
ODLOK
o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Breg
7. člen
V 32. členu Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Breg (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/97 in 3/98) se doda novi peti odstavek,
ki glasi:
"Zavodu se dajejo v upravljanje nepremičnine, ki ležijo na pare. št. 2049, 2042/2, 2091, pripisanih pri vi. št. 1111, k.o. Ptuj, in pare. št 2067/2, pripisana pri vi.št. 2174, k.o. Ptuj.“
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 028-2/96-4 Datum: 26.11.2003
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
91.
Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, št. 1 7/91-1, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94-odl. US, 8/96 in 36/00) in 40., 41., in 140. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96, 22/00, 64/01,108/02, 34/03 in 79/03) ter 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. št. 6/99-preč-iščeno besedilo, 2/01 in 1/03), je Mestni
-----------------------------------------------------------------------
2 STRAN DECEMBER 2003 VESTNIK LETO IX	ŠTEVILKA 12
svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 26. novembra 2003, sprejel
ODLOK
o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega vzgoj-noizobraževalnega zavoda Osnovna šola Ljudski vrt
7. člen
V 32. členu Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Ljudski vrt (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/97, 3/98 in 3/99) se doda novi peti odstavek, ki glasi:?"Zavodu se dajejo v upravljanje nepremičnine, ki ležijo na pare. št. 219/3,219/4,219/5, 219/10, 219/11, pripisanih pri vi. št. 376, k.o. Ptuj, in pare. št. 67/2, 72 in 28.S, pripisanih pri vi. št. 155, k.o. Grajena."
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 028-2/96-4 Datum: 26.11.2003
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
92.
Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, št. 17/91-1, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94-odl. US, 8/96 in 36/00) in 40., 41., in 140. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96, 22/00, 64/01, 108/02, 34/03 in 79/03) ter 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. št. 6/99-prečišč-eno besedilo, 2/01 in 1/03), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 26. novembra 2003, sprejel
ODLOK
o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Mladika
7. člen
V 32. členu Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Mladika (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/97, 3/98, 3/99 in 4/02) se doda novi peti odstavek, ki glasi:
“Zavodu se dajejo v upravljanje nepremičnine, ki ležijo na pare. št. 1683, 1684, 1685/1, 1687/1, 1687/2, 1687/3 in 1688/2, pripisanih pri vi..št. 2879, k.o. Ptuj."
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 028-2/96-4 Datum: 26.11.2003
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
93.
Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, št. 17/91 -I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94-odl. US, 8/96 in 36/00) in 40., 41., in 140. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96, 22/00, 64/01, 108/02, 34/03 in 79/03) te? 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. št. 6/99-prečišč-eno besedilo, 2/01 in 1/03), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 26.11 12003, sprejel
ODLOK
o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega vzgoinoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Olge Meglič
7. člen
V 32. členu Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Olge Meglič (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/97, 3/98, 3/99 in 4/02) se doda novi peti odstavek, ki glasi:
"Zavodu se dajejo v upravljanje nepremičnine, ki ležijo na pare. št. 1364, pripisani pri vi. št. 829, k.o. Ptuj, parc.št. 1365, 1366 pripisani pri vi. št. 830, k.o. Ptuj, in pare. št. 1367, pripisani pri vi.št. 2988, k.o.Ptuj.1'
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 028-2/96-4 Datum: 26.11.2003
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
94.
ODLOČBA
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mestne četrti Center in v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobude Mestne četrti Ljudski vrt ter Borisa Krajnca, Milana Ostermana, dr. Rajka Brgleza in Janeza
Rožmarina, vseh s Ptuja, na seji dne 20. novembra 2003 odločilo:
1.	Odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko
distribucijskega sistema "CATV Ptuj" (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 5/01,1/02 in 2/03) se razveljavi.
2.	Postopek za preizkus pobude Mestne četrti Center za oceno
ustavnosti in zakonitosti Odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema "CATV Ptuj" se ustavi.
Obrazložitev
A.
1.	Pobudniki izpodbijajo Odlok o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko distribucijskega sistema "CATV Ptuj" (v nadaljevanju Odlok) v celoti. Zlasti naj bi bile sporne določbe 3. člena, ki se nanašajo na opredelitve pravic in obveznosti uporabnikov kabelsko distribucijskega sistema, določbe 4. člena, ki se nanašajo na imenovanje upravnega odbora in določbe 5. člena, ki določa naloge upravnega odbora, kakor tudi določbe 9., 10., 11. in 12. člena, ki določajo način izvajanja kabelsko distribucijskega sistema in izbiro operaterja. Navajajo, da so občani za izgradnjo CATV sistema združevali svoja lastna sredstva na podlagi Sporazuma o izgradnji in financiranju CATV sistema, v skladu s pravnimi predpisi, veljavnimi v času nastanka in gradnje omenjenega sistema, pa so upravljanje prenesli na takratne krajevne skupnosti. Z izpodbijanim odlokom naj bi občina posegla na področje izven svojih z zakonom določenih pristojnosti (140. člen Ustave) ter omejila ustavno pravico do upravljanja in uporabe sredstev, ki so jih zagotovili občani za skupno dogovorjene namene in katerih koordinacijo in postopek upravljanja so pobudniki kot občani zaupali četrtnim skupnostim, ter v njihova lastninska upravičenja (33. člen Ustave) in svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave). Ustavnemu sodišču predlagajo, naj izpodbijani odlok razveljavi.
2.	Občina v odgovoru navaja, da se je gradnjo kabelsko distribucijskega sistema "CATV Ptuj" (v nadaljevanju CATV sistem) pričela na podlagi Sporazuma o izgradnji in sofinanciranju CATV sistema, ki so ga leta 1986 sklenile krajevne skupnosti Boris Ziherl, Franc Osojnik, Jože Potrč in Dušan Kveder, Srednješolski center Ptuj, Radio-Tednik Ptuj ter Samoupravna stanovanjska skupnost Občine Ptuj. Finančna sredstva za gradnjo sprejemne postaje, primarnega razvodnega omrežja ter ojačevalne naprave naj bi prispevali krajevne skupnosti, Samoupravna stanovanjska
ŠTEVILKA 12
LETO IX
skupnost Občine Ptuj in občani, s katerimi je investitor sklenil individualne pogodbe. Sredstva Samoupravne stanovanjske skupnosti naj bi nesporno sodila v premoženje Občine, vrednost CATV sistema pa naj bi bila zajeta v premoženjski bilanci Občine. Po navedbah Občine je moral Mestni svet zaradi pravno neurejenega delovanja najti kompromis med nasprotujočimi si interesi prebivalcev Občine. Poleg tega naj bi dve mestni četrti izražali nezadovoljstvo, ker nista vključeni v sistem in je njunim prebivalcem tako onemogočeno spremljanje lokalnega ptujskega programa. Občina trdi, da z določitvijo načina upravljanja sistema ni z ničimer posegla v vprašanja lastništva. Nasprotno, v 16. členu izpodbijanega odloka je naložila upravnemu odboru pripravo predloga dokončne ureditve njegovega statusa. Dodatno težavo pri delovanju sistema naj bi predstavljalo dejstvo, da država ni sprejela ustreznega zakona, s katerim bi bila preoblikovana lastninska razmerja glede premoženja v družbeni lastnini in v upravljanju krajevnih skupnosti, kot je primer kabelskih telekomunikacij. V odgovoru Občina oporeka pravnemu interesu pobudnikov. Navaja, da imajo ožji deli občine le tiste pravice in v takem obsegu, kot jih nanje s splošnim aktom prenese občina, urejanje vseh pravnih vprašanj, ki zadevajo obstoj, delovanje in pravni položaj ožjega dela občine, pa je v občinski pristojnosti. Po mnenju Občine je tudi pravni interes pobudnikov posameznikov le splošen, saj ugoditev njihovemu predlogu ne bi privedla do spremembe njihovega pravnega položaja. Z razveljavitvijo izpodbijanega odloka bi po mnenju Občine prišlo do pravne praznine, ker upravljanje kabelskega distribucijskega sistema pravno ne bi bilo urejeno.
B.-l.
3.	Pobudnica Mestna četrt Center je dne 10. 2. 2003 pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka umaknila, zato je Ustavno sodišče v tem delu postopek ustavilo.
B. - II.
4.	Po določbi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja (tako npr. v odločbi št. U-l-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76).
5.	Pobudniki Boris Krajnc, Milan Osterman, dr. Rajko Brglez in Janez Rožmarin so na podlagi pogodb o sofinanciranju izgradnje CATV sistema v krajevnih skupnostih Mesta Ptuj vložili svoja sredstva v izgradnjo CATV sistema in so tudi njegovi uporabniki. Mestna
---annD-
Vestnik
občina Ptuj v izpodbijanem odloku med drugim določa, kakšne so pristojnosti in naloge Mestne občine Ptuj in mestnih četrti pri upravljanju CATV sistema do spremembe njegovega pravnega statusa. Določa tudi, katere pravice in obveznosti imajo uporabniki distribucijskega sistema. Iz navedenega izhaja, da izpodbijani odlok neposredno posega v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj navedenih pobudnikov. Ker je s tem procesno predpostavka iz 24. člena ZUstS za odločanje Ustavnega sodišča izpolnjena, se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeliti do vprašanja, ali pravni interes izkazuje tudi Mestna četrt Ljudski vrt. Pobudo je sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
B. - III.
6.	Ustava določa v prvem odstavku 140. člena, da spadajo v pristojnost občine lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. V okviru urejanja lokalnih javnih zadev ima občina pravico izdajati predpise, s katerimi normativno ureja pravna razmerja. Pri tem pa ne sme preseči ustavnega okvira in s svojim normativnim urejanjem poseči v pristojnost države, niti ne sme ravnati v nasprotju z načelom zakonitosti delovanja organov lokalne skupnosti (tretji odstavek 153. člena Ustave).
7.	Pobudniki očitajo občini, da 19.b člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasi. - v nadaljevanju ZLS), no podlagi katerega je bil izdan Odlok, Mestnemu svetu ne daje pravne podlage za urejanje dejavnosti kabelsko distribucijskega sistema, saj ne gre za javno službo, pač pa za tipično gospodarsko dejavnost, ki se opravlja na trgu. Z izpodbijanim odlokom naj bi Občina posegla na področje izven svojih z zakonom določenih pristojnosti ter omejila pravice, ki so jih imele mestne četrti kot pravne osebe in nosilke pravic upravljanja nad sredstvi, ki so jih združili občani (tudi pobudniki) za gradnjo CATV sistema.
8.	Ni sporno, da je bil CATV sistem zgrajen na podlagi Sporazuma o izgradnji in sofinanciranju CATV sistema na območju občine Ptuj (v nadaljevanju Sporazum), ki so ga leta 1986 sklenile krajevne skupnosti Boris Ziherl, Franc Osojnik, Jože Potrč in Dušan Kveder, Srednješolski center Ptuj, Radio-Tednik Ptuj ter Samoupravna stanovanjska skupnost Občine Ptuj, ter da so občani sofinancirali njegovo gradnjo (krajevne skupnosti, podpisnice sporazuma, so z občani sklepale individualne pogodbe o sofinanciranju gradnje CATV sistema). Ni sporno, da je glede na takrat veljavno zakonodajo zgrajeni CATV sistem predstavljal družbeno lastnino, krajevne skupnosti pa so bile pooblaščene za njegovo upravljanje. Razhajajo pa se navedbe pobudnikov in Mestne občine Ptuj glede tega, v kakšni višini je kdo dejansko prispeval sredstva za gradnjo, vendar to vprašanje za odločitev v obravnavani zadevi
DECEMBER 2003 STRAN 3
ni relevantno. Za odločitev v zadevi tudi ni relevantno vprašanje, ali sploh in kakšne pravice glede spornega CATV sistema imajo mestne četrti.
9.	Za odločitev v zadevi je bistvena ugotovitev, da dejavnosti storitev kabelsko distribucijskega sistema ni (bilo) mogoče uvrstiti v nobeno od kategorij, za katere je v 68. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in nasi, - v nadaljevanju ZGJS)1 določeno, da se do določitve gospodarskih javnih služb z zakoni z relevantnih področij (v obravnavanem primeru s področja prometa in zvez) štejejo za gospodarske javne službe. To pomeni, da se sporni objekti in naprave oziroma omrežje (sistem CATV) ni lastninilo na podlagi določb ZGJS in ni z dnem uveljavitve ZGJS postalo lastnina občine (76. člen ZGJS). Zakon o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97 - v nadaljevanju ZTel) je v prvem odstavku 16. člena (ll/B poglavje - Tržne telekomunikacijske storitve) storitve kabelskih komunikacij oziroma distribucijskih sistemov uvrstil med telekomunikacijske storitve, ki se kot tržne opravljajo na podlagi dovoljenj, ki jih je po tem členu izdajala Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije, upoštevaje s strani ministra, pristojnega za zveze, predpisane pogoje, ki jih je moral izpolnjevati izvajalec telekomunikacijskih storitev. Tudi po veljavnem Zakonu o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 30/01 - v nadaljevanju ZTel-1 ), ki je na področje telekomunikacij2 sicer vnesel še večjo liberalizacijo, je zagotavljanje kabelsko distribucijskega sistema oziroma storitev v celoti tržna dejavnost, ki se lahko opravlja že na podlagi pisnega obvestila (oziroma notifikacije) Agenciji za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije (v nadaljevanju Agencija; 26., 27. in 28. člen ). Agencija je organizacija za urejanje telekomunikacijskega trga in elektronskih medijev in predvsem v interesu uporabnikov zagotavlja pregledno in nepristransko delovanje telekomunikacijskega trga in elektronskih medijev (106. člen). ZTel-1 določa tudi primere, ko je mogoče regulirati cene telekomunikacijskih storitev (74. in 75. člen) in zagotavlja varstvo uporabnikov (120. do 123. Člen). Po 137. členu ZTel-1 Agencija opravlja tudi nadzor glede določb tega zakona o uporabi radiofrekvenčnega spektra, o konkurenci in o odprtosti omrežja, o splošnih pogojih in cenah, pogojih za opravljanje telekomunikacijskih storitev, o zagotavljanju univerzalnih storitev, o zaupnosti in varstvu uporabnikov.
10.	Iz navedenega sledi, da so storitve kabelsko distribucijskega sistema gospodarska dejavnost, ki se opravlja na trgu. Zato jih občina tudi po kriterijih iz drugega odstavka 1. člena ZGJS ne more določiti kot lokalno javno službo.3 Trg telekomunikacijskih storitev je sicer reguliran, vendar ZTel-1 za nadzor ne pooblašča lokalnih skupnosti, niti jim ne daje kakršnihkoli drugih pristojnosti na tem področju. Izpodbijani odlok, s katerim je Mestna občina Ptuj določila pravice
4 STRAN DECEMBER 2003 Vestnik LETO IX	ŠTEVILKA 12
in obveznosti uporabnikov sistema ter način izvajanja dejavnosti, ki je tržna dejavnost, je zato v neskladju z Zakonom in s tem z ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave). Ker je bilo treba že zaradi tego razveljaviti izpodbijani odlok, Ustavno sodišče ni presojalo drugih zatrjevanih neskladij.
11.	Po določbi prvega odstavka 45. člena ZUstS Ustavno sodišče protiustavne ali nezakonite podzakonske akte odpravi ali razveljavi. Ustavno sodišče se je v danem primeru odločilo za razveljavitev (tretji odstavek 45. člena). Pri tem je upoštevalo, da pobudniki sami odprave niso predlagali, kot tudi dejstvo^ da njihove navedbe ne izkazujejo nastanka škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti.
C.
12.	Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 6. člena in tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukič ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.
Številka: U-l-175/01 -21 Datum: 20. 11.2003
Predsednica dr. Dragica Wedam Lukič zanjo podpredsednik dr. Janez Čebulj
Opombe:
' Člen 68 ZGJS (določitev lavnih služb):
"Do določitve gospodarskih javnih služb z zakoni iz 2. člena tega zakona se za gospodarske javne službe štejejo:
—	dejavnosti, ki so z zakonom ali z odlokom skupščine občine ali Mesta Ljubljane določene kot dejavnosti posebnega družbenega pomena na področjih materialne infrastrukture;
—	zadeve posebnega družbenega pomena s področij materialne infrastrukture, ki se opravljajo v okvinj gospodarskih dejavnosti;
—	druge dejavnosti oziroma zadeve katerih financiranje in oblikovanje cen je potekalo preko sistema samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje oziroma sistema financiranja javne porabe".
2	lil. poglavje - Telekomunikacijsko omrežje in telekomunikacijske storitve, VI. poglavje - Zagotavljanje konkurence in odprtosti omrežja in tudi XIX. poglavje - Prehodne določbe.
3	Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da določbe ZTel-1 ne dopuščajo razlage, da bi se telekomunikacijska storitev kabelskih komunikacij oziroma distribucijskih sistemov lahko opravljala kot gospodarska javna služba, (glej odločbo št. U-l-384/98 z dne 19. 12. 2001, Uradni list RS, št. 2/02 in OdlUS X, 217).
95.
Mestna občina Ptuj na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur.l. RS, št. 22/1998, 27/2002 Odl.US: U-l-210/98-32, 15/2003) in Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/02, 9/03) objavlja
JAVNI RAZPIS
za pripravo letnega programa športa v Mestni občini Ptuj za leto 2004
I. PROGRAMI VADBE IN TEKMOVANJ
Programi morajo vsebovati:
1.	naziv izvajalca z navedeno odgovorno osebo
2.	vsebino za populacijo, kateri je vadba namenjena (skupino, ekipo ali posameznika)
3.	kadrovsko zasedbo z navedbo strokovne kvalifikacije
4.	urnik in kraj vadbe
5.	poimenski seznam vadečih
Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofinanciranja.
II.	STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE
Vsebina vloge:
-	naziv predlagatelja
-	predvideno število kandidatov za šolanje za pridobitev strokovnih nazivov (vaditelj,
instruktor, trener)
-	predvideno število strokovnih delavcev za predvidena spopolnjevanja (potrjevanje licenc)
III.	ŠPORTNE PRIREDITVE, AKCIJE IN MEDNARODNI NASTOPI
Vloga mora vsebovati:
-	naziv izvajalca
-	naziv prireditve
-	namen prireditve
-	kraj, čas in okvirno število udeležencev prireditve
-	finančna konstrukcija prireditve in viri sofinanciranja
Rok za prijavo športnih programov je do petka, 23. januarja 2003 na naslov Športni zavod Ptuj, Čučkova 7, p. p. 81 - 2250 Ptuj v zaprti kuverti z napisom »JAVNI RAZPIS -ŠPORT 2004«. Odpiranje vlog bo v torek, 27. februarja 2004 ob 12. uri v prostorih Športnega zavoda Ptuj.
Prijav, ki bodo prispele po roku za prijavo ne bomo upoštevali!
Dodotne informocije in formularje dobite v času uradnih ur na sedežu zavoda ali no tel. št. 787 76 30 (ga. Marjano Cafuta).
Obvestilo o višini odobrenih sredstev, ki morajo biti porabljena v koledarskem letu 2004, bo vlagateljem dano v roku 60 dni po odpiranju ponudb. Z izvajalci športnih programov bodo sklenjene pogodbe.
Dr. Štefan Čelan, s.r. župan Mestne občine Ptuj
96.
Na podlagi 35. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03)
SKLICUJEM
zbor občanov naselja Podvinci
1.
Zbor občanov naselja Podvinci bo v torek, dne 20. januarja 2004, ob 18. uri v gasilskem domu Podvinci, Podvinci 13.
2.
Zbor občanov bo obravnaval pobudo krajanov o možnostih nadaljnjega razvoja naselja Podvinci.
3.
V razpravi in pri odločanju na zboru občanov lahko sodeluje vsakdo, ki ima volilno pravico in stalno prebivališče na območju sklicanega zbora občanov.
Zbor občanov je sklepčen, če je na zboru navzočih najmanj pet odstotkov volivcev z območja sklica zbora občanov, številka: 062-01-1/03 Datum: 16.12.2003
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
97.
POPRAVEK
V kazalu 11. številke Uradnega vestnika Mestne občine Ptuj se sklep pod zaporedno številko 87 pravilno glasi:
SKLEP
o razrešitvi in o imenovanju člana Komisije po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občne Ptù|, Oblikovanje in teh. urejanje: Radio Tednik, d.o.o., Ptuj, Tisk: Florjančič Tisk, Miklavž na Dravskem polju, Uredništvo: Jurij barman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì - ZE Ptuja, Mirjana Nenad - ZLSD, Robert Krajnc - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Robert Švikart - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo Ptujčan s prilogo Uradni vestnik Mestne občine Ptuj med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 9%.