Posameztm številka 14 vinarje1
Slev. 32.
doe 8. mm 19 8.
a Velja po pošti: =
u oelo leto naprej .. K 36 — sa en mesec „ .. „ 3-= m Nemčijo ooloietno. „ 1c-— M ostalo Inozemstvo. „ 46 -
V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 32-— sa en meseo „ .. K 2-70
1 oprati prcjamsi mesečno,, £-50
B Sobotna izdaja: ==
Ztoe olelo.....K S —
aa Kemčljo oelololno. „ 10 — n ostalo lnozematvo. „ 13 —
IV Uredništvo je v Kopitarjev! ullol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74,
Leto XLVL
Inserati:
Knostolpna petiivraia (72 mn široka in 3 mm visoka ali n|t
prostor) sa enkrat . . . . po 50 v za dva- in večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. Ob sobotah dvojni tarif.
■h--- Poslano: ■■■
Enostolpna petltvrsta K V— Izhaja vsak dan lzvzemši nadalje (n praznike, ob 3. ari pop. Redna letna priloga vozni red
Upravništvo je v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račun poštne hranilni oe avstrijske ž t. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-tiero. št. 7563. — Upravniškega telefona št 188.
Dr. pl. Selfller odstopil
Dunaj, 7. svečana 1918.
Zopet ministrska kriza. Dr. Seidler je B svojim kabinetom podal demisijo, cesar te demisije ni sprejel. Parlament je odgo-den za nedoločen čas,
Na zborničnih hodnikih je vse živo. V zbornici se vrši proračunska debata, toda v«a pozornost je za kulisami. Sinoči je presenetila slovanske kroge v parlametu vest, da je obljubil dr. pl. Seidler nemškim ra-dikalcem kot kupnino za njihove glasove glede proračuna ustanovitev nemškega okrožnega sodišča v Trutnovem. Pozno v noč se je oglasil načelnik Češkega Svaza Stanek pri ministrskem predsedniku. Dr. pl. Seidler je potrdil, da je ta vest resnična in da se bo to zgodilo potom posebne ministrske naredbe. Vendar se je dr, Seidler izjavil, da je pripravljen dati Čehom proti-koncesije in razpravljati o njihovih zadeval. Skušal je pomiriti Staneka. Še tekom noči je poiskal načelnik Češkega svaza dr. Korošca in mu izjavil, da pomeni Trutnovo casus belli za Čehe in da so Čehi odločeni nastopiti najodločnejše proti vladi v parlamentu, ki vzdržuje nemški sistem, mesto da bi ugodila akutnim življenskim zahtevam avstrijskih nenemških narodov. Jugoslovani so se izjavili popolnoma solidarne s Čehi. To je dr. Korošec danes dr, pl. Seidlerju potrdil. Vendar se je skušal doseči sporazum med strankami, ker stoje vse stranke na stališču, da se mora ohraniti parlament. Zopet je stal Jugoslovanski klub v ospredju položaja. Dr. Korošec je posredoval med strankami. Med tem se je vršil v parlamentu ob 11. uri predpoldne ministrski svet. Bitko za Trutnovo in dr. pl. Seidlerja so pa odločili Poljaki. Po obširni debati je zmagala v Poljskem kolu opozicija nad konservativci. Poljsko kolo je sklenilo glasovati proti rednemu proračunu in proti proračunskemu dvamesečne-mu provizoriiu. Tudi ukrajinska parlamentarna zveza je sklenila stopiti v najodloč-nejšo opozicijo proti dr. Seidlerjevi vladi. Dr. Seidler je odločil, da demisijonira s celim kabinetom. Odpeljal se jc popoldne v Baden in predložil cesarju svojo ostavko. Da je dr. Seidler odstopil, se je izvedelo v parlamentu nekoliko pred peto uro popoldne. In ob pol šestih je izjavil dr. Grofi med splošno pozornostjo v parlamentu, da je dr. Seidlerjeva vlada odstopila in da je parlament odgoden do rešitve krize.
Ravnokar pa je došla v parlament vest, da monarh dr. Seidlerjeve ostavke ni sprejel. Dobili borno sedaj številko 3 dr.
Seidlerjevega kabineta, ki pa bo samo prehodnega značaja. Tudi nemški nacio-nalci že uvidevajo, da bo treba ugrizniti v kislo jabolko revizije avstrijske ustave ter doseči trajen sporazum z nenemškimi narodi. Trutnovo, glasovanja v Poljskem kolu, so samo hione malenkosti. Glaven povod ministrske krize pa so nevzdržljive i razmere v Avstriji.
Razumljivo je, da so nemški krogi zelo | razburjeni in da besne na Čehe in Poljake, i Za Jugoslovane je položaj jasen. Sto-i jimo neomajno na stališču jugoslovanske I deklaracije in ne odnehamo od te s^oje i zahteve niti za las.
Proračunska debata.
Posl. Gruber, kršč. socialen, priča-| kuje, da vlada skoro predloži načrte za i ureditev državnega gospodarstva. — Posl. ! Kalina govori češko. — Posl. vitez pl. : Haller, poljski klub, izjavi, da je poljsko i ljudstvo z delovanjem grofa Czernina za-j dovoljno. Tudi Kiihlmannovim besedam i o samoodločbi narodov treba popolnoma ! pritrditi. — Posl. Renner, soc. demokrat, i pravi, dn je glavni vzrok sedanje naše velike stiske propad birokratizma. Šli smo v vojno finančno docela nepripravljeni, dasi i so morala centralna mesta vedeti, kaj se pripravlja v zunanjem in vojnem ministrstvu. Govornik se končno zavzame za splošno in enako volilno pravico v občinske zastope.
Seidler demisioniral.
Govori'o >o še več poslancev, med njimi prof. Spinčič; nato je podal predsednik dr. OmO naslednjo izjavo:
»Nastopili ro dogodki, vsled katerih je potrebno, d?, zbornica prekine razprave. Ravnokar sem prejel od ministrskega predsednika dr. vit. pl. Seidlerja naznanilo, da ie vlada Njegovemu Veličanstvu bodala demisijo. Ker je torej vlada v statu rlemissionis, nam po ustavnem običaju ne preostaja drugega, nego da zaenkrat zbornične seje cdgodimo. Dan prihodnje seje bom naznanil pismenim potem. Pripominjam še, da ob teh razmerah odpadejo seveda tudi za prihodnje dni določene seje odsekov.«
Seia se je zaključila ob y2 6. zvečer.
Cesar demisije ni sprejel.
»Wiener Ztg.« z dne 8. t. m. objavlja naslednje cesarjevo lastnoročno pismo:
Ljubi vitez pl. Seidler!
V sporazumu z ostalimi člani ministrstva ste mi spričo parlamentarnega položaja predložili prošnjo za odstop celokupnega kabineta.
Ker polagam prav posebno važnost na to, da ministrstvo, ki vživa moje polno zaupanje in se je v najtežavnejših razme-
LIST
E
(Dalje.)
Uspehi so sc akoj pokazali. V zadnjih letih pred vojsko je Trst v splošnem že prebolel posledicc prejšnjih grehov, novo življenje je klilo, tujski promet je naraščal, novi svetovi so ss seznanjali z imenom Trst, nastajala so nova podjetja in porajali so se najrazličnejši načrti, kako priti do novih zvez s svetovnim trgom. Najžalost-nejši pojav našega gospodarstva, izseljevanje, je gospodarske rane vsaj deloma zacelil s tem, da je v vedno rastoči meri uporabljal domača podjetja. Obrt je cvetela, v Tržiču so zgradili velikanske ladjedelnice, vse je kazalo, da bo Trst kmalu tam, kjer mora biti. In z veseljem opazujemo, da se je novega prospeha vedno bolj oprijemal slovanski kapital — tega nam seveda Escher ne sme povedati.
Par številk moramo navesti, da vidimo razvoj Trsta v zadnjih desetletjih. Leta 1880, je znašal promet po morju nad 12 milijonov metrskih stotov, vrednost 658 nilijonov kron; 1. 1900. 19 in 713, 1. 1913. >a skoro 35 in 1802. Torej je uspeh gospo-larske politike zadnjih let opaziti zlasti v primerjanju med leti 1900. in 1913. To le-
to je zadnje leto, ki ga lahko navedemo, 1, 1914. je bila že vojska. Promet po železnici je pa znašal 1. 1830. niti 10 milijonov stotov v vrednosti 545 milijonov kron, leta 1900. 16 in 684, 1. 1913. pa 27 in 1660. Zopet isti pojav, zlasti pri vrednosti, znamenje, da so železnice prevzele izvoz dragih industrijskih izdelkov, ki so šli prej druga pota.
Prihajajočih in odhajajočih ladij so pa našteli 1. 1870. 8000 z 950.000 tonami,
I. 1880. 7200 in 1,112.000, 1. 1890. 7900 in 1,471.000, 1. 1900. 8500 in 2,160.000, 1. 1913. pa nad 14.000 s 5,480.000 tonami! Kak napredek! Tudi glede velikosti ladij; 1. 1870. je obsegala vsaka ladja oziroma ladjica ca 120 ton, 1. 1913. pa skoro 400 ton. Izseljencev in priseljencev v prejšnjih letih v Trstu sploh ni bilo, I. 1913. pa 51.000 in 15.000.
Pa je prišla vojska in nit odrezala. Vemo pa, kje smo bili in kje je treba zopet začeti.
Gospodarske naloge Trsta.
Vsakdo je sedaj prepričan, da mora obstojati tesna zveza med gospodarstvom notranjosti in pa potrebami in pogoji obale, v našem slučaju torej Trsta. Veliko pristanišče je veliki državi neobhodno potrebno, če bi ga ne bilo, ga moramo pa napraviti; tako pristanišče je izvrstno sredstvo za prejemanje tujega blaga in prvi po-
rah izkazalo, ostane v službi, predloženi prošnji ne morem ugoditi. _ Baden, 7. febr. 1918. Seidler, 1. r.	Karel, 1. r.
Jugoslovani in Čehi edini,
Sinoči ob 11. uri zvečer je prišel k ministrskemu predsedniku poslanec Stanek in ostal pri njem do 1. ure zjutraj. V pogovoru, v katerem je šlo za trutnovsko vprašanje, je izjavil dr. vitez pl. Seidler, da je pripravljen, pečati se tudi s češkimi zahtevami. Stanek je odgovoril, da Češki j svaz med vojno sploh noče staviti mini-; strstvu nikakih zahtev in centralističnemu vladnemu sistemu že celo ne, ker niti ti niti drugi oblastveni faktorji nimajo moči, da bi izpolnili glavne zahteve češkega naroda.
Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je prišel k ministrskemu predsedniku in mu podal izjavo, da so Jugoslovani v trutnoski zadevi s Čehi popolnoma edini,
Ukrajinci so sklenili, cla bodo vstra-jali v opoziciji proti vladi; glasovali bi bili tudi proti prehodu v podrobno debato.
Po sklepu glavne seje se je sešel so-cialnodemokratični klub na posvetovanje. Grajali so težke napake vlade in pomanjkanje vsakega parlamentarnega vodstva; ožigosali so obnašanje meščanskih strank, ki se nc ozirajo na stisko množic v vojni ter stavijo v ospredje postranska politična vprašanja. Korist delavnih slojev zahteva, da se parlamentarno delo čimprej zopet začne.	f
Poljaki proti vladi.
Poljsko Kolo se je danes cel dan posvetovalo o stališču nasproti vladi. Zmagali so radikalni demokratični elementi, ki so zadnji čas z vso silo delali proti konservativni struji. Ob glasovanju je bilo 19 glasov za to, da zbornica preide v podrobno debato o proračunu, proti pa 26. Nato je bil z 22 proti 21 glasovom odklonjen celo predlog, da se vladi dovoli dva-mesečni provizorij. Takoj nato, ko se je zvedel izid posvetovanj v Poljskem klubu, je ministrski predsednik dr. pl. Seidler podal demisijo.
Poljaki so bili z Seidlerjevo vlado že dalj časa nezadovoljni, in to iz političnih in gospodarskih razlogov. Najbolj jih boli, da je v Galiciji še vedno nemško vojaštvo in da te čete še vedno izvajajo re-kvizicije itd.
Nova Seidlerjeva vlada?
Na Dunaju govore, da bo vladar dr. vitezu pl. Seidlerju poveril rekonstrukcijo kabineta. Nekaj mož da bo na vsak način novih. Odstopili bodo finančni minister Wimmer, justični minister Schauer,
morda tudi notranji minister Toggenburg in pa prehranjevalni minister pl. Hofer.
Razmerje moči v državnem zboru.
Poslanska zbornica šteje na podlagi seznamka klubov iz decembra 1917 474 poslancev. V klubih je organiziranih 213 Nemcev (vštevši socialne demokrate), 231 Slovanov in 19 Romanov. Neorganiziranih je 11, med njimi 2 Jugoslovana. (Dr. Tresič-Pavčič je prijavil svoj vstop v Jugoslovanski klub). Med Slovani so najmočnejši Čehi, združeni v Češkem Svazu, ki šteje 94 poslancev; obstoji iz državnopravnega, ka-toliško-narodnega in agrarnega kluba in pa kluba čeških socialnih demokratov. Za njimi pridejo Poljaki z 79 poslanci. V Jugoslovanskem klubu jc začasno 30 poslancev. Nemški nacionalci imajo 100 poslancev in enega hospitanta, krščanski socialci 67, Vsenemci 3, nemški socialni demokrati 40 in 2 hospitanta, Italijani 14 in Rumuni 5. Če se združijo Nemci brez socialnih demokratov in Poljaki, imajo 250 glasov nasproti 224 ostale zbornice.
Poslanci imajo poleg tega proste organizacije na podlagi deželne ali stanovske pripadnosti ali na podlagi stanu volilcev. Krščanski socialci imajo svoje podeželne skupine in posebno mestno zvezo. Podobno so organizirani nacionalci. Svojo zvezo imajo duhovniki, tehniki, visokošolski profesorji obeh zbornic, žurnalisti itd.
UI.
Na Dunaju, 6. febr. 1918.
Interpolacija Jugoslovanskega kluba.
Izmed 23 interpelacij zaradi političnih persekucij, ki so bile vložene v včerajšnji seji, sc nanašajo štiri na preganjanje Slovencev; bivšega župana Ivana Hribarja, trgovca Josipa Petelinca v Ljubljani, novomeških gimnazijcev, ki so bili obsojeni po domobranskem divizijskem sodišču v Ljubljani, in več Slovencev iz Gorice (sodnika c!r. Al. Gradnika, odvetnika dr. Puca, dr. G. Žerjava i. dr.). Interpelacija se peča natančneje tudi z osebama nemško - nacionalnega poizvedovalnega stotnika in poveljnika na postaji v Novem mestu. Ostale interpelacije opisujejo preganjanja v Istri, Dalmaciji in Sremu. Posebno zadnja (v Sremu) je zanimiva, ker odkriva dogodke, ki so nam bili dosedaj po večini ali do cela neznani in ki bi jih bili po večini smatrali za nemogoče, da se niso zgodili v resnici.
V seji dne 6. februarja je bila vložena interpelacija poslanca dr. Gregorčiča in tovarišev glede prehrane ljudstva v po vojski prizadetih krajih in glede vrnitve beguncev v gorenjo in srednjo soško dolino.
moček za lastni izvoz; moderno pristanišče in lastna plovba najbolj zagotovi gospodarsko samostojnost in moč, je podlaga bogastva in blagostanja. V nadaljnem razmotrivanju našteje Escher šest točk, ki pridejo v prihodnjosti v poštev:
L Naloge pristanišč glede uvoza in skladišč; 2. naloge pristanišča v službi izvoza in tranzita; 3. naloga avstrijske plovbe in graditve ladij; 4. važnost lastne plovbe in lastnega pristanišča v zagotovitev pomorske in gospodarske moči države; 5. naloge Trsta v razmerju do orienta in do svetovnega prometa; 6. nenadomestljivost obale za zadovoljiv razvoj našega gospodarstva.
Pristanišče posreduje uvoz in ustvarja skladišča.
Vsa mednarodna velika skladišča so ob morju. Osredotočenje uv na posameznih točkah razložimo lal ; trgovskih ozirov. Pristanišče ob r	najbolj po-
ceni, živi od trgovine	micta in vse
njegovo življenje se ura o tem. Priprave v pristanišču zmanjša, stroške na najmanjšo ceno, morajo tudi tako, kajti pristanišče svetovnega prometa more le tedaj vzdržati konkurenco, če ni dražje kot druga.
Že samo tehtanje, prelaganje, sortira- i nje itd., torej najenostavnejše stvari se ne i morejo nikjer izvršiti tako lahko in poceni i
kakor takoj v pristanišču, ki ima vse potrebne priprave. Kakor hitro je dosti zvez, skladišč itd., takoj nastane tam zaloga raznovrstnih tujih produktov. Prodajalci hočejo svoje blago oddati tam, odkoder se pod najugodnejšimi pogoji lahko proda v notranjost ali pa v druge dežele ob morju, ker vožnja ni draga. S tem da prodajalec pošlje svoje blago v kako evropsko pristanišče, razpolaga z njim kakor bi bilo skladišče samo podaljšana ladja. Obmorski pristani mejijo na celi svet, tam naloženo blago sc ne razlikuje bistveno od onega na ladjah. Zaledje se lahko vsak trenutek prilagodi cena- svetovnega trga in ni odvisno od sluč ;ti.
Dolgo č. ,c bil London glavno skladišče vsega prekomorskega blaga, mero-dajni in no.dkriljujoči obmorski pristan. Prodajalci so lahko vedno računali na možnost lahke prodaje.
Polagoma so sc celinske države skušale znebiti londonskega monopola, napravile so si lastna skladišča. Ravno pred vojsko opazimo iste namene pri producentih prekomorskega blaga in pa pri celinskih državah, ustvariti si nova odkladišča. S tem postanemo samostojni, nismo navezani na tuje posredovanje in razširimo lastno gospodarsko delovanje. Svetovni trgi so dragocen stroj go -ndarskega in denarnega udejstvos	• e mu ne more odreči, nobena država, . hoče živeti, (Kon«cJ
Govor poslanca dr. Zahradnika.
Izmed govornikov v proračunski debati ni zbudi! noben govor toliko zanimanja in ni imel tudi noben govornik toliko zvestih poslušalcev kot dr. Zahradnik. Po svojem nastopu in po vsebini govora je dr. Zahradnik vreden zastopnik češkega leva. Njegova izvajanja se niso pečala s proračunom samim, ampak z razmerjem češke'g'a naroda do države. Kot nikdar v mirnih časih, je stopilo narodno vprašanje v Avstriji v ospredje in. vzelo aktuel-nost skoro vsem drugim vprašanjem, ki sc obravnavajo v zbornici. Tudi finančnemu vprašanju, za ogromne vsote, ki si njih pomembnosti skoro ne moremo primerno predstavljati, smo otopeli. Finančni voz gre svojo pot, ki jo mu kaže vojska.
Govornik dokazuje najprej na podlagi zgodovinskih dejstev pomen Čehov za Avstriio. Prelivali so kri za dinastijo po bojiščih na Španskem, Nizozemskem in drugod. Vedno so dajali državi in dinastiji, kar jima je šlo. Govornik se sklicuje na Palackega izrek, da bi bilo treba Avstrijo ustanoviti, če bi še ne obstojala, izrek, ki ga je dal Jelačič napisati na svoje zastave. Ko so Madžari snubili Čehe proti Avstriji in jim obljubljali vse mogoče, so Čehi to odklonili. Od države pa niso dobili nikdar tiste zvestobe, ki so jo izkazovali sami. Avstrija misli, da je njena svetovna misija gojenje nemštva, ne pa blaginja množice narodov, ki bivaio drug poleg drugega v osrednji Evropi. Veleizdajo nam očitajo v svetovni vojski. Kdo pa vpraša po tem, kako so ravnali z nami ob izbruhu vojske? Vse smo bili, le ljudje ne. Vele-izdaja je, če ravnam proti glasu vesti, ki govori v meni. Če je oa naše javno delovanje v soglasju z božjim klicem v duši, ne moremo drugače delati in tudi ne bomo. •Ne črke ne odjenjamo od natančno pretehtanega programa, izraženega v majski deklaraciji. (Živahno odobravanje.]
Boli me kot katoliškega duhovnika zlasti to, da so naša odlična škofijska mesta zasedli s tujci. Prepričan sem, da se bo stvar izpremenila. Prvo priliko porabim, da se obrnem na svetega očeta v Rimu in mu pokažem na nodlagi pisem vernih, katoliških mož, kako ogorčenje je zbudilo dejstvo, da niso smatrali izmed velikega števila vzornih čeških duhovnikov nobenega vrednim, da zasede stolico sv. Vojteha.
Nismo v skrbi za našo bodočnost. Svoj čas ie voivoda Gero uničil baltiške Slovane s pomočjo izdajalca Tugomirja. Dandanes Tugomirja med nami ni! Kot en mož stojimo v boiu.
Videl sem sliko: Črno oblečena žena gre sklonjena, potrta na sveti večer k pol-nočnici. To je slika češkega naroda — in tudi ne! Globoko smo potrti vsled ogromnih žrtev, ki smo jih doprinesli v tej vojski. Teži nas misel na socialno revolucijo, ki bo sledila vojski. In dvomim, če bomo osebno preživeli to vojsko in njene posledice. In vendar nosimo glavo pokonci in smo šli z zaupanjem molit Novorojenega: On ne bo pustil, da pogine naš narod! Tudi za naše ljudstvo pride ura betlehem-skega miru, ko bo želo sadove svojega trpljenja, svoje krvi in svojih solz. Prišla bo doba naše samostojnosti, ko bomo doma odločali sami o svoji usodi, sebi v prid, a nikomur v škodo! (Burno odobravanje.)
Govor poslanca dr, Vukotiča.
Iz Jugoslovanskega kluba je govoril danes dalmatinski poslanec dr, V u k o -t i č. Pričel je srbski:
Visoka zbornica! Po zopetni vpostavi parlamentarizma se oglasim danes prvič k besedi v tej visoki zbornici in smatram za prijetno dolžnost, da ob tej priliki izjavim kot Srb, čeprav sem že itak podpisal s tovarišem dr. Baljakom našo deklaracijo z dne 30, maja 1917, da se Srbi čutimo eno in isto z našimi i s t o k r v n i m i in i s t o j e z i č n i m i brati Hrvati in Slovenci in da smo pripravljeni vzdržati do konca zapo-četo berbo za naše svete narodne cilje.
Naši protivniki se poslužujejo preizkušenega gesla: Divide et impera! Drže nas razdvojene v različnih verigah rob-stva, zidajo med nas kitajske zidove in posrečilo se jim je, da so nam onemogočili zediniti našo narodno moč.
Svetovna vojska, ki nas je stala tolike žrtve na blagu in krvi, je pokazala vsakemu jn.sno pota naše bodočnosti. Pokazala nam jc resnico naše prislovice: Kdor noče brata za brata, hoče tujca z a gospodarja!
°oučer.i po bridkih izkušnjih v teh usodepolrih časih našega naroda, se združimo vsi v goste, čvrste vrste in korakaj-mo rerstrar.eno po poti, ki nas pelje k osvobojenju!
Nadaljuje nemški in se obrača najprej proti trditvi ministrskega predsednika in zunanjega ministra, da omogoča naša us' ;va vsakemu narodu, odločiti o svoji usodi. Nnfo preide no krivice, ki so se gonila nn^emn pnrndn »lasti v Dalmaciji, Pot'. Hercegovini in Slavoniji. Inteligenco so hrfe'i iztrebiti sistematično. Navaja slučaj suplenta v Splitu, ki je bil odpuščen
na podlagi ovadbe, ki jo je naročil detektivu splitski okrajni glavar in mu plačal baje 60 K. Bogat meščan v Splitu je daroval 500 K za Rdeči križ. Denar so hvaležno sprejeli, zaeno mu pa naznanili, da je aretiran, češ da je s svojim velikim darom pokazal le svojo — slabo vest. Gq-vornik našteva dalje nečuvene slučaje, ki so se dogodili na nafiem jugu. Njegov govor bo ostal zgodovinski dokument za vse čase.
Navedena dejstva poslanca dr. Vukotiča so postala posebno aktualna, ko prične govornik opisovati svoje doživljaje. On je bil namreč sam talnik in je prestajal najhujša preganjanja nepretrgano od 26, julija 1914 pa do sklicanja, ne, do pri-četka zborovanja državnega zbora. Zaprli so ga že pred izbruhom vojske in ga napravili odgovornega za zadržanje prebivalstva, Z zavezanimi očmi so ga gnali v trdnjavo Mamula. Narednik je grozil s samokresom vsakemu, ki bi bil dal glas od sebe. Najgrozncjši dan je bil 16. avgusta 1914, ko je bombardirala trdnjavo francoska mornarica. Zvezali so jih na rokah in nogah tako trdo, cla se je pri mnogih pokazala kri. Čez daljši čas so ga poslali na Dunaj k operaciji. Leta 1915. so ga vzeli k vojakom. Ker je bil pri prezentaciji spoznan za nesposobnega za vsako črnovoj- * niško službo, bi bil moral biti odpuščen, A dne 28. marca 1916 je prišlo povelje, da naj ga uvrste v marškompanijo brez ozira na izid in na izvežbanost v orožju. Ko je vprašal po razlogu, so mu odgovorili s psovkami. Odvzeli so mu tudi znak enoletnega prostovoljstva. »Predpisi za Vas ne veljajo,« mu je rekel narednik. Poslanec je vsled napora zbolel in bil su-perarbitriran za lahka dela. Poslali ga pa niso v pisarno, ampak vtaknili v oddelek za politično nezanesljive in rabili za telesna dela. Nabiral je koprive, kopal na poliu itd. Domobranski minister Georgi je vedel za vse to, a ni ukrenil ničesar. Ko je bil državni zbor sklican in so bili vsi poslanci na cesarjevo povelje oproščeni vojaščine, je hotel predstojnik smatrati ta ukaz kot neveljaven pa dr. Vukotiča. Iz-nustil ga je šele po otvoritvi parlamenta. Če so tako ravnali z državnim Doslancem. kako so morali šele z neukim ljudstvom?! Edino lastna država nam more jamčiti, da se taka grozodejstva ne bodo ponavljala.
Svoje upanje stavimo na Boga in na našo pravično stvar.
Maccbiavelli pravi, da so državniki treh vrst: Taki, ki sami kaj uvidijo; taki, ki uvidijo s pomočjo drugih, in taki, ki ne vidijo re sami <n ki jim tudi drugi ne morejo odpreti oči. Naše izkušnje nam ne omogočijo, uvrstiti naših državnikov v prvo ali drugo kategorijo. Zato tudi n?ši vladi ne moremo dovoliti proračuna, (Živahno odobravanje. Govorniku častitajo.) -
u >
0 k
s^ o •} .i
r '
■j r
fr s
j r
T • >
3 )< ■r .5
Vojna odškodnina družbi Leykam-Jose'sthal.
Poslanci Fon in tovariši so vložili na finančnega ministra naslednjo interpelacijo:
List »Abend« z dne 17. januarja 1918, št. 14., je objavil pod naslovom: »Nekaterim vojna nese« ta-le članek: »Te dni se ie pripovedovalo o neki skandinavski družbi, katere delnice so v vojski silno poskočile. Zgled bi se dal seveda poljubno pomnožiti; tudi nikakor ni treba potovati v daljno inozemstvo, da se najdejo družbe, ki so se v vojni nasesaie kakor pijavke. Kjerkoli odpremo domače roparske povesti, povsod najdemo take izkoriščevalce vojne. ••'■■■■; t t t i
Tu je n. pr.. papirnica Leykam-Josels-thal. Leta 1914. se ji je godilo, še tako s abo, da je morala od svojega dvajsetmilijonskega delniškega kapitala odpisati mč manj nego 7 jn pol milijona kron kot izgubljene; delnice po 400 K, prepečatene na 250 K, so bile vpisane po 270 K in niso nič donašale. Krive so bile prekomerne, daleč nad svojo vrednost vknji-žene zaloge.	, .
Od takrat ie imela družba nesrečo, da jc bila njena tovarna v tragični Podgori docela uničena in da druga v Vevčah pri Ljubljani skoraj trajno počiva. Kako zelo trpi papirna industrija na splošno vsled pomanjkanja surovin in premoga, težav s preskrbo delavcev in prevažanjem maga, je iz njenih neprestanih tožbi znano. Glasom cenitve borzne zbornice z dne 5. januarja je vredna sedaj delnica za 250 K več nego tedaj, tako da ima na 12 in pol milijona kron znižani kapital kurzno vrednost 26 milijonov kron, t. j. 200%. Lanska divi-denda je znašala 15 K, t. j. 6%.
Tako dobro nese vojna družbi, ki more pod izprevidno in dobrohotno državno upravo stare mirovne zaloge prodajati po novih vojnih cenah in delati okrogel dobiček s tem, da sme konsumentom predpisavati cene v trikratni in še večkratni višini. Čisto gotovi smo: Kurz in dividende se bodo še dalje dvigale po zaslugi vlade, ki gre industriji z velikim umevanjem za njene potrebe na roko, in ta industrija vd, da se taka priložnost, kakor ta vojna, ne vrne tako izlepa in da se mora železo kovati, dokler je vroče, dokler ga razgreva morija narodov in svetovni požar.
Kakor se vidi, res ni potrebno hoditi po zglede na visoki sever. Delniška družba Lev-kam-Josefsthal, katere glavnica je bila pred vojno vredna 13 in pol milijona kron, sedaj pa velja 26 milijonov, se ie torej skoraj podvojila, jasno uči, da narodno gospodarstvo cvete
tudi pri nas — če se je kdo pravočasno in z umevanjem uredil po vojnih zahtevah.
Konsumenti so nekoliko na slabšem. A prav se jim godi: nihče nc ostane brez kazni, kdor je tako neumen, da je konsument.« (C.)
V izpopolnitev gornjih izvajanj naj navedemo še naslednje zanimivo dejstvo:
Že na občnem zboru koncem maja 1916 se je delničarjem — če so bila poročila v du-nijskah listih, ki niso bila nikoli dementirana, resnična, kar moramo z vs;o gotovostjo verjeti — naznanilo, da sc je celokupna škoda v gori navedenem članku lista ;>Abend« omenjene papirnice v Podgori likvidirala s 3 in pol milijona kronami in se jc sklep občnega zbora glasil: »da naj se tekoča državna odškodnina pripiše rezervnemu zakladu«.
Za tisoče ubogih beguncev, katerim je bilo doma vse premoženje in imetje porušeno, uničeno, požgano in ki so živeli v zaledju borno in žalostno življenje, zanje ta država ni imela najmanjšega zneska, ki bi ga plačala na račun odškodnine, katera bi se kasneje določila. Milijone je ostala država do danes dolžna za vojne dajatve, ne le prebivalstvu na splošno, marveč najrevnejšim med reveži, namreč vojnim ujetnikom, tukaj je pa bogati delniški družbi na podlagi jako dvomljive likvidacije posodila 3 in pol milijona kron.
Temeljem gori označenih dejstev vprašajo podpisani Njegovo ekscelenco finančnega ministra:
1.	Ali je res, da je delniška družba Ley-kam-Joselsthal za porušeno papirnico v Podgori že dobila odškodnino?
2.	Na podlagi katerih odredb in določb se je moglo to zgoditi?
V nedeljo, dne 3. februarja, se je v Jurešovih prostorih v Borccih pri Sv. Križu zbralo nad 1500 zavednih Slovencev 'n Slovenk iz celega ljutomerskega političnega okraja; navzoči so bili večinoma vsi župani. Prišli so tudi zastopniki prekmurskih Slovencev. Shod je dvoril namesto obolelega okrainega načelnika njegov namestnik Jožko Rajh. Za predsednika je bil izvoljen načelnik ljutomerske posojilnice g, L. Babnik. Navdušeno pozdravljen je nastopil poslanec Rcškar, ki nam je opisal delovanje nnših noslancev za kmeta in narod splqh. Deželni poslanec Ozinec je govoril o gospodarskih potrebah in zahtevah slovenskega kmeta. Urednik Žebot je govoril o jugoslovanski deklaraciji, M. Rajh pa o Narodnem Svetu. Po govorih so se sprejele naslednje resolucije:
Zbrani muroooljski kmetje pozdravljamo Jugoslovanski klub, izražamo klubu popolno zaupanje, obsojamo vsak poskus razdora med Jugoslovani, izražamo svoje popolno zaupanje kakor klubovemu načelniku dr. Korošcu, tako svojemu zastopniku v državnem zboru. Ivanu Roškarju.
Zbrani muropoljski Slovenci in Slovenke se z navdušenjem pridružujemo deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 za samostojno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom in zahtevamo, da se tudi prekmurske Slovence priklopi Jugoslaviji,
Protestiramo proti poostrenim rekvi-zicijam na kmetih, proti znižanju prehranjevalne množine, in zahtevamo, da sc pusti orlorte vse mline.
Okraj naj se oprosti oddaje sena in slame, in krma, ki bi se dala Še spraviti skupaj, razdeli naj se med živinorejce v domačem okraju, ki nimajo krme.
Po mestih naj se bolj štedi z mesom, da se ohrani naša živina.
Edini moški, ki vodi gospodarstvo, mora biti brezpogojno oproščen vojaške službe, da bo omogočeno poljsko delo. Ugovarjamo proti temu, da se zahteva od kmetov poljskih pridelkov, ako hočejo dobiti sladkor ali petrolej. Kmeta naj se preskrbi z obleko in čevlji. Kože iz domačega zakola naj se dovoli za ustroj.
Muropoliski Slovenci, zbrani dne 3, svečana, zahtevajo, naj vlada prekoslej sklene z našimi nasprotniki pošten mir brez pridobitev in odškodnin na podlagi samoodločbe narodov. Za sedaj pa naj po-soešuje posebni mir z Rusijo ter naj pritegne zastopnike vseh avstrijskih narodov k mirovnim pogajanjem.
Resolucije so bile sprejete z viharnim navdušenjem. Ko je predsednik zaključil vel;častni ljudski tabor in je zborovalce navduševal, naj ostanejo vstrajni, dokler se nam ne uresničijo naše želje po samostojni Jugoslaviji, sta zaorili i.z stoterih in stoterih grl pesmi: »Lepa naša. domovina« ip »Hej Slovenci!«
Poslanec Roškar je po zborovanju še dajal svojim volilcem razna pojasnila.
visokošolski vo!aSki Silila pologa J iznilov in wmm
(Voj.-min. odlok 2. 4., št. 550, s 15. 1. 1918.)
Vojno ministrstvo določa z ozirom pa dolgo vojno dobo visokošolcem, stoječim v vojaški službi, sledeče olajšave, ki na| jim omogočijo zastaviti oziroma nad&'je* vati njihov študij.
A. Vpisovanje brez dopusta.
1.	Visokošolci in aprobirani srednješolci se med vojsko brez posebnega vojaškega dovoljenja lahko vpišejo na visoki šoli (izvzeti so aktivni, pri katerih je še vedno treba za to dovoljenja vojnega oziroma domobranskega ministrstva).
2.	Visokošolci, ki služijo v kakem visokošolskem mestu, smejo obiskovati predavanja, če pri tem ne trpi njihova sluz-
ba. Odslej naj se jih v ta namen po možnosti oprosti službe trikrat na teden, dopoldne ali popoldne,
3. Prestavljanja v kako visokošolsko mesto zaradi obiska visoke šole more odrediti le vojno (domobr.) ministrstvo.
B. Dopusti za polaganje izpitov ali obisk enega učnega polletja (semestra).
V	vojni službi stoječim visokošolcem in absolviranim srednješolcem (razen aktivnih) se za učno leto 1917—1918, to je do konca avgusta 1918 dovoli enkratni dopust:
a)	za polaganje izpitov 4tedenslci dopust;
b)	za vpis in obisk enega polletja 12-tedenski dopust brez vožnjih dni pod sledečimi pogoji*
I.	če prosilec že vsaj dve leti stoji med vojsko v vojaški službi in je med tem bil vsaj 6 mesecev na bojišču (krajša frontna služba zadostuje le v slučaju, da je prosilec (pred potekom 6 mesecev) pred sovražnikom obolel ali bil ranjen;
II.	dopust dovoli polkovni oziroma poveljnik nadomestnega krdela (kadra) ali samostojnega oddelka ali formacije v slučaju, da je ta štabni častnik, sicer pa naslednji predstojnik (štabni častnik ali general).
Na bojišču stoječi visokošolci, ki pridejo po točki 1. in 4. za dopust v poštev, se z bojišča odpošljejo h kadru. Dopust se namreč nastopi pri kadru.
Po dopustu pošlje kader vsakogar zopet na njegovo prejšnje mesto.
Pri vpisu oziroma obisku visoke šole se mora dopustni list predložiti akademič-nemu uradu.
V	slučaju, da je pri enem oddelku število prosilcev previsoko, nastopijo dopust raznočasno (glej I.), Prednost pri tem ima, kdor izkaže daljšo vojaško oziroma frontno službo, pred vsem tisti, ki že od leta 1914, služijo,
5.	Prosilci, ki so odločeni ravno za odhod na fronto in javijo pri tem svoje prošnje za dopust, se jim prošnja v tem slučaju odvrne, če so nalašč čakali s prošnjo, da bi se s tem odtegnili transportu.
6.	Za učni dopust ostane prosilcu le redna plača njegove šaržne plače fgaže) brez vseh drugih doklad (Front, Bereitschaftszulage, Etappenrelutum).
7.	Na vseučilišču je dovoljeno prositi vojaško obleko,
8.	Vsakdo mora najkasneje 8 dni po nastopu dopusta doposlati poveljstvu, ki mu je dopust podelilo, potrdilo v i -sok e Sole oz. izpraševalne komisije, da se je prijavil k vpisu do izpita.
9.	Istotako se mora p o dopustu predložiti potrdilo resničnega obiska šole oz, ev, spričevalo,
10.	Študijski dopust se smatra za enkratni redni dopust.
11.	Te odločbe veljajo i za medi-cince; že izdane odredbe Streffleur 51/16 glede polaganja 2. in 3. rigoroza veljajo naprej, ne veljajo pa določbe Streffleur 40/17 — 45/17.
I. Dopusti veljajo za sledeče visoke šole: vse avstrijske univerze, tehnične, ži-vinozdravniške, montanistične visoke šole, umetnostne, eksportne, poljedelske akademije. Na vseh visokih šolah se cel semester polagajo izpiti, zatorej se dopusti za izpite dovoljujejo do konca poletnega semestra (do srede julija 1918).
j i Zlv?is in obisk enega semestra se dele 12tedenski dopusti z začetnima terminoma 1. februar in 28. april.
Isto velja za zagrebško univerzo termina I. 1, marec in II, 1. juni 1918 po 12 tednov za vpis in nastop dopusta in zagrebško gozdarsko akademijo (vpisovanje 1. marca 1918 kot vstop 12tedenskega dopusta) izpiti poljubno.
V	interesu slovenskih visokošolcev parnih se opominja iste, da te prilike gotovo ne zamude, zamudili smo itak že tri leta, in zato naj se vsakdo, kdor pride v poštev — že ogromno število absolviranih srednješolcev — uporabi to priložnost v svoj lasten in narodov prid. — Bodi omenjeno, naj se na primer gozdarska akademija v Zagrebu ne prezre, ker bo mogoče ta ah oni si v Bosni iskal službe, ki ima i v gozdarskem pogledu lepo bodočnost.
Vojna poroilla.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7. febr. Uradno:	' v
Nobenih posebnih dogodkov.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO. i Berlin, 7. febr. Veliki glavni stan: Zahodno bojiiče: Bliža obrežja popolne artiljerijski boji. Od nekega napada Vpadno od ZPandwoorde in iz bojev pred Postojankami so pehotni oddelki privedli "letnike. Angleška artiljerija je zvečer na teh straneh Scarpe in zapadno od Cam-zopet delovala. Francoski sunek v ^kampagni se je izjalovil. Ob Mozi je ^Iierija v zvezi z jugozapadno od Or-uspešno izvedenim poizvedovanjem y dan 4«loyala. Podnarednik Esslin je v
zadnjih treh dneh sestrelil 6 sovražnih letal.
Z drugih bojišč nič novega.
Ludendorff.
Poročilo vojnega tiskovnega stana.
Dunaj, 7. februarja. Vojni tiskovni stan: Potem, ko so ponehali napadi Italijanov zadnjih dni januarja na višine vzhodno od Asiago, se je omejeval sovražnik na presenetljivo streljanje in na redni motilni ogenj na naše jarke. — Na obeh straneh so včeraj izvajali manjša podjetja; popolnoma se je izjalovil napad italijanske polstotnije v dolini Astico; trajni uspeh so dosegli naši, ki so zasedli prednji sovražni jarek; podjetje so drzno izvedle naše na-skakovalne patrulje; večkratni protinapadi Italijanov so se izjalovili. Lepo in jasno vreme je na celem pozorišču pospeševalo zelo živahno letanje; en sovražni zrakoplov smo uničili. Avstrijski in nemški letalni oddelki so z vidnim uspehom metali bombe na letališča pri Padovi in pri Tre-vignanu, na tabor lop južno od Asiago; s strojnimi puškami so obstreljevali oddelke žarometov in letalne obrambne topove pri Mestre.
150.000 Amerikancev.
Amerikanci se bodo velikih pomladanskih bitk na zanadu vendarle udeležili z znatnimi silami. Prejšnji teden so preoeljali iz Amerike veliko čet v atlantska pristanišča francoskega obrežja. Prevozne ladje je spremljalo močno ententino brodovje. med katerim so bile tudi ameriške bojne ladje, izkrcali so okoli 40.000 do 50.000 mož, ooleg tega pa obi-'?. vojnega materijala, posebno težke artilje-rue. Temu prvemu velikemu prevozu bodo sledili še nadaljni, fako da bo začetkom pomladi na zapadnem bojišču, kakor sodijo vojaški strokovnjaki, okoli 150.000 Amerikancev pripravljenih za boj.
Mit na Ruskem. ~
Novi osrednji izvršilni odbor. — Boji z Ru-muni. — Sibirska duma. — Spor med Kaledi-dinom in Aleksejevem.
Pctrograd, 6. (K. u.) Izid volitev novih članov v osrednji izvršilni odbor je naslednji: 165 boljševikov, 125 revolucionarnih socialistov, 3 anarhisti levice, 17 različnih smeri, dalje 20 delegatov armade, 20 mornarice in 20 delegatov stanovskih organizacij, kojih pretežni del obstoji iz boljševikov.
Vojni komisarijat je dobil poročila, da so boji med našimi četami in Rumuni končani in da je zopet mir. Proti Kišinevu prodrli Rumuni so bili vrženi nazaj na rumunsko mejo. Vojni komisarijat je mnenja, da bo zmaga ma-ksimalističnih čet nad osrednjo rado napravila konec prodiranju rumunskih čet v Besarabijo, ker je ukrajinska rada tem dala svojo pomoč. — V Tomsku so otvorili sibirsko dumo, ki šteje 300 članov. — Generala Kalcdin in Aleksejev sta se sprla. Aleksejev je zahteval boj proti maksimafistom ne samo v donskem ozemlju, marveč po celi Rusiji. Vsled spora je Aleksejev s svojo armado, ki šteje 30.C00 mož, zapustil donsko ozemlje.
Anarhija v Petrogradu. — Kuga in lakota. —
Novi boji v južni Rusiji.
Petrograd, 7. februarja. Ljeninovi listi stavijo svoje nade na stavkovno gibanje v Avstriji in Nemčiji, ki bo dalo Trockemu priliko, da bo neodjenljiv napram osrednjim silam. V Petrogradu so se nemiri vnovič pričeli. Po glavnih ulicah se čuje streljanje. Od vlade odrejene poizvedbe po živilih izrabljajo roparske čete v vojaških uniformah za izgrede. V tovarni Kron ustanovljeno zalogo krompirja in drugih živil so možje, žene in otroci opie-nili. 200 vojakom se je posrečilo napraviti mir, pa šele potem, ko je bila vsa zaloga v vrednosti 3 milijonov rubljev oplenjena. Nekega ljudskega komisarja je množica vlekla do Ne-ve; le s težavo so ga zadnji trenutek rešili smrti.
Milan, 7. februarja. »Corriere della Sera« poroča iz Petrograda: Ker ni drugega mesa, se za konjsko meso kar trg;ajo. Po mesnicah se odigravajo krvavi spori, povzročeni po stradajoči ljudski množici. Poleg lakote se že pojavljajo bolezni. Predvsem se strašno hitro širi legar, posebno v delavskih okrajih, kjer grozi tudi kuga. To grozno epidemijo, ki na kavkaški fronti zahteva na tisoče žrtev, zanašajo pobegli vojaki po celi Rusiji.
Petrograd. 7. februarja. (Kor. ur.) Sovjet v Ufi je dobil dopolnilna poročila o zavzetju Orenburga po sovjetovih četah. General Du-tov se je rešil v okolico Ileck z begom, zapustil je svoje čete, ki so imele težke izgube, vendar pa poskušajo nov odpor v okolici Troicka._ Sovjet v Čeljabinsku je takoj poslal na ogroženo mesto zadostno število pomožnih čet. Pričakujejo novih bojev.
Vojska Poljakov proti boljševikom.
Petrograd, 5. februarja. Agentura: Poljske legije, ki so štele 26.000 mož, so se polastile mesta Rogačev. Mestni sovjet so razkropili, sovjet kmetov in komisarje so zaprli in zaplenili v zakladnem uradu 1,600.000 rubljev. Ruske in poljske socialiste so zaprli. Izvršilni odbor smatra protirevolucijski nastop poljske buržoazije in njenih legij za direktno grožnjo oblasti sovjetov; vsled tega zapove, naj se zapro zastopniki buržoazije, ki soglašajo v odkritem boju s sovražnikom. Vlada je uvedla agitacijo med poljskimi četami, da naj zapro častnike generalnega štaba.
Stockholm, 7. februarja. Poljske čete prodirajo zmagovito proti Smolensku. Vodi jih znani general Rusnicki, drugi skupini, ki šteje več tisoč mož, zapoveduje generalni major Ostahovič, tretji, ki je tudi zelo močna, poveljuje nek drugi general. Ti trije poljski generali ruske armade osredotočujejo svoje čete na odločilen boj z boljševiki. Krilenko je, predno so ga aretirali, zapovedal, naj čete proti Poljakom ojačijo s 50.000 možmi.
Tudi Brusilov aretiran.
Stocknolm, 7. »Dagbladet« poroča it Petrograda: Aretacija Krilenka in njegovega
štaba je v Petrogradu povzročila veliko razburjenje. Bivšega vrhovnega poveljnika generala Brusilova so na povelje moskovskega so-vjeta zaprli.
Boji na Finskem.
Pariz, 7. (K. u.) Na Finskem so se glavne sile bele garde združile severno od črte Abo-Tammerfors. Tu pričakujejo splošne bitke.
Petrograd, 7. (K. u.) Tammerfors je obkoljen. Dne 4. februarja ob 5. uri zjutraj se je pričel krvav boj, ki je konča! s popolno zmago rdeče garde. Bela garda pod poveljstvom barona Mannerheima se je umaknila proti severu na zapadno obrežje botniškega morskega zaliva, zasledovana od rdeče garde. Izgube na obeh straneh so precejšnje.
Bo'i Rusov z Japonci.
Kodanj, 7. febr. Novaja Žizn javlja: V Vladivostoku so se uneli ljuti boji med iz-krcanimi japonskimi četami in rdečimi gardami.
M kovna pogajanja v Brestu Litovskem,
Berlinski dopisnik je poročal dunajskemu »Abend« z merodajne strani: Vesti, da so zveze med Brestom Litovskim in Petrogradom že štiri dni prekinjene niso politično važne; vzroki so tehnični. Glede na ultimat Trockemu, ki se baje namerava, se poroča s popolnoma zanesljive strani: O ultimatu se ne more govoriti, pač je pa jasno, kako se bo moralo s Trockijem občevati. Trockij sodi, cla se ne smejo z Ukrajino posebej pogajati in da ne pripusti posebnega miru z Ukrajino. Nasprotno pa zavzemamo mi stališče, da ni nikakega povoda pripustiti, da nas teh pravic oropajo. Z Ukrajino se bomo pogajali dalje; če se bodo osrednje velesile še dalje pogajale s Trockijem, pač zavisi od stališča, ki ga bo zavzel Trockij glede na pogajanja z Ukrajinci. Če bo izjavil, da se hoče še pogajati, ni nobenega povoda, da bi se ne pogajali. Sicer so se pa 7. t. m. v Brestu Litovskem zopet začeli pogajati. »Az Est« je pisal 7. t. m.: Mirovna pogajanja z Ukrajino se bodo kmalu zaključila. V Berlinu presojajo žc vojaški položaj na vzhodu s stališča, ki nastane, ko se sklene mir z Ukrajino. Poročila s severnovzhodne ruske fronte trde, da ruske armade skoraj ni več. Cela ruska armada razpada. Cele divizije, da, celi armadni zbori se vračajo kar domov. »Humanite« poroča: Ne more se dvomiti, da se pogajanja v Brestu Litovskem nahajajo zdaj v odločilnem razvoju. Trockij je izjavil, da sklenejo osrednje velesile lahko mir z Ukrajino in rekel, da bi v tem slučaju sprejel pogoje četverozveze. Večina boljševikov pritiska na Trockega naj pogojev ne sprejme in naj še pogajanja zavlačuje. Osrednje velesile pa hočejo pogajanja pospešiti tako z Ukrajino, kakor tudi z boljševiki.
Pogajanja z Rumunijo.
»Vossische Zeitung«: Čujemo, da so se 3. t, m. pričela v Sinaji pogajanja o premirju z Rumunijo.
iiffie novice.
-f Slovenski časopisi ne smejo na Hrvatsko. V Zagreb in na Reko ni že teden dni nobenih slovenskih časopisov. Zahtevamo, naj se cela zadeva preišče in krivce kaznuje.
-f- Spor med hrvatsko in ogrsko re-gnikolarno deputacijo. Med pododboroma hrvatske in ogrske regnikolarne deputa-cije ni prišlo do sklepov, ker so sklenili člani pododborov poročati dotičnim depu-tacijam. Končno so sklenili nadaljevati začete dogovore 18. februarja.
+ Hrvatska volilna reforma bo v najkrajšem času sankcionirana.
-f Pilar hoče kompromis. »Glas S. H. S.« poroča iz Sarajeva, da poskuša Pilar-jeva skupina skleniti premirje s skupino okoli dr. Sunariča, katero tvorijo vsi neodvisni elementi v Bosni. Pravijo, da je ta ponudba precej komična. Zato mislijo ljudje, da je njen duševni oče sam dr. Pilar. V ponudbi namreč zahteva, naj se sklene premirje in ustavijo vsi napadi, kadar pa pride odločilen čas., tedaj bi se pa ena stranka pridružila programu tiste druge stranke, katere program bi znal imeti več uspeha.
-f Poljsko zlo. Nemški državni poslanec dr. Streseman je grajal, ker se je ustanovila Poliska brez vsake odškodnine Nemčiji, da celo brez varstva Nemcev io njih
lastnine v sedanji Poljski. Poljska, katere regentski svet že danes pravi, da tvori sedanja Poljska le delni pojem Poljske, ki mora stremiti za tem, da dobi Gdanjsko, ostane bodoči sovražnik Nemčije, ki nam bo bolj nevaren, kakor morebiti samouprava Poljske pod rusko višjo oblastjo. »Vos-siche Zeitung« se norčuje iz Stresemana, češ zakaj te reči rajši ne spravi pred parlament. Pravi: Streseman govori o znani dogmi glede na razpad Rusije. Če misli, da morajo sedanje razmere privesti do popolnega poloma Rusije, se mora opozarjati: Marsikatera dežela se je po najhujši revoluciji zopet okrepila. Če se okrepi tudi Rusija, ne bo prebolela izgube svojih obmejnih dežela na zahodu: podpirali jo bodo narodi sami, ker si bodo želeli nazaj. Naj prodre n. pr. v Petrogradu zmerna socialistična stranka, takoj bo Ukrajina pozabila na svojo samostojnost.
-f Izvoljeno ljudstvo v poljskem državnem svetu. Bodeči poljski državni svet bo štel 110 članov; 46 jih bodo volili, judje dobe, kakor trde politiki, 14 mest; najstarejši varšavski rabinec, en zastopnik varšavskega, dva Iodzkega mestnega sveta, en zastopnik avstrijskega zasedenega ozemlja; ostaie imenuie vlada.
Včeraj pa nam je cenzura pobelila odstavke iz poročila o prepovedanem shodu Kmečke zveze v Celju. Danes nam došli »Slovenski Gospodar« pa je smel prinesti ravnoisto poročilo v celoti Kdo razume skrivnosti ljubljanske cenzure?
+ Spor v nemškem taboru. Knkoi
poročajo »Polit. Tagebiicher«, so v zadnji seji nemškoradikalne zveze zelo grajali postopanje poslanca Steinwenderja. Posl. Bodirsky ie menil, da Steinvvender škoduje nemško-češkim interesom. Pravkar da je na zborničnem hodniku imenoval zahteve čeških Nemcev opičarstvo, V resnici ne mine nobena seja, v kateri Steinvvender ne bi povzročil motitev in prizorov.
+ Nemci proti nemškim radikalcem. Današnja »Tagespost« napada nemške ra-dikalce radi slučaja Trutnov. Pravi, da oni največ škodujejo nemški stvari.
-j- Konfiskacija »Fremdenblatta«. Ve-černik z dne 7. t. m. oficioznega glasila zunanjega ministrstva jc ljubeznjiva dunajska cenzura pobelila na prvi strani, kjer je list poročal o včerajšnjem ministrskem svetu.
-f Vsenemci proti WoIfu. Sledeči po-klon je zapisal vAHdeutsches Tagblatt« znanemu VVolfu: Nemški radikalci so tekom let izgubili iskrenitost in zvestobe do načel. Zakrivil si bo njih voditelj Wolf: ravno tako, kakor on, omahujejo semintja in prihajajo ravno tako kakor on v politično močvirje nesmotrenosti in slabosti politične značainosti.
r Posveti v Berlinu. Glede na posvete diplomatov v Berlinu je pisal zlobno »Vorvvarfs«: »Državni zbor ni tako radoveden, kakor časopisje. Nc gre mu za to, da kaj izve, marveč njegova večina želi, da ostane doma. Čudni časi, res čudni časi!
+ Preosnova pruske gosposke zbornice. Komisija za volilno preosnovo pruske poslaniške zbornice je vladni načrt o sestavi gosposke zbornice zelo izpremenila. Sklenila je, naj se v gosposko zbornico potom prezentacije imenuje 12 zastopnikov delavcev in 12 zastopnikov zasebnih nastavljencev; kralj naj pa imenuje tri zastopnike umetnosti, literature in časopisja.
-f Vsenemci in kongrua. Dunajski vele-nemški »Alldeutsches Tagblatt« je 6. svečana t. I. povodom malenkostnega zvišanja kongrue vzdihnil in zahteval, naj se v Avstriji ustanove verske občine, češ da naj verniki sami svoje duhovnike plačujejo, Velenemški listič seveda ne ve, da je Cerkvi njeno premoženje država že v 18, stoletju vzela in da je zato dolžna skrbeti za Cerkev. Skrbi pa slabo, ker je duhovščina med vsemi inteligentnimi stanovi kljub zadnjemu malenkostnemu povišanju še vedno najslabše z dohodki preskrbljena.
-f Tudi tridesetletnica. Dne 5. t, m. je minulo 30 let, ko je rekel Bismarck v nemškem državnem zboru: Wir Deutsche ftirehten Gott, aber sonst nichts auf der Welt! Vsenemško časopisje je to priliko porabilo za to, da je klicalo Bismarcka celo s pesmi iz Valhalc, da podeli sedanjim nemškim diplomatom pest iz železa.
+ Stavka v Nemčiji na političen položaj ne bo učinkovala. Iz Berlina: Večinske stranke nemškega državnega zbora se zaupno posvetujejo glede na vzhod. Dasi sodijo meščanske stranke o stavki drugače, kakor socialisti, to na politiko ne bo vplivalo; le narodni liberalci se ne udeležujejo posvetov večine, ki upa, da se kmalu sklene mir z Ukrajino in premirje z Rumunijo. Vladni socialisti in neodvisni socialisti so se radi stavke popolnoma sprli.
-f Frankobrod za demokratično občinsko preosnovo. Frankobrodski mestni svet se je izjavil za splošno, enako, tajno in direktno volilno pravico v občinski svet ne glede na spol; za odpravo predpravic hišnih posestnikov, za odpravo potrdb izvoljenih občinskih svetovalcev in za omejitev državnega nadzorstva. Višji župan Vočt je izjavil v razpravi: Kdor želi notranjega miru vaši domovini, mora nastopiti za preosnovo občinske ustave.
-f Ogrska zbornica. Budimpešta, dne 7. februarja. V nadaljnji debati o vladnem programu ie poslanec Simoyi-Semadam v imenu kršč. soc. ljudske stranke izjavil vladi popolno zaupanje in ji zagotovil vso podporo stranke. — Posl. Bizony je izjavil, da bodo vlado podpirali tudi tisti poslanci neodvisne stranke, ki se nc pridružijo novi vladni stranki. — Nato je govoril grof Mihael Karolyi; dasi vladni program nikakor ne odgovarja popolnoma razmeram, bo njegova stranka podpirala vlado v vseh tistih točkah njenega programa, ki ne nasprotujejo načelom njegove stranke. Za Ogrsko zahteva pravico do samoodločbe v polnem obsegu. Ogrska državna samostojnost se mora popolnoma uresničiti. Boii se, da bo Ogrska v gospodarskem oziru zvezana in da se v vprašanju nagodbe z Avstrijo postavi narod pred izvršeno dejstvo. — O srednjeevropskem bloku pravi govornik, da bi bil stalna nevarnost pacifizmu. Pacifizera jc duševna revolucija, ki hoče podreti vse družabne pregraje, utreti pot medsebojnemu sporazumu vseh družabnih slojev in omogočiti svetovni mir. Govornik jc pristaš pacifizma. — Ministrski predsednik dr. W c ker le jc v svojem odgovoru na Karo-lyieva izvajanja naglasil, da sc ne sme pozabiti, kako zvesto se je Nemčija postavila na našo stran takoj v prvem trenot-ku. Tudi z narodnega stališča mora biti Ogrska za ic. da se ohrani zveza z Nemčijo tudi po vojni. Kar se tiče gospodarskih dogovorov, se lc-ti nc dotikajo trgov-sko-politične samostojnosti Ogrske. Ti dogovori tudi nimajo osti preti kaki tretji državi. Armadna reforma sc izvede šele po vojni Zagotoviti more, da bo reforma ustvarila tako odrsko narodno armado, ki bo daleč prekosila vsa dosedanja pričakovanja. V carinskem vprašanju je samoodločba Ogrske zagotovljena in pridržana bodočemu državnemu zboru. Vendar jc on pristaš skupnega carinskega ozemlja, ker bi ločitev danes izkopala grob ogrskemu kmetijstvu in onemogočila uposfavo valute. — Prihodnja seja v soboto.
4- Srbska skuoščina sc sestane dne 13. februarja na Krfu. Opozicija jc precej močna in namerava ostro nastopiti proti Pašičevi vladi.
— Versaillski sklepi. Progrcs dc Lyon« je ostro kritikoval novo izjavo o vojnih smotrih sporazuma. Posvet je povzročil veliko nezadovoljnost, ker ni sporazum odgovoril na Černinov predlog, naj bi se pričeli dogovarjati, kako naj bi sc sporazumeli. Socialistično glasilo »Verite« je pisalo: Značilno jc, kako poizkušajo rešiti razna vprašanja. Nemškemu narodu da bodo pomagali, obenem mu pa
pravijo
do skrajnosti.
napovedujejo boj do
— Pravoslavna cerkev v Rusiji šteje nad 50.000 popov, do 100.000 oseb ccrkev
zaposluje;
. S00 pravoslavnih samostanih je nad 60.000 redovnikov in redovnic. Ruski državni proračun je izkazoval za cerkve izdatke nad 30,000.000 rubljcv, ki so jih večinoma izdali za pravoslavno cerkev. O ločitvi cerkve od države v Rusiji, ki so jo zdaj boljševiki zapovedali, pišejo cclo svobodmiselni listi, da so zadeli s svojim udarcem v zrak. Opozarjajo, da Francija s svojo cerkveno preosnovo tudi ni nič dosegla.
-j- Pred novo ofenzivo na Balkanu? Iz
Lugano: Napoveduje se te dni sestanek med Pasičem in Vcnizelom v Krfu. Gre za novo ofenzivo na Balkanu, ki so jo sklenili na posvetu v Versaillu.
+ Kritičen položaj rumunskega kralja, »Az Est« iz Berlina: Položaj rumunskega kralja Ferdinanda je postal minuli teden zelo kritičen. Osrednjim velesilam se ne gre za to, da bi kraljev položaj okrepile.
-j- Volitev novega predsednika na Portugalskem. »Agence Havas«: Portugalska vlada namerava izvesti volitev novega predsednika predno se izvoli kongres in sicer po načelu splošne volilne pravice.
Modri talmud. I. Lanz - Liebenfels opozarja v svojem Ostara zvezku št, 10 na sledeče mesto iz talmuda: Če izbruhne vojska, pojdi zadnji na njo, da prideš prvi domov.
Deklaracija, Jugoslovanski klub in S. L. S,
Občinski odlior v št. Peiiu u« Krasu, zbran v svoji seji dne 3. februarja 1918, se sog^sno pridružuje jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja 1917. I. Ob tej priliki izreka soglasno zahvalo Njega Veličanstvu cesarju Karlu I. in Njih Svetosti sv. očetu Bcn-diktu XV. za priza:'.. anie v dosego miru in konca vojske.
Občinski odbor v Globokem pri Brežicah
jc soglasno sklenil v seji dne 2. svečana 1918 naslednje: Izreka popolno zaupanje »Jugoslovanskemu klubu državnih poslancev. Pridružuje se z navdušenjem deklaraciji »Jugoslovanskega kluba« z. dne 30. maja 1917 za ustanovitev jugoslovanske države pod habsburškim žezlom. Poziva svoje poslance, da zastavijo vse svoje moči za dosego zaželjenega miru in proti zavlačevanju istega, da vztrajajo neomajno v borbi za svobodo teptanega slovenskega naroda — po besedah našega ministrskega predsednika: »Na svoji zemlji hočemo biti sami svoji gospodarji«. Obsoja najostreje tiste »uskoke«, ki so v najbolj pomembnem trenutku izdali svoj narod in njega pravice. Poživlja vse bližnje in daljne občine, da se zganejo kot edeu za našo pravično in sveto stvar, ki nai nam bode kot lek za strašna trpljenja zadnjih dni, kot plačilo za neomajno vdanost in zvestobo v borbi za cesarh in domovino. — Globoko, 2. svečana 1918. (Podpisi 17 navzočih občinskih odbornikov.!
Mestni svet svobodnega in_ pomorskega mesta Bakar na Hrvatskem se je v seji dne 4. t, m. navdušeno izjavil za jugoslovansko dcklaraciio in nozval hrvatski sabor, naj z vso odločnostjo deluje v tem zmislu, da pride čim preje do narodnega ujedinjenja.
Akademiki iz Fože*e (16) se pridružujejo majniški deklaraciji, kakor tudi jugoslovanski slušatelji na visoki zemljedelski šoli in eks-portni akademiji na Dunaju.
Hrvatski stavci iT pomožno tiskarn;ško osob'e v Zagrebu sc je izjavilo za majniško dekla racijo. (Sledi 326 podpisov )
Izjava žena in deklet iz občine Vič pri Lfubljani. Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo linbezcn in vse svoje srce posvečali naši jugoslovanski državi, za njen proevit, kulturo in blagostanje! — Izpolnjujoč nrelepe nauke našega prvoborilelja za Jugoslavijo — se z veseljem pridružujemo z našimi podpisi — ter nopolno zaupamo našemu »Jugoslovanskemu klubu«, da nas bo rešil iz spon suženjstva in pripravil našim potomcem le^šo_ bodočnost, katera mora vzcveteti iz te s krvjo napojene slovenske zemlie.
Bratje, me stojimo trdno, kakor zidi grada; črna zemlja naj nogrezne terfa, kdor odpada.
(Sledi 620 podpisov.-
Podpisane žene in dekleta občine in žup-nije Motaik slovesno izjavljamo, da smo z dušo in srcem /a majniško deklaracijo »Jugoslovanskega kluba« ter zahtevamo združitev slovensko-hrvašk i-srbskega naroda ped habsburškim žezlom. Hočemo, da bodo naši otroci srečni in svobodni občani svobodne Jugoslavije. — Iz dna srca želimo miru v smislu sv. očeta Benedikta XV., ne miru sile, _ ampak pravice, ki ga nam prinese le zjedin'enje Jugoslavije. Prevzvišenem.u knezoškofu, slovenskemu dobrotniku Ant. B. Jegl:ču izrekamo zahvnlo za njegov pravičen in odločen nastop. — (Sledi 252. podpisov,)
Žent- in dekleta vasi Mavčiče in Podrcče, občina Mavčiče, navduS?:io pnzdra"liaio majniško deklaracijo »Jugoslovanskega kluba«. — (Sledi 262 podpisov.)
Slovenske žene in dekleta občine Devica Marija v Polju pri IJubljani se oopclnoma strinjamo i majniško deklaracijo »Jugoslovanskega kluba« ter žeiimo iz srca združeno -Jugoslavijo pod habsburško dinastijo, ter sko-rajšen mir in ž njim boljšo bodočnost našemu narodu. Vrlim našim borite'iem pa kličemo krepko: »Živijo!« — (Sledi 69") popisov.)
Slovenske žene in dekleta iz Kncžaka izražamo svoje navdušeno soglasje z majniško deklaracijo. Pozdravljamo naše narodne poslance v »Jugoslovanskem klubu« ter jih rotimo, naj neomajno in neustrašeno vztrajajo v borbi za ujedinjenje in samostojnost jugoslovanskega naroda. Najgloblje obsojamo vsako kršenje jugoslovanskp vzajemnosti kot narodno izdaistvo. — (Sledi ?60 podpisov.]
V Bazetu in okolici so nabrale narodne žene in dekleta za jugoslovansko deklaracijo 2281 podpisov.
Bečunke goriške okolice 0'^čin Pevroa in Vrtojba, seaai na Nižjem Avstrijskem, se s celim srcem pridružujemo majniški deklaraciji. Nai bi bile vse naše solze in trpljenje y _pro-speh našega naroda. Iskreno se zahvaljujemo našim poslancem za njihov trud. Z Bogom do zmage! — (Sledi 34 podpisov.)
Žene in dekleta v Šcmovcih pri Virju v Slavoniji so se izjavile za jugoslovansko deklaracijo. (152 podoisov.l Nadalje so se izia-vile za jugoslovansko deklaracijo žene in de-1 kleta v Bje'ovaru v Slavoniji (50 nodpisov) in v Senju v Hrvatskem Primorjn. (77 podojsov.)
Žene in dekleta občine Ve"ikc Lašče se z vso zavestjo pridružujemo Jugoslovanski do-> klr raciji z dne 30. maja 1917. — (Sledi 70 podpisov.)
Žene in dekleta i7. Brb;ncc pri Ljutomeru se pridružujejo majniški deklaraciji z geslom: »Prost mora biti naš rod, — na svoji zemlji svoj gospod!« — (Sledi P6 podpisov.)
Slovenske žene in dekleta občine Zreče se z navdušenjem pridnr/niejo jugoslovanski deklaraciji od 30. maja 1917. Odobravajo postopanje poslancev in zaupajo njihovemu delu. (261 podpisov.)	... r i
Narodne žene in dekleta iz Smari] pri Je'.-šaH. Štajersko, se navdušeno izrekajo za majniško deklaracijo in pošiljajo 281 podpisov.
Podpisane žene in dekleta s Prekope in Gruče pri Kostanjevici na Dolenjskem sc z iskrenimi željami pridružujemo jugoslovanski deklaraciji in mirovnemu gibanju. Bog daj kmalu mir vsem, Jugoslovanom pa tudi svobodo! — (129 podpisov.)
Podpisane žene in dekleta konjiške nad-župnije se s polnim srcem in z veselim upa njem na boljšo bodočnost našega naroda pri družujemo majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba« ter zahtevamo združitev vseh slovenskih dežel v eno skupno samostojno Jugoslavijo v zvezi s srbo-hrvatskim narodom pod slavnim žezlom Habsburžanov. Najtopleje pozdravljamo tudi neutrudno prizadevanje očeta krščanstva, papeža Benedikta XV. in našega presvitlega cesarja Karla 1. za mir. — Podpisi: Konjiška okolica: Polene 61, Brelo 42, Tepaniski vrh 43, okolica 15. Skupaj 161.
Podpisane žene in dekleta občine Kostffl merica na Dolenjskem se z navdušenjem pridružujemo mirovnemu gibanju in majniški de klaraciji »Jugoslovanskega kluba« za neodvisno Jugoslavijo. Naj hvropi skoraj zašije potrebni mir, Jugoslovanom pa tudi solnce svobode v lastni državi. — Kostanjevica Globočice, Dolčice, Koprivnik, Malcnče Sajevce, Velike in Male Vodenice. Aržišc, Črneča vas, Vrtača, Vrbje, Mladje, Frluga, Prušnia vas. Gradnje. Skupaj 984 podpisov.
Toliko bede in uboštva, toliko stradanja kakor letos naši visokošolci še niso pretrpeli. Vse je tako drago, da ne morejo nikamor. Da vsaj nekoliko odpomoremo uboštvu, smo ustanovili podporni odsek slov. kat. akad. starešinstva. Obračamo se na dobra srca prijateljev in ljubiteljev di-jaštva, naj se spomnijo našega cdseka. Denarni zavodi naj nas tudi nikar ne pozabijo. Vsak dar bo prinesel tisočeren sad. Kdor bo uslišal našo prošnjo, naj pošlje dijakom namenjeni znesek na prof. V. Šarabona v Ljubljani,
Za podporni odsek:
dr. Vinko Šarabon,
t. č. blagajnik.
prelat A, Kalan, t. č. predsednik.
Maribor, 4. februarja 1918.
Slovenec« se je že bavil z novim pone-deljnikom »Deutscher Montag«, ki izhaja od minulega decembra v isti založbi kakor »Mar-btirgcr Zeitung« in ki skuša spodriniti druge liste z nadlicitiranjem v nemškem radikalizmu. List sam na sebi ne bi bil vreden, da se bavi-rao ž njim; toda duh, ki veje iz tega lista, vlada danes v mestnih svetovalnicah vseh po-nemčenih soodnještajerskih mest in zato je nujno potrebno, cla sc bavimo tudi s tem najnovejšim duševnim proizvodom našega nem-čurstva. Ako naj nasprotnika pobijamo uspešno, moramo pred vsem spoznati njegovo ideologijo in zato tudi takih pojavov ne smemo prezreti.
V zadnji številki prinaša ta list pod naslovom: »Nemški meščan in nemški dclavec« sliko, ki jo pojasnjuje sledeče: »Nemški meščan visi še na svojih prevzetih privilegijih in hoče krčevito braniti staropodedovane predpravice. Krčevito se ovija njegova roka na zračen steber minulih krasot. Njemu nasproti stoji nemški delavec, ki noče popustiti od vcepljenega mu intcrnacionalizma. Med obema šumi vele-tok razrednih nasprotstev, ki ju deli navidezno nepremostljivo. In vendar, steber poči, skala se kruši in oboje se prekopicne v vele-tok. Ruševine pa bodo tvorile most, na katerem si bodeta nemški meščan in nemški delavec podala roko za skupno narodno-socialno delo.
Stara, fevdalna Avstrija nima več prostora v novi dobi ter gre v novo prihodnost. Iz grobov padlih junakov se dviga nova doba in med šumenjem viharja se izvrši obnova Avstrije.«
Podčrtali smo zadnji odstavek, ker je v njem povedano isto, kar trdimo mi vedno. Stara, fevdalna Avstrija nima več prostora v novi dobi, in iz grobov padlih junakov se mora dvigniti obnovljena Avstrija. To torej priznavajo tudi že naši spodnještajerski Nemci. Spoznali so, da morajo oasti predoravice meščanstva; tako daleč pač še ne pridejo tako hitro, da bi spoznali, cla bodo v obnovljeni Avstriji nemogoče ne le stanovske, temveč tudi narodne predpravice. Tako daleč naši Nemci še niso prišli s svojo ideologijo. Trda to razvoja v prilog temu ne bo oviralo in še manje ustavilo. Naj se Ncmci še tako krčevito opirajo na steber svoiih predpravic, končno se bo tudi ta steber zrušil in prekopicnil v veletck pozabljivosti.
zmernimi socialisti. Ti zmernejši sloji so pa z rastočo agitacijo socialnih revolucionarjev in maksimalistov vedno bolj zgubljale svojo moč. Že v mesecih marec, april, maj so bili pregnani skoro iz vseh občinskih svetov Rusije. Celo v Petrogradu, kjer so prejšnja leta imeli revizi-jonisti toliko pristašev, so bili kmalu pre-kričani in so morali umolkniti. Njihovi nasledniki so bili najprej socialni revolu-cijonarji, pozneje pa maksimalisti, ki so izvajali najskrajnejše posledice iz naukov Karla Marxa in jih na tak način vporab-1 j aH, da sedaj ruska država in tamošnja družba in gospodarstvo niso druzega kot pogorišče nekdanje veličine.
Ta praktični razvoj revizijonizma v Rusiji vsebuje zdrave nauke za vse tiste državnike in politike, ki mislijo, da socialno demokracijo lahko ukrote in jo tako napravi,jo za državo ohranjajočo stranko. Revolucionarni program Marxov se pač ne da zvodeniti. Ali se ga sprejme, ali pa zavrže. Bernsteinov revizijonizem, ki se drži marksističnih temeljnih misli, pri tem na pod danimi okoliščinami zavrača njihovo praktično uporabo, je dvoumen in zato usodepoln program, ki je prav sposoben, da služi vladam in meščanskim strankam kot nevarna past. Zastopniki 1 revizijonizma, posebno avstrijski vodia tega gibanja Renner, so pogosto na socialdemokratskih shodih povdarjali, da jim gre le za. to,- da vlado in meščanske stranke potolažijo. Drugi zastopniki revizijonizma, posebno nemška poslanca Heine in David, so pa na shodih v Nemčiji marksizmu naravnost hrbet pokazali in izjavili, da se marksistični dogmi nočejo podvreči. Čigava revizijonistiška smer je tedaj pra<-va, ona v Nemčiji, ki pravi, da je državo ohranjujoča stranka, ali avstrijska Ren-nerjeva, ki se je še pred kratkim skoro v smislu ruskih maksimab'stov izjavil, naj se nrogiasi tudi avstrijski državni banke-rot?
M&
u VI
M «t»i»»>VJ«
Sedanja svetovna vojska je preskusni kamen za vse politične stranke, posebno pa za socialdemokratično, ki si je nadela nalogo, da temeljito preosnuje državo in družbo. Nobena druga stranka ni bila tako zelo prisiljena, da tekom voj-ke po vseh državah pokaže svojo barvo, kot ravno tako imenovana mednarodna stranka. Lahko pa že sedaj trdimo, da socialna demokracija po končani svetovni vojski ne bo več taka, kot je bila pred začetkom vojske. Ta revolucionarna stranka si je morala v različnih nevtralnih in vojskujočih se državah privzeti popolnoma različen razvoj. Zmerno revizijo-nistiško krilo, kojega ideje je začrtal E. Bernstein, je sicer v kulturnih državah zapadne Evrope in v Nemčiji prišlo na površje, v Rusiji pa je zmerno krilo, ki je tam zastooano po Plehanovu z njegovimi minimalistiškimi pristaši, revolucija skoro nopolnoma uničila in najbolj dosledni in najhujši zagovorniki marksizma, maksimalisti, so sedaj postali v večini države neomejeni diktatorji in absolutistični vladarji. Naravnost z nogami teptajo vsa načela, ki jih je učil Karel Marx, posebno splošno volivno pravico in po tej izvoljeni ljudski parlament. Iz socialne demokracije napravljajo skoro stranko rdečih pretorijancev, ki branijo dvor posameznih neodgovornih tiranov, ki hočejo celo rusko ljudstvo s svojo rdečo gardo, ki je stopila na mesto carske, na najne-vrednejši način zasužnjiti.
Če bi se bilo ruskim socialdemokra-tičnim minimalistom Plehanove skupine in republikanskim kadetom, ki se sami označujejo kot socialisti v smislu Bern-steinovega revizijonizma, posrečilo napraviti iz Rusije mogočno in cvetočo državo, ki bi narodom in državam Evrope prinesla na vsestransko časten in zagotovljen mir, potem bi se ugled socialne demokracije, posebno pa ugled revizijo-nistiškega zmernega krila po celi Evropi visoko dvignil. Prve ruske vlade, ki so po padcu carizma prišle na krmilo, so popolnoma odgovarjale državno-politič-nim idealom revizijonistov. Druge so združitev liberalno meščanskih slojev z
•f
u
r Ftič'i paradiž. Največja ptičja država je na Laysansu, v neobljudeni pustinji, ki spada v skupino Havajskih ali Sand-v/ichskih otokov. To je jioralni otok, ki meri 17 šiirijaških km. V dalji 4 km jc pokrit s peskom, čigar najvišja točka se pne 12 do 13 metrov nad morjem. Razen nepreglednih ptičjih jat in orjaških želv, Jd grejejo svoje nepredorne ščite v žarkih zahajajočega solnca, ni na rečenem otoku menda nobene druge žive stvari. Nikjer na vsej zemlji ni na tako majhnem prostoru toliko in tako raznovrstnih ptičev kakor na Laysansu. Število tam živečih ptičev se cerii na najmanj petnajst milijonov. In to veliko število naraste vsako leto za nekaj tisoč priseljencev. Človeku, ki pride v ta kraj, se to najbolj čudno zdi, cla se krilati prebivalci laysanskega otoka nič ne boje ljudi. Neki popotnik pripoveduje, da je o svojem prvem obisku ptičjega kraljestva moral korakati jako oprezno, da ne bi pohodil ptiča ali jajec. On in njegovi sopotniki so morali večkrat trpeti, da so jih mladi albatrosi, ki še niso znali letati, jezno kljuvali v noge zato, ker so jim kalili mir, ali pri tem je mladič vedno izgubil ravnotežje in se prekucnil v pesek.
r List carice Aleksandre. »Gaulois« je prinesel pismo, ki ga je pisala carica Aleksandra iz prognanstva prijateljici na Francoskem. Pismo, ki je šlo skozi boljšc-viško cenzuro, opisuje stanje carskih ujetnikov v Sibiriji. Dogodki so najtežje zadeli carja Nikolaja Izgubil je svojo nekdanjo bi-strost in je postal za vse dogodke mrtev. Da bi prišel še na prestol, se mu n ti ne sanja več. Njegova edina želja je, biti na varnem in v miru. Car je odložil polkovni-ško uniformo, ki jo je smel nositi in hodi v navadni civilni nosi. Pisma piše samo še materi, ki je v Apejeviču. Carica se je pa že privadila novemu življenju in sc je čisto udala v usodo, Carica govori tudi o ssda-njih ruskih hdmatijah ter upa, da bodo rešeni pregnanstva kakor hitro bo utihnila bojna tromba.
—	Pomanjkanje na Vipavskem. C. ta. dež. predsednik grof Attems je v spremstvu okr. glavarja dr. Pilshoferja dne 4. febr. popoldne obiska 1 Vipave, da se osebno prepriča o velikem pomanjkanju v sodnem okraju vipavskem. Gospod dež. predsednik se je prepričal, da ljudstvo strada, čemur je vzrok vojska, ki jc v okraju hudo gospodarila. Obljubil je, da bo vse storil, kar je v njegovih močeh, da sc bedi ednomore. Ukazal je izredno podporo za stradajoče vipavsko prebivalstvo. Navzoči so bili vsi župani, zastopniki uradov in velika množica ljudstva iz raznm občin.
—	Slovenska Matica. Društvenikom, W niso prejeli posebnih vabil, naznanjamo i«m polom, da se vrši izredni občni zbor Slovenske Matice v četrtek, dne 14. februarja ob a-uri popoldne v magistratni dvorani. Na dnevnem redu sta točki: 1. Zvišanje letnine in ustanovnine: 2. volitev odbora. Ker je vsem sedanjim odbornikom društvena doba potenja.
treba voliti v smislu pravil vseh 40 novih od- ]
b°rn^.°klaverjev Koledar 1918 |e razprodan. Istega ponatisniti v sedanjih težkih časih ni mogoče. Vsa dospela naročila bomo zaznamovali za koledar 1919 in istega poslali, ko bode gotov. — Družba sv. Petra Klavena za afri-kanske misijone, Ljubljana, Pred Škofijo št. 8.
— Dobrna. V nedeljo, 10. t. m. ima naga kmetijska podružnica ob treh popoldne v hotelu Union svoj redni občni zbor. Vspored navadni. Pobirala se bo udnina. Pristopite v obilnem številu: več ko nas je, boli smo močni. Po vojski se bo mo'čna podružnica izkazala kot največja dobrota za nas kmete. Sprejela se bodo naročila za kmetijska orodja, za umetna gnojila itd. Govoril bo eden gg. potovalnih učiteljev.	, , „, T
_ Zastopstvo mestne obeme Lvov.
Gali^ko namestništvo je naznanilo vladnemu komisarju v Lvovu, da nc more reak-tivirati prejšnjega občinskega sveta, ker mu je potekla postavna doba. Nove volitve Idi tudi ne bile primerne. Da pa bo prebivalstvo lahko sodelovalo v občinski upravi, imenuje vlada začasni svet z razširjenim delokrogom sporazumno z deželnim odborom, ki bo skupno z vladnim komisarjem reševal posle občine.	(
—	Skoda se pripravlja na mir. Pravo Lidu objavlja daljši članek iz PUzna, da se že Skodove tvornicc pripravljajo za delo v mirnih časih. Posebno se pripravljajo na izvoz strojev v Rusijo in na Balkan. Graditi nameravajo motorne čolne in se posvetiti tudi zgradbi ladij.
—	Smrtni padec vojaka. Danes zjutraj ob 8^6. je zopet padel raz borovniški železniški most ogrski vojak iz okolice Pečuha, J3ako Istvan, star 19 let. V teku dobrm dveh mesecev že tretji slučaj, železniška uprava pa se ne gane, da bi napravila varnostno ograio.
_ Umrl je v ruskem ujetništvu medi-
cinec, član hrv. kat. akad. društva »Hrvatska« Širne Stojanovič.
—	Na prehrano pride dne 7. t. m. 950 stradajočih otrok iz Bosne in Hercegovine v Novi Sad, ki bodo porazdeljeni v tamoš-nji okolici.
—	Razpis vojaških ustanov. Razpisanih je zopet večje število vojaških ustanov za častnike, voj. uradnike, podčastnike in invalidno moštvo (tudi iz 1. 1859.) ter njih vdove in sirote. Podrobnosti se izvedo na c. in kr. mestnih ali dopolnilnih okrajnih poveljstvih.
—	Odlikovanje. Nadvojvoda Franc Sal-vator je podelil gosp. Pavlu Svetcu, okrajnemu glavarju v Krškem, v priznanje izrednih zaslug za »Rdeči križ< častni znak 2. razreda z vojno dekoracijo.
—	Ponovno odlikovanje je preiel praporščak gor. strel. p. št. 2, Anton Končan iz Domžal št. 41. bivši gojenec Zavoda sv. Stanislava, srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda. Prvo odlikovanje je prejel za izredno hrabrost na hribu Sv. Gabrijela, drugo pa za hrabrost ob reki Piavi. Zdaj dičita njegove hrabre prsi dve srebrni svetinji 1. razreda in Karlov križec.
—	V koroški deželni cdbor je pozvan, ker je umrl dr. Jožef Lemisch, njegov namestnik poslanec Dobernig.
—	Iz Rusije piše 8. septembra enoletni prostovoljec France Valjavec, 1ešanski_ roiak, svojemu botru: »Da bi bilo že skoro vojne konec! Ta mori duševno in telesno! Komaj morem verjeti, da bi me Vi zdai spoznali, tako sem se izpremenil in shujšal. Edini up človeka še ne zapusti, in drugega nič v tem našem življenju ...« Saperni lager, Taškent._
g Petrolej za aparate za valjenje piščancev. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo za Kranjsko 350 kg petroleja, katerega dobe le oni, ki imajo valilne aparate. Da se piščanci zvale, zadostuje za vsak aparat 8 kg petroleja. Kdor tedaj misli dati piščance valiti v valilni aparat, naj to priglasi pri politični oblasti, odnosno pri županstvo, in to le od meseca februarja do vštevši meseca majnika. Pripomniti pa je, da je ta petrolej rezerviran edino le za tiste, ki se izkažejo, da imajo res valilne aparate ter da hočejo dati resnično valit.
g Življenje v Celovcu je sedaj, kakor pripovedujejo tamošnji domačini, mnogo ugodne-
1e kakor marsikje. Mesa se dobi kolikor se loče brez kart, in tako imajo gostilničarji še popoldne povsod za južino mrzlo pečenko, drugod ga pa še za juho ni. Fižol je 1 kg po 1 K, le naskrivaj ga prodajajo kmetje po 2 K. Stranke dobivajo na teden 50 kg premoga, kratka, že prežagana drva so pa po 8 K 1 m. Jajca so komad po 50 vin., enako tudi 1 liter mleka. Nižji sloji dobivajo cokle zastonj, kdor jih pride prosit. Splošno nimajo še pri nobeni potrebščini pravega pomanjkanja. Špeli je po 14 K 1 kg, kruh je nekoliko dražji, a mnogo večji kakor drugod. — Čudno je vsekako, da imajo ponekod še vsega takorekoč v izobiiici, v tem ko drugod že naravnost stradajo. Kriva je temu vsekako neenakomerna razdelitev. Zakaj to, vedi Bog!
g Tudi pečatnega voska ni. Poštni predpisi strogo zahtevajo, da morajo biti gotove pošiljatve zapečatene, sicer se jih ne sprejme. Pečatnega voska je zmanjkalo in se ga sploh ne dobi. Kaj sedaj? Ali naj se preskrbi pečatni vosek ali se naj neobhodno potrebne poši-
ljatve i»stavijo. Nekaj se mora z^iditi. Izhod bi bil kvečjem, da se odredba za pečatenje prekliče ali pa dobi nadomestilo.	_
m ramfice.
p Odlikovanje. Josip Vrbka, župnik v La-nišču, Istra, je bil odlikovan od Rdečega križa za zasluge ob priliki epidemične bolezni v njegovi župniji in okolici 1. 1917. s posrebre-no svetinjo z vojno dekoracijo.
p Begunsko taborišče Steiklamm. Na tukajšnjem oddelku slovenskih šol za otroke slovenskih beguncev se neobhodno potrebujeta še dve učiteljski moči za takoj. Učiteljske rroči v taborišču imajo prasto hrano in stanovanje ter še dobro mesečno nagrado. Raz-ven tega se jim povrnejo tudi potni stroški. Učiteljske osebe, ki bi želele sprejeti učiteljsko službo v tukajšnjem begunskem taborišču, naj se nemudoma javijo c. la'. predstojništvu taborišča oziroma^ šolskemu vodstva. Vodstvo begunskih šol v Steinklamnm, dne 5. II. 19]S.
p Bsr goriškim bgeuncem. Prernilostni g. opat zatiškega samostana P. Bernard je daroval za goriške begunce svoto 50 K. Srčna hvala.
p Ročnp granato jc naše! 17letni dijak Bacchia iz Trsta. Ko jo je pobral, je eksplodirala in ga smrtnonevarno ranila. Dva druga dečka sta dobila poškodbe, ko sta se igrala z najdenimi patronami.
p Z okna ?e pcd!a, ko ja umivala šine, 35-letna hišnica Jožefa Bandeli v Trstu. Razbila si je črepinjo in ostala na mestu mrtva.
p AH res? Z Goriškega nam poročajo: Govori se, da bo preskrbela kmetovalcem na Goriškem družba »Geos« semen za pomladansko setev — zato pa bo pridelke zasegla. Ali je res to?
p Begunci iz Bornbergn v Medvodah. Podpisov za deklaracijo je bilo 30 in ne 6, kakor smo pomotoma poročali.
UubSlarosk® nmke»
lj Glasbena Matica. Opozarjamo na dva krasna koncerta slavnega Češkega kvarteta iz Prage, ki bosta v Ljubljani v pondeljek in torek, dna 11. in 12. februarja. Mojstrska igra umetnikov Hoffmanna, Hero'da, Suka in Ze-lenke vzbuja jiovsod navdušenje in občudovanje, tako bo tudi v Ljubljani. V pondeljek igrajo dela Čajkovskega, Beethovna in Dvo-faka. Vstopnice se dobivajo v Prešernovi ulici.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi k prireditvi, ki jo bode imelo v nedeljo, dne 10. t. m. ob 6. uri zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ulica štev. 12. Na vsporedu je petje društvenega pevskega zbora pod vodstvom g. P. Gorjupa in veseloigra »Cirkus Smolenski«. Vstopnina: Sedeži
1.	vrste K 2.50, II. vrste K 2, III. vrste IC 1.50, stojišča 80 vinarjev.
lj Najdenega jc bilo v torek Pred škofijo nekaj denarja, za katerega naj se izgubitelj zgiasi v mestnem tržnem uradu.
lj Špeh za HI. okraj na nakazila za mast štev. 1 do 800. Stranke lil. okraja dobe na nakazila za mast štev. 1 do 800 špeh v soboto, dne 9. t. m. na Poljanski cesti štev. 15. Določen je ta-le red: od 12. do pol t. ure štev. 1 do 100, od pol 1. do 1. ure štev. 101 do 200, od 1. do pol 2. ure štev. 201 do 300, od po!
2.	do 2. ure štev. 301 do 400, od 2. do pol
3.	ure štev. 401 do 500, od pol 3. do 3. ure šle; 501 do 600, od 3. do pol 4. uie štev. 601 do 700. od pol 4. do 4. ure štev. 701 do 800. Oddajali bodo špeh ogrskih prašičev in sicer sprejme vsaka oseba en četrt kilograma. Ki-logrr.m stane 20 kron.
lj Krompir za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo krompir v pondeljek, dne 11. t. m. in v terek, dne 12. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: V pondeljek, dne 11. t. m. dopoldne ocl 8. do 9. ure štev. 1 do 100, od 9. do 10. ure štev. 101 do 2C0, od 10. do 11. ure štev. 201 do 300, po-poidre od 2. do 3. uri. štev. 301 do 400, od 3. do 4. ure štev. 401 do 500, od 4. do 5. ure štev. 501 do 600. — V torek, dne 12. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 601 do 700, od 9. do 10. ure štev. 701 do 600, od 10. do 11. ure štev. 801 do 900, popoldne od 2. do 3. ure štev. 901 do 1000, od 3. do 4. ure štev. 1001 do 1100, od 4. do 5. ure štev. 1101 do konca. Vsaka oseba dobi 5 kilogramov, kilogram stane 30 vinarjev Da nc bo nepotrebne gneče, opozarjamo, da zamudniki prejšnjih okrajev pri razdelitvi za VI. okraj nc dobe krompirja. Stranke prosimo, da se točno drže predpisanega reda.
lj Meso na rumene izkaznice C št. 1201 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 1201 do konca prejmejo goveje meso v soboto, dne 9. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-ie red: od po! 2. do 2. ure štev. 1201 do 1400, od 2. do pol 3. ure štev. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. ure štev. 1601 do 1S00, od 3. do pol 4. ure štev. 1801 do 2000, od pol 4. do 4. ure štev. 2001 do 2200, od 4. do pol 5. ure štev. 2201 do 2400, od pol 5. do 5. ure štev. 2401 do 2600, od 5. do pol 6. ure štev. 2601 do 2S00, od pol 6. do 6. ure štev. 2801 do konca. Ena oseba dobi četrt
pol 10. ure štev. 201 do 300, od pol 10. do 10. ure štev. 301 do 400, od 10. do pol 11. ure štev. 401 do 500, od pol 11. do 11. ure štev. 501 do 600, popoldne od 2. do pol 3. ure štev. 601 do 700, od pol 3. do 3. ure štev. 701 do 800, od 3. do pol 4. ure štev. 801 do 900, od pol 4. do 4. ure štev. 901 do 1000, od 4. do pol 5. ure štev. 1001 do 1100, od pol 5. do 5. ure štev. 1101 do 1200. — V pondeljek, dne 11. t. m. dopoldne od 8. do pol 9. ure štev. 1201 do 1300, od pol 9. do 9. ure štev. 1301 do 1400, od 9. do pol 10. ure štev. 1401 do 1500, od pol 10. do 10. ure štev. 1501 do 1600, od 10. do pol 11. ure štev. 1601 do 1700, od pol 11. do 11. ure štev. 1701 do 1S00, popoldne od 2. do pol 3. ure štev. 1801 do 1900, od pol 3. do 3. ure štev. 1901 do 2000, od 3. do pol 4. ure štev. 2001 do 2100, od pol 4. do 4. ure štev. 2101 do 2200, od 4. do pol 5. ure štev. 2201 do 2300, ocl pol 5. do 5. ure štev. 2301 do 2400. — V torek, dne 12. t. m. dopoldne od 8. do pol 9. ure štev. 2401 do 2500. od pol 9. do 9. ure štev. 2b01 uo 2600, od 9. do pol 10. ure štev. 2601 do 2700, od pol 10. do 10. ure štev. 2701 do 2800, od 10. do pol 11. ure štev. 2801 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kilogram, kilogram stane 80 vinarjev. Prinesite s seboj posodal

ne 2 kroni.
lj Kislo zelje na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko C, prejmejo kislo zelje v soboto, dne 9. t. m., v pondeljek, dne 11. t. m. in v torek, dne 12. t. m. pri g. Jakopiču na Miriu. Določen je ta-le red: v soboto, dne 9. t. m. od 8. do pol 9. ure dopoldne štev. 1 do 100, od pol 9. do 9. ure štev. 101 do 200, od 9. do
NAROČITE SI, dokler zaloga troja! Kavni nadomestek s sladkorjem Ta »AJDA« v za-
vojih no % in V\ kg.
ADRIA«, pralni prašek, paketiran Ia in Ha. — DIŠAVE, kakor: ciinct, poper, paprika, kamna, žafran itd, v zavitkih. — VanilHn-sladkor ter vse drugo Bpeccrijoko in kolonialno blago, katero jc brez izjeme najbolje kakovosti, vedno v zalogi. Postrežba solidna in točna. Zahtevajte cenik takoj; vzorci stanejo 5 K 50 vin., kateri sc na zahtevo pošljejo.
Za vsako naročbo zahteva se 75% denarja vnaprej, drugo s povzetjem.
FILIP ŠIBENIK, ZAGREB, Svsučilišini trg 1.
C. kr. notar v Sežani išče
¥MT koncipiienta
tudi brez prakse. — Nastop službe takoj. I8čE~SE	LOKAL ::-
za prodajalno na prometnem kraju v Ljubi/oni. — PRODAJO SE dobra ohranjene	CITivE.
Naslov pove uprava lista pod št. 413.
sr^Taaa P BEmmmmmsms ma	si
V	neizmerni žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da
je naš iskrenoljubljeni soprog, oziroma predobri oče, last in brat, gospod
Franc Češark
zasebnik
v četrtek, dno 7. t. m., po dališem bolc-hanju, previden s tolažili sv. vere, bogu-vdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto, dne 9. svečana 1918, cb 4. uri popoldne iz hiše žalosti Šelenburgova ulica štev, t na pokopališče k Šv. Križu.
Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v več cerkvah.
V	Ljubljani, dne 7. svečana 1913.
Amalij'a češark, soproga. Dr. Albin ČsJark, okrožni zdravnik v Mokronogu, sin. fc^J Frančiška Knol, sestra. Tilka dr. Češarkova, sinaha.
jžj
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. ra
ftaOHHBKSaSHMBaBMffiBiBffiHS^S
Na zadnji poti preč. g. čast. kanonika in dekana v Radovljici
"i". 1. ■■'
>. Movaka
so dne 3!. jan. blagega ranjkega spremljali na kraj miru in počitka presvitli knezoškoi dr. Ant. Bon. Jeglič kot celc-brant in skoro vsa dekanijska duhovščina, preč. gg. dekan v Stari Loki Matija Mrak in pisatelj ter župnik v Dupljah P. Bohinjec, daljo prcblag. g. deželni predsednik grof Attems, velerodni gosp. dvorni svetnik vitez Kaltencgger, blagor, g. oltr. glavar dr. Mathias, velcugledni g. med. svetnik in skrbni osebni zdravnik pokojnega dr. Jelovšek, velecenj. g. sodni predstojnik Luschin, ccnj. c. kr. uradništvo, ugledno učiteljstvo iz Radovljice in Lesec s šolsko mladino, občinski zastopi iz Radovljicc, Prcdtrga in Lan-eovega, odlični pevski zbor, pož. bramba, Marijina kpngregacija in številno najod-ličnejše občinstvo. Vsem skupaj in vsakemu posebej izrekam najtoplejšo zahvalo. Bog povrni!
Radovljica, 2. februarja 1913.
Jakob Fatur, kaplan v imenu dekanata in sorodstva.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc Vsemogočni v svoji previdno-nosti odpoklical v boljše življenje našega predobrega, nepozabnega očeta, starega očeta, strica, gospoda
Valentina Habjan
posestnika in občinskega odbornika,
po dolgem težkem trpljenju, previdenega s svetotajstvi za umirajoče, sinoči ob pol 7. uri v 69. letu starosti.
Pogreb predragega ranjkega bo v soboto, 9. svcčajia cb 9. uri dopoldne iz hiše žalosti, Stob št. 21, na farno pokopališče v Domžalah.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Stob, 7. svečana 1918.
Marija, soproga.
Valenlin, Franc, Janez, Kari, Vincenc, ijrj	Anion, Mihael, Avgust, sinovi.
5»j 406	Manica, hči.
[£j _
OPOZARJAM cenjeno občinstvo, da jc dospela večja pošiljatev
ŠIVALNIH STROJEV in GALANTERIJE.
Frosim torej, kdor jc stroj naročil ali sc za istega zanimal, da se oglasi čim preje v trgovini
JOS. PETELINCA, LJUBLJANA,
Sv, Petra nasip št. 7. Tovarniška zaloga šivalnih strojev. 299
SPREJME SE* -DEKLICA ::-
za vsa domača dela ali POSTREŽNICA,
— Naslov pove uprava
dela
ki zna tudi nemško,
pod št. 414.
ODDA SE elegantno meblovana
415

r.sz\
{
l&l
s prostim vhodom. Poizve sc: Sv. Fetra cesta 17.

SE
večje mizarstvo Kje, pove uprava
5809—10000 K gotovine.
Slovenca« pod št. 416.
PRODA SE v Višnjigori enonadstropna
BiT Mšssi
v kateri sc je izvrševala veliko let gostilniška in mesarska obrt; poleg n;e je vrt za zelenjavo in sadni vrt ter velika niiva, vse v najlepši legi pri glavni cesti, pet minut od kolodvora, cenjeno na 16.C00 kron. — Več sc izve nri FANI TEŽAK. 417 LJUBLJANA, Sv. Jakoba trg 3.
411
IVAN HOČEVAR
MICI HOČEVAR, VDOVA ŠEGA, ROJ. HOČEVAR
POROČENA VELIKE LAŠČE
VEČ SPRETNIH IN ZANESLJIVIH SOfrllglnllUlU ftaft®l£iti23iew$
sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji za svoje okrajne poslovalnice zavarovalni oddelek c. kr. avstrijskega vojaškega zakladu za vdove in sirote,
LJUBLJANA, Frančevo nabrežje 1.
Ur.tmcnc ponudbe se sprejemajo ob ponedeljkih. 409	Zadošča tudi pismen priglas.
JOSIP KOSLER IN
FILIPINA KOSLER ROJ. PETRINO VA
■USOJATA SI NAZNANITI, DA STA SE 6. T. M. POROČILA.
LJUBLJANA V SVEČANU 1918.
412
cn kompleks, ob ccsti, 7 minut od postaje mira-marske ali grljanskc, nad 22.500 kvadrat, metrov zemlje, 12.000 kvadr. metrov vinograda s trtami najboljših vrst, krasna lega, najlepša stavbišča, kamnolom na posestvu, napeljava elektrike čez posestvo, in
m m iS a

otčmrs
8 sobami ter gospodarsko poslopje jc pod zelo ugodnimi pogoji

J0
Pogoje naznani Kocj'anči£ Jernej, Trst, ulica Carinila 19/1.
41 u
o <u on .a
»oŠ •o a>N so
M
►	« i 8,3 s
>	u a
h « ga . n „q
-aj
•a j> Vi
41 M b
5 w ^ •o o >
M a0
"S w s S —1
3 S "i o S«
Ifl o O
C. n
reglstrovaaa zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo spre- a <jj O! brez odbitka rentnega davka, katerega jeni a hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po	J4 plačuje zavod sam za svoje vložnike,
tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
..Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev, Menice se eskomptujejo najboljše.
in
prcši-kupaj
t?«
K notici, priobčeni v »Slovcncu« dne 24. januarja 1918, tičoči se rekvizlcij prešičev v Mokronoga, pripominjam sledeče:
Aprovizacijski odbor, ki ima nalogo, da preskrbuje mokronoško prebivalstvo s špehom mastjo, jo dobil za mesec dcccmber 1917 25 pi Cev in za mescc januar 1918 18 prešičev, sk tedaj 38.
Kljub temu se )e pa med mokronoško prebivalstvo razdelil Špeli ter mast le od devetih slabili prešičev; da so bili prešiči slabi, lahko vsak čas potrdi g. občinski tajnik Jurij Heferle, ki je prešiče pregledal.
Večina revnega mokronoškega prebivalstva je bila radi tega brez vsake masti. Polog tega. da se jc špeh samo teh devetih prešičev razdelil med mokronoško prebivalstvo, ic naročil davčni kontrolor in preskrbovalni komisar g. Edvard Vcnca.jz, da ne sme g. občinski tajnik izdajati kart za špeh vsem, marveč samo nekaterim osebam, drugi pa da naj čakajo.	I
So pa gospodje, ki so klali zase po enega ali celo po dva prešiča, pa še to jim ni dovolj, vslcc'. česar so pričeli kar na »svojo pest rekvirirati«.
Tako jc g. Anton Muc, finančni nadpaznik, rekvirira! enega prešiča v Zburih pri Mariji Bojane — tehtal jc ' 199 kg — drugega pa nekje pri Šmarieti.
Vendar tudi to ni zadostovalo, vsled česar sta se podala g. davčni kontrolor Alojzij Mazgon ter finančni nadpaznik g. Anton Muc k županstvu v Šmarjcto ter tam zahtevala liste od popisanih prešičev.
Župan sc je branil jima dati te liste,_ končno sta ga pa le, oziroma g. občinskega tajnika pregovorila, češ, da imata od c. kr. okrajnega glavarstva dovoljenje za rekvizicijo prešičev.
Šla sta nato od vasi do vasi ter zahtevala od ljudi, da morajo pripeljati rekvirirane prešiče v Mokronog, ker bodo sicer strogo kaznovani.
V	resnici sta pripeljala Marija Barborič ter Janez Gorenje, oba iz Gorenje vasi, vsak po eno svinjo v Mokronog.
Da pa ti dve svinji nista bili namenjeni za aprovizacijo revnega prebivalstva, izhaja iz besed g. kontrolorja Mazgona, ki se je dne 31. januarja 1918 izrazil pri tehtnici g. Zajca v Mokronogu, kamor sta Barboričeva in Gorenje pripeljala svinji, da je eno svinjo rekvirira! zase, da bo špeh pridržal, meso pa prodal.
Gospa Josipina Romold, ki je tudi prišla k g. Zajcn, je pa dejala, da je Gorenjčeva svinja zanjo.
G. davčni kontrolor Mazgon ter njegova gospa sta Sla tudi še na Most k posestniku Ivanu Boritnarju ter ondi kupovala, oziroma rekvirirala eno »vinjo.
Ker se je Ivan Borštnar branil dati to svinjo, • Je g. davčni kontrolor zatrjeval, da ima od c. kr. okrajnega glavarstva dovoljenje, da lahko kopi preSiča, kjer hoče.
Na eni strani trpi tedai revno liudstvo v Mokronogu veliko pomanjkanje masti in špeha, med tem ko si nekateri gospodje že znajo zadostno pomagati !	405
V	Mokronogu, dne 5. februarja 1918.
Anton Bulz,
posestnik in mesar v Mokronogu.
Sprejmem takoj 2
proti stalni plači; sprejmeta sc tudi dva invalida. Delo jc lahko. Anton Sedlar, kolarstvo s stroji. Kandija, Rudoliovo.
Prodaja
se po zmernih cenah v večji množini
eg 'e, wermutIi-viiio in 'milo za pretile
v večjih kosih pri tvrdki
A. KUŠLAN, LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 15.__
Stalna stranka išče večje
.■i.

Naslov pove upravništvo lista pod št. 291.

* Za vsebino tega sestavka je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
ZAVAROVANJE NA VOJNO POSOJILO ZA PRESKRBO OTROK Z GLAVNICO ZA OPREMO IN VZGOJNO RENTO-
Zavarovana glavnica vojnega posojila se izplača po preteku zavarovalne dobe, ki si jo pod-pisatelj sam izvoli (15 aH 18 let). Umrje li pod-pisatelj tekom zavarovalne dobe, potem preneha plačevanje nadaljnjih premij, otroku, ki se nai preskrbi, ali drugi po podpisatelju določeni osebi pa se izplača:
a)	takoj posmrtnina v izmeri 20% zavarovane nominalne glavnice,
b)	tekom vse ostale zavarovalne dobe vzgojna renta v letnem znesku 20% zavarovane nominalne glavnice,
c)	koncem zavarovalne dobe zavarovana nominalna glavnica vojnega posojila kot opremni kapital (dota).
Plačila pod a) in b) se izvrše v gotovini. Izplačila niso odvisna od otrokovega življenja. Ako otrok umrje, sc nadaljujejo na željo podpisatclja ali njegovih postavnih naslednikov dragemu otroka ali pa tudi poljubni drngi osebi, ki jo je pod-pisateli določil.
Zavarovanje je veljavno v polnem obsegu od prvega hipa dalje za primer smrti. Za vojake na bojiiču ni plačati za zavarovanja do K 10.00C— nikakega poviška, za višje zneske je vojni poviSek zelo zmeren.
Preir-ie sc skrajno nizke. Potrebna je zdravniška preiskava.
Primer: 32!etni mož zavaruje svojemu dveletnemu otroku za dobo 18 let, torej do 20. leta, glavnico K 10 H00'— kakor tudi posmrtnino in vzgojnino no 20% glavnice, t. j. po K 2000'—. Letna premija znaša le K 491'20.
Ako umrje podpisatelj v 2. zavarovalnem letu, se izplača takoj posmrtnina K 2000"— v gotovini, 16 znporednih let vzgojna renta letnih K 2000 —, t. j." K 32 000'— v gotovini, skupaj torej K 34.000'— in po preteku 181etne zavarovalne dobe še X 10.000"— nominala vojnega posojila. Za vsa ta visoka i-olačila se jc plačalo na premiji vsega skupni h K 9S2'40.
Premije sc morejo poravnati tudi za vso zavarovalno dobo naenkrat vnaprej, pri čemer sc računi 4K % d:-konf.a. V primeru podpi^ateljevc smrti sc pr/ mi:;' tudi vse neporabljene diskonti-rane premije.
V rgoraj	primrru bi bilo plačati en-
kratno premijo K 6233 90. Umrje li podpisatelj 2. pogodbenem le-'., p smrti že omenjeni ijeni del enkratne
prejel dedič celih K 39/,76 7") v gotovini K 10,000'— nominala voinega posojila.
Por>olno'?e in ceneJJe oskrbe družine si sploh ne moreš misliti!
Enkratna nremijska predplačila morejo poravnati tudi z vojno-posojilnimi papirji VII. ali prejšnjih emisij. Kdor ima take papirje, more podvojiti ovoje dosedanje podpise brez vinarja^ gotovine, nalcSiti svojo vsak hip likv'dno glavnico nn visoke obresti, koristiti domovini in poskrbeti poleg tega Se r.a svoje drage.
Poiasnila o le-tem zavarovanju, o vojnem ta varovanju in o drugačnih zavarovanjih na vojno po««'''0 brez in z zdravniško preiskavo dajejo in predloge sprejemajo; deželna poslovalnice c. kr. avstrilskega voinškega zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddclrk, Ljubljana, Francovo nabrežje It. 1, okrajne poslovalnice v vseh političnih okrajih in njih pooblaščenci._407
(NARODNI DOM)
naznanja,
v hiSi, se v Ljubljani.
Kdor namerava prodati še kaj
Mi Sesa
naj ga takoj ponudi tvrdki
Pisalni stroj
se proda Gradišče 15/1. levo (na vpogled od do Ml. in od 5. do Vil. ure.
3263
J. POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13.
Miklošičeva ulica 8 oddelek: moderni jeziki
v letnem času (11. febr. do 11. jul). 1918 se poučuje angleščina, francoščina, laSčina. Vpisovanje vsak dan dopoldne in popoldne v zavodu, Miklošičeva ulica 8 (dvoriščni trakt).
ka
selna
z več prostori se odda v najem, primerno za de. lavnico ali skladišče. Vpraša naj sc pri Ad. Haupt-mann-u, Ljubljana, Sv. Petra cesta 39. 344
Konjsko žimo
vsako množino, kupuje Mihael Mihelič, Sčetar v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 1, nasproti kazine.
Smrekovo lubje
se kupi in dobro plača. Ponudbe na upravo lista pod »Visoka cena«.	379
Iščem izkušenega, delavnega	380
g«agr oskrbnika (majerja)
za oskrbovanje govedi. Mesečna plača 100 kron, zemljišče za živež, drva in stanovanje prosto ter dnevno 2 1 mleka. Znati mora tudi orati, sejati itd. Naslov: Dobra, pošta Brod - Moravice, Hrvatsko.
Išče se izvežbana ktlhariCa
za večjo privatno družino. Predstaviti se je osebno, ne pismeno. Kje, se izve v upravništvu »Slovenca« pod štev. 372.
Talentiran deček, star 15 let, iSče dobrega slikarskega mojstra, ker ima veliko veselje do slikarske umetnosti. Ponudbe na »Slovenca« pod »Slikarski učenec 386«. "VC
Knpi se	389
mala kmetija
kjer bi se lahko redilo 4—5 glav živine. Ponudbe na Jos. Močnik, Poče 1. p. Cerkno, Goriško.
Sprejme se starejša
Vajena v gospodinjstvu in šivanju ima prednost. Naslov pove uprava »Slovenca« pod >Kuharica _357 (ako znamka).
Sprejme se takoj__
ipggr trgovski sotrudnik
mešane stroke na deželo. — Naslov se poizve pri upravi lista pod štev. 358.
Prodajo se še skoro nove, dobro ohranjene
HSgT štelaže in pulti
za trgovino mešane stroke. Naslov pove upravništvo tega lista pod »Štelaže 359«,
Kdor bi sprejel na
hrasto in stanovanj!®
poštenega dekleta, naj sc blagovoli oglasiti v kon-sumu, Kongresni trg 2,
Deklica 16 let, s 5 razredi ljudske, trirazr. mešč. šole in enol. tečajem, vešča slov., nemškega in nekoliko ital. jezika, želi dobiti primerno SLUŽBO V TRGOVINI, Naslov pove uprava pod 388.
z dobro šolsko izobrazbo 3e sprejme proti dobri plači v kemični laboratorij c. in kr. tovarne barv v Mostah pri Ljubljani. Dobro znanje nemščine jc pogoj._391
\f.vn -t; ir.nl-čajo po njegovi zne-Vi in takoj tudi neporab-premr<: K l3676°95. Skupaj bi
.. ----------------in
n. a. deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v LSublJanl, Mara«© Terezije cesta 12/IB
sprejema zavarovanje ra doživetje in smrt, združeno tadi z vojnim riziko, otroških dot, realna m ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. &tes©?ulRa varaosS. Nizke prcsralje.
Pruspekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi
pogoji.
i. 'ssas.
šarie,v aSi
i
f
Vranjo -o po$oji.'a v 7>/2f 13 ala 22> o Betih w ©d-sek!!i aS p-i v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi ^oneiila, naj se obrne na pisarno uajMfelJan?, Kongresni trg St. Sci daje vsa potrebna' pojassiUs«
Zadruga sprejema tudi hranltoa »!oge in |ih obresSuj® po 4Vi°/o'
Društveno lastno premoženje znaša koncem iela 1913 SiaSM-M itron. DaSežnikov je bilo koncem leta 191S 1924 slS.SIS delež«, ki representujefo jamstvene glavnice
za 6,089.850 kron.
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejsklmi lasmi, ki sem jih dobila po li mesečni rabi poniade, ki sem jo fznašia sama. To je erlino sredstvo proti izpadanja las, za njih rast in negovanje, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje rast brade, in žc po kratki dobi daje lasom in Sn-adi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim oslvenjem do naj višje starosti.
lenCslkt p?q 5, ?0 m 15 kran. «uhiihmwmb
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vsa naročila.
9&9

• ^ .• /.r./-f
4

Pri naii posia®n?d ksjplfesaa srečke sa saeSsle:
Vi
2S. SC?2$2, Szžrsisara iSffle m. okfo&ra SI?. §f. SS80S, Sažs-12'isaK £m m. akialsra JB17


K 60.000 „ 30.000 „ 10.000 .. 5.000
. . št. 60.608
. . „ 68.435 št. 7.788. 130.169 . . „ 68.425
daSršSieisa po U
0 M
da uraduje vsak delavnik od V29. do 12. ure dopoldne.
Ravnateljstvo,
sedaj njive in travniki, v Rožni dolini (Vič) proda po ceni 2 do 4 K meter ^Slovensko delavsko stavbeno društvo«. Posamezne parcele merijo 400 do 600 metrov. Kdor hoče sedaj svet za obdelovanje, pozneje pa stavbišče za stavbo hišice, sc mu nudi ugodna prilika za nakup. Celotno meri svet 15.856 metrov in se odda po 2 K meter. — Pojasnila daje načelnik Alojzij Kocmur, in sicer v Konsumnem društvu. Kongresni trg 2, med 4. in 6. uro pop.
B
O
Bfl
Prlhsdaje Srafeaais >30
Izirsbalo se Saodl«
uj SiiHgssuaarc znesku K JliZ-SSaG"—
Srečke rarajSala
«
if
■8
K 15
Kri

U
3
kot poslDQnica c. kr. aostr. razredne JnferSJ«
in njene podružnice
Celin, Celoocn, Trstu, Splltn ln Gorici sed^l o LlnbllanL
priporoča tvrdka
IGN. VOK, špecijalna trgovina s šivalnimi stroji in kolesi
LJUBLJANA, SODNA ULICA štev. 7.