Uredništvo • opravat Ljubljani, Kopitarjeva 6. Telelon 4001 • 4004 Mesečna naročnina 18 lir, za Ino. zemstvo 51-50 lir. Ček. rač.t LJubljana 10.650 za naročnino ln 10.34» za Inserate Izključna pooblaSčenka za domače In Inozemske oglase.- Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano lonctfssiundtu esclusiva pel la pubblicita (II provenlenza Italiana cd estera Unione Pubblicita Italiana s A., Milano _ Vivaci combattimenti in Calabria n porto di Biserta bombardato - Una na ve nemica silurata Bollettino di Comando Supremo — guerra nr, 1200: Nel corso della lenta e ordinata ma-novra di ripiegamento dalla zona costie-ra della Calabri« meridionale, vivaci combattimenti si svolgono tra le avanguardie nemiche e le retroguardie della difesa. Una navc i stata silurata nelle acque della Sicilia da un nostro velivolo; sul porto di Biserta numerose bombe venivano sganciate da apparecchi ger-manici, Forti masse di quadrimotori avvcrsnri hanno attacato il centro urbano di N a -poli, causando ingenti danni c localita delle provincie di Napoli e di Salerno. Tre aerei sono stati abbattuti dalla caccia italo-tedesca; un allro risulta di-strutto dalle. artiglierie di un convoglio. Generale Ambrosio. Težki obrambni boji na jugu Odbit sovjetski izkrcevalni poskus v zalivu Luga — Sovjeti so včeraj zgubili 144 tankov in 59 letal — Nad Stuttgartom, Strassburgom in Miinchenom je bilo sestreljenih 53 letal Živahni boji Pristanišče Bizerta bombardirano Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo H. 1200: V počasnih in rednih nmikalnih manevrih na obalnem področju južne K a -1 a b r i j e se razvijajo živahni boji med sovražnimi predstražami in obrambnimi zaščitnicami. V sicilskih vodah je neko naše letalo torpediralo eno sovražno ladjo; nemška letala so zmetala številne bombe na pristanišče v B i z e r t i- v Kalabriji Sovražna ladja zadeta Močne skupine nasprotnih štirimotor-nikov so napadle mestno središče v N a -p o I i j u ter povzročile veliko škodo in napadle tudi kraje v pokrajinah Napoli in Salerno. Italijansko-nemški lovci so sestrelili tri letala; topništvo nekega konvoja je uničilo še neko drugo letalo. General Ambrosio. Madžarsko ljudstvo sočustvuje z Italijo Budimpešta, 7. sept. as. Današnji jutranji listi so posvetili mnogo prostora vojaškemu položaju in izrazili bratsko solidarnost madžarskega ljudstva z italijanskim prebivalstvom, preizkušenim v divjih najiadih ameriškega letalstva. Italijansko ljudstvo — piše dnevnik »Ma-gyarsag« — ve v tem trenutku braniti neodvisnost in enotnost domovine. Prebivalstvo, ki trpi pri letalskih napadih, stiska zobe in z globokim zaupanjem v voditelje pričakuje razvoj dogodkov. — »Magyar Nemzetk pa v nekem uvodniku naglaša, da je italijansko ljudstvo svetu zgled zavesti in izredne resnosti. Strnilo se je tesno okoli vlade maršala Badoglia, ki je znal najti slik z množicami in ki ne ovira delovanja delavskih sindikatov, kateri so zopet začeli poslovati v državi. V takšnem položaju, zaključuje list, lahko Italija, čeprav v težkih sedanjih okoliščinah, z zaupanjem zre v bodočnost. Namen izkrcanja v Kalabriji Bern, 7. sept. Ziiriški list »Die Tat« piše: Na vprašanje, čemu služi napad na Reggio Calabria, odgovarja London: Za boljšo uporabo mornarice in letalstva. Po mnenju bernskih krogov imajo prednje čete generala Eilsenhowerja dve glavni nalogi: 1. zasesti ceste lostran in onstran Messinske ožine in onesposobiti nasprotno topništvo, da bodo lahko zavezniške ladje končno plule skozi Messinsko ožino. Na ta način bi zavezniki šele mogli izkoriščati svojo premoč na morju in bi se lažje svobodneje gibali.; 2- osvojiti si letališča na italijanski celini, lz letališča pri Reggiu ter iz. velikega letališča pri Vibo Valenzia bi zavezniški lovci lahko ščitili ves Tarantski zaliv in Salerno. i o sta po mnenju angleških vojaških vešča-kov glavna namena tega izkrcanja. Kakor piše angleški tisk, so angleški bombniki pri zadnjih napadih vedno naleteli na številne skupine italijanskih in nemških lovcev tako v Kalabriji kakor pri Napoliju. Zaradi tega se Angloameri-kanci niso na veliko izkrcali v severni Kalabriji, v Tarantskem zalivu in južno od Napolija, ker niso imeli dovolj bližnjih letalskih oporišč na italijanskem ozemlju, brez tega pa ni mogoč velik vojaški nastop, ker bi vojaštvo ne imelo dovolj učinkovite letalske obrambe. »United Press« pravi med drugim: Precejšen pomen se pripisuje sedanjim posvetom med Rooseveltom in Churchillom. Iz dobro poučenega vira se je izvedelo, da oba državnika glede bodočih vojaških načrtov v Italiji ne upoštevata dovolj, koliko sredstev bi bilo treba uporabiti to prvi in odločilni udarec proti Nemčiji. Mnogi se sprašujejo, kaj bo delala ameri- ška armada generala Pattona. Ameriški krogi so odgovorili časnikarjem, da smo pred novimi presenečenji. Kakšna so ta presenečenja? Politična ali vojaška? Churchill in Roosevelt se še verjetno bavila s splošno političnim vprašanjem v Sredozemlju. (»II Piccolo«.) Hitlerjev glavni stan, 7. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na j u r u vzhodnega bojišča su bilo naše četo včeraj v zelo težkih obrambnih bojih proli močnim sovražnim pehotnim in oklepnim silam. Z ostalega vzhodnega bojišču ne javljajo razen krajevnega bojnega delovanja oh kubanskem mostišču in na d a I j n i e m seve-r u nobenih posebnih dogodkov. Edinice vojne mornarice so v F i n -s k e m z a 1 i v u odbile oh vzhodni obali zaliva Luga izkrcevalni poskus sovjetskih napadalnih oddelkov in so pri tem zažgale die manjši izkrcevalni ladji. V nočnih bojih je bil potopljen en sovražni brzi čoln. Sovražnik je izgubil včeraj na vzhodnem bojišču 114 oklepnih vozil in 59 letal. , — Na Kalabrijskem p o 1 n t so bile naSe zaščitne čete samo v majhni bojnem stiku s sovražnikom. Severno od 1» a I m i j a je bil odbit britanski napad. Sovražni bombniški oddelki so prodrli včeraj podnevi, porabljajoč nepregledno ozračje, nad južnozapadno nemško ozemlje. BiH so od lovskih letal in protiletalskega topništva razpršeni in zaradi tega niso prišli do enotnega »apada. več težko poškodovanih sovražnih letal je pristalo nn švicarskem ozemlju. Bombe, ki so bile odvržene nn mesti Stuttgart in Strassburg, so povročile človeške izgube in škodb. Preteklo noč so napadli britanski bombniki ozemlje Miinchena- Tudi ti so bili razpršeni preden so dosegli cilj. Povzročena je bila škoda v stanovanjskih okrajih in na javnih poslopjih mesta ter v nekaj krajih v južni Bavarski, Prebivalstvo je imelo izgube. Pri včerajšnjih dnevnih in nočnih napadih so uničile protiletalske obrambne sile po dosedanjih nepopolnih podatkih 53 štirimotornih britanskih in severnoameriških bombnikov. Oddelki letalstva so preteklo nož uspešno napadli močno zasedena sovražna letalska oporišča na področju Cam-bridgca. Dve nemčki letali pogrešajo. Berlin, 7. sept. as. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da je angleško letalstvo zadnjo.noč izvedlo slrahovalni napad na Monakovo na Bavarskem. Kazdiralne iu zažigalne bombe so naredile veliko škodo v mestnih stanovanjskih četrtih. Med drugim so bile hudo zadete tri bolnišnice, številne cerkve, šole in dobrodelne ustanove. Berlin, 7. sept. Po poročilih mednarodne poročevalsko agencijo so skušalo edinice angleške mornarico v noči na 4. september napasti otok Ouessnnt, ki leži nasproti skrajnemu koncu Bretagne. Nemška mornarica je angleške izkrcevalno sile pravočasno zagledala in proslregla ter jili prisilila k umiku. Sovražnik So je umaknil pod zaščito umetno megle, ( II Piccolo della Sera ). Pariz, 7. sept. as. Mosto llouon, ki so ga Amerikanci bombardirali žo v soboto, so včeraj zjutraj znova napadli angleško-ameriški bombniki. Stovilno letalsko skupino so pridrle nad mesto ter spustile mnogo razdiralnih bomb. Napad Jo bil zelo buil in jo število žrtev verjetno zelo veliko. llerlln. 7. sept. as. Skupino severnoameriških bombnikov, ki so včeraj zjutraj priletelo preko severne Kraneijo nad južno Nemčijo, so po poročilih DNIl-ja prestrogi! roji nemških lovcev, ki so sovražniku pro-prečlll dosego njegovih napadalnih ciljev. Severnoameriško skupine so bilo razpršeno ln so morale nn slepo odmetali v oči no svo-jefta bombnega lovora na kmečko občine v južni Nemčiji. Severnoameriško Izgubo so zuatne, niso pa še točno ugotovljeno. Komentarji k bojem na vzhodu Madžarsko-švicarska pogajanja Budimpešta, 7. sept. as: Prihodnje dni bo j>rispelo v Budimpešto švicarsko trgovsko odposlanstvo na sestanek z madžarsko trgovsko delegacijo, ki jo vodi O]>olnoniočeni minister Micki. Obnovili bodo madžarsko-švicarsko trgovsko pogodbo, ki poteče koncem septembra. \ Vojaški posveti v Sofiji Stockholm, 7. sept. Kakor poroča nemški radio, bodo imeli v kratkem poveljnik nemških, romunskih in madžarskih čet konferenco v Sofiji. (»Le Ultime Noti-zie«) Hudič se dela meniha Stockholm, 7. sept. Kakor je poročal londonski radio, bo v Moskvi obnovljen sveti sinod pravoslavne cerkve. lakoj, ko bodo odprte ruske cerkve, se bodo vršile molitve za zmago boljševizma. Poro čajo tudi, da jc Stalin v Molotovi navzočnosti sprejel ruske verske oblasti, to je metropolile iz Moskve, Leningrada in Kijeva, ki so mu predložili načrt za ob novo ruskega sin"da in za sklicanje zbora ruskih škofov, kjer bi izvolili moskovskega patriarha. Stalin je baje simpatično sprejel predlog metropolitov in je obljubil sodelovanje vlade. Pripominjajo, da je imel kijevski metropolit visoko mesto v komunistični stranki in da je bila s tem prvič v zgodovini boljševiške revolucije duhovna oseba uradno pripuščeiia v politiko- Ta Stalinov korak razlagajo kor pa je še vedno močan in ima verjetno zavlačevalne namene. Neka druga brzojavka iz Londona jiravi, da je »Observer« v nedeljo objavil članek, ki ga je podjiisal »Liberatorc. V njem je rečeno, da je zavezniški napad na Italijo le dol njihovega načrta, kajti drugi del predstavlja bombardiranje. (»11 Piccolo della Sera*). Berlin. 7. sept. Knkor pravi včerajšnje nemško vojno poročilo in brzojavke DNU, se nn vzhodu bitka z nezmanjšano srditostjo nadaljuje. Zadnje dni so bili posebno hudi boji v donješki kotlini, južno in zahodno od Markova, ob železniški progi Brijansk—Konotop— Kijev in severno od Sniolenska. Najhujši sovjetski pritisk je na odsekih pri Stalinu, Poltavi in Konotopu. Vojno poročilo govori o posebno hudih boljševiških izgubah južno od Koro-pa. Ta kraj leži ob reki Desni severozahodno od Konotopa. V donješki kotlini Mannsteinove čete s svojim manevriranjem zavirajo sovjetske poskuse za vdor v nemški obrambni sistem. Če bi primerjali sovjetske komentarje, bi spoznali, da ne zanikujejo lega, kar pišejo pristojni berlinski dopisniki. Tudi anglosaška propaganda končno priznava, da velikanska ofenziva doslej še ni dosegla takšnih uspehov, ki bi se dali primerjali z lanskimi nemškimi uspehi. Strateški položaj se skoro nič ni spremenil. So- vjeti so zadnje dni napadali nn vseli tolkali obširnega bojišča, toda imeli so ln nekaj krajevnih uspehov v obrambnih pokrajinah, kjer Nemci po načrtih vrhovnega poveljstva izvajajo taktiko prožno obrambe. Kjer pa je potrebna stroga obramba nudijo nemške čMe absoluten odpor in izvajajo |K> potrebi tudi protinapade. Tudi Moskva poroča, da so Nemci južnovzhodno od Sniolenska hitro preuredili svoje sile in znova napadli 7. velikimi sredstvi. Značilno jo tudi dejstvo, da kremeljska propaganda ne govori o obkoljevalnili manevrih, temveč o fron-talnih napadih. Iz tega sledi, da si So-vjeti po pripombah pristojnih berlinskih komentatorjev doslej niso mogli ustvarili strateških pogojev za uničevalno bilko. Zato tudi propaganda polaga največjo važnost na zasedbo tega ali onega središča. Treba je pripomniti, da Rusi zasedajo le tislo ozemlje, ki -o ga Nemci namenoma izpraznili. ( 11 Piccolo della Serat). Btirgos, 7. sept. n.«. Oti ljudstva ler s sodelovanjem jaških in cerkvenih oblasti se nadaljujejo proslavo tisočletnice Kastilije. l*o odprtju pomor, razstave v Kasliliji je bila prenesena iz Santandra v Burgos razstava tkanin in ostalih predmetov, ki so jih našli v podzemlju v okolici mesta. V gledališču Avenida je bilo zborovanje razumnikov. Govoril je prosvetni minister, ki je orisal razvoj Kastilije in njeno vlogo pri ustvarjanju tvarne in duhovne skupnosti Španije. V svetu, ki je plen razdiralne vojno, je Španija odločena Tisočletnica Kastilije veliki udeležbi I predstavljati steber katoliške duhovnosti, tn civilnih, vo- Nato je dobil general Franco ob navzoč- nosti oblasti v mestni palači zlato mestno kolajno z ognjevitim nagovorom, na 'katerega je general Franco v odgovor dejal, da je Burgos v španski državljanski vojni — drugi v zgodovini Španije — sprejel glavni slan narodne vojske. Bur-gos je bil zibelka španskega preporoda. Stari junaški duh španske milice, obnovljen v osvobodilni križarski vojni proti rdečim, je temelj narodnega gibanja, ki je dalo španskemu ljudstvu ideal o veličini domovine. Velike zavezniške izgube v Aziji Sestanek trojice visi še v zraku Churchill napoveduje borbo nasilstvom vseh vrst Bern, 7. septembra, as. Listi poročajo iz NVashingtona, dn se zdi, dn sostanek med Stalinom, Churchillom in Rooseveltom šo vedno visi v zraku. Sklep o sestanku treh zunanjih ministrov jo že padol, vendar se pojavljajo štovilno težave pri določanju dnevnega reda razprav. Poleg lega so zdi verjetno, da so bo sostanka osebno udeležil lo Eden, modtem ko utegneta Hull in Molotov poslati lo svoja zastopnika. Buenos Aires, 7. sept. a«. Včeraj jo hnrwardska univerza v državi Massachu-sett podelila angleškemu ministrskemu predsedniku Churchillu častni doktornt pravnih ved. Ob tej priliki jo imel Churchill govor, v katerem jo med drugim povedni, da bi ameriško ljudstvo, ako bi so šo naprej borilo izključno lo zoper neobljudeno zemljo hi sc posvečalo zgolj svojim notranjim za-devščinnm in nič ne gledalo na razvoj sveta, oslalo pozabljeno in živelo v miru. Nikakor pa ni mogočo doseči skupnosti z omikanim svetom, no da bi so čutili povezane z njegovimi problemi in zato se narod Tokio, 7. septembra, as. Cesnrski glavni stan poroča, da je 3. septembra 40 sovražnih letal v pristanišču Wewak nn Novi Gvineji napadlo zasidrane japonsko prevozne Indje. .laponski lovci in protiletalska obramba so zbili 10 napadajočih letal. Tokio. 7. sept. as. Cesnr. glav. stan objavlja. da so japonska letala tedaj, ko so je nasprotnik skušal Izkrcati v Lae nn Novi Gvineji, potopila li prevoznih ladij, eno križarko in več drugih severnoameriških ladij. Uradno poročilo pristavlja, da je bilo nadaljo težko poškodovanih 5 prevoznih ladij in 2 rušilca. Zbitih jo bilo 17 nasprotnikovih letal, 9 jnponskih letal jc bilo Izgubljenih. Nekaj izmed njih se jih je s tovorom bomb vrglo na nnsprotuikovc cilje, Tokio, 7. sept. ns. V poučenih krogih so na podlagi prispelih poročil poudarili, da so nasprotnikove sile med nastopi pri llo-poiu, na odseku sotokov Nove Guinejc« izgu- bilo okrog 7000 mo?.. Z novimi Izkrcanji jo nasprotnik očilno bole! premaknili z mrtve točke bojo nn Novi Guinejl. Nasprotnikovo indijsko spremljavo so spremljali lovci, ru-šilcl in podmornico. Sovražnik jc Bvoje Izkrcevalno naslopo izvedel za hrbtom Japon-cov. fiin so Japonci zagledali nasprotnika, so vojska, letalstvo in mornarica v lesnem sodelovanju napadle in bombardiralo ladijsko spremljavo ter izkrcevalno napravo in povzročile veliko Škodo. Istočasno je nek dri^T japonski letalski oddelek odlctel na odprlo morjo in presenetil drugo nasprotnikovo ladijsko spremljavo, kl jo proti llopoiu dova-žala ojačanja. V spopadu z nasprotnikovimi lovci so Japonci zbili od 40 letal ?7, zraven pa potopili ali poškodovali dobesedno vso nasprotnikove ladje, všteval križarke in rušilec. Ko so na ta način uničili spremljevalne ladje, so so japonska letala vrgla na prevozno ladje in jih potopila B, 5 pa zažgala. Vse ladje so bilo naloženo s četami in preskrbo. — Il' Združenih držav no more otresti Bvoje svetovno odgovornosti. Churchill jo nadaljeval: Seilaj smo v svojih naporih dosegli 1 točko, ko no smemo poznati oddiha. Oillo- j čiti so moramo mcil svotovnim neredom aH j svetovnim redom. V vseli teh preizkušnjah imajo Združene državo v Veliki Britaniji in britanskem imperiju dobro tovariše, s katerimi so povezane ne lo s skupnim jezikom, temveč tudi z vezmi krvi in zgodovino. Churchill je poudaril, da imata oba naroda enako pojmo in skupno zamisli o pravici in časti. Isto strogo izbrušeno čustvo za pravico in nepristrnnost pa daje najvišje mesto ljubezni do osebno svobodo. Nnsilnlštvo Jo sovražnik obeli narodov, pa nnj so pojavlja pod kakršno koli krinko, naj govori kakršen koli jezik in naj ho zunaj ali znotraj. Nalo je pohvalil delo odbora, v katerem so načelniki britanskega in ameriškega glavnega slano ln izrazil mnenje, da bi ta naprava morala delovali tudi po vojni, dokler se svet no bo spet povrnil v svoj tir in dokler no bo vzpostavljen mir, ki ga bo treba zmerom čuvali in ohraniti. Vojna se utegne še podaljšati Carigrad, 7. sept- Turški tisk objavlja komentarje k bojem na skrajnem južnem delu Italije in smatra zavezniško izkrcanje na Kalabriji za neke vrste zavajanje, ki naj bi omogočilo odločilni napad na Balkan. V tem primeru bi se vojna zopet prenesla na evropski vzhod in bi z ozi-roin na gorato obliko teh pokrajin gotovo ne bila lahko podjetje za Angloamerikan-ce. Čeprav imajo letalsko in pomorsko premoč, bi ta sicer številna in močna sredstva ne zadoščala za odločitev na Balkanu v tem letu, zlasti če pomislimo, da so pr°metne zveze jeseni in pozimi po teh kraiih skoraj neuporabne. Turški listi tudi glede Italije ne pričakujejo hitrih odločitev. Kakor piše »Ton«, nameravajo nuditi italijansko-nemške čete velik odpor na severnem delu polotoka. Tega mnenja je tudi »Ahšam«, ki med drugim pripominja, da 60 Ncmci na vzhodu sicer zelo zaposleni, vendar pa zato še ne moremo pričakovati hitrega konca vojne. Zavezniki bodo morali žrtvovati najmanj toliko kakor Nemci in vojna sc utegne podaljšati za eno ali dve leti. (.11 Piccolo«. Lizbona, 7. sept. as. Angleška uradna poročevalska agencija javlja, dn jo južnoafriška vlada uradn6 priznala francoski narodni odbor v Alžiru z istimi pridržki kakor londonska vlada. Tudi Castel Gandolfo spada v odprto mesto Rim, 7. sept. Sedaj je že skoraj goto-vo, da bo tudi kraj Castel Gandolfo, kjer je zgodovinska papeževa poletna rezidenca, izvzet iz letalskega bombardiranja in bo vključen v sporazum, nanašajoč se na oklic Rima za odprto mesto. (»Le Ultime Notizie«.) 500 tujih delavcev odlikovanih v Nemčiji llerlln, 7. septembra, as. Na predlog ministra Speera jo Hitler podelil odlikovanje zaslužnega reda nemškega orla okoli 500 delavcem Nemčiji prijnleljskih in zavezniških narodov, ki so s svojim delom zgledno pomnožili nemško vojno proizvodnjo in s tem pomagali varnosti evropsko celino. Povezanost trojne zveze Tokio, 7. sept. Na včerajšnjem sestanku zastopnikov tiska je izjavil govornik, da os po štirih letih vojne v Evropi koraka proti zmagi in da je po vstopu Japonske v vojno nastala skupna fronta trojne zveze. Os ima v Evropi zasedene vse strateške točke, Japonska pa v Vzhodni Aziji in čas dela za trojne zvezo, kajti evropska in azijska fronta je trdna, kar jezi sovsažnika, ki v prepričanju, in da kain tisti krajcarji pridejo, katero so bratje ln sestro to imenovano bratovščine skup zvrgli.« Potem piše o misijonskem do-lovnnju našega rojaka Frldrika Barage, »kateri gospod so jo lansko leto, ves vnet zn razširjenje vere med noverniki, ... tjakaj v tislo deželo podal in jo po težavni raj/.i. katera jo colih 6!) dni po nevarnem morju ln po suhoin iu po duročili vodah trpela, v nu-menjeno deželo srečno in zdrav prišel., «Da-ljo pravi oznanilo, du su moru vsakomur, ki mu je mnr za svoto vero srco trgati, če bero pisma, kutera je poslal Baragu, in v katerih opisuje, s kakšnim vescljoin poslušajo ljudjo božjo besodo »in knko oni Bvojo črno roke in obrazo proti nebeškemu očotu zdaj povzdl-BUJejoi.« Cerkveno ključarjo Bta postavljali v tistih časih carkvona oblast ln vogtija (odvetnik ali uradnik, ki jo izvrševal sodno oblast imunitetnega .gospoda). Ozuanilo .gledo postavitve novega corkvenegu ključarja jo zapisano takole: »...kor po postavali dva ključarja biti morala, jo cerkvena Gosposka in Fironško velemestno življenje so šo nI prebudilo, ko jo von Miide trikrnt kropko pozvonil na zvonec v četrtem nnilstropju na Via Kicasoli 30. S Poldetom brž pogra. biva prtljjigo In nekaj trenutkov poznojo že drvimo z avtom po ozkih firenških uli. cnh, vsepovsod olulanih od visokih stavb. Vse mesto jo bilo še pogroznjono v globoko spanjo, kajti silna vročina ponohn šele okrog drugo ure ponoči, modloin ko ao bližnji in duljnjl vrhovi žo žareli v nad. zumskl luči. Prvi sončni žarki so so v pramenih lovili ineil tcinnozolenlml vejami košatih dreves, božajoči hladni vetrič jo nalahno drsel preko naših duš in utrujenih oči, ko smo v vedno vcč.icm tempu drveli v smeri proti S. Giovanniju. Kmalu smo pustili daleč za sabo umetniško mesto z neštetimi spomeniki in stnrodavnimi pnlnčnml, umetnostnimi gnlerijnml, krasnimi cerkvami tor »stoletnimi mostovi, skozi katero šumi Arno svojo večno stoletno pesem In nosi pozdra-vo mimo prostranih poljan tja dalje proti zapadu. Lo Duomo s svojo ogromno kupolo ler visokim stolpom in vitko Siguorio smo še dolgo videli na obzorju. Sončni žarki so so vedno močnoje upirali v naš terect in avto jo z vodno večjo brzino hitel proti jugu. V Arazzi smo se nekoliko ustavili tor sl na kratko ogledali mesto. So nekoliko prijaznih kmečkih naselij pod položnimi hribčki, še nekoliko samotnih kmetij z lepo urejenimi sadonosnlki — in že smo prispeli v Terontolo, kjer so odcepi žoleznlen proti 1'orugi in Asslslju, rojstno, mu .kraju sv. Frančiška Asiškoga, s kras. nlm samostanom in cerkvijo, medtom ko vozi Iz Torontole direktna železnica proli Orvietu in Rimu. Mesto Porugla loži pri. blltno v višini 500 m nnd morjem in bl ga luhko linonovnli »mesto na gori«. Polog mnogih drugih zanimivosti jo tam slavna In starodavna »Rogia HniversiU Itnliana por slranlcri«, kamor prihaja vruIio leto Naročite ss na s siGYensko poljudnoznanstveno knjižnico Prva Svetova knjiga »DENAR« bo v nekaj dneh izšla. Knjiga je Izvirno delo prof. dr. Vladimirja Murka ln predstavlja tudi v svetovni literaturi na tem področju posebno In edinstveno delo. Knjiga bo za vsakega zanimivo ln poučno branjo. Za tem bo sledila knjiga, po kateri jo t.o sedaj nenavadno veliko povpraševanja in kl slovi po vsem svetu, ln Blcer Car ne t" levo delo »Kako si pridobim prijatelja«. Opozarjamo predvsem na originalna dela naših znanstvenikov In strokovnjakov, kakor n. pr. na delo prof. dr. Valtcrja Bohinca »EGIPT«, kl bo Izšel v dveh delih. Napeto opisan zgodovinski in geografski prikaz Egipta nam bo razkril mnoge tajno to posebno dežele, kl slovi že od najstarejših časov zaradi svojo lege ln svojih posebnih naravnih In kulturnih zanimivosti. No bomo danes na dolgo opisovali še drugih originalnih del kakor »Mehanika v vsakdanjem življenju« — univ. prof. dr, Antop Kuhclj, »Sprehodi po nebu« — ravnatelj Pavel Kunaver, »Slogi v stavbarstvu« — univ. prof. dr. Franc Štele, »Zgodbo matero zemlje — Janko Hafner, »Itimska cesta« — Inž. Ciril Pire Itd. Itd. Opozarjamo že posebej na v svetovni književnost! slovito Gagernovo delo »MEJAŠI«, kl s svojimi mojstrskimi opisi resničnih doživljajev in dogodkov lz kolonizacijo oziroma naselitve Ameriko prekaša napetost In zanlmvost kakršnega koli pustolovskega romana. Vse knjigo bodo tiskano na srednjc-flncm gladkem papirju ln bodo trajno vrednosti. Kor bo papir gladek, bodo sliko zelo lepo. Mesečna naročnina za broširano knjige jo Farno 20 lir, na polplatno vezane pa 35 lir. 2 a nenaročnike bodo knjige občutno dražje. Prepričani smo, da bo ta, edina slovenska poljudnoznanstvena knjižnica našla mesto v knjižnicah vsakega Izobraženega ln pa tudi preprostega Slovcnca. Predvsem pa opozarjamo gg. profesorje In dijako na to, da bodo vso knjigo, ki bodo izšlo v tej zbirki predstavljalo pripravc-n, vsakemu lahko dostopen pripomoček pri učenju. Naročnike sprejema Ljudska knjigarna ter uprava »SVETA«, Kopitarjeva 6. Vogtija Antona Maroutha od Lenštikov po- Btuvilu in mu izvoljeno pismo uli dekrot poslala.« Zdi so, da prod dobrimi 100 leti pri Sv. Gregorju šo nlbo Imeli oorkvonega pevskega zbora. V božičnem oznanilu 1. 1832. sporoča župnik, da imajo lotos tudi pevca, ki poma-ga s potjem povišati zunanjo službo božjo. Prvotno gu jo plačal lz cerkvenega darovanja, pozneje pa gu jo zadržal pogodbeno ln uiu dovolil pobirati bero. Kot novost volja omeniti tndi oznanilo, po katerem sporoču višja oblast, da so je ustanovila na Dunuju zuvurovalna družbu proti požarom. Znvnrovululno jo projcl po-gorc-leo polovico po požaru, drugo polovico pa potom, ko jo poslopje obnovil. Oznanilna knjiga pri Sv. Gregoriju je pisana v bohoričlcl. Jezik sam ni čist ln ima, kakor je bilo sploh prod 100 leti v navadi, precej tujih izrazov; v ostalem pa jo izražanje jasno in preprosto. Obširnejši izvleček to staro knjigo jo objavljen v »Etnologu« 1. 193U. imenskega jezera mnogo študentov iz vse Evropo zlasti na .počitniške tečaje. Gosta jutranja meglica v daljnvi nam je lilla znamenja, dn bomo kmalu nu cilju. In ros: nepričakovano se odpre prod nami kra-ssn rn zg I od na svotlo. zeleno vodno gladino in par trenutkov poznojo smo so žo pozi. bavali na valovih Trnzimonskoga jezera. Ob šepetanju vetrov in šumenju valov smo mirno veslali in občudovali srebrno se loskotajoče valove, nulnhno so zihnjo, kn. kor v gondoli. Zdelo so mi jo, knkor da je prišla iz davno pozabljenih snnj spet nnznj tista iskromj, radostna mladost, ki so mi jo zdolo, dn jo no bo več. Nn novo so oži. voli vsi mladostni spomini tiho srečo, miru in srebrnih majskih melodij. Ob teh 6ro. bruo so loskotujočih valovih jo pričela šc. petatl spet mlada pesem, mladosti sanjo so spet razpelo svojo rožno niti in v njih zvokih sem čutil trepetati vso nemirno misli svoje, ki jih jo lahen velri« nosil prek rdečih makovih polj in prostranih smrekovih in borovih gozdov kot pozdrav tisti čudoviti deželi, k! so nalaliko naslanja goram v naročje, kjer tiho šeleste misli v sanjah borovcev ln sanjavlh očeh nežna, nega deklet n. In takrat so jo spet z vso silo vzbudila v meni tiha želja in skrito liropenenjo, da hI preživel vsaj en večer zahajajočih sončnih barv, vsaj eno zvezd, nato noč vrb sončnih plnnln, koder nI bo. lečin, kodor počivajo radostni, srebrnobcll oblaki. Vse na svetu so sprcmlnjn, leta teko z neizprosno nngllco ln so jih no dn usta. viti, valovi Trazlmenskcgn jezera pa žo sto in tisočletja šume Isto pesem vsak stoičen dan in vsnko srebrno noč.. S svojo zamolklo govorico nam pripovedujejo slavno rimsko zgodovino; govore nnm o enem nnjvečjih poveljnikov v zgodovini ln nič manj po. membnom državniku, o nad vso drznem, premetenem in utrjenem Ilnnlbalu ter o njegovem znamenitem prehodu čez Alpe, Iti spndn med največjo strntegično čine vseh časov ln kl je 1. 217 pr. Kr. uničil veliko rimsko vojslio oh tem jezeru. Soneo jo stalo žo visoko nn nebu In njo. govi topli žarki so padnll skoraj pravo, kotno na jezersko gladino, ko smo so spom. nili. da ho treba veslati k bregu ln na. daljovatl pot proti Večnemu mestu. Tako nekam trudni smo bili, brez volje, knkor bl zaprtih oči poslušali monotono p!.|uskn. njo morskih valov oh knmcnlto bregovo ln ne mislili ničesnr. Vse nam jo bilo ne. znano, nedognano, lo samotni sončni žarek jo šo tropetnl na hclern, praznem listu nn. šega življenja. Vsi nnšl zlati, sončni cilji so bili v njem, v tistem samem sončnem pramenu. Z bolestjo v srcu smo so ločili od sro. brno so leskotajočlh valov, na katerih smo preživeli neknj lepih, veselih ur, nekaj kratkih trenutkov na nič mislečo, brezskrbne mladosti, llltro minejo taki trenutki, žal prehitro, a vendar so tudi spomini tnko lepi in ti nam bodo ostali prav tja do po. slednjega dno nnšega nemirnega popotovn-njn, do zadnjegn tresočega so koraka, ko nam bo veter poslednjič mršil redke, sivo laso, potem pa bo le šo majal travo na naših grobovih. Popoidun se je vedno bolj nagibni k večeru in mi smo v vedno večjom tempu drveli mimo mest: Porngin, Asslsi, Foligno, Spoloto, Terni, Orte — in v večernem mraku so so nnm žo od daloč prikazale luči večnega mesta Rima. Lepa so potovanja in mnrslknj sc Človek nn njih nauči. Toda eno pa ho vcilno ostalo Iz urada CONI-ja Službena objava Nogometne zveze 1. Kaznujo se SK Ljubljana z globo 1000 lir, kl jo mora vplačati do 15. t. m. pod protnjo suspenzu, ker nt nastopila na reprezentančni tekmi. 2. Kaznujo so S K ICorolan z globo 50 lir, kl jo mbra nakazati do 15. t. m., kor nu reprezentančni tekmi nista nnstoplla njo-govu Igralcu Ovon in Ovsenik. 4. Zavrno so prošnja SK Zabjaka za po. milostitov kazni igralcu Jožotu Sujovicu. 5. Poziva so SK Tobačna tovarna, da nakaže Mladiki ln Zabjaku po 75 Ur kot odškodnino za ncodigrnni prvenstvonl tekmi rezerv. Zneska morata biti nakazana do 15. t. m. Športni drobiž Nogometno moštvo zagrebškega Ilaška jo doživelo nedavno lep uspeli. V gostoh jo imelo odlično madžarsko onajstorlco »Fe-ronevarosa« in jo po lepi ter napeti Igri ' premagalo s 4 : 2. Tokrat so zabeležili na > llnškovem Igrišču tudi rekordni obisk, nam. I reč 12.000 glodaleov. Poročila hvalijo zlasti Knetnna, kl je bil poleg Cajkovskega naj. boljši mož na polju. Plavalni dvoboj, kl bl so moral vršiti pred dnevi mod Svedl in Madžari v Budim, pošti, jo preložen, ker so Svedl sporočili, dn iz tehničnih razlogov no morejo na tovanjo. | Gradjanski prejel Izredno podporo v znesku 20P.C00 kun. Ravnntcljstvo »Ilrvat. ! skegn Radišo« jo poklonilo Gradjanskemu kot najzaslužnejšemu hrvatskemu športnemu klubu 200.000 kun kot podporo zu dograditev igrišča, s posebnim pismom jo sporočeno 1 vodstvu Grndjanskoga, da mu je nnknznna pozornost zlasti zaradi zaslug, ki jih ima i za propagando hrv. športa. MaroGiSe se tafcsj na svetovno znani roman » Ui ho izšel i 205 krasnimi ilikamf 1. oktobra. Knjiga bo veljala: broširana......35 lir v polplatno vezana . . 43 lir v celo platno vezana na najfinejšem papirju . 60 lir Naročniki »Slovenca«: in >Do-moljubac, ki plačajo knjigo vsaj ilo 5. oktobra, dobe broširano za 30 lir. v polplatno vezano za 40 lir. V Ljubljani so sprejemnjn naročila in plačila v veži Ljudsko tiskarne pri vratarju. lz gospodarstva Pred rtebln!tiran}rm Iganja (n likerjev? Tla',iinnskl listi pišejo, da jo Konfederacija truovcov v Rimu načela pri merodajnih oblast viii vprašanje dcbloklrnnjn likerjev in žganja z razveljavijenjem naredbe ministrstva zn korporacije iz februarja t. I. Prepoved prodajo jo namreč zelo oškodovala številno trgoveo in lndustrljce. Pri dcbloklranju so Iki vodilo račun o proprečonju špekulacije in zadrževanja znlog. Hrvaisko-bolgartki trgovinski ndnnšaji. V Zagrebu so se to dul vršila hrvatska-bolgarska pogajanja, pri katerih jo bilo sklonjeno podaljšati ohstojočl trgovinski spora-7iim do konca tekočem leta. Z ozlrom na tež-koče, ki s» so pojavile v klirincu, bo zaenkrat trgovina omejena samo na kompenzacijske posle. Hrvatski film. V trgovinski register v Znirrohu jo bila vpisana družba Hrvntskl film. d. d. 7n izdelovanje domačih filmov. Zagrebška disknntna banka je na osnovi odredbo hrvatskega finaneneirn ministrstva prešla v posest hrvatske države. Naziv jo ostal Diskontna banka s pristavkom: Last Neodvisno Hrvntsko Državo. Istočnsno ,io biln odrejena likvidncija hnnke. katero vodi Hranilnica Hrvatsko države. Praška kreditna banka v Pragi. TTrndna likvidncija banko so je začela dno 1. septembra letos. Vremenska napoved 8. sept. (sreda): zjutraj megla, nato jasno in vlažno. 1 9. septembra (četrtek): isto. Andrej Anton: 80 Kako postanem javen delavec Naj ob pruvem času uvidi, dn niina veduo samo on pruv, da niso ljudjo zaradi njega oin-pak je on zaradi ljudi. Naj tako napuke popravi. Popravi noj s prijazno in toplo besedo, kar je pokvaril z greuko iu krivično. Naj listo, ki jih je krivično žalil, ob prvi priložnosti posebno odlikuje in jiui posveti izrazito pozornost. Našel bo priložnost, da bo izmil iz duše krivično žaljenega runo, ki jo jo zudal • trdo besedo in bo odstranil želo zauicre, ki bi mogla nupraviti iz somišljeniku nasprotnika nli celo sovražnika. Nobena sramot« ni popravljati storjene napake in krivice, pač pa jc neumno in krivično vztrajati v napakah in krivicah. Vsi ljudje delamo napake. A samo bedok misli, da mora v zmoti tudi vztrajati. Moder mož se sploh nc bo veliko izgubljal v očitkih in prepirih. Kador ga polomijo pošteni iD resni ljudje, se sami preveč zavedajo krivde in so potrudijo, da ob prvi možni priložnosti storjene nupako popravijo. Pri slabih pa tudi ne bodo očitanja veliko dosegla, ker je lo preveč resničen italijanski pregovor: »Chi offende non pordona.« Psihološko je to treba tako razumeti, da slab človek nedolžnega, kateremu je storil krivico, potem zasovraži. Zaveda «c krivico, ki je nn njegovi strani; zaveda se tudi, da bi jo uiornl popraviti, čemur pn se upira njegov na-puh in zloba. Zato sovraži žrtev svoje krivič-nosti. V vsakem primeru boš -najbolje storil, če zamere in žalitve čimprej pozabiš. To krepi zdravje in pospešuje dobro prebavo. V nasprotnem primeru pa boš najhuje sobo kaznoval in si strašno obtožil srco in dušo. »Za krivice jo najboljše zdravilo pozabljenje,« jc r?-kcl žo Scncka. Politik mora to upoštevati in mnogo roz-niišljnti ter skrbno izbirati, kaj bi mogel is tujine i pridoui porabiti na domačih tleh. Ako tu trud opusti, so mu more zgoditi, da bo orno-1 gočil izdajo sicer dobrih zakonov, ki pa no | bodo v skladu s stvarnimi zahtevami in potre-i bnmi njegove domovine. S tem bo deželi več škodoval kot pa koristil. — Isto velja tudi za presajanje raznih idejnih gibanj, porojenih v | tujini, na domača Iln. Politični delavci naj se I le seznanjajo s kulturnimi pridobitvami tujih ! narodov. Toda v prvi vrsti morajo dobro po-znati svoje ljudstvo, svojo domovino. Javen de-lavcc mora biti pred vscin temeljit poznavalce življenja in mišljenja svojih rojakov. Kolikor mu čn« dopušča, noj prebira narodno »godo-vino, nnj sc seznanja z navadami in običaji svojega ljudstva. Vestno nnj tudi preučav« življenjske popnjo prebivalstva in gospodarske možnosti dežele, v kateri živi. Nc ime mu biti tuje, knj domača zemljo proizvaja in kakšne možnosti napredka «o jI done. Scle na tej osnovi bo niopel ljudem v gospodarskih stvn-reh prov svetovati, v zakonodajni zbornici pn predlagati in podpirati koristne zakone. | Noj ostane miren, kadar se drugi sklicujejo nn tujino: Zakoni, izdani v skladu s potrebami lastne domačo dežele so najboljši. Meil prijatelji Dokler sl pri močeh in se ti sreča smehlja, tedaj so ogloj za onimi redkimi o pravimi prijatelji, ki jih nakloni človeka Previdnost. Skrbno goji dobra prijateljstva. Ne daj sc »voditi od tistih, ki se ti laskajo. Bodi toliko prostodušen in močan, da preneseš odkrite, čeprav trde besedo tistih, ki ti dobro hočejo. Pravi, a redki prijatelji se ne drže človeka zaradi ugodnosti, ki jih za sebe pričakujejo, temveč cenijo in ljubijo njega in Jim je pri srcn nje-gova dobrobit. Le-ti te bodo tudi spremljali t in ti bodo ob ndarelh usode dajali poguma, pregnanstvo, stnli ti bodo ob strani v nesreči »Dobri nasveti prijatelja okrepčajo dušo« (Prcg 27, 9). in to jo ljubezen do rodno grude. Najsi bo zunaj v širnem, prostranem svotu so tako lepo, bi človek vendar nnjrnjo od veselja zavrlskal, ko stopi na domača tla. Tudi če bl prehodil vso vrhovo sveta, bi so ob po. vratku razjokal nad lopolo naših gorž. Planlnko. II miglior lassaiivo naJboljSe odvajalno sredstvo KULTURNI OBZORNIK Knjiga o kongregacijah Vodilo Marijinih kongregacij. Po virih sestavil Jože Pogačnik. Izdalo in založilo Škotsko vodstvo Marijinih družb v Ljubljani 1941, -str. 174. V zadnjem času opažamo novo živahno delavnost centrale Marijinih družb v naši škofiji, prav posebno delavne in živahne pa so postale diiaške Marijine kongregn-cije pod vodstvom svojih voditeljev. Zdi ee, kakor da bi se prve in druge vendar začele zavedati, koliko morejo storili za verski prerod svojih članov in v,sega ljudstva, koliko so v tem oziru možnosti zanemarile in kako velike naloge jih čakajo v tem za bodočnost. Da bi zopet našle same sebe v tisti lepi podobi, ki jim je bila dana ob ustanovitvi in so jo izpričale v najlepših dobah svoje zgodovine, vsaj potrebovale nekoga, ki naj jim pravo sliko poda in z njo vse, kar je na kongregacijah velikega in važnega tudi za nas čas. To delo je izvršil dr. Jože Pogačnik, ki je »skušal napisati razlago kon-gregacijskih pravil, kakor jo nudijo najboljši kongregacijski ideologi in kongre-gacij3ka izročila ter avtentične razlage vodstva«. Prvi del knjige je posvečen kratiti zgodovini kongregacij, naj bo v svetu ali pri nas doma, nnj bo splošnih ali posebej dijaških. Ta tvarina bo voditeljem za predavanje in nagovore vedno dobrodošla. Ko bo voditelj pregledoval 6adove, ki so jih kongregacije rodile za verski in moralni prerod katoličanov v svetu in še posebej med Slovenci, bo z veseljem tudi za bodočnost segal po lem odličnem sredstvu nove verske pomladi, ki si jo želimo. In četudi je ta svojevrstna verska organizacija samo pomožna sila KA, bo mogla zelo veliko storiti za kraljestvo božje med nami, seveda, če bo zvesta svoji pravi podobi. Ta podoba sc nam odkrije ob obširni in temeljiti razlagi Pravil kongregacij, kar je glavna vsebina dragocene knjige. Iz razlage namena in bistva kongregacij spoznamo, da je osebno posvečenje članov njen prvi in njihovo apostolsko delovanje njen drugi glavni namen- Za dosego teh ciljev kongregacija «me uporabljali vsa sredstav, ki jih daje na razpolago sv. Cerkev, ki so jih priporočili učitelji duhovnega življenja in še posebej duhovna šola Ignacijevih Duhovnih vaj in po pravici velja zato za visoko šoio popolnosti. Češčenje Matere božje — Zavetnice kongregacij — zavzema med temi sredstvi odlično mesto. Že iz tega je razvidno, da kongregacija je in mora biti organizacija izbranih članov (elita) in je nujno hirala, kjer tega ni dovolj in dosledno upoštevala. Velika reforma, ki jo je jezuit Lord izvršil v kongregacijah v Ameriki že v tem stoletju je bila, da jo število članstva znižal od poldrugega milijona na 350.0001 I.e izbrane čete bodo mogle tako apostolsko delovati kakor pravila zahtevajo. Avtor se dalj časa zamudi pri razpravi o kongregacijskcm aposlolalu in vzgoji zanj, kar je važno. Poudari, da Pravila tega apostolata nikjer ne omejujejo in odločno zavrača mišljenje, da bi bila kongregacija 6amo pobožno društvo, ki naj bi zbiralo člane k molitvi in pobožnim vajam. Pri splošnem govoru o aposto-latu pogrešamo opisa relativne nove oblike mogočnega specializiranega apostolata. ki jo je svetu pokazal belgijski žo-sizem. Ta apostolat je več kot samo priložnosten. Od njegovih metod sc tudi kongregacije morejo mnogo naučiti, ne da bi kakor koli segale v področje KA. Posebno važno sredstvo posvečanja in apostolata so pri kongregacijah skupne vaje in odseki. (Karitativni odsek je premalo poudarjeni) O enih in drugih pravila pozneje še večkrat razpravljajo. Zopet je jasno, da bodo kongregacije dobro uspevale takrat, kadar se bodo držale pravil. Če sc jih ne, jc največkrat krivda vodstva kongregacij v celoti ali posameznih, zato so besedi, voditeljem namenjene, vredne posebne pozornosti- Kadar se voditelj hoče svoji kongrcgaciji zares posvetiti, bo nujno uspevala. Seveda pa bo moral svojo veliko oblast modro delili s svetom, če naj bo kongregacija res šola popolnosti in apostolata. Navodila, ki jih imajo v Pravilih nižji in višji opravniki, so konkretna in praktična. Voditelji bodo avtorju hvaležni za smernice, kako naj ravnajo z družbami, kjer je veliko starejših članic, kako naj varujejo kongrega-cijo pred modernimi zablodami itd., zelo jih bo razveselil tudi pregled marjanske in kongregacijske literature na koncu knjige. Jezik Pogačnikovega Vodila je lep in sočen. (Ali se bo izraz »družnik« za člana kongregacije uveljavil? Dvomim) Oprema lična. Knjig« je sad solidne teološke izobrazbe, dolgotrajne voditelje skušnje in velike dušnopastirske modrosti. Avtorju smemo biti za velik trud, ki ga je vanjo vložil, zares hvaležni. Delo se mu je posrečilo in bo imelo trajno veljavo. — D. V. F. PSsnisiEki vestnik št. 5—80 Izšlo jo pet številk v enem zvezku Planinskega vestnika, ki ga urejuje dr. A. Brilcj, ter jc posvečenih pokojnemu častnemu predsedniku Slovenskega planinskega društva dr. Franu Tominšku. Lepa celostranska naslovno podoba zaslužnega pionirja slovenskega organiziranega planinstva krasi te številke, nato pa sledi lepa pesem slovenskega planinskega pesnika, pohorskega bardn, Ludvika Zorzuta: Zašlo jc sonce za Ojstrico. V lepi osrednji kitici je lepo označil Tominškovo pionirsko delo r. besedami: Tedaj, todaj smo šli, pognali se v višavo i-oz luknjo v Zlatorogovo kraljestvo, snovali, tkali naših gor občestvo v goro škrlatno In stoglave, Trentnr Jože Špik, nesmrtni Mota, 7, menoj vsi mojstri, čez grebene pod Razor, Jalovec, v triglavske steno, nn Kriške pode Vnm kraljevska pota odprli smo, kjer steze po sledovih loven divjega peljale so v smeri noznane, kot sekale bi gor-un srčne rane, in se ustavile pr' kočah in domovih, kjer smo zasmili sir, ki lz škrlntn gu tkali v glorljl smo, ko blagoslove Aljaž rosi I jo v znrje nove. In nn stežnj smo Vnm odprli Vrntn, odgrnill Oltnrje, Kanjovce. Roknvol Tedaj, tedaj smo šli, pogaali so v višavo ... S temi besedami je pesnik lepo označil njegovo delo, kakor ga je nato ocenil tudi dr. Prcdnav, v nadrobnem govoru, ki je tu ponatisnjen- S tem se je Planinski vestnik lepo oddolžil delu in spominu tvojega ustanovitelja. Nadaljnji članki so. naslednji: Jos. We-ster opisuje Gorice in hribce na Ljubljanskem barju, vmes pa se ozre na zgodovino Barja in na stare pesnike barjanskega močvirja, kar lepo poživlja opis, ki mu je priložena tudi karta Dr. Janko Lokar opisuje v članku Za ruševcem lov na tega gozdnega ptiča. Dr. M. Čadež podaja nauk o Vremenskih tipih in njihovem pomenu za vremensko napoved, kar bo zanimalo vsakega planinca, ki bi se po vetrovih rad orientiral, o vremenu. Članek je nazorno ilustriran. Henrik Lindtner opisuje turo Na Veliki Klek pred 40 leti. Dr. Božena Mravljak opisuje Kresne ognje, lepo doživetja v naravi. Dr. Edvard Paj-nič Grmez na Barju, čuček France Slovo od Triglava, Pavel Kuncivc Slikanje v planinah, dr, A- Brilej pa Veliko goro aH Veliki ribiški boršt, kaker ga je krstil žo Valvazor. Bogdan Kazale priobčuje iz nekdanjih spominov »Vsezlobran«, kjer je v živahnem jeziku in s pravim humorjem opisana tura v Karavanke, pa tudi na Pohorje. J. Wcster se spominja Simona Ro-biča, kot prvega pobornika slovenske planinske organizacije, kar je lep donesek k zgodovini slovenskega planinstva. V m-briki naii slavljenci so omenjeni jubileji dr. Kugyja, A. Špnekdeta, I. Korcnčana ter Joža Čopa, ki je srečal Abrahama. Ne-krolog se spominja smrti gorskega vodni« ka L, Erjavška- Ocenjenih je več knjig, ki opisujejo naše kraje in gorski svet. Planinski vestnik bo iziel J« «nkrai letos ter ga vsem priporočamo« DEVETDNEVNEGA Molitveni namen današnjega šestega dne devetdnevnioo je z a vso tiste, ki komunistično iločino hvalijo, odobravajo in ga hvalijo, vršijo zanjo obvoščevalno službo ali vanjo nagovarjajo. Molitveni namen jutrišnjega (čotrtsk) sedmega dno devetdnevnieo ja zn vso tisto, let komunistično zločino pripravljajo s tom, da razdeljujejo lolnko, čsopiso ln brošuro, da za zločince in zločine zbirajo ali dajejo denar, pa tudi za vso tisto, ki zločince prikrivajo ali kakor koli drugačo pomagajo pri Izvedbi zločinov, • Udels2ujm0 se teh devetdnevni« v čim večjem številu ln proslmn i vso ponižnostjo In Iskrenostjo milosti, da hI so pomirila uničujoča strastna sovraštva med našim narodom In da bi znblodcll prišli na pravo pot resnice ln pravice. Koledar Sreda, 8. klmovca: Marljno rojstvo; Ha-drijim, mučenec; Anion, mučonec. Četrtek, I. klmovca: Peter Klavor, «po-mavaloc, (lorgonij, mučonoc; Sergij, papež. Petek. 1». ktihovca: Nikolaj Tolentinskl, spoznavalec; Pulhorija, oosarica. Zgodovinski paberki 8. klmovca: 1. 1190. v času tretjo križarska vojne ao ustanovili bogati " križarji lz Hrcmena ln Ltibecka v križarskem taboru pred Akko- nom nemški viteški red, ki si je, podobno drugim viteškim rodovom, nndol nalogo, da so bo poleg postrežbi bolnikov in varstvu romnrjov posvetil borbi s sovražniki križa. O dolovanju reda v Svoti dožcll ne omenjajo viri za evropsko zgodovino knj pomembnega. Po psdcu Palestino jo red p-encsel torišče svojega dela na ozemljo ob Baltiku, podjarmil si jo doslej še pogansko Pruso, jih podjarmil in pokristjanil in garmanlziral ter osnoval svojo državo, ki jo koneo 14. ln v 15. stoletju grozila uničiti Poljsko, toda bitka pri Tannenbergu jo odločila drugače, zapečatila jo usodo reda. Iz nckdnnjo redovue provinco jo nastala po prostopu velikega mojstra Albrehta v protestaiitizem Rranlhorsko-pruska država. Katoliški corkvi zvesti vitezi so si izbrali Morgcntlioim na VViirtenberškom za svojo prostolnico. L. 1800, so rnzon v Avstriji vsa njihova posestva sokulafizirnll, po 1. 1840. pa jo red znova oživel. Nomški viteški red jo močno vplival tudi na razvoj corkvenih prilik na Slovenskem, njegovo področje jo Ilela krajina — 1. 18M. j« umrl slovenski slikar JnrlJ ftublc, največji učeneo \Volfove šole. Roman ▼ slikah »I VANH0E« se naroča in plača t Ljubljani v Teži Ljudske tiskarne pri vratarju — Obeta se ie lepo vreme. Po starih Vromcnskih zapiskih jo september zaznamovani kot mosec, ki prinaša mnogo doževjn in dostikrat nastajajo tudi hudo povodnjl. Navadno zaznamuje soptembor do 15 dežov-nlli dni, a hkrati tudi šo mnogo prav toplih in prijetnih dni. Lotošn.ii soptembor jo v kratkom času 3 dni zaznamoval do 62.9 milimetra dožja, toliko skoraj, kakor jo imeli ves soptombor leta 1941. Septomhor tega lota jo bil nnmroč v zadnjih 8 letih zelo suh ln topol, kajti bilo jo vsega le (i dežovnih dni ln G8.4 mm dežja. Druga lota jo bil september zelo dožovon in je navadno presegel svoj mosočni povprečnik, ki jo izračunan na 140 mm. Ponedeljek jo bil drugačo lop dan. Dnevna tomporaturn so je napram nedelji močno popravila. Zaznamovana jo bila najvišja temporatura +24.2 stopinjo Celzija. V torek zjutraj jutranji minimum +12.9 stopinjo, tUdI dolnn okrepitev napram ponodeljkovemu jutru. V torek zjutraj močno megleno ln hladno. Barometer so jo visoko dvignil na 76G.2 mm. — Duhovne vajo za gospe In matere bodo v Liehtenturnu od 12.—16. septembra. Prilika bo tudi zn zaprte duhovno vajo. Prijavite so na predstojništvo Lichtentur-novega zavoda v Ljubljani. — N« uršullnskem učiteljišču v LJubljani so prično sprejmnl Izpiti za prvi letnik 27. septembra ob 8. — Vpisovanje v šolo Glasbene Mntlco jo šo vsak dan mogoče, čeprav so je reden pouk žo pričel. Poleg klavirja in violino so poliču iojo vsi glasbeni Instrumenti in teoretični predmeti. Pojasnila dajo pisarna Glasbeno Matico. — Pevski zbor Glasbeno Matico bo sprejemni nove članico in člane dno 1„ 2. In 4. oktobra od 6—7 zvočer v sobi St. (5. Pogoji sprejema: dohor, zdrav glas In primerna glasbena lzobrnzhn. — Odbor pevskega zbora Glasbeno Matice. glav. Za te se sodni gospodinjo močno zanimajo. Iz Trnovoga in Krakovega jo bilo pripeljane procej glavnate solato, zlasti lo-dcuke — Stanovanjske odpovedi v avgustu. Poseben civllno-pravdni oddelek na ljubljanskem okrajnem sodišču vodi evidenco o vseli odpovedih, ki Jih podajajo lastniki nepremičnin v pogledu vseh v na.ioni danih hiš, lokalov ln drugih nepremičnin. Največ jo vselej podanih stanovnnjskih odpovedi, s katerimi lastniki /.ahtovnjo, da najemniki v določenem roku izpraznijo stanovanja ali kako obratno lokalo. Odkar obstoja stanovanjska zaščita najomnikov, jo bilo pri sodišču podanih razmeroma malo odpovedi, v zadn.iom času pa so so odpovedi nekoliko pomnožile. Lelos v avgustu jo bilo na okrajnem sodišču podanih 65 odpovedi, primerno visoko število, ko .iih jo Lilo lani avgusta lo lili. Odpovedi v glavnem navajajo kot razlog neplačano nnjomnlno, mnogo stanovanj pa je bilo odpovedanili, ker rabijo stauovnnja lastniki za svo.ico. zlasti zn poročeno ličoro in sinovo. Nekatera stanovanja so bila strankam odpovedana iz drugih razlogov, ki so navedeni v stanovanjski zaščiti, rroti odpovedim .io bilo podanih več ugovorov, nakar so bilo razpisane ustno razpravo. Podanih jo bilo tudi več predlogov zn doložacijo, ko so postalo odpovodl pra-vomočue. Organi izvršilnega oddelka postopam pri delovodjah zelo obzirno ln so dostikrat primeri, da se deložacljska zadeva roši v vsestransko zadovoljstvo. — Avto ga Je povozil. V Planini pri Itn-keku jo na glavni cesti povozil tovorni avlo 25 letnega dtlavea .loiicza KogovSka. ki jo dobil hudo notranjo poškodbe in tudi poškodbe po živolu. — Ilvastja Marjan, 5 letni sin strojevodje. jo na Jožici padel z voza ln si zlomil desno roko. Naznanila RADIO. Sreda, 8. septembra: 7.30 Pesmi In mipevl — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila , v slovenščini — 12.15 Italijanska glasba v | narečju — 13 Napoved časa, poročila v Itn- j lijnliščinl — 13.111 Poročilo vrhovnega poveljstva V slovenščini — 13.20 Orkester vodi dirigont Petralin — 14 Poročila v italijanščini — 14.1(1 Orkester vodi dirigent Manilo — 11.40 Duet harmonik Uotob-Adamič — 1.") Poročila v slovenščini — 17 Nnpovod časa, poročila v Italijanščini — 17.1T> Koncert sn-pranistko Pavlo Lovšelovo: Dev: a) Mak, b) Ptička. Krek: Sum vira in zcTim. Lajovlc: O, da deklič- je dragi moj. Pavčič: n) Prod durmi, bi Vrabci in strašilo — 17.40 Koncert pianlslko Clolijo Arerila — 19 Oovorimo itn-iiiansko, poučujo prof. dr. Stanko Lcben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasba — 20 Posebna oddaja za Sicilijo — 20.30 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.45 Prenos iz Akndotnljo v Siani, simfonični koncert — 22 Lahka glasba — 22.10 Orkester Cetra vodi dlrgcnt Barzizza — 22.45 Posebna oddaja zu Sicilijo — 23 Poročila v italijanščini — 23.10—23.30 Orkester vodi dirgent Petrnlia. . , Cctrlek, J. septembra: 7 SO Lahka glasba _ 8 Napoved časa, poročiln v italijanščini — 12.2« Plošče 12.30 Poročiln v slovenščini — 12.45 Nnpevi in romanc« — 13 Napoved časa poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini — 13.20 Prenos za Nemčijo — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanoc. lahka glasba: Suppo: l.cpa Oalatoja. Kuoelono: Pesem, Seltt: .losenska melanholija, logliaili: Fantazija v čast velikega lamo. Culottn: Tohl — za tebe. 1'ugelj: Pušoljo nar dlla ..........Inki: Vesela plesalka. Lehar: Zla- to in srebro. Marcnco-.Iakl: Escelslor — !•> Poročila v slovenščini — 17 Napoved čnsn, poročila v italijanščini — 17.15 Orkester vodi dirigent Angelini — 19.311 Poročila v slovenščini — 19.15 Ploščo — 20 Posebna oddaja z.a Sicililo — 20.311 Napoved časa. poročila v italijanščini — 20.45 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijiince, operna glnsiia: Wagncr-Urhach: Iz. Wngnorjcvih opor, Mussorgskjr: Fantazija Iz opero »Ilo- .ris Godunov« — 21.15 Koncort Lcsjnkovoga orkestra — 21.45 Koncert vodi dirgent An: gelini — 22.10 Znani glasovi in instrumenti — 22.30 Posebna oddnja za Sicilijo — 23 Poročila V italijanščini — 23.10—23.30 Orkester vodi dirigent Barzizza. LEKARNE. Nočno službo Imsio lekarne: na praznik: mr. BnkarfiS. Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva costa 20: mr. Murmayor, Sv. Petra cesta <8; v četrtek: mr. Sušnik Polzvedovnnja Zgubil som osebno lzkaznioo, glssočo so na lino Novak Ivan, roj. 22. okt. 1927. ISka vas, slanujoč Celovška costa 102. Zgubil sem Jo od Glavnega trga do Čopovo ulice. Prosim, da jo pošten najditelj odda upruvi »Slovenca«. Zgubila sem rjavo usnjeno scmiS rokavico na Večni poti aH Pod robnikom. Pošten najditelj nnj jo odda v upravi »Slovenca«. Našla sem očala za dalckovldnn, s črnim ojačonlin okvirom, na Šišenski cesti. Naslov v upravi »Slovenca«. Iz Novega mesta navnatoljstvo pokrajinske žensko bolnišnice v Novem mestu javlja, da so po nalogu Visokega komisarinla za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani od 6. septembra nn-daljo obiski dovoljeni samo ob sredah, sobotah in nedeljah ined 14 In 15. Podružnica »Slovenca« Je prejela »Mar-tlna Krpana«. Naročniki »Slovenčeve knjižnico« pošta Novo mesto. Smlhel ln Stoplčo naj osebno dvignejo knjigo. KI.«O K.ODEI.1EVO Zaradi izrednega zanimanja še danes ob pol 3 iu ob 5 Prva žena Ne zamudite prilike in si oglejte enega nojlepših filmov zadnjih let Ob f> dvn sporeda! Sx Hrvaške Ustanovitev novih gimnazij. V Osijekn so z letošnjim šolskim lotom odprli popol- ............................... 110 klasično gimnazijo, v Jlctkoviču pa no- 1 nj,,,) imniskl 20i"i. savski 1400 in tobak tl.11 ,.,1 M ,, VI. JI 1 II rt 1F Mil 11 M 7.1 i■'• J« šolsko prireditve, velik šolski vrt in igriš č. Nova hrvatska opera. Znani hrvatski skladatelj Jakob Ootovao pripravlja novo opero. Vsebino znajo je vzel iz sodobnega življenja. Opera ao bo Imenovala »kamenjat«. Iz Srbijo švedska prosfolnica Steckhdto in njeni Iji^jc ,.,,. Mnri.iin trg 5; mr. Deu-Klnnj- šček, Gesla Arieilo l!eo 4, in mr. Bohinc ded.. Cesta 29. oktobra 31. TEL KINO SI,ms A vm »Martina Hrpana< 239. (I OTROšKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam. — Naslov v upravi »Slov.« 6239. (I Prodam original »SINGER« šivntni stroj, pogrez-Ijiv. 7. vsemi aparati Pred škofijo 19, hišnica. VEC ŠIVALNIH Strojev 7. okroglim in dolgim čotničkoni ugodno nAprodnj v trgovini »Oclcd«, Mcsoii trg 3 tvliod skozi vežo j. SSobo tehniškega VAJENCA 7. dovršeno meščansko ali nižjo gimnazijo sprejmem. Pl Ito na upravo »Slov.« pod »Zobozdravnik v Ljubljani«. 6059, (v SLIKE ZA legitimacije, »La-eclapnssare«, tudi po starih slikah IsvrSuJe najhitreje III BSKR HIJOON, LJubljano, Sv. Petra cesta 2B. Naročila sprejema tudi po ooštl t SLIKE za legitimacijo najhitreje, Lelca Hl-manje na domu ln v ateljeju ter vsa v fotografsko stroko spadajoča dola Izvršuje solidno in po zmernih cenah KOTO G HA D Mira Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20 nasproti sodišča. SADNA DREVESA pregledujem, dajem potrebna nnvodila: izbor dreves 7.n sajenje, pravilno sajenje iu sestavo zemlje, plo-donoMiost, zdravljenje, pokonča vanjo škodljivcev. Naročilo sprejemam samo od 12—13. Anion, Viktor Emnnu-cla ccsl« 4S-III, (r V OBMOČJU OBČINE JEZICA kupim parcelo, tudi njivo ali (ravnik. Ponudbe z navedbo velikosti, lege in cene v upravo »Slovenca« pod »Jožica« 6J40. (p HIŠO V LJUBLJANI vsaj z dvema stanovanjema in nekaj vrt« kllpim. - Pollllillic tla upravo »Slovenca« pod »Sončno« 6JM. p KANARtEK je nšcl. Vrne ivi| se proti nagradi: Vesel. Miklošičeva 17. U MOTORNO KOLO McfUtia cleklr. ljubljanska potrebuje mo-tocikclj 200 do 230 ceni z vso opremo in dvema sedežema. Ponudbo z natančnimi podatki in prevoženimi km je treba poslali ravnateljstvu mestne elcklrarno ljubljanske, Krekov Irg št. 10-11. (f 3 DKW MOT. KOLESA najnovejši modeli, «c zcio ugodno prodajo. GASOGENO MERKUR Puharjova 6. (f ln Frančiškanska 10 Telefon 29-61 VEC KOLES damskili in moških, znamke Adler, Slcvr in Puch še v novem stanju zcio ngodno naprodaj. GASOGENO MERKUR, " " št. 6. Puharjeva (oo TRICIKI.JE vrč komadov rabljenih in novih sc po nizki coni razproda. GASOGENO MERKUR Puharjeva 6. (oo Poštena družina bi rada poličerit« okrog DVE LETI STARO DEKLICO-SIROTO iz poštene družine. Varuhi, ki bi odilnli otroka, naj gn prijavijo s potrebnimi po* datki v škofijski dobrodelni pisarni v Ljubljani. ŽIVLJENJSKI USPEHI Ako /elite zvedeti 7.1 svoje življenjske uspehe, obrnilo sc na upravo »Slov.c pod »Moder« s kratkim dopisom iti izrazite svoje /eljc. Znanstvenik psi-hogrnfnlog vam ho majhno nngrado ugotovil vaš znnčai ler iz trga povedni vaš prihodnji razvoj. — Tajiiosi zajamčena. OTOK SLAVNIH JETNIKOV S sredozemske obale, v avgustu. — »Obiščite otok grofa Monte Christal Otok slavnih jetnikov!« smo brali na letaku v marseillsltem pristanišču. Monte Christo? • Chateau d'If?« lz spomina na pustolovske romane, ki smo jih v mladosti požirali (] iše vojni dopisnik liste »Neues Wiener Tagblatta«) so se mi posvetili li dve imeni. Umirajoči abbč Faris, ki je imel zaklad na Monte Christu, Edmond Dantes ki se je dal všiti kot navidezni mrlič v vrečo in so ga vrgli v morje in jc tako. po 18-letnem ujetništvu ušel iz strahotne ječe ,da bi sc maščeval nad so-linikoni Chateau d'Ii j« zda; v obrambnem obroču Evrope ob obali Sredozemskega morja. S čolnom smo se pripeljali na otok grofa Monte Christa. Navzlic nedelji smo bili edini »turisti«, a v mirnih časih si je vsak dan na tisoče ljudi ogledalo ta grad. Nemški vojak, ki je bil tu na straži, nam je že znal nekaj povedati o tukajšnji zgodovini. Franc I., tako zvani »kavalirski kralj«, je dal v začetku 16. stoletja sezidati ta grad kot državno kaznilnico. Pusto in samotno je na gradu. Iz sivih skal se dvigajo sivi kamnitni skladi jet-niškega zidovja in stolpa. Prej nekoč jc bil otok porasel 6 tisami, odtod tudi ime Chateau d'If (grad tis), nam ie pojasnil čuvaj svetilnika, ki jc edini Francoz na otoku. Tise so posekali, dež je izpral zemljo in jo odnesel v morje in zdaj je tu vse sivo samega kamenja. Pitno vodo je treba priskrbeti s čolni, zakaj v vodnjaku na dvorišču je komaj zadosti vode za kuho. Svetilnikov čuvaj, ki biva tu že 14 let, vč za vso zgodovino tega otoka. Pri-dvižni mdst, po meter debelo zidovje, notranje dvorišče brez zraka in svetlobe, krog in krog omrežja, zatohli, vlažni obokani prostori, nad njimi še posebne celice za »slavne ljudi« — to jc bilo ko nalašč za zvedave turiste. V tej ječi je bil ludi slavni »mož z železno krinko«, ki je tu presedel nekaj mesecev. Ali jc bil res nezakonski sin »sončnega kralja« ali pa le kak prenapetež? Nihče ne ve tega. Tu je trpel marscillski mornar Jena Paul 31 let dolgo, dokler ni umrl, in pa svojemu kralju nezvesti finančni minister La-valette. Tu je bil zaprt grof Mirabcau, razvratnež in pisatelj, ki ga je dal zapreti njegov lastni oče in ki je v ječi napisal »Eseje o tiranstvu«. Prav tako je prestajal tu svoje jetništvo princ Kazimir, brat poljskega bralja Ladislava VIL, ki je v Franciji vohunil za Španijo. Tam-le vidimo hodnik pozabljenih. Skozi odprtino v zidu so pometali neznane pogubljence v morje. Zares, mnogo je tu grozot in groznih ječ. V neki celici tega gradu, kar je zgodovinsko dejstvo, so hranili truplo generala Kle-berja, ko se je Napoleon vračal iz Egipta. Zraven se je skrival orleanski Louis Pomanjkanje premoga v Združenih anter. državah Potrošnja premoga v Združenih ameriških državah je zaradi vojnih potreb in tudi v zvezi s preureditvijo industrijskih podjetij zaradi pomanjkanja bencina, zmeraj večja. V prvem letu vojne bi se bila morala proizvodnja premoga povečali za 80 milijonov ton. A namesto tega je proizvodnja premoga zaradi raznih štrajkov močno nazadovala. Zatorej je nastalo v USA občutno pomanjkanje premoga, in pristojne oblasti si zdaj prizadevajo, da bi z različnimi ukrepi to odpravile. Notranji minister Ilarold Ickes je kot upravitelj premogovnih pokrajin nasvetoval, da naj vse rudarje odpustijo iz vojske. Mimo tega je pozval vse tiste industrije, ki niso neposredno udeležene pri proizvodnji za vojno, naj svojo potrošnjo premoga skrčijo za 10 odstot- , kov. Razen tega je ameriški urad. za i vojno oskrbo podaljšal delovni čas v i premogovnih rudnikih od 42 na 4S ur na teden. Pbilippe, ki je v zgodovini znan z imenom Louis Philippe d'Lgalite in ki je bil 1. 1793 v Parizu obglavljen. Koliko poznanih in nepoznanih imen, zločine iin visoke osebnosti, taki, ki so živeli in ki niso živelil A tisti, ki je postal Chateau d'If po njem slaven, ni bil nikoli tu zaprt: Edmond Dantes je živel le v fantaziji pisatelja Dumas-ja starejšega. Aleksander Dumas ni bil nikoli na tem otoku. saj zaradi svoje tvornice romanov (500 jih je spisal) in zaradi svoje večne stiske za denar niti ni utegnil priti semkaj. Nekoč mu je neki marseillski krčmra pripovedoval najstrahotnejše zgodbe o Chateau d'Ifu. Ta krčenar se je imenoval Edmod Dantes in v zahvalo za pobudo ra roman, je dal Dumas to ime svojemu junaku v romanu »Grof Monte Christo«. Potomci tega krčmarja se še danes tako imenujejo ln se radi nazivajo potomci grofa Monte Christa. Zgodovinska resnica o tem gradu je dokaj žalostna. V teh ječah je sto in slo ljudi pomrlo, na tisoče jih je po več let trpelo v njih. Neki zgodovinar poroča, da so bili 1. 1775 zaprti tu trije inoški, ki so zagrešili samo to, da so bili poročeni z lepimi ženami. Grof Mirabeau piše o sličnih primerih. Starši so tjakaj spravljali svoje otroke, če so jim bili nadležni. Sorodniki so pripeljali v ječo kakega svojca, ki so ga hoteli oropati za dediščino. Mimo pravih zločincev so bili tu predvsem zaprti politični jetniki V6eh sistemov Francije. V veliki kamnitni grajski dvorani je 1. 1793 zborovalo revolu-cijsko sodišče. V letih 1830, 1848 in 1871 so bili v teh ječah Francozi, ki so se lahko bolj ali manj svobodno gibali v zaporu. Jetniki iz leta 1848 so ovekove-čili svoja imena na zidu dvorišča in so polni ironije vklesali na podboj vrat: »Hotel du peuple souverain« — »Hotel vladajočega ljudstva«. Zapesima ura Njen začetek i n razvoj Bilo je nekaj let pred prvo svetovno vojno, kc so 6e v Švici pojavile prve za-pestne ure, ni pa znano, ali je zamisel zanje izšla od tvorničarjev ali od potrošnikov. Bilo je bržkone tako, kot je pri nekaterih drugih pojavih mode naše tehniške in športne dobe: da je bila ta zamisel kar v zraku, tvorničarji so se srečali s kupci in so dognali, da je ta zadeva ustrezala resnični potrebi- Več ko deset let je divjala borba med žepno in zapestno uro, dokler sc ni odločila v prilog zapestni uri. Najdelj se je pač branil starejši rod, ki je bil svoj živ dan navajen, da je nosil važni časomer, darilo botra ali — če je šlo za zlato uro — poročni ali božični dar soproge, na nič manj važni verižici za ure-A nova generacija je drugače pojmovala čas. Mlademu rodu se je mnogo bolj mudilo. Tako se mu je mudilo, da ni mogel tratiti časa s tem, da bi icmal uro iz žepa in nemara še odpiral in zapiral pokrov. Zatorej je zmagala zapestna ura in je zmagala tako temeljito, da je tudi starejši rod priznal zmago, in najtežje zlate ure morajo odtlej v kakem predalu ali skrinjici uživati mir in pokoj zgolj kot dragocenost. Industrija nr je postala področje mode Zapestno uro je bilo raoS mnogo boI'e kot prejšnje ure uporabljati kot okras za ženski svet in kmalu se je vpliv mode pojavil tudi pri m'5kih zapertnM urah. Seveda se je v obeh primerih tikalo to lc ohišja ure in zraver. spadajoče zapest- niče, saj je mehanični del, jedro ure, pač dosegel konec svojega razvoja. Kako naglo je prodrla zapestna ura v ospredje in kakšen vpbv je to ir.ielo na industrijo ur, lahko razvidimo iz švicarskega izvoznega seznama. Leta 1920 je Švica izvozila razen 7 in pol milijona žepnih ui še 2 in pol milijona zapestnih ur. Čez deset let nato pa so izvozili obeh vrst po 6 milijonov, in leta 193S je porinilo 12 milijonov zapestnih ur daleč v ozadje 4 milijone žepnih ur Kar pa slišimo od strokovnih krogov o razvoju med leti vojne, pa spoznamo, da je žepna ura že povsem vržena s prestola. Kako bi bilo tudi drugače mogoče, če so pa milijonske armade vojakov v vsem svetil odločno za to, da je zapestna ura najprimernejša ura in ne le stvar mode, da je kar kos vojakove opreme, ki prenese marsi-kak sunek in deževno ploho, ne da bi se dala motiti v svojem delovanju kot časomer. Nekaj časa, peksebno v drugem in tretjem letu te vojne, so bile zapestne ure na vso moč okrašene z zlatom in dragulji. Vendar se jc zlato bolj dolgo ohranilo v modi pri zapestnih urah kot srebro in da je platina postala povsem nemoderna. Leta 1920 so imele med 2 in"pol milijona ur iz dragih kovin srebrne ure, 1-4 milijona po številu, še večino spričo 1 milijona zlatih ur in 6000 iz platine. Leta 1930, ko jc bila zapestna ura že splošna zmagovalka, je bilo še 0.81 milijona zlatih in 0,78 milijona srebrnih, poleg 5C00 plati nastih ur. V letu 1938 je bilo med 16 milijoni izvoženih ur le šc 300.000 zlatih in 58.000 srebrnih in samo še 370 ur iz pla- * m fifUMi^R i Km.-.-■■•>■■ * JPHPB % J-^V -- > -i - *•> ,"< Italijanski hitri motorni bojni čolni se pripravljajo na odhoi tine. Obe najbolj uporabljivi kovini sta postali žrtev različnih razvojev, Stvarnost športnega pojmovanja, ki je zapestni uri odprlo pot v svet, je našla svoje dopolnilo v novi kovini s kromovim dodatkom v veliko večji meri kot občutljivo srebro. Zlata ura pa, ki je bila ob času naših očetov kupljena ali podarjena kar za v6e živ ljenje, je postala žrtev novega hitrega načina življenja. Čeprav moda priganja k večkratni spremembi zapestne ure, pa «e le malokdo odloči, da bi si kupil drago uro iz zlata. Mimo tega pa občuti sedanji delovni človek bolj kot prej, da ni nič več vreden, če ima na roki zlato merila za čas. Brez kompasa in zemljevida Italijanski tanki na poti'proti sovražnika Za slehernega četovodjo, kapitana in krmarja ladje sta kompas in zemljevid neobhodno potrebna pripomočka. Brez teh bi se nobena ladijska posadka ne upala na morji?. Nobeno vojaško udej-stvovanje ni možno brez teh dveh najpreprostejših podlag za preračunavanje časa in potov. A vendarle je bilo na svetu prod njuno iznajdbo dovolj mornarjev, ki niso pluli z ladjami le ob obalah, ampak so se prevažali tudi po širokem morju. — Ne samo zgodovinska preseljevanja narodov, temveč tudi šo predzgodovinska potovanja so se vršila brez kompasa in zemljevidov. Kako je bilo to mogoče? Kako so našli prava pota voditelji plemen, ki so potovali z zonami in otroki, z živino in opremo skozi neznane dežele in gozdove? V bajkah in pravljicah so se preprosta ljudstva zmeraj bavila s ptiči in njihovimi zagonetnimi zmožnostmL Orel je bil na banderih rimskih legij in ni bilo malo vojakov davnega Rima, ki so zmagali zaradi češčenja tega ponosnega ptiča. Prirodna ljudstva pa niso le versko častila ptice, ampak so se v trdem življenjskem boju tudi zanesla na njih zmožnosti. Njih zanpanje.se je sijajno obneslo. Ker so ptice-selilke pred zimo odletele v bolj bogate dežele, je bilo treba iti samo za njimi, pa so ljudje našli novo domovino. Vendar hi bilo nevarno oditi iz stare domovine šele jeseni s ptiči, saj je potovanje celih plemen z družinami in vsem imetjem le počasi potekalo. Zato so se napravili na pot že spomladi in so šli naproti pticam-selil-kam, ki so se vračale. ^ Jako zanesljive so bile šege rimskih augurov Te svečenike, ki je bila njih naloga, da so morali iz poleta in droliovja ptičev prerokovati dozdevne uspehe vojnih pohodov in kakih državnih ukrepov, so navadno obsojali, da sleparijo. Ce so se zbrali na Forumu — kakor poročajo to zgodovinarji — so si drug drugemu po-mežikovali, češ da so lahko zadovoljni s posrečeno sleparijo. Očividno se je tu neka stara šega slednjič izmaličila, 'ko je izginili njen prvotni pomen. Prerokovanje bodočnosti je izšlo iz nekdanjega „N A Š A KNJIGA" je najlepša zbirka leposlovnih del Zadnte novosll: Cronin: CITADELA. Roman zdravnika 417 strani, L 75.— Salminen: KATRINA. Roman finske matere 353 strani, L 65.— Hflnermann: OČE DAMIJAN. Zivlje-njepisni roman ..očeta gobavcev" z Molokaja. 233 strani, L 55,— Vse knjige vezane v platno 7ail. Nnie knjige Ljudska k n j i gnrv a v Ljubljani, Pred Skotijo 5. Miklošičevaf) posredovanja za vojno pohode. V ta namen so auguri stopili na kak vzvišen prostor, da bi $e razgledali za pticami-selilkami. Potem so" nebo razdelili na štiri kvadrate, ki jih je angur narisal na posebno mizo, in sicer tako, da sta obe osnovnic.i, ki sta ločili kvadrate, kazali natančno proti severu in jugu, vzhodu in zahodu. V to temeljno karto je nato au-gur vrisal smer poleta ptic-selilk in jo po tej smeri določil pot pohoda. A tudi iz raznih predzgodovinskili ia« kopanin je razvidno, da so ptice-selilke kazale pot ljudem. Najdbe iz kamene dobe, k? označujejo pota, koder so romali ljudje po svetu, se povsem krijejo s smermi poletov ptic-selilk. Tudi poti v Afriko: ena čez Balkan, čez morsko ožino v Malo Azijo in daljo vzdolž obale Sirije in Palestine do doline Nila; druga če7. Sredozemsko morje v Gibraltar, čez Severno Afriko in Saharo na jug — sta pradavni smeri ptic-selilk in pradavna pola ljudi. O Corlezovi posadki poročajo iz leta 1519., da je takrat, ko so mornarji mislili, da so že izgubljeni, priletel golob k ladji. Cortez je krenil s svojo ladjo v tisto smer, odkoder je priletel golob, in jo srečno prispel do kopne zemlje. Portugalci so največ svojih kolonij odkrili tako, da so sledili ptice. Iz poročil iz časa odkritij se da jako dohro zasledovati smer goloba-selca čez severnoameriško celino od severa proti jugu in spet nazaj. Tako so mnogi naši davni predniki vprav s pomočjo ptic prišli v nova bivališča in nove življenjske pogoje. lil . I Iu. I t..........1 H©1 iltES —j GORI 23 Vinko Beličid | Novela »Glej. prihajam, o Bog, da izvršim Tvo'jo voljo.< Ne prihajam, o Bog, ne morem! Srce je izmučeno in neveselo, a Ti si tako strašno dnleč! Mojca in Jnnko sta se ločila na mostu pri Svetem Janezu in odšla vsa.k v svoj svet. Drugi del. I. 'lomnega avgustovskega večera je mati Petrušička prišla od hleva s polno knblico mleka, stopila naravnost v sobo, klecnila na klop pri peči in se čisto bleda znstrmela skozi okno. »Kaj je, mama? Kaj se je zgodilo?« jo je iznenaden vprašal Janko, ki se jc pripravi jul, da nažge luč. »Moj Bog, spomin som videla,« je pretrgano povedala s čudnim glasom. »Tnin pod tepko, pri skednju, je stal ko senca... on... in se stiskal k deblu.« »Kdo?« se 'je zavzel sin. »Tvoj oče, Bog mu daj večni mir! Moj mož... oči ni imel ampak bil je on, Jakob. S prstom m0 je klical k sebi, ko pa sem hotela bliže, je dvigni roko, nuj ne hodim naprej.« Janku je postalo tesno. Čudil se je materinim besedam, odšel na vrt in proti skednju. Vse je bilo temno in tiho, nikjer nikogar, le Butala na kra- ju vasi se je karal z ženo kakor navadno vsak večer. »Volk!« Pes je zacvilil pri svoji hišici. Kaj naj to pomeni? Ali !je bila res kakšna prikazen? Toda — saj to ni mogoče! A če bi bil živ človek, na primer tat, ki se razgleduje, kje bo sredi trde noči vlomil, bi Volk lajal... tako bi lajal, da l)i vse Otavice spravil pokonci. Pač — ali ne gre tam nekdo? Ah, seveda, to je Tina, ki 6e vrača iz m^Ienice. »Dolgo te ni, še malo, pa ne bi videla hoditi.« ' »Morala sem čakati, ker ni bilo se-mloto,« je rekla, sklonjena pod vrečo moke. »Saj veš, kakšne praznike imajo v malenici na Jelševniku. Če tri dni zapovrstjo dežuje, morajo vodo zapreti i n kolo stoji; čo pa štiri dni ni dežja, zbirajo vodo in kolo spet po čivn.« Mati je stala pri ognljiščn na vezi in ihtela. S predpasnikom si je obrisala obraz, nato pa z bukljami premikala lonce v peči. »Saj ni bilo nikogar, mama. Vnm se je le tako videlo. Kje je pa to mogoče, da bi umrli ljudje hodili po svetu! In če sc io že godi — duša je vendar nevidna.« Mati sc. .je očitajoče ozrl« vanj . . drobna, zdelana šcstdesetletna ženica osivelih las. »Četudi si profesor — in vsa čast ti hodit — vere nimaš velike in zato ne boš nikdar srečen, Janko. Nikdar ne boš srečen, dokler ne boš imel velike vere« Zamišl jen je slonel na veznih vratih, medtem ko so se s starega oreha pred hišo s tihim šelestenjem sukali na tla prvi suhi listi. Mati pa je govorila dalje. »Ko si hodil še v gimnazijo in si trpel pomanjkanje, si bil zmerom vesel in korajžen. Tudi v ljubljanskih letih so te le redkokdaj trle skrbi. Oh, kak fant si bil!« je vzdihnila. »Kar zavidali so te mi ljudje. In župnik so mi dostikrat rekli: ,Boga zahvalite, Petrušička, da imate takega sina! To bo profesor!'« Janko se je zganil. Kje se je vzela mati? Šc nikdar mu ni tako govorila. »No, zdaj si že sedem let profesor, a če sem tc sedemkrat videla resnično veselega, tako zidane volje ia nasmejanega —« »Saj nisem več otrok, mama!« se je branil. »Kaj vi veste...« »Oh, res ne vem, kaj je s tabo,« je potožila. »Nikdar mi nisi nič povedal in jaz te nisem spraševala, ker si se mi smilil, čeprav sem vedno slutila, kaj se je zgodilo.« »Pustite, mama, to je že vse daleč, pozabljeno je in ne vrne se več.« Otožno in zaskrbljeno je mati govorila dalje, sklonjena pri ognjišču, tnko da ji je plamen iz peči osvetljeval obraz. »Ni pozabljeno, Janko. Tn tudi ona ni,,. Verjameš, da se mi je pred kratkim sanjalo o njej. čeprav sem jo lo enkrat videla v življenju? Pomisli" vice ko samjalo se mi je, da je prišla na Ola-' e... prišla je z deklico... s ličer-... Čuj, ali se je omožila, Janko?« »Ne vem,« nič nc vem, in mi tudi ni mar,« je hladno odvrnil, jvotem pa je tiho, bolestno zaprosil: .»Pustite me s tem, mama! Križ sem naredil in križ leži zdaj nad... nad vsem, kar je živelo, a je umrlo...« ^Morebiti pa le ni tako —« je vztrajala mati, a Janko je ni več poslusal. Stopil je na vrt, kjer so dehtela zoreča jabolka in kjer je enolično pesem čričkov prepajal vonj otave. Nebo je bilo oblačno, le redkokje je mežikala samotna zvezda. V starih lipah onstran trtij je zatezal čuk. Drugo jutro pa se je zgodilo čudo. Mati Petrušička ne-le ni bila prva na nogah, temveč je celo potožila, da sc počuti slabo in da ne bo vstala. »Skuhaj mi kamilic, nič drugega,« je prosila Tino. »Kamilice zmerom pomagajo, kamilice brez cukra. Samo nekaj žlic, pa je dobro — toliko da se človek pogreje.« Toda kamilice to pot niso pomagale. Mati je ležala ves dan, nepremično strmela v slrop in poslušala, kako zunaj šumi dež. Janko jo odšel po zdravnika. Ko se je vrnil z njim, mu je sestra šepnila na veži: »Tako težko dihajo!« Videl je Tino, kako se jI tresejo rame, in bolestna skrb mu je prišla v srce. »Kakor bo božja volja!« je kratko povedal zdravnik, ko je stopil iz sobe. »Naduha je starim in zdelanim ljudem nevarna.« Janka je presunilo. Tako daleč je torej z materjo? In" on ni tega nič opazil! In tudi ona ni vse do zadnjih dni kazala nobenih znakov posebne slabosti. Le tista večerna prikazen... ali ni bil to klic i« večnosti, Tn potem mu je razodela svoje tihe skrbi glede njegove sreče... žalost zaradi njegovega trpijo* nja... jasno ga je spomnila nanjo* na... Ali ni moreljiti takrat začutila, da kmalu odide v večne pokrajine počitka in miru? »Janko,« je šepetala, ko se je sklanjal nad posteljo in ji božal nagubano čelo ter uvela lica, »danes je pa zunaj spet sonce, ne?« »Pa še kako jasno sije zdaj p<» dežju!« »Kar naj sije, da bodo lešniki lepo dozoreli... da bodo sajavi...« Janka je stiskalo v grlu. »Ko bom spet zdrava, jih' pojdevtf brat nn košenico... kamor sva večkrat hodila ponje, ko si bil še čisto majhen.« »Vem, mama, niti v šolo še nisem hodil.« »Oh, zdaj si pa tako velik fant...« Morala se je oddahniti, bolestno je zavzdihnila in sc umirila. Čez čas se je nasmehnila, kakor bi se domislila nečesa neskončno lepega. »Kaj praviš, Janko, ali jih bova nabrala poln tisti veliki pehar?« Janko je pomislil in z otožnim na* smehom odgovoril: »še več, mama! Tn potem boste 0 božiču spet napravili visoko lesniko* vo potico, nc?« »Če pa mene več ne bo, jo iw» spekla Tina.«