St $ V Gorici, 20. februarja 1891 XXI „4 *4a" frkaja *»*k pttek i« * ••!¦ pt polti prajenana *ali t Qorici r.» .on potiljsaa: Vp^t l«t« : ' ";. . . f. <.. pol lets . '. . * . . „ 2: Ceiri* lata ' • • • • '»• l fri oi»wJlih in tako tudi pri „po a ipt'ecb » te pla&oje za oafaduo trittop to Trf.W. t kr. 6a •" tfaka I kral 7 ., ., » ,» 2 ., * tt » i* » 3 « Za**4« *>k* po pxoatora. SOČA pQ»neinft.st«rUk» m doMwjafl* . « kr. t t&ljaknrnicali nit kftarem trie; in v Hawki ulici; Dopisi n»j «e poiiljajo rr»d*iitT« n»ro5nin*pa upwriityn „«oW; 11. UriJMjiki titkarti-r Oorfct; " Rokopisi s4 ne YraCajo; ddpiti at te blngovoljDo fr»n\ujejp.— Dfjaveaw to drugim nftprMnotoJm. it aa**eftiff» aniia, »ko ¦• oglaM tiriiOpmraJirtttt K zbprovaoju .Sloge' dne 5. t. m. vabljeni so bili nekalori neudje, med tern, ko se pa nft ude na&ga miiljenja si. od~ bpr ni spomnfl. Zdaj * pa trobi po caso-pfaih, „4* k xborovanju Sloge jili ni bi!o, ker wj bo)e lull.0 — liolfco da se bojimo lud!» pokazali smo e tern, da smo raepo-slalf brezplatno iztteek danaSnje „So6e% vsera iupaostvora,, tttalnicam in bralniin drufttvom. VredalStvo in cpravnistvo s8oce,» 2e, v zadnji Stevilki smo so odlocno na tern mestu izrekli proti dr. Gregorfetfevi kaii-didaturi; navedii smo tudi zato nekoliko raz-logov; med drugim smo rekJi, da dr. Grcgor-t\l bi ne mogel naiega dosedaajega poslanca v driavnem zboru oadomestiti, ker bi nikdar ne wogel pjriti wed potlanci do ednake veljavc in vsled tega da to ttdi ne mogel tako vspesno delovati za avoje voiilce; pridjaii smo tudi, da kandidata, ki nam ne da nikakega poroStva in ki hoce biti izvoljen brez vsakega pregramma, ni-kakor ne moremo priporocati volilccm. Dan as naj k tcmu se nckaj dodamo. Razkol, Tsled katercga smo zdaj spet go-giski Slofenci loceni v dva tabora, jc provzro-cil najved dr. Ant. Gregor&6. Tega razkola pri Ik is y resLici ni bilo treba, in vsakega, ki ko-liSkej trezno inisli in ga strast ni se popolno-ma oslepila, mora biti sram, da smo pri nas na GoriSkem tako dakd priili. Bve stranki siso pri nas ze imeli, ki ste se Mi\\ v „stare" in „m!ad^" To je trajalo toliko Cesa, dokkr je LISTEK Crtice o potovanji v sv. dczelo. iBalje). N«ko napoptfljtvo raoi ima koiSek zemlje na g«ri, ktero si je ;zvolil nai Izvelicar Kriatus, da se L!oi«k<~ oe more, Io^iti od tistega. icesta. Kc bcm bi! na tern, prerrctem meatu in nm pledal, kako he je mooiica napiej gneUa, zdela »e mi je ta ninoZica ka-kor itbe^ ki se tje gnetejo, kjer w nabaja njih ma-teri|u» ali krtljka; tam je mica nebeskega ktalja; aan^cga Bog? teCerja in gottija aebsSka so je tarn na tistrm mestu napraviia. 0 moj Bog, koliko razno-Trstn.h podob se kai» tu duhu veraega kristjana, in kake obiutke ima to sre^ vaakfga T(5rnika, ki pride ¦em ix kakega kiaja katolisktgt evetai In to eveti-§6* je sciloj brez va«.kega VmU In od -nohamedanake drubali na »a,e na&rt (wkruDjeno! Miloetljivi Jpxua, poteicD ko j© tu srojim apoatelj-nom aaklad Ijubfxni in distosti in poniinosti tako gioljivo zapttitil, je, poprej ko je deio odre^enja be evfljiai bntkim trpljenjem in a gmno svojo amrtjo dotiSU, na onem meeiu postsvil Eaji-TeiejSi takra-meni »t(>j.eg^ tele&a.ia krTi, in ?,%m je s Urn poda-jril. njyle^ ^iieialp «ojer jwii^ne Ijubeanj. iivel dr. Lavrift; ko je pa ta voditclj ,MIado-slovcncevtt tako zulostno koncal svoje zivljenjc, so bili Mladoslovenci brez glave, brez vodit^ja, in se skoraj niso upali na dan, ter so bolj le na skrivnem rili, ter med ljudstvom iirili svoja radikalna na6ela in izpodkopatali rsako veljavo. ^ladn^ebi so to radikuluo politiko zaceli duma nu Pcm$kem, zasejali so je na to po a-gentih .Slavije11 najprcj po Kraojskem in potem tudi pri nas na GoriSkem. Ta ml&do^e* ski dub je skusal okuziti tudi kranjsko duhov-§6ino, ali tarn se rou ni posrecilo; kakor vemo in znatno, Stejejo Mladoslowend med kranjski-rai duhovniki le poliragega. Srecnejfii so bili „mladiK pri na« na GoriSkem. Tukoj so dobili gospoda duhovnika dr. Ant. Gregorci(a, ki se je postavil njim na 6elo, da po svojem listu in 8 pomocjo „Slavijnegaa flgeota, g, Gabr85eka, fiiri med uasim ljudstvom mladoccska radiHftlna na-ccla ,Nova Soda* je dr. Grcgordicu, Se predno je izfoljen, pokazala pot, po kateri bi moral kot poslanec hodUi; Y konservativni klub gro-fa Holienwarta ne b4do aael vstopiti, kjer so do zdaj sedeli vsi slovenski poslanci. Dr. Gre* gorLi& bode tedaj moral, de bode spioh izvoljen, stopiti na stran Mladofiehov, i njsmi de-lovati, ter & njimi glasovati gotovo tudi proti — verski suli. Znano je namred vsem, da je dr, Gregorcic kandidat vseh u6iteljev, kateri se pa ntfesar bolj ne boje, kakor verske sole. Sa-mo 2e s tega stalisda moramo biti ; roti dr. Gregor5iievi kandidaturi. Kaj je dr. Gregoriifi pa tudi kakor govor-nik ? Kdor je le kedaj slisal njega govoriti, je gotovo sam pri sebi moral reci: ndr. Gregorcic zna biti ucen mo* in vse, kar kdo hoce, samo govomik ni, ker mu Bog ni dal tega da- Med dvanajsterimi vgledaS tarn v duku apoete-Ijna ljubljenca GospodoTpga, bt. Janeza; on je bit tako sreccn, da je poftvAj* na prsih Gotpodovih se gutovo nasrebai tega, kar je On tako ljubeznijvo ojsoa-noval. io kar je pozoeje, (podoba orla!) tako veli-iaatno razgiaScval, da je od Boga izjeraQO mo6 pre-jcl, pOTxdiguiti ee nad vae BTetno in nepremi«5no gledr.l' v Boga Sina, veftuoga Boga ˇ nebesib. lam ae Ti med posreienim ozidjem ka^e me* atice, na kterem je Jzveficar J. F. Petru prerokoval, da ga bode Peter trikrat zatajj!; tam je milostljivi Je-me hotel ixdftjeica Jnda k grerengi cbudlti, naj bi ga po navadi tiotth de2ei s podajanjem^oSceka (a poljubom) no izdal. Prut tu je molitot vohdtthov-na mold, in je potolaiil ijreialostoe aponteljue, ter jim obijubil poslati sv. Buha. To vidlfi kraj, kjar se je J. K. po avojem vstajeoju prikazel ter aposteljem, svojih 5 ran pokazal in jim oblast dal, da greSu:kom grehe odpuSdajo. Oaem d^ipozneje ja prav tukaj Go-spod polo^il dvome^erau ap. Tomaiu roko v svojo odprtp stran, kar je imelo nasledek, da jo ta padel sTojtmu Ijubeznjivemu ufioniku k nog^m giasno upi-jo6: nO moj Gospod in moj Bog!" Tu jo kraj, kjelr se jesv. Dub v podobi gorecih jezikov izpuatil nad aposteljne in od, tod so se potem oni po celem sve-tu rarkropili, da bo st. Evangelij oznanovali,. Vse to ae je tarn godiio in toraj ae mora imenovana Gara, posebno pa sy. Obodnica zibel kr&danstva in srediSfie najvedega svetiifia na celem svetu, in mati in gla>a vsehoeikva c a J e k t ogl e ;a e m 1 j e iraenovatL ru.« To mnenjo je tudi Hale; — dr; Gregoroio ni govomik. Marsikdo bode pa venderle tprila^ kaj pa dr. GregorMca vender sill, da se toliko po* ganja za dr^avno poslanstvo. Gdgovor na to v* prasanje ie prav lahek. MR refcemo, da je temn1 vzrok edino ali vsaj najved sobiftnost. Pred vsorn je hold dr. Gregor6i6, kakor je sploh v-stm znano, postati dezelnl odbornik, da bl kot tak imel letnih 1200 gld. To ae mu ni' poire-Cilo, ker so bili dei. posland nasprotnih misli in ga niso spoznali za sposobnega. Zdaj bote on poststi dr^avni poslanec in ai mlali: NKot poslanec bodem na Dunajl po 6-*7 mtioeev na leto, vsak dan imel 10 gold., med tern bo* dem pa fie prejemal svojo profesorsko place.„ Kar tedaj „Nova Sooa* drugim oftita, to se pred vsem vreniduje pri njenem kftudiflktii) kar pripozna vsak; kl koliCkaj razmere potni. Dr^avnozborske volitve. Skupni pastirski list avsttijsMb: Skofov. Omenili smo It t St. 7 ,So5eK o pastirskem listu avstrijskib skofov,' ki so ga razglasili za bliioje dr^avnozborske vciitve. NaSi vladike v tern pismu poudarjajo pomen volitev za pribodoji dr^avni zbor, ki ima prevafcae na-loge, bodiei v socijalnem ali pa v cerkvetaem o-ziru, ter ponavljajo zopet svoje zahteve gledfi na versko Solo. Proti sklepn pUraa pozlvljajo ikofje avstrijske katolike, naj voiijo t dr&nrni zbor razumne mdz6, ki boido umevali.svojd nalogo, znacajne moz€, ki brezobzirno zasto-pajp sroja prava naCela, svesti si odgovornosti Ko saw bili take tamtiljefli v tvete skrirBoflti, ki so ae tu godile, morali smo viditi, da se nahaja-mo tared razdjanja, ki el je upalo najdlwidejSe o* akruDJevanje na tak»svetaat mestu: niema #i upatl ne giasno moliti in ne prefiitafr dotioalh beaed ii•«• i evnogelija, ampak na tihera smo molHI in sa- niilemu Jezusu zahvaljevali xa neckontfflo milost, kt nam je dolla^ da. ae smemo i njim aedfaiti v >najiii>elBjsett Sakramento; aebrojoa drubul mladik ia atarih Mobataew daneev pa ee je drlajsa nami ˇ avete Obettaioodn j« tu razgrajala z grdira kri6anjem,,8kakftojem< in -.aaeneho^ vaojem poaebao tedaj,-kadtr ae je) je adialoy dtt-me-lima ali besede iabeajik bukfv rzgovarjanw. T*ktt am obnala druhal na. tako aretem kraju., Nifi na pwnagaj. fiTariti.sejezitise, alioelo iugati. Na tibew in- ˇ ^srta je bilo tceba tea.. lepo opwwtff tee^ftlbvatli'da aa-6etnik oloveSkega.-iitljeoja ^ vsd> zanicev«ti}*4r^lf ^alibog, da za'ioetafcer. svetih afcHvnoatl* ic wetik krajev tu no manjka/ in verai kriatjaa |ajpriifteiatt-vi« to mama prenaiati in.k.veSemu v apou> iztUhfoiM:M Jozu^ d& bi te jaz samoget t»»3 » toiiko-ljubW,- aa kolikoi- Te bodor tsi Ijadje razlaiiUi! M»adinax'ki sa ja.morda le oektere^besede alabo i«goverj«ti. nau«i?il in .oCe naa-aH ie ne zna, bode* Btrmel filiSattiy ka*0 gausobae besede ti na ulicahs trgiliifftnd« $teLeerk-vami, da, celo v .pricV odraieoih in mordl celo v. priLo> iaataih sUriiey izgovarjajo^ takb,.da w nebaia g.;ozijoJn da bogabojHSe du9e trepelejff. Kuko1 grt* zaoBko in v nebo vpijoSe se pa p^ igrak in barkafi kvas&l Vie veikrat ae je pripetilo, da je Bog *afai badobnaie iar^ia tea avata «&niw kaznatal Zms» 74 svoje. pred Bogom, avstrijsko misleSe mo26, zveste vladarju in drzavi; katolSke, odlocno katoliske moie; ne takih, ki se katoiiSke samo imenujejo, pa se po naeelih in ˇ iivljenju katoliskih ne kaLejo, pat pa one, ki ljubijo cerkev in spclnujro njene zapovedi. Taki so najboljsi zastopniki sage mnogojezicue dr-iave; kajti katoliska cerkev ne dela mod oa-rodi nobenega razlocka, Tsakemn prizna pravico do obatanka in njegovih posebuosti, a zavraca nacelo, da bi se narodi, kakor nekdaj pagani, login in sovraiili. Cerkev spoStuje in eisla Ijube-zen do svojega naroda, spoStoje in cisla jezik pravke in posebnosti vsacega, toda cerkev od-locno obsoja, ako se sprevrze ta Ijabezen v kri-vifinoft do drugih. Ljubezen do naroda nikoli ne sm6 nasprotovati krscanski ljubezni do bliz-njcgt. — Glede: poll tike in >ere pravijo ikofje: Ne dajte se motiti z ugovorom: Yet a nima nftesar opraviti s politiko! Saj vidite sa-mi, kako da se postavodajaloi zbori pecajo s strogo Terskimi vprasanji. Uprav zato treba v driavnih zborih odlocuih katoliskil nidi, ki i-majo sree za resnico in cerkev ter tudi v tern oiiro umevajo svojo nalogo. — Kskupnemu pastirskemu listuav-atrijskih Skofov dodal Je prevzviSeni gospod kne-zoikof ljubljanaki med drugim naslednje pomen-Jji?e besede: „Pesebno morajo nasi kandidatje tudi paz-Jjivo gledati na casoikarstvo. Odlocni, pre-pricano katoliSki mozje; moije, ki nas hocejo ˇ javnem iivljenju zastopati in hocejo biti ne-kako voditelji naroda, ti nikakor ne smejo brez-briinc gledati, ako se po casnikib izpodkopava katoliska vera in katoliSko prepricanje med na-rodom, ter udanost do katoliSke cerkve, kar se zalibog pogosto godi, a se nikakor ne da opra-ficiti. Dvojno imamo tu. Alt oni, kot zastopniki naroda, morejo v tern oziru zdatno vplivati, ali pa ne. Ako morejo, tedaj so, prav zara-di svoje javne zaupne stopinje, to tudi ntoriti dolzni, dolzni po svoji vestiin predBogbm; in ce bi tega ne storili, tedaj bi se nam pad ne mogio zameriti, ce inislimo, da je* beseda: sVse za vero!* v njihovib ustili le vaba, nastavljena za to, da se ujamejo na-njo slepi ali taki, ki hocejo biti slepi. Ako pa nc morejo tako vplivati, tedaj morajo pa vsaj glasno, odkrito in mozato dvigniti svoj glas proti cakemu casoikarstvo, in vsaj s tem po-'iazati, da so zares odioLni, prepriLano-ka-toliSki zastopniki katoliskega naroda — mozje, katerim je resno skupno geslo: „Vse za vero!" — moije, katerih vedenje si moreljud-stvo z mirno vestio vzeti za vzor.8 Volilni pastiski list gorenjeav-strijs'kega gkofa. Skof dr. Doppelbauer je pisal povodom drzavnozborskih voliter pismo svoji duhov&iui na Gorenjem-Avstrijskem. Y njem opozarja visoki cerkveni dostojanstvenik duhovnike, uaj pobijajo misel, da nima politika z vero nicesar opraviti in ocitacje, da je katoliska cerkev nasprotniea napredku in omiki. Skof sam pobija to ocitanje in koncem pisma > opommja duhovnike k skapnemn delovtnja in sloznosti. List se glas! mej drugim: .Kar mi je glede na pribodnje volitve posebno na srei, ; visokocastiti brafje, je sloinost, sloznost mej dohovnikt, sloinost mej ljad-stvom. Saj poznate pregovor: „Ako se prepi- ' rata dva, tretjs dobicek ima.tt Ce se mi katoli-ki med soboj ne bomo zjedinili. veseii! se bo ^tretji — proticerkvetia stranka, kibopa potem Ibrezdvombeno zmagala. Yarnjte sebe in Ijudstvo pred kriviini preroki, ki prihajajo k Yam v ovcjth kozah. Kako pa dosezerao jedtnost? To dosezerao le s tern, da volimo in v volitev pri-porocamo le one moze, katere odloLi katoliSko-konservativni odbor. Volilni odbor Yam bo pn-poroial le take moie, ki zasluitjo popolno zau-panje. Ali ni res, pre€astiti sobratje, da tudi najboljsi ne sme biti sovraznik dobremu ? Ako bi torej menili, da je ta ali oni moi najboij vreien drtuvnozborskega mandata, bodite vender toliko ponizni, da volite one noze, ki jib od-loii katolisko^koQservativni odbor. Bavnajmo se po zlatih besedab sv, Avgustina: Bin omnibus charitas, in dubiis libertas, sed in necessa-riis unitas.* Kdorkoli izmed Yas Mi, da bi zmagala pravicna katoliika stvar, mora tudi skrbeti, da prodrd kandidatje volilnega odbora. Ali bode kdo mojih d-ihovnikov toll predrzen, da se postavi proti sloznosti, ter zuago katoiiske stranke spravi v nevarnost? Quod absit lu roinj na razpotjih vidimo dorolj! In to suaminja nat opomiojajo, da tadi sb smrtjo v&wih kasouje Bog biez-bozne gotor© in kletviuel Ql^j, ono presveto mesto najvecji skrivnosti boL-je, ki jo po vsi pravici lastnioa sv. kxScanske Cerkve, nam je od Mobamedancev Tzeto, in tako grozno oakruDJeao sveb'Sfie je aedaj bivalisCe divjih dervi-iov (mohamedanskih fanatikov), katerih zene aob?.-no, kjer je Kriscna svojim uiencem noge vmival, so svmim prehadobnim iivljenjem ouesnaiijo. Pred leti je bilo poboinemn roiaarju Se mogoce; (ia a tem te je are^nega 5tel,). v Obednico vatopiti, brez da bi bil po div»8ko zanicevan. Dragi kristjan, podnsaj in grosi se: v vseh sve* tin krajibj, eelo na Oljaki god, od kodar je Kristes v nebesa Sel, in ktera je tndi v moaejo premenj-oa, se zamore vtaj enkrat na leto sv. mafio darovati, tarn pa,: Iyer je bila dariter sv. maae od uamega J. K. postavljena in opravljena, t. j. v prcavetem kra-ju najavotejSega aakraraenta in dari-tve av. made se Se nobenemu ni posredilo to da ritev opraviti. Tako vidiS, je nehvaleSnost Cloveika, tako sto-je reel na mesta, kafceregase epomioja cerker, kadar o prasniku BV.ReSnegatelesa poje: Lauda S* on sal-valorem I8 YpraSaS me: Zakaj se to pusti? Kdo je, ki sme pravice katolicanov a toiiko drznoatjo tep-i»ti? . (Datiejmk.) Dopisi. V LjUbljani, 17. febrnvanja. — Mislil tem S« malo poCakati, da bi Vam piial, a volitve v driavoi zbor, (Cudno to!) ki §e alaj po cell 4vttrji prii>*av« ljajo,mi ne dajo mirn, da bi prav ^daj moJeal. Yale ci tat el jo bi malo zauimalo, Ce bi Yam obsirno o tem pisal, kako se za volitve pri nas na Kranjhkem pri-pravljajo; k vdiemu bi Yas zanimala vest, da m Kranjakem bo gotovo voljen v dfia«ni zbor gtof Hohenwart, ki nima pomena samo za KraDJnko, am-pak za eelo Avslrijo. 0 tem politiSkem veljaka pa es je „Sloveaski Narod* v itnenu Mladosloveneev ja-ko nepoToljoo izrazil; Slovencem bi gotovo le iko-dovalo. ko bi grof Hohenwart ne bil tako trezen moz, da spozoa, kolike vrednosti so besede glasila Mladosloveneev, ki vle<5ejo na eoivrvici t Mlad(;whi, kojih delovanje gotovo ne bode koristilo ceski dezeli, a ,mladiw bi jako (fa jih posnem&mo) Skodovali nam Kraojcem in sploh vsem Slovencem, tedaj tadi Yam goriSkim Slovencem. Mi Slovenci se pac z veseljem ponaiamo, da smo Avstrijani in slabo bi pokazalf svoje Avstrijanstvo, ce bi ne volili grofa Hobenwarta, ki je brez vsega dvoma Avstrijan z dafio in tele-som, zmozen in jako upljiven Avstrijan, gotovo bolj, ko maraikako drugi. NoCem trdtti, da bi Mladocehi in z njimi tndi Mladoslovenci morda ne ljubili sTojega naroda, a v politiki je vrodekrvnost najveckrat skodljiva. Kako pa Vi vtojite z volitvami v dczavni zbort Z veliko od njih sem govoril in skoraj od Tsakeg* •em sliSal vpraSanje: Kaj pa mislijo na Goriakem, da tako krideP Pri naa.bode boj io praaka, pri Yas tndi; le to glcjmo, da pri tej praski ne bodo trpele edino le osebe, ki kandidujejo, ampak da ne skoduje ta le boj tndi celemu naroda sloveoskema I Tako je! IZ KObaridskega K0t?7 10. februvarja. Na Tolmioskem je povsod razglaiea naniestnistveni od-lok, da krdmarji po 10. uri na vecer ne smejo veL pija5e tofiiti. Za izvanredne iluCaje velja izjema, da sme eden ali drugi kremar tndi pozneje Se imsti kremo odpr^o. Naznaoiti bi pa moral ze naprej si. Snpanstvn, za katere dneve in za koliko or da prosi tega izjemoega dovoljenja. — C. kr. zandarji so ?se kr6marje opozorili na ta odlok, ter lzjavili, da ima|o nalog paziti na to, da kremarji strogo pazijo naaj, ker bi moral vsak, kdor se ne drSi doloCene ure, (Polizei Stnnde) globo placed. Opazuja so, da to po krajih, kjer no c kr. iandarmerijske poatajo, omenjeni odlok spolnnje, ker redarji tod veekrat nadzornjejo. Vse dragaLi je pa drngddt kjer izvrSnjejo krajno policijo 2npanatva in kamor iaadarji le bolj poredkoma dohajajo. HvalaSni bodo c. kr. iandarjsm vsi poSteni ljudje, ako bodo nadaorovali, kako ae po vaseh omenjeni odlok iz-vrSaje. Pri nas je mraza Se vedno preeej dosti, posebno te dni, ko je mrzel veter pritegoil. — Pmt je bil sploh bolj miren; ce ve, mladina je med letom malo xasluiila, — vino se toft po 40—44 kr. liter, in zganje po 6 kr. 16tincek — Na zasloiek pri gradeuja ielezaic se Ijndje malo ved zanalajo, cato so pa zaLe(i a poprej zanemarjenimi ob&nskimi paS-niki pametaeje ravnati. Iderci, Kobaridci Suiidci, Kamnjiianji, Libu5eoj(5anji, Staroselci imajo ie raz-deljene ooSinske paSnike. Tndi druge ob6ine v tem ne bodo veS dolgo zao^tajale. — Prav tako! Doma bo delo ia po razmeri tudi zaaluZck. Povsod dobro,-doma najboljSe, poaebno duSevno. IZ VilOkih hribOV, 15. febrnvarija. Morda no bo oti«ii« i«po*Ab Jjfiu. "Kandidatura grofa Hohenwarta* Gr. Hohenwart se je bil izjavil, o priliki, ko je Dunajewski odstopil, da ne kandiduje red za I driavni zbor. A, kakor vse ka2et tudi pri pre-1 menjeui vladi raCuna grof Taaffe §e vedno na I desnico. Hitro spremenjeni poloiaj provzrofiil je I tudi, da je grof Hohenwart ua 2eljo vplivnih I krogov pripravljen sprejeti izvolitev za drlavno-1 zborskega poslanca. Znano pa je, da je bil grof I Hohenwart vodja driavnozborske vefiine, ki je I bila Slovencera naklonjena. Slovenski drlavni I ppslanci potrebojejo, ker jih je leneznatna pe§- I | Lica, znanesljivih zaveznikov v driavnem zboru. I I In ti zanqbljivi zavezniki so bili vat oni po- I j slancl, katere je dru^il okoli sebe grof Hohenwart. In vender pisejo sloyenski listi, ki pazijo na odmev „Mlado6ehov," da ne poznajo zaslug tega mozal V Istri bodo Slorani postavili tri kandi- date, in sicer na mesto dr. Vitezi6u, ki se je odpovedal kandidaturi, de^elnega poslanca dr. I Lagin ja, in v drugem voliiuem okraju kmet- skih ob6in dezelnega poslaaca prof. Spin* Ui6-a. Za mesta pa c. kr. glavarja Con- jti-ja. j StaroCefiki volilni oklic imenuje se*; dauji polozaj kriti6en, v katerem ima lahko I vbuka napaka poslance? velike poslcdice, Prva dolznost puslancev je: Ne pripus&tti ve6 ni- kake omejitre dezelne avtonomije z glasovanjem za nove, centralizujo^e postave, ne, da bi se v nemar puSfiale potrebe vse drzave, ki je trd- njava Cehov; pravicno vravnati dohodninski ter znizati zemljtski in hisni davek. Oikic povdarja potrebo zveze 38 ce§kih poslancev, da se Cehi trdno drze nagela, da ostane njih v treh dele* lab CeSke krone naseljeui uarod ne deljena jed- nota, zahtevajo odloftoit upor proti onim, ki pravijo, da morajo Cehi, ki so vie hade reel prcstali, ie bujie prebiti, ter svar6 pred 6asti- zeljnostjo. Voiilno gib an je. Oklic Bocijalno*de- mokratidne ttranke je bil vceraj popolno tajno raztresen po celem Dunaju. Med 9. in 10, uro naSli so ljudje ta oklic raznesen po hiSah, po hodnikih, po oknib, na vratih, oa kljucih, po vratih sploh na takih krajili, da ga je moral vsakdo dobiti v roke. Kar je pa najbolj Cudno: I Raznasati je moralo ta oklic najmanj 100 oseb I in vender niso nikjer nobenega opazUi in prije- li. — Vidi se, da dunajski socijalni demokrati I posnemajo nemSke zunaj v rajbu v agitacijskib I sredstvih. Vnanje deiele. I Italija. V itahjanski zbornici je minis- 1 terski predsednik Rudini govoril o svojem pro* I gramu. Pred vsem mu je do tega, da napravi ravnotezje v driavmh finaucah. 0 vnanji politiki je pa med drugim govoril: I Svojim zaveznim diiavam bomo ohranili | gotovo, varno zvestobo. S svojim obnaSanjem bomo pokazali, da nimamo ofenzivnih namenov. Krivtfno je ^umniienje o naSih razmerah do i Francije. Trodili se bomo, da scodstrani vsako 1 krivicno obsojanje na§e politike do fraocoske I republike. Zaradi neugodnega polozaja drzavnih I financ in propalega gospodarstvenega stanja ita- | lijanskega naroda je Italija v jako t^snem po- I loiaji; toda opomogli se bomo, in sicer prej, ko I si kdo misli. Treba bo le naporoega dela in j vstranje volje. Da pa reSimo ugodno svojo na- '¦ logo, potrebnjemo pred vsem rnird." Nem&ija. Te dni se je v nemSkem driavnem zboru razpravijalo vpraianje o nedelj-skem po&tka trgovskih pomodnikov. Po poro6ilu I kemisije naj bodo pomo5niki, udenci in delalci ' o bozici in o veliki no6i in o binkoStih popolnoma j prosti, ob navadnih praznikih in nedeljah naj 1 bi le po pet or poslovali. Belgija. Stranka belgijskih delalcev je poslala belgijskim fikofom manifest v dosego j splosne voliine pravice. V manifestu se pritoiu- jejo proti krivici, da bi smelo 130.000 ljudi 1 neomenjeno vkubti tez dmge. 2ato prosyo de- lalci cerkvene dostojanstvenike, naj se poteg- * nejo za sploSno voiilno pravico in sicer 8 tem, da izdajo objavo na vse prebivalstvo. Domade vesti. Novo agitacijsko sredstvo. Poiz-vedeli smo, da pristaSi „Nove So6e« trosijo la2 okoli, ter volilcem pripovedujejo, da celo prevzviSeni in m.lostivi knezonadSkof zelijo, da bi bil izvoljen dr. Ant. Gregorcid. Iz gotovega vira vemo, da Nj. Prevz-viSenost niso nikaar, niyer in proti ni-komur podpirali ali priporocali dr. Gregor-ftceve kandidature. Prevevileni knesonadikol bodo jutra na krraterno laboto delili bogoslovcem tooiuro io male redove. Prvotne volitve bodo ta teden v tomlaikem In goriskem okraju zo koneane; seianiki vol! la le prihodnji tedeo, 0 izidu v prvih dveh okrajih nimamo ie zaoealjivih porooil. Le toliko vemo, da so Slasovi v goriiki okolici deloma sa dr. vlt, Toaklija, eloma sa dr. Ant. Gregor^ida. Solkau ja ta net zgubljen, te tudi je v 6. g, iupnik z vso vnemo de-Iai za naSega kaodidata, ker na Solkan so bill nNo-| voaofiani" vrgli najboljie modi lz Gerioe. Brda to I nam pri vaej .Jezori" agitacijt oatala iveits. Tudi z Kanalakega ie nam pile, da io volitve voltlolb mol i/padle veiinoma ugodno za nsifga ksndidata. Is vipaveke strani nimamo ie nikakib poroCII. Le to naj Se omenimo, da je priilo v nekaterll. obCinah le pri prvotnib volitvah do hudega boja med .aUrimi' in wmlrtdimiw in v nekaterih krajih celo do oaje volitve. Tudi to je opazovati, da je duhovifiina veil* noma za — lajika dr. fit. Tonklija, uftiteljitvo pa M — dohuvoika dr. Ant. Gregoroiia, Tudi to je nana* vadoa priknzeo, iz katere amemo iklepati, da je dr, Ant. Gregorcifi, duhovnik io profeior boioilovja, prav za prav aditoljaki kaudidat. Z% driavnozborako volitev raspiialo je bilo e. kr, nameitniitvo za okolieo triaiko oa 5. dan marca. Na proinjo politiinega druitva REdiooit" je pa o. kr. nameatinfitvo odredilo,daie volitve sa oVolioo vrie meito v detr^ek 5. marca, v nedeljo 8. marca in za trgovioiko zbornico mesto 8., 12, msroa. „Qoriska ljudska posojilnioa", rogistrova* na zadruga z otnenjenim poroitvom. Obraoun za u* pravno leto 1890. Denarnifai ra6un. Dohodki: akupaj gld. 62488.14. - Stroikis Bkupaj gld. 62488.14. RaCun prometa. Da: akupaj gld. 2764.88. — Dal: skupaj gld, 2764.36. Radon bil&nee. Aktiva: akupaj gld. 83699.24. — Paaaiva: akupaj gld, 83699.24. V Gorici, 1. januvarja 1391. D.r Nik. TonUi, ravnat iweuk* ks&m. imena, 6fc»* jejl - Jtado. vedai «rao, kaj poreSe k terns sUvni uai magistral ki Je poSlsl po Goriei kot popisovalne komiaarjfi ta-kcTjatti, ki so pp aili in'proti *bfii gospMarjevpre-kreeevali sloTenfta ktajevna imeo* t amlsra ;Corne-rove" gospode. Radovedni emo tudi, k*j porek6 gc-ipodjo pri kup&Xski xbornici, ki ao bili caSeli v nrad-oik •pi-sib rabid oototpakadra** k!*ietlia »mcna. — ,NoT»So*a«. Razne ve^H »t:ii6'-«.•?.•¦¦' •¦¦'¦'»•»,: »'*- PrebivftlftTO V TrftU. Is prvih atatiaticmh podatkov eeje ave&ty oVlteje Trat 80.284 btvaleev (fitaikov) it 154,827 prebivaieev, i*eta 1880 bilo je ˇ Rata 9&B67 ItaiM* i» 141.7*0 pcebivalcev. Na-raatp)*tpr^l3TQ87 d^i. VolkOTi to poetali letoa jako predrani. Glad 111 fane, da at klatijo v ceWi tolpah akolr poiamea-aih bia in f«ei, tak«, da ˇ oekaierih krajih ni tarn© pototati. Ia Tarnova to poroca: V galiski vasi Per-Hpatfdova, okraj Tarnor, primerilo m je, da je pea tlemil okoo f eobo, ˇ kateri je ravoo kmat Pavel PialkoTii a droits* Ttod Tefarja!. Za pesom pognal m ja p* tadi vetik volk. Krik preatraseoih ienak ia nklik woikia pfestraSi volke. MisHl je akoai okno abeiati, toda aria* kmet agrabi iter aa aadnjo oogo, at katero drii toliko fcna, d» je njegov hid annaj biae aaftejl parkrat a aekiro po volojt glavi. Sivi tat ae jt na to ategnil, „81ovM»|r.6ga Svet*" 2. Stevilka ima uastop-na Tiabloo: Po Ijudekem ftetju; Notranji jesik; 0 kriiiki'dra. MaboiCa; Nemci t Koiiji; Ru«ke drobti-¦iee Jk Vbravaal ornamcnti; Zarja (Lermontova); O aloventlib novinab in 6aaop:aih; Dopisi; Ogled po alovahtketn evetu; Kojizevnoat. V aadftYfkh alovanakega nradovanja. G. dr. Iran De<5ko, dezelni poslauec aa Ljutnmer, atavil je v dezelnem aboru atajarskerii v aeji doe 19. no-ˇambra 1890 interpebcijo na c. kr. namestnfttvo v Gradv gltda na io, ilia dopisujejo okrajoa gtavaratva alotenakim abcinam ia vedno nemiki, Ta interpela-aija bila je prva, kl te je kedaj atavila ? deiel-aam iboru SUjartkan f alovenskemjeziku. V aaji dne 21. novembra 1890 odgovoril je na to interpelaaqo g. e. kr. uamaatnik t Gradcu sledc6e: ,Na iaterpel»cyo g. dr. Iyana Decko in dragih imam oaat odgovoriti* da so politftne oblaati na apodnjem Stajarskim po obttoje&b predpisih doline, slovenske tboge veievati r istem iaziku,. da ae okrajna gla-varstva na apodnjem SiajStakim r ob6e ravnajo po telt predpisih, da je nameatnigtto v onih stufojib, fcjer se ni poatopalo tako in je namestniStvo o tem iavedelo, vsikdar potrebno vkrenilo in da splob stro-gbgleda na to,' d*«e ravna po obstojeiSih predpisth in posUvab.* — Odvisno je tore] od obfim samih, da naprayijo koneo nezmisln, da se slovenBkim ob-dhiakim prgdatojniStTbm dopisuje t tujem nemSkem feaiku. Frit boiji? Raika vlada je ukazala t Tilni aaprati tri katoliSke ¦ cerkye, namree^^'celrkeT Vaeb syetib, ST. Bafaela in Matore Bozje. Dalja je bilo aaukazano, naj ae odatrani ia te cerkve Cudezni o-bfi* Device Marije Oatrabramske, katero verifiki 6a-sfl.ie nad sto lei. Yse to je pro^zro^il razkolniiki Ikaf Tiletuki, arhijerej Alokaej Lavror-Platdnov, go* re6 ponz§Levatelj in k.rut sovrainik katoIi§ke cerkve. Tbda iftprej, trego ao b9e cerkve japrte, lnmrtje v 21. dan. novembra za sritao hibo. Ljudatvo pravi, da je to prst bo2jf, ter pokazuje na zaloatni koilec, ki je aadet a\ianega fifaravjeva in Kuuftnanna, ko st& nameravala odstraniti k k. Ooat. Staafsbahnen in um Innsbruck. 5* Naznanja se, da javna dra^ba zastavil III. Cetertlek t. j. meseeev julija, augusta in eep-tembra bo zafiela v cetrtek, 9. MARCA 1891. in se bode nadaljevala naslednjtj pontfeljjie in 6etrtke. HavnateljstvQ zastavljavnice in L njo zdu^ene hanilaice. V Goriei, dne 6 februarja 1891. Iscejo se ^P»99!|i»aSi po vsej avstro-ogerskej drzavi zmo2oe oseb*», ki imajo veliko znancev, da sc jim izroci agentura. Blago, ki se iraa prjdajati, je povsod priljub-Ijeno in sc lahko prodaja. S ponndbami naj se naznanijo tudi dosedajni opravki in naj se vse po§lje sub G. 900 na BAnnoucen Expedition" HeinricU Sckalek na Dunaj. v Goriei, v nanskih ulieah h. s. 14, | sprejema v tiaek .kjB||ge9 knjlzl^ **%mlk