‘ZaScuJfki TEDNIK TRBOVLJE, 14. MARČA 1963 % številka 12 LETO XVI V DANAŠNJI ŠTEVILKI I § i ! • NADALJNJA KREPITEV RAZVOJA RADEČ — stran 2 e DRUŽBENI PLAN LITIJSKE OBČINE — stam 3 • JE RES PRAKSA VSE? — stran 3 O IZBIRAM SI POKLIC — stran 4 • BREZ OBČINSKIH MEJA — stran 4 i a NAJNOVEJŠE V MAJU ALI JUNIJU VOLITVE Predvidoma bodo v začetku aprila v Beogradu skupščinske seje, na katerih bodo pretresli tudi zakone o izvajanju nove ustave in o volitvah poslancev. V kolikor" ostane predlog iz osnutka nove Ustave, da od razpusta skupščine do volitev ne sme miniti več kot dva meseca, bodo nove volitve za vse predstavniške organe izvedene ob koncu maja ali v začetku junija. Revizijo volilnih imenikov pa je treba opraviti do 10. aprila. Vsi občani, ki imajo volilno pravico, in vsi tisti, ki bodo izpolnili do 15. maja 18. leto starosti, naj se prepričajo na pristojnem občinskem ljudskem odboru, če so vpisani v volilni imenik. V Radečah so zadovoljni z »Zasavskim tednikom«, nam je prejšnji četrtek povedal poštar Franc Breznikar, ko je raznašal »Zasavski tednik« po Radečah. Februarski dosežki Statistični podatki o gibanju fizičnega obsega industrijske proizvodnje v vseh štirih zasavskih občinah kažejo, da se v nekaterih delovnih kolektivih še vedno vbadajo s številnimi problemi, ki se odražajo tudi v izpolnjevanju predvidenih planskih nalog. Upoštevaje te objektivne težave in manjše število delovnih dni v februarju, proizvodni uspehi večine zasavskih industrijskih gospodarskih organizacij, doseženi v mesecu februarju, zadovoljujejo. Najbolj so se izkazali rudarji z Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik, ki so nakopali v februarju 102.000 ton rjavega premoga, oz. 12.670 ton ali nad 14% več, kot je predvideval plan. Proizvodne prilike so se v februarju izboljšale, nastopile pa so težave okrog dobav jamskega lesa in je že pretila nevarnost, da bi zaradi tega bili prisiljeni zmanjšati proizvodnjo. Tr» boveljsko - hrastniški rudarji so v zadnjem času tudi močno povečali izvoz premoga v Avstrijo. Zagorski rudarji so v februarju nakopali 56.100 ton rjavega premoga, oziroma nekaj nad 2.200 ton premoga manj, kot' je predvideval plan. Na zmanjšanje proizvodnje so na zagorskem rudniku vplivale nekatere objektivne težave. V Steklarni v Hrastniku so izdelali v februarju 769.715 kg izdelkov, s čimer so za 9,9% presegli predvideni mesečni plan ob še nadaljnjih težavah v zvezi s preskrbo kremenčevega po ska, embalaže in plina. V Predilnici v Litiji so dosegli za 0,8% manjši fizični obseg proizvodnje, kot so ga sicer predvidevali. Na nedoseganje plana so delno vplivale težave v zvezi z dobavo (Nadaljevanje na 2. str.) Lepo smo proslavili 8. marec - dan žena Dopisniki so nam te dni poročali iz vseh krajev Zasavja o uspelih proslavah 8. marca. V Trbovljah so pripravili mimo osrednje prireditve v Delavskem domu, združene z uprizoritvijo »Hiše na robu mesta« prijeten večer tudi v Svobodi Zasavje. Navzočim so pripravili tudi opereto Konferenca SZDL v Hrastniku (b) HRASTNIK — Občinska konferenca SZDL Hrastnik bo v soboto 16. marca. Osrednja tema konference bo naloge in vloga organizacije Socialistične zveze pri razvijanju in krepitvi gospodarstva v komuni. VREME: NAPOVED: šj za čas od 14. do 24. marca Od srede tedna dalje J; ohladitev z mrazom pono- j); In hladnimi vetrovi po- Sf dnevi. Prehodne snežne S Padavine je pričakovati jh' okoli 15., 19. in 22. marca. Dr. V. M. g »Vasovalec«. V Zgornjih Trbovljah pa je pripravila proslavo osnovna šola Ivarta Cankarja. Po okoliških krajih pa so združili predvajanje poljskega filma »Pridi očka« s proslavo 8. marca. Na področju Hrastnika je bilo več uspelih prireditev v počastitev 8. marca, tako v Hrastniku, Zidanem mostu, Radečah in drugod. Na Svib-nem je prosvetno društvo uprizorilo igro »Mati«. Sindikalna podružnica v Tovarni dokumentnega in kartnega papirja-v Radečah je pripravila uspelo proslavo, združeno s predstavo komedije »Ujež«. V Litiji so se žene zbrale v sindikalni dvorani na Stavbah na osrednji prireditvi. Zaposlenim iz Predilnice pa" je domača dramska skupina pripravila »Hmelj-sko princeso«. Prireditve so bile po vseh okoliških krajih. V Zagorju ob Savi pa so pripravili zraven prireditve v Delavskem domu, združene z uprizoritvijo igre »T^j-no društvo PGC« še vrsto uspelih prireditev v Kisovcu, na Izlakah tn v drugih krajih, po šolah in delovnih kolektivih. 14.000 udeležencev ustavnih razprav g' ' jekaj pomembnejših sprememb, ki še plastičneje izražajo načela in garancije šaše nove Ustave. Docela sovi pa so tudi štirje predlogi: • Prvič, da bi se ime Jugoslavije spremenilo v Socialistična federativna re- Prejšnji teden je komisi- tih kolektivih, strokovnih Publika Jugoslavija, da b i i a za ustavna vprašanja n drugih združenjih. Ome- Po:‘darilt njen socialistični Zvezne ljudske skupščine simo naj, da so se tudi znacak izravnavala načrt ustave orebivatci Zasavja v veli- 0 Drugič, da bi se spre-Federativne socialistične re- kem številu vključili v menila zastava, to je, da bi Publike Jugoslavije. Pred- istavno razpravo. VTrbov- bila rdeča z državnim gr-sednik komisije Edvard Ijah, Hrastniku, Litiji in bom, da bi se s tem moč-Kardelj je podal uvodno Zagorju ob Savi so pripra- ne je' * izrazil socialistični obrazložitev in splošne vili skupaj nad 350 javnih značaj jugoslovanskih na-opombe k pripombam in ustavnih razprav, ki se jih rodov. Republiške zastave predlogom, izraženim med le udeležilo skoro 14-000 bi ostale nespremenjene, javno razpravo. prebivalcev, ali nekaj nad _ _ ... ,, Med uvodno obrazložit- 20% vse! prebivalcev: •Tretjič, predlagano ;e vijo je tovariš Edvard Predsednik Jeomisije Ed- da, b' *?,*dt , p0Sr?r Kardelj dejal, da je pred- v*rd Kardelj je tudi pove- £ u ti* tožena redakcija ’ osLtka Jal> d* je besedilo 'pred- enTvolt nove Vstave rezultat po- osnutka precej spremenje- 0lj0l: novne obdelave teksta pred- no• Skoraj v vsakem členu " .„ osnutka na podlagi javne ,e vel ali man> sprememb. • četrtič, predlaga se, razprave, ki je trajala več T°da, sprememb, ki bi za- <** bi. načelno prešli na kot štiri mesece. V splošni devale v načelne osnove 42-urm delovni teden, razpravi o predosnUtku H5tave, ji. V veliki večini Komisija za ustavna Ustave }e sodeloval zelo Sre za dopolnila, konkreti- vprašanja je dala korigiran širok krog občanov. Raz- 7:ac‘.!° ln izboljšavo formu- osnutek nove Ustave v obnavljali so po vsej državi al‘_ 7a, Milne spre- ravnavo " .......... organizacijah SZDL, me™be. Seveda pa je tudi skupščini. Zveze mladine, sindikatov ■n v drugih družbeno političnih organizacijah, na univerzah, šolah, v delov- Zvezni ljudski Nadaljnja krepitev razvoja Radeč Sirjenje tiska -ena od nalog SZDL Meti pogovorom je bilo načeto tudi razpečavanje tiska, potem pa tudi relativno nizka naklada časnikov. Predsednik Tito je v tej zvezi dejal: »Kar zadeva te vaše težave, menim, da ne gre za to, da V nedeljo dopoldne je bi- šla v letošnjem letu v re- obdobju dosega prav dobre bi bilo časopisje predrago, marveč, da so v naših organi- la v Radečah sektorska kon- konstrukcijo, s čimer bo ve- gospodarske uspehe, enako zacijah na terenu premalo propagirali kupovanje tiska. Ma- ferenca organizacije SZDL čina sredstev, ki jih je do- Trgovsko podjetje. Gostin-lo je bilo dela tudi v tem smislu, da se ne bi dogajalo, da za območje Radeč. Razen de- slej kolektiv tovarne name- stvo se bo moralo v prihod-hi prihajal v neko vas ali zaselek en sam časopis. Od spo- legatov so se konference nil za gradnje nekaterih ob- nje bolj vključiti v turlstič-daj bi bilo treba zadolžiti komuniste, da več delajo na tem, udeležili tudi predstavniki jektov družbenega standarda no dejavnost, o čemer pa so mi pa bomo videli, kako lahko pomagamo. družbeno političnih organi- v Radečah, namenjena iz- v Radečah že razpravljali. K razpečavanju tiska je treba pritegniti organizacije zacij iz hrastniške in laške ključno za rekonstrukcijska Nadalje se bo morala nova Socialistične zveze. To je ena njihovih dolžnosti. Vendar to občine, ne pomeni, da bi morale imeti vlogo nekakšnih kolporterjev. Opravljale bi samo svojo dolžnost glede tega in raz- dela. Zaradi tega bo potreb- občina Laško zavzeti tudi za Predsednik odbora krajev- no zagotoviti v letošnjem le- rekonstrukcijo obrata Cene organizacije SZDL v Ra- tu sredstva za nadaljnjo iz- mentame v Zidanem mostu, širjale naš tisk, ki lahko seznani ljudi z najbolj aktualnimi dečah, Janez Pešec, je v re- gradnjo radeške šole in ne- ki ima perspektivo pred-probiemi in jim omogoči, da se nekaj tudi nauče.« feratu poudaril značilnosti katerih drugih objektov, ki vsem v proizvodnji barvnih V nadaljevanju pogovora je tekla potem beseda o zbolj- nadaljnega gospodarskega so že v gradnji (stadion, po- cementov, in ne več v Mešanju sistema virov informacij in o večji pomoči • družbeno- razvoja Radeč. Tako bo To- novna asfaltna prevleka ce- lovanju lesonitnlh plošč in političnih činiteljev tisku, radiu in televiziji. varna dokumentnega papirja ste). Tudi »Peta« v zadnjem cementa. Zato pa bi bila po- »Menim,« je dejal tovariš Tito, ko je razlagal svoje mnenje o tem, »da so včasih o nekaterih problemih dolgotrajnejše razprave, vi pa o njih niste obveščeni. Na raznih sejah, ki niso. zaprte, ker veliko tajn sploh ni ali pa jih je morda zelo malo, bi moral biti tudi kakšen novinar. Mi smo že govorili, da bi to bilo dobro. Vi morate dobivati informacije, ki jih potrebujete za H treje uveljavljati nove metode dela (ma) ZAGORJE trebna investicija v višini 300 milijonov dinarjev, V razpravi so delegati in gostje predvsem poudarili potrebo po tesnejšem sode-xr , ..... , . . lovanju vseh družbeno-poli- \a zad- rocjc idejne borbe za izvr- tičnih organizacij in orea Vrpf d 1*11 rit* rilmv 7Tf T t-n ♦«-» «4«-» • _ . opravljanje svojega dela. Kadar gre za naše notranje doga- njem sestanku s sekretarji Sevanje ciljev ZKJ in to de- nov delavskega in dru i Janje, za naše življenje in potrebe, moram tudi jaz najti osnovnih organizacij ZK v lo razširili v vse organe de- Ea unravHml, J k . rac »1 vam naviti a vi »m nrtai a lam na vam Rila KI Ha. 7VI c! I___1. __ , ..______ 6« upidVljanja V KdUCCall lil Zagorju, ki ga je pripravil lavskega čas, da vam, novinarjem, nekaj o tem povem. Bilo bi dobro, če bi nekoliko bolj pritegnili še druge naše tovariše, občinski __ _______j_> __ ____ ___ ___ Nikar se nič ne bojte! Pravico imate to zahtevati. Ce ima- razpravljali o metodah dela pa treba zavzeti" tudi za kre^ mo pravico, da vas včasih kritiziramo, imate tudi vi pra- osnovnih organizacij ZK ter pite v vseh vico zahtevati od nas, da vam posamezne stvari razložimo, o nekaterih aktualnih nalo- organov, da ne bi bilo razlik. Zakaj tudi naš tisk je eden izmed osnovnih činiteljev pri oblikovanju in utrjevanju socialistične zavesti v množicah in vaše delo na tem področju mora bhl v skladu z našo partijsko linijo...« (Iz razgovora predsednika Tita s člani predsedstva Zveze novinarjev Jugoslavije) družbenega Laškem. K laški občini gah. komite ZKS, so upravljanja, pri tem se bo bo namreč v kratkem pri ključilo območje Radeč in samoupravnih Zidanega mostu. Pii tem pa bo potrebno najti tudi pra Dogovorili so se, da bodo , Tc. Da\e metode dela zah- g« ) vseh osnovnih organizaci- Sevajo, da bodo člani ZK s ' U _.. J X * ______ i-zxA imrmrclrn /vK/šinn jah ZK na področju zagon- področja zagorske občine ske občine v večji meri aktivno sodelovali v vsem usmerili dejavnost na pod- našem družbenem življenju. Ljudje smo pač ljudje. In zato ni čudno, če se dogodi Februarski dosežki Hitreje bo pa trebauveljav- včasih tudi kaj takega, kar Jjati tudi nove oblike delo- sicer ne bi pričakovali, vanja članov in organizacij Tako se je prejšnji mesec ZK, tako stalne in občasne zgodilo v eni od zasavskih aktive članov ZK, kr so sc gospodarskih organizacij iudi Tudi zasavska lesna indu- ti seveda ob vzporednem že doslej pokazali kol ena ,olc: uslužbenka je na soboto ob 14,15 (delovni čas tc gospodarske organizacije je od 630 do 1430) priuesia v podpis listo za izplačilo oseb- (Nadaljevanje » l.str.) _ __ _____ _________ ____ in prevozom surovin. V In- strija v februarju ni doseg- reševanju nekaterih objek- nrimernih* ohTik 77 dustrlji usnja, krzna, kon- la predvidenih planskih na- tivnih težav, da bodo do " P V Zagorju ob Savi pa fekcije jn lahke obutve v log. Lesna industrija Litija konca leta planska predvi- šmartnem pri Litiji so bili se je še kar najbolj pribli- devanja v celoti dosežena, ob koncu februarja za 0,6% žala planu in je le za 0,1% saj je znano, da je proti se tudi odločili, da bodo v »ih dohodkov, pač zato, da koncu leta tempo proizvod- prihodnje na raznih sestan- bi lahko v ponedeljek zju- nje večji kot v prvih mese- kih in konferencah obravua- traj dvignili denar za plače, clh leta, čeprav bi morali vali probleme samo z enega Direktorja ni biio tedaj več ca pa za 4,7%. V Industriji arju razrezali skupaj 749 m3 .stremeti za enakomerno pro- področja, pripravili pa bodo v službi, računovodja pa je pod predvidenim planom, v pod predvidevanji. Na Lesno koncu leta tempo proizvod- prihodnje na raznih sestan- bi lahko v ponedeljek z.ju- poslovni enoti Litija Rudni- industrijskem podjetju Za- *----- ~—**- ------ •- ’—r-------------’ * '—............. kov svinca in topilnice Meži- gorje ob Savi pa so v febro- gradbenega materiala v Za- raznih vrst lesa (plan 1398 izvodnjo v vsem k-tu. gorju ob Savi so proizvedli kubičnih metrov )in izdelali v februarju 1.512 ton žganega 702 SVEA elementa (plan in 1.079 ton hidratiziranega 708 elementov). Pomanjka-apna, v Tovarni elektropor- njo lesa, predvsem bukovi-celana Izlake pa so izdelali ne, v precejšnji meri vpliva 16,8 ton ciektroporcelana in na zmanjšanje proizvodnje tudi specializirane občinske podpis odklonil — zaradi do-(ma) konference organizacije ZK. zdevne zamude pri sestavi liste, čeprav je vedel, da ga v ponedeljek ne bo v službo Nova številka »Občana« _ , . -- ------------ 26. številka »Občana« pri- ve Storitvena obrt in potroš- •i ‘nst.a,aciJs*c8a mate- jn na nedoseganje planskih naša v uvodu osnovne misli ni*, prispevek Z. Kržišnika riala. Proizvodnja v obeh nalog. iz referata ir» razprave na o delu hišnih svetov v obči- gospodarskih organizacijah Obeti za prvo tromesečje republiškem posvetovanju o ni Maribor - Center in čla- ... hll . . . , , je pod planirano. letos niso najboljši. Nekate- aktualnih nalogah kmetij- nek Slavka Kobeta Vloga ^ ri kolektivi induštniiclrih go- skih zadrug. Sledi izčrpen kolektiva zdravstvenega za- ‘ v ., .h spodarskih organizacij — in- članek Zvonke Hafner o voda v procesu samouprav- sjujbei'10 odsoten tudi direk- TZaJcuJfki TEDNIK OB ROBU dnstrija v vseh štirih zasav- prvih statutih krajevnih Ijanja. skih občinah odločilno vpli- skupnosti v ljubljanskem Razen navedenih prinaša va na skupno proizvodnjo — okraju, tekst pisma Zveze »Občan« še vrsto^ drugih sc- ni bilo* spet nič s podpisi Di- Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Uti ja, Trbovlje. Zagorje eb Savi — Glavni urednik Stane ŠUŠTAR, odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK - Urejuje uredniški odbor — Uredništvo ln uprava Trbov-IJe, Trg revolucije 11/11, telefon 80-191 — Račun pri Nil Trbovlje 600-13-608-1 — Posa-mezna številka 20 dtn — Naročnina (z dostavaIno): mesečna 60 din. četrtletna 180 d hi, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v go-lovi ni - List tiska CP »GORENJSKI TISK«. Kranj -Nrii.rcučciiili rokopisov in ta-lograllj ne vvaiaino * skorai da ne bodo dosegli prijateljev mladine o vpra nrod viden ih planskih nalog, tulih, nadal'ovarije prispev stavkov s področja šolstva, “ turizma itd., ter stalno nV rcklor in raei,novo^;' s,a fsšžs mmm eh-tse §5=5=1 kar največlih zmogljivosti, otrok v naših občinskih sta- republikah. Tako je mogoče pričaJcova- tu tih, nadaljevanje prispevka Ivačrtl za cesto -------- Vinka Mlakarja o delu tmravnlh odborov in delavskih svetov, članek o nalogah krajevne skunnostl Med- Aoi-ita zaključek v VPš Šentjakob—Litija kmalu nared (ma) LJUBLJANA - V v ponedeljek) prejeli osebne dohodke, ki so si jih biH zaslužili. Ko je delavski svet omenjene gospodarske organizacije fmaj LITIJA — V Večerni vode do združitvi te občine Skupnosti cestnih podjetij razpravljal o tem primeru. Je politični šoli v Litiji, k! jo z občino Ljubljana- šiška, LRS v Ljubljani končujejo sicer na začetku menil, da se obl Akute 30 slušateljev, bodo infcrvjuia s prede edm-koma z deli pri izdelavi načrtov za na-» 1 zreče direktorju discl- pre-tvidomn v prvi polovici tržiške in ptujske občine o odsek nove Zasavske ceste Plinska kazen. Vendar pa je apr:'a končali s poukom. Za nekaterih značilnostih nji- med Šentjakobom In Litijo. "Stalo le pri mnenju, brez »ključek bodo pripravili Iz- hovega družbenega plana ln Pri načrtovanju so upošteva- s“'epa! pile; tJušalolli. ki bodo z usocivoui opravili izpite, bo- proračnna, prispevek o problematiki zaposlovanja mla- do t ri V!i posehoie dinlomo tllnc v celjski komuni, ana- o ■ »lanju v Večerni poli lični li lično obdelan članek inž. Šoli II mnenje, da naj bi tekla Sc ne bo morda kaj podob-trasa nove ceste, ki bo dolga nega šc kdaj zgodilo? Morda skupaj 23 km, v glavnem po celo še v kaki drugi gospo- Ličtijo Podbregar - Vasletu- bi vse zavoje. dosedanji trasi, odpravili pa tlarski organizaciji? (ma) Radeško gospodarstvo v letošnjem letu Radeško gospodarstvo znižanje delovne sile pri i predvideva v letošnjem letu ŽTP Ljubljana, kar pa ne bo •porast družbenega bruto vplivalo na zmanjšanje c©-proizvoda za 2,7 odstotka, lotnega dohodka. Tovarna narodnega dohodka za 1,2 od- dokumentnega in kartnega stotka, produktivnost bo na- papirja ne predvideva pove-rasla za 4,8 odstotka, število -*ania obsega proizvodnje za-zaposlenih pa se bo zmanj- rac*\ Pričetka del pri rekon-šalo 7= 2 odstotka .strukcijt tovarne. Večji po- ' ■ rast pa je predviden v »Pe- Na povečano produktiv- ti« in obratu Cementarne v nost vpliva predvsem znatno Zidanem mostu, in sicer za 22 odstotkov oziroma 26,5 odstotka. Industrija na radeškem območju bo v celoti povečala bruto produkt za 4,7 odstotka, za 1,2% število zaposlenih, produktivnost za 3,2 in osebne dohodke za 9,8 odstotka. To sicer ni v skladu s splošnimi smernicami zveznega ter ostalih planov, vendar je potrebno pri tem Družbeni plan Litije V petek so v Litiji na seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Litija sprejeli letošnji družbeni plan in pro-nje in storitve v vseh pano-račun. Le-ta predvideva, da se bo povečal obseg proizvodnje in storitve v vseh panogah gospodarstva letos tako, da se bo družbeni bruto produkt v primerjavi z letom 1962 povečal za 8,2 %, narodni dohodek pa za 6,9 %. Z vzpod-budnejšimi načini nagrajevanja, boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti in boljšimi tehnološkimi postopki bodo povečali storilnost • za 6 %. Razpoložljiva investicijska sredstva bodo usmerili predvsem za razvoj tistih panog gospodarstva, ki bodo neposredno vplivale na življenjsko raven in krepitev materialne osnove komune, pri čemer pa se bo treba poslužiti tudi združevanja razpoložljivih prostih Sredstev gospodarskih organizacij. Na večji gospodarski razvoj pa bo nedvomno vplival tudi Izvoz, ki ga bo treba Še krepiti, še posebej pa bo treba v kmetijstvu krepiti družbeni sektor s pridobivanjem novih zemljišč, za širše vključevanje kmetijskih gospodarstev v tesnejšo kooperacijsko proizvodnjo krepiti pogodbeno sodelovanje In povečati staiež živine in krmne baze. Razpoložljiva investicijska sredstva bodo v Litiji letos namenili za rekonstrukcije in modernizacije že obstoječih naprav, kar bo omogočilo, da bodo vse zmogljivosti bolje izkoriščene in da se bo povečala tudi storilnost pri delu. Računajo, da bodo za gospodarske investicije namenili letos 665,428.006 din oz. kar 450,014.000 din več kot v letu 1962. Tako bodo v industrijo investirali 496,415.000 din, v kmetijstvo 98,847.000 din, 'gradbeništvo 12,6764)00 din, trgovino 30,400.000 din, gostinstvo 16,8704)00 din in obrt 10,2204)00 din. V kmetijstvu bodo porabiti sredstva za nakup obdelovalnih površin za družbena posestva, za ureditev plantažnih nasadov v Ga- brski gori, za ureditev objektov za pridobivanje zelenjave, za agromelioracijska dela in arondacijo zemljišč. V Litiji bodo letos adaptirali trgovino »Kekec« in adaptirali lokale v Koblarjevi hiši. Gostinstvo bo pridobilo 80 novih restavracijskih sedežev. V obrti pa bodo letos namenili razpoložljiva sredstva za adaptacijo delavnic, nakup opreme in strojev ter rekonstrukcijo strojev. Letos bodo namenili za 21,2 % več sredstev za negospodarske investicije kot lani oz. skoro 201 milijon din. Za stanovanjsko izgradnjo bodo namenili 149 milijonov din, za komunalno dejavnost 21 milijonov din, za šolstvo 30 milijonov din in za telesno kulturo 1 milijon din. S temi sredstvi bodo predvsem zagotovili pospešeno gradnjo stanovanj, komunalnih naprav, nadaljevanje gradnje novega šolskega poslopja v Šmartnem ter nekaterih drugih objektov družbenega standarda. (ma) upoštevati, da bodo' višji osebni dohodki šli na račun strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri rekonstrukciji Tovarne dokumentnega in kartnega papirja. V obrti bo bruto produkt večji za 7,5 odstotka, v trgovini sc bo povečal promet za 6%, v »Kolodvorski restavraciji« Zidani most pa za 2,4 odstotka. Obrati ŽTP Ljubljana v Zidanem mostu predvidevajo, da sc bo v letu 1963 družbeni bruto produkt nekoliko zmanjšal, in sicer za 1,8 odstotka pri 6,5% zmanjšanju števila zaposlenih, povečala pa se bo produktivnost dela za pet odstotkov. V izvozu bo sodelovala predvsem »Peta« iz Radeč, ki predvideva za letošnje leto za okrog 70.000 dolarjev izvoza, in to v glavnem pohištvenih in galanterijskih izdelkov. Devize pa bo prinesla tudi menjalnica v Kolodvorski restavraciji. (b) Februarska proizvodnja y STT (ko) TRBOVLJE — Zaradi objektivnih težav ne bo delovni kolektiv STT po vsem sodeč izvažal v prvem tromesečju. V februarju so pa izdelali 387,2 tone rudarske opreme in 37,4 ton opreme za gradbeništvo. Tovarna je dosegla v februarja 439,632.00» din fakturirane realizacije in nekaj nad 388 milijonov din mesečne realizacije. Je res praksa vse Iz dneva v dan ugotavljamo, da primanjkuje'strokovnjakov. Pravzaprav jih i ajveč primanjkuje ram, kjer mislijo, da jim strokovnjaki sploh niso potuhni. V časopisih je mogoče, prav tako iz dneva v dan, taslediti vrsto razpisov in Ponudb za delovna mesta nženirjev, teljnikov, eko-somistov in drugih strokovnjakov. Vsi razpisi pa •majo na koncu značilen o o go j — praksa. Pet, deset ali petnajst let prakse! Praksa! Brez dvoma je diploma, neko doseženo ‘eoretično šolsko znanje, dopolnjeno z izkušnjami v praksi, zelo hvalevredna in iskana reč. Toda kje jematiI Kje je mogoče dohiti strokovnjaka z večletno prakso? Strokovnjak s prakso mora pokazati hrbet drugemu kolektivu — tistemu, v katerem si je tu- rni leta prakse. To je nogoče doseči s' preplače-■tanjem, z mamljivimi oh-'jtshami. Le redko je namreč zaslediti primere, da bi trokovnjaki , menjali ko-'tktiv zavoljo tega, ker jim Proizvodnja in možnost ■azvoja po strokovni plati nudita drugje boljše pogo-e. Če ni vmes niti prvo liti drugo, je potem vpra-'atije, zakaj strokovnjak s Prakso želi menjati službo. Kaj lahko je mogoče zaslediti precej neuspelo prakso, psebne spore, neustrezne tdnose itd. Nedvomno je, da strokovnjak, ki je v svoji praksi, v kolektivu, kjer je začel in je upoštevan ter priljubljen, težko najde vzrok za »selitev*. Kaj pa druga stranI Kako naj se zaposlijo naši nladi kadri? Imamo celo Primeri, da se jih podjetja, 'ti so jih štipendirala, bratijo. Absolvent z diplomo •j žepu ni dokazano niti ■lab, niti dober. Brez prak-■e je. Toda dogaja se že, la visoko Izobraženi »zavetniki* iščejo zaposlitev. Ne zato, ker ne bi bilo Potrebe po strokovnih kadrih, pač pa zato, ker •nnogoltje ljubosumno zapirajo vrata pred njimi ali Pa hočejo vedno ljudi s prakso. Kdo bi lahko razpiso-val nova ali izpraznjena delovna mesta, če bi tudi v vseh drugih primerih iskali direktorje, personalne, šefe sektorjev in druge vodilne uslužbence s pet ali večletno prakso pri opravljanju istega poklica. SPOROČENO NA 80-191 TRBOVLJE Prejšnji teden je Tovarna pohištva iz Trbovelj poslala v Zahodno Nemčijo prvo pošiljko komod. V' delu pa je še večja serija komod in nekaterih drugih delov pohištva, prav tako za izvoz. HRASTNIK Obrtno podjetje »Obnova« iz Radeč, ki je nastalo iz servisnih delavnic radešlte stanovanjske skupnosti, je letos dobro zastavilo svoje delo. Radečani so na zadnjih zborih volivcev opozorili, da bo treba nekatere usiužnost-ns obrtne dejavnosti še razširiti. ZAGORJE V Industriji gradbenega maleriata gradijo bunker za apno, ter urejujejo transport in opremo za obrat Apnenice I. Računali so, da bodo dela končana do J. mi-. ja, vendar so se gradbena tlela zaradi zime nekoliko zavlekla. V podjetju računajo še z mehanizacijo kamnoloma, ki je nujna za dosego še boijšc kvalitete apna. LITIJA Letos bodo v obrt na področju litijske občine investirali 12,200.060 din. Sredstva bodo namenili za graditev nove delavnice in nakup opreme za Kovačnico Šmartno, za nakup novih pletilnih strojev za »Pletiljo« ter za rekonstrukcijo obstoječih naprav v »Pekariji« in »Mesariji«. Del sredstev bodo namenili še za ustanovitev nove čevljarske delavnice.. Za 950 milijonov dinarjev investicij NA O S E M C I C ER O V Zasavju se je v zadnjem času močno povečata poraba etcklrične energije. S po-večaajem prenosnega omrežja je bila dana tudi možnost boljše preskrbe. Porast porabe električne energije je precejšen zlasti oe v sedanjih letih. Medtem ko so veliki potrošniki (tovarne in industrija) porabili v letu 1953 60 milijonov kWh električne energije, so jo porabili lani že 96 milijonov kWh. Drobna potrošnja električne energije pa se je od leta 1955 do lani povečala od 6 na 12 milijonov kWh. Dejstvo je tudi, da je na področju zasavskih občin: Trbovlje, Zagorje in Hrastnik doslej elektrificirano že 96 odstotkov vseh poslopij. Na področju J45 kvadratnih metrov je 15.258 odjemalcev električne enprgije in 20 ve-leodjemalcev. Ker je podjetje -Eleictro — Trbovlje« posvetilo vso skrb boljši preskrbi prebivalstva in industrije z električno energijo, je stalno obnavljalo in na novo urejalo električno omrežje. Na novo je bila urejena tuiji cestna razsvetljava, in sicer v dolžini 59 kilometrov in nameščene živosrcbrnc in fluorescenčne svetilke. Da bi zadostili vsem potrebam, so v podjetju ustanovili specialne skupine za gradnjo in vzdrževanje visoko - napetostnih prenosnih električnih naprav ter za odpravo defektov. Zmanjšali so tudi število rajonov, katerih osnovna naloga je zdaj vzdrževati električne naprave od 10 kV ter pripadajoče transformatorske posla je in montaža hišnih priključkov. — Ustanovljena je bila tudi posebna skupina delovnih enot — ki se ukvarjajo s postransko dejavnostjo. Ustanovljeno je bilo več elektro - servisnih, clektro -mehaničnih in elektro - radio servisnih delavnic. Pripravljajo pa tudi ustanovitev elektro - radio servisa v Sevnici. Kolektiv »Elektro - Trbovlje« je za ureditev naprav, za stroje, opremo transformatorske postaje, stanovanja, poslopja ir. drugo namenil v zadniih deset'"' letih okrog 9511 milijonov diu. Izbiram si poklic Brez občinskih meja Izbira poklica je nadvse resna in odgovorna zadeva, nič manj resno, težavno in odgovorno pa ni svetovanje poklica mladim ljudem. V mesecu marcu — mesecu poklicnega usmerjanja — zasavski Zavodi za zaposlovanje delavcev, šole in nekateri drugi tovrstni zavodi in ustanove še bolj krepe svojo dejavnost. Vsi zavodi bodo v tem mesecu tudi razpisali ankete o poklicnih željah mladine. Nekateri poklici so zelo zahtevni, mnogokrat niti ne poznamo vseh slabih in dobrih strani poklica, zato je pravilna odločitev za poklic že toliko bolj težavna. Izbirati pa je treba vselej med nadaljnjim šolanjem, učenjem poklica ali delom v sami proizvodnji. V pričujočem sestavku vas želimo seznaniti z akcijskim programom Zavodov za zaposlovanje delavcev v Zagorju ob Savi in Trbovljah v mesecu poklicnega usmerjanja. Zavod za zaposlovanje delavcev v Zagorju ob Savi bo pripravil v mesecu marcu po vseh šolah predavanja o spoznavanju poklicev, spremljana z diapozitivi. Učence bodo seznanili s šestimi poklici. V februarju so pripravili predavanja o poklicih kovač, livar in žena v proizvodnji, zdaj pa pripravljajo predavanja o poklicih rudar, radiomehanik in keramik. Tovarna elektropor-celana Izlake je dala izdelati diafilm o poklicu keramik. Predavanja o poklicih za učence bodo na šolah v Zagorju, Toplicah, Izlakah, Pod-kumu, Timi, Senožetih, Mlin-šah in Cemšeniku. V vseh osnovnih šolah, ki imajo višje razrede, bodo pripravili posebna predavanja za starše, spremljana s predvajanjem filma »Izbiram si poklic« in diafilma »Srečno pot«. V Zagorju bodo pripravili še posebno predavanje za starše tistih otrok, ki bodo letos končali obvezno šolanje. Sicer pa bodo mimo drugega pripravili še ogled TEVE »Varnost« v Zagorju in Tovarne elektroporcelana na Izlakah. Na osnovnih šolah v Zagorju in Toplicah bodo v tem času ustanovili posebne ko- misije za poklicno usmerjanje. V marcu bodo učenci pisali naloge o spoznavanju poklicev, pet najboljših nalog bodo nagradili. Ob koncu marca bo zagorski Zavod za zaposlovanje delavcev seznanil vodstva šol in učence s prostimi učnimi mesti na področju občine; ob tej priložnosti pa bodo govorili tudi o možnostih za zaposlovanje. Program dejavnosti Zavoda za zaposlovanje delavcev v Trbovljah obsega za mesec poklicnega usmerjanja predavanja za starše, za učence, izlete v gospodarske organizacije, razstavo in pisanje šolskih nalog. Danes bodo v domu Svobode II pripravili predavanje za starše, združeno s predvajanjem filma »izbiram si poklic« in diafilma »Srečno pot«. Na predavanje bodo šole povabile predvsem še starše tistih učencev, ki zaključujejo letos z obveznim šolanjem. — Predavanja o poklicih in o poklicnem usmerjanju bodo pripravili po vseh šolah, na Dobovcu pa skupaj za učence in starše. Za učence osnovnih šol bodo v tem mesecu pripravili nekaj ekskurzij, in sicer v Strojno tovarno, Mehaniko, Tovarno pohištva, ELIT in Cementarno; za tiste pa, ki se zanimajo za kemično in tekstilno stroko, pa v Tovarno kemičnih izdelkov Hrastnik in Predilnico Litija. V aprilu bodo v Trbovljah pripravili tridnevno razstavo, k sodelovanju na razstavi pa bodo povabili tudi Srednjo tehnično šolo in Industrijsko kovinarsko šolo. Po šolah bodo pisali šolske naloge o ekskurzijah v gospodarske organizacije na temo »Zakaj sem se odločil za ta poklic, to šolo?«. Tri najboljše naloge bodo nagradili z denarnimi nagradami. V Trbovljah računajo, da bodo imeli težave v zvezi z zaposlovanjem mladine in vključevanjem v uk. Letos bo namreč zapustilo šole 312 učencev, od tega 161 učenk. Nastopa predvsem vprašanje, kam z žensko mladino, saj že lani niso mogli zaposliti blizu 40 deklet. V preti osnutku nove Ustave FSRJ je mogoče naslediti tudi tale določila: ® Delovna organizacija je samostojna samoupravna organizacija. # Organizacija dela in upravljanja v delovni organizaciji mora omogočati, da delavci v vseh fazah skupnega dela kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih svojega dela in gospodarskega položaja, da pa so hkrati zagotovljeni kar najugodnejši pogoji za delo in poslovanje delovne organizacije kot celote. # Za uresničevanje smotrne delitve dela, pospeševanja svoje dejavnosti in opravljanja zadev skupnega pomena lahko delovne organizacije organizirajo poslovne skupnosti in poslovna združenja in lahko sklepajo sporazume o skupni dejavnosti in skupnem poslovanju. 0 Delovne organizacije se smejo v skladu z zakonom združevati tudi za pospeševanje produkcije ali drugih svojih dejavnosti, za medsebojno sodelovanje ter za obravnavanje in reševanje drugih vprašanj skupnega pomena. Zaslediti pa je mogoče tudi tole načelo: # Samoupravljanje delovnih ljudi na podlagi družbenega dela obsega zlasti njihovo pravico ir. dolžnost — da neposredno ali po delavskem svetu in po drugih organih unravljajo delovno organizacijo, in — da odločajo o združitvi delovne organizacije itd. Posebej je poudarjeno še načelo, da so pri uresničevanju samouprave delovni ljudje v skladu z ustavo, zakoni in statutom delovne organizacije odgovorni za svoje delo. Ta določila so kot nalašč primerna za uvod k razglabljanju o nekaterih zapletlja-jih okrog združitev posameznih gospodarskih organizacij v zasavskih občinah. Tl zapleti jaii so se začeli predlani v Zagorju ob Savi ob predlogu za pridružitev »Avto-prevoza- k podjetju »SAP — Turist« Ljubljana, se nadaljevali v Trbovljah ob predlogu za pridružitev »Avto-prevozništva - prav tako k podjetju »SAP — Turist« Ljubljana in se končujejo — upajmo, da za zmeraj — zdaj ob predlogu organov samoupravljanja Predilnice Litija in Gorenjske predilnice iz Škofje Loke za združitev v novo podjetje, ki naj bi imelo za zdaj sedež v Škofji Loki, pozneje bi ga pa prenesli v Ljubljano. Po doslej veljavnih zakonskih določilih občinski ljudski odbori dajejo samo soglasje za združitev (oz. sodobneje povedano integracijo) posameznih gospodarskih organizacij, ali pa za pripojitev. Dosedanja praksa kaže, da nekateri razglabljajo pri tem le v ozkih lokalnih okvirih in da pri glasovanju o soglasju še mnogokdaj odloča lokalizem, za katerega je bilo že mnogokrat ugotovljeno, da več škodi, kot pa o-risti. Če je v predosnotku nove Ustave FSRJ še posebej poudarjeno načelo, da so pri uresničevanju samouprave delovni ljudje odgovorni za svoje delo, ni potem prav nobene bojazni, da bi se za pripojitvami oziroma združitva- mi skrivale kake posebne težnje kolektivov, še posebej pa, če je z združitvijo oz. pripojitvijo mogoče pričakovati boljše stanje gospodarske organizacije in če se odpirajo tako podjetjem nove perspektive. Organi samoupravljanja v večini zasavskih gospodarskih organizacij zavestno in s polno mero odgovornosti odločajo o vseh vprašanjih. In če se s sklepi strinja še kolektiv, se potem vsekakor poraja vprašanje, ali so sploh primerni zapletljaii okrog dajanj soglasij občinskih ljudskih odborov za združitve oz. pripojitve. Občinske meje in interesi posameznikov bi morali ob takih primerih odpasti. Ker je vsaka delovna organizacija samostojna samoupravna organizacija, in čc zraven tega govore vsa dejstva v prid združitvam oz. pripojitvam posameznih gospodarskih organizacij, ‘udi občinski ljudski odbori ne bi smeli ugovarjati. Tako ugovarjanje utegne namreč kdaj Pa kdaj tudi škodovati, na drugi strani pa nikakor ne more pomagati pri krepitvi vloge organov delavskega samoupravljanja. Predsednik sindikalne podružnice rudarjev v Zagorju Stane DOBCNIK, je takole pripovedoval o dosedanjem delu sindikalne podružnice in pododborov ter o pripra- Nove oblike dela Na občnem zboru sindikalne podružnice v hrastniškl Steklarni so ugotovili, da se vodstvo v zadnjem letu ni ubadalo z reševanjem vsakdanjih drobnih problemov, pač pa je svojo dejavnost usmerilo v odpravljanje proizvodnih problemov. Vso pozornost je sindikalna podružnica v hraslniški Steklarni posvetila borbi za večjo proizvodnjo, za pravilno delitev dohodka, za nove odnose med ljudmi, za popolnejše in kvalitetnejše delavsko samoupravljanje in za kar najboljše gospodarje- nje z družbenimi sredstvi za proizvodnjo. Svoje delo pa je tudi vsklajevala z delom organov delavskega samoupravljanja. Vrsta sestankov članov sindikalnih podružnic jc bila namenjena ne samo obveščanju o rezultatih poslovanja, pač pa tudi za aktivno sodelovanje proizvajalcev pri reševanju teh problemov. — Zato ni čudno, če so lani uspeli v Steklarni zmanjšati lastno ceno, napake stekla in lom, na kar so vplivali" tudi realno planirani operativni plani, ustaljena proizvodnja v vseh mesecih zaradi planiranih dopustov, boljša organizacije dela, stalnost kva» litete steklene mase In nagrajevanje po dobrih , kosih v osnovni dejavnosti. V prihodnje bodo morali v Steklarni v Hrastniku posvetiti vso pozornost doslednejšemu sistemu nagrajevanja In doseči, da bodo pre-nešeni fondi oseb. dohodkov na posamezne ekonomske enote in proučiti — ali Je umestno dosedanje število ekonomskih enot. vah na bližnje občne zbore: »Sindikalna podružnica rudarjev in vseh pet pododborov je v zadnjem času delala uspešno. Najbolj delaven je bil pododbor na obratu Kotredež, čigar odbor se je redno sestajal in obravnaval vse tekoče probleme ter skliceval razne 'Sestanke in obratne konference. Delavna sta bila tudi pododbora na obratu Kisovec in pododbor za Lesni prostor, žago in Avtopark. Delo pododbora na Separaciji pa ni bilo tako, kot so pričakovali. Omeniti je še treba, da so pa vsi pododbori dosegli v zadnjem obdobju uspehe pri sklicevanju zborov volivcev - proizvajalcev in zborov zavarovalcev. Predstavniki podod- borov pa tudi redno sodelujejo na zasedanjih obratnih delavskih svetov. Sindikalni pododbori so na sejah vodstev redno obravnavali probleme proizvodnje, stalež bolnih in nezgod, fluktuacijo zaposlenih in mesečne obračune, zraven tega pa še športno dejavnost in oddih članov. Pozabili pa tudi niso na pomoč bolnim članom, ki so jih obiskovali in jim dali tudi denarno pomoč. Samo lani so vsi pododbori izplačali za približno 800.000 din izredne pomoči bolnim članom. V prihodnjih dneh bodo imeli sindikalni pododbori redne občne zbore. Sindikalni pododbor za Lesni prostor, Žago in Avtopark bo imel občni zbor v soboto, 16. marca, sindikalni pododbori Kisovec, Kotredež in Separacija v nedeljo, 17. marca in sindikalni pododbor na Upravi v torek 19. marca. — Računamo, da bodo na njih razpravljali o gospodarski politiki rudnika in celotne komune, seveda pa tudi o proizvodnji in ekonomičnosti, o zaključnem računu rudnika za leto 1962 in o proizvodnem načrtu za leto 1963, o izobraževanju, delu organov samoupravljanja in delu samih sindikalnih pododborov. Občni zbor sindikalne podružnice na Rudniku rjavega premoga Zagorje pa bo predvidoma ob koncu marca ali pa v prvi polovici aprila, na katerem bomo dali večji poudarek problematiki v občini. Na tem občnem zboru bookrog 170 delegatov zastopalo blizu 2000 članov sindikalne organizacije Rudnika rjavega premoga Zagorje.« Šele na začetku Še O »Hiši« Ob koncu novembra lani je Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela priporočilo o uveljavljanju družbenega upravljanja v vzgojno-lzobraževalnih ustanovah. Le-to Je bilo namenjeno vsem družbenim in prosvetnim organom na terenu. Ob tej priliki je bilo priporo-čeno še, da naj bi ob razpravah o tej p0;blematiki na posameznih področjih sestavili konkretne naloge za učinkovito reševanje problemov v zvezi s šolsko reformo in za večje uveljavljanje družbenega upravljanja# Ker se priporočilo o uveljavljanju družbenega upravljanja v vzgojno-izobraževal-uih ustanovah nanaša na ključni problem šolstva, se pravi na uvajanje družbenega upravljanja v šole in strokovnost izobraževanja v vseh vidikih, so v Litiji in Zagorju ob Savi temu posvetili vso pozornost. V Litiji so o priporočilu razpravljali na se-statikih osnovnih organizacij na osemletkah, o tem pa je razpravljal tudi aktiv prosvetnih delavcev - članov ZK. Posebna komisija bo pripravila izčrpnejše poročilo, o katerem bo _razpravljal občinski komite ZK Litija. Podobno so tudi v Zagorju ob Savi seznanili s priporočilom prosvetne delavce — člane ZK. O priporočilu bodo razpravljali zdaj še na osnovnih organizacijah ZK na osnovnih šolah v Zagorju ob Savi in Toplicah. Člani ZK — prosvetni delavci bodo skupaj s še nekaterimi pripravili konkretno analizo o stanju na področju zagorske občine, o kateri bodo potem podrobneje razpravljali tudi na sestan. ku aktiva članov ZK — prosvetnih delavcev. (na) Okrog uprizoritve drame Mirka Zupančiča »Hiša na robu mesta®, ki jo je uprizorilo gledališče Svobode-Center iz Trbovelj, je bilo slišati precej pripomb. Več o delu samem, kot o izvedbi. že v 10. številki »Zasavskega tednika« smo podrobneje obrazložili osnovno misel drame, in kdor je ta sestavek pazljivo prečita!, mu ni bilo težko 'razumeti, kaj je hotel Zupančič s svojim tekstom povedati. Strinjamo se, da Zupančič še ni kak velik dramski pisec, ni Cankar, pač pa je v tej drami — in upamo, da bo tudi v prihodnje — pogumno in brezobzirno razgalil misli, hotenja in življenje nekatemikov v naši vsakdanjosti. Veliko je če Jerajevk, Mojc in Vidov, Uspel roditeljski sestanek v Zagorju Upraviteljstvo osnovne šole v Zagorju jc pred dnevi organiziralo roditeljski sestanek v veliki dvorani Delavskega doma. Sestanek je bil dobro obiskan, saj je bila velika dvorana zasedena do zadnjega kotička. Na začetim sp učenci uspešno izvedli kulturni program, pri katerem so sodelovali mladinski pevski zbor, recitatorji in zabavni trio. Kulturni program je bil obenem namenjen tudi materam za 8. marec, saj jc vse- boval izbor znanih Cankarjevih, MeSkovlh in Finžgarjevlh črtic o materi. Po kulturnem programu je upraviteljica šole Magda Malovrh spregovorila o učnem uspehu na šoli. Ta jc bil dober, vendar pa v nižjih razredih boljši kot v višjih. Z ozirom na to, da srednje šole sprejemajo le določeno število dijakov in to le najboljše, bode morali starši svojim otrokom posvetiti še več pozornosti in Jih pri njihovem Programi komisij izdelani (p) TRBOVLJE — V soboto popoldne sc je sestal na prvo sejo odbor Trboveljskega študentskega kluba. Na seji so razpravljali predvsem o programu dela komisij tega kluba. Tako bo socialno ekonomska komisija v tem mesecu zbrala podatke o številu štipendistov v trboveljski občini, proučevala pravilnike o podeljevanju štipendij, v aprilu pa pripravila posvetovanje " o štipendiranju. KultUrno-dru-žabna komisija pa bo poživela predvsem delo v klubu, organizirala v Trbovljah razstavo študentov Akademije za upodabljajočo umetnost ter skušala organizirali gostovanje Eksperimentalnega gledališča iz Zagreba ali kulturnih skupin SKUD Aka-' demik iz Ljubljane. Idcolo-ško-politična konusa pa bo pripravila aktualne diskusijske večere v klubu z znanimi družbeno-političnimi delavci. Razen tega pa bo organizirala vsak mesec po eno ekskurzi jo v trboveljska podjetja, kjer bodo imeli študenti tudi razgovore s pred- stavniki podjetij in organov delavskega samoupravljanja. Sekcija za abitunentie pripravlja za mesec april razgovor na gimnaziji in ESS o načinu študija na posameznih fakultetah, Zvezi študentov, pogojih za vpis v študentsko naselje in za podelitev štipendij. Športna komisija pa bo skrbela za sodelovanje trboveljskih študentov na tekmovanjih, ki jih prirejajo ostali pokrajinski kkibi študentov. Lani 56 predavanj (ar) TRBOVLJE - Lani je Delavska univerza Trbovlje v sodelovanju z množičnimi organizacijami, "Svobodami in prosvetnimi društvi opravila precejšnje izobraževalno delo. Pripravita Je 56 predavanj, ki jih je obiskalo skupaj '3.676 poslušalcev. Tako je pripravili po 2 predavanji s področja tehnike in vzgoje, 1 s področja umetnosti, 36 zdravstvenih" predajanj, 5 potopisov in pet filmskih predstav, učenju nadzorovati, že doslej so pri učenju mnogo pomagali učencem tudi učitelji z dodatno pomočjo, še uspešnejše delo na šoli pa ovira pouk v treh stavbah, tako da je dokončna izgradnja nove šole nujno potrebna. Tovarišica upraviteljica je obširno spregovorila tudi o vzgojnem delu na šoli. Poudarita je, da eo zlasti učenci višjih razredov potrebni skrbnega vodstva in da moralo starši in učitelji v tej smeri še tesneje sodelovati. Sledil je še referat tovarišice upraviteljice o poklicnem usmerjanju mladine. Ker je od nravllno izbranega poklica odvisno človekovo zadovoli-stvo v žtviieniu in ima tudi družba korist od ljudi, ki u"-e'n') izvršujejo svoj no-klic, šola tesno sodeluje z Zavodom za znnoslovanje delavcev v Zagorju. Taki rodite’iški sestanki so koristni in žeHeno je,, da bi jih bilo še več. Le s sodelovanjem šole in doma se bodo uspehi na učnem In vzgojnem področju še izboljšali. Franc LAKOVIČ še več ljudi brez čustev, ki kupčkajo »s krvjo fantov iz našega vrta®, tistih, katerih oči so enako sive, in ki ne poznajo tovarištva, ki stremijo za ugodjem in še niso doumeli, da je sedanji svet drugačen od onega, ki je za nami. Stari emigrant Jeraj je samo, sprožil kolesje, in ni važno, ‘zakaj je emigriral. Lahko si misli vsak svoje. Tekst je zadel v živo in prav je, da o njem razpravljajo. To dokazuje, da je del našega občinstva že. precej kritičen, ne samo do izvedbe, ampak tudi do literarne vrednosti dela. še par besed o izvedbi. Za razliko od ljubljanske uprizoritve so naši gledališki amaterji zaigrali bolj sproščeno — življenjsko. Postavili so like, ki so zaživeli pred nami. Eni več, drugi manj resnično. Predstava je bila zaokrožena celota, v kateri je vsak posameznik vedel, kaj mora ustvariti. Naj mi oprpste igralci in režiser še nekaj malenkostnih pripomb. Jerajevka — Kužni-kova bi morala biti bolj zadržana, z notranjo zagrenjenostjo. Brez zunanjih teatraličnih pripomočkov bi morala vplivati na- svoje okolje in na nas v dvorani. Vid — Ccšnovar bi kot cinik moral biti bolj izrazit, in na nekaterih, tekstovno zahtevnejših mestih, bolj odločen. Sicer pa je odigral svojo veliko partijo. Mojca — Jarčeva jc suvereno obvladala oder. Bila je pa v prvem dajanju premalo izrazita in predvsem pretiha, sicer pa je odločno odigrala svojo težko vlogo. Stric Potočan je postavil lik, diame-_ tralno nasproten likom, ki mil ležijo, zelo dobro in bit jc dosleden do kraja, tako v igri kot v mimiki. Obe obrobni vlogi (hišna — Lazarjeva in Jeraj — Jarc) sta s svojo prepričevalnostjo naredili kar najboljši vtis na gledalce. Posebej še Jeraj, ki je odigral svojo vlogo v stilu dobrega profesionalca. Režiser Karlo Malovrh jc postavil delo na deske v hitrem tempu, z nekaterimi črtami in- domislicami. Uspel jc s tem, da je bilo delo za občinstvo bolj sprejemljivo. Lahko pa bi začetek s svetlobnimi efekti napravil počasneje in ne tako odsekano, kot je bil to slučaj. Lahko pa bi svetlobne efekte dal tudi na kraj drame, čudimo se, da je dopustil, da jc bilo na ©diru premaio čiste situacije, kar je zelo motilo. Tudi ne bi bilo treba ponavljanja približevanja Mojce in Vida z gladeojcm in stiskanjem rok. Ko smo po predstavi povprašali avtorja drame »Hiša na robu me^ta® Mirka Zupančiča za mnenje o igri in režiji je dejal, da je bila predstava proti pričakovanju dobra, celo odlična, kar pa jc od trboveljskih gledališčnikov - amaterjev tudi pričakoval. S. T. Premalo za filmsko vzgojo Gostovati le v Svobodi Trbovlje II (ar) TRBOVLJE - Danes bodo z dramo >-Hiša na robu mesta« gostovali v domu Svobode II gledališčniki iz Svobode-Ccntcr. Predstava bo ob 19.30 uri. •Precej predavateljev (ar) TRBOVLJE - Usoošno delo na področju izobraževanja jc Delavska univerza Trbovlje opravila s pomočjo precejšnjega števila predava tgljev. Samo lani je sodelovalo kar 93 predavateljev najrazličnejših poklicev, od prosvetnih delavcev do ekonomistov in inženirjev. Dejstvo jc, da se na področju filmske vzgoje na področju trboveljske tcbčine doslej sc ni mnogo storilo. Sicer sc jc poskušalo z delovanjem filmskih krožkov, vendar le-ti od ustanovitve naprej niso prišli. ■ V Svobodi II je bilo pred leti ustanovljeno tudi filmsko gledališče jugoslovanske Kinoteke, vendar so pozneje zaradi precejšnjih stroškov prenehali s predstavami. Filmska vzgoja se jc do nedavnega — čeprav .precej enostransko — razvijala na .osemletkah in gimnaziji. Dejstvo pa jc tudi, da bi morali več za to storiti tudi sami kinematografi, Svobode in prosvetna društva. Filmska vzgoja jc del programa Svobod hi prosvetnih društev, vendar vse doslej še ni našla ustreznega mesta v delovnih programih društev. Na zadnjem posvetu o filmski kulturi, .ki ga je v Trbovljah sklical okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev, so mimo drugega razpravljali tudi o delu kinematografov. Bilo je sicer ugotovljeno, da se kinematografi ae ubadajo s filmsko vzgojo zaradi težavnega materialnega položaja (op. uredništva: ta ugoto- vitev jc preveč enostranska in kot taka samo delno sprejtm-Ljiva). Kot ii omenjeno, se je do* / slej na področju trboveljska občine storilo še bore malo zdi filmsko vzgojo. S potujočim kmom se je začelo vsaj delno uveljaviti filmsko . vzgojo pri občanih. Na osemletkah ir*, gimnaziji obravnavajo film*t sko vzgojo le med poukom^ slovenščine ali pa med moral■* no vzgojo. Podobno je tudi v, ostalih treh zasavskih občinahj v Hrastniku, Zagorju ob Savt in Litiji. ' Na posvetovanju so nagla-sili, da jc treba krepiti komi si jo za film pri občinskem Svetu Svobod in prosvetnišj društev. Podobne komisije pa. naj bi imenovali še po vsehi šolah in v Svobodah. Svoid vlogo pa bi morali odigrati tudi programski sveti pri ki-i nematografib. Prizadevali bodo, da bodo kar največ ka-i drov usposobili za organizi-1 rano filmsko vzgojo. jasno iej da bo treba za fildisko vzgoiia v Trbovljah (podobno pa tudi po Zasavju) storiti še trinog« več, kot je bilo storjeno do* slej. Stane SUŠTAK POŠTNI PREDAL 82 KJE JE HIŠNI SVET NEZAŽELENA Urbanistični program pred razpravi ŠT. 68? Tovariš urednik! Že dva meseca je minilo idkar smo v Trbovljah dobili razveseljiv nov odlok 9 delitvi stanarine in že 'mamo pri nas nekakšen, ilegalni hišni sosvet. Kljub hudemu mrazu posluje običajno kar za vogalom kolonije ali pa pri centralni krušni peči, kar se da najbolj »zaupno*. Ker pa nobena zadeva ni nikoli tako skrita, da ne bi postala očita, smo tudi mi iz »strogo zaupnih virov* le izvedeli za temo razgovorov. Ta naš novi hišni sosvet je, ne oziraje se »nad glavo* in na konstrukcijo •tavbe, grajene v letu 1896, ■klenil na svoji prvi tajni :eji, da se naj podre šte-iilnike (kar se je po drugih starih rudniških kolonijah baje ie »perfektno* nbneslo) in namesti štedilnike »Tobi*. izbranim pa te kakšne malenkosti. Kjer v gospodarstvu ne ločijo boba od fižola, je povsod tako! Tudi naš so-:vet ni ločil potrebnega od bolj nujnega, saj pri sklepanju ni računal, da strešno ogrodje na hiši št. 27 ^nije zaradi zatekanja deževnice, zaradi stare in počene opeke zateka voda v zgornje nadstropje, žle-bovje je pokvarjeno, odtočne cevi pri izlivkah dotra-iane, drvarnice strohnele td. Vsa sreča — v naši neteči — da naši »ilegalci* '■e niso prišli do denarja, icer bi prav gotovo nas se oškodovali. Zato prosi-no hišni svet, da v prihodnje brez sklepa zbora ■.tanovalcev ne izda niti snega dinarja za kakršne koli potrebe ter da posluje v skladu z navodili. Dovolj imamo izkušenj, pismenih in ustnih opozoril, 9 nesmotrnem ravnanju z ■azpoložijivimi sredstvi, ki so bila — namenjena predvsem za'stara poslopja doslej zelo skromna, ter še ta namenjena izključno za vzdrževanje poslopij. Da se je tudi gospodarjenju posvetilo premalo skrbi, •mamo dokaze tudi pri nas. Prizadeti iz hiše štev. 27 na Trgu Svobode v Trbovljah V TRGOVINI! Tovariš urednik! Dogodek, ki sem ga doživela v samopostrežni trgovini v Kisovcu pri Zagorju mi ne da miru, da \a ne bi zapisala, saj sem sdšla iz trgovine bridko tžaljena. Bilo je v soboto, 23. februarja, ko sem se ob 7. uri zvečer oglasila v trgovini. Kupila sem nekaj malenkosti, med drugim pa sem zbrala tudi ličen artikel ta začimbe, ki je bil pakiran v polivinilu. Nisem pa Imela s seboj dovolj denarja in mi je blagajničarka, kot poznani osebi in stalni stranki, zaupala, da bom plačala naslednji dan. Doma smo potem s hčerko •■n zetom, ko smo odprli zavoj, ugotovili, da je predmet pri vrhu počen. Zato sem naslednjega dne odšla v trgovino, da bi plačala račun in zamenjala pokvarjen artikel. V trgovini je bil tedaj avno poslovodja Z. ki o ga poklicali, ko sem po-zazala kupljen artikel. Dopovedovati je začel, da je o nemogoče in trditi, da mo ga pokvarili mi doma. 'io sem mu povedala, da ni je žal, da nisem okvare •pazila takoj, ker je bil irtikel zavit v polivinil, je >ilo tudi to zastonj. Vpra-al me je »Ali mislite pla-'ati, ali ne?*. Odgovorila em mu, da pokvarjenega irtikla ne bom plačala. On Pa mi je surovo zabrusil v rbraz »Od zdaj naprej ni-te več zaželeni v naši 'rgovini!* Te besede so me tako zalete, da sem imela vtis, ko cm šla domov, kot da sem kradla v trgovini, čeprav 'ahko trdim, da sem šla kozi življenje vselej pošteno. Tak odnos ni niti naj-vanj pravilen in v čast poslovodju Z. Š., z njim »a odbija potrošnike. Prepričana pa tudi sem, da • nezaželenih* ne bo več videl v samopostrežni trgovini v Kisovcu. Mira Urankar, Kisovec 63, Zagorje ob Savi Posvetovanje o mladinskem turizmu V Hrastniku so računali, da bodo že sredi marca javno razstavili- urbanistični program za občino Hrastnik, vendar Zavod za urbanizem iz Ljubljane obljube ni izpolnil. Kljub temu pa v Hrastniku upajo, da bo urbanistični program dan na vpogled občanom še ta mesec. Resneje so pričeli razmišljati o urbanističnih zasnovah hrastniške doline že 1958. leta, vendar so vsa dela pri izdelavi urbanističnnega programa počasi napredovala. Lani je prevzel vsa dela Zavod za urbanizem az Ljubljane. Pri izdelavi urbanističnega programa so se pojavili določeni problemi, predvsem glede gradenj, kajti hrastniška dolina je precej plazovita, del zemljišč je podvržen rudarjenju, praŠenju in podobno. Vsi ti elementi so bdi dobro pročeni. Pri tem pa je precej pripomogel rudnik, čeprav je bilo potrebno dolgo čakati na dokumentacijo, ker je izvršil precej raziskovalnih del. Pomembna je tudi dokumentacija, ki govori o vplivnih območjih ozračja. To dokumentacijo je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo LRS. Na osnovi te dokumentacije so bili ugotovljeni predeli, kjer je zazidava neprimerna, primerna z izjemno gradnjo pa neprimerna za trajno bivanje, primerna za industrijsko naselje in primerna za zdravo naselje. Zavod za zdravstveno varstvo je opazoval in meril količino prahu, nadalje je izvršil fizikalna merjenja, ugotavljal količino žveplenega dioksida, na posameznih mestih pa tudi klora. Pokazalo se je, da je pomembno reševati vprašanje okrog pra-šenja zraka s prašnimi delci in žveplenim dioksidom. Leta že po sedmih urah škoduje rastlinam, če je nasičen z 0,7 mg/m5 teh delcev in plina. Ce pa je zrak nasičen s 26 mg/m5 prahu, saj in plinov, pa povzroča prve akutne simptome na človeku. Za kronično delovanje pa zadostujejo že manjše koncentracije takšnega ozračja. Na osnovi tega predvideva urbanistični program, da za gradnje ne pride v poštev Frtica, okolica tovarn in naselje za Savo. Gradilo se bo lahko pred- vsem na Logu, v naselju nad Rošem in na Dolu. Z urbanističnim programom je rešeno v glavnem tudi vprašanje javnih zgradb (zdravstveni dom, kulturni dom }na Logu. Kopališče bodo gradili v naselju nad Rošem, komunalni center na mestu sedanjih skladišč rudnika, medtem ko bo vprašanje trgovskega centra urejeno z zazidalnim in ureditvenim načrtom, predviden pa je v bližini garaž Ste- klarne. Stano^ '*a izgradnja za Savo K^vtsna od zmzanja icrrno elektrarne Tn^1 ■ To področje pa bo za bodočo lahko ^tnjo. Po razpravi' u£banistič-nem prograffl^.^vod za urbanizem iz V ?°e takoj pristopil k ^ zazidalnih in ureditv<”acrtov za določene predmetnika. Uspešno delo krajevnih organizacij RKS v Litiji Na zadnji občinski konferenci organizacije RKS litijske občine so delegati iznesli vrsto izkušenj iz dela krajevnih organizacij. Predvsem je razveseljiva ugotovitev, da so organizacije RK same pristopile k organizaciji tečajev prve pomoči, kuharskih in šiviljskih tečajev ter zdravstvenih predavanj. Udeležba je bila dobra. Največjo pozornost so posvetili organizatorji vaškim področjem, kjer je bilo tudi največje zanimanje za tečaje. Tako so pripravili tečaje prve pomoči na Vačah, v Primskovem in Rib-čah; kuhafske tečaje pa v Kresnicah, Polšniku, Primskovem, Kostrevnici, Hotiču, Vačah, Ribčah in Javorju. Zdravstvene tečaje so pripravili na Polšniku, Kresnicah, Primskovem in v Litiji; v Litiji pa sta zdaj v teku šiviljski tečaj in tečaj prve pomoči. Organizacija RK je precej pomagala pri delovanju šolskih mlečnih kuhinj. V 16 šolskih mlečnih kuhinjah dobiva vsak dan dopolnilno hrano okrog 2000 učencev. Ta pomoč je izredno pomembna, saj imajo mnogi učenci uro ali dve pa morda še več peš hoje. Živahna je bila na konferenci tudi razprava o krvodajalski akciji: Ugotovili so, da bo treba pridobiti za to kar največji krog aktivistov RK. Dejstvo je tudi, da je največ krvodajalcev med člani kolektivov in prebivalci iz okolice Litije. Pri zadnji krvodajalski akciji se je prijavilo za odvzem krvi največ vaščanov Polšnika in Kresnic. Manjši pa je odziv zaposlenih iz nekaterih javnih služb in uslužbenci Bospodar- Zbor volivcev na Dolah (A) DOLE PRI LITIJI — Tudi na Dolah pri Litiji se volivci pripravljajo na bližnje volitve. O tem so govorili na zadnjem zboru volivcev, na katerem je bilo okrog 70 vaščanov. Razpravljali so pa še o osnutku novega občinskega statuta in o proračunu občine za leto 1963. Na zboru volivcev je bilo izrečeno mnogo pripomb na račun cest, ki so izredno slabe, ni pa tudi denarja, da bi jih mogli popraviti. (p) TRBOVLJE — V nedeljo dopoldne je bilo v Domu družbenih organizacij posvetovanje o problemih mladinskega turizma, ki so se ga udeležili predstavniki turističnih društev, planinskih društev, Počitniške zveze, tabornikov in občinskih komitejev Zveze mladine iz Zasavja in Ljubljane. Pouda- rili so potrebo po tesnejšem sodelovanju vseh teh organizacij in društev pri razširjanju mladinskega turizma, ki doslej ni bil najbolje razvit. V zvezi z rekreacijo mladih so sprejeli vrsto zaključkov, ki naj bi pripomogli pri reševanju problemov okrog nadaljnega razvijanja mladinskega turizma. kih orgamza1-;- Konferenca K* 1'ovila, da : bilo delo organizacije RKS v l'*1 občini v zadnjem obd ganizaciji SZDL »Franca Fakina«, ki je bila že v novih prostorih krajevne organizacije SZDL v domu Svobode II, so razpravljali o sodelovanju z vsemi družbenimi organizacijami, ki delujejo na tem terenu. Seje so se udeležili tudi predstavniki RK, DPM in ZROP. Predsednik Hinko Okorn je na seji poudaril važnost sodelovanja. Doslej je bilo to sodelovanje otežkočeno, ker ni bilo na voljo primernih prostorov. Z ureditvijo sejne sobe in urada krajevne organizacije SZDL v I. nadst. v domu Svobode II. pa se odpirajo možnosti za okrepitev tega sodelovanja. Sejno sobo bodo lahko uporabljale vse organizacije. V uradu krajevne organizacije Socialistične zveze pa je dežurna uslužbenka vsak dan od 8. do 11. ure. V uradu je tudi telefon, ki ima številko 80-037. 7 mlečnih kuhinj v Trbovljah (ar) TRBOVLJE — Na področju trboveljske občine deluje 7 mlečnih kuhinj. Od skupno 3.306 učencev preje- ma malice le 1.756 otrok. Od mednarodne pomoči pa dobijo pomoč v hrani za 1.538 otrok. Seminar za člane ZK (ma) LITIJA — Občinski komite ZK v Litiji pripravlja seminar za mlade člane ZK. Na seminarju, ki ga bo predvidoma obiskovalo 30 slušateljev, bodo dali poseben poudarek nalogam članov ZK v organizaciji Zveze mladine, mimo tega pa bodo razpravljali še o nalogah članov ZK v proizvodnji Trgovina na Mlinšah (ma) ZAGORJE — Trgovsko' podjetje »Potrošnja« iz Zagorja ob Savi bo z 31. marcem prevzelo trgovino na Mlinšah, ki je bila zdaj v sklopu zagorske kmetijske zadruge. Zagorsko trgovsko podjetje »Potrošnja« bo pa na željo vaščanov uredilo trgovino v Kolovratu, ki bo odprta enkrat ali dvakrat na teden. Sto in sto pozdravov na dan. Pismo sem, pismo tja. Ob prvem položnice z denarjem. Takšno je opravilo poštarja Alberta Rebova, ki že enindvajset let raznaša pošto. — Poznam že ves Hrastnik in okolico,, pripoveduje poštar Albert. Človek se •vživi v to delo, ki je precej naporno. Sam prehodim dnevno takole do 10 kilometrov, včasih pa še več. Čestokrat se zaradi te hoje vprašam, le kako, da zdržim toliko na nogah. — Kdaj imate največ dela? — Vsekakor okrog prvega. Takrat je potrebno, da raznesem od 300 do 400 nakaznic za pokojnino. In to se vleče skozi ves dan. S pošto pa je največ dela ob praznikih, predvsem ob Novem letu je pošte več koš preveč. — Kako uspete, da vso pošto pravilno raznesete? — To pa je odvisno predvsem od dobrega sortiranja. Bolje je namreč, da si vzameš časa in v redu sortiraš, kot pa, da bi moral pozneje skakati od številke do številke. Poglejte, je pokazal tovariš Albert na sveženj pisem in časopisov. Tole je tako zloženo, da bi vsak začetnik moral prav raznesti Hrastničanom. — Prosti čas? Doma. Drugače se rad udeležujem izletov, ki jih prireja za nas poštarje podjetje. Lani smo jih imeli kar precej, tako v Koper, pa k Mariborski koči na Pohorju. Kljub temu, da poštarji vsak dan precej prehodimo, pa smo vseeno tudi dobri planinci. Skorajda vsi jo prav radi mahnemo v hribe, poleti pa na morje. Zdaj sem bil tam že tri leta zaporedoma. Še bi govorili, toda tovariš Albert je moral naprej na pot. Za ta dan mu je stalo še precej pošte. (P) Ciklus predavanj o obrambni vzgoji prebivalstva PoV^rečj e V računov®1^ J« bila pravcata norišnica. Ozračje je bilo napeto ^ a !*'• računovodja pa je nemirno begal z očmi z llstov *ultate, ki Jih Je metal na trak računski stroj. 4 „ — TovarU "V™ Jc prijazno ogovoril direktor, ko Je »topli v •cifro,jf£’( h° kaj, da bomo razdelili, a? _ Tovariš 'J .°r- Potrpite prosim samo še eno uro. - Sc mi kar bomo delili. Bo te kako. _ Prav, pl* 1 delavci pa morajo res dobiti nekaj za prizadevanj*'«!**,, Cifre so **^ot, Me. zaključni račun Je dobival vedno bolj Jasnejšo r * *udl tam, kjer se je pokazalo, da bodo delili. l zgi . — Tovariši* 'j!( . 1 direktor, na razpolago Imamo nekaj mllljončko* razdelimo med kolektiv. Da ne bi bilo nevšečnost. n *'anJem, tovariši Iz računske so nasičeni s *tevl.^J£*U« — Tovariši, tako ne moremo razpravljati, je zavpil vse vprek predsedujoči. Umirili so se. Besedo Je povzel Računski: — Tovariši po konzultaciji s tovarišem direktorjem se mi zdi umestno poudariti, da bo najbolj pravično, da razdelimo ta naš »uspeh« v povprečju, kajti tako bomo dobili vsi enak procent ln ne bo nobenih »preklarlj«. Tovariši z »vrha« so zadovoljno kimali in mislili »tako je prav«. Za besedo je prosil delavec Jaka, predsednik ekonomske enote štiri: — Tovariši, tako pa ne gre, da bomo delili kar v povprečju. Saj se nismo vsi enako prizadevali za uspeh. Poglejte, izvozna skupina Je vse leto pošteno delala, v ekonomski enoti tri je pet lenob, ki so naredile skozi vse leto trideset plavih, pa tudi, kdor Ima večji dohodek, bo spet več dobil... Besede Jakoba so trdo padale na ušesa mnogih prisotnih tovarišev. — Tovariši, predlagam, da se o delitvi »uspeha« pomenimo na prihodnji seji... je zaključil predsedujoči! TRBOVLJE — V marcu in aprilu bo pripravila Delavska univerza iz Trbovelj štiri predavanja iz ciklusa »Obrambna vzgoja prebivalstva«. Predavanja bodo vselej v Delavskem domu, in sicer vsak četrtek s pričetkom ob 17. uri. Prvi bo govoril danes polkovnik Jože šeme »O obrambni sposobnosti Jugoslavije«. Sledila pa bodo predavanja polkovnika Franja Kranjca »O pogojih še letos se bodo lahko Igrali otroci Iz Zgornjih Trbovelj na novem otroškem Igrišču, ki ga bodo zgradili stanovalci hišnega sveta 80. Prvi toplejši dnevi bodo privabili na tako-Imenovano Dolinškovo ledenico tudi prve prebivalce tega naselja ln delo se bo začelo stcent s stevn»' ajd *a«n, saj sva se tako menila tovariš Računski, dohodov v PovPr*6Ju vsakemu po 40 od- 1 1 ... 1 «—n 'tMm| PREBERITE TUDI TO! | Člani dela' mu. Pričela s* J‘'**H%ina* razprava. Nova prodajalna mesa in mesnih izdelkov v Toplicah (1) ZAGORJE — Organi samoupravljanja obrtnega komunalnega podjetja »Meso« v Zagorju ob Savi so sklenili, da bodo letos z razpoložljivimi sredstvi uredili novo prodajalno mesa v rudarskem naselju Toplice. V podjetju upajo, da bodo s sodelovanjem občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi uspeli dobiti prostore, ki jih nameravajo preurediti v sodobno prodajalno mesa in mesnih izdelkov, kar bi predstavljalo pomembno pridobitev za samo naselje Toplice. obrambe majhnih držav v sodobni vojni«, svetnika v sekretariatu za NO Poldeta Štuklja »O problemih zaščite prebivalstva pred zračnimi napadi« in vojaškega zdravnika dr. Nika Sadnikarja »O obremenjenosti prebivalstva z ionizirajočem se« vanjem in zaščito pred njim. Vsa predavanja bodo ponazorjena z diapozitivi. Seminar o metodah dela (ma). LITIJA - 15. in 16. marca bodo priredili seminar za člane občinskega komiteja ZK Litija, nekatere člane komisij, ki delujejo pri ObK ZK in za nekatere člane sekretariatov osnovnih organi« zacij ZK. Na seminarju bodo razpravljali o metodah in vsebini dela Zveze komunistov, o kadrovski problematiki v ZKJ in ideoloških vprašanjih ter o aktualnih' nalogah članov ZK. Vsem udeležencem seminarja, ki jih bo predvidoma okrog 35, bo občinski komite ZK Litija poslal teze z bistveno problematiko, o kateri bodo ran-pravi j ali na seminarju. Le spomini na stare čase, pravijo nekateri ob tabli »Okrajna obrtna zbornica« (desno). ZGORAJ: Edino lep in viden napis, s katerim se lahko pohvalijo gostinci v Trbovljah je pn Klenovšku Lepo urejena trgovina »Križišče« zagorskega trgovskega podjetja »Potrošnja« je že od otvoritve sem brez napisa. Verjetno ureditev pri nemega napisa ne bi terjala večjih finančnih »red štev. :* i te od maja 1960 v starem zagorskem kinematografu iti več filmskih predstav. Spodnje prostore v stavbi so preuredili-Na stavbi pa je še vedno svetlobni napis »Kino Triglav«, ^ pa prav tak napis na zidu Podobne nevšečnosti, kol so z napisnimi tablami, so tudi s prometnimi znaki. V Litiji smo napravili tale posnetek. Lahko bi razpisali celo nagradno uganko o tem, kaj pravzaprav pomeni ta prometni znak? Zabeleženo mimogrede Iskali smo napisne table in našli ... : M !pj Napis na trgovini zraven mostu v Litiji skoro ne bo več wldcn. Trgovina je prešla pred časom v sklop veletrgovine »Mercator«, vendar »firme še niso« spremenili 8 t -' -"% fovarne konfekcije »Sava« v Zagorju oh Savi ni več. Konfekcijski oddelek se je združil t sevniško »Lisco«. Napis na upravni stavbi .ta je ostal še kar star TOVARNA KONFEKCIJE ga »'-jr f&r"-.....— .:---- I .ZVEZDA - - . - : * mm V Radečah so vneti pristaši novega slovenskega pravopisa. fo "80 dokazali tudi z napisom na gasilskem domu, ki so . ____ , ». ga bili brž pvclmenovali v »Dom gasivcev«. Kaj bo, če ho »e en posnetek iz Litije: na trgovinah je flkojočc videti še vedno napise: Ttgovsko i prišel unvl pravopis z »v« ob veljavo? ietje litija, čeprav ga že nekaj časa ni več Zakaj šele zdaj? V času, ko pišemo ta ko- Spomnimo se, koliko gledal- mentar (v ponedeljek ob 13. cev je bilo na nočni skakalni Kri), še ne vemo za rezultate reviji v Kisovcu in kakšna je nedeljskega prvenstva v sko- bila organizacija. Rečemo lahkih, ki je bilo na Dobovcu, ko, da bi motalo biti Zasavca tekmovanje smo izvedeli sko skakalno prvenstvo veliko tele danes zjutraj. Med ted- preje in morda celo v Kisov-Jiom namreč nismo nikjer opa- cu, kjer so dani vsi pogoji za žili lepakov, ki bi vabili ljudi to. Tedaj bi tudi lahko govo-na to prvenstvo. Ob tem prvenstvu se nam nehote vsiljuje predvsem dvo- V°zno in je vprašanj. Prvič: zakaj se je to prvenstvo izvedlo na Dobovcu? Vsem je jasno, da za popularizacijo te športne zvr- rili o popularizaciji te športne zvrsti. Torej, zakaj tako zakaj na Dobovcuf Okrajno prvenstvo . I. skupine (ke) TRBOVLJE — V sti Dobovec ni najprimernejše okrajnem prvenstvu I. skupi- mesto v Zasavju. Zanima nas, ne liga tekmovanja tekmuje kdhko gledalcev je bilo na tudi trboveljska SD »Franc Dobovcu? Medtem, ko drugod Fakin«. Strelci tega društva z yra te]esne vzgoje. Učenci iz litijske osnovne šole so bili med njo le na prostem, na ko-t remi,o za tem, da so razna uspehom vstopajo vJej ligt 5arkarskem ,grišču ob SavI tekmovanja in zlasti prven- skupno z SD »Olimpija« iz ttva v krajih, kjer se gledalci Ljubljane. Obe ekipi sta še zanimajo za šport in kjer so brez poraza po VIII. kolu. valci in ŠŠD Mladost — Gim- lahko prireditelji gotovi, da »Olimpija« ima le boljši ko- nazija s šestnajstimi tekmo- bo množična udeležba gledal- ličnik krogov, tako, da je tre- valci. reti, se pravi, da bo dosežena nutno ekipa SD »F. Fakin« Prva tri mesta so zasedli • ' "" na drugem mestu. SD »F. dijaki TSS —' Boris Zupan Fakin« je dosegel 9397 od 0:53,9, Srečko Forte 0:57,2 in Ivan Butkovec 1,00.3. Vrstni red mladink: 1. Marjana Malavašič 1:1,8, 2. Nevenka Kavšek 2:05,7, 3. Vanda Ačkun 2:14,2 (vse članice Mladosti). 'precejšnja popularizacija, tega Za Dobovec ne moremo trditi. 16.000 možnih krogov. Drugo vprašanje: zakaj prvenstvo šele sedaj? Medtem, ko za minulo leto ne moremo trditi, da so bile ugodne snežne razmere Za razne smučarske prireditve, lahko Za letošjo zimo, da več kot ugodna za to zvrst Jjami srednješolsko prven-sporta. Snega je bilo nekaj stvo v veleslalomu. Tekmova-snesecev več kot preveč. Za nja so se udeležile Tehnična nami sta pa tudi že državno srednja šola z devetimi tek- Srednješolsko smučarsko prvenstvo (mk) TRBOVLJE — V zarečemo četku tega meseca je bilo na je bila Z rabljevem hribu nad Trbov- Nogometni turnir v Zagorju turnir, ki so se ga udeležili bovlje) : Svoboda (Kisovec) Rudar (Hrastnik), Rudar (Tr- se je končala z rezultatom bovlje). Svoboda (Kisovec) in 2:0 (1:0). Zadetke za Rudarja domači Proletarec. Vse tek- sta dosegla Pajer in Opreš« me so igrali dvakrat po 20 nik. Zlasti nogometaši Rudar-minut. ja so prikazali zelo slabo in V prvi tekmi so se pomeri- nepovezano igro, ki ni navdu-li nogometaši Proletarca in šila gledalcev, hrast. Rudarja. Zmagali so V finalu sta se pomeni gostje z rezultatlm 1:0 (0:0). enajsterici trboveljskega m Zmagoviti gol za goste jedo- hrastmškega Rudarja. Zrna, segel v 10. minuti drugega de- gaH so Trboveljčani z rezulta-la igre Kranjc. Igra je bila tom 3:1 (2:0). Zadetke sta do-slaba in neborbena. Domačim segla Pajer 1 ter Hahgalič 2 Breznikar je pa zastreljal ■ ta pa puhtiš k smuških skokih. o prvenstvo v movalci, SSD Ekonomska srednja šola s tremi tekmo- v mkui iu igralcem se je pa poznalo, da Breznikar je pa _ (C) ZAGORJE - V počasti- Je ‘o njihova prva tekma na “ajstrnetrov^ To je bda tev 1961. leta tragično premi- Prostem po jesenskem delu najboljša tekma, saj sta obe nulih rudarjev je bil v nede- prvenstva. Ijo tradicionalni nogometni Druga tekma Rudar (Tr- enajstorici pokazali vsaj nekaj borbenosti in znanja. Srečanje je dobro vodil trboveljski sodnik Judež. Brzotumir za mesec marec •I 151. Ko se Je mojster Rossi vrnil domov, je zbudil vajenca: »Kaj je rekel doktor?« — »Naj grem jutri spet z vami na delo,« je rekel Gior-gio, vesel, da lahko pove enkrat dobro novico. »Saj je res že čas,« je godrnjal dimnikar. — Takoj po večerji se Je Glorgio spet odpravil z doma. Ko je prišel v kavarno, Je doktor Casella že sedel za svojo mizo in ga čakal. »Kje pa je tvoja nova obleka?« ga je pozdravil. »Doma sem jo pustil, menda Je ne bom nosil ob delavnikih?« — »Ti si mali norček, saj zato sem ti jo kupil. Da te ne bo zeblo, ko bosta hodila z mojstrom po ulicah. No, pojdiva.« — »Črni bratje« so bili kaj začudeni, ko Je pripeljal Glorgio gosta, ki nd bil njihov tovariš, ampak odrasel človek. Giorgio jim Je povedal, zakaj ga ni bilo tako dolgo med njimi in da mu Je tale zdravnik rešil življenje. 152. Zdaj je doktorju, ki ga Je zanimalo, zakaj so prišli ti tički v Milano, povedal vsak svojo zgodbo. Tega so prodali starši, onega brat ali sestra, tretjega sorodniki. Žalostne in pretresljive 60 bile te zgodbe, toda dečki so jih pripovedovali, kot bi bile nekaj vsakdanjega. Doktor je vse pozorno poslušal in samo včasih pokimal z glavo ter si nekaj zapisoval v beležnico. Potem je še hotel vedeli, kako jim je v Milanu, kako čistijo dimnike, kaj jim dajo mojstri jesti, ali jih pretepajo in mnogo drugega. Zdaj je slišal še bolj žalostne stvari. »Saj moramo biti lačni, da se ne bi zredili,« Je pojasnil Augusto. »Kako to?« — »Tako, sicer bi bili preširoki in ne bi mogli skozi dimnike.« Zdaj je zdravnik že več pisal v notes. Ko je končal, Je doktor Casella vse po vrsti ljubeznivo pogledal in začel: (n) TRBOVLJE — V prostorih šahovskega kluba »Rudar« Trbovlje je bil minuli teden prvenstveni brzoturnir za mesec marec, ki se ga je udeležilo 16 šahistov, igrali pa so na 5 minut. Zmagal je CVETO MILENKOVIČ. Izgubil je le z Jazbo-cem ml., remiziral z Jazbecem st., vse "ostale partije pa dobil. Drugoplasirani Jazbec ml. je izgubil s Šlibarjem ter remiziral z Jazbecem st. in Kovačem. Tretje mesto je nepričakovano osvojil Stefan Kovač, četrti je bil Jazbec st. itd. Dobro sta zaigrala Kotnik in mladinec Gračner. > Vrstni red: 1. C. Milenk®, vič 13,5, 2. Jazbec ml. 13, & S. Kovač 11, 4. Jazbec st. 9t 5. — 7. Kotnik, Gračnar, Mj' šribar 8.5, 8 — 9. M. Vodišek V. Ruge! 7,5, 10. - 11. U Opresnik, F. Gosak 7 točk .itd. 1; OBVESTILO Šahovski klub Rudar Trbovlje, obvešča udeležence klubskega prvenstva, da čim-preje dokončajo svoje partije. j ŠPORTNI TEDNIK VAŠ OBVEŠČEVALEC Mali oglasi Prodam posestvo z inventarjem — zaradi starosti. — Bernarda Grabner, Zagorje, Prečna pot 18. Kupim vseljivo enosobno stanovanjc ali vseljivo sobo v Trbovljah. — Ponudbe na upravo lista. Predstavništvo KOMPASA in Turistični biro Trbovlje organizirata v nedeljo, dne 24. marca, obisk tekmovanja v smučarskih poletih na veliki skakalnici v Planici s POSEBNIM VLAKOM za udeležence iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. — Prijave sprejema poslovalnica ali po telefonu na številko 80-247, kjer so interesentom na voljo tudi vse ostale informacije. FILM KINEMATOGRAFI Kino Delavski dom v Trbovljah: 14. marca amer. barv. film -Borba za obstanek«; 15. do 18. marca italijanski barvni CS film -Rimska sužnja«; 19. do 21. marca jugoslovanski film -Crvena zvezda«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 15. do 18. marca nemški barvni film -Graščina strahov«; 19. in 20. marca itaL barvni CS film »Herkules in kraljica Lidija«. REVIZIJA VOLILNIH IMENIKOV NA OBMOČJU OBČINE HRASTNIK Tajništvo občinskega ljudskega odbora Hrastnik obvešča vse državljane na svojem območju, da se je v zvezi z odlokom Zveznega izvršnega sveta o reviziji in prepisovanju volilnih imenikov začelo popravljati volilne imenike za območje Hrastnika in krajevnega urada Radeče. Revizija volilnih imenikov bo trajala do 31. marca 1963. Ker pa je treba do 31. marca popravljene volilne Imenike prepisati v čistopis, pozivamo vse tiste državljane in državljanke, ki bodo do 15. maja 1963 dopolnili 18 let, dalje tiste, ki so se priselili v območje te občine po 31. marcu 1961 ali preselili iz enega naselja v drugega, in vse ostale, ki imajo volilno pravico, pa niso vpisani v volilni imenik, da se priglasijo za vpis v volilni imenik najpozneje do 31. 3. 1963. Glede na to, da se lahko vpišejo v splošni volilni imenik tudi vsi začasno prijavljeni na območju občine Hrastnik, za katere se predvideva, da se bodo mudili aa območju občine več kot 6 mesecev in ostali v tej občini do 13. maja in če sami želijo, naj se slednji prav tako priglasijo za vpis v volilni imenik do zgoraj določenega roka. Prijavo o spremembah v volilni imenik lahko vsakdo priglasi vsak dan od 8. do 12. ure v sobi štev. 2 na sedežu občinskega ljudskega odbora Hrastnik, za naselja bivše občine Hrastnik, na krajevnem uradu Radeče pa za volivce iz navedenega območja, Tajnik občinskega ljudskega odbora Kino »Svoboda - Zasavje« v Trbovljah: 16. in 17. marca ameriški barvni vistavision film -Princ in igralka«; 23. in 24. marca ameriški cin. film -Hrabri in drzni«. Predstave v soboto ob 17. in 19.15 uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19.15. Kino Svoboda II v Hrastnika: 14. 'marca italijanski CS film -TV-X Mina v ritmu«; 16. do 18. marca jugoslovanski film -Obračun«; 20. in 21. marca francoski barv. film -Potovanje z balo-nom«. Kino Delavski dom v Zagorju: 14. marca domači cin. film -Vzkipelo mesto«; 16. do 18. marca ameriški barv. vist. film -Dvorski norce«. Kino Litija: 15. do 17. marca jugoslov. film »Pet minut raja«; 19: in 20. marca amer. VV film -Tetovirana reža«. Kino Šmartno: 16. in 17. marca jugoslov. film -Deveti krog«; 20. in 21. marca itaL film -Kapetanova hči«. OBVESTILA Vpisovanje učencev v 1. razred bo na osnovni šoli »Aloj-za Hohkrauta« v Trbovljah od 18. do 22. marca 1963 od 8. do 12. ure. Vpisovali bomo učence, rojene 1956. leta. GIBANJE PREBIVALSTVA ZAGORJE ob Savi Rodila je: Marija Simončič iz Zagorja, Polje 5 — dečka. Poročila sta se: Konrad Gostiša, rudniški nadzornik iz Kisovca 62, in Olga Drnovšek, nameščenka iz Kisovca 96. Umrl Je: Filip Šauer, rud. upokojenec iz Zagorja, Kidričeva 25 — star 80 let. Z Q ti H 2 tn > < Ji < M E «e XJ O tv Z 5 s *> >5 n ce be "5, "wi O CL E c X3 ti E M ti E 'c IX H/l « C jE ee o S kq Ou •2 cx I c £ 3 —4 Zamski TEDNIK TRBOVLJE P. P. 82 OBVESTILO VSEM KORISTNIKOM VRTOV NA ZEMLJIŠČIH LAST SLP POD UPRAVO OBČINE TRBOVLJE Obveščamo vse koristnike vrtov, ki imajo vrtove na zemljiščih s. katerimi upravlja občina Trbovlje, da se bodo od 15. marca 1963 naprej dodeljevale grede in sklepale najemne pogodbe. Grede in vrtovi se bodo dodeljevali za posamezna področja kot sledi: 15.3.1963 ob 8. uri grede pri občini 16.3.1963 ob 8. uri grede nad Weissom in ob 11. uri grede nad Izolirnico 18. 3.1963 ob 8. uri grede pri »Partijskem domu« 19. 3.1963 ob 8. uri grede nad Sindikalnim domom 20. 3.1963 ob 8. uri grede v Gabrskem 21.3.1963 ob 8. uri grede nad Tovarno pohištva v Gabrskem 22.3.1963 ob 8. uri grede na parceli Stakne 23. 3.1963 ob 8. uri grede od Cestnika po dolini 25.3.1963 ob 8. uri grede pri Vidmarju (Božičevo) in na Tereziji 26.3.1963 ob 8. uri grede ob Majcnovi cesti 27.3.1963 ob 8. uri grede pri pokopališču 28. 3.1963 ob 8. uri ostale grede in parcele Vsi dosedanji koristniki gred in vrtov, ki so še nadalje zainteresirani na uživanju teh gred in vrtov, so dolžni priti ob določeni uri in dnevu na mesto, kjer imajo "vrt ali gredo, zaradi sklenitve nove najemne pogodbe in plačila najemnine. Vsi tisti pa, ki so do sedaj uživali in koristili vrtove na zemljiščih last SLP — pod Upravo občine Trbovlje, niso pa do sedaj plačevali najemnine, so dolžni to javiti najpozneje do 15. 3. 1963 tukajšnjemu občinskemu ljudskemu odboru — referatu za premoženjsko pravne zadeve soba številka 29/1 zaradi zaostanka plačila in sklenitve nove najemne pogodbe. Najemnina za leto 1963 in zaostanki iz prejšnjih let se bodo pobirali na mestu samem določenega dne. Za vse, ki se temu pozivu ne bodo odzvali ali • ne bodo hoteli plačati zaostale najemnine, velja, da se jim bodo grede in vrtovi odvzeli, eventualni zaostanek najemnine pa vnovčil preko uprave za* dohodke. Iz oddelka za finance ObLO Trbovlje RAZPIS Komisija za sprejem in odpust delavcev pri SPLOŠNI BOLNICI TRBOVLJE razpisuje prosto delovno mesto USLUŽBENKE SPREJEMNE PISARNE Pogoj: Nepopolna srednja šolska izobrazba s prakso. Nastop službe s 1. IV. 1963. Osebni dohodek po pravilniku o razdeljevanju osebnega dohodka. Pravilno Volkovane prošnje je dostaviti do 20. III. 1963 na upravo bolnice. Komisija za sprejem in odpust delavcev Kupujemo staro srebro po dnevnih cenah v Optiki Trbovlje, Obrtniška c. 12. ZLATARSTVO TRBOVLJE Upravni odbor občinske Počitniške skupnosti Hrastnik razpisuje za čas od 1. 6. do 15. 9. 1963 delovno mesto UPRAVNIKA počitniškega doma in GLAVNE KUHARICE v počitniškem naselju v štinjanu pri Pulju Prošnje je vložiti na občinski sindikalni svet Hrastnik do 31. 3. 1963. Meri je bila zadovoljna s sredino, v kateri je uvela odkar se je poročila z bogatim in stavim producentom. Kot svoj edini življenjski cilj je Mlela maščevati se Avi, ker ji je prevzela ljubljenega človeka. Čeprav je bila še zelo lepa, bo-KMa, in vdova, tako da je dobila že nešteto po-ro™tii ponudb, si je vtepla v glavo, da mora razbiti družino Gringvvotch ter se oženiti z Jef-f*®*- Pri tem ni štedila niti denarja. Sicer, pa ce ne bi imela dovolj denarja, je Jeff ne bi niti Pogledal. In ravno tragedija, ki je zadela Gringvvotcho-',e. pravzaprav tragedija, ki je zadela le Avo, ji je za uresničenje želja prišla kot naročena. Ko je Ava odpotovala iz Hjustona, ne govoreč nič, kam in po kaj gre, in ko ni pustila svojemu •tožu niti dovolj denarja za hrano in še manj za pijačo, je Meri menila, da je sedaj napočil njen čas. Vedela je, da Jeffova preteklost ni ravno najčistejša. Vedela je, da ga je policija večkrat prijela, da se je ukvarja! z vsem, nikoli l>a ne s poštenim delom. , Pa vseeno, Jeff je še iz mladih let veljal za najlepšega mladeniča Hjustona. Za njim so norele številne žene in zlasti dekleta. Prej je bil nadarjen športnik. Nekaj časa je bil tudi učitelj sabljanja, kar mu je odprlo vrata najvišje mestne družbe. Prej je zaslužil zelo veliko. 4 Veliko pričakovanje Svojim prijateljem sc je vedno opravičeval, kadar koli je prišel iz zapora, da so se oni »idioti«, policaje!, zmotili in ga prosili naj jim oprosti, kar- je on kot dober človek vedno razume* in jih oprostil. Z lažmi je tudi povsem osvojil Meri, ki ni bila nikoli vajena, da bi iskala pravih vzrokov, temveč jc sprejemala stvari tako, koi so bile. Kljub vsemu jc opazila, da Jeff ni govoril nikoli slabo o svoji ženi, Avi. Prihajal je na vse sestanke, ki jih je sklicevala Meri, ji govoril, da je srečen, da je ponovno z njo, da jo ima rad. Govoril jc, da je Ona ravno takšna ženska, ki bi odgovarjala njemu, poudarjajoč, da se ne bi nikoli poročil z njo toliko časa, dokler ne bi v ž‘ ijenju dosegel tistega, kar si je postavil za cilj. Govoril ii je, da želi, da bi postala najbolj KMtna dama Amerike, ki bi imela denarja za razmetavanje, da bi bila ženska, ki bi prepotovala cel svet. Znal je tako spretno podžgati njena hrepenenja in želje, da ga jc poslušala kot začarana/V, njegovi bližini je čutila, da je že dosegla svoj cilj. Citata je v romanih, -kako so nekatere žeiic navdihnile može, da so postali bolj pomembnejši v domovini ia svetit. Zato jc bilo osnovno, zadržati Jeffa in ga imeti ob sebi. Zato je tudi začeia razgovor o tem, misleč, da je sedaj najugodnejši trenutek, da uresniči svoje želje. Ko ji Jeff ni uičesac odgovoril, je ponovno načela to vprašanje. Ce je btih Ava domu oziroma, če bi jo pustil doma, in zaradi njenih besed prišel sem, bi verjetno na Metine besede povsem drugače reagiral. "Koda Ava je odšla, ne da bi mu povedala kam gre iu zakaj. Spomjujal se je, kako ga je gledala, spraševala po smrti njunega otroka. On ob otrokovi smrti ul čutil nobenega, prav nobenega trpljenja. Naj je bil slabe t* dobre volje, vedno fe pil. Ona mu je pa dajala vedno manj in manj denarja za pijančevanje. Zato se je tud! obračal na Meri, to svojo prijateljico iz mladih let, katere se je nasitil že zdavnaj. Zaradi Vseh napak, ki jih jc imela Meri, tu zaradi njenega obnašanja in kratke pameti, je sam sebi priznal, da ljubi Avo, in da je ie po tolikih letih edina ženska,'kateri lahko pokloni vso ljubezen in pozornost. x Menil je, da ni on kriv, da sc je vse tako obrnilo in da ni mogel več zaslužili toliko kot prej. Vojna je zmešala velikim klobčič, hi med takimi Je bil tildi Jeff. Najvažnejše je pa bilo to, da so ga odklanjale tako dekleta ket poročene ženske takoj ko so zvedele, da je oženje* In da Ima otroka, čutil je, kako sc oddaljujejo od njega in da bo počasi ostal sam. Zato Je pa kriva Ava. če jc kriva, naj mu zagotovi tako življenje, kot je potrebno, jc modroval. To so bile nasprotujoče si misli, ki so ga velikokrat mučile, ko je bil trezen. V pijanosti bi Pa vedno krivil za vse, kar ga ie doletelo. Avo. Velikokrat ]e razmišljal o tem, da bi zapustil Avo, nikoli se pa ni mogel odločiti za ta korak. Trudil se je, da bi bilo med njim in Avo tako, kot je bilo prva leta, ko sta sc poročila, sebi pa nikoli ni hotel priznati, da se njuni odnosi slabšajo iz dneva v dan. Ko je Meri še kar naprej govorila Jeffu, da bo v zakonu doživel brodolom zaradi Ave, da bo največji revež, da ne bo imel niti za Šilce žganja na stara leta, je Jeff skočil s kavča in začel hoditi po sobi. — Povem ti, draga Meri, da bo Jeff, da bo Jeff Gringvvotch nekega dne presenetil svet, celo ■Ameriko. Kaj je Lucano?! Nič! če ne bi bilo mene, ne bi postal on nikoli tako bogat. Danes pa mi na moja pisma niti nc odgovori! Se pravi, da me več ne pozna. Kaj je Erol Buffalo?! Danes ima največjo kockamico v Los Vegasu- zahvaljujoč menj, čeprav mi za to, razumljivo ni plačal niti dolarja. Kaj je ..., je ves v ognju nadaljeval Jeff naštevajoč imena najbolj znanih. - ameriških gangsterjev. Hvalil se je, da so poštah to, kar so sedaj, zahvaljujoč le njemu, njemu Jeffu, Ni bilo prvič, da je tako govoril. Zalem je vedno, že utrujen začel naštevati in razvijati svoje načrte. To je storil tudi tedaj: — Toda Jeff Gringvtotch bo še vsem pokazal, kdo in kaj je! Vsi oni bodo klečali pred menoj, jaz jim bom pa našteval njihove »grebe«. Prosili me bodo, naj jim pomagam, da jih rešim iz rok policije, prosili me bodo, naj jim posodim denar, jokali in tarnali bodo! Toda, Jeff Gringvvotch se je spremenil in ne pozna več usmiljenja. Pred menoj bodo drhteli vsi! Pokazal jim bom, kdo, je Jeff, Jeff Gringvvotch ... je začel naštevati kaj vse bo storil. — Če ne bi bilo Ave, da nisem naredil take neumnosti, da se nisem oženil, bi že sedaj vsi ti gangsterji klečali pred menoj ... — Pa, saj sem ti o "tem ravno pripovedovala, mu je padla v besedo Meri. Govorila sem ti, da te bo takšen zakon uničil. Ava ni žena za tebe. Ona je malomeščanka, uslužbenka, ki te vleče na pot uboštva in trpljenja. Moraš se prebuditi! Odšla je, ne da bi ti povedala kam in zakaj! Jutri bova odšla na sodišče in ti se je boš odrekel. Potem boš pa prost in boš lahko začel uresničevati svoje načrte. Pomagala ti bom in ti boš sigurno uspel, pomagala ti bom, jc poudarjala Meri svoje zadnje besede. Prepričana je bila, da bo to tudi storil. Ko je utihnil, je začela ona. Nekaj časa je govoril on, potem pa ponovno ona. Potem ga jc poljubila in prinesla večerjo na mizo. že skoraj popolnoma pijan ji je obljubljal hribe In doline, jo objemal in poljubljal ter govoril, govoril... Toda vselej se je drugega dne, ko sc je streznil, vrnil domov. Sedaj ga pa Meri ni hotela pustiti samega, kajti vedela je, da tisto, kar ji je obljubljal sinoči ko jc bil pijan, danes sploh nc bo več vedel. Hotela je izkoristiti izredno priložnost ter dokončno narediti prvi korak »z mrtve točke*. Drugega dne jc pa imel Jeff popolnoma drugačno iniuaje. Vedela je, tla mu alkohol daje moč, hrabrost in tla postane šele takrat odločen, zato ni žaMla denar, samo da je bil nenehno pijan. Pa vseeno, ko- je- pomislH, tia bi sc moral ločili od Ave, ženske, ki jo ljubi in ki mu je 'edina nekaj pomenila v življenju, mu je zginil nasmeti iu postal je zamišljen. Zamišljen, in ni odprl ust. Kas, da ni uresničeval svoje načrte, toda ravno zaradi Ave jih je želel Izpolniti, še enkrat ji , je želel ugajati s svojo iznajdljivostjo, s svojim bogastvom. Njej in samo njej. Sam sebi je priznal, da je bila žena, ki ga je imela rada, ki mu je pomagala, ki ga jc mirila in da je bila bolj plemenita kot neštete druge, s katerimi je imel opravka, in teh ni bilo malo. Ko je začel »padati« ga je najprej miirila. Ni ga hrabrila, niti ga ni spodbujala naj stori nekaj, kar bi mu škodovalo. Vedno mu je govorila, naj se zaposli kot agent kakšne tovarne. Tako bi opravljal delo, ki bi ga lahko in ki H jima zagotovilo mirno življenje. Edino kar je mrzela pri njem, je bilo — pijanstvo. Ko se je- napil, g* je gledala s prezirom, nesrečna In razočarana. To je bil kamen spotike, ki sc je v zadnjem času vse bolj večal, ki ga miti eden od njih ni mogel preskočiti. Zlasti je po-rastel po smrti male Karol. (BelJe prihodnjič) ‘VOH PAULUS o velikem porazu Po drugi svetovni vojni je izšlo mongo memoarov političnih in vojaških osebnosti, ki so odločale v tej vojni. Med njimi dolgo ni bilo spominov Friedricha von Paulusa, ki je poveljeval v najbolj krvavi in najbolj dramatični bitki druge svetovne vojne, v bitki pri Stalingradu. V tej bitki jc Hitler doživel velik pota/, a za Sovjetsko zvezo je bila zmaga pri Stalingradu odločilnega pomena. Smatrajo jo za prelomnico v vojni na sovjetskem območni. Tu jc bilo končno ustavljeno Hitlerjevo napredovanje, prav tu se je pričelo drugo od-dobje vojne, ki sc je dve leti pozneje končala v Berlinu. Von Paulus, ki bi moral uresničiti zamisel o veliki zmagi Hitlerjeve vojske na sovjetskem ozemlju, je končal z ostanki svoje armade v ujetništvu. Po vojni je bil nekaj časa v Sovjetski zvezi, nato je prispel v Vzhodno Nemčijo, kjer pa ni živel dolgo. Umrl ie februarja 1957. O stalingrajski bitki ni ničesar objav il. Kljub temu so domnev ali, da jc o tem ' vendarle kaj napisal, da je zapustil kake spomine. ODLOMKI V »KRASNAJ1 ZVEZDI« Organ sovjetskega obrambnega ministrstva »Krasnaja zvezda« jc objavil tri odlomke iz spomina teldmaršala von Paulusa. Objavili, so iih s komentarjem: V svojih spominih na dogodke iz pretekle vojne, med njimi tudi o staligrujski bilki, navaja bivši feldmaršal Hitlerjeve armade ponekod misli, ki so značilne za nemškega generala, češ da jc bil edini krivec za neuspehe v operacijah na vzhodni fronti Hitler in da so bili nemški generali samo ubogljivo orožje v njegovih rokah. Čeprav je pozno, pa je von Paulus vendarle spoznal, da Hitler »nc samo da ni mogel dobiti vojne, ampak je bilo v interesu človeštva in v interesu nemškega naroda, da je ni dobil«. Von Paulus je spoznal, da morajo Nemci težiti za tem, »da dosežejo zaupanje Sovjetske zveze«. Seveda tega ne morejo razumeti današnji politiki Zahodne Nemčije. Datumi stalingrajske bitke so bili: 24 avgusta 1942 so nemške enote prešle reko Don; 3. septembra so prodrle v Stalingrad. Ena mestna četrt je tistala v sovjetskih rokah; 30. septembra je sovjetska armada prešla v. protiofenzivo z južne in severne strani mesta. Deset dni pozneje je bila Hitlerjeva VI. armada v Staligradu in okrog njega obkoljena.-Boji so. trajali še dva meseca. Von Paulus je' kapituliral 31. januarja 1943 z ostankom armade — z 90.000 ljudmi. NAPORI SO BiH ZAMAN V odlomkih von Paulusovih memoarov, ki jih je objavila »Krasnaja zvezda«, takole pri-povedujc premagani feldmaršal o tem, kako je bilo po obkolitvi njegove armade na Stalin-grajskih položajih, ko se je bližala kapitulacija: • »Decembra 1942 je obkoljena nemška 4. armada zaman poskušala, da bi prodrla v sovjetski zid, ki je bil potegnjen okrog naše 6. armade- obkoljene v Stalingradu. Bili smo povsem odrezani. Tedaj, a tudi že prej, sem bil obseden od dileme: ali braniti položaje do kosca, sc dosledno pokoravati ukazom vrhovnega poveljstva, ali pa sprejeti misel o predaji, za katero je govorilo naravnost neverjetno in zmeraj s trajnejše trpljenje mojili vojakov. čeprav sem temeljito- poznal stanje enot pod mojim poveljstvom, sem se vendarle odločil, da bom poslušen vrhovnemu poveljstvu. Vedel sem, da bi bil odgovoren za vse, kar bi se zgodilo, če bi ravnal drugače, kot ie ukazalo vrhovne poveljstvo. Na meni hi bila odgovornost za usodo enot, ki so bile blizu Stalingrada,* nato za usodo južne front..-, a morda tudi za usodo celotne, fronte. Ni dvoma. dtt bi nemški narod, na von Paulusa vrgel krivdo za celoten poraz. Vide/ hi seveda ne opravičeval- krivde ° ' iv;: *o' Nov domač filmski spektakel Rom|nySc|ineit|er v »zmagovalcih« Ob koncu marca bodo začeli pri nas s snemanjem novega zgodovinskega spektakla o uporu Hercegovcev proti Turkom. Film bodo imenovali »Nevesinjska puška«, režiral pa ga bo Žika Mitrovič. V filmu bo nastopilo precej znanih igralcev, med njimi Peter Prličko, Jovan Miličevič in drugi. Glavna igralka še ni določena. Film »Nevesinjska puška« bo obdelal širok splet dogodkov v letu 1875 in vstajo Hercegovcev. Vstaja je bila izrednega pomena za našo zgodovino, ker se je po njej začelo pri nas širiti veliko socialno gibanje, med našimi narodi pa so se istočasno začeli razvijati tisti odnosi, ki so nosili v sebi kal jugoslovanstva. Hercegovska vstaja je imela tudi narodno ozadje, ker je močno vplivala na politi- ko evropskih velesil, ki so film »Nevesinjske puške« začele svoje imperialistične skončan do letošnjega X. ju-interese na Balkanu po Neve- bilejnega filmskega festivala sinjskizvstaji še bolj razvijati, v Pulju, če bo šlo vse po sreči, bo -ar. Filmski drobiž Za kratek cas VESELE POČITNICE — Juhej, očka! Danes so nas filmali! — Kakšen naslov pa bo imel vaš filmi — »Počitnice na smučeh!* — Prav! Potem pa na) snemajo še drugi del »Smučanje na pouku!* NEVERJETNO — Glej tovariš! Tele ruševine■ so stare nad 2.000 let! — Vsega pa res ne verjemi zgodovinarjem, saj smo šele leta 1963! MORNARSKA PREIZKUŠNJA Ob sprejemu vpraša kapitan novega mornarja: — Ali si ti morda eden od tistih, ki so jih poslali na morje zaradi okrevanja? — Ne, tovariš kapitan! Že dolgo ni več tako, kot je bilo takrat, ko ste vi postali pomorščak! q Jeanne Moreau v zadnjem času mnogo potuje. Pred dnevi se je vrnila iz Rima v Pariz, da bi posnela nekaj scen za »Bananino lupino«. Toda že čež nekaj dni bo odpotovala v Cannes, kjer jo čaka režiser Frari-cois Truffault, ki po vsej sili želi, da bi Jeanne igrala glavno vlogo v njegovem najnovejšem filmu. Za naslov filma še ne vedo. Toda nekaj je znano: v filmu bo eden izmed glavnih igralcev Jean — Louis Richard, bivši Jeannin mož. Naključno srečanje? Niti teden dni ni minilo, ko je Pierre Cardin, znani pariški modni kreator, s katerim bi se morala Jeanne v kratkem poročiti, javno izjavil, da so vse novice o poroki neutemeljene... f Peter Fonda, sin Henry-ja Fonde, ki bi moral igrati Johna Kennedyja v filmu o ameriškem predsedniku, se je moral odpovedati svojim sanjam: ameriške oblasti so namreč film prepovedale. Petru pa so ponudili »tolažilno« nagrado — igral bo gangsterja v »Steklenici črnila«. ^ Barbara Steel je mlada, komaj 23-letna angleška filmska igralka, ki je že nekaj let zaman poskušala uveljaviti svoj talent v Holly-woodu. Zato se je lani preselila v Italijo, ki ji je bila tako všeč, da se je za stalno naselila v Rimu. Imela je srečo: odkril jo je italijanski filmski režiser Fellini in ji zaupal eno od glavnih vlog v svojem zadnjem filmu »Osem in pol«. Film predstavlja njen prvi pomembnejši uspeh. Sedaj čaka Bar- bara na nadaljnje povnudbe italijanskih filmskih režiserjev, ki bodo nedvomno prispele, saj je s svojo vlogo v filmu »Osem in pol« baje lo navdušila italijanske filmske gledalce. Omehčana kolena V nekem plesnem lokalu v predmestju Helsinkov so se v soboto in nedeljo tresle stene. štirje finski mladeniči Kari, Seija, Seppo in Tuula, so v soboto ob 18.32 začeli s turistom in se umirili šele ob 16.02 naslednjega dne. To je pomenilo nov svetovni rekord: enaindvajset ur in pol. Dosedanji rekord je bil v francoskih rokah in je znašal »le« dvajset ur, vanj pa je bil vključen tudi kratek odmor za malico. Prireditelji tega plesnega maratona zatrjujejo, da bi fantje lahko plesali še dalje, a je lokal za nedeljo zvečer baje nekdo najel. Po tem rekordu so se mladi junaki odpravili v savno in si odpočili, najbolj vneti njimi pa je moral v bolnico, da mu pozdravijo kolena. Vojska 17 ljudi Kneževina Liechtenstein, miniaturna državica med Švico in Avstrijo, je pred dne vi podvojila svoje oborožene sile. Namesto prejšnjih osem ima zdaj sedemnajst pripadnikov varnostnih sil, ki skrbijo za varnost 15.000 pre-blvalcev, ki živijo na kakih 160 kvadratnih kilometrov površine. VAŠA KRIŽANKA Žreb je tokrat izbral Jožko Bučevec Iz Zagorja, Selo 92, Iti prejme po pošti knjižno nagrado. Reševalcem smo danes pripravili drugačno križanko. Rešitve pošljite na uredništvo najkasneje do ponedeljka do 12. ure. Vodoravno: 1. Rimska Številka 1000, 2. nekdanja rimska enota za tožino, tudi novec, 3. zgodovinsko mestece v Dalmaciji, 4. slogi, 5. karbolna kislina, 6. spodbuda, 7. luka severno od Aten, 8. gobav, 9. čistilno sredstvo: Pri pravilni rešitvi dobiš v debelejše obrobljenih poljih od zgoraj navzdol znameniti muzej v Parizu; REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. Toreador, 8. Aron, 9. oči,-TO. tak, 11. anal, 12. m, 13. tnala, a, 14, Litva, 15. Samoa, 16. c, 17. zakon, 18. te, 19. Amor, 20. rep, 21. lat, 22. Laze, 23. Aragooec; Kritik Imam soseda. Je dobrodušen, vedno pripravljen pomagati; najraje in za to ima vedno čas, pa vrže partijo taroka. Je dober mož, dober oče. Da pa ne bi predolgo našteval vseh njegovih lastnosti, ki so vse za superlativ, moram povedati, da je v privatnem življenju izreden kritik. Kritizira vse, od Pepetovega tička, cest, komunalne ureditve, filmskih sporedov, mode, službe, časopisov pa tja do cen. Ravno v zadnjem času se je »spravil« z vso svojo krltlkarsko energijo na cene. Že večkrat sem ga imel priložnost slišati, kako je razvijal misli In dokazoval upravičenost konstruktivne kritike. NI gledal, niti upošteval komu in zakaj se je zameril, tako da ga v zadnjem času niso nekateri znanci in zlasti sostanovalci več pozdravljali, niti mu odzdravljall na cestah. Zgubil je notranji mir in samozavest mu je začela kopneti. Dolgo časa je premišljeval na kaj naj naperi svojo krltlkarsko ost, da bi se opral pred sostanovalci In ponovno pridobil spoštovanje sostanovalcev. Na zadnjem sestanku hišnega sveta se Je spomnil! Pod točko razno Je načel vpraša- nje cen. Z mogočnim in prepričevalnim glasom je govoril: »• •. tovarišice in tovariši! Ali ni to zločin, da razni individui tako nesramno navijajo cene?! Zanima me, in tudi vas vprašam, ali ti ljudje sploh poznajo psihologijo? Psiho kokoši? Ja, kam bomo pa prišli! Kaj se to pravi, eno jajce pet kovačev! Pet kovačev za samo en nepomemben živilski produkt! Sprašujem vas, kaj se to pravi, kam bomo prišli?! Povejte mi, ali so to sploh še ljudje?!«- V sobici je zavladala tišina. Slišalo se je le težko in sopeče .dihanje, vsi so ga pa grozeče gledali. Kritik je gledal z očmi, ki so govorile: — Kaj vam pa Je, ali mi ne verjamete? A11 ni to ... Tedaj se je spomnil, da živi v koloniji, kjer imajo vsi po pet in več kokoši in da žene prodajajo jajčkaf po pet kovačev! UpognU je ramena in šinil skozi vrata. »Nesramnež! Idiot! Ali ga ni...« je slišal ko je dirjal okoli ogla domov. Doma je še ves sopeč vzel pero in list papirja In začel pisati prošnjo za dodelitev novega stanovanja. Utemeljil Jo Je: »Zaradi nesoglasij in cen jajčk ne morem več prebivati v tej koloniji — Kritik« Jože Fmlkula