CENA 40 din - Leto XXXVIII - St. 63 KRANJ, torek, 20.8.1985 > GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V SREDIŠČU POZORNOSTI Afaša posadka, ki jo je vodil izkušeni jadralec Dušan Puh, je z Elanovo jadrnico 31 R zmagala na svetovnem prvenstvu v jadranju na Švedskem med tričetrttonci serijske izdelave. Za begunjski Elan, kjer so pred letom dni začeli izdelovati takšne barke, je tekmovalni dosežek silno pomemben, saj so si utrli pot v svetovni vrh tudi pri jadrnicah. O uspehu Jugoslovanov na 0. strani. Tveganje se je spet obneslo Z Elanovo barko, prirejeno za šibke poletne vetrove na Jadranu in v Sredozemlju, so šli naši jadralci na razburkano severno morje, kjer so bili valovi visoki tudi šest metrov in morski tokovi močni. Sprva so jih jemali »za izven« in jih trepljali po ramenih, češ prav je, prav, da sodelujete tudi Jugoslovani, ter z rahlim nasmehom opazovali barko, ki ni bila tehnično tako opremljena kot druge. Fantje so v šali kar s flomastrom narisali inštrumente na papir in ga nalepili na jambor, da ne bi bili manj vredni. Nato pa so naši pogumni jadralci, ki so prvič jadrali na severnem morju, pokazali zobe. Vodili so že v prvi regati in nato še v drugih ter na koncu zmagali in postali svetovni prvaki. Začetna prijaznost je seveda splahnela, zmaga je zbudila veliko zanimanje za Elanovo barko, toliko večje, ker se je prav tako dobro kot na Jadranu obnesla na severnem morju. Tveganje se je Elanu spet obneslo. Zmago naše posadke lahko primerjamo s Stenmar-kovimi in Križajevimi zmagami pa z absolutno zmago finskega tekmovalca na Elanovem jadralnem letalu na svetovnem prvenstvu pred dvema letoma v Združenih državah Amerike. Elan si je torej utrl pot v svetovni vrh tudi pri jadrnicah. Težko je priti v svetovni vrh, še težje pa je tam ostati, pravi Elanpv direktor Dolje Vojsk. Prava bitka se bo začela šele zdaj, znova in znova bodo morali pokazati kaj novega, pri tem pa strogo paziti na'kakovost sleherne podrobnosti. Elanova jadrnica, s kakršno so zmagali naši jadralci z izkušenim Dušanom Puhom za krmilom, stane okoli 8 milijonov dinarjev. To pa je seveda denar, pri katerem kupec temeljito premisli, se spozna na zadnji vijak, sleherna pozornost mora biti dobro izdelana. Kajti glas o malomarni podrobnosti se hitro razširi, krog lastnikov jadrnic pa je seveda želo majhen. Le katera naša tovarna v tako ostri konkurenci prodaja na tujem, le katera je pod tako strogim drobnogledom kakovosti kot Elan! Uspešnost ima v takšnih razmerah še večjo vrednost. M. Volčjak Žito v sušilnicah, zemlja ttared za jesensko setev 22R^an^ — Pri KŽK v Kranju so imeli letos posejanih 626 hektarov žit: , "ektarov pšenice, 146 hektarov ječmena, 151 hektarov rži in 103 , Ktare oljne ogrščice. Kljub težavam z rezervnimi deli je sedem kom-Ca^n°v te avgustovske dni končalo z žetvijo, tako da je žito že v sušilni- j S pridelki so letos manj zadovoljni kot lani, zlasti pri pšenici je bil Je^n°S ^0c* ^ centov na hektar, tako da ni bila rentabilna. Pri pridelavi pr rtle.na so pokrili stroške, pri rži in oljni ogrščici pa je bilo tudi nekaj je -Se^^a- Semenski krompir so posadili na 189 hektarih, s 97 hektarov j 2e v skladiščih in čaka na sortiranje, preostalo polovico pa ga bo-Vq Ropali do 15. septembra. Z donosom 22 ton na hektar in z zavidlji- kvaliteto je letošnja letina rekordna v zadnjih 15 letih. S semen-krompirjem KŽK Kranj pokriva dve tretjini slovenskih potreb semenskem krompirju in tretjino jugoslovanskih. §ft 9 t-em. kako kaže z letino, kakšni so ekonomski dosežki in kolik-st\f ^^Produktivna sposobnost gorenjskega kmetijstva, se je vod-re 0 KŽK pogovarjalo s sekretarjem medobčinskega sveta ZKS za Go-$b k° Borisom Bavdkom in predsednikom izvršilnega odbora Go-s0st Ursk° zbornice Gorenjske Bojanom Urlepom. Razgovoru smo pri-Drak 0vau tudi mi in ob tej priložnosti je nastal zapis, ki ga lahko berete na 3. strani. D Z. Mednarodno posojilo tekstilcem Mednarodna finančna korporacija IFC je odobrila 12 slovenskim tekstilnim tovarnam 15 milijonov dolarjev posojila za uvoz opreme. Tekstilci bodo stroje uvozili z Zvezne republike Nemčije, Švice in Italije. Posojilodajalec je skrbno in natančno ocenil projekte, ki so jih naše tovarne poslale na natečaj, analiziral poslovanje teh tovarn v zadnjih letih, velikega pomena pa so bili tudi izvozni rezultati. Prvi stroji naj bi prišli k nam že letos, vse naložbe pa naj bi bile končane v enem letu. Posojila so sorazmerno ugodna v primerjavi s sicer visokimi obrestmi pri mednarodnih posojilih. Posojilo bo treba vrniti v desetih letih. Začetek vračanja posojila je za tri leta odložen, obresti pa so dogovorjene in bodo znašale od 8 do 9,5 odstotka. To posojilo je dobrodošlo slovenski tekstilni industriji, vendar ne rešuje vseh problemov modernizacije. Vsaj 30 milijonov dolarjev letno bi potrebovala ta industrijska veja za najnujnejšo posodobitev ali okrog 160 milijonov dolarjev v petih letih, kot pravijo tekstilci. To pa je več kot 11 odstotkov načrtovanega izvoza v prihodnjih petih letih. Načrti so torej realni, če bo izvoz uspešen. Med dobitniki posojila so tudi gorenjske tekstilne tovarne: Tekstilin-dus iz Kranja, Almira iz Radovljice, Vezenine z Bleda, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič in Gorenjske predilnica Skofja Loka. Sejem rekordov Spominski pohod na Triglav Postaje Gorskih reševalnih služb in planinska društva bodo letos od 31. avgusta do 1. septembra organizirala spominski pohod Janeza Jenka na Triglav. Slovenski železarji bodo krenili na Triglav z več smeri, vsi skupaj pa se bodo ob koncu pohoda zbrali v Krmi. Jeseniški železarji bodo krenili na Triglav iz Trente preko Doliča na Triglav, delavci Plamena iz Krope in Verige iz Lesc pa skozi Kot do Staničevega doma na Triglav in v dolino Krme. d. S J J * U > tekmovalcev, naj\ ^VJ&ffHl i* MZa ponovno Mirni Kav Clrov. Več o prireditvi naJUMN^\. Železnikih — Minuli konec ledna so v Železnikih pri-~„rski dan. V nedeljo so tekmovale čipkarice in Čipkar-°*>aijfc v. '" Poljanske doline ter Škofje Loke Sodelovalo je 15 tek Srečanje na Poreznu bo v nedeljo Kranj — Odbor za organizacijo tradicionalnega spominskega pohoda na Porezen je sklenil, da bo pohod v nedeljo, 25. avgusta, ob vsakem vremenu. Porezen bo tako v nedeljo prizorišče srečanja borcev, planincev, tabornikov, mladine in drugih obiskovalcev z Gorenjske in Primorske. Ob 11. uri bo na vrhu Porezna kratka spominska svečanost s prižigom žare in polaganjem venca. Na Porezen bo mogoče priti z več strani: iz Cerkna, iz Železnikov, iz Podbrda, z Jesenic in s Petrovega brda. Vse omenjene poti so markirane. Dom na Poreznu bo odprt. Ne pozabite na planinsko opremo, še posebej v primeru slabega vremena. Končal se je 35. mednarodni gorenjski sejem, ki je bil v več pogledih rekorden. V desetih dneh je sejemska vrata prestopilo prek 120 tisoč obiskovalcev iz vseh delov Slovenije in tudi iz drugih jugoslovanskih republik in Avstrije. Samo z zanimivo večerno glasbeno-zabavno ponudbo je organizatorjem uspelo privabiti več kot 30 tisoč ljudi, željnih zabave. Sejemske prireditve so obiskali številni ugledni gostje, med njimi tudi Marjan Rožič, član predsedstva zvezne konference SZDL, Milan Kneževič, predsednik komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo, Marko Bule, predsednik gospodarske zbornice Slovenije, člani republiškega izvršnega sveta in člani številnih strokovnih služb. Posebna komisija Gorenjskega sejma je podelila priznanja za kompletiranje ponudbe in prizadevanja za kvaliteten odnos do potrošnika. Priznanja so dobili: Pivovarna Laško za izredno kvalitetno in ugodno ponudbo piva, Postaja milice Kranj za omogočanje nemotenega poteka sejemskih prireditev, ČP Glas za uspešno vključevanje v program, Merkur, Lesnina, Elita, Gorenjska oblačila, Murka, Merkator, Napredek, Nama, Iskra, Gorenje — Tiki, Sava Commerce, Slovenija Avto, KŽK Agromehanika, KZ Sloga, Agrotehnika, BPT in Droga. Včeraj so v Kranju zaprli 35. jubilejni gorenjski sejem. Bil je rekorden po obisku in prometu. Tudi za najmlajše se je na sejmu našlo marsikaj, obvezno pa baloni in sladoled — Foto: F. Perdan (smmmmEGLAs 2. stran NOTRANJA POLITIKA TOREK. 20. AVGUSTA Uj Visokokvalificirani delavci vračajo beneficirano delovno dobo »Če ne bo po mojem, me lepega dne ne bo več« Visokokvalificirani kader v jeseniški Železarni vrača beneficirani delovni staž in dela do 40. leta polne pokojninske dobe — Če bi odšli v pokoj, bi dobili komaj 50 odstotkov sedanjega osebnega dohodka — Podarjeni milijoni, ki so jih zanje plačevali v pokojninski sklad — Povrh vsega še izsiljujejo, ker se čutijo nepogrešljive JESENICE — Po zakonu o delovnih razmerjih in po določilu člena o pokojninskem zavarovanju lahko delavec po dopolnjenih 40 letih delovne dobe nadaljuje z delom, če ni zdravstvenih ovir. Vsa beneficirana delovna doba temelji na tem, da delavec dela na zdravju škodljivih delovnih mestih in da nikakor ne more delati 40 let. A vendar se dogaja v posmeh vsemu temu, predvsem pa benefi-kaciji, da delavci, ki delajo na beneficiranih delovnih mestih — v letu dni se jim priznajo trije do štirje meseci več — hočejo delati naprej, zavračajo upokojitev in vračajo beneficirano delovno dobo. V jeseniški Železarni imajo beneficirano delovno dobo na 200 delovnih mestih, na katerih je zaposlenih 1.100 ljudi. Vsa ta delovna mesta najkasneje do 30. junija prihodnje leto prihajajo v »revizijski« postopek; republiška skupščina je zahtevala, naj se do tega datuma preveri upravičenost benlfikacije na vseh delovnih mestih. Izjema so kovači, ki jim je bila benefikacija priznana šele pred dvema letoma. Tako bodo v vseh treh slovenskih železarnah — v predelovalni industriji ni beneficiranih delovnih mest — odločno preverili upra-vičnost beneficirane dobe. Ocenjujejo, da so delovne razmere še vedno take, da bodo vsaj tri četrtine delovnih mest še naprej deležne ugodnosti, medtem ko je vprašljivo, če bodo druga delovna mesta še ostala beneficirana. Vsekakor pa bodo natačno ocenili predvsem raziskave zdravstvenega stanja delavcev, umrljivosti, ekološke možnosti, obremenitve, fluktuacije, invalidnosti ... Kako je z ukinitvijo beneficirane delovne dobe v praksi, pa si lahko le predstavljamo, če se spomnimo odločnega odpora grafičnih delavcev. Čeprav se delovne razmere izboljšujejo in se izkaže, da je postala benefikacija — ki seveda ni human ukrep — neupravičena, si delavci ne pustijo vzeti ugodnosti, ki jim je bila dana. Beneficirano ali skrajšano delovno dobo smatrajo kot blažilno pravico za napore in težave, ki so jih na delovnem mestu prestali ali jih še zmeraj morajo prenašati. »Revizija« in njeni rezultati bodo najbrž prihodnje leto vzdignili veliko prahu, zato jo je treba nadvse skrbno pretehtati. »Boste že videli, če me več ne bo« V jeseniški Železarni delavci množično vračajo beneficirano delovno dobo. Kako in zakaj, kdo in na čigav račun? V Železarni previdno pravijo, da so to delavci, ki niso na najmanj plačanih in vrednih delovnih mestih. Predvsem visokokvalificiran kader, vzdrževalci, topilci in drugi, nočejo v pokoj in vrnejo benefika-cijo. V pokoj bi morali, ko so stari od 50 do 55 let, še razmeroma mladi, s šoloobveznimi otroki ali v obdobjih izgradnje lastne hiše. Predobro vedo, kakšna pokojnina jih čaka, zato se na vse kriplje branijo, da bi zapustili delovni kolektiv. Ce bi jih na hitro opredelili, so to sku-pinovodje ali delavci še višje v plačilni skupini; njihova začetna pokojnina ne bi dosegla niti 50 odstotkov njihovega sedanjega osebnega dohodka. Železarna kvalificiranega kadra nima dovolj, zato tem delavcem dovoljuje, da ostanejo na delovnem mestu. A postavlja se upravičeno vprašanje, če res ravna prav, kajti sodelavci teh, ki benefikacijo odklanjajo, se z njimi ne strinjajo in jih obsojajo. Sami morajo še vedno delati v prahu, v ropotu, v neznosni vročini, medtem ko je — roko na srce — delovodjem marsikaj prihranjeno. Pri vsem tem se pojavlja še ena stvar: tisti, ki nočejo v pokoj, se čutijo izredno nepogrešljive v delovnem kolektivu in v delovnem procesu, če se pojavljajo dnevne pro- izvodne težave ali če zaškripa v medsebojnih odnosih, so takoj pripravljeni izsiljevati, češ »če ne bo po mojem, me pa lepega dne sploh ne bo več, boste že videli...« Milijoni so nepovratno poklonjeni. Za njihovo trmo pa ostajajo delavci, ki nikoli ne bodo mogli napredovati; za njimi so sodelavci, ki bodo izgubili benefikacijo, čeprav jo zaslužijo. Boli dejstvo, da so za njihovo skrajšano delovno dobo plačevali prispevek, ki znaša okoli 3 odstotke od bruto osebnega dohodka zaposlenih v temeljni organizaciji. Prispevek sicer ne gre neposredno iz delavčevega žepa, bremeni pa temeljno organizacijo. Samo za letošnji julij je Železarna za vsa beneficirana delovna mesta namenila v pokojninski sklad 3 milijone 300 tisoč dinarjev, kar v vsem letu ni majhna vsota. Kajpak bi bilo bolje, ko bi jih namenila za izboljšanje delovnih razmer; bilo bi bolj človeško, bolj humano. Če odkritosrčno povemo še to, da delavci na beneficiranih delovnih mestih prejemajo še dodatek za otežkočeno delo, če dodamo, da je Železarni z lanskim julijem uspelo vključiti v pokojninsko osnovo tudi nadurno delo, potem je jasno, da je storila več kot dovolj za to, da obdrži in ustrezno nagradi delavce. Povrh vsega se je izkazalo, da imajo vsa beneficirana delovna mesta nadurno delo vključeno v pokojninsko osnovo ... Zdaj dovoljuje še to — prisiljena zaradi pomanjkanja strokovnega kadra — da delavci (veliko jih je) zavračajo beneficirane ugodnosti. Do sodelavcev so skrajno nepošteni, izigravajo, se kratkomalo norčujejo. Norčujejo zato, ker v Železarni še ni bilo martinarja, plavžarja ali jeklarja, ki bi sploh pomislil, da ne bi odšel v pokoj takoj, ko se mu izteče poslednji beneficirani dan. Preveč težko in naporno je delal, zato odhaja v pokoj pri priči, četudi s skromno pokojnino, četudi ob šolajočih otrocih, četudi s kopico materialnih želja in potreb ... D. Sedej Graditeljem se ponuja Belo polje Hrušica - Stanovanjska zadruga Železar na Jesenicah za prihodnje odpira gradbišča za zasebno gradnjo na Bregu pri Žirovnici, v Mostah pri Žirovnici in na Belem polju na Hru-šici. Zasebni graditelji so se v okviru stanovanjske zadruge že opredelili Lepša okolica podružnične šole v Kovorju — Poleg urejenih in dobro opremljenih učilnic je pomembna še okolica šole. Tega se zavedajo tudi vaščani Kovorja. S prostovoljnim delom so poskrbeli za lepšo okolico šole, kjer učenost nabirajo njihovi najmlajši. Zamenjali so staro ograjo, čaka pa jih še popravilo drvarnice. Ravnatelju Janezu Godno-vu pa Janezu I fer tone I ju. Marku Žegarcu, Andreju šmitku, Niku Erla-hu in Anici Beštrovi se občasno pridružijo še drugi vaščani. Primer, ki je vreden posnemanja in ki dokazuje, da z malo dobre volje postane privlačna tudi okolica šole. T. Bilbija, Foto: F. Perdan za gradnjo v Mostah in na Bregu, medtem ko je ostalo za montažno gradnjo na Hrušici prostih še 19 možnosti za gradnjo vrstne montažne hiše. V zadrugi ocenjujejo, da bi zasebnikom oddali lahko še pet ali šest lokacij, če bi bilo zanimanje. Pravijo, da je gradnja montažne vrstne hiše razmeroma poceni, saj je najhitrejša. Razen tega pa je Jelovica iz škofje loke pripravljena prodati svoje objekte tudi z delnim kreditom do višine 40 odstotkov vrednosti objekta po 18 odstotni obrestni meri za dobo sedmih let. Na Hrušici tudi cena za komunalno opremljeno zemljišče ni tako visoka, saj znaša okoli 420 tisoč dinarjev. Cena za kvadratni meter zemljišča s plačanim prispevkom za spremembo namembnosti je še vedno stara in znaša 240 dinarjev, prav tako pa se z manjšo stopnjo od inflacije povečujejo stroški komunalne opremljenosti Taka nabavna cena pa je enkratna priložnost za tiste, ki Želijo graditi z majhnimi začetnimi stroški. D. S. Stošiču v spomin Kranj — V četrtek, 22. avgusta, ob 19. uri bo pri spomeniku Miloradu Stošiču v Kranju spominska svečanost. V spomin partizanu, ki so ga Nemci na tem mestu leta 1941 obesili, bo spominska slovesnost. Kulturni program pripravljajo pevci z Jezerskega, pionirji in vojaki. Marjan Rožič na gorenjskem sejmu — V soboto je obiskal gorenji sejem član predsedstva zvezne konference SZDL Marjan Rožič (v srt'^ dini). Na levi direktor sejma Franci Ekar, desno predsednik medob&A' skega sveta SZDL za Gorenjsko Vili Tomat — Foto: F. Perdan Mladinskim delovnim akcijam ob rob Hvala lepa za tako alternativo! Ni še dolgo, kar je slovenska mladinska organizacija pripravila problemsko konferenco o mladinskem prostovoljnem delu. Veliko je govorila o starih tegobah mladinskih delovnih akcij, zaradi česar te izgubljajo mik med mladimi, in mlačno predlagala, kaj storiti, da postanejo spet zanimive. Mladi so se tedaj najbolj ogrevali za mladinske delovne tabore, ki na manj tog način kot klasične brigade ohranjajo mladinsko prostovoljno delo. V taborih ni nič več klasičnih brigad, ni več tekmovanja v delovnih dosežkih in točkovanja interesnih dejavnosti, nič več podrejanja »vojaški« komandi, nič več himne in obredov, le nekaj ur obveznega dela, prosti čas v rokah vsakega posebej. Skratka, idealno za mlade, ki si tudi v tej dejavnosti želijo več svobode, lastne pobude in demokracije. Takšen poskusni tabor ima slovenska mladina že tri leta na mladinski delovni akciji Trebče. Sodeč po poročilih, ki jih tamkajšnji štabi pošiljajo vodstvu slovenske mladine, so mladi z njim zadovoljni. Sodeč po razočaranih in zdolgočasenih obrazih, ki smo jih imeli priložnost videti na obisku pri tamkajšnjih brigadirjih v tretji izmeni akcije (ta je nekakšna mešanica novega tabora in stare akcije), pa ne. Resda ena izmena ne odslikava popolnega stanja, pa vendar največ o uspešnosti in zanimivosti delovne akcije pove počutje brigadirjev. Slednje daje vtis, da so organizatorji delovne akcije Trebče demokracijo in lastno pobudo brigadirjev vzeli kar se da dobesedno. Potem ko mladi odlože krampe in lopate, so pri izbiri popoldanske dejavnosti docela svobodni. V »štabu« sedi Človek, zadolžen za aktivnosti v prostem času. Sedi in čaka, da od brigadirjev pride pobuda za pripravo kake aktivnosti. Če pobude ni, tudi dejavnosti ni, »šta-bovec« pa je vendarle plačan za to delo. To je najbrž tudi edini razlog, zakaj brigadirji prav od njega pričakujejo pobude. Če pa se kateri od brigadirjev vendarle spomni kake dejavnosti, ga iz štaba opomnijo, kako draga utegne biti taka aktivnost, če se zanjo ne odloči dovolj ljudi. Z Obvestilo Bohinjska Bistrica — Krajevna skupnost Bohinjska Bistrica obvešča krajane Bohinja, da bo do 20. septembra javna razprava o družbenem planu radovljiške občine do leta 2000. Dokument je razgrnjen v mali dvorani doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Na voljo je tudi knjiga pripomb in predlogov. Ogled je mogoč vsak dan dopoldne, razen nedelje, popoldne pa med 18. in 20. uro. Ob nedeljah je ogled organiziran v času kinopredstav! GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja I.»ka in Trži* — Izdaja Časopisno podj jtje Glas Kranj — Novinarji: I«opoidina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volćjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar in Danica Zavrl-Zleblr — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Ix>jze Erjavec, Slavko Haln in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva In uprave Usta: Kranj, MoSe Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835. komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za L polletje 1.250 din Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek možnostjo, da sto ljudi v eni i&J1 c delovne akcije ne more imeti v vsem enakih interesov, bi lahko i čunali že prej. Tudi sredstev, #1 bi bila na voljo, je škoda. Na aWh Trebčah stoji lepa nova šola Ma™ Broz (Bistrica ob Sotli), ki ostafi f brigadirje razen jedilnice zaprta^ njej so vroče zaželena knjižnici lovadnica, glasbena učilnica, & nalniki... J To je le nekaj paberkov, ki bo*^ oči. Ko bi globlje razčlenili n°v°'$ temativno obliko mladinskega Pj stovoljnega dela v praksi, bi iw odkrili še kako slabost. Tedaj rekli: Žlebi1 bolj upravičeno lahko lepa za takšno alternativo! D. Z. PO JUGOSLAVIJI v družbenih dejavnostih" dohodki zaostajajo Primerjava polletnih rezultati je pokazala, da v Sloveniji v PrltDJ javi z gospodarstvom najbolj ?J stajajo osebni dohodki v srednj* i izobraževanju, za 19 odstotkov >n kulturnih dejavnostih za 19 od^j tkov. Za to so predvsem krivi v . vršnih svetih skupščin občin, **■ zamujajo, čeprav z denarjem z%| šje osebne dohodke v družbeni*1 1 javnostih ni težav. priprave na jesensko s Zvezni izvršni svet je spreJf- 1«, predlog ukrepov za uresničevanj v programa jesenske setve. Po °a j, ^ naj bi pšenico posejali na ttllAs\ff n in 461 tisoč hektarih ali za 9 °a-J tkov več kot lani. Pridelali P0/1^ 5 milijonov in 616 tisoč ton P*f ali za okoli 15 odstotkov vec letos. v Šestih mesecih rt„ 5 milijonov avtomobil0* J Od začetka januarja do kon0*^ nija je prišlo k nam okoli 4,9 na osebnih avtomobilov ali za * odstotkov več kot lani. Potnikov i ali *» je imelo registrsko označbo J^jH zilih je bilo 16 milijonov ai» istotkov več kot lani. Najvej^jjj* ZRN, Avstrije, Švice, Madžar Francije. SLOVENIJO JE OBISKALO TUJIH GOSTOV .p Po podatkih Zavoda za sta^ ]f je bila predsezona v slovens* 4 toviščih nadvse uspešna, saj 5 ^ šteli več tujih gostov kot ^tjA bolj so se povečale nočitve * v H zov, znatno več je bilo Angle* M tudi Dancev in Nizozemce^^0 najbolj številni gostje so še $ Nemci in Avstrijci, nu-ij P° 0 skujejo Italijani. 4 KOVANCI IZ OBTOKA Svet guvernerjev Narodne ^ Jugoslavije je sklenil, da bod0^ r toka umaknili vse kovanj' vredni manj kot en dinar. K° d naj bi umaknili iz obtoka od ^ f tembra do konca leta, tiste-w d dotlej ne bi umaknili, pa bi / goče zamenjati do 31. marca f j njega leta. J J Svet guvernerjev pa jo fljJTj tffl več drugih sklepov, med n^"f/i, sklep o povečanju posojil ?* f banke! Jugoslavije bankam n^J lagi deviznih vlog občanov, V^t1 bodo povečala likvidna sV^ bank. ^ ^ TOREK 20. AVGUSTA 1985 ✓_____ NOTRANJA POLITIKA — GOSPODARSTVO 3. stran ®mmmmmiGLAS i Ob žetvi Kmetijstvo na pozitivni ničli Čeprav so pridelki nižji od lanskih, je letošnja žetev dala Pričakovane rezultate — Letos preskromen donos pšenice* katere pridelava je že nekaj časa nerentabilna — Ob žetvi razmišljanja o razvojnih Perspektivah v kmetijstvu, ki ne ostane dovolj sredstev ?a vlaganja v razvoj Kranj — Pred leti je rž začela izpodrivati pšenico, zaradi česar je ^di stekla akcija republiškega komiteja za kmetijstvo, da bi pridela-11 čimveč pšenice. Letošnja žetev znova kaže, da kmetijstvo pri pše-^ci ni najbolj uspešno. Med vsemi žitaricami na Gorenjskem je pšenica najmanj donosna. Pri KŽK ^"anj so letos na hektaru pridelali P°d 40 centov pšenice, deset predalo, da bi bili pokriti stroški. Kako to, da s pšenico — pa najbrž isto Velja za vse kmetijstvo — daleč zastajamo za zahodno Evropo, je v razgovoru z vodstvom KŽK iz Krajca zanimalo Borisa Bavdka, sekretarja medobčinskega sveta ^KS za Gorenjsko, in Bojana Urle-Pa, predsednika izvršilnega odbora Gospodarske zbornice Gorenjske. To je porodilo tudi vprašanje, zakaj peša reproduktivna sposobnost kmetijstva, da ne uspe dohiteti razvoja. Na Gorenjskem sicer v kmetijstvu (zlasti pri krompirju in mleku) dohajamo dosežke vzorne zahodne Evrope kot trdijo pri KŽK, za pšenico pa tod jžaL niso najugodnejše razmere, kar zlasti velja za letošnjo zimo. Da bi na 226 hektarih, kolikor so jih letos zasejali s pšenico, dosegli najbolj optimalne rezultate, so pri KŽK izkoristili vse organizacijske, tehnične, tehnološke in naravne možnosti, si pomagali s strokovnjaki z inštituta in fakultete, a kljub »receptu« rezultati niso posebno zadovoljivi. Tudi za kmetijstvo bi veljalo razmisliti o predlogu gorenjske Gospodarske zbornice o oblikovanju strokovnih skupin, z domačimi in zunanjimi strokovnjaki, ki bi prispevali k razvoju. Z »možganskim trustom« bi morda tudi pri pšenici dosegli rezultate, kakršne dosegajo pri rži. Kmetijstvo, ki živi od primarne proizvodnje, že ves čas posluje s »pozitivno ničlo«. Tako ne more zbrati zadosti sredstev za naložbe v razvoj. Ker je kmetijstvo v precejšnji meri pod pritiskom družbenega nadzora cen, s ceno ne more kovati dobičkov. Pri KŽK razmišljajo o Naložba v center za semenski krompir Avgusta je KŽK Kranj prijavil investicijo v razmnoževalni center za semenski krompir, vredno 440 milijonov. Naložba je upravičena, saj je KŽK nosilec jugoslovanske pridelave semenskega krompirja. Zaradi povečanega zanimanja na tržišču bi ga radi pridelali za polovico več kot do zdaj, da ga ne bo kot doslej treba uvažati iz Holan-dije in Škotske. Z naložbo ne bodo le povečali ponudbe semenskega krompirja na slovenskem in jugoslovanskem trgu, temveč jim bo pridelava prinašala tudi ekonomske presežke, s katerimi bodo pokrili primanjkljaj v drugih, manj donosnih kmetijskih vejah. Začenja se jesenska setev Te dni se na Gorenjskem začenja jesenska setev. Setveni načrt strniščnih posevkov predvideva, da bo posejanih 218 hektarov, torej še enkrat toliko kot lani. Priprave so pri kraju. prednostnem razvoju komercial-nejših proizvodov, kjer cene niso nadzorovane in kjer manjši stroški omogočajo presežke. Takšen proizvod je semenski krompir. Najbolj pa kmetijstvo bremeni pridelava mleka, ki pomeni dve petini primarne proizvodnje. Čeravno z dobrim izkoristkom pri krmi dosežejo pri kravi mlečnost evropske ravni, jih cena še vedno prizadeva. Pri litru mleka je 40 dinarjev izgube. Stroški obresti v litru mleka (7 dinarjev) presegajo osebne dohodke (6 dinarjev). 1*0 poraja dvom, ali je pridelava mleka še smiselna, ali je ne gre prepustiti raje zasebnim kmetom. Kot je menil Bojan Urlep z Gospodarske zbornice, je pridelava mleka (pa tudi drugih nedonosnih proizvodov, denimo mesa) čeravno ekonomsko nedonosna, življenjsko nujna. Za pridobivanje sredstev za razvoj je torej treba ubrati druga pota, ne opuščanje pridelave »nekomercialnih« proizvodov. Morda bi kazalo razmisliti o ustanovitvi kmetijske poslovne skupnosti za Gorenjsko, kjer bi se oblikovala strategija razvoja gorenjskega kmetijstva. Vselej namreč ne bo mogoče sloneti na bančnih sredstvih in prispevkih republike. D. Z. Žlebir ^ene so hitrejše od stroškov ■ejf!; J si*)1 let^Seniški občini so v gospodarstvu zabeležili v prvem polletju jjj snjega leta manj izgub kot lani — Inflacija je precejšnja — o^U8-oaen rezultat vpliva tudi razmeroma nizka primerjalna Sn°vaodlani *seni ice — V jeseniški občini se V$ v pJJJ^em polletju celotni prihodek °f' HianierJavi z enakim lanskim ob ^dttT povečal za 82 odstotkov, \ ko se Je na Gorenjskem za ^sn s:°tkov. Se vedno beležijo po-\ r^s° rast porabljenih sredstev N\eaSti celotnega prihodka, kar ^ ' Dnvp^ann pltnnnmi^nnd '°rtiz povečano ekonomičnost, acija se je povečala skoraj za še enkrat, dohodek za 104 odstotke, kar je največ med gorenjskimi občinami. Izguba delovnih organizacij se je zmanjšala za 87 odstotkov, na Gorenjskem za 77 odstotkov. Izgubo je izkazalo pet temeljnih organizacij v Železarni Jesenice v znesku 122 milijonov dinarjev. Golf-turist gostinstvo v Gozd Martuljku je imelo za 14 milijonov dinarjev iz- kurjen naložbeni zamah Ki^vn° povečana amortizacija \ turtf mesecih letos bi omogo ; naložbeni pogum noj ši Vendar gorenjsko e investira toliko, za-gospodar-kolikor bi i *0 v, ""llia luiiKo, KoiiKor d; ^0 Gradbinčevi A 'A Ki A A Glasilo delavcev iz Kranja prinaša Sinovi So na XI- proizvodnem d iv**iii Ju «rudbenih delavcev oNi Ljubljani uspešno so-^bin delavci kranjskega *Jebii» NJihova letošnja nalo-U lfWk Se posebno težk«. saj so SIS ufmltekir»ovanju zmagali. i^Pnj ,,Peha niso ponovili. V f>% uvrstitvi so dosegli , t,, SkS«ua ^qb'in£°sebej velja čestitan ^ U7'/.v-.-n-.ki Hup,, k, „ lezokrivei Jl in y '• "darji sedmi, orod zavisti pa deveti. kmetijski, trgovinski komunalni in gostinski dejavnosti. V sedmih mesecih letos je na Gorenjskem prijavljenih 98 investicij, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, v vrednosti 7,47 milijarde dinarjev. 88 jih je v gospodarstvu, njihova vrednost je 6,8 milijarde, medtem ko je preostalih 10 negospodarskih naložb vrednih 242 milijonov. Med delovnimi organizacijami, ki so največ investirali, prednjačita Iskra Telematika, tozd ATC; v okviru projekta Iskra 2000 s tremi mili jardami in pol in avgusta prijavljena naložba v Gorenjskem tisku, namenjena izvozu, vredna pa prav tako nad tri milijarde. V razvoj bo vložila tudi HTP Jelovica, kjer bodo gradili depandanso Bogatin, pa LIP Filbo Bohinjska Bi strica z novo proizvodno halo, Golf na Bledu, ki bo gradil toplotno črpalko, Elektro Gorenjske z daljnovodom na Jesenicah, Kladivar v Zireh za širitev proizvodnje. Hoteli v Kranjski gori bodo investirali v nove apartmaje Razor. Naložba bo tudi v kemični tovarni v Podnartu, v KŽK Kmetijstvo Kranj, kjer vlagajo v center za gojenje semenskega krompirja, in v LTH Elektromotorjih, kjer načrtujejo gradnjo prizidka. D. Ž. gub, Železniško gospodarstvo, temeljna organizacija Promet na Jesenicah 51 milijonov dinarjev, Lesno-galanterijski obrat Jesenice 2 milijona dinarjev, Elektrarna Moste 5 milijonov dinarjev in Hotelsko podjetje Gorenjka, temeljna organizacija Gostinstvo Jesenice za 6 milijonov dinarjev. Skupno je izgube za 202 milijona dinarjev, medtem ko je v negospodarstvu ni. Večjo izgubo je na Gorenjskem izkazovalo le še gospodarstvo v Radovljici, medtem ko je izguba gorenjskega gospodarstva 585 milijonov dinarjev. Kazalci kvalitete gospodarjenja so zadovoljivi in večinoma nadpovprečni v primerjavi z gorenjskimi. Zmanjšal se je le delež izvoza v celotnem prihodku za 9 odstotkov. Jesenice so na prvem mestu na Gorenjskem glede investicijske stopnje zaradi gradnje jeklarne. Vendar pa so po reprodukcijski sposobnosti na tretjem mestu, po produktivnosti dela, ekonomičnosti, izplačanem čistem osebnem dohodku na delavca — znaša 41.196 dinarjev — in po sredstvih za investicije pa so na četrtem mestu. Po akumulacijski stopnji, produktivnosti sredtev, akumulativni sposobnosti ter deležu izvoza vcelotnem prihodkupa so nazad-njem mestu med gorenjskimi občinami. Rezultati kažejo, da se gospodarski položaj v občini vendarle počasi izboljšuje, čeprav je treba tudi omeniti, da so rezultati tako visoki tudi zaradi visoke inflacije. Kot ocenjuje polletne finančne rezultate občine Sašo Vrdoljak, so dobri rezultati tudi posledica dokaj slabih rezultatov v prvi polovici lanskega leta, primerjalna osnova je. torej nizka. Tem ugotovitvam v prid govori tudi dejstvo, da se je fizični obseg proizvodnje v občini v tem obdobju zmanjšal za 1,4 odstotka. Rast cen je bila hitrejša od rasti cen surovin, materiala in energije. Vsekakor pa so se sredstva tudi realno povečala, kar velja v povprečju tudi za izplačani čisti osebni dohodek na delavca v gospodarstvu jeseniške občine. D. Sedej Zastopniki Zveze slovenskih zadrug iz Celovca med novinarsko konferenco na gorenjskem sejmu — Foto: F. Perdan Zveza slovenskih zadrug iz Celovca se je predstavila na gorenjskem sejmu v Kranju Hrbtenica manjšinskega gospodarstva Zadruga s svojo trgovinsko, bančno in agencijsko dejavnostjo ni pomembna le za gospodarstvo dvojezičnega koroškega območja, ampak je lahko še bolj, če jo bomo znali izkoristiti, podaljšana roka našega gospodarstva v sosednji državi Kranj — »Zveza slovenskih zadrug na Koroškem, osrednja zadružna in denarna ustanova na koroškem dvojezičnem območju, je v zadnjih treh letih raztrgala okove anonimnosti in predvsem z mladimi kadri začela uresničevati gospodarsko politiko organizacij Slovencev na Koroškem ob pomoči matične domovine. Ob uresničevanju osnovnih gospodarskih nalog pomaga pri politični moči Slovencev na Koroškem, saj naša manjšina lahko preživi le s pomočjo svojega gospodarstva. Sklicevanje na državno pogodbo in njen člen 7 je bolj ali manj neučinkovito brez gospodarske hrbtenice. Zadruga postaja enakopraven gospodarski dejavnik na Koroškem in je ni mogoče več brcati z enega v drugi kot,«so v petek na novinarski konferenci na gorenjskem sejmu v Kranju povedali zastopniki Zveze slovenskih zadrug na Koroškem iz Celovca direktor Andrej Millonig, vodja zadružne potovalne agencije Cartrans Miha Zablatnik in strokovni sodelavec zadruge Marjan Jernej ter predstavnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem inž. Franci Einspiler. Škoda, je bilo rečeno ob tej priložnosti, da na tokratnem gorenjskem sejmu ni zastopstva mešanih slovenskih firm na Koroškem, čeprav jih je Gorenjski sejem vabil k sodelovanju. Eden od pomembnih vzrokov je nedvomno sočasnost gorenjskega in celovškega sejma. Letos so ju, na primer, odprli isti dan ob isti uri in mnogi, ki bi jih želeli videti v Kranju, so se raje odločili za sodelovanje v Celovcu. Rešitev je torej tudi v dogovoru o času prireditev v Kranju in Celovcu. Že glavni podatki o organiziranosti in poslovanju govorijo o gospodarski in politični pomembnosti Zveze slovenskih zadrug za našo narodnostno skupnost in za naše sodelovanje na koroškem in avstrijskem trgu. Zadruga združuje 14 posojilnic z 19 poslovalnicami, 10 kmečkogospodarskih zadrug z dvema poslovalnicama, 4 živinorejske zadruge, semenarsko zadrugo in še 35 drugih pravnih in fizičnih oseb. 150 Slovencem z dvojezičnega ozemlja daje zadruga kruh in to je važen faktor v boju za narodnostni obstanek. Iz leta v leto razveseljivej-še so številke o poslovanju. Lanska skupna bilančna svota zadruge je presegla 700 milijonov šilingov, kar za Koroško ni več majhna vsota in zaradi tega je zadruga enakopraven sodelavec znanih koroških denarnih ustanov, avstrijske narodne banke in drugih firm, pri nas pa Ljubljanske banke in zadnje čase tudi bank in zbornic v drugih republikah in pokrajinah. S prodajo najrazličnejšega blaga na Koroškem (med njim je veliko jugoslovanskega) bo letos ustvarjenega 120 milijonov šilingov prometa, zraven pa gre prišteti še gradnjo objektov (prihodnje leto jih bo že 16 — trgovine, skladišča, posojilnice), kjer se uporablja izključno jugoslovanska tehnologija in materiali, pa tudi graditelji (med njimi SGP iz Tržiča) so iz Jugoslavije. Zunanjetrgovinski posli zadruge (tu gre predvsem za kompenzacije) naj bi letos dosegli 200 milijonov šilingov in tu gre v glavnem za uvoz našega blaga v Avstrijo in zadnje čase tudi v druge države soseščine. Izjemno hitro napreduje zadružna potovalna agencija Cartrans, ustanovljena leta 1982. 40 milijonov šilingov prometa bo ustvarila letos in med drugim bo z njenim sodelovanjem pri nas letovalo 15.000 ljudi, 40.000 pa jih bo skupno odšlo letos k nam na izlete. Matično letališče Cartransa je Brnik, glavni prevoznik JAT, sodelavci pa jugoslovanske agencije, ki so spočetka gledale na Cartrans kot na tujo agencijo, ne pa na sodelavca, ki bogati naš turizem in išče pri nas strokovne usluge. Cartrans je po prometu letos na 3. mestu med koroškimi agencijami! Zadruge torej ne gre gledati le kot ustanovo, pomembno za Koroško in Slovence, ampak je to vedno bolj organizacija, vpeta v naše gospodarske tokove in sodelovanje med Koroško in Slovenijo ter Jugoslavijo in Avstrijo. Upoštevajoč težavnost avstrijskega trga (to potrjujejo tudi naše firme, ki sodelujejo z Zadrugo na Koroškem — Murka, Merkur) bi kazalo z Zadrugo še bolj sodelovati. J. Košnjek r Železarji so krvodajalci Jesenice — Od 2. do 9. septembra bo v jeseniški občini spet krvodajalska akcija v delavskem domu pri Jelenu. Občinski odbor Rdečega križa Jesenice bo letos organiziral krvodajalsko akcijo že 26. leto s pomočjo aktivistov v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. Po podatkih je v teh letih prostovoljno darovalo kri 33.000 krvodajalcev ali povprečno 1.300 na leto. Vsako leto je več kot polovica prostovoljnih krvodajalcev iz jeseniške Železarne, kar pomeni, da je v povprečju vsak sedmi železar krvodajalec. V zadnjih desetih letih se je povprečno letno število prostovoljnih krvodajalcev dvignilo na 1.575 oseb, ki so letno darovale povprečno 475 litrov krvi. Lani je prišlo na akcijo 1.500 krvodajalcev. Med prostovoljnimi krvodajalci je okoli 30 odstotkov žensk. D. S. ©DmSSSoJ©IEHGLAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 20. AVGUSTA 198J; Nov gasilski dom v Begunjah Odlični gasilci, pridni delavci V nedeljo so begunjski gasilci ob številnih povabljenih gostih od vsepovsod odprli nov gasilski dom v Begunjah — Dom postavili večinoma s prostovoljnim delom BEGUNJE — Begunjskim gasilcem, ki so po gasilskih veščinah najboljši na Gorenjskem, se je minulo nedeljo uresničila dolgoletna želja, saj so odprli nov gasilski dim. Zelja se ni uresničila sama od sebe, kajti gasilci so pet let trdo garali, preden so zgradili enega izmed največjih in najlepših gasilskih domov na Gorenjskem. Pred petimi leti so se lotili velike gradnje, ker so potrebovali nove prostore. Ko so dobili kombinirano vozilo TAM, se je prostorska stiska v starem domu še povečala. S strehe avtomobila so morali sneti lestev, da so avto lahko zapeljali v garažo. Ugotovili so, da sta potrebni vsaj še dve novi garaži. Najprej so želeli stari gasilski dom povečati s prizidkom, vendar so se kasneje odločili za krajevni samoprispevek za izgradnjo gasilskega doma, pošte, poštne centrale in frizerjskega salona. Junija leta 1982 so delavci SGP Gorenjca začeli z gradbenimi deli. Les za ostrešje so prispevali solastniki Planince in zasebniki. Ostrešje so s prostovoljnim delom postavili sami ter že takrat prihranili 230 starih milijonov dinarjev. »Mesečni prihodki od samoprispevka so komaj lovili inflacijo, zato je bilo treba plan investicij zmanjšati tako, da bodo zdaj pod isto streho še centrala, frizerski salon in prostori krajevne skupnosti,« pravi predsednik Gasilskega društva Begunje Matej Resman. »Nato smo z deli nadaljevali, precej obrtniških del so opravičili člani s prostovoljnim delom, med njimi zelo veliko poveljnik Niko Legat. Tovarna Elan je na osnovi samoupravnega sporazuma dala 2,5 milijona dinarjev, samoupravna in interesna skupnost za varstvo pred požarom 2,7 milijona dinarjev, GG Bled 1,2 milijona kratkoročnega kredita, solastniki Planince so dali za 100 kubičnih metrov lesa in zasebniki 30 kubičnih metrov. Ves les so člani sami razžagali. Pomagali sta tudi lesna predelava Podnart in Bolnica Begunje. Gasilci smo bili pri denarju iz samoprispevka prikrajšani, saj smo prejeli le skromen znesek, krajevna V Begunjah so gasilci postavili velik gasilski dom, v katerem bo tudi telefonska centrala in frizerski salon. — Foto: D. Sedej Matej Resman, gasilsko društvo Begunje skupnost je financirala objekt le do tretje gradbene faze in še to ne v celoti. Tako je bilo denarja iz samoprispevka le do 15 odstotkov današnje vrednosti novega doma. Stavba ima 720 kvadratnih metrov koristne površine. Izračunali smo, da je v domu opravljenega kar za 18 milijonov dinarjev prostovoljnega dela in prispevkov krajanov v materialu. Skupaj so domači gasilci opravili 6.180 ur prostovoljnega dela, v celotni vrednosti investicije je to 67 odstotkov prostovoljnega dela in podarjenega materiala.« Begunjsko gasilsko društvo šteje danes 230 članov. Vsi pri gradnji doma niso sodelovali, a tisti, ki so delali, so si pošteno prizadevali, da stoji danes sredi Begunj tako lepa stavba. Upravičeno so jo občudovali povabljeni gostje: gasilci lz Trente v Italiji, Borovelj, iz kraja blizu Brnice na Koroškem, iz sosednjih tržiške in jeseniške občine, iz novomeške Krke, iz Kotelj in od drugod. Predstavnik Elana, tovarna je veliko pomagala domačim gasilcem, je dom slavnostno odprl. V prihodnje pa nameravajo v lepe in velike prostore napeljati še centralno kurjavo in dokončati orodjar-jevo stanovanje. D. Sedei Penzion Veronika Prijazen nasmeh in okusna hrana V avtokampu Smlednik v Drago-čajni nimajo restavracije. Kljub temu gostje niso prikrajšani za jedačo in pijačo. Le nekaj metrov od kampa stoji Penzion Veronika. Pred dobrim letom in pol sta ga odprla Ciril in Vera Flander. Mnogi ju poznajo že prav dobro, saj sta bila kar polnih dvanajst let v gostilni ob Zbiljskem jezeru. Odločila sta se odpreti svoj lokal in ni jima žal. Domači in tuji gostje ter šte- vilne zaključene družbe — vsi so veseli, da so obiskali njun lokal. Bogata ponudba okusno pripravljenih slovenskih jedi, kvalitetno izbrana pijača in dobra postrežba privabljajo goste. Ob koncu tedna pa dobro razpoloženje dopolni še klavirska glasba. V Penzionu Veronika vas bodo radi postregli tja do ene ure zjutraj, razen ob četrtkih, ko je lokal zaprt. T. Bilbija Natakar Igor vam hitro in kvalitetno postreže z okusno pripravljeno hrano. Foto: F. Perdan Pravnik svetuje MOTEČ HRUP MOTORJEV B. L. iz Kranja Po ulici, kjer stanujete, se vozi predvsem mladina z zelo hrupnimi motorji, ki motijo prebivalce ulice. Zanima vas, kaj lahko ukrenete, da vam tega hrupa ne bi bilo treba več prenašati. Odgovor: Pravilnik o dimenzijah, skupnih masah in osni obremenitvi vozil (Ur. 1. SFRJ 50/82) določa najvišje meje dovoljenega zunanjega hrupa, ki ga sme povzročati vozilo na dveh kolesih, in znaša od 78 dB za kolesa z motorjem do 86 dB za motorna vozila s štiritaktnim motorjem s prostornino nad 500 cm'. Omenjeni pravilnik tudi določa, da mora biti na izpušni cevi naprava za dušenje zvoka izpušnih plinov, ki je ni mogoče izklopiti, razen za čiščenje. Proizvajalec motornih vozil je te zahteve dolžan izpolniti in predstavljajo tehnični normativ tipskega motornega vozila. Vsaka predelava irt sprememba motornega vozila, ki odstopa od predpisanega tehničnega normativa, je možna in dopustna le na podlagi izdanega atesta. Brez pridobljnega atesta pa predelanega motornega vozila ni dovoljeno uporabljati v prometu. Seveda pa za odstranjen dušilec zvoka, skrajšano dušilno cev in druge predelave, ki povečajo hrup preko dopustnih mej, atest ne bo izdan. Zakon o varnosti cestnega prometa v 156. členu daje pravico pooblaščeni uradni osebi organa za notranje zadeve, da vozilo, ki je bilo predelano tako, da ne ustreza tehničnim normativom, ki jih je določil proizvajalec in zanj ni bil izdan atest, izloči iz prometa. Za pomoč torej zaprosite miličnike. LOKACIJSKO DOVOLJENJE K. N. iz Škofje Loke Zanimiva vas, ali je za postavitev manjšega pomožnega gospodarskega objekta potrebno lokacijsko dovoljenje. Odgovor: Po občinskem odloku o urejanju prostora v občini Škofja Loka za pomožni gospodarski objekt za kmetijsko proizvodnjo, ki služi osnovni dejavnosti obstoječih gospodarstev posameznega občana,do površine 30 m1, za gradnjo ni potrebno pridobiti lokacijskega dovoljenja. Potrebna je le priglasitev pristojnemu občinskemu organu. Pri Šteletovih v Voklem so praznovali — V soboto je bilo pri Štefeto-vih veselo — prav tako kot pred petdesetimi leti, ko sta prvič stopila pred matičarja Bitenčeva Neža z Suhe pri Predosljah in Štefetov Miha iz Šenčurja. Kar prehitro je minilo petdeset let skupnega življenja, v katerem je bilo mnogo veselih, pa tudi žalostnih trenutkov. Mama Neža je ostala doma na kmetiji in skrbela za otroke, ata Miha pa se je bil izučil za mizarja. Rodilo se je osem otrok. Veselje pa jim na stare dni delajo le še Marija, Nežka, Vinko, Nace, Mihela in Nada ter vnuki. 77-letna mama Neža in leto dni starejši Miha sta se v soboto v drugo popeljala pred matičarja. Želita si trdnega zdravja in še mnogo srečnih dni v krogu svojih. — T. Bilbija, Foto: F. Perdan J Kinoamaterji pripravljajo »Kranjsko šolo« Izobraževanje v filmskem jeziku Prihodnji petek bo Skupina kranjskih kinoamaterjev z uvodni $Ja projekcijo svojih filmov vabila k vpisu v »Kranjsko šolo«. Izobr%š zevanje v filmskem jeziku sestoji iz filmskih projekcij, predavanj, in popolne obdelave filma. Stroški vključno s filmskim festivfjto . 3 lom prek 300 tisočakov. Kranj — Skupina kranjskih kinoamaterjev, ki se je letos proslavila z odlično uvrstitvijo svojega filmskega izbora na festivalu amaterskega filma v Puli, si za to jesen zastavlja pogumen načrt. Oktobra namreč začenja s filmsko šolo, ki naj bi njene vrste okrepila z novimi ustvarjalci. Nove filmarje upajo najti med srednješolci, zagretimi za filmsko ustvarjanje, ki jih kanijo v dveh mesecih izobraževanja (dvakrat tedensko v sredo in petek) za silo izuriti v sedmi umetnosti. Privabiti jih nameravajo s projekcijo svojih filmov, ki bo v petek, 30. avgusta, ob 21. uri pred kinom Storžič. S šolo bodo začeli 9. oktobra in jo sklenili do konca koledarskega leta, ko naj bi slušatelji obvladali film od snemanja, montaže do sinhronizacije. V tem času bodo slušatelji poslušali predavanja o filmu nasploh, o nastajanju filma, o zvrsti in tehniki o fotografiji, o animaciji, o filmski problematiki, izdelali bodo fotostrip, posneli in do kraja izdelali dva filma. V dveh mesecih si bodo ogledali tudi obilo filmov iz projekcije Skupine kranjskih kinoamaterjev, od dokumentarcev, študijskih, igranih, eksperimentalnih, do literarnih. Na ogled bo tudi nekaj najzgled-nejših filmov iz svetovne produkcije, od Eisensteinove Križarke Potemkin, Gorettove Čipkarice, Očeta gospodarja bratov Tavianni, do Noža v vodi Romana Polanskega. Po predstavah bodo tudi razgovori o problematiki. V času šole bodo kranjski kinoamaterji tudi organizatorji srečanja mladih filmarje v iz vse Slovenije. Festival bo 15. in 16. novembra, ko se bodo s filmi predstavili mladi iz številnih slovenskih klubov in iz zamejstva. Izbor najboljših filmov bodo prikazali v kadilnici Prešernovega gledališča, eno dopoldne pa bodo namenili video delavnici. Tudi preostala utečena dejavnost kranjskega kluba se v času šole ne bo zaustavila. V začetku novembra bo običajna jesenska projekcija v pol leta nastalih filmov, imenovana Jesenska zaspanost, kjer bo na ogled deset novih filmov. Filmska šola v kateri pričakujejo okoli 30 slušateljev, stala pa bo skupaj s festivalom prek 300 tisočakov, se bo ob koncu koledarskega leta končala z izpitom, teoretičnim delom in zagovorom filma, ki ga bodo udeleženci izdelali kolektivno. Nova naloga kranjskega filmskega kluba je zastavljena pre cej pogumno. Ni da bi dvomili v strokovnost teh že prekaljenih filmarjev, bolj problematično bo pri denarju.jjri. jim ga je doslej neprestano zmanj^esi valo že za redno dejavnost. Toda lySe manj kij aj bodo nedvomno tako kot^alj slej rešili iz lastnega žepa. &e, | D. Z. Žlebih K PROMETNA ZMEŠNJAVA Ker se s posredovanjem v čas<) pisu običajno najhitreje rešujejj določeni problemi, vam zaradi ga sporočam naslednje. Opoz« jam na sedaj že običajni prorn^ tni nered na križišču Golniške ste in ceste proti Naklem ozirorfll Polici na Kokrici. Tu se ustavlj« jo predvsem avtomobili s tujo rfl gistracijo, čakajo, gledajo avfl mobilske karte, sprašujejo «■ obračajo tudi v razmerah, ko na teh cestah veliko prometa, se v času obiskov v golniški b< nišnici proti Kranju vali kolo* vozil. To je prav grozljivo gledaj Vozniki sprašujejo in iščejo na Ljubelj, na Korenjsko sec ali naprej proti Ratečam. Menim, da je to še en dokaz, so avtocesta in ceste ob njej vedno pomanjkljivo promettf^« opremljene in da je to vzrok i zmedo. Jože Škofic, Kranj, Golniška 2 »Čudežna zavbca« policarjeve mame pomagala Že vrsto leto smo naročniki renjskega glasa in vedno se de v njem kaj, kar človek z manjem prebere. Takšen je *p« članek o »čudežni žavbci« Poli^ { jeve mame. Odločila sem se, { jim pišem in jih prosim, da m ( pošljejo mazilo kar po p0*tiri Imam krčne žile in vsak dan trj^ žje noge. Zdravje pa se mi tem času še slabšalo. v gležnju « je pojavilo hudo vnetje žile. Un vičeno sem se bala najhujšefi.M Vsak korak je bil boleč, bala se napora, ko bi morala v arfl1^ o lanto. Po pošti sem dobila mazilo-rahlo sem mazala in po ne\ dnevih je začela bolezen noge] jenjevati. Sedaj 14 dni narfl vtiram mazilo in nimam več tja. Tudi hodim že veliko lažj<\ Dolžna sem je javno zahV$ Oblakovim v Puštalu v Sk Loki. Mazilu so dali pravšnje im^-J dežna žavbca! Želim jim še v*J uspeha pri izdelovanju m* prav tako pa tudi še veliko p*1] rov, ko je mazilo pomagalo! k Tončka Marolt, Brezf TUREK. 20. AVGUSTA 1985 KULTURA .5. stran mmmmm3/LAS Živi in rasti v miru, »Balkaniko festival Neoleas«! Otroška folklorna skupina DPD Svbododa Rudi Jedretič iz Ribnega, predstavnica Jugoslavije !*a H. balkanskem festivalu mladosti v grški Prevezi. Festival, ki je vzkalil iz misli: mir na "ftlkanu — Balkan, ozemlje brez jedrskega orožja. J ■••iz dnevnika osebe, zadolžene ?* (nepredvidene) zveze, pozdrave * govore in druge neobhodne jezi-Cn6 zadeve (na tem gostovanju)... Itinerarij gostovanja: maj 85; ^MTES (Zavod za mednarodno ^astveno tehnično in kulturno posvetno sodelovanje SRS) prosi j^ezo kulturnih organizacij Slovele, naj predlaga folklorno skupi-v kateri plešejo otroci, stari do ^biajst let. Smer gostovanja: me-*tece Preveza na obali Jonskega J°rja. Predlog prof. dr. Mirka Ra-j^ovša: otroška folklorna skupina Ribnega. 30- julij ... ob 5. uri zjutraj: slovo ^? staršev in predsednika domače-°a društva. V Generalturistovem J^obusu velika družina: sedem pa-mladih plesalcev in njihov vod-W Torkar, harmonikar, dva !? Ja> tri nadomestne mame (si-r prizadevne delavke ribnanske v°bode) za vsestransko pomoč in 8°raj omenjena oseba. I ^a etapa: Niš. 38° v senci. Otro-s° naravnost vzorni. Iz avtobusa j^gled na del meteorskih samosta-s£v> zidanih na gladkih, orlovskih ^ah v 14. stoletju kot pribežališ- ob 5. uri odhod. Raz- A dfl'sk zrak, ki migota. Makedon-hrffsi* P°^a' ožgana od trimesečne Jl_ ,e- Zeleno je le tam, kjer naraa-sk^° P0Uščine in trto. Jugoslovan-tivfl *o-grška meja: ljubezniv carinik, jjjs za srečno pot in dober uspeh j^jj kraj na grški strani: grški strani: Evzoni. ra cesta, ob njej cvetoči olean-4 Avtobus hiti proti Larisi. Na r Sl\i je v soparici slutiti Olimp, i .t flOafJ6 ze^eno- Neumorno delajo čr-k'u Taike. Vodni curki pršijo na rastli- nju anj ia O.' ko bi tudi na nas! Kilometri. letaka gostilnica ob cesti. Piti!!! ^ adna coca-cola, za odrasle pivo. ^Prej, proti prelazu Katara, I "5 m. Serpentine, ki jim ni kon-Čeprav so razgledi čudoviti, dolina. Jezero Perama, kjer so nasadi riža. Joannina, prvi mrak, pred nami pa še več kot sto kilometrov. Ob tabli: Preveza 6 km — vzdihi olajšanja. 22.30! Iščemo in tudi najdemo festivalsko prizorišče. Dva ljubezniva vodiča in prevajalca, Apostol in Laki, prvi študira v Beogradu arheologijo, drugi pa prav tam čisto filozofijo, nas odpeljeta v internat srednje šole za trgovsko mornarico. Po sedemnajstih urah vožnje postelja in prha! Spartanska spalnica: 15 belih železnih pogradov s pregrado na sredi, oštevilčene kovinske omarice v zidu, to je vse! Naša razvajenost je malce prizadeta, a se sprijazni ob misli, da imajo ti vražji Grki že kakšnih 3000 let eno prvih trgovskih mornaric v svetu, torej fantom, ki tu spoznavajo veščine bodočega poklica.takale strogost prav nič ne škodi! V otrocih je neslutena energija. Po večerji se še celo zavrtijo s svojimi grškimi vrstniki. 1. avgust... ob 9. uri prisrčen sprejem pri županu in predstavniku občinskega kulturnega centra. V pozdrav jim izročimo Umetnostne zaklade Slovenije. Predstavitev skupine, njihovega domačega kraja, dežele ... Ogled Nikopolisa (mesta zmage), kjer je majhen muzej in imenitno ohranjen odeon ... mesto je bilo za antične pojme zelo veliko, zgradil pa ga je Oktavijan po zmagi nad Antonij em in Kleo-patro leta 31. pred. n. š. pri Aciju. Na bizantinsko obdobje spominjajo mestno obzidje, ostanki bazilik in nekaj prelepih mozaikov ... Ob pogledu na nekaj kilometrov dolgo plažo Monolithi z zlatastim peskom in v objemu tirkiznih valov vemo, kaj je majhna blaženost... Vroč večer, prvi nastop. Četrti dan festivala. Občinstvo, domače, prijazno, naklonjeno in številno, 600—700 ljudi noč za nočjo, od majhnih otrok do stark s črnimi rutami, ploska Ribnanom, ki se vrtijo v gorenjskih plesih, ki jih je zanje postavila Tončka Maroltova, in se na ves glas smeji ob pretikanju klobukov. Radovedno ogledujemo druge nastopajoče. Albanci — 16 godal, pianist, flavtistka, ljudska glasbila, par majhnih pevcev in nekaj brhkih najstnic v narodnih nošah. Nekakšna predstavitev mladih glasbenikov in ženskih ljudskih plesov. Romuni imajo sedemčlanski orkester ljudskih glasbil in dva para plesalcev. Vrtoglavi ritem spretnih prstov, sijajni parti solistov. Najbolj celoviti so Bolgari — osem članov orkestra, osem pevk v narodnih nošah in osem plesnih parov! Različne noše, nadvse profesionalen nastop, paša za oči. Ciper — za nas neznane noše, zanimivi plesi, čutiti je že pridih orienta. Grki se kot domačini predstavljajo z dvema številnima zboroma, ki prepevata grške pesmi in dela skladateljev od Beethovna do Straussa, ter dve folklorni skupini s plesi iz osrednje Grčije in jonskih otokov ... Na festivalnem prostoru, ki je na rtu nasproti spomenika neznanemu mornarju, je tudi pokrit razstavni prostor. Razstavni?! ... Na šestih panojih je v vseh jezikih sodelujočih držav napisano: pišem in rišem za mir ... Vsaka izmed držav na večer svojega nastopa razstavi tudi lepake, knjige ... sram nas je ... tega nismo vedeli, ničesar nimamo s seboj ... (pa bi lahko pripravili dovolj gradiva, če bi nas kdo opozoril... tega, da je festival tudi manifestacija miru, očitno ni vedel niti ZAMTES). Nastopajoči in mali Prevežani so na panoje med drugim zapisali naslednje: mir je najslajša beseda na svetu... mir pomeni ljubezen, ljubezen pa pomeni bratstvo ... mir in ljubezen naj bosta naša bodočnost ... povsod naj bo prostor za ljudi in ne za vojne ... naj mir osvoji sleherno srce ... 2. avgust... dan brez nastopa; iz 43 km oddaljene Filipiade nas pridejo prosit, če bi lahko nastopili tudi pri njih, naslednji dan zvečer. Boste zmogli dva nastopa v enem večeru? Otroci so takoj za! Na vročino so se že vsi privadili. Takšna pripravljenost zasluži nagrado. Dve nadomestni mami in živžav se napotijo v luna park!... Med posamičnimi nastopi pogovor s srcem festivala, s simpatično, z energijo nabito ekonomistko Moško Tsout-si... »Vsi vemo, da je tudi na balkanskem polotoku glavni problem — ohraniti mir. Želimo si, da bi polotok živel v prijateljstvu, miru in slogi. Nekdaj nam je bil lasten boj proti fašizmu — naj nam bo zdaj lastna borba za mir. Zasadimo srčiko medsebojnega spoštovanja, prijateljstva, naklonjenosti in pomoči v otroke, naj se spoznajo med seboj, naj spoznajo bogastva svojega in drugih narodov!«... Kako je mogoče, da ima mesto s 15.000 prebi- valci s kmečkim okoljem takšen festival? Odkod sredstva?... Iz Aten ... vlada in ministrstvo za kulturo stremita, da bi se kulturni utrip razširil tudi zunaj velikih središč in antičnih prizorišč kot je na primer Epidaurus ... Odkod toliko spontanih gledalcev? ...« Mesto je sprejelo festival za »svojega otroka«. Vsi, ki delajo pri organizaciji, delajo zvečine zastonj. Veliko med njimi je komunistov, stranka na mestni oblasti pa je pasok.« 3. avgust... dopoldan nakupi spominkov, obveznega ouza, razglednic ... obred oblačenja, čiščenja škornjev in čevljev, vaja ... ob dvajsetih gostoljuben sprejem v Fi-lipiadi in navdušeno ploskanje na koncu ... slovenska beseda, pesem in ples na majhnem trgu, kjer sedita v prvi vrsti občinstva pop in župan ... za spomin lep, velik bakren krožnik in dva šopa cvetja, beli nageljni in tuberoze ... nazaj v Prevezo ... otroci so se naučili po grško dober dan, prosim in hvala lepa. Bo šlo ob koncu nastopa? Alek-sandrin glas se izza mikrofona milo razleže čez ves festivalni prostor: »koko se že reče«, a tisti hip se plesalci v poklonu unisono oglasijo: efharisto poli (hvala lepa). Aplavz se ponovi. Vtem Moška Tsoutsi obesi vsakemu plesalcu okoli vratu spominsko medaljo festivala. Majice s festivalskim znakom so otroci dobili že popoldne ... 4. avgust... zadnji dan ... slovo pri županu, njegovih sodelavcih in občinskem kulturnem centru. Poslavljamo se kot predstavniki neuvrščene Jugoslavije. Nato vsi skupaj — vsaka država s svojo zastavo — odidemo do spomenika zmage, kjer mladi položijo lovorjev venec in zasadijo oljko miru. Povorka se s postanki plesa in pesmi napoti na prizorišče festivala. Dekleta ob poti delijo nageljne vsem nastopajočim. Zadnji nastop. Tokrat smo prvi in do konca lahko uživamo ob pogledu na druge. Prav na zaključku pa se vsi zavrtimo v ritmu grškega ljudskega plesa ... 5. avgust... prva ura po polnoči. Domov!... Malo manj kot 1800 km daleč ... Efharisto poli, Preveza, bilo je presenetljivo, nepozabno in lepo. Naj živi tvoj festival mladosti, festival otrok, ki naj — ne le na Balkanu — odraščajo v sreči ob nasmejanih materah, zvedavi v šolskih klopeh in razigrani pri igri, nikoli lačni, in naj po prvih bridkih in sladkih življenjskih izkušnjah odrastejo v dobre ljudi v svetu miru. Alenka Bole-Vrabec e na službenem ratovanju tudi v ."poli* Paniu in na Jesenicah m se,! n, da Ji'Center v Kranju in v kinu Radio Jesenice bodo prihod-^° P^CjJnajst dni vrteli nagrajene in vse slovenske filme, ki so - mi mi Zan* na neko naJvečjih te vrste v Jugoslaviji. v0r 2enJ gre večina potniškega in tb-Sr ^eSa prometa, namenjenega v Ha JnJo Evropo ali na Balkan. Mejo 'pot. zenicah letno preide 2 milijona 1*8 t ■v'' ^i skozi Jesenice potujejo *lsoč mednarodnimi vlaki. Tovor- *Hat °met 2 9-500vlaki letno 3e še p0JnP rnočnejši. Običajen je tudi tw ls*i promet, saj se tu v maloob-Soč m Prometu izmenja tudi 20 ti-P°tnikov letno. eliki ll**otapski posel pJ!fa niednarodnem vlaku, ki je jj ^ftjal iz Zuricha, so lani odkri-sj^r*vo tihotapsko bogastvo. Na W!r!^ mestm v vlaku je bila v 14 kr» . venka izbira usnjenih in ^*nenih oblačil iz zahodnoev-td. . n butikov, bižuterije in jr**«Cnega blaga. Vrednost tiho-Pske trgovine so tedaj ocenili hi ^»lijardo. Lastnik se kajpada n,°glasil. -ri!,lca« carina in delavci menjalni-V'^k sprejemajo večino vstopnih ^Ž°V V tuJini- v Beljaku, izstopne v Ljubljani. Med vožnjo do Je-\ ^ °Pravijo kontrolo potnih listin, ^lo S^e na Jesenicah naj bi bile da pri tem ne bi dregni-fciJruSega. Potem se z menoj za-0b^° te^ave- Sredi noči se zbudim z p>uUtkom, da bom zdaj zdaj bruhal. nUtf!i!m ^ez ^ito in ravno zadnjitre" W. * mi uspe odpreti vrata najine tjs *°e- Potlej do jutra skoraj ne za- &0Dim °6esa- ^ita Je na veliki dan Vliv 0ma Popravljen, zraven pa tr^ a Vol^° in moti še meni- Pri zaJ" 1 hu.sPet bruhne tekočina iz mene. tor&i-Ve^0 muko obuvam čevlje. Šo-^ to odpreva, v notranjosti že ^ ayikuje kisika. Čita me čaka zu-Spi lr\ ko se po vseh štirih še sam da aV*m iz naJme luknje, se mi zdi, Se Jalung Kang že zdaj poslavlja U "j^ne. V glavi se mi vrti in en- ^i$tn 0zeDnik- ki PelJe Prou vrhu, Položen, drugič spet odvratno s^1- V takem stanju ne morem niti ^°Piti. Čita me znova vzpodbuja vzamem kisik, se mi stanje Vjj^avlja. On pusti kisikovo bombo šei k01^- °dlocil se Je> na vrh Pri" *Wrez nJe- Nekaj časa sem še bolj riorn8Uren in se še opiram s cepi-v* d V klagi strmini. Ko prekoračili*^6 ledeniški razpoki nad tabo-^ .* sem že čisto dober. Pred na-Vijj-p gladka strmina, iz baze naju vto ot dve muhi na steklu. Pogo-z rn5Va Se z Mišotom, vesel je, da je v* b ° ^se v redu- Vse bolj se bliža-ov^^visnim skalam v sedlu med *H0r a vrhovoma. Veva, da bova $W„ Pod njimi v desno, samo ti-kor dela še ne vidiva. Hitiva koli-pomeni deset metrov set korakov, pa počitek, pa spet in spet, v neskončnost. Res, sliši se neverjetno, a je vendarle tako. Na grebenu vidiva, da po tej strani ne bo šlo. Greva na južno in prečiva proti desni. Višina je dobrih 8400 m, ura je že več kot dvanajst, plezanje ni pretežavno, skale pa so krušljive in še s snegom so pokrite. Vrha ne vidiva in težko oceniva, kje sva. Sem za Čito, ki se že pogovarja s Tonetom v bazi. Ne izgleda dobro. Opisujeva najin položaj in po slikah v bazi približno ugotovijo, kje sva. Tone naju spodbuja in pravi, da do vrha ne more biti več daleč. Midva pa sva sredi krušljivih skal in sipkega snega in ga sploh še ne vidiva. Splezam še kakih deset metrov navzgor in končno, vrh se pokaže. Izgleda tako blizu, da bi kar skočil nanj, ampak to je samo občutek. Čita sedi pri meni in nemo gledava vrh, ki se nama vse bolj odmika. Toliko garanja in hrepenenja, ali naj sedaj obrneva? Odločiti se morava hitro, časa nimava na pretek. In potem, odločitev je jasna. Greva! Strmina ni huda, edina ovira je malo kisika. Po uri in pol nečloveškega naprezanja sva smešnih pet metrov pod vrhom. Ustavim se v globokem snegu in počakam Čito, da pride do mene. Gledava si v oči in sedaj veva: Jalung Kang je naš. Rečem mu še: »Pojdi prvi.« Pa ni hotel. Ob 16 uri in 25 minut sva stala na koncu. Na koncu tistega, zaradi česar smo prišli sem, v ta svet ledu, v svet, ki ne občuti, da na njem živijo ljudje, ki skušajo pomakniti mejo nedosegljivega vsaj za malenkost naprej. Krepko si stisneva roki. Potem Čita sporoči v bazo: »Tone, javljava se z vrha Jalung Kanga. »V sprejemniku se zasliši veselje onih v bazi, po vrsti se oglašajo tudi ostali fantje po taborih. Posamezni sunki vetra so precej močni, pa raje klečiva. Tu sva tudi za vse ostale fante, vsi so po svoje pripomogli, da sedaj z višine 8505 metrov gledava na svet. Južna in zahodna stran sta v oblakih, le Kanč na vzhodni, nedaleč proč, si je nadel obleko rdeče barve. Kisikovo bombo zasadiva na vrh. Toda, to so vedeli tudi vsi ostali, stvar za naju še zdaleč ni gotova. Zdaj sva na pol poti. Dobrih deset ur plezanja nad 8000 metri sva potrebovala do vrha. Koncentracija ne sme spričo uspeha prav nič popustiti, treba je zbrati še zadnje delčke moči in volje. Treba je navzdol, v življenje, kajti tu zgoraj ga za človeka ni. Malo pred peto popoldan sporočiva, da se vračava. Vedela sva, da ne sme-va izgubiti niti minute. Pravzaprav šele zdaj razumem, kaj vse so fantje doživljali, ko so vse do naslednjega dopoldneva zaman čakali na najin glas. (prihodnjič nadaljevanje in konec) Poih^a> Pa počitek, pljuča delajo s J? Pa 4 Tw_m majhno polico. Iz nahrbtni-^etrj^e- Imava težak raztezaj, 50 Ce- Višina pa okoli 8300 m. Telo *°Mi *>ar°- P°d prečnico v desno iz-kft pJe,tt majhno polico. Iz nahrbtni-,..lvleČeva vrv in že plezam. Čita >v zelo strmega ledu in gladke iS ^r^Peto do skrajnosti, to ni naPori. Kisikove maske ni-Cib^' P°čutim se dobro. Ko pri-*ni 2a mano, naju čaka lep sne-Ve*&n d° roDa Spet plezava nena-a- Težave niso prevelike. De- Na vrhu Jalung Kanga: Borut Bergant in Tomo Česen Barbara Mulej, Goranka Žnidar, Boštjan Mulej, Marko Kavčič, Klemen Pisk in Dunja Jezeršek iz Kranja so s svojo igro dokazali, da v Kranju nadarjenih mladih tekmovalcev ne manjka. Foto: F. Perdan S svojo igro sta navdušila tudi Barbara in Boštjan Mulej iz Kranja. 11-letna Barbara je že zmagala v Subotici in Borovu, v Zagrebu pa je bila druga. Leto dni mlajši Boštjan pa se je v Subotici in Zagrebu uvrstil med osem najboljših. Foto: F. Perdan Mladi tenisači Tenis v Kranju Kranj — Karavana mladih teniških igralcev se je ustavila v Kranju, kjer je TK Triglav organiziral zaključno tekmovanje pionirk in pionirjev do 12.1eta. Tekmovanje je potekalo v soboto, nedeljo in ponedeljek, udeležilo pa se ga je preko 80 pionirjev in 25 pionirk iz več kot petindvajset klubov iz cele Jugoslavije. Tekmovalci so svoje znanje pokazali že v Subotici, Borovu in Zagrebu. Šestnajst najboljših pa se bo 16. septembra pomerilo na tekmovanju v Splitu, (tb) Foto: F. Perdan Milan Nadišar najboljši Križe — Teniška sekcija TVD Partizana iz Križ je v počastitev tržiškega občinskega praznika pripravila ob novih igriščih pri osnovni šoli teniški turnir moških, na katerem je sodelovalo 20 igralcev. Zmagal je Milan Nadišar. Sledijo Štefan Jakšič, Jure Janškovec in Marjan Dolžan. Tenisači so pripravili še dvoboj med Golnikom in Krizami. Zmagali so Križani s 3:2: J. Kikel GLAS 10r STRAN OGLASI IN OBVESTILA TOREK, 20. AV6USTA1985 | i= zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Delovni skupnosti ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV, Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. cenitev avtomobilskih škod 2. zbiranje ponudb za sklenitev življenjskih zavarovanj in inkasiranje premij v zastopu — šenčur 3. organizacija in programiranje računalniške obdelave podatkov (za dobo enega leta) Za opravljanje navedenih del in nalog morajo delavci izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: pod L: — da imajo višjo strokovno izobrazbo strojne smeri, — da imajo 4 leta delovnih izkušenj; pod 2.: — da imajo popolno srednjo šolo oziroma poklicno šolo — da imajo 2 leti delovnih izkušenj; pod 3.: — da imajo visoko oziroma višjo strokovno izobrazbo organizacijske računalniške smeri, — pasivno znanje angleškega jezika, — da imajo 3 leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas s poskusnim delom; pod 1. do 90 dni, pod 2. do 60 dni, pod 3. za določen čas brez poskusnega dela. Kandidati naj svoje prošnje naslovijo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska c. 2, Sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis s točno navedbo dosedanje zaposlitve. Rok za oddajo prošnje poteče 15. dan po objavi. O izbiri kandidatov bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku objavnega roka. H Gozdno gospodarstvo Bled, n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb Bled, Ljubljanska c. 19 Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb razpisuje prosta dela in naloge VODENJE SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo visoko izobrazbo organizacijske smeri, — da imajo najmanj 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, — da s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za socializem, ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose ter da v svojem delovnem in življenjskem okolju uživajo ugled in zaupanje. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled, Delovna skupnost skupnih služb, 64260 Bled, Ljubljanska c. 19. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 15 dneh po izbiri. ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD TOVARNA MEHANIZMOV LIPNICA razpisuje prosta dela oz. naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE VZDRŽEVANJA IN POMOŽNE ORODJARNE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visokošolska ali višješolska izobrazba strojne smeri, —■ 5-letne delovne izkušnje, — znanje tujega jezika, — pogoje, ki jih za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica. Mandatna doba za razpisana dela je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA KIBERNETIKA, TOZD Mehanizmi, Lipnica 8, 64245 Kropa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LUCI-JAN SELJAK KRANJ razpisuje in objavlja prosta dela in naloge - UČITELJA MATEMATIKE Pogoj: PU ali P - 2 SNAŽILK na centralni šoli, - SNAŽILKE na DE Orehek, - VARUHINJE v WO Mavčiče — za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu.) Nastop dela 1. septembra 1985. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. samopostrežna restavracija kranj, stritarjeva 5 razpisuje prosta dela in naloge — k v natakarja/ice Pogoji: KV natakar in 3 leta delovnih izkušenj. Pisne prijave sprejemamo 8 dni po objavi na gornji naslov. DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB STAVBNO POHIŠTVO vezana okna — zasteklena okna s termoižolacijskim steklom notranja vrata z montažnimi podboji, furnirana in lakirana vhodna vrata s stranskimi svetlobami garažna vrata senčila: rolete polkna s nepremičnimi in gibljivimi lamelami alu-žaluzije stenske in stropne obloge izbora in smreke debeline 10—22 mm BREZPLAČEN PREVOZ DO 100 km FRANKO MONTIRANO KONKURENČNE CENE TRADICIONALNO DOBRA KVALITETA GARANCIJA 2 LETI PONUDBA NA ENEM MESTU TO JE JELOVICA JELOVICA lesna industrija , Škofja Loka , Kidričeva 58 «Oltl?KIC IMOS Splošno gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice vabi k sodelovanju za nedoločen čas KVALIFICIRANEGA AVTOMEHANIKA in KVALIFICIRANEGA STROJNIKA težke gradbene mehanizacije Pogoji za zasedbo so: pod 1. — poklicna šola avtomehanske stroke in dve leti izkušenj; pod 2. — poklicna šola za težko gradbeno mehanizacijo in dve leti izkušenj. Za prosta dela in naloge KV strojnika lahko kandidirajo tudi kandidati s pridobljeno kvalifikacijo vzdrževalec — ključavničar, s tem, da bo izbranemu kandidatu omogočena dokvalifikacija za upravljanje težke gradbene mehanizacije. Prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: IMO SGP Gorenje, Radovljica, Ljubljanska c. 11. Planinsko društvo in Kompas hoteli Kranja gora predvidevata otvoritev Koče na Gozdu konec meseca oktobra. V obnovljeni koči bodo prosta dela in naloge UPRAVNIKA IN KUHARICE Će se zanimate za tako zaposlitev, vas vabimo na neobvezen razgovor v tajništvo hotela Kompas Kranjska gora. Prednost imajo zakonski pari — ljubitelji naših lepih gora. SCT TOZD ELIM JESENICE, komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela 111 naloge: 1. STROJNI TEHNIK (več delavcev) za izvajanje specializiranih proizvodnih progra Pogoji: dokončana V. stopnja strojno tehniške smeri, zaželene so delovne izkušnje. 2. INSTALATER (več delavcev) ,j Pogoji: kvalificirani monter ogrevalnih naprav vodovodni instalater, zaželene delovne izkušnje, dvomesečno skusno delo. Ob stimulativnih dohodkih nudimo možnosti strok^ nega izpopolnjevanja. Delovno razmerje bomo skten za nedoločen čas. Kandidati naj pisne projave z dokazili o izpolnjevanj pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: DO SCT Elim Jesenice, Hrušica 72. c. Natančnejše informac'3 lahko dobite po telefonu, štev. 064/82-181. Komisija za delovna razmerja HOTEL GRAJSKI DVOR RADOVLJICA objavlja prosta dela in naloge Jan RECEPTORJA Pogoji: — srednješolska izobrazba, — 2 leti delovnih izkušenj, — znanje dveh tujih jezikov. Kandidati naj svoje prijave z dokazili pošljejo na naslov: Hotel Grajski dvor, Radovljica, Kranjska 2, v 8 dneh po objavi. Obvestilo o izbiri kandidata bodo prijavljeni prejeli v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. TEHNIK feSSr^ SGP Tehnik Škofja Loka TOZD Gradbeništvo ponovno objavlja proste delovne naloge za nedolo^ čas: KV ŽERJAVIST Pogoji: KV delavec strojne ali elektro smeri y- a začetnik) in pripravljenost ze obiskova11, enomesečnega ustreznega tečaja. KV KLEPAR Pogoji: — KV klepar in 1 leto delovnih izkušenj. 00 KV žerjavist vrtljivih stolpnih žerjavov^ Nudimo stimulativni osebni dohodek. Nastop &e rf' možen takoj. Za vsa dela in naloge je določeno dvO& sečno poskusno delo. ^ Pisne prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 ^ po objavi. Druge morebitne informacije lahko kandidati osebno ali po telefonu 064/60-371 — ka^ ska služba. 1 $ IggEK, 20. AVGUSTA 1985 OBVESTILA, MALI OGLASI, OSMRTNICE 11. STRAN (M^MMEH »TRIO« TRŽlSKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE TRŽIČ. PRISTAVA 117 razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili VODENJE OBRATA NOTRANJIKOV Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih P°gojev izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo strokovno izobrazbo za poklic inženir usnjarsko predelovalne tehnologije, ~~ da ima nad 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju in organiziranju dela manjših proizvodnih organizacijskih enot. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v zaprti kuverti v 15 dneh po ?bJavi razpisa na naslov: Trio tržiška industrija obutve m konfekcije Tržič — za razpisno komisijo. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh ^Poteku roka za sprejem prijav. saua uraro - industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov "javlja proste delovne naloge v tozdu VZDRŽEVANJE 1 Mizarska opravila Pogoj: — mizar (IV. stopnja), zazeiene so ustrezne delovne izkušnje, — enomesečno poskusno delo. 2 vzdrževanje specialnih naprav za področje finomehanike, regulacije in laboratorijske tehnike P°goj: — elektrotehnik ali strojni tehnik oziroma obratovni elektrikar ali finomehanik z ustreznimi izkušnjami in dobrim poznavanjem laboratorijske tehnike in finome-hanike, — dvomesečno poskusno delo. 3 vzdrževanje strojev in naprav (delo je v jr^h izmenah) ^°goj: — strojni ključavničar, zaželene so ustrezne delovne izkušnje, — dvomesečno poskusno delo. MoviU DRUŽBENA PREHRANA IN SAMSKI DO- 4 pripravljanje in razdeljevanje hrane P°goj: — kuhar (IV. stopnja), zaželene so ustrezne delovne izkušnje, — enomesečno poskusno delo. J^gtrebe sektorja zavarovanja DO ponovno objavlja-^°enje oddelka fizičnega zavarovanja P°goj; — višja strokovna izobrazba družboslovne ali tehnične usmeritve s 4 leti delovnih izku-šenj. astop dela takoj ali po dogovoru stah' pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti. ka?6 DriJave z dokazili sprejema do 28. avgusta 1985 ^rovski sektor DO Sava Kranj, Škofjeloška cesta 6. *t> ljubljanska banka temeljna banka gorenjske kranj fa> ^°^agi sklepa 20. redne seje komisije za delovna slt^erja z dne 13. 8. 1985 delovna skupnost Ljubljančanke, Temeljne banke Gorenjske objavlja dela in v oge: . ^slovni enoti Kranj 2 opravljanje poslov s prebivalstvom g opravljanje terminalskih poslov Pripravnik z visokošolsko ali višješolsko izobrazbo Poslovni enoti Tržič Pod Ujemanje podatkov opravljanje del se poleg splošnih pogojev zahteva: točkama 1. in 2. Srednješolska izobrazba ekonomske, finančne ali s splošne smeri, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj; ^ točko 3. ^sokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri; ^ točko 4. ^ ?eP°polna srednješolska izobrazba, mesecev delovnih izkušenj; Uau. ^ °vno razmerje sklenemo: s*. *a dela in naloge pod točkama 1. in 4. za nedoločen čas a dela in naloge pod točko 2. za določen čas — na- "s, ^0rneščanje odsotnega delavca; a dela in naloge pod točko 3. za določen čas — za as usposabljanja za samostojno delo ^ ge pod točkami 1., 2. in 4. potekajo v izmeni. PogQVe naJ kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju Po^ Pošljejo v 8 dneh po objavi za dela in naloge Te^ y kami od Ido 3.na naslov: Ljubljanska banka, ir\ nS^nii banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1; za dela k$ rj,loge pod točko 4. pa na naslov: Ljubljanska ban- -tfp omeljna banka Gorenjske, poslovna enota Tržič, O6 lobode 1. *s.ki^ 1v1 bodo kandidati obveščeni pisno v 30 dneh po K1^ni objavi. MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam 3200 kosov nove cementne STREŠNE OPEKE in »GRUŠT« (32 špirovcev in 8 leg). Informacije po tel. 061/832-258 od 15.. ure dalje 10097 Prodam lepo mlado KOBILO. Dvorje 44 10127 Prodam 1000-kilogramsko TEHTNICO. Gorice 6, Golnik 10351 Zelo poceni prodam BALKONSKO OGRAJO. Telefon 81-832 10379 Prodam teden dni staro TELIČKO simentalko. Franc Urbano? Gorice 24 10380 Prodam mlado KRAVO s teletom. Dežman, Bodešče 27, Bled 10381 Prodam 20 kub. m DRV, 500 kg ŽELEZA, premera 6, dve breji TELI-CI in KRAVO. Jože Klemenčič, St. Oselica 37, Gorenja vas 10382 Prodam RAČKE. Telefon 061/611-548 od 13. do 15. ure 10383 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK giordani. Partizanska 45, Škofja Loka, tel. 61-658 zvečer 10384 Prodam KAMP BRAKO PRIKOLICO. Djuro Fišteš, Deteljica 6, Tržič 10385 Prodam SIPOREKS, betonske MREŽE, PERLIT in drug gradbeni material. Informacije po tel. 40-041 popoldan 10386 Prodam VIJAKE z dvojnimi navoji, dolge po 124 in 118 cm, premera 18 mm, 90 cm, premera 15 mm. Prodam tudi 15 GAJBIC za 5.000 din. Novak, Zbilje 14 10387 Prodam 3 mesece stare rjave in erahaste JARKICE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 10388 Prodam suhe smrekove PLOHE in DESKE. Visoko 66, Šenčur 10389 Ugodno prodam JADRALNI DESKI: FUN in BURJO. Telefon 47-167 10390 Oddam majhne PSIČKE. Telefon 47-167 10391 Poceni orodam KAVČ. Beton, Rupa 27, Kranj 10392 Prodam 10 ČEBELJIH DRUŽIN. Babni vrt 6, Golnik 10393 Prodam smrekove BUTARE. Ho-temaže 21, Preddvor 10394 Prodam 7 kub. m suhih KRV. Marija Bešter, Zg. Besnica 48 10395 Prodam obžagan LES (grušt) za ostrešje. Olševek 10, Preddvor 10396 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje z daljinskim vodenjem, ekran 60, star eno leto, odlično ohranjen. Pranj ič, Jelendol 9, Tržič 10397 Ugodno prodam STREŠNO OPEKO špičak, OBRAČALNIK sena (vile) in dobro ohranjene GRABLJE za konjsko vprego ali traktor. Cerkljanska dobrava 7, Cerklje 10398 Prodam SEME oljne repice »Per-ko«, 350 din za kg. Kuralt, Žabnica 45 10399 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesnice in KOKOŠI za zakol. Cegel-ni^a 1, Naklo 10400 Ugodno prodam MOTOKULTIVA-TOR, dobro ohranjen. Jože Jurčič, Dol 4, Medvode 10401 Prodam 750-litrski AKVARIJ v lesenem ohišju s komplet filtri in pokrovom (nemški). Telefon 064/75-784 10402 4-stranski SKOBELNI STROJ le-dinek s petimi vreteni ugodno prodam. Fajfar, Sp. Brnik 36, Cerklje 10403 Prodam novo litoželezno KOPALNO KAD, 150 cm. Telefon 47-092 10404 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje akvamarin. Anton Volčič, Zg. Se-nica 40, Škofja Loka 10405 Ugodno prodam KOSILNICO OMO 06, GUME 750 x 18 AM za traktor. Marjan Krivec, Taleška 3, Lesce, tel. 74-768 10406 Prodam nerabljeno 410-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje, za 7 SM. Telefon 81-525 10407 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Jama 16, Kranj 10408 OTROŠKO POSTELJICO z jogi blazino prodam, Telefon 38-180 ali 47-023 10409 Prodam MIVKO. Posavec 123, Podnart 10410 Prodam GUMIJAST ČOLN lahor 35 na vesla. Debeljak, Podlubnik 243, Škofja Loka, tel. 62-091 10411 Prodam 3 kub. m smrekovih PLOHOV in 2 kub. m DESK. Naslov v oglasnem oddelku 10412 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO obodin, še zapakirano, cena 7 SM. Mihajlovič, Janeza Puharja 7, Kranj 10413 Ugodno prodam 2000 kosov rabljene STREŠNE OPEKE. Hafner, Begunjska 24, Tržič 10414 Prodam TRAKTOR zetor 52 KM, star 3 mesece, 50 delovnih ur, pogon na zadnja kolesa. Jože Bizovičar, Za-dobje 13, Gorenja vas 10415 Prodam novo trajnožarečo PEČ za centralno ferrotherm, 35.000 kcal, za 1 SM ceneje; in nov kombiniran 100-litrski BOJLER. Močnik, Britof 162, Kranj 10416 Prodam PUNTE. Brezovica 3 pri Kropi, tel. 79-690 10417 Prodam dva nova ŠTEDILNIKA kuppersbusch, plinski ŠTEDILNIK »Kekec«, novo moško športno KOLO senior in HI-FI GLASBENI STUDIO. Telefon 40-641 10418 Prodam traktorsko PRIKOLICO, nosilnost 1500 kg, visok priklop. Alojz Novak, Bokalova 8, Jesenice 10419 Ugodno prodam 2100 kosov nove STREŠNE OPEKE, STREŠNIK Do-bruška vas Škocjan, rjave barve, s posipom, cena po dogovoru. Bogataj, Logaška 51, Žiri 10420 Prodam moško ŠPORTNO KOLO. Telefon 45-488 10421 Prodam dobro ohranjeno DIATO-NIČNO HARMONIKO, znamke lu-bas. Informacije po tel. 065/88-054 po 19. uri 10422 Prodam žagan hrastov in jesenov LES. Zasip, Stagne 11, Bled 10423 Poceni prodam starejšo DIATONI-ČNO HARMONIKO, 4-vrstno, lepo ohranjeno. Zupanova 2, Šenčur 10444 Prodam 250-litrski HLADILNIK z zamrzovalnikom, star eno leto. Vinko Kavčič, Dražgoše 13. Železniki 10445 ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika), lepo ohranjen, ugodno prodam. Telefon 74-897 10446 KUPIM_ Kupim motorno KOSILNICO alpi-na, lahko tudi pokvarjeno. Medja, Nemški rovt 19, Bohinjska Bistrica 10309 Kupim dobro ohranjeno ožjo MLATILNICO za žito. Naslov v oglasnem oddelku 10424 VOZILA Prodam ZASTAVO 101, po delih. Telefon 24-628 10425 Prodam TOMOS AVTOMATIC, PONY KOLO, športno moško KOLO rotarv, 10 prestav, GLASBENI CENTER philips, ČOLN maestral 18 SD z motorjem TOMOS 4. Ogled in prodaja v sredo, 21. 8., od 12. do 16. ure. Samo Bukovac, Kranj, Tuga Vidmarja 6 10426 Prodam AUDI 60, registriran, zaradi odhoda v JLA. Ivan Mikac, Preddvor 35 10427 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano do februarja 1986. Ogled možen popoldan. Dolenc, Jelendol 11, Tržič 10428 Prodam WARTBURG karavan, starejši letnik, registriran za celo leto, cena 8 SM. Rade Stoilov, Ljubno 57, Podnart 10429 ' Prodam SIMCO 1100 po delih. Po-ženik 51, Cerklje 10430 Prodam dva FIATA 850 special, možno po delih. Kovač, Savska 60, Kranj 10431 SUZUKI RM 80 K, letnik 1983, ugodno prodam. Sp. Brnik 36, Cerklje 10432 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do 15. 12. 1985. Luznarjeva 6, Kranj 10433 Prodam AMI 8, letnik 1974, registriran do marca 1986, vozen. Mira Šparovec, Pristava 85/B, Tržič 10434 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 800 kg, za 4 SM. Karlo Huber, Heroja Verdnika 28, Jesenice 10435 Prodam GOLFA, letnik 1981, in popolno POTAPLJAŠKO OPREMO: »akvalunga« 15-litrska; obleki KAMARO in HARWY št. 4. Albreht, Zg. Otok 10/A, Radovljica 10436 POSESTI_ Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Škofje Loke. Bogdan Rudolf, Frankovo naselje 46, Škofja Loka 10273 ZAPOSLITVE Zaposlim DELAVKO za strojno navijanje in izdelavo tuliavnih elementov. Takoj. Danica Žitnik, Na Kresu 46, Železniki 10437 Zaposlim MIZARSKEGA POMOČNIKA in fanta za priučitev. Pohištveno mizarstvo Lado Lipar, Šenčur, Rožna 39, tel. 41-098, delavnica Lahovče 31 10438 Zaposlim DELAVCA. Cementni izdelki. Drašler, Staneta Žagarja 52, Kranj 10439 OBVESTILA ELEKTROINSTALACIJE, popravilo strojev in naprav. Kodrič, tel. 40-684 10291 KOZOLCI — vrtni, okrasni 2,2 x 2 m, prodam zelo ugodno. Možna montaža na mestu, po dogovoru. Prebačevo 18, tel. 49-044 10357 AVTO-MEHANIKA, AVTOKLE-PARSTVO cimos — citroen, zastava, Praprotna polica 23, 64207 Cerklje, obvešča cenjene stranke, da ima spremenjeno telefonsko številko na 42-280! HVALA ZA RAZUMEVANJE - SE PRIPOROČAMO! 10440 ŠD PROLETER ADERGAS - TENIS SEKCLJA Praprotna polica obvešča ljubitelje tenisa, da lahko igrajo tenis na asfaltnem igrišču vsak dan in tudi zvečer ob razsvetljavi. Vse nadaljnje informacije dobite v Praprotni polici 23 ali po tel. 42-378 10441 IZDELUJEM ograje, vrata in ostale kovinske konstrukcije. BORIS BALOH, Klanec 42, Komenda, tel. 061/841-337 popoldan 10447 EMA Dolgi leti dve je že tako ...! Pogrešamo tvoj vedri smeh in tvoje mlade, pridne roke. Vsem, ki negujete spomin nanjo, hvala! VSI NJENI Ševlje, 17. avgusta 1985 PRIREDITVE ŠD »PROLETER« ADERGAS — NK VELESOVO vas vabita na KRESNO NOČ, ki bo v soboto, 24. 8.1985, ob 19. uri. Igra ansambel SIBILA. V NEDELJO, 25. 8.1985, vabita na veliko VRTNO VESELICO. Igra ansambel FRANCA MIHELIČA. Bogat sre-čelov, keglanje za denarne nagrade. Za pijačo in jedačo poskrbljeno. VABIJO VELESOVSKI NOGOMETAŠI! 10443 Komisija za delovna razmerja pri temeljni organizaciji kompas hoteli kranjska gora objavlja prosta dela in naloge: VODJO STREŽNIH OBRATOV hotela Alpina za nedoločen čas Pogoji: srednja gostinska šola — natakarske smeri, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika in pasivno znanje dveh tujih jezikov ter tri leta ustreznih delovnih izkušenj, izpit iz higienskega minimuma, trimesečno poskusno delo, OD prek 66.000 dinarjev. VODJO KUHINJE hotela Alpina za nedoločen čas Pogoji: srednja gostinska šola — kuharske smeri, izpit iz higienskega minimuma, tri leta ustreznih delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo, OD (brez dodatkov) 70.000 dinarjev. VEČ NATAKARJEV za nedoločen čas Pogoji: gostinska šola, izpit iz higienskega minimuma, pasivno znanje dveh tujih jezikov, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, OD brez dodatkov prek 48.000 dinarjev. ELEKTRIKARJA — vzdrževalca za nedoločen čas Pogoji: KV elektrikar, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo dva meseca, OD brez dodatkov 50.000 dinarjev DVA KUHARJA — nedoločen čas Pogoji: gostinska šola, izpit iz higienskega minimuma, dve leti ustreznih delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo. OD prek 45.000 dinarjev. Rok prijave 8 dni od objave. Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljejo komisiji za delovna razmerja pri TO Kompas hoteli Kranjska gora. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame IVANE MARINŠEK roj. RIHTARŠIČ • se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom ter OŠ Poljane za podarjeno cvetje, sodelavcem Veletrgovine Loka, Alpine, LTH in Litostroja za podarjene vence, izraze sožalja ter vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, g. župniku za lep pogrebni obred, pevkam in dr. Debeljaku za zdravniško pomoč. ŽALUJOČI VSI NJENI Poljane, 14. avgusta 1985 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANKA POTOČNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Zvezi borcev Podnart, Društvu upokojencev Podnart, Kemični tovarni Podnart, KŽK Kranj in zdravstvenemu osebju bolnišnice Jesenice. Hvala g. župniku za opravljen obred. VSI NJEGOVI Rovte pri Podnartu, 31. julija 1985 zahvala Ob nenadni izgubi naše dobre, 51.— letne hčerke, mame,.stare mame in sestre FRANCKE BUKOVNIK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, posebno še Drakslerjevim, in tudi vsem drugim za izrečena sožalja, darovano cvetje in vso drugo pomoč ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi DO Živila, tozd Maloprodaja in tozd Veleprodaja, DO Gradbinec, B. O. Polica, DO Jelovica, obrat Preddvor in govornikoma tov. Udirju in Cudermanu. Posebej iskrena hvala župniku iz Šenčurja g. Slabetu za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Tudi na živinorejskem balu ni manjkalo suhe robe Foto: D. Sede j Zanimivo je bilo opazovati, kako se hitro in kvalitetno ostriže ovca. V dolini Završnice veselo in po domače Tradicionalni živinorejski bal v dolini Završnice privabil številne obiskovalce od blizu in daleč — Privlačna kmečka opravila Završnica — Dolina Završnice je minulo nedeljo dopoldne nudila kaj žalostno podobo, saj ni in ni nehalo deževati. Prizadevni organizatorji, člani Turističnega društva Žirovnica, so že skoraj obupali; niso vedeli,če bodo lahko organizirali tradicionalni živinorejski bal. Vreme pa se je izboljšalo in s prireditvijo, ki privabi vsako leto več obiskovalcev, so lahko začeli. Žirovniški organizatorji sleherno leto pripravijo bogat in zanimiv program. Nastopajo znane folklorne skupine in ansambli, na stojnicah ne manjka lesenih izdelkov, še vedno pa ostajajo najbolj zanimiva domača opravila, ki jih mladi ne poznajo več. Na prireditveni prostor so prišle majerice, ki so pokazale, kako se pomolze krava ali koza; spretni tesarji so mimogrede napravili dolgo leseno lestev; podkovali so konja, predli volno in ostrigli ovco. Prireditev so popestrili Veseli planšarji, veliko se je jedlo in pilo. Najbolj je šla v slast domača hrana, ki je očitno še vedno cenjena. Živinorejski bal so si ogledali številni obiskovalci. Tudi prejšnji večer, ko je bila v dolini Završnice Kresna noč, jih je bilo veliko. Še več pa bi jih nedvomno bilo, ko bi se že zjutraj napovedalo lepo vreme, tako pa so jutranje plohe marsikomu spremenile načrte. Organizatorjem je treba priznati, da znajo prireditveni prostor nadvse lepo okrasiti in da je dolina Završnice odličen kraj za organizacijo takih ali podobnih prireditev. Nedvomno bi bila lahko še bolj izkoriščena in obiskana, ko bi v tem lepem kraju pripravili več podobnih prireditev. Očitno je, da jih ljudje še vedno — ali vedno bolj — radi obiskujejo, se pozabavajo in se srečujejo. d. Sedej A/a Kredarici so lačni in žejni — Obisk Triglava in Kredarice je v tein mesecu izreden, zato mora biti oskrba redna. Na Kredarico dovoza hrano helikopter RSNZ iz Mojstrane, v dolino pa pripelje embalažo-Tokrat so na Kredarico^ prepeljali tudi več gradbenega materiala za izolacijo. Najprej — zaradi teže goriva—vozi helikopter nekoliko laz]e tovore, nato pa prepelje ob vsaki vožnji več. Foto: D. Šedej Tabor pihalnih orkestrov Krava je mirno prenašala, ko so jo pred radovednimi Mimogrede je spretni tesar napravil dolgo kmečko le-gledalci na roko pomolzli. stev, ki pride prav pri sleherni domačiji. V Novem mestu se je včeraj začel sedmi tabor Združenja pihalnih orkestrov Slovenije, ki bo v prostorih srednje šole Boris Kidrič trajal do 25. avgusta. Tabor je vsakoletna osrednja izobraževalna akcija združenja, letos pa prvič deluje tudi slovenski mladinski pihalni orkester, ki ga sestavljajo mladi glasbeniki/ člani pihalnih orkestrov iz Slovenije in zamejstva. Pod vodstvom dirigenta Jožeta Hriberška in ob pomoči asistentov Alojza Zupana (pihala), Jožeta Žitnika (trobila) in Josipa Mi-helčiča (tolkala) bodo pripravili obsežen koncertni program. Izvedli ga bodo na koncertih v Novem mestu in Dolenjskih Toplicah ter posneli za ljubljanski radio. Drugi sklop predstavlja redni seminar za dirigente pihalnih orkestrov, kjer se teoretično in praktično ukvarjajo z vprašanji metodike vodenja pihalnega orkestra, obnavljajo in dopolnjujejo znanje glasbeno teoretičnih predmetov. Seminar vodita Tomaž Faganel in Ervin Hart-man. Poleg tega deluje še demostrator-ski orkester, sestavljen na podoben način kot osrednja instrumentalna skupina tabora, ki pa ni le del ^ telo tečaja za dirigente, temvec samostojen seminar instrumen oziroma orkesterne igre. Končana naša nagradna igra 1. nagrado, polurni polet z aerOj taksijem ALC Lesce, je doNJ Matjaž Erjavec iz Šenčurja, R°' žna 33. 2. nagrado, udeležbo na tradi' cionalnem Glasovem izletu z yl»' kom, je dobil Stojče Apostolov. Hotel Jelen, Kranj. 3. nagrado, stalno vstopnico & drsališče v sezoni 85/86, je dobu? Mateja Slatnar, Kranj, Opresn1' kova 23. 4. nagrado, stalno vstopnico z? sejemske prireditve v letu l™0' je dobila Boža Kirin, Radovljici Cankarjeva 12. Nagrajence bomo obvestili P° pošti! Tone Andrejčič — Čika Tonči TRANSVERZALE Dobro je imeti Pregledno karto občine Sevnica z označeno Sevniško potjo. Dnevnik (tipkopis ) in značka. Upravitelj je PD Sevnica-Krško, 68290 Sevnica. 22. Pot prijateljstva Snežnik— Snježnik — Vezna planinska pot s 6 kontrolnimi točkami, obhod 2 dni (12 ur). Knafelčeve markacije z dodano črko S. V SR Hrvatski so tri kontrolne točke. K 12 uram je treba prišteti še čas za 19 km gozdne ceste od Ilirske Bistrice do Doma na Sviščakih in še poldrugo uro na vrh Snežnika. Tudi od Snežnika oz. Planinskega doma Moša Albahari je uro hoda do Doma na Platku, od tu pa vodi pot na Rije-ko. Opis poti, dnevnik (prospekt), značka. 23. Solčavska planinska pot po gorah okoli Solčave — Točkovna planinska pot s 13 obveznimi in 4 neobveznimi kontrolnimi točkami. Obhod 7 dni, Knafelčeve markacije. Neobvezna kontrolna točka Mrzla gora (2202 m) je pri dostopu z Mrzlega dola (Okrešlja) samo delno zavarovana, skozi Matkov kot pa je markiranje in zavarovanje pomanjkljivo. Za pot na Olševo (1929 m), kjer je mejni pas, ni potrebno dovoljenje, treba se je le javiti pri karavli poleg Koče na Podol-ševi. Upravitelj je PD Solčava, 63335 Solčava. Dnevnik (razglednica) in značka. 24 Kranjski vrhovi — Točkovna planinska pot s 25 kontrolnimi točkami, obhod 10 dni, Knafelčeve markacije. V mejnem pasu so Virnikov Grintavec; Goli vrh in Velika Baba, zanje je potrebno dovoljenje UNZ. Za prehod meje na Savinjskem sedlu in Jezerskem sedlu zadostuje potni list ali maloobmejna prepustnica. Upravitelj je PD Kranj, 64000 Kranj, Koroška c. 21. 25. Kurirska pota Dolomitov — Vezna planinska pot s 6 kontrolnimi točkami, obhod 1 do 2 dni, Knafelčeve markacije. Pot vodi po drugih veznih poteh: Ljubljana—Rijeka, Loška pot, Ljubljanska mladinska itd. Obhod je sicer predviden samo za mesec maj, vendar pa je žige mogoče dobiti kadarkoli. Upravitelj je PD Medvode in TD Partizan Medvode, 61215 Medvode. Dnevnik (karton) in značka. 26. Bohinjska planinska pot — Ima planinski in plezalni del, za oba pa je isti dnevnik. Planinski del je vezna planinska pot s 30 kontrolnimi točkami, obhod 10 dni, Knafelčeve markacije. Plezalni del pa je točkovna planinska pot s 7 kontrolnimi točkami, obhod je 6 dni, brezpotje. Podatki za plezalni del so v Pregledu plezalnih poti pod št. 2. Na vrhovih plezalnega dela poti so predvideni posebni kovinski žigi, zabetonirani v skalo. Ker pa jih še ni, služijo kot dokaz obhoda osebne fotografije na kontrolni točki. Upravitelj je PD Boh. Bistrica, 64264 Boh. Bistrica. 27. Planinska Trimpot — (Radeče) — Krožna planinska pot s Knafelče-vo markacijo. Odsek Brunk — ena kontrolna točka, odsek Čimerno — ena kontrolna točka, obakrat po 2—3 ure. Pot na Čimerno se imenuje tudi Martinčičeva pot — v spomin na delavca papirnice, ki je več kot 30 let hodil po tej strmi poti na delo v tovarno. Upravitelj je PD Radeče, Tovarna papirja Radeče, 61433 Radeče. Dnevnik (karton) ima skico poti, diploma. 28. Notranjsk* ilaninska pot — Krožna planinsk pot z 18 kontrolnimi točkami, obhod 8 dni, Knafelčeva markacija z dodano črko N. Upravitelj je PD Logatec, 61370 Logatec, Cankarjeva 12. Vodnik, dnevnik, značka. 29. Pohodna transverzala spominov občine Ljubljana Šiška 1979 — Vezna planinska pot z 10 kontrolnimi točkami, obhod 2 — 3 dni, Knafelčeve markacije. Upravitelj je ZTK organizacij Ljubljana Šiška, Celovška 25, 61000 Ljubljana. Kontrolni karton, od lani še vodič in značka (za en obhod bronasta, za dva srebrna, za tri obhode dobi pohodnik zlato značko). (se nadaljuje) Ločani so zabavali Ločane V petek zvečer so Ločani pripravili Ločanom, in tudi tistim, ki to niso, prijetno prireditev. Turistično društvo Škofja Loka je skupaj s taborniki Odreda svobodni Kamnitnik s pomočjo zabavno-glasbenega kviza predstavilo Loko, njeno zgodovino, znamenitosti, umetnike, cehovstvo in obrt. Med seboj so se pomerili Lontrški orli in Placarski sokoli. Prebivalci Spodnjega trga — Lontr-ka in vzhodnega dela Loke so s prebivalci Zgornjega trga — Placarji — in tistimi, ki živijo v zahodnem delu mesta, tradicionalni tekmeci. Na petkovi prireditvi so to tekmovalno izkoristili na zabaven način. Člani obeh ekip so pokazali borbenost in pripadnost svojemu delu Loke, vendar so se ob prisegi izrekli za pošten boj in tega so se tudi držali! Tako eno kot drugo ekipo in tudi častno razsodišče so sestavljali ljudje, ki se na tak ali drugačen način pojavljajo v loškem javnem življenju. Častno razsodišče se je na prizorišče kviza v središče tisočletne Loke pripeljalo s kočijo, na kateri je bila tudi maskota prireditve, zamor- Častno razsodišče tekmovanja — Janez Tušek, Aki Vidmar-Košenina w $ Berčič niso imeli lahkega dela, kajti ekipi sta bili zelo izenačeni, težko] lo določiti, kdo je boljši. ček, ki ga imajo tudi v loškem mestnem grbu. Prva naloga, ki sta jb ekipi dobili, je bilo kuhanje domače jedi v kotličku nad odprtim ognjem. Skuhano je ocenila žirija, ki jo je sestavljala publika in znani kulinarik Pavle Hafner. Tekmovalni ekipi sta se preizkusili tudi v poznavanju zgodovine njihovega kraja, njegovih umetnikov, njihovih del ter obrtništva. Za popestritev so zaplesali — tudi ples je bil del tekmovanja, poleg tega pa so v lijih Polja111 0 prenašali vodo Selške Sore v velike menzure. Zmagali so Placarski sokol'"< . prav so jim bili Lontrčani tes*1*' petami. j Prireditev je spretno in du"^ vodil Miha Ješe, ki je rekel, da sicer šele prva prireditev te v^jjjj vendar pa se bo ponavljala vsakj to. To bo za Ločane in Neločan^| novna priložnost, da bolje spo^ drug drugega in tudi značilnostiv lepega mesta. , D. Gort*1** Kuhanje domače jedi — Da kuhanje v kotličku nad odprtim ognjem ni enostavno, so se prepričali tekmovalci iz obeh ekip. Jed je ocenil kulinarik Pavle Hafner. Zmagovalna ekipa Placarjev — Placarji so pokaza1^ znanja in spretnosti. Njihov starešina je bil Janez v ljak.