»661 S 6161 lil NOVA DOBA LJUDSKA BANKA Znunnnle zavezule. Celje - skladišče Per III 127/1994 :i 5000001680,35 COB1SS o - 4,,-* , ,4, IB »/mo» HITROST UBIJA ■ VOZI PREVIDNO B %mc» » ti V : • V- Iz vsebine: Kako so delili pomoč Slovencem čez mejo stran 3 Državni simboli manjšin stran 4 Uporabite moč tiska stran 5 V precepu - črni presledki - pojasnitev stran 6 Kaj je videl predsednik z zraka stran 7 Kontrola obrambe v demokratični družbi stran 8 Skica za besedo v slovo stran 10 Pijani zidarji stran 12 Cigani letijo v nebo stran 14 V precepu stran 16 Hlapci za hlapce rojeni stran 18 Janez Kopač - kako do stanovanja stran 20 Grenki Sladki vrh stran 22 Kdo ubija po Sloveniji stran 24 Vznemirljiva Azija stran 26 Novi Rock ’94 stran 28 Carlos je zelo kultiviran stran 30 “Morski pes” je umrl zaradi starosti stran 31 Izbor Miss lovske koče stran 32 Kralj Albert v senci svojega predhodnika stran ,34 Zlati Rog 19.94 stran 40 Najstarejši zasebni in nestrankarski časopis Direktor in lastnik: Janez Sever V. d. glavnega urednika: Milan Meden Posebne naloge: mag. Konrad Kolšek Grafično oblikovanje: Tanja Spiler Ilustracije: Miss Take Računalniška oprema: TR1S, podjetje za trženje, računalništvo in izobraževalne storitve, Murska Sobota, d.o.o. Tajnica v uredništvu: Danijela Božič Naročnine in prodaja: Mitja Ocvirk Naslov uredništva: Aškerčeva 15, 63000 Celje, Telefon: 063/ 441-606 in 441-215, Faks: 063/ 26-903 Izdaja: PREŠE d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje in računalniški prelom: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Tiska družbeno podjetje DELO - TISK časopisov in revij p.o. Tednik izhaja vsako sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška 13.8 kune, Avstrija 27 ATS,Nemčija 6 DEM, Švica 6 CHF, ZDA 3 USD, Švedska 18 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 3660 ITL Žiro račun pri celjski SDK, št.: 50700 - 603 - 31819 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi Nova doba med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov RESNICI NA LJUBO V številki 32/1994 Slovenskega vestnika je objavil dr. Marjan Sturm članek, v katerem je trdil, da je tudi predsednik Narodnega sveta, tedanji dr. Joško Tischler, že ob ustanovitvi prejel v današnji čas preračunano večmilijonsko vsoto v ATS in da je tudi že v 50. in 60. letih prejemal finančno podporo iz tedanje Jugoslavije in ne šele po sedemdesetih letih, tako da bo pač potrebno, da se to vprašanje razčisti. P o občnem zboru I Slovenske prosvetne zveze v gostilni Rot v Celovcu je prišlo do razkola in je potem bil ustanovljen Narodni svet koroških Slovencev. Ob ustanovitvi sem jaz sam bil prisoten in je tedaj finančno bilo tako rešeno, da je gospod Marktl iz Rude s svojim klobukom prosil za darove in so sotrudniki in prisotni bodoči člani vsega skupaj darovali 50.000, -ATS. To je bil finančni začetek. Tedaj je tudi izšel tednik na dveh straneh, tiskan v Carinthii s tako imenovano “Fremdspra-chenzulage", tako daje to stanje gospodarsko bilo neznosno, ker bi to stanje pripeljalo do stečaja lista. Po več sejah smo se zmenili, dipl. trgovec Adolf Picej, gospod Vojnbvič, gospod Fischer, dipl. trgovec Janko U-rank in jaz, da ustanovimo oglasni oddelek in da najprej poskusimo preko tega oglasnega oddelka izboljšati finančno situacijo lista. ospod Vojnovič je potem oglasni oddelek zapustil, gospod Fischer je samo deloma pomagal. Glavno breme sva nosila dipl. trgovec Adolf Picej in jaz. Midva sva bila v stanju, letno v okviru oglasnega oddelka doseči prometa 1,000.000,-ATS, računajoč na eno stran 16.000, -ATS. S tem denarjem je bilo možno, da se splača po preselitvi v Mohorjev tisk časopisa, deloma tudi poštnina in nastavljence. Brez dvoma je pa dosti tega bremena nosila Mohorjeva družba in je bila Mohorjeva družba tista, ki je čakala na denar, če denarja ni bilo. To je bil drugi začetek.Naj I še opišem tretji potek, to se pravi jugoslovanske milijone. Teh jugoslovanskih milijonov sploh ni bilo. Jugoslavija je pomagala tako: 1. Nemška oblast je hotela zapreti St. Rupert in Št. Jakob, ker nismo imeli šolske sestre, ki bi imela izpit za predmete, ki se tam predavajo. Predsednik Narodnega sveta se je obrnil na generalnega konzula. Rezultat je bil pogoj, da potuje po novi Jugoslaviji, si ogleda situacijo v Jugoslaviji in da bi zaradi tega že spremenil svoje mnenje od komunistične Jugoslavije. Oče je pristal na potovanje. Mene je vzel s seboj. Potovala sva z italijanskim potnim listom iz Trsta v cono B. Na razpolago smo imeli osebni avto Ozne, tako imenovanega Pšeničnika. Prepotovali smo celo Slovenijo in zadnji večer tudi spali v Rutarjevi vili v Mariboru. Potek potovanja je bil aranžiran, ne samo, da veliko vidimo, marveč tudi tako, da s svojim očetom sploh nisem govoril ali mogel govoriti, ne da bi Ozna poslušala. V vseh prostorih, v katerih sva spala, je bila prisluškovalna naprava. Rezultat potovanja je bil ta, da smo dobili sestri Jasno in Elizabeto in s tem rešili obe šoli. 2. Druga pomoč Jugoslavije je bila, da je levica dobila nalog, da proda Št. Rupert nunam, ki je sicer bil last nun, ampak je bil zaplenjen kot nemško premoženje, vrnjen pa levici, tako da so morale nune, če se pravilno spominjam plačati 450.000,-ATS, da so sploh dobile narodno šolo za vzgojo slovenskih otrok nazaj. 3. Tudi na oglasnem oddelku so nam delali težave, ne samo Nemci, marveč tudi Slovenci levega kova. Rekli so, da smo narodni izdajalci. Za Avstrijce smo tudi bili narodni izdajalci. Forum Tako je meni ob priliki gospodarski ataše Jugoslavije, ki je imel pisarno v Brunnerhaus v drugem nadstropju, ko sem tam interveniral za oglas za Koroški sejem, dobesedno rekel:”lzgini, belogardistična baraba:” V prvem hipu sploh nisem vedel, kaj je to, kajti takrat sem bil tako mlad, da tudi teh doživljajev - partizanstvo, belogardizem in tako naprej - nisem poznal. 4. Vsak koroški Slovenec je imel možnost, po ustanovitvi Narodnega sveta, ugotoviti, kako skromno se je tam delalo. Za celo upravo, biblioteko, knjigovodstvo smo imeli eno nastavljenko, ker so vsi ostali, kot dipl. trgovec Picej in dr. Janko Tischler (po končanem študiju sem to delal dve leti), niso dobili tega dela plačanega. Mi smo imeli interes, da obdržimo Narodni svet pri življenju in to pač brez denarja ne bi šlo. Tembolj sem ogorčen, da I zgodovinar, ki je takrat še bil v plenicah, danes širi te neresnice. Kar se pa tiče govorice, ki kroži, da je predsednik Narodnega sveta prodajal “Bezug-scheine”, bi dodal, da je bil oče po letu 1945 deželni svetnik. Deželni svetniki so dobili po referatih razdeljene tako imenovane Bezugscheine, samo za krompir, živino in tako naprej. Drugi svetnik, komunist Čofenik, je imel na razpolago dosti več Bezugscheinov in manj interesov, tako da je šel očetu na roke, mu posodil “Bezugschein” in to se je razdelilo med tiste kmete, ki so bili izseljeni, ki so prišli domov in našli prazne domove. Dr. Janko Tischler st. “KAKO SO DELILI POMOČ SLOVENCEM ČEZ MEJO” Dr. Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, piše v Slovenskem vestniku z dne 4. avgusta 1994 v zvezi s serijo člankov v ljubljanskem Delu "Kako so delili pomoč Slovencem čez mejo” sledeče: “Morda je bil en del manjšine res “priviligiran”, drugi pa “zapostavljen.” Dokler pa bodo krožile govorice, da je menda NSKS (oz. njegov tedanji predsednik dr. Joško Tischler) že ob ustanovitvi prejel v današnji čas preračunano večmilijonsko vsoto ATS in da je tudi že v petdesetih in šestdesetih letih prejemal finančno podporo iz tedanje Jugoslavije in ne šele po sedemdesetih letih, bo pač potrebno, da se to vprašanje razčisti.” IV/I ed letoma 1953 in IV11958 sem bil tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev. Zato vem, s kakšnimi finančnimi težavami je bilo stalno povezano izhajanje glasila Narodnega sveta Naš tednik. Zasluga sodelavcev inse-ratnega oddelka pri Našem tedniku je bila, da je bilo možno za dalj časa zagotoviti redno izhajanje lista. Ker je bilo pa treba vprašanje financiranja Našega tednika dolgoročno rešiti, me je prosil dr. Jožko Tischler kot predsednik Narodnega sveta, naj bi se pogajal z dr. Hornboeckom, tedanjim ravnateljem Mohorjeve družbe, o znosni rešitvi glede tiskanja Našega tednika pri Mohorjevi. Dejal je:”Ti boš z dr. Hornboeckom laže govoril.” Pogovori so trajali več tednov in privedli do pogodbe Narodnega sveta z Mohorjevo. Po tej pogodbi je Mohorjeva družba prevzela celotno upravo Našega tednika tudi z ri-zikom, da nosi s tem morebitni deficit. Zato trditev, da je dr. Tischler “tudi že v petdesetih in šestdesetih letih prejemal finančno podporo iz Jugoslavije”, ne drži. V šestdesetih letih tudi zaradi tega ne, ker je na občnem zboru 1960 oddal vodstvo Narodnega sveta. Narodni svet za časa mojega predsednikovanja med 4. januarjem 1960 in 13. oktobrom 1968 ni želel sprejeti nobene finančne podpore iz Jugoslavije, da ne bi postal politično in ideološko odvisen od tamkajšnjega komunističnega režima. Poravnavo stroškov za tisk, plače urednika in vodenje uprave Našega tednika je omogočila Mohorjeva družba. Dr. Valentin Inzko ODGOVOR G. IVANU KEPICO V ZVEZ! Z OBISKOM SVETEGA OČETA V SLOVENIJI Ob prebiranju pisma g. Ivana Kepica iz Dragomlja se sprašujem, zakaj papež kljub številnim povabilom ne obišče Slovenije, medtem ko bo obiskal sosednjo Hrvaško in morda tudi Bosno. Pape- ima zagotovo dobre svetovalce in ne želi igrati “fasaderja” pred Evropo, kakor ga igra za vodstvo Slovenskih krščanskih demokratov v naši vladi. Sprašujem se, s kom naj bi se sveti oče sestal, ali mar s tistimi, ki nasprotujejo delovanju svete Cerkve? Z njegovim obiskom bi si nekateri politiki in stranke še bolj utrdili ugled v svetu, v sedanjem trenutku mislim, da je obisk svetega očeta preuranjen. Ne morem razumeti vodstva Slovenskih krščanskih demokratov, sploh pa zato, ker gospod Peterle kot vodja me- šane krovne komisije za urejanje odnosov med cerkvijo in državo skoraj ničesar ne ukrene, saj je samo Slovenija tista, ki še nima religiozno -etičnega pouka v šolah. Gospod Peterle je večkrat dejal, da je važno biti “zraven”, vendar se sprašujem, biti zraven pri kom? Kljub vsemu pa upam, da bo svefi oče le prišel na obisk tudi k nam, morda pa drugo leto, ko bo 60-letnica slovenskega evharističnega kongresa. Stane Velušček, Dragomelj 75, Domžale LJUBI SLOVAKI! \/ zadnjem času se v V medijih veliko govori in piše o (ne)ustreznosti slovenske zastave in grba. Da slednji niso takšni, kot si jih samo- stojna država v srcu Evrope zasluži je jasno že od junija 91. Toda, če je bilo takrat modro razglasiti za državno zastavo, zastavo sumljivih heraldičnih (in tudi drugih) kvalitet, nam zdaj, ko živimo v miru ta ista modrost nalaga, da ponovno razmislimo o naših simbolih. Heraldiki, oblikovalci...in celo politiki (ki so sedanje simbole sprejeli!) so si edini, da sedanji simboli ne služijo svojemu namenu - razpoznavanju naše države v svetu! Naša zastava je namreč popolnoma enaka zastavama naše siamske dvojčice Slovaške in največje države sveta - Rusije! "T" o pa verjetno ni I druščina, v katero bi Slovenija rada sodila?! Pametno bi torej bilo razmisliti o novih (starih!) simbolih. Ti so dokaz, da nismo narod “od včeraj”, temveč, da imamo dolgo in bogato zgodovino, v kateri je slovenski narod dokazal svojo trdoživost. Ali naj bo to stara karantanska črno-bela-črna zastava s panterjem ali rumeno modra zastava Vojvodine Kranjske s “slovenskim klobukom” naj odločijo Slovenci na referendumu (da bi bili stroški čim manjši, naj se referendum izpelje skupaj z volitvami)! KI ikakor pa ne bi smeli I M več omahovati zaradi različnih izgovorov omahljivcev! Govoriti o stroških potem, ko so naši politiki skozi okno vrgli 300 milijonov za referendum o lok. samoupravi, čeprav so odgovor že poznali, je tako, kot, če bi skrbeli ali bodo trgovine odprte dan po eksploziji atomske bombe v vaši dnevni sobi, pa vendarle: -potne liste bo potrebno tako ali tako zamenjati, ker bodo uvedli novo državno kodo -namesto SLO bo nova koda Sl (ponovno “zasluga" naših “daljnovidnih” politikov)! - na denarju, zaradi neuporabnosti sedanjega grba, grba enostavno ni - torej denarja ni potrebno zamenjati! -mejne oznake po večini še niso zamenjane - tam, kjer so že sedanji grbi naj se ti enostavno prelepijo z novimi. Tabel ni potrebno zamenjati! /^"\b malo dobre volje bi VV lahko bili stroški zamenjave minimalni, končen efekt pa velik. S tem bi namreč svetu pokazali, da smo prožna in prilagodljiva država, ki se težav loti z razumom in ne zakoplje kakor noj glave v pesek, češ: ”Bo že minilo!” Upam, da se z mano strinjate vsi Slovenci ne glede na politično in nazorsko pripadnost, in da bomo dobili Slovenci zastavo, ki bo prepoznavna, zastavo, ki bo o nas kaj povedala... Ra ne to, da smo Rusi! Robert Hauptman Odprto pismo vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije DENAR JE - ZAKAJ NI ZAČETKA GRADNJE AVTOCEST Ob stanovskem prazniku -dnevu šoferjev in avtomehanikov Slovenije - 13. juliju, ki ga slovenski šoferji in avtomehaniki praznujejo kot svoj stanovski praznik, ne moremo mimo tega, da ne spregovorimo tudi o zelo perečih vprašanjih, ki tarejo vse motorizirane državljane Republike Slovenije, posebno pa poklicne šoferje in avtomehanike. ato se obračamo na Z-Vlado Republike Slovenije in Državni zbor Republike Slovenije z nekaterimi konkretnimi vprašanji kot so: - ureditev prometne in transportne zakonodaje v cestnem prometu in transportu, - nezavidljivo stanje varnosti v cestnem prometu in, - bolj operativna graditev novih avtocest ter posodabljanje obstoječih cest. Vse to so vprašanja, ki povzročajo nezadovoljstvo našega članstva, ki je bilo izraženo na vseh občnih zborih v združenjih in pa seveda na vseh manifestacijah Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Mnenja smo, da nova ureditev zakonodaje na cestno prometnem in transportnem področju ne zahteva večjih finančnih sredstev, temveč veliko dobre volje in posluha pristojnih državnih organov. Prav tako pa za preventivno delo v cestnem prometu niso potrebna večja finančna sredstva, ampak predvsem usklajeno delovanje vseh državnih institucij in pa seveda vseh strokovnih organizacij, med katere prav gotovo sodi naša Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Pripomniti moramo, da je naše članstvo na tem področju doslej prispevalo veliko volonterskega dela. Po zagotovilih pristojnih ministrstev imamo sedaj v Sloveniji prvič zagotovljen denar za izgradnjo cestne infrastrukture, vendar pa nekih večjih efektov še ne vidimo. Tako se sedaj pri odseku avto ceste Arja vas -Vransko zatika na proceduralnih vprašanjih in nihče ne ve povedati, kdaj se bo začel ta odsek graditi. Sprašujemo se, kako dolgo bodo še državni organi neuspešni v organizacijskih pripravah izgradnje novih cest. d Vlade Republike VV Slovenije in Državnega zbora slovenski šoferji in avtomehaniki pričakujemo čimprej jasne in konkretne odgovore. Srečno vožnjo! Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Predsednik predsedstva Janez Dolenc DRŽAVNI SIMBOLI MANJŠIN Ne uvidim, zakaj bi bil predlog poslanke Pozsonec nesprejemljiv: da bi na območjih, kjer živita narodni skupnosti, izvajali (tudi) himno narodne skupnosti (verjetno torej himno druge države). Prvi “ha-keljc” je v besedici “tudi”: ali jo je predlog vseboval ali ne. Če jo je, potem ne uvidim ničesar spornega: torej poleg Zdravljice še himna tuje države. Strinjam pa se, da bi bilo narobe, če bi bilo brez “tudi”: samo himna tuje drža-ve!_ Še bolj sporno pa bi bilo (in morda marsikdo na hitro tako interpretira celoten pred- log), da bi izobesili tudi zastavo druge države (zastavo narodne skupnosti). Vendar pa se mi vsiljuje druga primerjava - vzemimo v obzir mednarodna športna srečanja: na njih se poleg zastave in himne gostiteljice (domačina) obesi in zaigra tudi himna tuje države (gosta). Podobno logiko bi lahko uporabili v primeru manjšin. Ker pa to ni ravno športno srečanje, bi izobešanje tuje države in igranje tuje himne v Sloveniji lahko razumeli kot kršitev ustave (navsezadnje so manjšine državljani te države, torej domačini in tuja zastava in himna bi pomenili, da ima Slovenija naenkrat tri uradne zastave in tri himne). "7ato bi predlagal takšnole ^.solucijo: zastava naj bo v vsakem primeru samo ena: zastava je oznaka Slovenije. Enako ali zelo podobno je s himno: vedno in povsod državna himna (Zdravljica). Vendar pa bi na ozemljih manjšin lahko poleg Zdravljice zaigrali še madžarsko oziroma italijansko himno. Menim, da tak način ne bi pomenil kršitve ustave oziroma naše suverenosti, pripadniki manjšin pa bi na ta način imeli tudi nekaj svojega. Pri tem razmišljanju me namreč vodi tole: zastava je materializirana oblika državnega simbola, nekaj, kar ne mine - v nasprotju s himno, ki je sicer tudi simbol države, vendar je časovno gledano nekaj minljivega. Himno zaigraš oziroma jo slišiš, potem pa je ni več - ostane le spomin nanjo. Zato tudi dejstvo, če bodo zaigrali poleg Zdravljice še himno tuje države, ne bo predstavljalo nekaj proti naši suverenosti, ampak morda bolj samo vljudnost do državljanov Slovenije, ki so sicer po narodnosti pripadniki tuje države. Zastava tuje države bi v večji meri pomenila poseg v našo suverenost, neko priznanje, da na našem ozemlju priznavamo nadvlado te tuje države. Ilustriram spet z dvema primeroma: ko so se vojs- Forum Ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da objavlja Uradni list Republike Slovenije (13/94) spremembo za prosilce slovenskega državljanstva: aktivno morajo znati slovenski jezik. Prosilci bodo opravljali izpit pred tričlansko komisijo Centra za slovenščino pri Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in njenih izpostavah. * Prvič, informacijo bi moral posredovati vladni urad za informiranje in ne policija. Drugič, odredba je šolski primer kolektivizma in zlovešča napoved fašizma v Sloveniji: definiranje enega samega pogoja kot ključnega je kolektivistična shema. Za omejevanje pravice do pridobitve državljanstva ima država na razpolago vrsto možnosti, če so usklajene z mednarodnimi normami - Konvencija o položaju oseb brez državljanstva in Konvencija o zmanjševanju oseb brez državljanstva in druge - spremembe pa prijavljene ustreznim mednarodnim forumom. To je Slovenija dolžna storiti, ker je sprejela Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Posamezniki utemeljujejo svojo identiteto predvsem z določili univerzalnega moralnega reda. To je sodoben pristop. Jezik spada v območje konkretne zemljepisne in zgodovinske danosti. Zato morajo znati prosilci za pridobitev državljanstva jezik tega okolja zaradi kulturnih in praktičnih razlogov. Ne more pa biti izključni razlog za zavrnitev državljanstva, ker je s tem napadena pravica, da se lahko ljudje svobodno poročajo itd. O teh problemih v modernem svetu ne odločajo policaji in pravniki. To je slepa ulica (za povrh ta vlada in parlament nista storila ničesar, da bi zakonsko omejila kretensko pačenje slovenščine v javni rabi). V modernem svetu so povabljeni k iskanju pravičnih meril za dodeljevanje in omejevanje državljanstva ekonomisti, sociologi in duhovniki, ker se pravniki in politiki zavedajo, da gre za izjemno občutljiva vprašanja, kajti norme, postavljene po drugi svetovni vojni, razpadu kolonialnih imperijev, razpadu držav itd danes ne zadoščajo več. kovali, je bilo vedno pomembno, da se vidi (da je pokonci) zastava vojskujoče se strani. Posebno je bilo pomembno to potem, ko je ena vojska zmagala: znamenje njihove zmage je bila njihova zastava. In drug primer: ko planinec osvoji nek vrh, posebno če je bil prvi na tem vrhu, to označi s tem, da na tem vrhu zaplapola zastava njegove države. II imna je torej samo l melodija. Njena funkcija je v prvi vrsti samo buditev narodnostnih čustev - to pa našim manjšinam vsekakor privoščimo. Himna je nekaj, kar privabi solze ponosa, npr. mnogokrat smo lahko videli športnike, ki so jih oblile solze, ko so zaigrali himno države, ki so jo zastopali. Mislim, da spodbujanje- tovrstnih čustev ni nekaj, kar bi bilo naperjeno proti naši državi. Pripadniki manjšin so državljani Slovenije, z zastavo in Zdravljico smo to povedali, njim v priznanje pa še dopustimo uradno izvajati himno države, ki večinsko obsega narod, ki mu oni sicer pripadajo. Končno pa tudi o zadnjem pomisleku članov državnega sveta: da bi na tak način pripadniki manjšin izražali lojalnost tuji državi. Ali si vendar ne prizadevamo za prijateljske odnose s sosednjimi državami, oziroma ali ne govorimo stalno, da naj bo manjšina most med državama? Zakaj bi bil potem “greh”, ali zakaj bi gledali na to kot na napad na našo suverenost, če uradno dopustimo pripadnikom manjšin izražanje lojalnosti tuji državi oziroma naši sosedi? Mislim, da je prav, da so lojalni tej državi, seveda pa morajo biti hajprej lojalni Sloveniji, katere državljani so. Zato tudi samo naša zastava, ob tem najprej slovenska himna, nato pa še madžarska oziroma italijanska himna (mogoče ta druga himna bolj kot nekaj poluradnega). Uroš Blatnik V PRECEPU - ČRNI PRESLEDKI ■ POJASNITEV! Odzivi na to, kar sem napisal ’91 in v .Novi dobi objavljam '94, so vredni pozornosti in se je sčasoma na njih treba odzivati. Pri tem je treba poudariti, da je to samo manjši del mojih zapisov in pričevanj. Poudarjam, tako je bilo napisano ’91! Odzivi in vprašanja na moj dnevnik največ letijo na črne presledke na posameznih mestih, in sicer v smislu: Kaj se skriva pod črnimi presledki? Uradniki sprašujejo po tem v svojih sicer izključno privatnih pismih in klicih. Eni mislijo, da se grem samocenzuro, drugi pa, da gre za cenzuro s strani uredništva Nove dobe. Niti eno niti drugo ni točno! Gre za takratni (torej iz '91) pa v večini primerov tudi zdajšnji (torej ’94) moj osebni odnos do posameznih informacij, stališč, odločb, dejanja drugih, ki sem jih imel na neresnice, polresnice, propagandno delovanje, sovražne postopke po naročilu in podobno. Ko pa gre za konkretne ljudi, potem pač enostavno ne želim biti ne razsodnik ne sodnik, še manj pa tisti, ki bi jih poveličeval v njihovi majhnosti, še posebej pa nekaterim posameznikom nočem oteževati že tako težkega položaja. Verjamem pa, da sod bližnje prihodnosti, da ne rečem zgodovine, ne bo nikomur odpustil. Vsaj tako želim! Ko gre za interes posameznih uradnikov za črne presledke, naj povem samo to: visokim uradnikom sem pisal in predlagal, da v sklopu reševanja mojega problema (brez sojenja sem razglašen za krivega, in sicer na osnovi mnenja nižjega u-radnika) pred osebo visokega uradnika, ali pred osebo ali komisijo, ki jo pooblasti, podam vsa dokumentirana pojasnila o spornih vprašanjih in dogodkih, toda brez odziva! Po mojem to pove dovolj in vse! Pojasnil bom le enega izmed črnih presledkov, na katerem naj bi bilo mogoče zaznati vso resnost drugih, pa tudi tistih, ki še čakajo na objavo na enak način. V dnevniškem zapisu za četrtek, 27. 6. 1991; sem pod črnim presledkom skril objekte, ki naj bi bili v centru Ljubljane (5) in v njeni okolici (2) določeni za možen napad vojnega letalstva, za kar prej sploh, nisem vedel. Pred samim začetkom sestanka kolegija komandanta 5. Vojaškega območja je v mojo pisarno, mimo najave pri tajnici, ves vznemirjen priletel eden od operativcev, (planerjev) in me prosil približno takole: “Vašo, prosim te, prepreči bombardiranje Iga pri Ljubljani. Vem, da ti to moreš in hočeš narediti. V plan za bombardiranje je namesto Učnega centra TO v Igu vrisan Dom za retar-dirane otroke v Dragi pri Igu!” Bil sem zaprepaden nad tako informacijo, toda ne tudi z njegovo reakcijo. Zakaj ni reagiral na tak način takrat, ko je načrtoval, saj je tudi takrat vedel, kje se mu nahaja lastni otrok. Na to ve odgovor on sam! In kaj se je potem zgodilo, bralci Nove dobe že vedo - kolegij ni sprejel uporabe vojnega letalstva kot mašč-valnega in povračilnega ukrepa! V resnici pa so okrog tega problema razrešeni nekateri drugi tudi zelo važni problemi. Nori plan kompromitiranja JLA z možnim bombardiranjem Doma za retardirane otroke je propadel, planer(ji) je hitro “odletel k svoji jati” in pri svojem “vodji padca v prepad” dosegel to, kar v JLA nikoli ne bi dosegel. Povrhu tega je imel dva gospodarja: eden mu je zrežiral dostop do funkcije v JLA in kasnejšo nagrado za opravljeno delo, drugi pa je ostal brez najboljšega vira informiranja in to ga je močno vznemirilo! Toda to je problem zase in za druge, nikakor pa ne za mene! Vendar je sreča, če sreča sploh obstaja, samo ena: ta nora zvijača ni uspela in otroci v Dragi, pa tudi njegov otrok, so to noč lahko mirno spali, a komanda 5. Vojaškega območja pa je “dobila novo klofuto”, in sicer tako, da ji je načelnik zrakoplovnega korpusa v Zagrebu v lice javno zabrusil, da “nima jajc”. Sreča bi bila, da jajc niso imeli “naši vodje padca v prepad", kar bi dalo miren spanec in veselo otroštvo mnogim otrokom. Tako pa oni, vsaj navidezno in začasno, mirno spijo, a največ trpijo otroci zaradi njihovega na videz mirnega spanca v močno zastraženih in varovanih "bunkerjih”! Dr. Vašo Predojevič Avstrijci niso spustili Kuč je videl predsednik z zrak nad Innsbruckom - Krneč pod Velikim Klekom in Solnograskem Njegova Ekselenca, predsednik države, so imeli nekaj tehničnih težav, predno so prispeli na srečanje Ekselenc sosednjih držav Avstrije: letalo, s katerim so potovali, ne ustreza ekološkim standardom, ker je staro: ropota (letalo learjet 24 je bilo kupljeno leta 1975). Zato mu evropska letališča danes s težkim srcem dovolijo vzletati in pristajati. Kot v Innsbrucku. In potem so njegovo Ekselenco Kučana pripustili na Dunaj, ga povabili v avto in prevažali po stranskih cestah na Tirolsko. Kljub navideznim težavam z letalom in tovorom gre v bistvu za strateško odlično premišljen nastop Slovenije in Avstrije v tujini. Vlada je namreč že pred časom izdala poseben odlok, s katerim je naročila tehničnim službam protokola, naj sname iz predsedniškega letala izpušne lonce: zdaj piloti nalašč turirajo stroje. To je učinkovita promocijska finta: z ropotom opozarjajo evropske države na naravno prisotnost Slovenije v združeni in srednji Evropi. Nekoliko živčni neznanec je bliskovito odgovoril z eksplozijo v Celovcu, ki je bila namenjena dvojezičnim Slovencem, vendar so jo vrli avstrijski žandarji prestregli s svojimi telesi, drugi pa poostrili nadzor južne meje. Takoj nato je začelo v Sloveniji grmeti in deževati. Ozračje se je ohladilo, zato je kar za nekaj stopinj padla tudi ljubezen patriotične Ljubljane do Dunaja. Medtem so avstrijske carinske službe “slučajno” po poldrugem mesecu “znova” odkrile optično vojaško merilno odpremo za Iran made in Slovenija, čeprav gre mogoče za licenčni izdelek made in USA ali vsaj made in England. Nato so kot po ukazu bruhnili slovenski mediji v smeh in sporočili, da mika radovedne Avstrijce pravzaprav kranjska visoka tehnologija. Ha - Ha - Ha ... Toda tudi ta izvoz je bil pravzaprav promocijska finta (običajno se namreč pošilja takšna vojaška roba diskretno z ladjami; ladje iz Kopra uporabljajo tudi Avstrijci, kadar pošiljajo svojo vojaško opremo v eksotične južnoameriške države). Hladnokrvni Angleži in Američani medtem molčijo. Mogoče njihovi trgovci in proizvajalci ne vidijo več razlogov, da bi slovenska podjetja kompletiraja tanke, ki jih je Iran naročil in najbrž celo plačal še nekdanji Jugoslaviji, s slovenskimi patenti, nekoč izumljenimi v Angliji? Ampak najbrž je tudi to samo dvojna igra, ki dokazuje, da gre Angležem in Američanom jodlanje na živce: ako so na Dunaju vtaknili prste v zaboj z anglo-ameriško opremo, jih bodo zanesljivo dobili po jrrstih. Cc pa je Slovenija izvažala njihovo opremo, jo bodo Angloamcričani kaznovali tako, da jo enostavno priključijo k sebi. London in Washington se morata po telefonu le še dogovoriti, kam? Bo postala dominion Združenega kraljestva? Nova dislocirana država ZDA? Pred tem bo še nekaj manjših zapletov, ker bodo slovenski orli prisluškovali telefonski liniji med Londonom in Was-hingtonom in pripravili obsežno dokumentacijo o tem za objavo v orlovskih časopisih. Nato bodo Angloamcričani čisto ponoreli in sestrelili orle s podatki, da so sporno licenčno vojaško merilno opremo že zdavnaj prodali tudi Srbom, nakar bodo ponoreli še v Beogradu, kjer bodo objavili, da so slovenski orli pravzaprav njihove kukavice (kleni jastrebi). V vsesplošnem ravsanju bodo ostali neopaženi le avstrijski akviziterji (osem tisoč!), ki nabirajo slovenske certifikate kot gobe, ker je znana jodlarska finančna ustanova z Dunaja pravzaprav v ozadju velike in duhovno najbolj prosvetljene “slovenske” investicijske družbe z odlično razpeljanimi finančnimi antenami. Toda tudi “neopaženi” nabiralci gob morajo računati s tem, da jih slovenske merilne naprave, narejene po angloame-riškoruski licenci, štejejo: ena, dva, tri ...osem tisoč. Ali kakor bi dejala modra Atena: Kogar zvečer opijani zmaga, bo zjutraj kot pijanec zbrcan z gostilniškega praga. P. S.: File in obsežnejša dokumentacija o omenjeni finančni operaciji sta ušla izpod nadzora CK LJH, zato opbzarjamo finančne maherje gospodarskega IflHH na veliko previdnost: pišejo se številni zaporni ker je registriran HHPI, ki je vplačal velike pristopne da je lahko prevzel položaj pri koritu, ki so ga polnili pridni slovenski davkoplačevalci. (Demonstracijo iz obsežne dokumentacije, ki še pride na vrsto, si oglejte na straneh 20-21) Zakulisje Kontrola obrambe v demokratični družbi Sistem obrambe kot integralni del družbeno političnega in ekonomskega sistema države predstavlja največji sistem, ki pa ima osnovno odliko kot največji predstavnik moči - sile v državi, v kateri varuje politiko na oblasti, ustavo in k temu državo. Četrtič, kadrovska analiza predstavlja posebno pomembno vprašanje za normalno funkcioniranje vojne organizacije in obrambe na splošno. Vpogled v stanje kadra, njegovo usposobljenost, moralno - karakterne lastnosti in potrebne ukrepe za kadrovski razvoj kot tudi bodoče politike države pri teh vprašanjih. S takšnim odnosom do kadrovske politike se doseže konkreten vpliv in odnos do vojaškega kadra, njegove kvalitete, zmanjšujejo se možnosti devijantnega obnašanja v službi. Neprimerno je, da bi o kadrovski politiki, o napredovanju v službi, socialnem statusu, politiki šolanja kadrov, specializaciji v tujini, številu najvišjih funkcij v vojski, določanju oseb za najvišje in najbolj odgovorne dolžnosti v ministrstvu in republiškem štabu (GŠ), o specialnih službah, povišanju v čin generala, odločal katerikoli posameznik v obrambnem ministrstvu ali republiškem štabu (GŠ). To so velike pomanjkljivosti države in njene zakonodaje. Velika škoda za dr- žavo in obrambo v celoti je, če se na odgovorne položaje v obrambi postavljajo posamezniki glede na svojo pripadnost posameznim političnim osebnostim, strankarskim simpatijam (kar je v nasprotju z 42. členom Ustave), regionalni pripadnosti in podobno. Kadrovski svet na ravni Ministrstva za obrambo naj bi deloval na podlagi dokumentacije, kriterijev, ki so jih sprejeli najvišji državni organi (zakonov) in predlogov kadrovskih komisij nižjih instanc. Kadrovske komisije na vseh instancah vojaške subordinacije morajo delovati po ustaljenih kriterijih in zakonih. Neprimerno je, da povišanje v čin generala pripada obrambnemu ministru po “njegovih kriterijih”. Praksa demokratične družbe kaže, da je povišanje v generalski čin predmet vladne razprave, ukaz pa podpiše ustavni šef države, javnost pa je o vsem tem na primeren način seznanjena. Petič, parlamentarni odbor za obrambo razpravlja o obrambni politiki države o vseh strateških vprašanjih. Kot posebna odgovornost pripada odboru razprava o vseh zakonih, odločbah in pravilnikih posebnega značaja, kot so: Zakon o obrambi, o mobilizaciji in drugo. Ustava v 124. členu določa, da izvajanje obrambe nadzoruje državni zbor, kar pomeni v slučaju vojne. Takšna odredba ustave še posebej obvezuje Odbor, da kvalitetno opravi svoje delo in koordinacijo z drugimi subjekti države za časa miru. Treba je reči, da s takšnim delom še vedno ni popolnoma zadovoljen člen 124 Ustave. Nadzor državnega zbora nad obrambo zahteva obstoj posebnega organa - inšpekcije za obrambo kot stalno delujočega organa pri državnem zboru. Šestič, Ministrstvo za obrambo in Republiški štab bi morala za Predsednika države in Vlado redno pripravljati ustrezne informacije (poročila) o usposabljanju, delovanju in problemih posebnih služb (varnostne, obveščevalne in vojne policije). Če je potrebno in na zahtevo predsednika države, direktorji in pristojne vodilne osebe teh služb neposredno poročajo o stanju in problemih, obvezno pa enkrat letno vladi posredujejo kompletno poročilo. Takšen odnos in obveznost organov specialnih služb hkrati povečujeta odgovornost teh služb za zakonitost njihovega dela. Če bi bilo tako, se ne bi dogajali javni ekscesi s političnimi posledicami, kot so: Njihova uporaba v miru mora biti omejena samo v okvire vojske in vojaških nalog. Za posamezne specialne naloge v miru mora dati soglasje vlada in takrat je normalno sodelovanje z Ministrstvom za notranje zadeve in policijo. V tem smislu mora biti usklajena tudi zakonodaja. Vse druge rešitve je možno razumeti kot tendenco osamosvajanja vojske v državi in dviganje nad ustavo in parlamentarno demokracijo. vojne organe, da posredujejo pristojnemu organu države izredna poročila. Takšna poročila (informacije) je treba jemati kot obveznost v demokratični družbi. Takšen odnos obrambnih organov, še posebej pripadnikov vojske do državnih organov, parlamenta, vlade in predsednika republike kot vrhovnega komandanta zahteva profesionalne, vsestransko izobražene kadre in vodilne osebnosti s široko vojaško - politično izobrazbo in metodologijo dela, da bi lahko izpolnili takšne obveznosti. sistema. Prav zato morata demokratična družba in država parlamentarne demokracije imeti poseben organ - inšpekcijo. Takšen organ mora delati kontinuirano, kar pomeni, da je inšpekcijska kontrola stalno delujoči proces v funkciji države. prestrezanje ljudi na cestah, fizični napadi na integriteto osebnosti, groba kršitev človekovih pravic in varnosti, zloraba metod in sredstev, koriščenje mask na glavi v posameznih akcijah. Človek se upravičeno sprašuje, ali je sploh mogoče, da se v državi, ki se ima za demokratično, na posameznike vrši psihološki pritisk z metodo grožnje z ubojem in uporabo vojaškega helikopterja nad zasebno hišo in v neposredni bližini, a da sočasno oblast ne ve, kaj delajo posamezni organi in posamezniki iz vojske in specialnih organov (enot). Ministrstvo za obrambo ne more imeti pod svojo indirenco nobenih specialnih enot. Takšne enote naj bi bile po svoji naravi pod poveljstvom republiškega štaba (GS), ki mu poveljuje ustavni šef države ali vlada. Ministrstvo obrambe kot državni organ je upravni organ vlade in ne poveljujoči organ. Zato vse takšne enote in tudi zaradi svojega namena organizacijsko pripadajo republiškemu štabu (GS). Njihova uporaba v miru mora biti omejena samo v okvire vojske in vojaških nalog. Za posamezne specialne naloge v miru mora dati soglasje vlada in takrat je normalno sodelovanje z Ministrstvom za notranje zadeve in policijo. V tem smislu mora biti usklajena tudi zakonodaja. Vse druge rešitve je možno razumeti kot tendenco osamosvajanja vojske v državi in dviganje nad ustavo in parlamentarno demokracijo. Sedmič, življenje in tekoči problemi terjajo tudi dodatne rešitve in izredne ukrepe. Takšni primeri silijo in obvezujejo Že vse tisto, kar je doslej rečeno, poudarja obrambni sistem, posebno njegov oboroženi del, kot pomembni del družbeno - političnega sistema države, od katerega je odvisna stabilnost in varnost družbeno - političnega Praksa kaže, da so do sedaj v našem parlamentu formirali že šest (6) v preiskovalnih komisij. Če bi imeli inšpekcijo kot stalno delujoči organ parlamenta, bi bila vsekakor potreba za formiranje preiskovalnih komisij minimalna. Ker bi tudi problemov bilo manj. Se nadaljuje Foto arhiv Nove dobe ■ ____________________________________________________________________________________ Veliko pričakovanje: prvi slovenski vojaki Zakulisje Skica za besedo v slovo (Listi iz neobjavljenega dnevnika Bojana Štiha, veliki srpan 1984) Nadaljevanje iz prejšne številke Ta pa nas naj vodi' mimo razprtij očetov v harmonično prihodnost socializma kot kulturnega in duhovnega pojava v človekovem občestvu. Kaj sta prinesla svetu nacionalizem in egoizem, ta dva otroka pozitivističnega devetnajstega stoletja, dobro vemo. Po Stalinovem kolektivističnem poskusu se marsikateremu človeku zdi misel o socializmu norost, ki nima nobene pomenske pa tudi ne duhovne zveze s pojavom imenovanim la condition hu-maine. In vendar nimamo v tem svetu, ki ga živimo, nobene druge izbire, kakor da na temeljih hebrejske, krščanske, grške in latinske 'kulture postavimo socialistični tabor. Pa ne takšnega, kakršnega nam ponujajo ideologi vzhodnega lagerja, marveč takšnega, kakršnega poznamo iz naše zgodovine. Prostor z obzidjem, za katerim smo se branili kot raja pred turškimi napadi in ropanji! Kakor že rečeno, sem prepričan, kako so demokratični, duhovno idejni in kulturni okviri socializma po meri človeka dovolj široki, da znotraj njih lahko najdemo in odkrijemo rešitev vseh problemov, ki združujejo matično in zamejsko Slovenijo pa tudi našo diasporo v posebno nacionalno in duhovno kulturno entiteto. Mimogrede pa svetujem, da opustimo rabo imen treh Slovenij, zakaj ta je ena sama, tako nam pripoveduje zgodovina. Prepričan pa sem, da socializem nikakor ni to, kar nam vsak dan doma vsiljujejo urbi et orbi oblastniške nomenklature kot kraljestvo svobode. Socializem je, povedano s Cankarjevimi besedami, upanje, hrepenenje in romanje k svobodi. Zdaj, ko sem povedal svojo vero v socializem, vem, da me sprašujete, kaj pa to sploh je socializem? Kakor že nimam rad definicij, vendarle moram odgovoriti na vprašanje preganjanih, nesvobodnih, lačnih in prestrašenih ljudi, kaj je socializem. To je najprej svoboda, popolna svoboda, ki ji postavljata meje le narava in Bog. To je tudi ljubezen človeka do človeka, v kateri ni nikakršnega prostora za pekel, kakršnega sta nam opisala Dante in Sartre. To je potem strpnost, to je svetovljanstvo in zvestoba ma- teri, domu in domačiji, jeziku te domačije in njeni duhovni in umetniški kulturi. Socializem je naravno dostojanstvo človeka, ki ga ni mogoče spremeniti v ubogljivi instrument družbenih mehanizmov in sistemov. Socializem pa je tudi čista socialna neodvisnost človeka, ki ne more postati več žrtev lastnine, zlasti pa ne stalinske oblasti, v kateri odkrivamo in spoznavamo najvišjo in najbolj popolno obliko lastnine, kot nas poučujejo izkušnje “krasnega” novega sveta po letu 1917. Socializem pa je tudi zgodovinski spomin, ki hrani v sebi vse duhovne plodove človeških dejanj zdaj že mrtvih rodov. Socializem je družba, ki je ne obkrožajo in dušijo državne meje, na katerih stražijo vojaki in policaji. To pa je tudi dežela - družba, ki ne pozna politične pragmatike in cenzure, s katero se varujejo tisti, ki vladajo v imenu ljudstva. Socializem je le v tisti deželi,v kateri je na policah prodajaln več blaga, kot pa ga je tam, kjer socializma ni, kajti revščina in pomanjkanje nista in tudi ne moreta biti socialna atributa novega sveta. Znanost, umetnost, prosveta in zdravstvo so temelji, na katerih stoji socialistični dom človeka in naroda. In še to: socializem je poezija. A o poeziji vemo, da je najlepši izum človekove domišljije in ustvarjalne moči. Ob koncu spiska, ki nam pojasnjuje, kaj socializem je in kaj ni, pa naj še rečem, da je v tej viziji prihodnosti človeka in človeštva tudi sreča človeka. Že na koncu življenjske poti, ko sta bolezen in razočaranje opravila svoje delo, je Sperans zapisal znano misel o človeški sreči, ki je ne morejo ustvariti ne politika in stranke te politike. Sreča je lahko le naše delo in je zategadelj lahko le v nas ljudeh. In zdaj ko je definicija socializma napisana, že smem pogledati k vratom, da bi ugotovil, ali jih kljuka zapira ali pa odpira... Potem ko je misel o socializmu razvita do višine, ki smo jo sposobni intelektualno doseči, se v naši zavesti pojavi vprašanje o kulturi. Industrijska revolucija je v dveh stoletjih, od izteka osemnajstega do konca dvajsetega stoletja, do kraja razkrojil# duhovni in moralni način življenja, kakršnega sta Zakulisje nam podarila krščanstvo in renesansa. V tem razkroju se je zrušila kulturna zgradba, ki je bila kljub vrtoglavim višinam gotskih katedral postavljena po meri človeka. In bogovi so zapustili naš razrušeni svet, ki še danes trpi v mukah in ranah. Ne gre zato, da bi idealizirali preteklost in jo spreminjali v mit in fetiš. Prav tako pa bi bilo krivično, če bi sedanjemu sVetu absolutne tehnike, politike in države pripisali vsa zla, čeprav so našli svojo popolno obliko v fašistični diktaturi, nacionalnem socializmu Tretjega Reicha, žal pa tudi v Stalinovi interpretaciji diktature proletariata, v kateri lahko razpoznamo hladno razumsko in birotehnokratsko uresničenje Leninovih idej o ruskem socializmu. Na cinizem tako imenovane striktne in neoportu-nistične revolucionarne politike in taktike pa nas je že zdavnaj opozoril Fjodor Mihajlovič Dostojevski! Politika, ki ne temelji v kulturi in duhovnosti, slej ko prej konča svojo pot v nasilju. Zato tudi lahko pritrdimo revolucionarju in komunistu Altieru Spinelliju, ki v delu Come ho tentato di diventare saggio (prva knjiga Io, Ulisse) piše, da Stalin nikakor ni izdal Leninove revolucije, marveč jo je koherentno dokončal. Da bi spoznali grehe in absurde našega sedanjega sveta, je dovolj prebrati knjige, ki so jih spisali Orwell, Huxley, Za-mjatin, Duhamel. In še kdo. Recimo, Janez Menciger. V teh knjigah in pričevanjih so avtorji vzeli mero našemu svetu in nam predstavili naše sodobnike: tira-nosaure. Trdim, da so nasilje, strahovlada, zločin dokaz tiste politike, v kateri so leaderji izgubili smisel za kulturne vrednote mišljenja, dvoma in dela. Represivna politična dejanja pa se pojavljajo z izredno silovitostjo v obdobjih, ko je kulturi docela odvzeta funkcionalna in normativna moč in ko divjaški človek s svojim nasiljem vzpostavlja “poulični red in zakon”, se reče barbarski nered in nezakonitost. Če nam je Slovencem danes hudo in težko, potem vedimo, da je huda ura prišla nad nas tudi zato, ker smo v javnem življenju, v vzgoji in v razmerjih med ljudmi potisnili kulturo (znanje, vednost, izobrazbo) v kot. To pa smo storili, ker smo pač pozabili zaradi splošne proudhonovske zaverovanosti v gospodarstvo, da je bila duhovna, umetniška in tudi znanstvena kultura tisoč in več let naša eksistenčna in tudi obrambna moč. Čestokrat sem v zadnjih letih že povedal ali zapisal to misel, ki ni niti moja, niti nova, niti izvirna, saj je bila že velikokrat zapisana v besedah in potrjena v dejanjih naših velikih mož. Zdaj pa nas razmere, v katerih živimo, opozarjajo, da bomo morali misel o kulturi kot naši rešiteljici povedati tako rekoč vsak dan in ob vsaki priložnosti, zavedajoč se pri tem, da brez znanja, umetnosti in brez slovenskega jezika, pa tudi brez ljubezni do dela in brez spoštovanja starih in dobrih izročil v kulturi in tudi v politiki, ne bomo napravili niti koraka več v prihodnost. Se nadaljuje Pred nekaj dnevi je predsednik Državnega zbora dejal, da bo Slovenija izgubila samostojnost, če se bodo nadaljevali prepiri. L Na drugi strani Slovenija nima vizije, pravijo politiki. Zakulisje Glede tega problema je mogoče marsikaj storiti, vendar je nevarno: nesreča je v tem, ker je Slovenija hipnotizirana s strankarsko demokracijo, ki kakor stampedo pohodi vsako drugačno mnenje in delovanje. S polovičarskim rezultatom lokalnosamoupravnega plebiscita je pomendrala celo svoje politične botre. Zdaj ni jasno, komu naj služi lokalna samouprava: občanom, da neposredno nadzirajo orjaški upravljavski aparat ali centralizirani državi, ki hoče imeti vse v svojih rokah? Gozdni požari na Primorskem so pokazali, da je država slab gospodar: koncesije za javna dela daje popolnoma na pamet privatnikom. Samo k profitu obrnjeni privatniki nimajo interesa posegati na ogrožena javna območja, ki so jih včasih skrbno varovala gozdna gospodarstva. Za svoje uspehe in strokovne rešitve so prejemala najvišja mednarodna priznanja. Enaka zgodba se ponavlja v zdravstvu in še kje, čeprav bo seveda tudi Slovenija morala imeti neprofitne organizacije za javno dobro, kakršne poznajo v Evropi, ZDA itd. Njihove vloge ne morejo prevzeti dobrodelne fondacije. Dela se velika škoda, ker Slovenija z zadnjico podira vse, kar je bilo postavljeno z glavo. Usodnejše so težave gospodarstva: pri strmo padajočih produktivnih investicijah česnajo politiki o gospodarski rasti! To ne pomeni nič drugega, kakor da kurimo kotel z zadnjimi rezervami. Ko bodo pokurjene, bo padla cena Slovenije (zemljišč, nepremičnin, tovarn, hotelov itd.) na zelo nizko vejo. To lepo ilustrira moderna in uspešna tovarna kmetijske mehanizacije, ki je v lasti državnega sklada. Njeni izdelki so po tehnoloških stan- dardih boljši in cenejši od sorodne švicarske tovarne. Švicarji ne želijo poslovati s slovensko tovarno-, ker je konkurenčna. Zato pa' lahko na različne načine dosežejo, da se zapre. S pomočjo nezainteresirane države in nesramnih provizij neodgovornim posameznikom je šlo na boben že marsikatero moderno slovensko podjetje. Zato ne bi bilo čudno, če se bodo pametni ljudje postopoma premaknili k politični “desnici", ker jih je “levica” zatolkla. Socialna komponenta liberalizma je v Sloveniji zakopana tri klaftre globoko. Težave povzročajo tudi naivne zgodbice, ki smo jih morali poslušati, da smo namreč srečno dospeli “na konec zgodovine” in o prekipevajočem zmagoslavju vse -demokratične blaženosti, ko smo končno uresničili ureditev sveta, kakor je porogljivo dejal leta 1993 veliki ruski pisatelj in oporečnik Aleksander Solženicin v kneževini Liechteinstein. Težko je namreč prepričati kogarkoli, da je slovenska država premajhna, da bi v vsem posnemala večje države od sebe, ker je to čisto napačna slika. Prvenstveni cilj slovenske politike bi moral biti, da odkriva, kakšen je svet okrog nas in da najde za Slovenijo red v zmešnjavi evropskih izkušenj in opazovanj. Slovenije na primer res ni težko razrezati po dolgem in počez na zgodovinske dežele (Notranjsko, Primorsko, Štajersko itd.), toda kakšni so cilji? Bomo boljše živeli, proizvajali kvalitetnejše telefone, trpežnejše nogavice, učinkovitejše kmetijske stroje? Z moderno cesto bo mogoče prevoziti razdalje od Kopra do Lendave v dobrih treh urah, moderna informacijska mreža že danes v nekaj sekundah prikliče na zaslon vsa skladišča z vne- tljivimi snovmi v Sloveniji, programska kartica, manjša od klasične glasbene kasete bo čez nekaj let varno vodila radovedne turiste po vsej Sloveniji, študij s pomočjo elektronske pošte danes - poteka med različnimi fakultetami na različnih kontinentih (zakaj ne bi tudi med Novo Gorico in Mariborom?), elektronski prenos denarnih sredstev zaradi eksplozivne rasti števila prenosov omogoča učinkovitejše in cenejše načine obdelave finančnih transakcij, skrajšuje delovni čas zaposlenih itd. Potemtakem bi moral biti smoter regionalizacije Slovenije izrazito gospodarske in razvojne narave: z občasno nižjimi davčnimi stopnjami v posameznih razvojno zanimivih območjih (celjski, mariborski, koprski, murskosoboški in drugi bazeni) bi začel kapital hitreje krožiti in iskati niše na majhnem slovenskem tržišču, kar bi blagodejno vplivalo na investicije, gospodarsko rast, zaposlovanje itd. Takšna aktivnost odlično ilustrira tudi koristno in moderno nalogo političnih strank in gospodarskih zbornic, ki bi se morale v tem primeru pogumno in odločno soočiti z distributivno logiko države in njenega upravljavskega aparata. V to bi se potem vključile razvojne banke, ki so v bistvu samo nekakšna komercialna podjetja, urbanisti, ekologi in tako naprej. Razen ljubljanske mestne uprave (prej in zdaj) se še nihče ni postavil resno po robu distributivni in ravbarski logiki države, vendar so tudi v tem primeru odpovedale ključne koalicijske stranke. Pisanje scenarija za uspešen in koristen razvoj Slovenije res ni težko. Če k temu dodamo še nekaj politične soli in staro modrost, da “blagovne znam- ke” (identitete) človeka ne ' določata le rasa in kultura, marveč predvsem etika, potem bi imela politika v Sloveniji tudi manj nepotrebnih sporov s Cerkvijo, zagatami z moralnim in verskim poukom, zgodovino, sosedi itd. Dodatne komplikacije povzroča tudi nenehno psevdo strateško pehanje uboge Slovenije v različne smeri: najprej samo v Evropo, nato v Evropo s pomočjo srednje Evrope (avstrošvabski bazen) in tako naprej. Na dlani je namreč, da se počasi in kljub vojnam oblikujeta severni in južni pol Evropske unije in popolnoma vseeno je, s kom bo trgovala Slovenija: vedno bo v sredini, kakor jeziček na tehtnici. Pri tem je spet od njenih politikov odvisno, s čim bodo obdarili in presenetili Evropo: za začetek na primer z necarinskimi trgovinskimi ovirami (non - tariff barriers) s Hrvaško, da bi zmanjšali napetosti med sosednjima in prijateljskima državama, s predlogi pogodb med posameznimi državami glede državljanstva, da Slovenci iz zamejstva in diaspore ne bi ostali odrezani od matice, z alternativnimi scenariji za evropske politične organizacije, ki jih že hromi birokracija, s koristnimi predlogi v mreži R. O. M. E., to je prostovoljni organizaciji evropskih mest (mnoga so po svojem gospodarskem potencialu močnejša od Slovenije) in še z vrsto drugih koristnih in uporabnih pobud. Mogoče slovenski politiki res vedo, zakaj govorijo, da lahko Slovenija izgubi svojo samostojnost. To se vsekakor ne bo zgodilo zaradi pomanjkanja gradbenega materiala: tega je povsod dovolj. Težave se za-‘ čnejo pri zidarjih. Milan Meden Zakulisje Medtem ko v Sloveniji marsikje grobo preganjajo in maltretirajo cigane kot nezaželene, je bil v Ribnici krst ciganskih otrok. Ribniška župnija ima že preko 80 ciganov, ki se preseljujejo iz novomeškega in kočevskega predmestja. Centri za socialno delo še nikjer v Sloveniji niso bolj aktivno vključili cigane v nekatere dejavnosti, ki bi ustrezale njihovemu načinu življenja. Cigani v vseh občinah, kjer so naseljeni, dobivajo le nekaj denarne podpore. Ciganske matere zato nenehno prosjačijo po naših vaseh in čakajo, če bo padla kakšna drobtinica od bogatinove mize. V duhovniškem poklicu sem se že večkrat srečal s posameznimi ciganskimi otroki pri verouku in krščevanju, kjer so navzoči tudi njihovi starši, botri in številno sorodstvo, vsako leto v življenju ciganov opazujem zanimive pojave. Ob prazniku svete Ane in Marijinega vnebovzetja se množice ciganov zbirajo pri cerkvah, ki so posvečene sveti Ani in Mariji vnebovzeti. Lansko leto so me za ta Marijin praznik ribiški in kočevski cigani, po krstu njihovih otrok v župnijski cerkvi, povabili k Novi Štifti, da bi se tam sredi lepe narave skupaj z njimi povesili ob mojstrsko pečenem odojku. Njihove oči so kar žarele, ko so me nenadoma ugledale pri njihovih ognjih. Med izredno živahnim pogovorom sem vprašal eno ciganko, ki je imela okrog sebe osem radoživih otrok:”Zakaj imate cigani tako radi sveto Ano in Jezusovo mater Že ob sami besedi Cigan se mnogi ljudje (tudi prenekateri kristjani) zaničljivo in ponižujoče izraža-jo:”Cigani so lenuhi, smrdljivi, umazani, polni bolh in zviti tatovi. Pred njimi je treba zaklepati vrata. Naj živijo v svojih brlogih po gozdovih ali pa jih bomo zaprli v kontejnerje...” Takšne in podobne izjave slišim skoraj vsak dan, ko se pogovarjam z ljudmi, ki nikakor ne morejo sprejeti drugačnih ljudi kot so oni sami. Zapoved ljubezni do bližnjega so zakopali globoko v podzemlje svoje podzavesti. Marijo? Čemu ravno za žegnanje sv. Ane in Marije Vnebovzete tako radi prihajate k cerkvam, ki so njima posvečene?” Temnopolti obraz ciganske matere je nenadoma zažarel in brez obotavljanja je mi je odgovorila:”Ana in Marija sta ženi, materi. Cigani se veselimo življenja, veselimo se rojstva vsakega otroka. Tega veselja v vaših, krščanskih družinah primanjkuje. Mi cigani zelo spoštujemo čudoviti materi Ano in Marijo. Poglejte, koliko ciganov se je danes zbralo pri Novi Štifti! Radi se imamo in pri Mariji nam je dobro...” Ob tej izpovedi ciganske matere sem se lahko samo zamislil in se nemo spraševal: - Ali nimajo slovenske Cigani letijo v nebo Zakulisje žene in matere še kaj tega naravnega veselja do življenja? Okrog ciganskih mater vedno teka gruča otrok. Naše matere pa že skoraj ne poznajo otroškega živžava okrog sebe. Mnogokdaj namesto otrok vzamejo na sprehod v naravo lepo negovanega psa. Pes pa nikoli ne more materi alj ženi podariti tistega veselja, zadovoljstva in radosti kakor čebljajoči in nenehno sprašujoči otrok. Letošnja sobota pred praznikom Marijinega vnebovzetja mi boO ostala vedno v spominu. Že par dni pred praznikom sta prišli v župnišče dve ciganski materi s prošnjo, da bi krstili njihove otroke. Ciganka Jožica, ki ji je nagubano čelo odkrivalo osebno trpljenje zaradi dveh odraslih invalidnih otrok, me je vdano prosila:”Gospod župnik, saj boste krstili mojega sina Lenkota in hčerko Jožico? Oba sta že odrasla in zelo trpita, ker sta invalida. Težko se gibljeta in sta skoraj popolnoma gluha in nema. K verouku ista mogla prihajati. Moliti znata le sveti angel. Kolikokrat sem že jokala, ker jih nekateri njuni beli vrstniki ponižujejo. Mož mi je že umrl in sedaj mi je v oporo snaha, ki bi šla rada za botro Lenku in Jožici. Gotovo ima Bog moje otroke rad in jaz bom vesela, če jih boste krstili...” Ob srečanju s to materjo sem se takoj spomnil Jezusa iz Nazareta, ki se je še posebej rad družil s ponižanimi in raz-' žaljenimi. V Markovem evangeliju je zapisano, kako so matere prinašale k Jezusu otročiče, da bi se jih dotaknil. Jezusovi učenci te ljubezni in pozornosti do otrok niso razumeli in so skušali matere z otroki odgnati proč od Jezusa. Jezus se je nad tem grobim početjem svojih sodelavcev vznejevoljil in odločno dejal: “Pustite otročičem, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, takih je namreč božje kraljestvo!” Karl Marx, tudi Jezusov rojak iz Izraela, je najbolj občudoval Jezusa v njegovem nepozabnem srečanju z otroki, ko jih je objemal in blagoslavljal. Odrasli se lahko samo pri nepokvarjenem otroku učimo iskrenosti in pristnosti. Med krstnim bogoslužjem treh ciganskih otrok sem najmočneje doživel prvinska čustva ciganskih staršev, botrov in številnih sorodnikov, ki so med vsem obredom navdušeno pritrjevali mojim bogoslužnim vzklikom. Toliko veselja, radosti in sreče nisem doživel pri krščevanju drugih otrok. Na žalost je pri mnogih starših krščanstvo zdolgočaseno in silno pozunanjeno. Za krst in birmo izbirajo najpremožnejše botre, ki pa jim razen denarja in bogatega darila ne morejo dati tistega duhovnega bogastva, ki ga bodo krščenci v svojem življenju najbolj potrebovali. Krščeni ciganski otroci Lenko, Jožica in Jasmin od svojih botrov ne bodo dobili gorskega kolesa, videokamere ali mopeda. Dobili pa bodo večno živo ljubezen, potrebno toplino in skromne darove, ki so jih poprej naprosjačili pri usmiljenih ljudeh. Ob slovesu smo se slikali pred župniščem ob vznožju velikega Jarmovega križa. Invalidna Lenko in Jožica sta mi podala svoji nepokretni roki in v njihovih očeh sem videl odprto nebo, otroško veselje in neugasljivo svetlobo. Jokala sta od sreče, ker nisem zavrnil prošnje njune dobre matere. Prepričan sem, da ima Bog za cigane drugačna merila in se ne ozira na gole predpise in zgolj cerkveno zakonodajo. Morda bodo v nebeškem kraljestvu ravno ponižani in razžaljeni sodili nas, ki smo na zemlji preveč upoštevali zgolj paragrafe in črko. Iz evangelija pa vemo, da črka mori, duh pa oživlja! Farani, ki so tisto soboto hodili mimo cerkve in župnišča, so strmeli nad množico ciganov, ki se je zgrnila okrog mene pod križem. Morda so nekateri farani v mislih grajali to moje početje. Če so se ljudje že pred dva tisoč leti pohujševali nad Sinom človekovim iz Nazareta, naj se še nad menoj, ki bi bil rad njegotTposlanec. Pristna ljubezen se namreč nikoli ne pohujšuje in ne obsoja, ampak samo pomaga. Ta ljubezen, ki nikoli ne mine, pusti vsem živeti. To je hotel za vekomaj izraziti tudi naš pesnik, ko je v pesmi “Nezakonska mati” zapisal: MENI NEBO ODPRTO SE ZDI, KADAR SE V TVOJE OZREM OČI, KADAR PRIJAZNO NASMEJEŠ SE, KAR SEM PRESTALA, POZABLJENO JE. ON, KI PTICE POD NEBOM ŽIVI, NAJ TI DA SREČNE, VESELE DNI! AL TE JE TREBA BILO, ALI NE, VEDNO BOM SRČNO LJUBILA TE. Maks Ipavec Prispevki k novejši zgodovini (10) Brez omejitev in komentarjev objavljamo dele dnevnika dr. Vase Predojeviča, polkovnika JLA na mestu generala, politkomisarja nekdanje pete armijske oblasti. Dr. Vašo Predojevič, ki že trideset let živi v Sloveniji, izhaja iz partizanske družine, ki je dala enajst spomeničarjev in enega narodnega heroja, zato je bil partizanska sirota. Danes je tudi... Ponedeljek, 8. 7. 1991 8.00: Dobim informacijo, ki so jo iz 14. korpusa, iz njegovega organa za moralno vzgojo, poslali direktno Upravi za moralno vzgojo in v kateri poudarjajo: “Tu nas imenujejo okupatorje, mi, pripadniki JLA v Republiki Sloveniji, pa smo okupirani na najslabši možen način”; “politika nas je zaradi lastnih sebičnih interesov postavila mimo naše volje v to, nam težko, situacijo, zdaj pa imamo občutek, da smo pozabljeni”, zatem pa postavljajo mnogo vprašanj, navedel pa bom samo eno: “Kdo lahko zagotovi, da se ne bodo ponovili takšni spopadi, v katerih je oče na eni strani (JLA), sinovi pa na drugi (TO in policija)?”. 11.00: pomočniki javljajo, kakšne so reakcije na govor Zveznega sekretarja za ljudsko obrambo: 31. korpus - Maribor - “to delajo in govorijo” tisti, ki ne želijo ostati in živeti v Sloveniji ter tisti, ki bodo “odšli s helikopterjem”, nas pa bodo pustili tu; 14. korpus - Ljubljana - gqvor ne ponuja ne garancije ne perspektive, vse se dogaja po starem, vsi smo v ujetništvu, kdo so izdajalci v vrhu - pri nas so znani Josip Jauk, Slobodan Lončar in Vlado Radulovič; 13. korpus - Reka - poniževanj ni moč več trpeti, ali je kje izhod, Zvezni sekretar ga ni niti nakazal, nimamo nobene perspektive, boljše bi bilo, če bi dal ostavko, kot da nič ni povedal... 17.00: Navzoč sem na raz- govoru komandanta s starešinami, ki so se vrnili iz zapora v Dobu pri Mirni (novi komandant jih je pozdravil z besedami: “Častno in pošteno ste ohranili lik oficirja JLA”). Povedali so: Oficir: vsem dezerterjem in izdajalcem je treba soditi - to so pooblaščeni starešine kot tudi ■■■■■■■■■■■ morala ujetnikov je bila visoka kljub grozoviti torturi - mučenje je bilo nepopisno, zaradi tega smo pripravljali tudi samomore; odnos slovenskega naroda je dober tudi sedaj, odnos TO in Milice pa je kriminalen, mi smo izdani... Oficir: ujet sem bil pri prevozu hudega ranjenca; pripravljen sem iti pobit vsa vodstva, ki so kriva za vse to; ponujena mi je svoboda, če pregovorim polkovnika Popova v vdajo; mojo družino bom preselil, potem pa se bom vrnil, da se bom boril... Mlajši oficir: oni imajo vrhunsko organizacijo; za vse naše akcije so vedeli vnaprej; aktivne vojaške osebe (“naši”) na njihovi strani so najslabše; nastopili smo slabše kot na vojaški vaji, tako smo se tudi obnašali, dokler nismo pričeli trpeti izgub; izdaja je zelo velika... Oficir: mladi oficirji so samoiniciativni in hrabri, vendar jih poveljniki zavirajo; Slovenijo moramo zapustiti častno; šli smo kot na ohcet in žrtvovanje ljudi; izdajalce je treba pripeljati na sodišče - tu moramo iti do konca; nasilno so pripeljali otroke v bližino objektov in jih prisilili, da so očete pozivali k vdaji... Oficir: naloga, ki sem jo dobil, ni bila primerna niti za izhod iz vojašnice; na nalogo sem krenil tudi brez sredstev zve^; takoj pri Metliki sem naletel na barikado in ogenj, ranjen je bil en oficir;, s kolono so me namenoma spuščali do Medvedjeka (kriv je nekdo iz Novega mesta), kjer bi morali biti uničeni; na Medvedjeku smo bili izdani, polkovnik ■■■ ■■■E iz Novega mesta me je prepričeval, da so močni in da se moram vdati, na kar nisem pristal. Prebil sem se do Krakovskega gozda, kjer so me potem prisilili v vdajo; kolona ni bila uničena na Medvedjeku - sam sem onesposobil tehniko in se prebil s svojimi možmi... Ponedeljek, 15. 7. 1991 10.00: Dom JLA - Topčidcr v Beogradu, zbor starešin na najvišjih poveljniških in političnih dolžnostnih v Beogradu, govori Zvezni sekretar za ljudsko obrambo. Povedal je tole: Opomba: govorim situacijo takšno, kot jo vidim, brez olepševanja, odkrito, kakor se je pri nas tudi počelo do zdaj, toda - nekatere ocene stanja v JLA niso bile vedno točne, kot so bile točne ocene stanja v svetu in v naši družbi. Na žalost, na vseh sestankih te vrste in na tem nivoju ni ostalo nič, kar ni bilo takoj dostopno tudi sovražnikom JLA - to je žalostno. Važni elementi ocene situacije: Mednarodne okoliščine ka-rakterizira: Zahod je porazil ZSSR brez boja in ji diktira, kar hoče. Ni več ravnotežja sil, pod čigar dežnikom smo bili tudi mi - zato so namere zahoda v zvezi z nami nejasne, odprte. Na zahodu obstajata dve struji odnosov do nas: Prvič: Nemčija, ki želi razbiti Jugoslavijo pod krinko boja proti komunističnemu režimu, cilj pa sta ji morje in Balkan kot osnova nadaljnjega prodora in ustanovitev Četrtega Reicha. Drugič: Francija (in Grčija) nasprotujeta nemški struji in želita ohraniti Jugoslavijo, ker vesta, da bi po Jugoslaviji Nemci potrkali tudi na njihova vrata. To dejstvo odpira oči Zahodu. Misija Evropske skupnosti ima formalni cilj ohraniti Jugoslavijo, vendar v njej prevladujeta omenjeni struji, torej se bo misija tako tudi obnašala. ZDA se javno politično opredeljujejo za enotno Jugoslavijo, toda napravijo praktične korake nasprotne prvim, torej se bodo tako tudi obnašali. Notranja situacija: Zgodovina je pokazala, da je bila Jugoslavija v vzponu, ko je dominirala jugoslovanska ideja in politika (dokazi - nastanek Jugoslavije leta 1918 in zmaga v narodnoosvobodilni vojni), da pa je Jugoslavija v krizi, takrat in v pogojih nacionalnih in nacionalističnih politik (dokazi - stanje v bivši Jugoslaviji in stanje v Jugoslaviji danes). Ustava iz leta 1974 kaže zgodovinski fenomen, to je, da od takrat nimamo zvezne države ter da smo edina vojska brez “svoje” države na svetu. Zvezna vodstva niso sposobna voditi države, zato so dominirale sile, ki rušijo državo s politiko iz- vršenega dejstva. Tega niso uspeli preobrniti tudi zaradi direktne izdaje ljudi v najvišjih ustanovah države, ki so delovali na razbijanju države. Alternativa temu stanju je poskus zvleči vojsko na javno sceno, zato da bi ona spreobrnila situacijo - ta opcija zaradi globoke nacionalne delitve, ekonomske situacije, zunanjih pritiskov in zaradi narodnega značaja JLA ne pride v poštev. Zdajšnje stanje: Zaradi različnih okoliščin je Republika Slovenija opredeljena za odcepitev - v njej je pro-nemški režim. Takšno stanje in odločitev na Hrvaškem pa peljeta v tnogoč spopad Hrvatov in Srbov. V Republiki Srbiji opozicijske sile izkoriščajo nastalo situacijo in gredo v sporazumevanje z vrhovništvom Hrvaške. V Bosni in Hercegovini so nacionalne delitve očitne, prisotne pa so tudi teze o delitvi Bosne in Hercegovine med Srbijo in Hrvaško. V Makedoniji je stanje zapleteno in zmedeno. V Črni Gori so za Jugoslavijo. Vse skupaj pomeni splošno barvitost stanj in opcij, v katerih je malo skupnega in mnogo medsebojno nasprotujočega in izključujočega. Neprestano se krepijo mednacionalni spopadi, torej smo že sredi državljanske vojne - mrtvih je že 300, ranjenih pa okrog 600 ljudi, Slovenija pri tem ni všteta. V vojni organizaciji v Sloveniji in na Hrvaškem je okoli 200.000 oboroženih ljudi, veliko število orožja pa je pri civilistih. Na sejah Predsedstva SFRJ smo na to situacijo pravočasno opozarjali - ta problem bi se moral rešiti, četudi z vojaško silo, česar pa naša Vrhovna komanda ni sprejela. Se nadaljuje Foto arhiv Nove dobe Zakulisje Po srečnem naključju smo leta 1991 dosegli svoj cilj brez velikega števila človeških žrtev. Sam v sebi sem bil tedaj prepričan, da nas je zgodovina nekaj naučila, da nas je naredila bolj modre od starih Karantancev in da Slovenci hočemo svobodo enkrat za vselej. Lastno svobodo, popolno svobodo, razumno usklajeno s svobodami sosednjih ljudstev. Dovolj je bilo matere Avstrije, dovolj kraljevine, dovolj Ljubljanske pokrajine in Tretjega rajha. Če nas nova Jugoslavija ni mogla osrečiti, dovolj je bilo tudi nje. Dovolj enkrat za vselej. A glej ga vraga, niti dobro še nismo bili svobodni, že je naš vrli Janez v Poljčah pred-lagal izstop iz Jugoslavije in priključitev k neki drugi državi. Spet se je pokazalo, da slovensko vodstvo ne ve prav jasno, kaj je svoboda, kje so njene meje. Pokazalo se je, da tudi novodobni Slovenci ne vedo za svojo dokončno dolžnost, da morajo živeti sami od svojega dela in svojega razuma. Slovenci spet silijo nekam. Ne vedo niti točno kam, ampak silijo ven... Pravijo, da v Evropo. Odkar sem prvič prebral Cankarjevo spoznanje o Slovencih: “Hlapci za hlapce rojeni”, me je njegov rek peklil. Zato sem se proti temu boril in ko je bilo treba tudi proti Janezu v Poljčah. Verovati v Evropo in se ji vdinjati je za Slovence usodnejše od vere v komunizem, o katerem je tovariš Kučan pred sestopom ZK z oblasti dejal, da je daleč kot za kristjana nebeško kraljestvo. Evropa, če si zamišljamo Evropo blaginje, enakosti in bratstva, je za Slovence še nekoliko dalj od komunizma. Seveda, če mlada slovenska buržoazije išče v Evropi gospodarje za svoj prekleti folk, tedaj smo pa že vsi zreli za goslače in hlapce... Vendar nas doslej še nihče ni vprašal, kaj vendar v dični Evropi želimo biti in če res hočemo tja iti? Nekoč sem to misel nekomu omenil, a me je surovo zavrnil: “So te komunisti kdaj vprašali za vstop v Jugoslavijo?” Seveda me niso, zato pa se tudi nisem počutil nič vezanega na njihove zaveze. Tudi na zveze, ki jih sedanja slovenska oblast sklepa brez splošnega ljudskega sog- lasja z znanimi in neznanimi inštitucijami Evrope, ni mogoče gledati drugače kot na- dejanje samozvanega pooblaščenca brez pooblastila... Ampak Evropejci so preštudirali zgodovino Karantancev in postali so odporni na njihovo diplomacijo. Ne verjamem, da bi Evropa sprejela Hotimira mlajšega za talca, četudi bi mu dali ime Lojze, torej svoje najlepše ime. Nič ni važno, če jim pošljemo svojega talca peš ali s posojeno Adrio. Samo osel gre dvakrat na led, le Slovenca spravijo njegovi voditelji na led tudi tretjič. Amerikanca lahko vlečeš za nos, če voha in gleda svoje dolarje. Nemcu moraš pomahati s tisočerimi markami, da ti verjame. Slovencu zadošča certifikat v tolarjih in smer v Evropo. Ampak Slovenci le niso tako prekleto nori, kot si domišljate, gospodje. Ko smo imeli plebiscit glede osamosvojitve, je na volišča drlo vse živo, čeprav naših izseljencev in zamejcev niso pustili k odločanju. Naša elita je raje povabila na plebiscit doseljence, misleč, da bo pozneje z njimi lahko opravila po Krambergerjevo: jim kupila štruco kruha, liter mleka in vozno karto za smer - Jug. Za hrbtom navdušenja je lahko mešati štrene. Dobro ste jih mešali v škodo večine slovenskega prebivalstva in v korist stare in mlade slovenske kapitalistične elite. Za uspeh te ste delali, ko ste v letu 1992 družno s slovenskimi mediji prepričevali slovensko ljudstvo, da je parlament v krizi in da so potrebne nove volitve. Tedanji slovenski parlament sploh ni bil v krizi. Deloval je povsem normalno in s preudarnostjo, ki jo terja zakonodajno delo. Prav ta preudarnost pa je strašila kapitala žejne stare in mlade kapitaliste, da ne bodo uspeli prigrabiti tistega, nad čimer so že imeli stegnjene svoje grabežljive roke. V krizi so bili grabežljive! družbene lastnine, ne parlament. Zato je bilo potrebno razvrednotiti ih odstraniti iz slovenske skupščine vse, kar. je nosilo v sebi še kaj človeške časti in poštenja in se upiralo nepoštenim oblikam lastninjenja, nerazumnim zahtevam po militari-zaciji Slovenije in uničevanju slovenskega gospodarstva, kajti trdnega gospodarstva se ne da privatizirati. Resnica tedanjega časa je, da so bile pričakovane koristi vladnih strank in njihovih voditeljev povsem drugačne od koristi, ki so si jih od osvoboditve in osamosvojitve obetali ljudje. Mimo tega dejstva Zakulisje so neopazno zdrsnili vsi mediji take ali drugačne vrste. Volitve leta 1992 zato niso bile nič drugega kot ena izmed slovenskih strankarskih vojn pod posrednim vodstvom strankarskih podpornikov, skritih za strankarskimi veljaki... Dr. Bučar je kot predsednik Skupščine RS na eni prvih sej v slovenski skupščini povedal nekaj o Slovencih: “Slovenci so riti!” Kar se njegove malomarnosti pri obrambi časti njegovega parlamenta in njegovih poslancev pod njegovim vodstvom tiče, vem zagotovo, da je tudi on Slovenec! Skupaj s predsednikom tedanje vlade in nekaterimi ministri je odgovoren, da Slovenci dandanašji nimamo, kar je bilo v slovenski skupščini že tedaj predlagano in bi Slovenci že davno lahko imeli: Slovenci vsega sveta bi lahko bili slovenski državljani z zagotovljeno varnostjo kulturnega in narodnostnega življenja, v Sloveniji bi imeli polno zaposlenost brez socialnih bremen, imeli bi civilno družbo, ne pa države nasilja, ki je nevarna celo najvišjim državnim osebnostim. Imeli bi parlament kot ustvarjalno telo novega slovenskega reda, ne pa grešnega kozla vlade, ki zaradi strankarskih interesov nikoli ne more postati nepristranska zastopnica in zag-vornica vseh slovenskih državljanov. Nihče se v letih po osamosvojitvi Slovenije ni bolj uštel kot pošteno misleči demosovi ljudje. Mislili smo, da se borimo za osamosvojitev Slovenije, ljudstva in naše družbe. Bili pa smo le ščit v rokah rdeče in drugačne avantgarde proti njihovim tekmecem z juga. Bili smo ščit vladajočega razreda združenega iz starih in novih kapitalistov. Za njih je bilo ljudstvo samo ščit, tankovska ovira, okop... Ampak ušteli ste se tudi vi, gospodje! Ušteli ste se hudo! Izbrali ste si nekaj, proti čemur so se vaši rdeči predhodniki borili, kar so uničili kot ničvredno in škodljivo. Izbrali ste si politično razredno družbo. Se ne zavedate, da ste si s tem izbrali tudi razredni boj kot neizbežno posledico razredne družbe? Mislite, da boste zmogli v nedogled krmariti med lastnimi, kapitalističnimi in ljudskimi interesi? Sedaj niste več delavska avantgarda, niste več člani delavskega razreda, niste več nerazpoznavni samoupravljavci. Ste sestavni del vladajočega politično gospodarskega razreda! Sedaj sami ustvarjate svoj obvladovanj proti-razred! Boste zmogli v takih okoliščinah živeti in preživeti kot vladajoči razred, ne da bi vas motilo vaše poreklo ali usoda vladajočega razreda? Saj ste mojstri dolge plovbe in imate trdo kožo, ampak ljudstvo je v oseki. Zadnji referendum o ustanovitvi novih občin je povedal, da naše morje postaja luža, premajhna, da bi zmogla oprati toliko grehov... dovolj, dovolj jih je, gospodje! Franc Lovšin STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE DUNAJSKA CESTA 22 6U16UUBUANA s tl«ke*$ieU irkewS VLOGA ZA DODELITEV POSOJILA Zaporedno Številko prošnje po razpisu Stanovem jsktzgo skl odo Republike Slovenije«, z dne 21.7 J 992 /1-1 zco Zahtevane 1. Prosilec .*» EMŠO JL Spol (obkroliio) ,Z'Q,r, A,O, , I 11 I 1 I I I I I i i , I , f j_ moški B Jenski 41» Naslov tddlnega bivolišCa ulico m hiirso lieviko HQ/io s a a m P*wes*w»W8aB|^ poStno številko in ime pošte l .ki f i % i /. lOi L--?v »Sfc A-J O tj) obSnct Z-3 • .S / 3 i^/4 _______________________________________ S. V stanovanjski enoti, v kateri sem stolno prijavljen, sem (obkrožite) A lastnik £*y> pn sorodnikih C najemnik {oziramo Imetnik stanovanjske pravice oli podnajemnik), ki sfanovonja ne morem odkupiti po stanovanjskem zakonu, ker je stanovanje; (obkrožile) 1 privatno % (denacionalizirano 3 hišnilko 4 drugo a, 4,3 sto*#*®« S. Vali kost stanovanjske enote v koten sem stolno prijavljen t_m5 (stanovanjska površino brez pomožnih stanovanjskih prostorov kol npr. klet, drvarnico, garaža) r. Število stanovalcev v stanovanjski enoti, v koleri sem stolno prijavljen t.idL *» Prosim ra posojilo v višini B. Stanovanjsko vprašanje \_Aypirv% rešujem (obkrožite) B ponovno J ,00 SIT lijavtjam, da mi vsi v vlogi navedeni podatki talni in da nitisamnltimoji d nižinski Hani, ki skopaj z mano rešujejo stanovanjski problem, niso lastniki dragih stanovanjskih enot In ne kandidirajo na tem nadelajo. L' a. /o, mi ga stanovanja nimam in ga nikoli nisem imel, pa tudi kdo drug iz moje družine ne. Imam garsonjero, ki sem jo kupil z bančnim kreditom z oderuškimi obres t nimTmerami 1.T988T 27'Tcga neobstoječega stanovanja torej nisem mogel oddajati in z njim zaslužiti niti 1 DEM, kaj šele 9.000 DEM, kot mi je za preteklo leto in pol izračunal Luskovec. V garsonjeri živita dva sorodnika, študenta. Nobenega svojega premoženja nisem nikoli skrival, ker se pač nimani^čežaTsramovati, in sem ga ustrezni komisiji Državnega zbora ob začetku svojega mandata v skladu z zakonom tudi prijavil" 3. Službeno stanovanjc, v katerem prebivam, ni večje od 100 m2, kot trdi Luskovec, temveč manjše (za prav to- 6. Parcela št. 1451 ko. Vižmarje, kjer sem gradil hišo ni' sporna, kot jo brez dodatne obrazložitve označuje Luskovec. Je last Stanovanjske zadruge Medvode, jaz pa imam kot njen Član z zadrugo pogodbo o gradnji na tej parceli iz leta 1986. novanjski gradnji. 8. Leta 1987, ko sem začel graditi hišo, v Vižmarjih, še nisem bil funkci-onar takratne ZSMS (še član ne), kot Luskovec trdi, da bi nakazal zvezo med mojo politično funkcijo in gradnjo hiše. 9. Hišo v Vižmarjih sem gradil po veljavnem gradbenem dovoljenju od zgodnje pomladi do novembra 1991. cviucnui suaiiKc^ in ga mu nu jjucuain;—‘ 16. Luskovec seje sum z vprašanjem, kako seje cena na dražbi v dveh mesecih znižala iz 3.12DPEM na 2.709 DEM. Ob tem nekaj stavkov prej sam ugotovi, daje bila cena določena v dinaijili (ne v DEM) in da seje, od cenitve sodnega cenilca do dražbe, v dinarjih z revalorizacijo povečala, ne zmanjšala. Tistih pribl. 400 DEM razlike je posledica gibanja tečaja nemške marke v primerjavi z revalorizacijo v dinarjih v decembru 1990 in januarju 1991 in takratna politika”Zvežncga izvršnega sveta, nc jaz ali pa občina kot organizator dražbe. 17. Funkcionalno zemljišče poleg go-spodarskcgapošiwiavC5šoči šem od-RuplTtakokot sam objekt ŽČT1991 (Luskovec sc zlaže, da ga nisem in da sem, cestami, ra vscciiu lanKuvcu uiujv pv- godbo s tem podjetjem označi za pošteno ■ v navcdnicah. Nizkotno. 19. Hiša v Čezsoči ima 150 m2 stanO; vanjske površine in ne 250. koTiiJe iz-misliJ Luskovec, kljub razpolaganju z resničnimi podatki. Luskovec vsvojih vrednostnih sodbah nenehno namiguje, da sem kot politik tlJ-y«KAAU /'.. \\ ^ ;xf| l Belgijski monarh Albert je že leto dni na prestolu, a je še vedno osenčen s svojim predhodnikom Baudou-inom, ki je umrl lanskega julija. Po letu njegovega prestolonasledstva ni bilo nobene značilne ceremonije. Pa ne, da Belgija ne bi imela rada svojega monarha in njegove elegantne žene, temveč enostavno še ni.uspel izstopiti iz sence svojega predhodnika Baudouina, ki je kraljeval na prestolu več kot štiri desetletja in so ga svoji domovini častili kot nekakšnega svetnika. Mogočen Baudouin je bil uspešnež, saj je francosko govoreče Valonce in nizozemsko govoreče Flamce, sicer s težavo, združeval v eni državi. Albert pa se na problem teh dveh narodnosti ne zna pravilno odzvati. Tudi kot bleščeč zakonski mož se ni nikoli izkazal. Z ženo Paolo sta v preteklosti komaj prebrodila nekaj kriz, do ločitve tudi ni veliko manjkalo. Postavlja se že tudi novo vprašanje prestolonasledstva, saj Albertovo (60) zdravje le ni več tako bleščeče. Uradni prestolonaslednik (34), ki dobiva očitke, da ni dovolj “svet”, bi naj prevzel to vlogo, čeprav bi si Belgijci mnogo bolj želeli njegovo sestro Astrid (33) za kraljico. ZURKA Basistu skupine U2 Adamu Claytonu te dni res ni lahko pri srcu. Naomi je spet zaljubljena, vendar ne ljubi njega. Po dolgem ugibanju je lepotica z modnih pist priznala svoje ljubezensko razmerje z režiserjem Seanom Pennom, ki je zaradi zapeljive manekenke zapustil svojo drugo ženo, igralko Robbin VVright, s katero ima dva otroka. Vsestranski Marky Seksi Marky Mark je pokazal svoje mišičasto telo sedaj tudi na platnu. Po izteku pogodbe modela za spodnje perilo pri Calvinu Kleinu, uspešni izvedbi MTV popularne “United”, se je odločil preizkusiti tudi kot igralec v filmu “Mr. Bill”, kjer s svojimi kaotičnimi prijatelji oteži življenje Mr. Billu. Na glasbenem področju je malo slabše, saj napovedana septembrska turneja s Princem Ital Joem odpade. Naslednje leto pa namerava izdati solo album. Marky Mark, model, pevec, igralec in morda še kaj se svoje slave v L. A. komaj otepa. Catherine Oxenberg na delu Chaterine Oxenberg po dolgem času zopet snema. Tokrat je to televizijska serija “Acapul-co Heat" ali poslovenjeno Vročica v Akapulku. Pri tem ima nemalo težav, največ seveda s soigralcem, lepim, dolgolasim blondincem, s športno izurjenim telesom, ime pa mu je Fabio. Ob prav tako lepi in muhavi lepotici je konkurenca neizogibna, saj noben od njiju ne odstopa od svojega “prav”. Med snemanjem se izzivata, kregata, psujeta, skratka, sploh se ne prenašata. Čedna Chaterine' ga imenuje “neumni kup mišic”, on pa ji ne ostane dolžen in ve povedati o bivši den-verski zvezdi, da je pred kamero lesena kot strašilo. Če bosta odklonila snemati, kot grozita, se bosta morala pogovarjati še kje drugje... npr. na sodišču. Trebušček za spomin Nosečnost, devet mesecev pričakovanja je mogoče ohraniti v spominu s fotografijami, videokasetami, pa tudi mnogo bolj otipljivo, kot se je domislila ameriška umetnica Francine Krause. Njen postopek je zelo preprost. Na trebuh nosečnice nanese mavčno oblogo, ki se v eni uri strdi. Odlito skulpturo potlej različno okrasi, prebarva, pač po želji bodoče matere. Nekatere v pričakovanju želijo svoj trejbušček poslikati in okrasiti kar same. Uganka J ■■ I 8» "s 88 MMMl ■- 1 >x -m. v MN M v Uganka 37 Oven: Svojo energijo boste usmerili E* k bolj resnim stvarem, službi, družini, domu, zdravju. Obveznosti se bodo kar grmadile, zato je najbolje, da se jih nemudoma lotite. Pazite na zdravje, obiščite zdravnika, varujte se poškodb. V ljubezni ne tvegajte. Srečne številke: 1, 2, 4, 7, 18. Bik: Lahko si oddahnete. Pred vami je sijajno obdobje, polno srečnih okoliščin, ki bodo najbolj vplivale na vaše čustveno življenje. Krasno so zaščiteni predvsem rojeni do 5. maja. Vse vam bo šlo od rok, partner in sodelavci so na vaši strani. Srečne številke: 2, 3, 5, 9, 16. Dvojčka: Nič dobro se vam ne piše, lahko bi vam propadli poslovni načrti, izvlečete pa se lahko z nekoliko več strpnosti in tolerance. Z zdravjem ni najbolje, psihično boste napeti, morebiti bodo tudi težave v družini. Stisnite zobe, saj bo mimo. Srečne številke: 1, 5, 7, 8, 12. Rak: Lahko se urgjffl zares veselite priho-dnjega tedna, zopet so na vidiku prijetna potovanja in srečanja vseh vrst. Učite se, kupujte, popravljajte avtomobil, zvezde so na vaši strani. Obkroženi boste s prijatelji, čaka vas vroča ljubezenska vez. Srečne številke: 2, 5, 6, 10, 13. Lev: Mirnejši teden ne pomeni tudi stagnacije. V poslih in poslovnih vlaganjih bo šlo dobro, vendar ni pametno takoj odkriti vseh kart. V ljubezni in prijateljskih srečanjih se boste počutili prijetno, zadovoljni boste sami s seboj in svojo okolico. Srečne številke: 1, 2, 3, 13, 16. [ A Devica: Pred va-kML-. mi je mesec intenzivnega življenja, obdobje, v katerem boste rešili številna vprašanja. Planeti so vam naklonjeni, zato izkoristite ta čas. Spremembe, ki jih želite, bo okolje sprejelo. Mislite na sebe. Zdravje je vse in vse boljše. Srečne številke: 3, 4, 5, 11, 19. Tehtnica: Težko boste zadovoljili svoje potrebe. Sc vedno boste nared za ljubezenske pustolovščine, vendar bo treba tudi kaj žrtvovati. V službi se bodo odnosi nekoliko ohladili, za ambiciozne je to priložnost, da se potrdijo. Ne pretiravajte. Srečne številke: 3, 6, 7, 12, 18. ■s*** Škorpijon: V tem obdobju se bodo tudi vam uresničili težko pričakovani načrti. Usmerjeni ste v prihodnost, sedaj pa boste lahko želi sadove svojih naporov. Pustite skrbi in se bolj posvetite prijateljem. V ljubezni pač ne morete imeti vsega. Srečne številke: 1, 6, 7, 11, 12. Strelec: Vladavina Device bo obremenila vaše poslovne odnose, pričakovati je trenja in nesporazume, izpostavljeni boste dodatnim pritiskom. Tudi zdravju ne kaže najbolje, v ljubezni so možni manjši prepiri s partnerjem. Bodite previdni z denarjem. Srečne številke: 1, 7, 9, 10, 16. Kozorog: Planeti vam bodo omogočili, ■#> da boste nekoliko zmedene razmerg uspešno držali pod nadzorom. Vladavina Device vam bo prinesla več stabilnosti, svojo energijo boste usmerili v bolj koristne stvari. Umirjeno se ukvarjajte s športom, več potujte. Srečne številke: 2, 5, 6, 10, 21. Vodnar: Ne pres-trašite se zaradi no-!jn vih razmer v službi. & Tam boste porabili preveč energije, vendar vam bo to v zadovoljstvo. Pomembno je, da imate dobro urejeno življenje. V ljubezni je vse v redu, na dan pa bodo prišla nekatera stara neprijetna sumničenja. Srečne številke: 3, 7, 9, 10, 17. Ribi: Sedanje sta-nje zvezd je za vas najbolj neprijetno obdobje v letu, vendar jo boste po srečnem naključju letos dobro odnesli, obkrožali vas bodo prijatelji in prijetni ljudje, možni so tudi nekateri novi projekti. Kljub vsemu previdnost ne bo odveč. Srečne številke: 1, 4, 6, 9, 20. Pri žrebanju rešitev nagradne križanke bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih bomo v uredništvu prejeli najkasneje do četrtka, 8. septembra 1994 do 12.00 ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 18. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali naslednje nagrade: 1. nagrada: Darilni paket Grafike Gracer v vrednosti 5.000 tolarjev 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone” 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba Rešitev nagradne križanke št. 15 iz številke 32 Vodoravno: kasta, Isar, oportunist, malarstvo, Ptiči, kork, ar, Rasto, Brigita, tim, bradavica, MA, pripust, Kalisten, adjektiv, Nen, Ind, SEATO, vagon, STA, cč, VO, rov, pak, Akadem, ilo, Anapa, latica, stiren, EG, rog, tranša, Mann, sla, orač, Antili, Ant, Na, eu, statik, stik, Ank, literarna teorija, abota, Miran Rudan, Rora, Kant, Jaka. Rešitev nagradne križanke št. 16 iz številke 33 Vodoravno: sovražnica, oprostitev, Natta, kana, Ati, tolar, Rina, Hi, Bojan Krajnc, Ida, Ira, Aar, Ilarion, sonant, matineja, tanker, erogena cona, Tage, Nin, sekira, VI, AK, Isis, risalnica, kaja, GN, Leonidas, Antej, trapist, Mi, metalo, krivka, Ascari, Arsa, Rae, starikavec, karta, Popit, kaša, Rn, IK, Osana, obela, Jaka, KT, ol, vokal, etan. Tokrat je žreb razdelil nagrade takole: Nagradna križanka št. 15: .1. nagrada: Darilni paket Grafike Gracer v vrednosti 5.000 tolarjev - Rudi Matko, Pod gozdom 15, 61420 Trbovlje 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Grofje Celjski v ...” - Janez Majcen, Goriška 6, 63000 Celje 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba -Mira Vehovar, Ponikve 79 b, 61312 Videm - Dobrepolje Nagradna križanka št. 16: 1. nagrada: Darilni paket Grafike Gracer v vrednosti 5.000 tolarjev - Majda Janič, Pristava 29, 61355 Polhov gradeč 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič “Grofje Celjski v ...” - Gral Katica, Hardck 19, 62270 Ormož 3. nagrada: četrtletna naročnina na časopis Nova doba -Mateja Zupan, Cesta svobode 26, 64240 Radovljica Iskreno čestitamo! Nagrajenci naj se javijo v uredništvu zaradi dogovora o prevzemu nagrad! NAGRADNI KUPON ŠT.18 PRIIMEK IN IME: ULICA: ______ POŠTA, KRAJ: ,C~Ne- 38 Mreža PRIPRAVLJENI, Ste se dobro pripravili na današnjo tekmo? Tokrat je še posebej zahtevna. Težko je doseči zmago. Zmago na trgu. V poplavi ponudnikov ne zadostuje samo dober izdelek ali storitev. Treba je storiti nekaj več. Tudi uvodna promocija večkrat ni dovolj. Razmere na trgu se namreč tako hitro menjajo, da seje treba neprestano prilagajati. Da bi potencialne stranke seznanili z novostmi, kijih ponujate, potrebujete medij, ki ne zaostaja. Medij, ki je stalno na tekočem: 24 ur na dan, 7 dni v tednu, 365 dni v letu. Prav to ponujamo! Informacijski center As je nov slovenski informacijski center ponudbe in povpraševanja po izdelkih in storitvah. Do informacij je mogoče dostopati enostavno in hitro - prek telefaksa. Zato je odprt najširšemu krogu podjetij in obrti, ki lahko do centra dostopajo kadarkoli. Potrebno je le vzpostaviti telefonsko zvezo in oglasil se bo odzivnik, ki vodi skozi možnosti, ki jih lahko izbiramo s pomočjo tipkovnice na telefaksu. Na koncu pritisnemo še tipko "start" in že smo na cilju: prejeli bomo faks z natanko tistimi informacijami, ki smo jih zahtevali. Škoda pa bi bila, če bi nekdo zahteval informacije o izdelkih, ki jih vi ponujate -pa vas v centru ne bi našel. ZATO NAS ŠE DANES POKLIČITE IN ZAHTEVAJTE PODROBNE INFORMACIJE O POGOJIH OGLAŠEVANJA! BRALCEM NOVE DOBE DODATEN 10% POPUST Želimo, da nam ponudbo Informacijskega centra As podrobneje predstavi vaš zastopnik. Če se bomo odločili za enoletni najem oglasnega prostora, bomo poleg 30% popusta v prednaročilu izkoristili še dodaten 10% popust in prejeli praktično nagrado. PODJETJE: KONTAKTNA OSEBA: ................................................. NASLOV: ......................................................... TELEFON: Kupon pošljite na zgornji naslov. g‘STT“\' n : k> a i, > ,: 7/ y PODJETJE ZA MARKETING PROPAGANDO PROPAGANDNO GRAFIČNE STORITVE TEL: 061/312-518, FAX: 301-778 ZDRAVILIŠČE DOBRNA KUPON NOVE DOBE ZA 10% POPUST PRI VEČERJI V HOTELU TRIGLAV OD PONEDELJKA DO PETKA JJetal Profil Domžale Jarška cesta 30 d.o.o. IZDELAVA IN MONTAŽA DVORIŠČNIH IN GARAŽNIH VRAT Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM Telefon: 061/ 714-105 Telefax: 061/ 712-283 KOVINSKA GALANTERIJA Anton Čižman, 61211 Ljubljana - Šmartno, Kajakaška 13 Tel., Fax: 061/59 889, Slovenija Mimmhm Lm SrnamUKVstereo 959MHz e BREZ DLAKE NA JEZIKU iuiMHM Kam« InsmUKVstereo 959MHz m radio slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88.9 MHz STEREO !X"H9________________________________H ,93\n\6voi6V6s fidvsU) t 6Aatodvtt>M BrtElilOljnO^ 6V6l9b$l.91U SV V 9i vomli) fliŽBV xi svlsigotot-...V9{iiq6q siidsi,ii9ixi inSonuipolmom manvied en I, Pp • . ilo^9iel6)l si ITUMIM IH3 v AA ni 8A evei>9Voq -vomlit AIO ileoMilev rt sev si 191 volngmuitob.atrtB-igotot etneminlob sndseo bs [ilBigotol svelebsi 8eiqx»- imBniSšddilog olot 8 enivogit enešoles osdob-- bs 9[ilot,mhxmh ob 9V639voq,9>Uixiv otot-16)1 9Š ni,9q0)<80l6ig iw 8Bn etidžidO 107,8 Mhz Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure PODJETJE ZA TRŽENJE, RAČUNALNIŠTVO IN IZOBRAŽEVALNE STORITVE MURSKA SOBOTA D.O.O. 69000 MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 15, TEL.: (069) 31-255, FAX: 21-116 GRAFIKA GRACER d.o.o. ar Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./fax: +386 (0)63 34-164 CELJE d.o.o. Ulica XIV. divizije 6; 63000 CELJE, Tel.: 063/ 26-236, 29-375, Fax.: 063/ 29-375 HI ‘T/CantcčcL "* Začetniški in nadaljevalni računalniški tečaji, sveto- K5EE" Vernova 7, Tudi na MOS! Hala B/18 Novo! Računalništvo za otroke! I Z. OBVESTILO! Obveščamo vse ljubitelje narave in rekreacijskih pohodov, da dne 3. 9. 1994 ob 01,00 uri organiziramo maratonski pohod na relaciji Celje - Logarska dolina. Vse informacije o pohodu dobite pri ZŠAM Celje, Slomškov trg 1, na telefonski številki 441-621 ali 25-709. >*$ in uspešno upravljanje z vašim premoženjem. kušnjami na denarnem področju. Doslej smo varovali vaše premoženje, zdaj vam ponujamo VARNOST IN DONOS. roko pri ustvarjanju in varovanju vašega Triglav - Pooblaščena investicijska družba Ob Muri bo prihodnjega bogastva, kupovala delnice vrste dobrih in obetavnih slovenskih podjetij, predvsem pa tistih s Prekmurja in Prlekije. Zato Vse informacije so vam na voljo na vseh poslovnih mestih bo naložba certifikata v našo investicijsko družbo za vas Zavarovalnice Triglav ali pri vašem zavarovalnem zastopniku, varna in donosna, hkrati pa bo zagotavljala, da bo bogastvo Pokličite nas po telefonu: 069/31-650. vašega kraja ostalo v vaših rokah. <§> Pooblaščena investicijska družba ob Muri d.d. Triglav NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPODARJA Maša V podružni cerkvici svetega Frančiška Ksaverija v Ribnici je bila 25. avgusta odlično obiskana maša v dobre namene za poštenost in pravično pravno državo, ki jo je naročila Nova doba zaradi primerov grobega kršenja človekovih pravic v Sloveniji (primeri razbitih družin nekdanjih nekrivih uslužbencev jugoslovanskih organov, nerazumljivo dolg pripor zakoncev Kodrič itd.). Maševal je ribniški dekan Maks Ipavec, ki je z izbranimi besedami sporočil v bistvu le to, da je pet prstov različnih, vendar so na isti roki, zato moramo ljudje živeti v medsebojni ljubezni in strpnosti in se spomniti, da je Kajn v grehu ubil svojega brata Abla. Večer v cerkvici svetega Frančiška Ksaverija so obogatile pesmi dekliškega pevskega zbora, maše pa se je poleg uglednih ribniških očakov udeležilo neverjetno veliko mladih ljudi. Mejdun, je rekel Ipavec, koliko vas je, ki dobro delate in mislite... Ni sledu za bombašem Avstrijski notranji minister Franz Loeschnak je imenoval posebno komisijo, ki naj bi raziskala ozadje eksplozije v Celovcu. Policija za zdaj ni naletela na nobene nove sledi. Bomba je bila sestavljena iz pol metra dolgega plastičnega tulca, v katerem so bili trije ali štirje kilogrami eksplozivne snovi. Avstrijska policija išče belo vozilo znamke mazda, ki naj bi jo osumljenec vozil. Doslej so pregledali že pred 11.000 takšnih avtomobilov v Avstriji, sedaj bodo preiskavo razširili še v tujino. Panorama Franci Križaj, režiser: “Slovenski teater je na pravi poti, čeprav tako zelo odvisen od gmotnih zmožnosti. Gre za precejšnje vsebinske razlike od teatra do teatra, ki jih alternativne skupine uspešno zapolnjujejo. V Celju pripravljam Jožeta Kranjca Detektiva Meglo, komedijo gogoljanskega tipa iz tridesetih let, za mali oder pa sodobno komedijo Smejči mladega Zorana Hočevarja.” Butasti sindikati Samozadostna vodstva sindikatov zganjajo hrup in si pojejo hvalnice ob sleherni drobtini, ki jim jo milostno pokloni vlada. Če bi ustanovili koncern, kot jim je bilo ponujano, bi skupaj z delavsko hranilnico danes lahko shranili večidel certifikatov svojega Članstva, ne pa da so samo nemi opazovalci razprodaje Slovenije, njenih tovarn in delavcev. Bili bi enakopravni pogajalec, delavci pa ohranili svoje tovarne in socialno varnost. Vodstva sindikatov so se tako prvič izenačila z delavci: oboji bodo služili tujemu gospodarju. Mafija Njegova ekscelenca gospod predsednik Milan Kučan prav sili, da bi ga gospoda Janša in Po-dobnik znova stiščala na zagovor v parlament. V razgovoru s kolegico Barbaro Kram-žar je povedal tudi tole: “Nimam razlogov, da ne bi mislil, da v Sloveniji ni mafij. Čudno bi bilo, če jih ne bi bilo, toda menim, da so drugačne vrste in da je govorjenje o tako imenovani udbomafiji samo poskus, da bi se pozornost odvrnila stran od pravih mafij, ki so tudi mednarodno povezane...” Njegova ekscelenca že ve, glede na to, da je on dobro varovan, ostaja samo vprašanje, kaj bo on kot predsednik naredil, da bi to ubogo, z mafijami prepredeno državo obvaroval, preden delavcev ne izropajo, posameznike razkosajo, nekdanje policaje povozijo, oficirje križajo in turistov ne postrelijo. Leblanc svetovni prvak Osemindvajsetletni Francoz Luc Leblanc je postal novi svetovni prvak med poklicnimi kolesarji. Na zelo zahtevni progi in v hudi vročini je zbral dovolj moči, da je kilometer pred ciljem pobegnil zasledovalcem in pripeljal na cilj dobrih 251 kilometrov dolge proge s časom 6.33.54.