Nova teorija o temelji zascite posestne.
(Konec.)
Evo, kako Olivaret svojo tezo dalje dokazuje.
Zvrsevanje prava je posledica prava, je njegovo Xivljenje, njegovo vstvarjanje; ko bi ga zakon preCil, provzrofiil bi njegovo asfiksijo. ZasCita zvrsevanega prava je oCividno naCelo, ki ne potrebuje daljsnjega dokaza. Mari je morda zakonu dognati, da li zvrsevanje prava odgovarja realni eksistenciji prava? Z drugimi besedami, ali je zakonu preiskavati temelj prava, da mu dovoli zascite? Ne, ker bi ga s tem onemogocilo.
Cloveska volja je naravno pravna v dvojnem smislu: 1. V smislu, da je vsak svobodni 6m Clovekov juridiCen, namreC da je zvrgevanje ali vsebina zvrsevanega prava; 2. v smislu, da je po logiSnem zakonu ta vsebina zvrsevanje prava. Ne go-vorimo, da je volja clovekova sveta, da je domnevati dobro, dokler se ne dokaSe protivno, ampak, ker je naravno pravna, recimo, da jo je treba braniti, kadar vrsi pravo. Ako bi se pa narobe zahtevalo, da se brani zvrgevanje vseh pravic, katere se prikazujejo na juridicnem polji, veljala bi domneva, da je vsaka volja naravno nepravna, na veliko korist malopridneJera. Tako raz^aljenje clovestva unidilo bi drXavo, katera bi ga vza-konila, a to bi tem absurdneje bilo, ker sam motilec v veCjem delu slu(5ajev ne prereka prava, katero moti, — njegovo zvrsevanje moti, ali ne zanika njegovega pravnega temelja.
Vsaka volja torej, katera vrsi pravo, povlasCena je ostati pri vrsenem pravu in biti kako tako varo-vana. *)
*) „Toda voluntad pues, que ejerce un der-echo, tiene derecho a permanecer en el y, como a tal, a ser protegida" (o. c. s. 481).
19
—   290  —
Da se ta zasCita izvede, je li treba sodni oblasti pro-glasiti ektistencijo prava? Rekli smo, da ne, ker tu gre za pravo aktualnosti (namrec za zvrsevanje prava) in ker je sodniku dosti, videti ga, da ga potem brani. Kakor hitro je clovek zaijen v pravu, da ga vrsi, dosti mu je, da dobi zascite, dokazati aktualnost zvrsevanja. Iz tega mora izhajati, da bode varovano ono fakticno stanje, katero je po lici zvr§evano pravo, naj je tudi posestnik iti mala fide. Kajti zasCita ne-postenega posestnika objektivno je postena, cetudi je z ozirom na doloceno osobo in ostale pravne razmere subjektivno nepo-stena. Morda je ta zascita moralno nedovoljena, ali pravo ne sme kot morala dloveske vesti izprasevati ter je slediti v njenih temnih zakotjih, ampak mora fiksovati glavne smotre, prikladne svojemu zunanjemu lieu. Vse, kar je v tem okvirji, pravo je, dasi je z ozirom na tretjo osebo cin popolnoraa neposten.
Uporabljanje teh nacel na zascito zvrsevanega prava, naj se to tudi sarao zunanje prikazuje kot tako, stvori za§cito posesti.
Kadar je pravo ocividno pp svojem naslovu, tedaj se kot tako brani; kadar se brani kot faktum zvrsevanja, takrat gre za zasSito posesti.
Tako Olivaret razlaga svojo teorijo ter misli, da je temeljita, ker vse ostale reasumuje, in evo, kako si prizadeva, da to doka2;e.
Volja je naravno-pravna ter ima pravico, da se spostuje njen delokrog in juridicna njena svoboda, razodevajoca se na polji posesti ali drugega prava (teorija volje Randova in drugih), in kedor jo po tem takem napada, zakrivi privaten prestopek, ki ga je izgladiti (teorija privatnega delikta Savignyeva). A ker se z vsakim prestopkom napada javni red, onda je motitev posestne pravice napad na javni red (teorija Rudorfija). Vrhu tega zahteva ekonomicni interes, da je cuvati posest (teorija Stahlova), in to zahteva tudi juridicni interes (teorija Buchelova).
Ker se v vsakem pravu brani njegovo zvrsevanje, last-nistvo pa spada med najva^nejsa prava: zascita posesti je mogoca lastnina (stare teorije). Istina, posest ni domnevano pravo (teorija Roderova in Thibautova), ali je nek a vrsta prava nadomnevo. Zakon ne vidi v posesti domnevanega prava, ampak nadzirati mu je zvrsevanje prava v vsaki fakticni
—   291   —
19*
vsebini {ha de ter el ejercicio de un derecho en todo contenido de h'fcho). OCitati se nam utegne razlika possessoriuma od peti-toriuma in da je nedopusten ugovor lastnistva. Ali kak§na je svrha onega? Braniti aktualnost zvr§evanja prava kot takega. A tega? Zakonski z dokazom obistiniti pravo, katero poCiva na einu, se dvomnem. Kako je mo6i pred sodisCem me§ati tako razliCne stvari, kakor so pravo aktualno (zvrSevanje, zunanjost prava) in upano prava? Zategadelj ima izmed aktualnega prava t. j. pripoznane posesti, in prava, ki pred sodisCem ne obstoja, dokler ni dokazano, vec pravice posestnik, nego li tist, ki ne poseduje (teorija Brunsova): j)ossessor hoc ipso quod possessor est, plus juris hahet, quam ille, qui non possidet.^
Olivaret priznava, da sta dve teoriji v tesni zvezi z njegovo, to sta teorija Iheringova in Liebejeva. Osvaja si popolnoma prvo, ki ima le jedno napako (ki pa ni napaka, ker se Iheringovo delo nanasa na rimsko pravo), da obsega namreS samo posest stvarij. Ihering zove kakor mi (pravi pisatelj) posest zunanjost prava {la exteriqtidad del derecho), in kakor on, mislimo tudi mi, da je posest trdnjava za obrano prava (za obrano lastnine, pravi Ihering). Naj se raztegne njegova teorija na. posest prava, pa se bode jedva razlikoval njegov nauk od nasega. A od Liebejeve teorije') si pisatelj osvaja glavno idejo, da sedanja volja, koja se determinuje v aktualnem Cinu, je jus in thesi in da je zaradi tega vsako nasilje na njo naperjeno prepovedano, ker je vsak sedanji napad na aktualno pravo nepravda.
Tako Olivaret obrazlaga svojo teorijo, traded se dokazati, da obsega vse ostale. Ker pisatelj takoj zacetkom izjavlja, da se ona ne ozira na nobeno pozitivno pravo, poCensi od rimskega, nego da se snuje na goli filozofiji prava, odpadejo ugovori, ki bi se utegnili zoper njo dvigniti zaradi narave, ki jo ima juridicna posest, kakersna je iz rimskega in iz kanonskega prava se prelila v moderno zakonodavstvo. Kajti ako je res, kakor to ostroumno in globoko misli spanjolski uCenjak, da je posest zvrsevanje in zunajnost prava in da je svoboda tega zvrSevanja resno pravo, ki zahteva za§5ite: „ne bi se mogla na polji pozitiv-nega zakonodavstva vsprejeti nadalnja trditev njegova, da taksno
—  292  —
zvrsevanje, takSna vidna aktualnost ne potrebuje dokaza (La acUi-alitad no exige pruehaj. Posest po avtorji samem ni le fizicen, nego tudi duseven cin volje, ki prav zaradi tega veSkrat potrebuje induktivnega dokaza, ker se vedno evidentno ne ma-nifestuje, da celo neredko Sin, ki po svoji fizicni zunanjosti ima lice zvrsevanja prava, v resnici to ni, ker mu manka one volje, naperjene na zvr§evanje prava, v kateri, pravi sam Olivaret, obstoja posest. Ce kedo bere jagode v tuji hosti, imamo v tem cinn zunanjost zvrsevanega prava, ali dokler se ne dokaXe volja k temu zvrsevanju, ni, da bi oni cin bil vsebina kaki pravici (kajti sosed lahko ex jure familiaritatis bere jagode, a niti §anja se mu, da zvr§uje s tem kaksno pravo), niti ima dotiCni cinitelj pravo zascite. A sam fizicni element posesti potrebuje dokaza, pogosto jako teikega pred sodiscem, ki se poprej, nego podeli za-§cito takemu va^nemu cinu, mora prepricati o eksistenciji vseh onih najraznisih okolnostij, v katerih po razlifinosti prava lahko sestoja fakticno njegovo zvrsevanje.
Razlo^ivsi veliki razvoj teorije posesti, pocensi od rimskega in kanonskega prava, ki jo je raztegnilo na vsa prava in okrepilo njegovo zascito „actione spolii'^, pa naprej do novodobnega, ki je pri-znalo, da zvrsevanje prava t. j. posest nahaja svoj temelj v sebi (possession vaut titre", kakor pravi Code Napoleon § 2279): formuluje Olivaret zakljuSke prvega dela svoje razprave tako-le: 1. Posest V najsirsem' filologiskem in logiSnem smislu je sinonimna ideja aktualnosti 5;ivece in zvrsujoce (idea sinonima de adualitad vivienfe y en ejercicio); 2. na juridicnem polji je lahko reci, da volja poseduje, kadar namerno, izkljucivo in ne zacasno vr§i katero koli pravo; 3. to zvrsevanje je fakticno pravo ter se lahko raztegne na vse kategorije prava in zato spada v obcni del sistema; 4. akoprem od posesti nastane mnogo fakticnih in pravnih koristij, ki vstvarjajo ^quantnm interest possidere", jedino pravno nstanovilo, nastavse od posesti, so akcije prirejene izkljucivo za njeno za§5ito; 5. posesti ni smeti mesati z lastnino, katero spremlja Jus possidendi", ali katera logicno in historicno od posesti izhaja; 6. iz istine, da je najti posest varovano v vseh narodih, koder se pokazuje individualna lastnina, je izvajati, da zascita njena ima toliko historicni, kolikor racijonalni temelj: 7. ta temelj ni drugega, nego nujna zascita zvrsevanega prava.
—   293   —
Mi smo hoteli nase Citatelje opozoriti na to izvrstno delo spanjolskega pravnika, da se vidi, kako juridiCna znanost v tem stoletji ni izkljuCivi monopol nemskega naroda, kakor nekateri misle, pa niti na onem polji ne, kjer so Nemci velikih in za-slu^nih triumfov nabrali. Ce so latinski narodi, nekdanji svetovni ucitelji prava, zaostali na tem polji, germansko pleme pa se je bujno razvilo, vender so tudi v tem nazadnem stanji imeli in imajo svetlih stranij. Praktidni njihov genij nikedar ni usahnil, zlasti ne na Francoskem in v Italiji; a Spanija, ki je delila z nesmrtnimi pravoznanskimi proizvodi slavo velike francoske pravne sole 16. stoletja, pokazuje, da noce zaostati za svo-jimi sorodnimi dru^icami bas na civilnem polji, kar dokazuje Olivaretova knjiga, stojeca an niveau sedanje znanosti, kjer ni talvo lahko brati novih lavorik, in osnova novega civilnega zakonika, predloSena de^elnemu zboru (Cortes) za vso Spanijo, ki se nima jednotnega civilnega zakonika. Dobro bode za nas Slovane, ce bistrimo pogosto meglene vire nemske znanosti, iz katere se tostran Velebita vecinoma zajema, sve5:im in svetlej-sim vzduhom znanja in umenja latinskega. katerima so brez dvojbe nasa narava in sposobnosti bolj sorodne.
Olivaret ni v svojem obse5;nem delu niti nas pozabil. Ne navaja samo, preiskujoc razna oznamenila besede „posest" in sinonimov v vseh omikanih narodih, tudi terminov, ki rabijo ruskemu, slovanskemu (lemjua estarn — v smislu jugoslpvanskem) in poljskemu jeziku (str. 11), nego, kjer razpravlja o zgodovini lastnine in posesti, opisuje po Laveleyu mir ruski in zadrugo srbsko, ilirsko (hrvatsko) in dalmatinsko (str. 436—439).
Ko bi to njegovo delo bilo v Nemciji na svetlo prislo, bili bi ga strokovni listi zaradi izvenredne erudicije in kritike v zvezde kovali. Ali sedanji duh ne priznava drugega kraljestva mode niti na polji znanstven'em, razun nemskega. In vender je Spanija bila do sedaj jedini narod, ki je vsemogocnemu drSav-niku V Varzinii nasproti stavil reakcijo, a Xezlo znanosti ni, kot 2ezlo sile, zajamCeno se nobenemu narodu.
Frof. Vojnovic.
—   294   —
0 notarjih ali beleznikih.
Pravno-zgodovinska (Srtica. (Konec.)
Leta 1837. napovedal se je za lom.-beneCansko kraljevino nov notarski red, tudi je stopil v zaSasno moC najv. ukrep z dne 5. januvarija 1837, kateri je c kr. senatu vrhovnega sodnega oblastva v Veroni dovolil, da sme imenovati, predno se izide novi not. red, nove notarje, kadar to ^ele in potrebujejo degele in koder so prazne take slu5;be. Za tem razglasil se je se najv. ukrep z dne 4. marcija 1837. Po teh ukrepih moral je n. pr. kompetent biti doktor prava in izkazati se, da je dosegsi doktor-stvo dve leti za tem potrebno prakso zvrseval pri slu2;bujo6em notarji; tega pa ni bilo treba tistemu, ki je dobro dostal izpit za odvetnika ali pa civilnega sodnika. Prosnje je bilo vlagati pri notarski zbornici, katera jih je priloSivsi mnenje odposlala apelacijskemu sodisCu, a od tod so prosnje sle pred senat vrhovnega sodnega oblastva, kateri je imenovanje izrekel.
Za Dalmacijo pa je najv. ukrep z dne 11. februvarija 1840 dovoUl vrhovnemu sodnemu oblastvu, da sme imenovati notarje tam, koder jih je treba ali so vsaj koristni, ter svojemocno od-pravljati dvome in neprihke, ki bi se utegnile nastavljati zvr-sitvi tega zacasnega pravila.
Ta razlika je v Avstriji vladala do 1849. leta.
Ko pa so tega leta sploh zaceli znova uravnavati sodstvo, mislili so tudi na notarstvo. Pojavi'o se je spoznanje, da ta institut ni zgol va2;en, nego celo nujno potreben varnemu in urejenemu prometu, ter da kaXe razsiriti mu podrocje. Pravo-sodno ministerstvo ga je priporocalo in potem uvedlo na podlogi najv. ukrepa z dne 9. majnika 1850. Avgusta meseca je na to predlo^en bil naSrt bele2ni§kega reda, ki ga je tudi odobril najv. ukrep z dne 29. septembra 1850. Doticno ministerstvo priporocilo veli, da je notarjem delovati v jedni najvaznejgih strok pravnega ^ivljenja, kadar se namrec ucinjajo pravna opravila, da so javno overovljeni zaupni mo^je, ker se njihovim delom podeljuje izredna veljava, katera se lahko se bolj razvije. Notarski red z dne 29. septembra 1850, st. 366 dvi. zak. bil je razglasen za spodnje
—   295   -
in gorenje Avstrijsko, Solnograsko, Stajersko, Korosko, Kranjsko, Gorisko, Gradisko in Istro, Trst, Tirole in Predarelsko, CeSko Moravsko in Slesko, — toda niso ga povse in povsod zvrsevali. Odpravljen je bil pa z notarskim redom z dne 21. marcija 1855, St. 94 dr2. zak., ker je bilo treba, kakor pravi uvod, izpremeniti nekaj doloceb o notarstvu; samo oblast obstojecih menicnih no-tarjev z njim ni ponehala.
V novem zakonu, ki je stopil v mo6 dne 1. avgusta 1855. 1., dana je avstrijskemu bele5;nistvu tista obseJna podloga, na kateri se dandanes stoji, samo bolj razvito v notranjem. BeleX-niki imeli so po tem redu dvojno podrocje, bilo jim je opravljati pravo notarsko delo in pa podpirati sodisca kot sodni ko-misarji. Kar se tice listin, bilo je strankam na izber, hocejo li s pomocjo notarjevo dobiti si listine, katere jim lahko sMijo kot odlicno, navadno pravde odstranjujoce dokazilo o razlocno skle-nenem in natancno izra^enem pravnem opravilu, ali pa izhajati brez taksnega, celo brez pismenega dokumenta. Zakonodavec tedaj se ni hotel uvesti t. zv. „notarijatske zapovedi" in to ozi-raje se na nacela obc. dr?-. zak., po katerih so pogodbe lahko ustne ali pismene, potem pa tudi zategadelj, da se opravila brez potrebe ne obte^ujejo ter stranke pravno ne scitijo, He tega no-cejo. Kot sodne komisarje je zakon postavil notarje nekoliko zaradi tega, da sodiscem odvzame nekaj dela, nekoliko da strankam pospesuje njihova opravila in naposled tudi zaradi notarjev samih, da jim zagotovi subsistencijo; na vse to je tudi ozirati se pri prakticnem pozivanji bele5;nikov k takim opravilom.
Zelo va2no vprasanje, sme li notarska sluJba biti zdruSena z odvetniskim opravilom, resi napominani zakon: S slu2;bo notarjevo je advokaturo moci zdruSiti le na deieli in po tistih mestih, kjer ni de^elnega sodisca. To pa zategadelj, ker so na deZeli dotlej Siveli odvetniki, katerim je bilo opravljati beleJniska opravila; takim odvetnikom bi ta dohodek cisto usahnil Ce bi se jim notarijat odvzel, ker v teh krajih stranke nimajo svojih zastopnikov, da bi jih za svet povprasevale glede vaXnih pogodeb, nego notar jim skrbi ob jednem za vsebino in obliko listine.
Stevilo notarjev je bilo doloceno, tako tudi kraj njihovega podrocja. Za Stajersko jih je bilo 69, za Korosko 21, za Kranjsko 19, za Gorisko in Gradisko, Istro in Trst 40.   V Gradci bilo je
—  296   —
ustanovljenih 6, v Celji 2, v Celovci 3, v Ljubljani 3, v Rudol-fovem 1, V Trstu 8, v Gorici 3.
V ustroj pa je bilo treba spraviti se dvojno uredbo: nota-rijatske arhive in notarijatske zbornice.
U^e ministersko priporoCilo iz leta 1850 je izjavljalo, da je treba zapovedi, kaj tedaj storiti z notarskimi zapisi, kadar be-le^nik preneha uradovati. Tega vprasanja bi ne bilo, ako bi se vsprejel sistem, da je mo6i kupiti notarske urade. Ali zoper tak sistem govorijo vsestranske izkusnje po drugih de^elah in ce kje, tako ti6i poglavitni vzrok popacenju bele^nistva, katero je po nekod res nevarno postalo, v tem, da je moci prodajati te urade. Za zapise bi se pa vsekakor dalo skrbeti tudi tako, da bi jih prevzel kak drugi notar, ki bi bil dolSan shranjevati jih ter dajati od njih prepise. Ali tu bi morali notarju izrocati zapise vseh njegovih sprednikov, potem bilo bi razmerje med njim in sprednikovimi pravnimi nasledniki cesto tako zamotano, da bi se racuni dali resiti samo s pravdami. Bilo je torej najbolje reCi, da dr?;ava prevzame zapise bivsega notarja in to bodi si kot breme, bodi si kot korist, ki je zdru^ena s shranjevanjem in drugaCno manipulacijo aktov. Po vsem tem bilo je treba ustanoviti notarijatske arhive. Vzdr^evati pa jih je najbolje ka-zalo s tistimi pristojbinami, katere placujejo stranke za odpravke, prepise itd. listin, shranjenih v arhivu. V tem smislu slovejo tudi dolocila notarskega zakona.
Notarijatske zbornice, pravi napominano minist. priporocilo, najla5:e vzdr5;ujejo uzoren red in postenje med notarji ter tako tudi utrjujejo obstoj notarijata. Njim je tudi najveC do tega smotra in nadejati se je zlasti od njih nasvetov, kako je nadalje razvijati ta institut in kako ga je delati res koristnim. Zaradi tega bilo jim je dati primerno podrocje, cetudi ne vse discipli-narne oblasti,
Iz teh osnov je izisel sedanji se bolj razviti in popolnjeni bele^niski zakon z dne 25. julija 1871. 1. dr2. zak. st. 75.
—I.
—   297   —
Iz sodno-zdravniske prakse.
PiSe med. di\ Fran Zupanc. (Dalje.)
Dodatno na razgovor o sodno-zdravniskem presojanji po-skodeb na „2ivem" po smislu avstr. kaz. zak. treba se omeniti do-lo6be § 132 kaz. pr. r. Ta doloCba zahteva, da zvedenca izreceta, „katere izmed najdenih telesnih poskodeb ali pokvar na zdravji je ali same na sebi ali po njihovi skupni moci brezpogojno ali v posebnih okolnostih danega slucaja steti za lahke, teike ali Siv-Ijenju nevarne poskodbe".
Cisto umevnc je in pripeti se v istini tudi dostikrat, da je skupni ucinek vec poskodeb „te2ka poskodba", cetudi so posa-mezne poskodbe „lahke". Posameznim udarcem s palico, s §i-bami, z bicem gotovo ne moremo pripisovati posebne va?;nosti, a vender njihova skupna moc vcasih provzroci te2ka, da se celo smrtno nevarna znamenja; zajedno krvavenje iz vec ran poskodo-vanca lahko spravi v smrtno nevarnost, a izguba krvi iz jedne same rane ne bi morda imela takih posledic. Taksen kombinovan uCinek provzroci lahko hudo ravnanje jedne same osobe, no naj-veCkrat je pa pri takem hudodelstvu vdele2enih vec osob (n, pr. pri tepe^ih), in na to ozira se tudi § 157 kaz. zak., ki dolocuje, da je vse, kateri so se pokvarjenca lotili, tako da je nastopila tezka poskodba zgol po zjedinjenih nasledkih poskodeb ali hu-dega ravnanja, spoznati krivimi hudodelstva „te2ke telesne poskodbe".
Bolj tezko je tolmaciti brezpogojno lahke, te^ke ali 2iv-Ijenju nevarne poskodbe ali pa take poskodbe, ki so zgol zaradi raznih okolnostij slucaja dobile te znake.
U2e omenjeni S 132 kaz. pr. r. zahteva, da zvedenec pove, kaksni ucinki navadno izhajajo iz po§kodeb te vrste in kateri ucinki so v istini nastopili v konkretnem slucaji. Po S 129 kaz. pr. r., ki govori o poskodbah, po katerih je nastopila smrt, izreci mora mnenje, ,.je li dejanje bilo smrti krivo a) nie samo po sebi sploh, b) vsled tega, ker je poskodovaneo osobno bil take narave ali V posebnem stanu, ali c) zaradi nakljucbenih okolnostij, V katerih je bilo storjeno ali d) po vmesnih vzrokih, ki so se
—   298   -
po nakljucbi pritaknili, katerim je pa vender ono dejanje povod ali izvir dalo, in ali bi se zadnjic e) smrt bila dala s pravocasno in primerno pomoCjo odvrniti."
Ako pretehtujemo in primerjamo oba navedena paragrafa, katera imata jeden in isti smoter, pojasniti namrec na vse strani okolnosti, katere lahko vplivajo v konkretnem sluCaji pri smrtnih in nesmrtnih poskodbah, uvidimo takoj, da treba pod brezpogojno te^ke in smrtnonevarne poskodbe uvrstiti samo take poskodbe, ki so nle „same na sebi" to postale, da pa je nam „za pogojno ali za zgol vsled posebnih okolnostij te2ke ali smrtnonevarne poskodbe" oznaciti tiste poskodbe, ki se takisto znaCijo se le po okolnostih, nastetih pod a) do e) v § 129 kaz. pr. r.
Razmotravajmo torej te okolnosti in sicer zajedno oziraje se na po§kodbe, ki jih je pretehtavati na ^ivem in na mrtvem telesu.
U2e po samem zakonu treba je v cislih imeti dvoje: 1.) je li bilo dejanje, katero je provzrocilo poskodbo, taksno, da je po njem samo ob sebi (brezpogojno) nastopila poskodba? in 2.) je li daljnji razvitek oziroma izid poskodbe zavisen jedino le od poskodbe same na sebi ali pa morebiti od drugih okolnostij?
Ad 1.) Ako je bila poskodba storjena z veliko silo in s takim orodjem, da je mogel in moral zlocinec znati u2e po splosnih svojstvih orodja, da z njegovo uporabo laliko nastopajo teJike ali smrtnonevarne poskodbe, takrat potrdimo takoj to vprasanje. Zanikali pa bodemo tedaj to vpraSanje, kadar pro-vzrocijo primerno neznatne sile n. pr. zausnica, sunki s pestjo i. t. d. teSko, ?;ivljenju nevarno ali pa se celo smrtno poskodbo, zlasti ako se se izkaSe, da so dale le prav posebne telesne razmere, katerih pa zlocinec ni poznal, povod tako izvenrednemu in nenadnemu izidu hudega dejanja. Take razmere je smatrati in ocenjevati po smislu kazensko-pravdnega reda za „osobno naravo". Tako je tolmaciti, kadar je bil n. pr. neznaten udarec na glavo z roko ali pestjo povod nesrecnemu izidu. Werner pripoveduje nastopni slucaj: V prepiru udarjen je bil moi, sicer krepak, s pestjo prav neznatno v zatilje in se je na to takoj mrtev zgrudil. Ko ga raztelesijo, najdejo na cvrsti opni mo-
-   299   -
') Haiie Hirnhaut, I'acchgmeiiingitis hdermorrkagica. '-) Muakel faserge-schieiilst.     Hydioceplialische Zustrinde.     llydrocephale. V Aneurysma arteriosum, Geschwilr. '•   Bluterkrankheit.     Tubenschwangerschaft.
Xganovi) dokaj velik mesnik^) (sarcoma) kateri je prav pod udarjenim mestom ii2e lobanjsko kost prejedel. — Za „osobno naravo" je smatrati n. pr. krvno (krvnotocno) vnetje cvrste opne mo^ganov, katero nahajamo tolikokrat pri pijancih; tu cesto z najmanjsim pretresom raztrgas prene^ne Cilice, iz katerih sestojajo vsled dolgotrajnega vnetja cvrste opne mo^ganov na njenem povrsji nastale mrenice. — Semkaj je nadalje pristevati kro-nidne bolezni v glavi, sosebno razna vodoglavna stanja.') Stirinajstletnega decka, vodoglavca^ je drug decek pahnil s komaj pol metra visoke klopi, tako da je prvi dokaj trdo priletel s sednico (gozo) na tla. Cetudi se ni cisto nic na glavo posko-doval, vender je takoj omedlel, dobil krc ter v jedni uri umrl. Ko so ga raztelesili, ni bilo moci drugega najti, nego veliko vo-doglavnost. Isto tako govorili bi takrat o „posebni osobni naravi", ako bi po neznatnem sunku ali udarcu n. pr. zabrekla odvodnica''^) se raztrgala ali ce bi pocilo crevesno ule.") — Semlcaj tudi sodi izvenredna krhkoba kostij, potem krvave-nost') a tudi razne druge akutne in kronicne bolezni, jetika, otrovanje z alkoholom (alkoholizem) i. t. d. Pod b) §-a 129 kaz. pr. r. navedeni pojem „posebnega stana" poskodovancevega se ne ozira na taksno stanje, katero je u2e komu prislo v navado, ozira se ocividno samo na prehodna stanja, v katerih je bil kedo prav takrat, ko je bil poskodovan. Semkaj bi morebiti lahko bilo pristevati noseCnost v troblji^) (v jajevodu), ker pri tem stanu vcasih nie po neznatnem sunku v trebuh poci dotifina zelo nabrekla troblja.
Ad 2.) Dostikrat, sosebno kadar traja pokvara zdravja ali ne-zmo^nost za poklic izvenredno dolgo, treba je po pravem vzroku nepovoljnega izida poskodbe gledati v posebnih samoosobnih (indviduvalnih) ali pa tudi postranskih momentih. Samoosobni so u^e navedeni pri razpravi o „posebni osobni naravi". Za po-stranske momente pa je smatrati n. pr. gnili prisad (smetljaj), ce ni bil utemeljen v svojstvu doticne poskodbe same na sebi, (5e je torej nastopil iz vnanjih okolnostij, slabe obveze ali
—   300   —
Sodno - zdravnisko presojanje nesmrtnih poskodeb po smislu novega nacrta kazenskemu zakonu.
A) Te2;ka poskodba na telesu.
U2e prvi pogled na § 236 nacrta kaz. zakonu preprica nas takoj, koliko natancneje dolocen, koliko bolj zozen je pojem „te2ke poskodbe na telesu" po smislu tega nacrta v primeri s
') InficM.     Starrkrampf, tetanus.     Halsschlagader, carotis.     Schenksl-ader, femoralis.
pa, kadar se je rana pozneje okn^ilai). Brez dvojbe sodijo tudi patologicni procesi, ki se pridruzujejo poskodbam, n. pr. prisadi, gnojna kri, odrevenelost^) med slucajno nastople komplika-cije, pri katerih pa bode vsekakor zelo te5;avno, navadno ne-mo^no dolociti, so li take komplikacije provzrocile ocividno vnanje zlo ali pa vplivi, katerim cesto ne vemo naravi in razvitka.
K postranskim momentom pristevali bi nadalje tudi to, ako se poskodovaneo premalo ali pa cisto nic ne varuje. Po tem vprasa se prav dostikrat. Tu ne smemo prezirati, da poskodovaneo morda ni mogel cisto nic slutiti pretece nevarnosti, ker so se utegnila iz poCetka pojavljati le prav neznatna znamenja; saj se zdravnik iz pocetka lahko prezre va2;nost poskodbe, sosebno pri poskodbah na glavi, tako da mu cesto sele poznejsnja znamenja, rekel bi, pravi sled pokazejo.
Ce se vprasa po tem, bi se li bila dala odvrniti smrt s pravocasno in smotru primerno pomocjo, umeti je to vprasanje samo tako, da se morda sploh ni iskala zdravniska pomoc, cetudi jo je bilo moci dobiti se pravocasno, da je torej nepovoljni izid provzrocen bil zaradi tega ali pa zaradi neprimerne pomoci. Vprasanje to je moci tolmaciti samo v navedenem smislu, dru-gace pac ni lahko uvideti, kako naj bi le kolickaj vplivala na kazensko-pravno oznacenje n. pr. izjava, da bi bilo moci koga oteti smiti, ki je bil vboden v obvratno^ ali bedrno*) od-vodnico, ako bi bil zdravnik takoj na mestu ter podvezal 2iIo; zvrsujejo se namrec, kakor znano, take poskodbe navadno v razmerah, da pac ni govora o takojsnji zdravniski pomoci.
—   301   —
pojmom „teXke poskodbe" po smislu § 152 sedanjega kaz. zak. V le-tem ni nikjer pojem „teXke poskodbe" doloCno omejen, in torej je bolj ali manj prepusceno zdravniku, da si ga on tolmaCi po svoji volji, toda nacrt kaz. zak. smatra samo takrat „poskodbo na telesu" za „teiko'', ako je provzrocila gotove v § 236 izrecno zaznamovane posledice. V prihodnje torej ne bode, kakor sedaj, doloCiti zdravniku, kaka je poskodba — je li „lahka" ali „te2ka" — nego izjaviti se mu bode samo o tem, so li nastale posledice, zaradi katerili kaz. zak. smatra in kaznjuje poskodbo za „te2;ko".
Doticne posledice, katere se v obce zlagajo s posledicami, ki so nam u2e znane iz § 156 sedanjega kaz. zak., so te-le:
a) „Izguba vaSnega telesnega uda", tako n, pr. lahti, roke, bedra, noge in nosa. Izgubo drugih udov, n. pr. vec ali celo vseh prstov jedne roke, treba bode ali oznameniti po svojstvu konkretnega slucaja za izgubo va?;nih udov, ali pa jo uvrstiti pod pojem „trajno ska^enje"; izguba posameznih clenov na prstih pac ne bode imela take va^nosti. Tudi iz nacrta kaz. zak. ni povse razvidno, kaj prav za prav misli zakon z izgubo nave-denih udov, namrefi ali samo njihovo popolno odlocitev od trupla ali pa tudi u2e to, da niso delj za rabo; sodni zdravnik ne bo opustil, da ne bi povdarjal jednakega pomena nazadnje navedene posledice s prvo, in to tem manj, ker so tudi pravniki svoje jednako misljenje v tej reci u^e s tem dokazah, da so predlagali k do-ticni dolocbi se dodatek „ali da postane laket ali roka, bedro ali noga trajno neporabna".
b) Izguba vida na jednem oCesi ali pa na obeh. Z obliko, V kateri se izra^a ta pojem, prenehajo gore navedene te2;ave, ki so nastajale iz dotidnih doloceb dosedanjega kaz. zak. Res ni moci povse omejiti pojma „izgube vida na jednem o6esi ali na obeh", pomisljal se pa vender ne bo nijeden zdravnik dolociti u2e tedaj „izgubo vida", ako doticnik znabiti z naporom in trudom se lahko razlikuje vecje re6i; ali primorani bi namrec bili zanikavati se takrat „izgubo vida", ako bi ga ne preostajalo vefi, nego li kvantitavni obcut za svetlobo. Kadar je torej dvomno odlo5iti se za to, je li pokvarjenje vida smatrati za izgubo tega Cuta, razlo5;ili bodemo sodniku oziroma porotnikom pomen takega pokvarjenja; od sodnika, kateremu je pri doloCitvi kazni uvaXe-vati vse razmere in okolnosti, zavisi potem, ako se doticna po-
—   302   —
')   Verfall in Sieddlium.   V   Verfalt in Lahmung,  ^) Bewegungsorgan. *) Schliessmtiakeln. ') Plilegmone.
skodba ni smatrala za „te2;ko telesno po§kodbo", da on odmeri najvisjo kazen, katera je ustanovljena za „ne teSke" spoznanim poSkodbam.
r) Kar se tice izgube sluha, govora, plodovitosti (plodnosti) in rodilne zmo^nosti, opozarjamo na to, kar je u2e povedano z razmotravanjem jednakih doloceb sedanjega kaz. zak.
d) Hiravosti) in ohromelost^).
Pojem „hiranja" je razmotravan u^e spredaj in navedeno velja tudi tukaj. Sedanji kaz. zak. (156, b) govori o trajnem hiranji, nacrt kaz. zak. pa nima ve5 tega dodatka. Nastaja torej vprasanje, kako je umeti hiranje po smislu naCrta, je li to namre5 neozdravna nadle2;nost, ki ima gore navedena svdjstva, ali pa splosna, tudi u2;e delj Casa trajajoca kronicna bolehnost, akoprem jo je se mo6i popolnem ozdraviti. Br?;kone ima naCrt v Cislih le-to navedeno stanje; v nemski zakon namrec tudi ni bil vsprejet nasvetovani dodatek „trajno" z obrazlo2;bo: „ker stanje hiranja u^e samo na sebi itak tirja daljsnjo dobo, in nasvetovani dodatek bi torej lahko dajal povod omahljivemu tolmaCenju".
Raznovrstne te?;ave provzroCeval bode vsekakor izraz „ohro-melost". V fizijologiCnem smislu znaCimo z izrazom „hromota" izgubo skrdljivosti misic, ki nastopi po moteni inervaciji, vzrok za to pa lahko tifii v osrednjem organu ali pa v kakem obkrajnem delu trupla. Tudi govorimo obiCajno takrat o hromoti, kadar doticnim g i b a 1 o m s), ki se sicer se trupla dr^e, ni moci ve6 delovati, tako n. pr. o hromoti polovice trupla (paraplegija, hemi-plegija), 0 hromoti jezika misic zapornic') i. t. d.
Nekoc je po bode?;i v laket in vsled njega po splosnem gnojnem vnetji'^) postala dotiCna roka nerabna, in tu se je izjavila Berolinska znanstvena deputacija, da je „nezmo2nost gi-bala na truplu za ona gibanja, za katera je nie naravno ure-jeno, kratko oznaCiti za „hromoto", naj tici ovira za gibanje v kakem osrednjem ustroji ali pa kakem obkrajnem delu trupla". Akoprem trde tudi pravniki, da ta definicija prija povse tudi smislu zakona, vender vidi se Hofmannu prevec splosna, ker po
—   303   —
') Aiiki/lose.  2) Baregiwgsfahigl-eit   ^) Sphincter ani. *) Sphincter vesicae urinaiiae. ^) Verfall in Geisteskrankheit
njej, pravi on, bili bi prisiljeni vsako zrast') v sklepu tudi smatrati za „hromoto"; to pa vender nikakor ne gre. Pac pa se Hofmann z navedeno definicijo popolnem ujema, kolikor se tice gibkosti^) misic; za pojem „hromote" je namrec konecno cisto brez pomena, na kak naCin so izgubile misice skrCljivost. Hofmann misli torej, da bi bilo najumestnise opustiti vsekakor premalo dolofieni pojem „hromote" ter nadomestiti ga morda s pojmom nerabnosti gibal trupla,
Se druga teSava za uporabo pojma „ohromelosti" izvira odtod, ker nikjer ni povedano, kateri deli trupla morajo biti hromi, oziroma nezmoXni gibati se, da je tak§no stanje smeti smatrati za „ohromelost". Ne znamo, nam je li tu misliti na hromoto celih polovic trupla ali vsaj vecjih vrst misic, oziroma delov telesa (okoncin), ali pa je moci pod ta pojem uvrstiti tudi u2e hromoto posameznih misic? Zaman iscemo v zakonu opore v tej reCi; stoprav iz zveze navedenega paragrafa in iz tega, da se „ohro-melost" stavlja v jedno vrsto s „hiravostjo" ter z ostalimi v § 236 naCrta kaz. zak. navedenimi te^kimi posledicami, posneti se da, da smemo pod navedeni pojem uvrstiti hromote, ki imajo uie vecji pomen. Takega pomena pripisovati pa ni mo6i izkljucivo le hromoti vecjih delov telesa, ker tudi posamezne hrome misice motijo dostikrat prav zelo splosne funkcije; spominjati se treba samo na hromoto misic zapornic odprtine mastnikovega crevesa ^) ali seCnega mehurja."*)
Konecno tudi pri „ohrome]osti" ni doIoCeno, katera stanja treba semkaj uvrstiti, namreC: ali izkluCivo le hromoto, ki ni vec ozdravna ali pa tudi hromoto, ki nie delj casa traja, a vender utegne preiti; tudi tukaj velja torej vse tisto, kar je bilo uze navedeno pri hiravosti.
e) Obolenje duha.'^)
V razgovoru o prehodnem in o stalnem motenji duha po poskodbah v smislu §§ 152 in 156 /)) sedanjega kaz. zak. po-vdarjano je bilo u^e itak vse, na kar se tu treba ozirati. Nova zakonska dolocba odlikuje se s tem od navedene, da v njej ni vec razlike med prehodnim motenjem duha in takim „brez ver-
—   304   -
Iz pravosodne prakse.
Civilno pravo.
a) „Mala fides" prvega zvrsilnega kupca nepremicnine, ki se je pozneje vnovic prodala.
Dbp, 29. julija 1884 kupil je V. S. na javni zvrsilni drazbi prej C. Ku lastni '/a-t delez posestva vlozkov St. 384, 385 in 388 kat. ob-cine Loke. Ta |)vodaja se po pomoti v zemljiski knjigi ni zaznamovala, tudi kupec ni izpolnil zvrsilnih pogojev, in cfia stvar je zaspala, ne da bi bil kdo interesentov prosil relicitacije.
Z odlokom c. kr. okr. sodisca v L. z dne 6. avgusta 1888, st. 4278 dovolila se je bratovscini roznega venca v L. vknji^ba zvrsilne za-stavne pravice za tirjatev v znesku 225 gld. s prip. na celo imeno-vano posestvo ter pozneje z odlokom z dne 8. oktobra 1888 st. 5381 tudi zvrsilna prodaja eel e g a posestva, torej tudi uvodno omenjenega 1/24 deleza.
Kupil je posestvo na zvrsilni drazbi dne 28. novembra 1888 T. K.
Pripomniti treba tu, da je V S. kot vkujizeni lastnik drugega '/24 deleza in pa kot kurator C. K-jeve zapuscine obvescen bil 0 tem zvrsilu, da je pri drazbi dne 28. novembra 1888 celo intervenoval, polozil varscino ter drazil. A tudi c. kr. financna prokuratura v Lj. kot zastopnica bratovscine zvrsiteljice je morala znati za uvodno ome-njeno odprodajo, ker je spravila 1884. 1. na drazbo C K-jev 1/24 delez ona sama kot zastopnica erara.
Proti zvrsilni drazbi celega posestva, opravljeni dne 28. novembra 1888, vlozil je V. S. nicnostni rekurz trdec, da je prodaja glede ravnokar omenjenega, uze leta 1884 odprodanega 1/24 deleza neveljavna.
jetnega okrevanja", to pa zopet svedoci, da se vzprejerasi pojma „hiravosti in oliromelosti" tudi ni izkjucivo mislilo le na neozdravna stanja takiii vrst.
f) Trajno skazenje. Tudi o teh dolocbah velja vse, kar je bilo 0 tem u2e gore omenjenega.
(Dalje prihodnjiC.)
—  306  —
C. kr. visje dezelno sodisce v Gradci je temu rekurzu z odlocbo de int. 29. januvarija 1889 st. 488 ugodilo, zvrsiliio drazbo z dne 28. novembra 1888 razveljavilo ter na prosto voljo dalo bratovscini roznega venca, da drazbo glede ostalih ^^/^^ delezev ponovi; vse to pa iz naslednjih
razlogov:
Glede na to, da je rekurent kupil po glasu drazbenega zapisnika z dne 29. julija 1884 st. 3431 v zvrsilni reci financne prokurature v erara ime proti zapuscini C. K-a pcto 66 gld 40 kr. s pr. 1/24 delez posestva vlozkov st. 384, 38,5 in 388 kat. obc. L., ki je prepisan se danes na ime tega zapustnika, prenehala je, akoprem se doticna pri-sodna listina se ni izdala, pravica eksekutova do tega deleza, na cigar mesto je stopilo skupilo. Z odlokom z dne 6. avgusta 1888 st. 4278 financni prokuraturi za bratovscino roznega venca v prid dovoljena vknjizba zvrsilne zastavne pravice mogla bi zadobiti torej le pogojno veljavo, za slucaj namrec, ako bi se dra^ba iz leta 1884 spoznala ne-veljavno. Ker se to ni zgodilo, ostal je v pravni moci prvi drazbeni akt z vsemi pravnimi posledicami in novo zvrsilno drazbo istega V24 deleza proti istemu eksekutu smatrati je zaradi tega neveljavno, zlasti ker je prva odprodaja morala znana biti financni prokuraturi, ki jo je prouzrocila sama.
Proti tej odlocbi vlozil je zvrzilni kupec J. K. revizijski rekurz in na toje c. kr. najvisje sodisce odlocbo II. instance zavrglo, drazbo z dne 28. novembra 1888 povse potrdilo ter V. S-a obsodilo v povracilo stroskov revizijskega rekurza in sicer iz naslednjih
razlogov:
Odlok z dne 8. oktobra 1888 st. 6371, s kojim se je na prosnjo bratovscine roznega venca v L. po financni prokuraturi dovolila za tirjatev v znesku 225 gld. s pr. zvrsilna prodaja posestva vlozkov st. 384, 385 in 388 kat. obc. L., vrocil se je V S-u ne samo kot vknjizenemu solastniku, ampak tudi kot kuratorju zapuscine C. K-a, cigar 1/24 delez je bil on kupil na zvrsilni drazbi dne 29. julija 1884; jasno je torej moralo biti V. S-u., da se je dovolila tudi zvrsilna prodaja tega 1/24 deleza. Ker je V. S. navzlic temu pripustil, da je V pravno moc stopil doticni odlok, dokazal je s tem, da je zadovoljen,
20
—   306   —
6) 0 dopustnosti glavne prisege glede okolnosti dogodivse se za nedoraslosti deldtove.
Premenivsi razsodbo c. kr. okrajnega sodisca Tolminskega z dne 2. aprila 1888. leta, st. 307 razsodilo je c. kr. visje dezelno sodisce Trzasko dne 9. avgu.sta 1888. leta pod st. 2614 tako-le:
Nedol. tozenca Masa in Miha M. pok. Andreja iz Tolmina dolzna sta plaeati toziteljici Masi R. iz Volcan v stirinajstili dneh pod ekse-kucijo v tozbi zahtevani znesek 100 gld. z obrestmi vred za tri leta od dne vrocene jima tozbe nazaj racunajoc, in sicer 6 "/^ do 14. julija 1885. leta, 5 "/„ pa od tega dne naprej, ter nagraditi jej v istem casu pod jednako posledico pravdne stroske, ugotovljene na 87 gld. 58 kr., ako ne storita te-le glavne prisege:
„Ni res, kolikor vesta in se spominjata, da je njiju oce Andrej M. po 1, decembru 1864. leta v gostilni Franice B.-ovke ali zlasti okoli 15. avgusta 1855, priznal denasnji toziteljici, da je dolzan v od-stopnem pismu z dne 4, avgusta 1874. leta navedeni znesek 100 gld.. ter da je obljubil, plaeati jej ta znesek."
Ako tozenca to prisego storita, bode odbita v tozbi navedena zahteva, da morata tozenca plaeati toziteljici gore navedenih 100 gld. s pripadki vred, in toziteljica bode celo dolzna, povrniti tozencema v 14 dneh pod eksekucijo pravdne stroske, odmerjene na 82 gld. 14 kr. in apelacijske stroske v znesku 10 gld. 82 kr.
To svojo razsodbo oprlo je c. kr.. apelacijsko sodisce na te-le
razloge:
Proti poravnavi, na katero opira toziteljica najbolj tozbeno svojo zahtevo, dviguila sta tuzenca ugovor '), da poravnavi nedostaje sod-
•) C. g. pisatelj pi§e tu ,.pvigovor", in njegovim razlogom dajemo v tem listu poseben prostorCek. Ured.
ako se proda tudi 1/24 delez, ki ga je kupil on sam pac u2e na zvrsilni drazbi dne 29. julija 1884, a ne da bi bil do dne nove drazbe izpolnil drazbene pogoje ter zaprosil, naj se mu v last prisodi ta delez. Vrhu tega V. S. nikakor ni dokazal, da bi se bila vrsila pri drazbi dne 28. novembra 1888 kaka nicnost, njegov rekurz zmatrati je zategadelj jedino le kot apelacijski rekurz proti dovolitvi drazbe z odlokom z dne 8. oktobra 1888 st. 5371, kot tak pa je zakasnel.
—   307   —
nega odobrenja. Le-to v jasnih slovih §§ 152. in 233. ob6. dr2. zak. opraviceno ocitanje podprto je v le-tem sluoaji tudi uvazenjem, da je Ivan M., ki je bil prvotni dolznik iztozevanega zneska in ki je porav-navo sklenil za nedol. svojega sina Andreja, izvajal dolgovanja pri-znanje za istega svojega sina izrecno iz pogodbe z dne 5. februvarija 1801. leta, da pa tej pod E prilozeni pogodbi, v kateri je Ivan M. med drugim placilo tega svojega dolga nalozil nedol. svojemu sinu Andreju, nedostaje pismene odobritve od varustvenega oziroma skrb-stvenega oblastva, zahtevane toliko zakonom, kolikor tudi zlasti z vsebino te nedvojbeno odplacne pogodbe K. (§ 187. ces. pat. z 9 avgusta 1854, St. 208. drz. zak.).
Brez te dvostroke zakonske potrebscine in vzemsi v ozir, da navaja celo jeden pogodnikov, namrec Franica B.-ovka v odstopnem pismu pod B, storjenem po poravnavi pod A, Ivana M. ne pa nedol. njegovega sina Andreja M. navzlic omenjenemu dolgovanja priznanju svojim dolznikom, — gubi vsako pravno pocllogo mnenje prvega sodnika, ces, zakljuciti je, da je bila molce poravnava sodno odobrena, ker je sklenena bila pri istem sodisci, ki je bilo ob jednem varustveno, oziroma skrbstveno oblastvo imenovanega nedoletnika.
Toziteljica sklicuje se pa tudi na to, da je Andrej Ivanovic M. sam, do.segsi dne 1. decembra 1864. Uta svojo polnoletnost in okoli 15. avgusta 1865. leta zlasti priznavsi jej dolg, obljubil plaeati ga jej, in je o tej zanikani okolnosti tozencema ponudila zavracno glavno prisego. Jasno je, da je ta okolnost odlocilna, kajti ce bi bila doka-zana, morala bi denasnja dva tozenca kakor dedica Andreja M., ta dolg priznavsega, plaeati ga toziteljici (§ 548. obc. drz. zak.). S tem dokazom bi se odpravilo tudi se toli neznatno tozencev ocitanje proti pristnosti odstopnih pisem B in D, iz katerih izvaja toziteljica svojo tozbeno pravico, saj bi le-tu tozenca dolzna bila plaeati uze veckrat nupominani dolg zaradi priznanja od njijnega prednika cel6 nezavisno od odstopnih pisem. Ako pa se ne bi dokazalo, da obstoja priznani dolg, bilo bi vsekakor odbili toziteljicino tozbeno zahtevo, naj bi bili odstopni pismi pod B in D pristni ali nepristni.
Tozenca sta sicer trdila, da je le-ta nalozena jima razsodna pri-sega nedopustna, ker sta za casa navedenega priznanja dolga bila komaj V prvih letih svojega zivenja ter zaradi tega nista nic vedeti mogla 0 okolnosti, o kateri bi jima bilo priseci. Ako se pa ozremo na splosnost   ustanovila § 207. obc. sod.  r.  in  ako  pomislimo,   da sta
20*
—   308   -
tozenca, uze z davna prekoraCivsa dvajseto leto, mogla prepricati se, kakor gre, bodisi po svoji materi, bivsi zakonski pridrugi Andreja M., ki je, kakor sama navajata, najboljse poucena bila o njegovih imo-vinskih razmerah in ki je celo, kakor je sama priznala, nekoliko gol-dinarjev placala na racun obrestij od recene tirjatve, bodisi po drugih sorodnikih in znancih svojega prednika, ki so izmed njih celo nekateri bili V le-tej pravdi navedeni kakor price o resnicnosti ali neresnicnosti trditve toziteljicine, a ta trditev ujema se v bitnosti z vprasanjem o obstoji iztozevanega dolga: — onda ni smeti pogledom na te poiz-vedne tozencev izvore smatrati krepkim ocitanja o nedopustnosti ome-njene glavne prisege in torej tudi ni smeti toziteljici odtegniti jedinega njenega dokaznega sredstva za utemeljenje tozbenega zahtevka.
Ker nista tozenca vrnila toziteljici one glavne prisege in ker sta vedno uze omenjeno trditev o nedopustnosti iste prisege ponavljala, bilo je treba po smislu § 36. dvor. dekr. z dne 24. oktobra 1845, st. 26. zb. pr. zak. razsoditi na nalozeno glavno prisego, od katere zavisi izid te pravde.
To razsodbo je potrdil c. kr. najvisji sodni dvor ter je od-nosno svojo odlocbo z dne 12. decembra 1888, st. 13931 tako-le obrazlozil:
Uze v razlogih prizivnega sodisca je zadosti dokazano, da s po-ravnavo pod A ni bila utemeljena za nedol. Andreja M. nikakersna pravra obvezanost in treba je torej sklicati se na iste razloge.
Pravokrepna obvezanost za uze imenovanega Andreja M. glede placanja iztozevanih 100 gld. nastala bi bila samo tedaj, ako bi bil on, kakor trdi toziteljica, potem ko je dosegel svojo polnoletnost, priznal obstoj dolga 100 gld.
Iz svojega znanja ni potrdil nobeden svedok te okolnosti in za to ni smeti pripustiti toziteljice k dopolnitni prisegi. Njej pa tudi ni pritozevati se, da je pravde izid zavisen od glavne prisege o priznanji dolgovanja od Andreja M., ker je ona sama to prisego tozencema ponudila in ker ni o tem drugega dokazila doprinesla.
_ T.
Kazensko pravo.
a) K uporabi §-a 312. kaz. zak.
Zandarm N. pride nekega dne v gostilno L.-a M.-a, kjer so igrali godci, ter vprasa gospodarjevega sina 0 -a M.-a,  ima li oce godcevsko
—   309   —
b) Zadenejo li stroski kazenske pravde zasobnega tozitelja, kadar se razveljavi vsled obnovljenega kazenskega posto-panja pravomocna obsodba in potem preiskava ustavi brez
glavne razprave?
0. R. izpovedal je kot prica v kazenski preiskavi proti R.-u S.-u zaradi hudodelstva goljufije, da je obdolzenec na menicah ponarejal podpise drugih osob. Ko je bila preiskava proti R.-u §.-u ustavljena po smisla § 90. kaz. pr. r , ovadi R. S. imenovano prico O.-a R.-a zaradi prestopka proti varnosti casti po § 487. kaz. zak., ker ga je baje ta pred sodiscem obdoliil goljufije.
C. kr. okrajno sodisee v SI. Gr. oprosti O.-a R.-a in sicer zategadelj, ker je 0. R. izpovedal kot prica in je to izpovedbo sma-trati za resnicno, dokler se ne dokaze, da ni resnicna. Nasprotna izpo-vedba tozitelja samega, ki je bil takrat v preiskavi, nikakor ne more sodniku zadoscevati, da si pridobi to prepricanje.
dopustilo ali ne. Ko mu sin dS, spodoben odgovor, zacneta se razgo-varjati o razlicnih receh. Pripovedovala sta si, kod sta uze hodila po svetu in kaj vse sta dozivela. Ko pa tako v pogovora 0. M. trdi, da je „Novi bazar" dezela, imenuje ga zaradi tega zandarm „butelja" ; a na to 0. M. zandarma zavrne z besedami: „Le Vi ste butelj, ne pa jaz — kaj pa Vi veste, Vi ste le mizar!"
C. kr. okrajno sodisee v Gorenjem gradu obsodi O.-a M.-a stiri dni v zapor zaradi prestopka po § 312. kaz. zak., ker po zakonu ni razlike med pravilnim ali nepravilnim ravnanjem doticne uradne osobe, zanikati pa le ni moci uradne lastnosti razzaljenega zandarma N.-a, ce tudi je bil nepotreben omenjeni razgovor ter nikakor ni izhajal iz zvrlevane sluzbe
C. kr. okro^no kot prizivno sodisee v Celjije dne 7. septembra 1889. 1. uslisalo vzklic obtozencev ter 0-a M.-a opro-stilo od obto^be po § 312. kaz. zak., ker je dokazano, da se je godilo razzaljenje v privatnem, nikakor pa ne sluzbenem razgovoru med raz-zaljenim f andarmom in obtozencem; ker se le-ta torej v tej priliki ni mogel zavedati, da bi razzalil kako v § 68. kaz. zak. imenovano osobo, in ker po tem takem tukaj ni znakov, katere navaja zakon.
—   310   —
0 besedi „ugovor".
(Dopis.*)
Nikakor se mi ne da pisati ^ugovor" za „Einwendung" in sicer samo zato ne, ker dozdeva se mi ta izraz prevec neumesten za ravno
*) Dobro so nam doSli bolj ali manj osnovani pomisleki glede tega ali Onega tehnigkega izraza, da se praksi tako polagoma jezik „o(5isti peg". Pri tej priliki pa tudi ^ivo opoiiunjamo, naj posamezniki prenaglo ne presnemajo niti preminjajo besed ! — Le-tega dopisa nismo v niCemer predrngaCili.
UredniStvo.
C. kr. okroino sodisce v Celji predrugaci razsodbo prvega sodnika ter obsodi tozenca O.-a R.-a, ker se je iz raznih okolnostij uverilo, da pred sodiscem kot prica ni govoril resnice.
Ta slucaj je naznanil 0. R. c. kr. g 1 a v n i prokuraturi ter po svojem zagovorniku naglasal, da on ne bi bil samo kriv prestopka proti varnosti casti, nego hudodelstva goljufije, ko bi bil res kot prica krivo govoril.
Kmalu potem zahtevalo je c. kr. drzavno pravdnistvo v Celji — gotovo po nalogu c. kr. glavne prokurature — obnovitev ka-zenskega postopanja proti O.-u R -u zaradi hudodelstva goljufije po § 199. lit. a) kaz. zak. C. kr. okrozno sodisce je uslisalo to prosnjo ter razveljavilo prejsnjo obsodbo zaradi prestopka po § 487. kaz. zak.
Ko se je bila ta preiskava ustavila po smislu § 109. kaz. pr. r., zahteva 0. R. opirajoc se na § 390. kaz. pr. r., da mu naj sodisce odmeri vse stroske 1. in II. stopinje, ki so mu narasli v kazenski pravdi zaradi obtozbe po § 487. kaz. zak., ter da naj njihovo povracilo zaukaZe zasobnfemu tozitelju R.-u S,-u.
C. kr. okrajno sodisce v SI. Gr. ugodi tej prosnji, a odlok prvega sodnika vsled pritczbe zasobnega tozitelja razveljavi dne 4. septembra 1889. 1. c. kr. okrozno sodisce z ozirom na to, da sta bili vsled obnovljenega knzenskega postopanja razveljavljeni obe razsodbi po vsem obsegu, torej tudi glede na izrek o stroskih ter je zopet nastopil po §^59. kaz. pr. r. prejsnji stan uvodne preiskave, potem zategadelj, ker tukaj tudi ni nikakega drugega zakonitega razloga, da bi morala stranka povrniti stroske svojemu nasprotniku.
—   311   —
ta pojem. Ali na pravem, ali na nepravem mestu, povsod mora clovek naleteti na bozji ta ^ugovor" kakor na studenta Toncka v Linhartovej igri: „Maticek se zeni", sedaj za nEinspruch", sedaj za „Einwendung", sftdaj za „Widerspruch", da celo za ^Einwurf in ^Vorstellung", — in vender gotovo obretemo preciznejsih, umestnejsih izrazov za vse razne te pravdoslovne okoncke, ako pogledamo samo globokejSe v ns-rodno govorico, ali pa saj v sosedna nam slovanska narecja.
V prvej Stevilki „Ljubljanskega Zvona" od 1887. leta zaletel se
je bil g. V......r na sodne obrazce, izisle na vidik v Dolencevej
pecatnji ter je glede besede „ugovor" to-le napisal: „Za ^Einwendung" rabi se splosno ^ugovor", ne pa „prigovor". ^Prigovarjati" ali „na-govarjati" (hrv. in srb. „nagovarati") pomenja: ,,zureden"; „dogovoriti se", „sich verabreden". ^Verabredung" je „dogovor" (tudi hrv. in srb.), ne „ugovor", kakor trdi g. pisatelj. Z zameno teh terminov se delajo le zmesnjave". — V stevilu 5. istega casopisa odgovoril sem na to V svojem spisu:   „V zascicenje" to-le:
„V Dolencevej tiskarni tiska se: „Nasa Sloga" za isterske Hrvate, „Edinost" pa za isterske Slovence. V „Nasej Slogi" rabi beseda ^ugovor" za „Vertrag, Tractat, Verabredung, Vereinbarung", v „Edi-nosti" pa za „Einspruch, Einwendung". „Naso Slogo" bero Hrvati in Slovenci, kakor bero tudi „Edinost" Slovenci in Hrvati. Kaka stra-hovita neprilika je nesrecni ta ^ugovor" za ene in druge bralce! „Kar si mi dal, to ti ne prigovarjam" („was du mir gegeben hast, stelle ich dir nicht in Abrede"j, „naj bodi tedaj stirideset goldinarjev, ali brezi vsacega prigovora" („die Forderung ermassige ich dir auf vierzig Gulden, dagegen sollst du jedoch keine Einwendung mehr erheben"). Tako in enako izraza se Brkin dan na dan pri sodnih razpravah. Ker mi pa g. kritik v bok trdi, da ne rabi Hrvatom „ugovor" v gore navedenem zmislu, naj blagovoli pogledati v Frohlichov hrvaski riecnik, gder bere se na strani 448: „Ugovor'' m. ^Verabredung", ^Bedingung", — naj pogleda v vsak hrvaski casopis, naj blagovoli odpreti 398. stran Schmidtovega rusko-nemskega slovarja, gder se bere: „Ugovaryvat'" v. a. jiiberreden, bereden," „ugovorytsja" v. v. „sich (zusammen) bereden", „ugovaryvanie", „Uberredung", ^ugovor, ugovorka" „Bedingung, IJber-einkunft, Contract", in gotovo preprica se, da imam jaz prav. Vem sicer prav dobro, da „prigovarjati" znaci na slovenskem zapadu „zu-reden", ali smelo trditi smem, da bode treba dati pri nas slovo besedi „ugovor" za „Einspruch" ali „Einwendung" in da obvelja scasoma po
—   312   —
prirodnih zakonih o tezi na mestu nje ona beseda, ki rabi nekaterim Slovencem in sosednim Hrvatom za ^Einspruch". Sploh ne smejo nam sluziti V uredovnem jeziku nikakor take besede, ki niso splosne nam in Hrvatom."
Vzemsi vse to v obzir in pomislivsi tedaj, da rabi beseda „pri-govor" za „Eiuwendung" Srbom in Hrvatom, kakor se lahko vsak prepriSa pogledavsi meju drugim samo na ustanovljenja „privremenog gradjanskog postupnika za Ugarsku, Hrvatsku i. t. d." od 16. septembra 1862. leta, — gder se bere n. pr. v §. 12. tuzenik imade u odgovoru ujedno navesti i svekolike prigovore, kojimi riecni zahtieve tuzi-teljeve odkloniti i. t. d. §. 13. tuzenik moze u odgovoru posluZiti se i tim prigovoru, da je trazbina toZiteljeva namirena prebojem, §. 14. prigovor nenadleznosti suda, §, 16. prigovor pravomocne osude, nagode ili odreknulja od tuzbe i. t. d. — in da zivi ista beseda v enakem pomenu po nekatere kraje tudi na Slovenskem, namrec po Istri, V Brkinih in na Pivki;
uvazevaje, da sluzi beseda „ugovor'' v staroslovenscini (primeri dr. Fr. Mikloiica Lexicon paleoslovenico — graeco — latinum str. 1036), V ruscini, v cescini in poljscini (saj umluva je isto, kar ugovor) in izvlasti v srbscini ali hrvascini za: Vertrag, Tractat, Verabredung, Vereinbarung, kakor se vsak prav lahko osvedoci prostim pogledom v pojedine letnike „drzavo-zakonskog lista za kraljevine i zemlje zastu-pane u carevinskom viecu", ali v novejsi prevazni „imovinski zakonik za knjazevinu Crnu goru", — gder se bere na priklad v 61. 494. Tek kad se ugovornici sloze i pogode o bitnim stranama posla, o kome se dogovaraju, ugovor se smatra, da je uglavljen. CI. 524. Ko se god ugovorom na sto obveze, treba, da to i izpuni. CI. 541. Kad duznik ne izvrsi ugovora, on odgovara za stetu. CI. 1021. Razgovor je razgovor, a ugovor strankama zakon. CI. 1026. Kad tumacis ugovor, pazi rijeci, ali jos vise volju i namjeru — i. t. d. od zacetka do konca po vsem zakoniku;
uvazevaje, da bi se v monumentalnem tem zakoniku, kakor tudi V drugih klasicnih literarnih delih, kakor so n. pr. Vuk Karadziceve, Vuk Vrceviceve in Matija ValjavCeve: Narodne pjesme, pripovijedke in prislovice (in Valjavceve so prav za prav slovenske) noc in dan zastonj iskalo besede ^ugovor"  za ^Einwendung" ;
uvazevaje, da so ravno omenjena in slicna dela izvlasti v jeziko-slovnem obziru take imenitnosti in velevaznosti, da se jim uze brezi-
—   313   -
T.
II. redna glavna skupscina drustva „Pravnika".
Drustveni odbor sklical je po smislu §-a 7. drustvenih pravil na dan 4. oktobra t. 1. redno glavno skupscino „Pravnikovo" za letosnje leto. Dnevni red jej je bil razglasen po casopisih naslednji: 1.) Na-govor nacelnikov. 2.) Odborov nasvet, naj se izpremeni §. 7 drustv. pravil. 3.) Porocilo odborovo: a) tajnikovo, h) blagajnikovo, c) knjizni-6arjevo, d) odseka za nadzorstvo drustvenega lista. 4.) Porocilo pre-glednikov racuna. 5.) Volitev a) nacelnika, b) 10 odbornikov c) dveh preglednikov racuna.   6. Posamezni nasveti.
Skupscina je bila navedenega dne zvecer ob 7. uri v ^mestni hisi", in otvoril je zborovanje nacelnik dr. Papez z ogovorom, ki je V njem podal kratek pregled dosedanjega drustvenega delovanja, zlasti po „Slov. Pravniku" in po ^zbirki zakonov", kateri je tako krepek temelj polozil s „kazenskimi zakoni" g. dr. Kavcic.
K 2. tocki dnevnega reda se je oglasil odbornik dr. Majaron in z daljsnjim govorom utemeljil nasvet odborov, naj se drustvu izrecno
sporno klanjajo Beligrad, Cetinje, Zader in Zagreb in da se jim kmalu tudi Sredec in bela Ljubljana klanjala bosta, in ker bode beseda ^ugovor" za „Einspruch" najbrze prost Marka-Pohlinski grmanizem skovan iz „Ein = u" in „Spruch = govor", tedaj ^Einspruch = ugovor' ;
mora se priti hote ali nehote do dokoncanja: „ Beseda ^ugovor" za nemski „Einwendung" izkljucuje se iz slovenske uredovne pisave."
Na mestu nje bi se dala uvesti za ^einwenden", „Einwendung" uie gore napominana domaca beseda „prigovoriti, prigovarjati, prlgovor," ki je bila v teni pomenu uze udomacena v slovenskej knjigi, kakor se razvidi iz stenograficnih zapiskov kranjskega dezelnega zbora od 1862., 1863. leta, gder se n. pr. visekrat bere: „Zapisnik zadnje seje bil je brez prigovora sprejet"; ali staroslovenska (tudi drugim jaznim in vstocnim Slovenom se vedno dobro znana) „prekosloviti, prekoslovljenje, prekoslov, prekoslovec"), ali pa kaka druga slovenska ali slovanska, stvari in pomenu bolje odgovarjajofia beseda.
Toliko p. n. slovenskim pravnikom in drugim nasim razumnikom in knjisSevnikom v blagoten prevdarek.
—   314   —
Knjizevna porocila.
— Zbirka amtrijskih zakonov v slovenskem jeziku. I. zvezek. Kazenski zakon. — Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreSkih in pre-stopkih z dne 27. maja 1852 it. 117 (lr2 zakonika z dodanim tis-kovnim zakonom z dne 17. decembra 18t)2 §t. 6 d. z. ex 1863 in drugimi novejgjmi zakoni kazensko-pravnega obsega. I. natis. V Ljubljani 1889. Izdalo druStvo „Pravnik" v Ljubljani. Natisnila in za-lo^ila „Narodna Tiskarna".
Dvojni je razlog, zakaj se nam je veseliti te knjige s tem naslovom Kolikor dolgo se po ur.idovih pojavlja slovensko uradovanje, prav toliko Casa se je 2ivo Cutilo, da temu uradovanju manka podloge, manka praktiCnega sredstva.
doloci koledarsko leto kot poslovno leto ter tudi redna glavna skup-scina s porocili, proraCuni, z volitvami itd. postavi na zacetek poslov-nega leta, torej v januvarij mesec.
Skupscina je soglasno odobrila ta nasvet, in torej slove odsih-dob § 7:
Poslovno leto tece s koledarskim letom. Redna glavna skups6ina se s n i d e v s ak o 1 e t o j an u v ar i j a meseca, izvenredna pa, ako jo sklice odbor ali zahteva to 20 drustvenikov in hkrati naznani   predmet p o s v e t o v a n j a.
Nadalje je skupscina storila sklep, da se ostali dnevni red resi V skupscini, ki bode sklicana po smislu izpremenjenih pravil prihodnjega januvarija meseca.
Pri ^posameznih nasvetih" je dr. Majaron nasvetoval izpre-membo pravil v §-u 1. in §-u 18., in po soglasnem sklepu skupscine slove odslej §. 1:
Smoter drustvu, ki ima svoj sedez v Ljubljani, go-jiti je pravne in drzavne vede.
Prav tako soglasno je skupscina glede na to, da drustvenim shodom ni nicesar sklepati, popravila §. 18, ki sedaj slove:
Da sklepi v skupscinah obveljajo, treba je nadpo-lovicne vecine navzocnih clanov, samo predlogu o iz-obcenji rednih clanov, o prenaredbi pravil in o razdru-zenji morata pritrditi dve tretjini.
Ob 8. uri je nacelnik zakljucil zborovanje.
—   315   —
to je priroCne izdave zakonov v slovenskem jeziku. Slovenskega nradovanja ni zavirala nedostatnost slovenSeine, niti zgol politi^no protivje. Slovengfiina se u2e izza poCetka ustavne dobe hitro in lahko popoliijuje s pi-avo= in upravoslovnimi izrazi, — varnost in tofinost pravnega zivljenja pa zahtevati slovenske nradovanje tako nujno, da se tej zahtevi ne bi upirali niti politiCni protivniki, ako bi jim ne bilo treba nekako posebnega trada zalagati pri tem uradovanji. Dosedaj je vedno treba prav posebne trudoljubivosti, kedor hoCe prinCiti se nradni slovenSCini ali jo uporabljati. Zakoni in ukazi slovenski, na katere se vsako iiro opira pravna slu2ba, razmetani so po okornih in nepre-glednih driavnih in dezelnih zakonikih. Kedo naj iSCe teh zakonikov Bog ve kodi, kedo naj se uCi iz njih slovenskega besedila? Zato pa se je tudi malo-kedo ufil iz oficijalnega slovenskega prevoda, ampak dobil je znanje uradne slovenSeine po tiadiciji in Casopisih, dasi ni pravo ni jedno ni drugo. V vsak-danji praksi bilo bi uporabljati posloTenjene zakone, to pa hitro, kakor slu2ba nanese, ali kje so ti zakoni po raznih zakonikih in naposled, kedo jih ima? To so takSne neprilike, da se nikari ne Cudimo, Ce se celo blagohotni in vztrajni uradniki plaSijo od slovenskega nradovanja. Kar se tiCe dobre uradne sloven-SCine, jej je prvi pogoj ta, da se je modi uCiti je naravnost iz zakonskega besedila, drugi pa, da se je lahko poslu^ujeS pri vsaki priliki, ne da bi ti bilo treba §ele iskati je. Vse to pa se da izpolniti le tako, Ce so tudi zakoni in ukazi V slovenskem jeziku zbrani in urejeni po tvarinah, in potem Ce ima zbirka priroCno in lahko rabno obiiko. Vse to se je tudi spoznavalo za po-trebno Po Razlagovih in IVIosetovih ^Pravnikih" se je \eliko razpravljalo o tem, sosebno se je naglaSala misel, da bi bila celo dolznost vlade preskrbeti takSne pripomoCke za slovensko uradovanje, in nekoliko je bilo to zanaSanje krivo, da se sami prijatelji slovenskega nradovanja niso uie preje od sebe od-loCili za to nujno potrebno podjetje. Cedalje veCja potreba naposled ni dala veC poCivati in zamislilo se je torej podjetje, Cigar prvi plod imarao ravnokar pred sabo. Prvi zvezek je to slovenske zbirke zakonov in ni veC dvomiti, da bodemo v malo letih imeli jo popolno, kolikor to zahteva vsakedanja potreba. Soditi po tem prvem zvezku, zasnovana je tako, da bode uprav takSen pripo-moCek v slovenski praksi, kakersen sluzi nemSki praksi po Manzovi izdavi zakonov. To je velika znamenitost za domaCe pravosodje, in da smojodosegli po tolikih borbah, tega smemo biti sedaj veseli Vsa hvala pristoja modern, ki so lepo idejo zasnovali, kakor tndi drustvu nPravniku" in „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, ki sta jo obistinila. Oba ta faktorja nam dajeta tudi poroStvo, da se bode podjetje vztrajno razvijalo in popolnjevalo, ako bode domaCi pravniSki stan in ves narod pomagal mu po svoje. In tega se lahko nadejamo, ker so koristi od njega ocitne za jednega kakor drugega!
I. zvezek torej obsega na 41,^ straneh materijalno kazensko pravo in to: Kazenski zakon o hudcidelstvih, pregreSkih in prestopkih in dodatek, ki so v njem: I. Tiskovni zakon z dne 17. decembra 186-2. §t. 6 dri. zak. ex 1863. — II. Zakon z dne 17. decembra 1862 §t 8 dr2. zak. ex 1863, zadevajoC ne-katere dopolnitve obCnega in vojnega kazenskega zakona. — III. Zakon z dne 15. novembra 1867 st 131 drz. zak. — IV. Zakon z dne 27. oktobra 1862 St. 87
—   316   —
dvi. zak. v varstvo osebne prostosti. - V. Zakon z dne 27. oktobra 1862 5t. 88 Ari. zak. v varstvo hiSne pravice. — VI. Zakon z dne 6. aprila 1870 St. 42 dr2. zak. v varstvo listovne in pisemske skrivnosti. — VII. Zakon z dne 7. aprila 1870 §t. 4.'i dr^. zak. — VIII. zakoni zoper vlafiugarje: 1. Zakon z dne 10. maja 187,H §t. 108 dr2 /ak. 2. Zakon z dne 24. maj;i 1885 §t 89 dri. zak. 3. Zakon z dne 24. maj:t 1885 St. 90 drz. zak — IX. Zakon zoper nepoStene postopke v kreditnih opravilih z dne 28. maja 1881 §t. 47 dr2. zak. — X. Zakon zoper obrezuspeSenje prisilnih zv §il z dne 25. maja 1883 §t. 78 Ari. zak. — XI. Zakon dajoe ukazila o obCnonevarni rabi raznesilnih tvarin z dne 27. maja 1885 St 134 Ari. zak. — XII. Zakon z dne 1. aprila 1872 it. 43 drz. zak. o zvrSevanji kaznj na prostosti v samotnem zaporu in o komisijah v zvrSevanje kaznij, katere se postavijo. — XIII. Zakoni zoper 2ivalske ku2ne bolezni: 1 Zakon z due 29. februvarija 1880 it. 35 drz, zak. o odvrafianji in zatiranji ku^nih bolezni pri iivalih. 2. Zakon z dne 29. februvarija 1880 §t. 37 dr2. zak. kako odvraCati in zatirati govejo kugo. 3. Zakon z dne 14. avgusta 1886 it. 171 dr2. zak. — XIV. Zakon z dne 15. novembra 1867 St. 184 drz. zak. o druStvenem pravu. — XV. Zakon z dne 15. novembra 1897 it. 135 Ari. zak. o shodnem (zbornem) pravu. — XVI. Kazenske doloCbe iz zakona z dne 11. aprila 1889 it. 41 drz. zak, s katerim se vvaja nov vojni zakon. — XVII. Zakon z dne 30. marcija 1888 St. 41 drz. zak., s katerim se ukrepajo kazensko-pra» na do-loCila v obrambo podmorskih kablov. — XVIII. Kazenske dolofibe iz zakona z dne 21. maja 1887 St. 51 drz. zak. o podaljSbi pi'ivilegije avstro-ogerske banke.
— XIX. Kazenske dolofibe iz zakona z dne 17. junija 1883 St. 117 dvi. zak., zadevajoCega nastavo obrtnih iiadzornikov — XX. Kazenske doloCbe iz zakona z dne 9. aprila 1873 St. 70 Ari. zak. o pridobitnih in gospodarstvenih zadrugah
— XXI. Zakon z dne 5 iiiaja 1869 st 66 Ari. zak. o izjercnih naredbah.
Uredniku tega zvezka, velecenjemu dru Jakobu KavfiiCu, bilo je te zakone in dolofibe zbrati, popregledati, nekoliko pa tudi posloven ti. Zbral jih je toliko, kolikor se mu Jih je kot veSCaku na tem polji videlo potrebnih za vsakdanjo rabo, in to povse zadoSfiuje. Kako je ravnal z besedilom, pripoveduje sam v ,vvodnih besedah", in proti njegovim nacelom ni kaj pripomniti, — povdarjala so se u2e letos v „Slov. Pravniku" in skoro so v obCe odobrena. Zakoni, ki so ponatisneni iz driavnih zakonikov, so popre^ledani in v najpo-trebniSem popravljeni; urednik ni imel namena „piliti ruje", in tako so ostale nekatere male hibe in razlike. v btsedilu, toda stvari nikakor v kvaro. Prevode zakonov pod I, II., III., IV., V., XIV., XV. in XXI. je dr. KavCiC sam na-pravil, kajti — paC Cudne razmere! — dosedaj jih niti nismo imeli poslove-njenih. Tu se je „verno" dr^al izvirnega nemSkega teksta Mi bi dejali ,pre-verno", a z druge strani priznavamo, da je slovenSCine veSci uredn'k le ^raz-mere" uva^eval, ko je takisto delal. Samostojno in izvirno urednikovo delo so nadalje „termi nologi t ne opombe" k nekaterim paragrafom kaz. zakonika; v njih so izrazi, katere nasvetuje namesto izrazov v uradnem tekstu. Priznavamo, da so boljSi, oziroma jedino pravi, in dobro bodo doSli praksi, kakor tudi prelagatelju bodoCega kazenskega zakonika. Tu omenimo, da se bi kedo morda obotavljal naroSiti si ta zvezek „zbirke'', CeS, saj itak dobo-
—   317   —
demo nov kazenski zakonik. Ta bojazen ne bi bila osnovana. PrviC je zarad: stvari same takoj priCeti praktiCno upor.ibljati „zbirko", drugiC novi zakonik Se ni dodelan, in Ce mu bode v to sreCa raila, v moC ne stopi pred 1 janu-varijem 1892 leta, a tretjiC ta zvezek ne obsega samo kaz. zakonika, nego veC kot polovica ga je Se drugih kazensko-pravnih doloCil, ki ostanejo v moCi navzlic novemu zakoniku Posebno vrednost pa dajejo §e temu delu razsodbe kasacijskega dvora, katere je urednik nabral in uvrstil, dobro vedoo, da bi jih praksa. sicer s^ivo pogreSala. S to uvrstitvijo se ta zvezek „zbrke' tako odlikuje, kakor se odlikujeje noveiSo dobo le nemSke zbirke, ki imajo uie celo zgodovino svojega razvitka za sabo.
S kratka: s' to liCno knji^ico storil je slovenski narod velik korak v svojem napredkn. Ako je ona sama na sebi znaraenje probuje in hre-penenja po jednakopravnosti, dvomiti ni, da bode na podlogi istih Cednostij Sirila se po obilnem kupovanji in koristila narodu, mnogo Citana in mnogo tudi uporabljana. Faktorjem, ki so jo spravili na svetlo, sosebno pa njenemu uredniku, velecenjenemu dru. Jakobu KavCiCu bode to gotovo nijlepSi izraz zahvale, katero jim je obCinstvo dol2no v obilni meri!
— Mjeseinik (pravniCko ga druStva u Zagrebu) prinaSa v 9. le-tognjem broji za September mesce: Dr. A. Badaj: Protokoliranje trgov. miraza po § 552 trg. z. — Dr. M. MiknlCiC: K zakonu od 6. travnja 1881. — Dr A. Salaj: Prvenstvo kamata intabulirane glavnice. — Osnova zakona o postnpku o sluCajevih smetana posjeda. — §§.: Mjestni sudovi. — Pravosudje: A Grad-jansko. B. Mjenbeuo i trgovaCko C. Kazneno. — Viestnik.
— Branic (glasilo, „udru2enja javnih pra vozastu pnika u Srbiji") prina§a v 7. let zvesku za jnlij mesec: Da li neobjavljen fideikomis moie biti od Stete za pravo treCih? Napisao St. Maksimovic. — La2no svedo-cenje pred sudom na pretresu i vaiSnost § 202 kriv post. Napisao A AntiC. — BeleSke iz sudske medicine. Napisao dr. M. V. VasiC. - 0 organizaciji pravo-sudja. Istoriska studija F. de Kulanza, prevod s francoskog 2 MilosavljeviCa (nastovak). — Iz sudnice. — Pravozastupnigki ispiti. — BeleSko.
— Prdvnlk. (Vydava Pravnicka Jednota v Praze.) Vsebina seSitka za September mesec XVII.: 0 jedne vade zakona ze dne 6 Imora 1869 C. 18. f. z. Podava Karel Kobinger. — Prakticke pfipady. — Dennik. — XVIII.: Ticklt-of-leave. Podava B, Lepar. — Prackticke pfipady.
— Juridicesko spisanie. (Izdavajo P. Iv. Dancov, G. Zgurev i A KableSkov V Sofiji.) Stopil je ta vrlo urejevan list septembra meseca v druijo leto ter je vsebina knjige I.: I. Po zakonoprojekt za nastojniCestvoto. (Dr Simanov.) II Po povod na pismata napeCatani v XII kni2ka, I. god na „JuridiCeskoto opisanie'. (G. Zgurev) III. Nekoi praktiCeski bele^ki vvhu ustrojstvoto na dl2nost na Sondebnite pristavi i tehnite poraoSCnici. (P. B-j.) IV. Pisma poluCeni v re-dakcijata. V. PraktiCeski sluCai. VI. Knizovni izvestija. Pribavka: Zakon za nasledstvoto.
— Entscheidungm des k. k. ohersten Gerichtshofes in CivUsachen, heraus-gegeben von Dr. R. Nowak. III. Band. Wien (Manz) 1889.
—   318  —
— Katechismus des neuen osim: Wehrgesetzes von Dr. Leop. Berg Wien (M. Perles) 1889
— Das neue Wehrgesetz nehst dem Strafgesetz iiber Nichtbefolgung einer Militareinberufung. Mit Erliiuterungen aiis den Materialien herausgeyeben von Dr. Leo Geller. Wien (M. Perles) 1889.
— Handworterbuch der Staatsuissenschaften. Heraiisgegeben von Dr. J. Conrad, L. Elster, W. Lexis und Edg. Loennig. Erste Lieferung Jena, (.Gustav Fischer) 1889.
Drzavni zakonik v slovenski izdaji. (Dalje.) — Kos XIV. Izdan in razposlan dne 11. aprila  1889. 39.  Zakon od 4. aprila 18>-9,  s katerim se ukrepljejo nekatere preuiembe zakona od 30. marcija 1888 (Dr2. zak. st. 33) o zavarovanji  delavcev glede kake bolezni 40. Razglas ministerstva notranjih reCi od 7. aprila 1889, s katerim se izpreminjajo neka doloCila z razglasom tega ministerstva od 20. oktobra 1888 (Dr2. zak. it. 159) razznanjeiiega vzornega ustanovila za  okrsijne bolniSke blagajnice in navoda za njih rabljenje. — Kos XV. Izdan in razposlan dne 13. aprila 1889. 41. Zakon od 11. aprila 1889, s katerim se vvaja nov vojni zakon.  — Kos XVI.  Izdan in razposlan dne 14  aprila 1889. 42. Razpis finanfnega ministerstva od 8. aprila 1889, o izvozu ne siadkih, iganih opojnih plJaC.  43. Zakon od 13. aprila 1889, s katerim se dovoljnje nabor za vzdr2avanje vojstva (vojnega pomorstva) in de2elne brambe potrebni novinski kontingent v letu 1889 — Kos XVII. Izdan in razposlan dne 16 aprila 1889. 44 Ukaz ministerstev za pravosodje in za finance v porazumu z vrhov im raCunigeera od 13. aprila 1889 o zvrgitvi v §§ 3 do 5 zakona od 28. marcija 1889 (Dri. zak. St. 32) zapovedarega pokolkovanja zadol'nic s pre-mijami, katere se hranijo v sodno-hranilnem uradu.   — Kos XVIII. Izdan in razposlan   dne   17.   aprila  1889   4."). Ukaz   ministerstva za dezelno bran od 15. aprila 1889, v izvedbo zakona od 11. aprila 1889   bH. zak- St. 41), s katerim se vvaja nov vojni zakon. — Kos XIX Izdan in razposlan dne 17. aprila 1889.  46. Ukaz ministerstva za bogoCastje in uk od 12. aprila 1889, o ngod-nostih, katere se podele uCencem na visokih Solah, odsInJujoCim prezentno slu2bo kakor enoletni dobrovoljci. — Kos XX. Izdan in razposlan dne 17.aprila 1889. 47. Ukaz ministerstva notranjih re6i v porazumu s pravosodnim mini-sterstvom od 10 aprila 1889, s katerim se ukrepajo natanCnejSa doloCila o raz-sodiSftih nezgodnih zavarovalnic. Kos XXI. izdan in razposlan dne 18. aprila 1889   48. Ukaz ministerstva za dezelno bran od 18. aprila 1889, s katerim se razglaSajo prehodnja dolofila k zakonu od 11. aprila 1889 (Dr2. zak. St. 41) o vvedbi  novega vojnega zakona. 49  Ukaz ministevstva za dezelno bi-au od 18. aprila  1889 o predCasnem  dopustu nekih dob Cenih vrst vojnodoliSnih III. letnega razreda — Kos XXII. Izdan in razposlan dne 20. aprila 1889. 50. Zakon od 10. aprila 1889 o napravi, oziroma pridobitvi lastnih poStnih in telegrafskih poslopij V Libercu, Ljubnem in Brodih. 51. Ukaz trgovinskega ministerstva od 20. aprila 1889 o izpremeni in dopolnitvi nekih dolodil z ukazom od 10. junija 1874 (Dvi. zak. St. 75) uvedenega kretnega pravdnika 2eleznicam kraljevin m de2el zastopanih v dri5a\nem zboru, oziroma z ukazi od 15. septembra 1881 (Dri. zak. St. 100;, od 1. julija 1884 (Dr«, zak- St. 106), od 15. septembra 1885
-   319   —
Drobne vesti.
(Iz kronike druStva „Pravnika".) Dne 28. proSlega meseca bil je jako bvojno obislian druStvem shod zveCer v hotelu pri „Slonu". NaCelnik dr. Papez je kot predsednik shodov ogovoril navzofine, potem pa dal besedo odborniku dru FerjanCiSu k 2. toCki dnevnega reda, to je k predavanju o ,,novem kazenskem zakoniku". Predavanje je trajalo poldrugo uro in navzoCni so imeli redko priliko, da jim je naCela ter zanimivejSe no ote v naCrtu teme-Ijito razkril uprav Clan permanentnega odseka, kateremu je naCrt prirediti za drzavnozborsko razpravo. Dr. FerjanCije obilo pomnje vrednega razlo2il in to je bilo tem laglje vtisniti si \ spomin, ker je govoril v miCnih besedah o tej resiii tvarini. Govor je zavrSil z dodatkom v katerem je pobijal kntiko kaz.-zak. naCrta v „Neue Fr. Pr." Zal, da nam ni mo6i v tej Stevilki priob6iti tega predavanja, a st irimo to prihodnjiC po stenogramu. Predavatelju je naCelnik dr. Pape^ z zborom vred izrekel iskreno priznanje. —Na tem shoduje potem odbornik dr. Majaron opoznril na nepraktiCno doIoCbo v pravilih, da je redno glavno skupSeino sklicati meseca septembra, ko je vi nder poslovno leto druStvu in „Slov. Pravniku" koledarsko leto. Odbornik Gogola je pojasni], da se je zategadelj doloCil tak Cas, ker bi bila lahko vdelezba vnanjih druStvenikov vefja, a tudi njemu se vidi skupSfiina zaCetkom koledarskega leta umestniSa zaradi raSunskih zakljuckov in proraCuna. Shpdje pntrdil priporoCilu dra. Ma-jarona, naj se torej zboljSajo pravila. (Glej poroCilo o glavni skupSCini.) — Po zavrSenem dnevnem redu je dr. SuSterSiC z glasnim odobravanjem na-vzoCnih omenjal veselega dogodka v drnStvenem delovanji, namreft I zvezka ,,zbirke avstrijskih zakonov v slovanskem jeziku" ter nazdravil zasluznemu uredniku njegovemu, dru. Jak. KavCiCu. Ta je v odgovoru naglaSal, da je idejo takega izdajan a, ki je sedaj v zavetiSCi druStva „Pravnika", sprozil in nekoliko obistinil prvi dr. TavCar, da je on sam rad lotil se podjetja, ker je
(Dr2. zak. St. 131) in od 15 julija 1886 (Dri. zak. St. 126) k njemu izdanih dodatkov. — Kos XIII. I/dan in razposlan dne 20. aprila lo89. 5;i. Zakon od 1. julija 1889, s katerim se uvajajo za knietijska poseatva srednje velikosti po-sebni propisi o delitvi dedine. — Kos XXIV. Izdan in razposlan dne 24. aprila 1889. 53. Cesarski patent od 19. aprila 1889, s katerim se razpuSfiajo deieini zbori: fieSki, dalmatinski, galiSki in vladimirski s krakovskim, kranjski, tirolski, isterski, potem goriSki in gradiSfianski. (Dalje prih.)
Dezelni zakonik za vojvodino Stajersho. Leto 1889. (Dalje.) VII. kos. Izdan in razposlan dne 22, julija 1889. — 11.) Razglas Stajerskega deCelnega odbora dne 12. junija 1889, St. 10165, s katerim se spreminja izpeljaven ukaz z dne '2-i. maja 1886, dez, zak., St 27., k postavi dne 9. januvarija 1882, o povzdigi govedarije.
—  320  —
vze zdavno potrebno sredstvo slovenskega uradovanja, in da upa do prihodnjej^a februvarija meseca prirediti za zbirko tudi kazeisko-pravdni red (Dobro!).
(Osobne vesti.) Imenovani so: c. kr. svet. tajnik okroJ. sod. v Ru-dolfovem KI. Mo sche svetnikom pri istem sodigCi, okr. sod. pristav v Marilioru lev. Dr. br. J. J e s e r n i g okr. sodn kom v Liiii; dei. sod. pristav v Ljubljani dr. T. Petritsch okr. sod. pristavom v BreJicah; avskultant E vitez pi. J e 11 m a r okr. sod. pristavom v Radgoni. — PremeSCeniso: okr. sodnik v Lo^i Fr. An-dolSek v Kranjsko goro; okr. sodnik v Slov Bistrici Fr. Sorko v Zu2emberk. Vpisan med odvetnike je dr. Toma Horvat s sede2era v Ptuji
(RazsodiSCa delavskih zavarovalnic proti nezgodam) dobila so imenovane naCelnike in sicer je za Stajersko in KoroSko s sedeiem
v Gradci naCelnik V. Sup.intschitsch, nadsod. svetnik v Gradci, a na-mestiiik dr. K. Scheriibel, de2. sod svetnik v Gradci, — za Trst z okolico, Gorisko in Gradisko, Istro, Kranjsko in Dalmacijo s sedeiem v Trstu naSelnik .los. Zencovich, predsednik trgovskega in pomorskega sodiSCa v Trstu, a namestnik F. conte Dan dini de Silva, dei, sod. svetnik v Trstu.
(Odsek za kazenski zakon.) Ko je ta odsek koncem junija meseca t. 1. zavrSil pretresovanje naCrta novemu kazenskemu zakonu, izrazil je ^eljo, da bi se vnovifi sklical 8 do 14 dnij pred otvoritvijo driavnega zbora. Pretresovanje se ni formalno zakljuCilo, paC pa so se 61ani odsekovi obvezali staviti dodatne ali premembene predloge do konca septembra meseca, in iz-reklo se je, da se na poznejSnje nasvete ne bode ozira imelo. Predloge so prijavili grof P ininski, pi of. Zucker, dr. Kopp, grof Kuenburg, dr. Dostal, dr. Neuner in dr. FerjanCiC. Predlogi so po Stevilu in vsebini toliko vatni, da utegne v njihovo reSitev biti treba vsaj 14 dnij. Ker permanentnim odsekom ni moti shajati se za zborovanja de^elnih zborov, ni dvomiti, da se odsek za kazenski zakon sklii e takoj, ko so zakljuCeni de^elni zastopi, in da se mu da primeren Cas v reSitev novih predlogov. Knj po tem se otvori drzavni zbor.
(Novo moSko kaznilnico) v Mariboru so izrofiili upravi dne 6 oktobra t. 1. Cerkveno opravilo je opravljal kanonik Kosar, dr2avno pa driavni nadpravdnik dr. L e i t in a i e r.
(t Vladimir B o s o b r a s o v.) Dne 11. septembra t. 1. umrl je v Pe-trogradu prvak narodnih ekonomov ruskih, B e s o b r a s o v. Bil je 61an aka-demije in senator ter prejSnjo dobo vseuCiliSki profesor. Njegova dela, pisana
V ruskem in francoskem jeziku, obsegajo vse strani narodno gospodarske in finanfine znanosti ter sploh slove med evropskimi veSCaki. Lorenc pi Stein v svojih novejSih knjigah finanCne znanosti zajema iz Besobrasovih del
(Nov zakon o postopanji zaradi motene posesti) utegne
v kratkem dobiti Hrvatska. DotiCni naCrt priobCil je ^MjeseCnik", ob jednem avljajoC, da je vlada naCrt doposla'a predsedniStvom sodnih dvorov, naj bi
dobila od skuSenejSih sodnikov mnenje o njem
„SIovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga Clani drnStva ,Pravnika" brezplaCno; neCIanom pa stoji za vse leto 4 gl., za pol leta 2 gl.
DredniStvo je v Ljubljani, St. 8 na Bregu; upravniStvo pa na KriJSevniSkem trgu St. 7.