Leto V - Štev. 19. (115)
UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92
ČEDAD, 1.-15. oktobra 1978
Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450
Izdaja H -
Tiskarna R. Liberale - Čedad
Izhaja vsakih 15 dni
Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale
Za SFRJ 40 ND - 2iro račun 50101-603-45361
» ADIT« DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22 207
Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 14% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice In zahvale 100. mali oglasi 50 beseda
Mmm
mmm
wmm
Množica zbrana na protestnem zborovanju pred oskrunjenim spomenikom v Bazovici v nedeljo 24. septembra. Po tej velikanski manifestaciji je fašistična drhal spet oskrunila bazoviški spomenik
BAZOVICA SPET ODGOIIARIA FAŠISTIČNIM NAPADOM !
V. Senjam Beneške
22. oktobra
KULTURNO DRUŠTVO REČAN
FAMILIARE INCONTRO DEI RESISTENTI SLOVENI E FRIULANI IN VAL TRENTA
V nedeljo 24. septembra je vsa slovenska in italijanska demokratična javnost ostro reagirala na množični protifašistični manifestaciji v Bazovici zaradi ponovne oskrunitve spomenika bazoviškim junakom, žrtvam fašizma.
Do oskrunitve spomenika je prišlo v noči od nedelje 17 do ponedeljka 18. septembra.
Do atentata je prišlo šest dni po prihodu parlamentarne komisije za Osimo v Trst, kateri so izrazile vse demo-kratčne sile in Slovenci enotno zahtevo po izvajanju
Kdo bi bil mislil v začetku avgusta letos, da se bomo morali baviti v manj kot dveh mesecih s smrtjo dveh imenitnih papežov:	s Pa-
vlom VI. in Janezom Pavlom I. Imenitna oba, čeprav je bil papež Luciani na krmilu katoliške Cerkve samo 33 dni. Morda nas je prav ta njegov tako kratki pontifikat in njegova tako nepričakovana smrt vse prevzela.
Kdo je bil ta papež, čigar smehljaj in dobrohotnost obraza sta toliko obetala trpinčnemu človeštvu? Težko je označiti tako kratko obdobje, ki bo le stežka zapustilo osebno sled v stoletno počasnem razvoju cerkve in zapletenem odnosu s sodobnim svetom. Janez Pavel I. je v tem počasnem razvoju zablestel kot zvezda, ki se je utrnila sredi noči. V ljudeh, ki so jo gledali, je zapustila vtis, verjetno pa v vsakem tudi svojstveno
osimskih sporazumov. To ni slučajno, a K temu se bomo vrnili kasneje.
Se ni bil še polegel protestni krik iz večtisoč grl, ki je odmeval preko kraških gmajn, preko mesta Trsta do nas, ko so kriminalne fašistične roke spet oskrunile po slovenskem Krasu naše spomenike, ki jih je postavilo slovensko antifašistično ljudstvo svojim padlim za svobodo, ki predstavljajo simbol svobode in naše prelite krvi, naš ponos, našo sveto zgodovino.
razlago pojava. Ni mu bilo dano, da bi z dejanji in pomembnimi izbirami pokazal, kako je pojmoval izvajanje svojega programa. Gotovo pa je, da bo v analih tako pomembne planetarne moralne sile, kot je katoliška cerkev in širše vzeto kr-ščantvo nasploh, ostal predvsem kot duhovnik, ki je skušal ljudi učiti ubogljivosti v dobroti in ob opori nespornih resnic.
Konklave je 26. avgusta izbral papeža, ki se zdi, da ni bil prefinjen teolog ali izurjen «diplomat», pač pa škof, kateremu je bila ka-teheza človeštva prva in je
Od četrtka 28. na petek 29. septembra so se nasprotniki Osima, nasprotniki Slovencev in demokracije, ljubezni in bratskega sožitja med narodi, spet dotaknili s svojimi umazanimi rokami naših spomenikov na Krasu.
Bazovica, Padriče, Križ in Bošket upravičeno kričijo, da bi enkrat zavseljej slišale predpostavljene oblasti:
«Zaustavite zločince!» Upamo, da ne bo ta krik padel na gljuha ušesa. Vsi vemo, kje bi našli zločince, tudi o-blasti in tu nam ne more no-
temu podrejal posvetni vpliv cerkvene oblasti. Zato je javnost bila presenečena nad izbiro. Albina Lucia-nija so poznali le redki, predvsem verniki med rodnimi Dolomiti in beneško laguno. Poznali so ga zaradi skromnosti, človečnosti in obenem zadržanosti, pa tudi načelni neizprosnosti. Tako je bil v prvih površnih analizah uvrščen med «konzer-vativce», če je v svojstvenem okolju katoliške cerkve sploh mogoče uporabljati take oznake. S svojimi prvimi dejanji je bivši beneški patriarh skušal delno razbliniti ta vtis in poudariti
(Nadaljevanje na 2. strani t
beden zavezati jezika: brez potuhe oblasti v preteklosti bi ne imeli takšnega poguma fašistični pobalini danes.
Gotovo jim je namazal kolesa pogum tudi uspeh na zadnjih volitvah «Liste za Trst» in pri tem imajo določene odgovornosti tudi demokratične sile Trsta. Kje so zgrešile, naj same ugotovijo. Volilni uspeh eterogenih pro-tiosimskih sil se ga ne da opravičiti s semplicističnimi izgovori. Vsak naj napravi svoj «mea culpa». Zakaj pravimo to? Zato, ker po izkušnjah vemo, da kadar nastradajo Slovenci v naši deželi, nastrada demokracija in kadar nastrada demokracija nastradajo Slovenci in kadar nastradajo tisti Slovenci, ki imajo že določene pravice, najbolj nastradamo mi, ki se šele borimo zanje.
Nič ni slučajno na tem svetu in še manj pa atentati na slovenske spomenike, od Kamenice do Krasa. So lepo pro gramirani. Do njih je prišlo takoj po prihodu in po odhodu parlamen tarne komisije za osimske sporazume. Tu se predvsem hoče ustrahovati Slovence in tiste italijanske demokrate, ki so za spoštovanje naših narodnostnih pra vic.
Naši predstavniki so pred parlamentarno komisijo e-notno zahtevali svoje pravice. Teh predstavnikov ne bodo prestrašili atentati. Koga so mislili prestrašiti, naše občinske svete, ki so morali odgovarjati na vprašanja komisije iz Rima: «Ali smo Slovenci, ali nismo Slovenci?» Ali pa mislijo prestrašiti tržaške Slovence, da bi jim potem organizirali referendum, na katerim naj se izrazijo ali so, ali ne za svoje pravice, kakor ga za nas predlagajo nekateri socialdemokrati.
Con l'inaugurazione del monumento-lapide sulla tomba dei caduti partigiani della Val Resia il 16 settembre, si è conclusa l’iniziativa, promossa dall'A.N.P.I. di Udine, in collaborazione con la ZZB NOV Tolmin, di dare una degna sepoltura a sloveni ed italiani che hanno immolato la loro vita combattendo per la libertà contro il nazi-fa-scismo lungo la fascia confinaria tra Italia e Jugoslavia della Provincia di Udine.
Si tratta di ben sei monumenti eretti nelle località di San Volfango, di San Leonardo, di Topolò, di Stregna, di Matajur e di Oseacco di Resia.
Alla conclusione di questa importante e lodevole inizia-
tiva umanitaria, che ha visto una larga partecipazione di pubblico e che è servita a rinsaldare i buoni rapporti di amicizia tra Sloveni ed Italiani, la ZZB NOV Tolmin ha organizzato per sabato 23 settembre un incontro di amicizia tra i rappresentanti delle organizzazioni politico-sociali del Comune di Tolmin e un folto gruppo di italiani, composto dai rappresentanti dell’A.N.P.I. provinciale di Udine, delle amministrazioni comunali e dei circoli culturali della Benečija.
L’incontro si è svolto nella suggestiva località alpina di Trenta, nel cuore delle Alpi Giulie ai piedi del Triglav.
Dopo aver visitato l’inte-(Contlnua In 2“ pagina)
Za bralce Novega Matajurja organiziramo izlet na Koroško (Avstrija). Oglasite se na uredništvu tel. 71.190.
SMRT JANEZA PAVLA I. JE PREVZELA VES SVET
Na pobudo ZZB občine Tolmin
PRIJETNO PARTIZANSKO SREČANJE V TRENTI
Tipična beneška hiša v Sv. Lenartu
SMRT JANEZA PAVLA I.
V soboto 23. septembra se je zbralo v Trenti, v lepem gorskem ‘kraju, blizu izvira Soče, kakih sedemdeset bivših furlanskih in slovenskih partizanov.
Srečanja so se udeležili tudi predstavniki slovenskih organizacij iz Benečije ter beneški duhovniki, v katerih župnijah so bili v zadnjih letih postavljeni spomeniki padlim za svobodo. Srečanja se je udeležilo največ garibal-dincev, katere je vodil predsednik deželnega odbora AIMPI Federico Vincenti iz Vidma. Z italijanske strani so bili prisotni vsi tisti, ki so delali ali kakorkoli prispevali za postavitev spomenikov padlim partizanom na področju
INCONTRO A VAL
Continuazione dalla 1a pag.
ressante museo di Trenta, ricco di reperti etnografici, che testimoniano una intensa attività agricola, pastorale ed alpinistica, i partecipanti all’incontro sono stati ricevuti dalle autorità del Comune di Tolmin che hanno porto agli ospiti il loro saluto.
Ha preso per primo la parola il Presidente della ZZB NOV di Tolmin, Milan Šeli-ger il quale ha detto tra l’altro: «Desidero cogliere questa occasione per ringraziare ancora una volta a nome del Comitato Comunale della ZZB NOV di Tolmin tutti i compagni dell’A.N.P.I., che tanto si sono prodigati per realizzare l’erezione dei monumenti-lapidi sulle tombe dei Caduti Combattenti Partigiani. Un ringraziamento particolare io rivolgo al Compagno Vincenti, Presidente dell’A.N.P.I. Friuli-Venezia Giulia per il suo zelo organizzativo... ed esprimo in questa occasione il desiderio che gli amichevoli rapporti tra l’A.N.P.I. di Udine ed il nostro Comitato dell’Unione dei combattenti di Tolmin si approfondiscano sempre più in una collaborazione sempre più viva ed attiva».
Il Presidente ha quindi porto a nome della ZZB NOV di Tolmin a Federico Vincenti un significativo dono consistente in una statuetta di bronzo raffigurante un combattente partigiano «per il grande ed indiscusso merito che ha avuto nello sviluppo favorevole dei rapporti di a-
Nel corso della seduta di mercoledì 27 settembre il consiglio comunale di S. Pietro al Natisone ha approvato solo due dei numerosi punti all’ordine del giorno: quello relativo al programma di ricostruzione per il 1979, accolto all’unanimità perchè vi hanno dato l’adesione i consiglieri di minoranza essendo stato ampiamente discusso in commissione.
Particolarmente interessante è il programma per la parte che riguarda la riparazione di edifici aventi valore di bene ambientale: una quarantina di case nell’ambito del comune da ripararsi a
Beneške Slovenije in Rezije.
S sodelovanjem ANPI-ZZB Slovenije in naših kulturnih društev je bilo postavljenih v zadnjih letih v Benečiji šest spomenikov na pokopališčih. Postavljeni so bili po časovnem redu takole: Sv. Lenart, Matajur, Sv. Štoblank, Černetiči, Topolovo in Osojane v Reziji.
Z velikansko in nepozabno protifašistično manifestacijo, ki je bila v Osojanih, se je zaključila akcija za postavitev spomenikov slovenskim partizanom na področju Beneške Slovenije. Iz hvaležnosti za lepo opravljeno delo je ZZB iz Tolmina povabilo v Trento večje število bivših garibal-dincev, sedaj vidnih predstav-
TRENTA . . .
micizia tra le due associazioni partigiane».
Il Presidente dell'Assemblea Comunale di Tolmin, Stane Kovačič, dopo aver porto il saluto della Comunità agli ospiti, ha ringraziato i compagni italiani per il lavoro svolto nella realizzazione dei monumenti ed ha auspicato sempre migliori rapporti di amicizia tra l’Italia e la Jugoslavia, soprattutto dopo il trattato di Osimo.
Federico Vincenti ha a sua volta ringraziato gli amici jugoslavi per la collaborazione prestata ed ha ribadito che la «costruzione e l'inaugurazione dei monumenti ai partigiani è stato prima di tutto un dovere dell’A.N.P.I. provinciale». Ha poi proseguito dicendo che tutti devono essere vigilanti perchè l'amicizia tra i nostri due popoli non sia in alcun modo incrinata e che possa durare a lungo; infine ha ringraziato ufficialmente l’associazione culturale «Ivan Trinko» di Cividale, i sacerdoti delle località dove sono stati eretti i monumenti e la sezione del-l’A.N.P.I. di Corno di Rosaz-zo, che si è distinta in modo particolare nella costruzione dei monumenti ai partigiani. «Noi andiamo avanti, ha concluso Vincenti, sulla strada dell’amicizia e nello spirito del trattato di Osimo».
L’incontro è proseguito nel pomeriggio ed è stato una ulteriore occasione per rinsaldare le amicizie e per approfondire temi e problemi di reciproco interesse.
B.
spese della Regione.
Altro punto approvato è il piano particolareggiato di Azzida, sul quale sono stati chiesti numerosi chiarimenti da parte dei consiglieri di minoranza.
Alla fine l’architetto Tosolini, delTufficio tecnico della Comunità Montana, avendo chiarito dubbi e perplessità, ha ottenuto l’approvazione del piano, con un solo voto contrario (Marinig) ed un astenuto (Adami). Si tratta ora, per gli abitanti di Azzida, di rendere operativo un piano di ricostruzione certamente laborioso, difficile e non privo di incognite.
nikov ANPI ter duhovnike in javne kulturne operaterje iz Beneške Slovenije.
Predsednik ZZB Tolmin, tov. Milan Šeliger in predsednik skupščine občine Tolmin tov. Stane Kovačič sta se v svojih kratkih pozdravnih nagovorih zahvalila videmskemu odboru ANPI-ja in njegovemu predsedniku Vincentiju za sodelovanje in delo za postavitev spomenikov. Oba govornika sta poudarila važnost skupne borbe za svobodo, ki je pripeljala do razumevanja in"tesnejšega sodelovanja med sosednima narodoma, do osimskih sporazumov, ki jih je treba spoštovati na obeh straneh. Zaključila sta z ugotovitvijo, da predstavljajo postavljeni spomeniki padlim za svobodo simbol skupaj prelite krvi ter temelje sedanjega in bodočega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo.
Obema se je zahvalil predsednik Vincenti, kateremu so podarili majhen bronasti kip, bojno opremljenega partizana.
Nato je sledil prigrizek, ki so ga pripravili tolminski tovariši, s simpatičnim Jožetom iz Kobarida. Zelo okusno meso na žaru in postrvi iz Soče, vse dobro zalito z merlotom in tokajcem.
Po dolini Trente so začele odmevati borbene partizanske pesmi, stari borci pa so obujali spomine na težke čase, ko je bila svoboda še daleč za hribi.
I. P.
Poklicni zavod za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom (poznan kot strokovna šola) je bil ustanovljen z ministrsko noto dne 11-9-1970. z dvema odsekoma in začasno («in via iniziale») priključen istovrstnemu italijanskemu zavodu L. Galvani v Trstu.
Danes se je šola uveljavila s tremi odseki, 9 razredi in 108 dijaki, a je še vedno upravno odvisna od zavoda L. Galvani. Ta položaj hromi njeno delovanje in razvoj, kateri je nujen, da bi lahko zadostila potrebam naše skupnosti.
Naslednja dejstva potrjujejo naše zahteve po samostojnosti:
1) Ravnatelj zavoda L. Galvani ne more izvrševati popolno svoje funkcije, ker ne pozna slovenskega jezika. To je tudi v nasprotju z zakonom št. 1012/1961, ki predpisuje, da so ravnatelji slovenskih šol slovenskega jezika.
2) Šola nima lastnega učnega osebja: nima tajništva in ima eno samo sluginjo, kar ne zadostuje njenim potrebam in je v nasprotju z zakoni (v preteklem šolskem letu se je tedensko vršilo 30 ur pouka brez sluge).
3) Šola nima predstavnikov v zavodnem svetu, ker je aritmetično nemogoče, da bi bili izvoljeni z ozirom na število italijanskih dijakov, staršev in profesorjev. Tak slučaj ni predviden niti v obstoječi zakonodaji. Člen 34 D.P.R. od 31. maja 1974 št. 416 predvideva predstavništvo slovenskih šol v okrajnih in pokrajinskih šolskih svetih, našega slučaja pa ne predvideva niti zakon od 14. januarja 1975 št. 1.
Odborništvo za šolstvo tržaške občine je v šolskem letu 1975-76 vložilo pri šolskem skrbniku prošnjo za avtonomijo naše šole. šolski skrbnik je poslal prošnjo s pozitivnim mnenjem In prednostnim priporočilom na ministrstvo za šolstvo.
Prošnja je ostala brez odgovora.
V šolskem letu 1977-78 je šolska odbornica tržaške občine ponovno vložila prošnjo, novi šolski skrbnik je prošnjo z dokaj pozitivnim mnenjem poslal ministrstvu za šolstvo v Rim z vso zahtevano dokumentacijo. K tej je spadalo tudi mnenje deželnega odborništva za šolstvo. To mnenje je bilo odklonilno. Deželni odbornik se ni zanj posvetoval niti z deželno komisijo za šolstvo, ki je bila drugačnega mnenja.
(Nadaljevanje s 1. strani)
predvsem kontinuiteto izvajanja sklepov vatikanskega koncila. To je želel podčrtati tudi s svojstveno izbiro dvojnega imena svojih predhodnikov Janeza in Pavla. Kljub temu pa je v prvem nagovoru množici na Trgu sv. Petra skušal pojasniti, da se ne more v vsem enačiti z njima. «Nimam srčne kulture papeža Janeza, niti izobraženosti papeža Pavla», je dejal in tako potrdil lastno osebnost.
Izredni dar 'poenostavljanja preko anekdot in prilik, ki ga je približeval idealni figuri «župnika sveta», je Janezu Pavlu I. služil predvsem zato, da se je lotil nelahke naloge utrjevanja vloge cerkve kot moralnega vodnika. Pri tem pa se je držal načel, ki jih je prebral v prvem programskem govoru, namenjenem kardinalom
nih šol (glej Min. o. od 10. dec. Prekoračil je tudi meje svoje pristojnosti, ker bi bil moral izreči samo mnenje o prednosti posamez-1977).
Začelo se je novo šolsko leto, mi pa še vedno čakamo na odgovor.
Od leta 1976 dalje vlaga pokrajinsko odborništvo za šolstio vsako leto prošnjo za ustanovitev slovenskih tečajev za geometre in za eletrotehnike, v okviru že obstoječih italijanskih zavodov.
Te prošnje so do danes ostale brez odgovora.
Tudi za te prošnje je bilo letos mnenje deželnega odbornika negativno.
Qualificare il territorio del cividalese preparandolo alla prossima riforma della scuola superiore, implica prima di tutto mettere in moto gli organismi distrettuali e chiarire il concetto di centro scolastico.
Secondo il PCI questo deve rispondere ad una serie di esigenze di funzionalità, capacità didattica, attrezza-bilità, ecc., tali da rendere concreto il decentramento da Udine.
In questo quadro il PCI colloca la considerazione necessaria ed utile delle preesistenze con precisa funzione culturale sul territorio.
Il discorso del PCI è rivolto ovviamente al destino del-Llstituo magistrale di S. Pietro al Natisone, una volta che la riforma sarà messa in attuazione e che si dovranno compiere scelte determinan-
in škofom: skrb za revne, sla po miru, neomajnost cerkvenega nauka, previdnost pri uresničevanju koncilske revolucije, disciplina in enotnost v cerkvi.
Smrt ga je zalotila sredi «vajeništva», kot je sam označil to prvo obdobje. Za laika je taka, nepričakovana smrt, pač posledica skritih bolezenskih klic in torej nekaj nepredvidljivega. Za vernika pa je tudi ta smrt, kot pravijo cerkveni dostojanstveniki, posledica božje previdnosti in torej skrivnostnega načrta trajnega razodevanja.
Zato so se nekateri kardinali vprašali, kakšen pomen naj pripišejo papeževi smrti. In s tem v zvezi se porajajo vprašanja, ali bo naslednji konklave potrdil prejšnjo izbiro kar se tiče «lika» cerkvi potrebnega papeža. Nekateri utemeljujejo
Člen 33 italijanske ustave jamči svojim državljanom izobraževanje vseh vrst in stopenj.
Zakon št. 1012-1961 jamči Slovencem šole v materinem jeziku.
Naši gospodarski, kulturni in šolski krogi izražajo potrebo in zahtevo po strokovnem in poklicnem šolstvu že od leta 1963 dalje.
OBRAČAMO SE NA VSO DEMOKRATIČNO JAVNOST ORGANIZACIJE ŠOLE, POLITIČNE SILE, DA NASTOPIJO PROTI TEJ DOLGOTRAJNI GROBI KRŠITVI DEMOKRATIČNIH NAČEL V DRŽAVI IN SE ZAVZAMEJO ZA NUJNO REŠITEV TEH PEREČIH VPRAŠANJ!
ti e consapevoli: di qui l’esigenza del PCI di aprire un confronto permanente con le amministrazioni degli enti locali e con le forze politiche democratiche.
Riunione della commissione per la scuola della SKGZ
Lunedì 25 settembre si è riunita a Cividale la commissione ristretta del comitato regionale per la scuola della S.K.G.Z. con la partecipazione del dott. Karel Šiškovič.
Sono state discusse le nuove iniziative per i ragazzi della Benečija ed in particolare delle Valli del Natisone, dove la vivace partecipazione delle famiglie rende possibile un programma operativo più intenso nel campo della istruzione slovena e nella formazione degli operatori didattici.
zahtevo po večji, še večji ko-legialnosti cerkvenega vodenja prav s sklicevanjem na primer papeža Luciani j a, ki ga je teža odgovornosti strla. Drugi pa se že sprašujejo, kako najti Lucianiju naslednika, ki naj bi mu bil kar se da podoben.
Toda to spada že v okvir ugibanj in razprav pred kon-klavom. Zgrešena predvidevanja letošnjih avgustovskih dni so dokazala da je izbira novega papeža še vedno presenečenje, ki se obna-vjla vsakokrat, ko z balkona vatikanske palače naznanjajo javnosti «veliko veselje». Tudi tokrat, sredi oktobra, bo najbrž tako.
Janez Pavel I. je v kratkih 33 dneh pustil v duši ubogih in skromnih ljudi vtis, da je bil na njihovi strani. Že s prvimi svojimi akti je dokazal, da mu ni do odvečnih diplomatskih protokolov in bleščečnosti. Takoj je odpravil tisti vzvišeni «Mi», ki izhaja iz «Plurale Majestatis».
V prekratkem obdobju njegovega pontifikata je pokazal, da je na strani ponižanih. Posebno je to prišlo do izraza po srečanju z rimskim županom Arganom. In ker je bil na strani ponižanih in preganjanih, je biu tudi na strani beneških Slovencev. Malo je živel, a mnogo je zapustil kot papež. Zapustil je ljubezen in z ljubeznijo se lahko rešijo vsi problemi tega sveta.
želeli bi, da bi nam iz prihodnjega konklave sporočil črni dim papeža, ki naj bi bil podoben Janezu Pavlu I.
Tata od rajnkega papeža je bil emigrant in socialist
Papež Janez Pavel I. se je rodil v Forno di Canale (pokrajina Belluno) 17. oktobra 1912. Bil je sin uboge družine.
Oče, socialist, je delal več let kot emigrant v Švici. Potem je dobil delo v neki steklarni v Muranu, blizu Benetk.
Albino je študiral v semenišču v Feltre, nato pa filozofijo in teologijo v seminarju Belluna in potem, ko je bil posvečen za duhovnika, se je preselil v Rim.
Dne 15. decembra 1969 je bil imenovan od papeža Pavla VI. za Patriarha v Benetkah in 15. marca 1973. je bil imenovan za kardinala, za papeža pa 26. avgusta letos.
Kateri papeži so živeli najmanj?
Smrt ianeza Pavla I. in nejgov kratek pontifikat nas je vse presenetil.
Da dobimo več ali manj kratko papeževo življenje, moramo iti daleč v zgodovino. Tu so imena papežov, ki so kot taki na jmanj živeli.
Pontifikat Janeza Pavla I. je trajal 33 dni in je bil eden izmed najkrajših v zgodovini Cerk ve.
Štefan II. pa je živel samo 4 dni, od 16. do 20. marca 752. leta. Dvajset dni je trajal pontifikat Sisinnija. I., ki je bil imenovan za papeža 15. januarja 708. leta in je umrl 4. februarja istega leta.
Kratek je bil pontifikat tudi Silvestra II., ki je bil proglašen za papeža 20. januarja 1045. in je umrl 10. februarja istega leta.
Marcello II. je tudi papež, ki je vladal cerkvi manj kot mesec dni, od 10. aprila 1555 do 1. maja istega leta. Dvanajst dni je trajal ponifikat Urbana VII., ki je bil izvoljen 15. septembra 1590 in je umrl 27. septembra.
S. PIETRO AL NATISONE
PROGRAMMA 1979 E PIANO Dl AZZIDA AL CONSIGLIO COMUNALE
SPOMENICA razrednih svetov strokovne šole v Trstu
CIVIDALE
Commissione del Comitato di zona del PCI sul centro distrettuale
Redattori - Redakcijski odbor:
Ferruccio Clavora Ado Cont Luciano Feletig
EMIGRANT
10. obletnica Zveze Slovenskih Emigrantov X anniversario dell’Unione Emigranti
SREČANJE V TAMINESU (BELGIJA) 29. OKTOBRA V PRAZNIČNI DVORANI «L’HOTEL DE VILLE»
PROGRAM
Ob 16. uri. Odprla se bo «mostra» bukvi, ki pišejo o Benečiji;
Ob 17. uri. Začetek praznovanja s pozdravom predstavnikov Zveze in uradna cerimonija;
Ob 18. uri. Nastopa PEVSKI ZBOR «REČAN» iz Les;
Ob 19. uri. BENEŠKO GLEDALIŠČE bo uprizorilo dramo «Emigrant», ki jo je napisal Izidor Predan;
Ob 20. uri. Ples z Znanim domačim ansamblom.
Beneška skupina «NARODNA KLAPA» bo večkrat nastopila v programu. Zvečer bo odprt dober buffet s
tipičnimi pridelki naših dolin.
Pridite vsi na to veliko manifestacijo!
APPUNTAMENTO A TAMINES (BELGIO) IL 29 OTTOBRE! ALLA «SALLE DES FETES DE L'HOTEL DE VILLE»
PROGRAMMA
ore 16. Apertura della mostra di libri relativi alla Slavia friulana; ore 17. Inizio della festa con il saluto dei rappresentanti dell'Unione e cerimonia ufficiale; ore 18. Esibizione del CORO REČAN di Liessa; ore 19. Rappresentazione del dramma di Izidor Predan, «Emigrant» dal BENEŠKO GLEDALIŠČE; ore 20. Ballo con noto complesso locale.
Il gruppo folk «NARODNA KLAPA» si esibirà più volte durante il programma.
In serata funzionerà un fornitissimo buffet, con prodotti tipici delle Valli.
Non mancate a questa grande manifestazione!
COSA VUOLE L’UNIONE
problematiche come interdipendenti ed indissociabili. In effetti l’emarginazione della nostra comunità e la sua conseguente arretratezza socio-economica hanno determinanto un inesorabile e continuo flusso migratorio. D’altra parte, lo spopolamento risultante, influendo negativamente sui già fragili equilibri demografici ha ulteriormente rinforzato le radici strutturali dei meccanismi involutivi di sottosviluppo.
L’inversione di questo processo cumulativo di disgregazione è diventato un imperativo per chi non vuole assistere passivamente alla liquidazione della nostra comunità.
Da questa realtà è sorta la necessità di riunire, coinvolgere e sensibilizzare gli emigrati. Ed a offrire loro delle soluzioni che permettano l’utilizzo attivo della esperienza, dello spirito dinamico, delle cognizioni tecniche, delle capacità maturate all’estero.
A questo scopo l’Unione si impegna a creare le strutture necessarie, a sviluppare le attività più opportune, a promuovere studi socio -economici e culturali per u-na più profonda conoscenza della situazione della comunità slovena, affinchè tutto ciò possa diventare elemento di sviluppo e di rinascita della stessa.
Concretamente gli scopi dell’unione sono i seguenti:
1) Riunire ed organizzare gli emigrati e loro familiari della comunità nazionale slovena del Friuli-Venezia Giulia, per consentire loro di esprimersi, difendersi e au-torealizzarsi;
2 ) Occuparsi dei problemi sociali, economici, culturali che derivano dalla situazione di emigrati;
3 ) Sviluppare iniziative atte a frenare l’emigrazione forzata, incentivare l’occupazione nella zona di origi-
Kaj hoče naša Zveza
Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine se je porodila kot reakcija na dvojno problematiko: na emigracijo in na status manjšine, v katerim se nahaja slovenska skupnost v deželi Furlanija-Julijska krajina.
Naša Zveza smatra ta dva problema tesno medseboj povezana in neločljiva. Dejanska emarginacija naše skupnosti, katere posledice se poznajo v socio-ekonomski zaostalosti, vse to je ustvarilo stalni odtok našega prebivalstva, množično izseljevanje. Po drugi strani je obstoječe razljudjenje vedno bolj negativno uplivalo na že šibka domografska ravnotežja in je še bolj ojačilo strukturalne korenine zamotanih mehanizmov nerazvitosti.
Preobrat tega skupnega procesa razpršitve je postal imperativ za tistega, ki noče mirno prisostvovati likvidaciji naše skupnosti.
Iz te realnosti je nastala potreba po združitvi in sensi-bilizaciji naših emigrantov, da bi njim ponudili rešitve, ki bi omogočale aktivno izkoriščanje izkušenj, dinamičnega duha, tehnična znanja, odnosno sposobnosti, ki so jih dozoreli v inozemstvu.
V ta namen se Zveza obvezuje za ustvaritev potrebnih struktur, za razvoj najprimernejših aktivnosti, za pospe-
šitev socio-ekonomskih in kulturnih študijev za globlje spoznanje stanja slovenske skupnosti, da bi vse to moglo postati osnova za razvoj in obnovo skupnosti same. Konkretni nameni Zveze so naslednji;
1) Združiti in organizirati tiste emigrante in njih družina, ki pripadajo slovenski nacionalni skupnosti v deželi Fu r I a n i ji - J u I i j s k i krajini, da bi njim omogočili svobodno izražanje, obrambo in samoust-varjalnost.
2) Zanimati se za socialne, ekonomske in ‘kulturne probleme, ki izhajajo iz stanja izseljencev;
3) Razvijati pobude, ki bodo težile k ustavitvi prisilne emigracije, spodbujati zaposlitev v rojstnih krajih, prispevati k ustvaritivi potrebnih premis za kostruktivno vrnitev, posebno preko ustanavljanja produktivnih zadrug:
4) Pospešiti sodelovanje in kulturne izmenjave z Zvezami, ustanovami in kompetentnimi društvi z namenom, da bi ohranili jezik, ‘kulturo in folkloro slovenske skupnosti v Italiji;
5) Razviti dialog z različnimi upravnimi in političnimi oblastmi, sodelovanje z drugimi emigrantskimi organizacijami, da bi tako bolje prispevali k rešitvi problemov emigracije in gospodarske zaostalosti.
ne, contribuire a stabilire le premesse necessarie ad un rientro costruttivo, particolarmente attraverso la realizzazione di cooperative di produzione;
4 ) Promuovere la collabo-razione e gli scambi culturali con le associazioni, gli enti, i circoli competenti al fine di salvaguardare e tutelare la lingua, la cultura ed il folklore della comunità slovena in Italia;
5 ) Sviluppare il dialogo con le diverse autorità amministrative e politiche, la collaborazione con le altre associazioni di emigrati, per meglio contribuire alla soluzione dei problemi della emigrazione e del sottosviluppo economico.
Interessante Convegno a Prato Carnico
La ricostruzione e lo sviluppo delle zone di montagna, fattori decisivi per il
rientro degli emigranti
Il Convegno è stato promosso daU’Amministrazione Comunale in collaborazione con il Coordinamento delle Associazioni dell’emigrazione del F.V.G.
Nella relazione introduttiva, il Segretario del Coordinamento Gino Dassi, ha inquadrato il problema del rientro dei lavoratori emigrati nella congiuntura economica internazionale e nazionale, affermando quindi come i lutti e le rovine causate dal terremoto rischiano di rappresentare un danno irreparabile per la montagna se i mezzi a disposizione per la ricostruzione non saranno impiegati, oltreché per il ripristino di quanto esisteva prima del 6 maggio 1976, per sviluppare condizioni econo-mico-sociali e quindi occupazionali decisamente più avanzate.
Termine di paragone per il raggiungimento di questo o-biettivo è certamente rappresentato dalle concrete possibilità di rientro che si potranno realizzare per un consistente numero di lavoratori emigrati, prima nell’edilizia e quindi in altri settori che nel frattempo si dovranno sviluppare.
A questo proposito significativi contributi possono dare la zootecnia, l’artigiana-to e il turismo, se adeguata-mente sviluppati e qualificati, ma il comparto che dovrà dare l’apporto decisivo è quello dell’industria manifatturiera, da sviluppare tenendo conto delle caratteristiche della montagna, ma anche degli sbocchi che si possono aprire con i paesi del centro e dell’est europeo qualora si proceda ad un a-deguato miglioramento delle
relazioni e dei trasporti verso questa area.
E’ necessario quindi un piano complessivo di sviluppo dell’area terremotata, per il quale devono impegnarsi sia la Regione che le Comunità Montane, che preveda 1 utilizzo di tutte le capacità umane e le risorse materiali esistenti. Per questo le associazioni dell’emigrazione, le organizzazioni sindacali ed il movimento cooperativo hanno fatto delle proposte precise, che però sinora sono state ampiamente disattese.
Dopo il dibattito nel quale è intervenuto anche il Segretario dell’Unione, Valentino Noacco, le conclusioni sono state svolte a nome della Amministrazione comunale di Prato Carnico, dal Consigliere Regionale Giulio Magrini.
Alfredo Cicigoi, presidente della sezione di Tamines. Su di lui e sul suo comitato riposa l'intera organizzazione della manifestazione
L’UNIONE EMIGRANTI SLOVENI FRIULI - VENEZIA GIULIA è nata in reazione ad una doppia problematica: quella dell’emigrazione e quella dello stato di minoranza in cui si trova la comunità nazionale slovena nel Friuli-Venezia Giulia.
L’Unione considera le due
I minatori protestano per il ritardo delle pensioni
LETTERA DEL PATRONATO I. N. A. C. DI CIVIDALE
Cividale, 2-10-1978
Spett.le
FONDS NATIONAL DE RE-TRAITE DES OUVRIEURS Ml-NEURS
CAISSE DE PREVOYANCE DU
CENTRE
Spett.le
FONDS NATIONAL DES MA-LADIES PROFESSIONNELLES BRUXELLES Spett.le
BANCA NAZIONALE DEL LAVORO
CENTRO SERVIZI SPECIALI FSTERO/ROMA
I sottoscritti ex-minatori riunitisi in Cividale del Friuli in data odierna per discutere dei loro diritti
DENUNCIANO
la convenzione degli Istituti previdenziali ed assistenziali
TAIPANA
Attività coordinata al circolo «Naše Vasi»
Il circolo culturale «Naše Vasi» di Taipana, costituitosi nel corso del 1977, intende portare avanti il proprio programma coordinandolo a quelli delle associazioni slovene della Provincia di Udine: questo è il risultato dell’incontro che si è svolto di recente fra alcuni iscritti del circolo e il prof. Cerno. Nel suo intervento egli si è soffermato su l’opera e le finalità delle associazioni slovene, mentre il prof. Crisetig ha indicato alcuni problemi organizzativi.
Saranno intensificati i contatti con l’alta Valle del Na-tisone (in territorio jugoslavo) e la valle dell’Isonzo, anche a livello amministrativo, e si darà rinnovata importanza al contatto con la gente, per meglio interpretarne i problemi, le esigenze e le difficoltà.
Il circolo «Naše Vasi» di Taipana, che opera a livello comunale, è costituito in prevalenza da giovani, i quali hanno, tra l’altro, organizzato la bella festa del 13 agosto, realizzando un interessante contatto fra l’amministrazione comunale e i dirigenti sloveni di Tolmino.
belgi e della Banca Nazionale del Lavoro che causa i gravi ritardi del pagamento delle pensioni e delle rendite dal Belgio
PROPONGONO E CHIEDONO
agli Istituti pagatori belgi: Fonds National Maladies Pro-fessionnelles e Caisse de Prevoyance du Centre di Bruxelles di provvedere al pagamento diretto tramite vaglia internazionale a domicilio del beneficiario dei ratei mensili;
SUGGERISCONO
che se ciò non fosse possibile, i ratei vengano pagati tramite la sede di una Banca nella Provincia in cui risiedono.
(Seguono un centinaio di firme)
Spett.le
FONDS NATIONAL DES MA-LADIES
PROFESSIONNELLES
BRUXELLES/BELGIO
Oggetto: denuncia dei ritardi nei pagamenti delle rendite e pensioni, Belgio
A seguito della riunione patrocinata dal nostro Patronato, presso la nostra sede, degli ex-minatori della Provincia di Udine, Pordenone e Gorizia, per esaminare i problemi e le nuove possibilità previste dalle leggi belghe, inviamo agli istituti interessati una mozione unanime dei convenuti.
Dalla riunione e dal dibattito che ne è seguito, è emerso che i gravi ritardi nel pagamento di pensioni di invalidità e rendite per malattia professionale pagate dagli istituti belgi tramite la Banca Nazionale del Lavoro di Roma, sono da accreditarsi alle varie fasi di invio della pensione: invio dal l’Istituto belga alla Banca Nazionale del lavoro, invio da parte di questa all’Ufficio Conti correnti postali di Roma, successivo invio all’interessato.
La procedura è troppo lunga ed è causa di notevoli ritardi nel pagamento delle pensioni e rendite. A conferma di quanto detto, si fa presente che i pensionati invalidi in data odierna non hanno ricevuto il rateo del mese di agosto ed alcuni neppure quello di luglio.
Si è giunti quindi alla conclusione di inviare la mozione allegata al Fonds National des Maladies Professionnel-les, al Fonds National de Retratte des Ouvrieurs Mineurs e per conoscenza alla Banca Nazionale del Lavoro, di Roma.
Distinti saluti.
Il Responsabile di Zona Ado Cont
CIVIDALE
Il problema degli Sloveni al consiglio comunale
Accenti critici sono stati espressi dalle sinistre al metodo seguito dal sindaco Del Basso per rispondere ai cinque quesiti della Commissione ministeriale per la tutela degli Sloveni nel corso del consiglio comunale tenutosi a Cividale venerdì 22 settembre.
La risposta del sindaco di Cividale, infatti, è stata inviata senza che ci fosse stata una delibera o perlomeno u-na discussione in consiglio e, nello stesso tempo, presentava — a detta dei consiglieri del PCI e del PSI — inesattezze, lacune e reticenze.
AI richiamo del sindaco che affermava di essersi rifatto ad eminenti studiosi quali il Podrecca, il consigliere Battocletti ribatteva che il Podrecca era vissuto cento anni fa e che oggi ci troviamo di fronte ad una realtà ben più definitiva sotto il profilo culturale, quello politico e quello economico.
«Ci troviamo di fronte all’esigenza ripetutamente e-spressa da Sloveni e Friulani della nostra città di attuare gli accordi di Osimo, che diano spazio all’economia del no stro comprensorio e che diano agli sloveni la possibilità di affermare i propri diritti linguistici e culturali».
Battocletti, come successivamente hanno fatto i consiglieri De Luca (PSI), Lizzerò e Marinig (PCI) ha messo in evidenza il fatto che Cividale, città storicamente friulana, ospita le più importanti
strutture culturali ed associative degli Sloveni della Provincia di Udine (circolo culturale I. Trinko, Unione emigranti sloveni, Patronato INAC, Associazione degli exminatori, Istituto di ricerche sloveno, teatro della Benečija, ecc.) tanto da qualificarsi come centro attivo ed attrezzato per il retroterra culturale sloveno. Il disagio di cui soffre la comunità slovena che appare dalle contradditorie risposte dei comuni sloveni delle Valli del Natisone, è evidenziato, aggiungiamo a commento della discussione in consigilo comunale, anche delle dichiarazioni del consigliere Nada-iutti (PSDI) il quale ha affermato che il proprio partito non ha esaminato il problema e dall’intervento del consigliere Pascolini (DC),
critico verso il metodo del sindaco, ma comprensivo della complessività del problema relativo agli sloveni, che — ha detto — ha avuto modo di seguire nelle riunioni di partito.
La discussione si è chiusa con la dichiarazione del sindaco per la messa agli atti della posizione del gruppo comunista e di quello socialista che chiedono una legge di tutela globale degli sloveni e l’applicazione degli accordi di Osimo, nelle sue parti economiche, nell’ambito del ci-vidalese.
Il consiglio comunale ha poi proceduto alla ratifica della richiesta di istituzione del consultorio familiare in seno al consorzio sanitario ed alla elezione, indiretta, dei tre consigli circoscrizionali del comune di Cividale.
Prefazione
negli attimi che seguirono il dramma del terremoto cosa rimase? Un ringraziamento, tanti ricordi e una speranza di rinascita morale e sociale.
TERREMOTO 1976 ««Un Tremore - Un silenzio - Una lacrima»»
... volli comporre
per ricordare il passato
sperare nel futuro
e ringraziare Iddio
di avermi concesso il presente
e così scrissi e così piansi
ed ora vivo di serena speranza!
Zaban Giuseppe
CIVIDALE Consultazione al distretto scolastico con gli operatori culturali
Entro breve tempo la Commissione del distretto scolastico, che si occupa della cultura e dello sport, organizzerà un incontro con gli operatori culturali e sportivi. La consultazione avverrà in due tempi: prima saranno ascoltati i responsabili delle associazioni e degli enti culturali, poi quelli sportivi.
Lo scopo è quello di conoscere, discutere ed approfondire i problemi in relazione ad un loro possibile più incidente e qualificato servizio in favore della scuola.
Intento evidente della commissione è quello di qualificare l’azione programmatica del distretto, valorizzando il legame che deve instaurarsi fra scuola e cultura popolare rispettando anche le componenti linguistiche friulana e slovena del territorio.
UDINE Eletta la giunta provinciale DC-PSDI
La nuova giunta provinciale, presieduta dal dott. Giancarlo Englaro (DC), è composta di democristiani e socialdemocratici, essendo fallita la richiesta delle sinistre per un nuovo assetto delia Provincia, così com’è stato in Regione.
Nella nuova giunta è assente il Movimento Friuli. Assessori effettivi sono Len-na, vice presidente, (PSDI), Cudini, Listuzzi, Martini, Moretti e Toffoletti (tutti della DC). Democristiano è anche l’assessore supplente Zanon, mentre l’altro assessore supplente è il socialdemocratico Ivo Napoli, di Podresca (Pre-potto).
Dalle dichiarazioni del presidente Englaro emerge la volontà di un maggior interesse per il problema dei gruppi etnico-linguistici e per il prò blema di Osimo.
Su questi temi i partiti di sinistra hanno presentato varie mozioni sulle quali Englaro ha dichiarato la propria apertura, nello spirito della Conferenza di Udine dello scorso maggio.
IZIDOR PREDAN:
Mali Tončič je branil svoj jezik
VII.	     :	==z
Sin je sprejel ta sklep molče. Niti besede ni zinil. To je mater še bolj zabolelo. Pričakovala je, da bo jokal, se upiral, prosil. Nič. Še oglasil se ni. Vrnitev v zavod je sprejel kot žalostno usodo, ki ga je zadela. Zdaj se mu je zdel tudi beg nespameten. Pomislil je, da je premajhen, da bi se upiral krivici. Drugi dan je odpotoval z materjo molče. Vse to jo ‘je strašno bolelo. Mislila je, da ji bo srce počilo. V njem ni več čutila takšne bolečine že od tistega strašnega, usodnega dne, ko so ji sporočili novico, da je mož padel na ruski fronti. Sama ni bila gotova, če pravilno ravna.
Ko sta vstopila v zavod, jima je bilo takoj sporočeno,
da ju čaka direktor. Mati je bila pripravljena braniti svojega sina, ako ga bo direktor preveč ošteval in karal zaradi pobega, vendar je bil ta, proti vsakemu pričakovanju, manj oster, kot bi bil sicer lahko. Ko ju je povabil, naj sedeta, se je obrnil proti Tončiču in dejal:
«Ah, dečko, dečko! Napravil si nespameten korak! Mi smo tu, da pomagamo tebi in takšnim kot si ti. Ako tega ne priznate, kar je najmanj, kar vam lahko očitamo, je nehvaležnost. V tem zavodu, kakor po vseh zavodih sveta, mora biti nostranja disciplina, katera velja za vse gojence enako. Proti gojencem, ki je ne spoštujejo, imamo ukor. Za
večje, za resne prestopke pa imamo izključitev, izgon iz zavoda. Nikakor pa ne moremo dopuščati pobegov, ker to ruši ugled in dobro ime naše ustanove. V upanju in prepričanju, da ne boš nikoli več kaj podobnega napravil, ti odpuščamo tvojo neumnost in ne bomo proti tebi ukrepali disciplinsko. Hočemo ti biti dobri. Iz tebe želimo napraviti moža, ki bo sposoben prevzeti jutri svoj prostor, svoj odgovorni položaj v naši družbi. Pojdi in pridno uči se!»
Ko je Tončič odšel iz sobe, je ostala mati sama pred direktorjem. Nekaj časa sta se gledala. Nastala je mučna tišina. Pretrgal jo je direktor.
«Ah, matere, matere! Preveč razvajate svoje otroke. To ni dobro!» je vrgel tako tjavdan, ker ni vedel, kaj naj drugega poreče.
Mati, ki je pripravljala celo noč in celo jutro govor v svojih možganih z njeno pomanjkljivo italijanščino, da bo branila otroka, če bo potrebno, ni bila pripravljena na te besede. Zmedla se je. Končno je le izjecljala:
«Oh, ne, gospod direktor, naš ni razvajen... Delal je doma kot velik in trpel pomanjkanja že od kar je živ... Tepli so ga, zato je zbežal. Poglejte mu za desno uho, gospod direktor, pa boste videli... Ne maram, da bi ga tepli! Moje srce tega ne prenese. Mati sem... Razumete, gospod direktor?»
Direktor je bil videti presenečen.
«Jaz o tem nič ne vem. Preveril bom, če je to res, kar mi zatrjujete!» Obljubil ji je in dal znak, da je čas, ki ga je imel njej na razpolago, minil. Poslovila se je in se mu zahvalila. Hotela je pozdraviti še otroka, a ta je bil že v šoli. Strašansko jo je bolelo, da ga ni mogla pozdraviti. Odšla je proti domu.
Tončiča so drugače sprejeli vzgojitelji in gojenci, kot direktor. Več tednov so se mu posmehovali in ga vsetran-sko poniževali. Težko je požiral žalitve in ponižanja.
«Upornik, kaj si mislil, da te bo mama zibala doma. da boš lizal med? Hahabaha! Še mati te ne mara, nazaj te je pripeljala, hahahaha!»
Vzgojitelji pa so ga zmerjali, da ima trdo glavo, da mu ni do študija, da je dober samo za pod koš, zato da je zbežal domov.
Tončič ni odgovarjal na izzivanja, kar je zelo težko pri njegovih letih. Hotel pa je dokazati, da trditve vzgojiteljev ne drže zato se je lotil učenja z največjo vnemo. Kmalu je postal najboljši v razredu. Na šoli so ga vzljubili vsi profesorji, a v zavodu se ni prenehalo poniževanje. Prijateljev je imel malo, a še ti so bili iz Nadiških dolin, poniževani, kot on in brez moči. Čeprav se je vedno pridno učil italijanščine in drugih jezikov, se ni nikdar sramoval aovori-ti svojega jezika, kadar je bila za to priložnost, kadar se je srečal s svojimi prijatelji Slovenci.
Tega mu niso mogli odpustiti nekateri skrajno nacio-nastični vzgojitelji. Minevali so meseci in leta. V zavodu je še vedno trpel fizično in duševno. Le v šoli, kjer so ga imeli radi in kjer je lahko dokazal svojo nadmoč v znanju nad drugimi sošolci, ie zaživel. Kljqb trpljenju in teža-
vam v zavodu je uspešno dokončal nižjo srednjo šolo. Malo maturo je opravil z najboljšimi redi. Znanje in splošno obzorje, splošno kulturo, ki si jo je pridobil, je daleč presegala druge učence in je tudi daleč presegala tisto, kar mu je šola nudila. Čital je mnogo. Prijatelji so mu rekli, da požira knjigo za knjigo.
«Če bi ne bil tako trmasto zaljubljen v svojo ničvredno govorico, bi se lahko veselili nad izredno nadarjenostjo tega dečka. Ker pa je vnet «sclavat», bi bilo bolje, če bi bil ostal navaden tepec, 'kajti, lahko se bo posluževal kulture, ki se je je pri nas navžil v borbi proti nam, v borbi za «njihove» neobstoječe pravice. Niso bile neumne belgijske oblasti v Kongu, ko so z zakonom prepovedale šolanje domačega prebivalstva. Izobražen nasprotnik je nevaren, tepcu pa lahko vladaš»! Tako je govoril tisti vzgojitelj, ki je bil potegnil do krvi za uho našega Tončiča.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Pevski zbor iz Plestišč ob nedavnem nastopu v Tipani
*
#66Ur'À	K	‘	ŽŽvSSK
Planinci iz Dreke na Krnu
PLANINCI IZ DREKE NA KRNU
U soboto 26. avgusta so planinci iz Dreke naredili pohod na Krn. Organizirali so ga A. N.A. iz Dreke in član beneškega planinskega društva Romeo Briz - On nam piše o tem pohodu takole:
«Do Drežnice smo šli usak s svojim osebnim avtom. Od tam, z ruksakom na herbtu kar naprej proti Krnu. Dobro smo se usi počutili. Bolj visoko smo bli, lepše je bilo in nikoli se ne bomo pozabili na
tisti lepi pohod. Ko je bilo nekaj minut čez enajsto uro, smo bli že na verhu Krna, gore smo nekaj pojedli, popil en par flašk merlota in tokaja in smo zapeli puno naših beneških slovenskih pesmi. Hitro so se združili k nam še drugi Slovenci in kar naprej smo prepevali in se pogovarjali.
Kako je to? Šele sedaj smo se zavedeli, kako so lepe naše planine!
Pred leti, kadar smo travo kosili na Kolovratu, saj smo gledali samo u Krn in menali smo se, kako je lep, kadar ga obseje juterna sončna zarja, saj zgleda, da je zlat, saj je tako blizu od Kolovrata, umes je samo bistra zelena Soča, ki je sosed našega Kolovrata. Še to imamo zdravo. Samo še naši hribi in planina so naravne.
Ko smo se vernili proti Dreženci in smo bili še daleč od vasice, smo zaslišal Be-putovo harmoniko, ki nas je čakal u Drežinci. Tam smo spet peli in se pogovarjali. Pa gremo naprej do Bepa Štefnela u Škrutove, kjer nas je čakala dobra paštašjuta. Beput nam je zagodu še en par tistih luštnih in nam je reku, da je prav zadovoljen tudi on, da nas vidi tako srečne in vesele po našem pohodu na Krn. Tu smo se pozdravili, se poslovili in šli u-sak na svoj dom.
Članek o pohodu na Krn je napisal Romeo Briz iz Kraja. Mi smo ga samo prepisali in popravili nekaj nepomembnih slovničnih gramati-kalnih napak. Tako pišejo po slovensko ljudje, ki niso imeli nikoli slovenskih šol. Dober nauk za gospoda Cicerija od «Sot la nape».
Assemblea della Comunità delle Valli del Natisone
Venerdì 22 settembre si è riunita l’assemblea del Consorzio Comunità delle Valli del Natisone (da non confondere con la Comunità montana).
L’argomento principale dell’ordine del giorno era lo scioglimento del consorzio dato che finalmente la Comunità montana può assorbire tutte le competenze del consorzio stesso.
Tutti i consiglieri presenti, in verità appena sufficien-ministrazioni e le popolazio-ti per non far andare deserta la seduta, hanno approvato lo scioglimento del consor-
zio ed il passaggio di tutte le attività alla comunità montana.
Prima di porre in votazione questa proposta il presidente della assemblea ha ricordato come il consorzio, nato prima della comunità montana, abbia avuto la funzione di rinnovare tra i comuni della Slavia, tra le am-ni lo spirito della nostra comunità. Questo consorzio ha inoltre permesso di avere un ente pubblico che potesse tener dietro ai fermenti culturali ed economici della regione.
Sempre nella stessa seduta
sono stati approvati i conti consuntivi degli esercizi dal '74 al '77.
Questi si sono chiusi sulle seguenti cifre (in milioni di lire): 1974 entrate 12, uscite 7; 1975 entrate 40, uscite 39;
1976 entrate 39, uscite 43;
1977 entrate 64, uscite 58.
Come è stato fatto rilevare da alcuni consiglieri se si confrontano questi risultati con le cifre di previsione (per il 78 in pareggio 176 e per il 77 addirittura con 303 in entrata e 421 in uscita) si può affermare che in questi anni il consorzio non è stato all’altezza delle promesse.
PISE PETAR MATAJURAC
m
SOVODNJE
Novo šuolsko lieto se je začelo in u našem kamunu se je spremeniu sistem šuolanja; do lanskega lieta malomanj u usaki vasi je bla suola (u Matajurju, u Mašerah, u čeplešiščah, na Tarčmunu in u Sauodnji); lietos pa, use te šuole so za-parte in usak dan uozijo otroke u Sauodnjo, kjer je «accentramento», zbirališče otruok in kjer od sadà naprej bo odparta samuo adna šuola za vas kamun. šuola-rji se bojo zatuo uozili naprej in nazaj usak dan, ta-kuo de se navadijo že od mladih liet, kaj pomieni «pendolarismo», zatuo jutre jim bo lažč hodit usak dan na dielo u Manzan al u Čedad ku pendolar ji.
Ta rešiteu je dobrà al pa slaba? Nekaterim ta «accentramento» je zlò ušeč, dru-gin pa ne; ti zadnji pravijo, de otroci bojo previč cajta od duoma, usak 'dan na poti, tudi pozime, kadar pade snieg in cieste so poledenie-le in nevarne; število ( numero ) meštri in meštronu ostane tudi u Sauodnji glih tisti od lanskih liet, čeprit bojo šuolarji koncentrani samuo u adni sami šuoli in speža za uzdarževat šuole ostane buj al manj nimar tista zavuoj prevoza (trasporto) otruok s šuolabusan: iz usieh teh motivu mislijo, de je buojš če se «Maomet par-bliza briegu, ku de brieg stope dol k Maometu», al pa po domače poviedano: buojš bi bluo, če bi paršli učitelji (maestri) k otrokan in ne narobe.
šuola se je začela in kar je, je! Bomo videli pa konac lieta, če rezultati so bli po-zitiuni al pa negatiuni, če se je zaries splačala ta nova iniciativa in če «otroci se bojo zaries vič naučili u Sauodnji», kot je nadužno poviedu niek modrijan iz naših vasi.
Adna rieč je pa šigurna; «accentramento» al zbirališče šuolarju je očitan dokaz, de otruok tle par nas je usako lieto manj in de, če se zaperjajo šuole, tuo je
znamunje našega počasnega izumiranja (estinzione).
Tarčmun
Na Tarčmunu sta se rodila miesca septembra dva otroka; čepru šteje naša vas samuo stuo ljudi, je imiela zmieraj puno otruok in ta tradicija se kar naprej nadaljuje.
Narpriet je zagledu luč sveta Golop Federico, sin Giovanina (Mežnarju), ki caba balon u ekipi «Savo-gnese» iz Sauodnji, mama pa je Giovanna Martinig iz Polave.
Malo dni pozneje se je rodila čičica Petricig Fulvia, hči Eugenia (u štengah), mama je Trinco Anna iz poznane Piernove družine, u kateri se je rodiu tudi Mons. Ivan Trinko.
Staršem (?.i genitori) in obieman otrokan želimo puno zdravja in sreče u življenju.
Že sneg na Matajurju
Zadnje dni septembra je imeu Matajur že «bjelo kapo». Sneg je padu skoraj do vasi Starmica.
če pomislimo, da je biu gor sneg do junija, je biu Matajur samuo dobre tri mjesce brez snega, zatuo ni čude, če je bluo ljetos ta-kuo slabo ljeto za kumete. Svet je ljetos par nas vič ku an mjesac odzad.
SPETER
Poročili se je Roberto Cor-redig, sin našega šindaka
U soboto 9. septembra sta si obečjala večno zvestobo
Roberto Corredig — sin našega šindaka — in Flavia Crisetig iz škrutovega. N*a njih ženitkah se je zbralo puno žlahte in prijateljev. Mladim novičam želimo puno sreče u življenju.
ČEDAD
U soboto 30. septembra je umarla u videmskem špi-talu komaj trinajst let stara Alba Qualizza.
Ta žalostna vest je globoko pretresla use ljudi u Čedadu in po naših dolinah, saj sta starša Petar in Maria lepuo poznana po naših dolinah. On je doma od Klinca ona pa iz Gniduce. U Čedadu imata znano oštarijo «Ai buoni amici». Pogreb mlade čečate je biu u pan-djejak 2. oktobra u Čedadu. Puno ljudi jo je spremljalo u prerani grob.
Naj gre žalostni družini naša tolažba.
II. Zakaj imamo radi alpinski klobuk?
ilÌ*ÌÌÌÌ
jgglPlP
* QUALIZZA
IŠČEMO DVA MIZARJA
Mizarsko in trgovsko podjetje nujno potrebuje 2 mlada mizarja - po možnosti že izkušena - za mizarsko in dobavno delo. Zainteresirani naj se čimprej zglasijo v Trstu, ulica S. Cilino, 38 ali pa s telefonskim pozivom na številko 040 - 54390 (urnik trgovine).
Kapitanih je biu učen an pametan človek. Želen je dokazat svojim mladim ptto-bam, kdua so tisti, ki se med sabo tučejo, ubivajo an kdua jih pošija u smart, zatua je spel pouzeu:
«Sada mi je paršu telegram, kjer piše, da pošjam lahko damu, u telem momentu, usakega tistega, ki ima taužent lir na banki. Tisti, ki jih ima, naj uzdigne roko, da ga pošjam damu, da se rješ smarti!».
Use tuo nje blua rjes. Kapitanih se je sam izmislil telegram, da bi dokazu svojim alpinam, da nije bogatih med njimi. Obedan ad olpinu nije uzdignu roke.
«Poglejte», je spet začeu kapitianih, «obednega nije med vami, da ima taužent lir na banki. Prepričan san, da obedan med vami njema še stua (100) lir. Pomislite! če bi zbran auštrijanski kapitanih svoje puobe, svoje suda-de an jim povjedu, kar sem povjedu jest vam, bi ne ušafu med njimi obednega, ki bi imeu 1000 kron na banki.
Kaj pomeni tuole? Pomeni da smo reveži, da smo ubuogi, da samo rjeveži an ubuogi se tučemo an ubiva-mo med sabo za interes bogatih trebušnjakov, bogati tre-bušnjaki pa nas od deleča gle dajo an se smejejo, kakuo se jih dajemo za njih interes! Tuole vam povjem sada brez strahu, kjer njeman nič za zgubit. More bit, da čez pu ure me na bo vič med živimi».
Kapitanih je padu med par-vimi, ko so jemali koto.
Z alpinskim blabukam smo zgubil u parvi uejski dost mladih glavi. U drugi uejski so nas pejali u Albanijo, Gre-čjo, Jugoslavijo, Afriko, Francijo an u Rusijo. Šele se zmi-slim kuo so jo pjel naši mladi alpinci, prijed ku so šli u Rusijo: «Na placu pri Hlod-čju korjera stoji, eno dekle se joče se briše oči. Oj kaj se je zmislu naš duče, naš kraj,
Gor na Rusijo mi puojdemo, ne pridemo nazaj...».
An rjes dosti jih nje paršlo. Dost mladih kosti je ostalo po bregovih Grečije, Jugosla-
vije an celua u Afriki? Puno, previč!
Donos, tisti ki nas komandirajo, nas kličejo na adunate, da bi pravli kajšne so jih dajal u Nikolajevski, gor par Donu an po drugih krajih. Kjer smo jih ušafal po hrhatu, pravijo, da je bila izdaja, tradiment, karvica.
Kjer smo jih dajal, nam pravijo, da smo branil domo-vino-patrijo.
Nu, bodimo pametni, ka-kua smo branil domovino dva, tri, pet taužent Km deleč od nje! Branil so njh pa-trjo tisti, ki so nas veganjal od tam, kjer njesmo bili klicani! Bli smo samuo pošja-ni.
Po 8. septembru 1943 Ije-ta je bila naša patrija zarjes u nevarnosti, zarjes potrjeb-na, da bi jo branili, ker smo im j el Njemce na naših tleh an nekateri od tistih, ki imajo donas na alpinskih a-dunadah pune usta patrije, so bili na strani tistih, ki so našo pa tri j o peš tal!
Naš judje so po naravi, ponižni an boječi. Hudo se jim zdi še kravo namlatit, petelina al pa zajca ubit. Iz do-stih teh brumnih judi so nar-dil ubijalce? Uejska je že puno Ijet končala, a šele adni ne morejo spat, ker so jim storli umazat roke s krvjo na-dužnih judi. Tisti, ki so jih pošijal ubivat, so vjedel, da njeso naš judje za ubivanje.
Poskarbjel so, da so jim dal tajšne punture, da so ra-tal žleht, strupeni.
Potle, vič ku so jih ubili, vič medalji so jim dali.
U bival smo judi, ki jih njesmo poznal, ki nam njeso nardil nobene škode.
Potle, ku so nas navadli ubivat an tučt, nam dajal premije za ubivanje, če donas oklofutaš adnega, ki ti je zarjes nardiu škodo, te ložejo u parazon. Ko se zbijeramo nan adunatah, nam pjejo an govorijo o Donu an Nikolajevski. Obedan ne porče, da je bla vsa na zmota, neumnost, da smo šli prelivat kri pet taužent kilometru deleč od naših domov an de smo jo storli prelit še drugim. Ne, parpravljajo nas na no-
vo Nikolajevsko, a oni so paršli damu, naši so pa gor ostali. Al se zmislite, kua so nam v cajtu uejske vse obe-čjeval? Kadar je končala uejska, so vsi pozabili na nas. Ostu nam je samua alpinski klabuk. Kupit smo muorli valižo an pasaport. Od parli so nam pot u tiste dežele, do tistih judi, ki smo jih stre-jali. Prej ku sem šu po svje-te an sada, ki sem paršu damu, sem videu, kakuo zanemarjajo našo ekonomijo. Pomislit sem na alpinski klabuk. Z njim smo se tukli za bogate gospodarje u Grečiji, Jugoslaviji, Afriki, Franciji an Rusiji. Z njim se zbjeramo na alpinskih adunadah, kadar nas kličejo, da bi strašit u imenu starih an novih gospodarjev, ne vjen koga.
Pomislit sem, da bi biu cajt, da bi ankrat nucal tel naš alpinski klabuk tud za nas, če smo ga že stuokrat za intereš drugih. Ž njim na glavi bi se muorali zbrat na neki naši adunati, kjer ne bomo govorili o Donu in Nikolajevski pač pa glasnua, močnua uprašal, naj nam zazidajo fabrike, da ne bomo muorli hodit s trebuhom za kruhom po sv jet e.
Oh, kakua sem biu race vidu alpinske klabuke na protestnem manifestacionu u Podutani pruoti zapartju fabrike na Čemurju. Žalostno, da nije blua obednega. Kadar sem povjedu tole moje miseu adnemu od parvih organizatorjev alpinskih adu-nat u naših dolinah, mi je od govorili: «Mi se ne mješamc u politiko!».
Pobivati judi ob Donu, Nikolajevski, Jugoslaviji, Gar čiji, Franciji, Afriki an dru god, nije politika, se tučt, dc bojo naši judje služil krit! doma, je politika!
Povjem vam, da so mi do. padle roke. Kada odpreme oči an zalovimo tiste «varu he», ki nam ne puste do re sničnega življenja?
Ne zjamjerite če sem bii prehud. Želen sem vam po vjedati, kar mi je stalo že du go cajta na sarcu.
Vas pozdravja vai Petar Matajurai
KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH
SV. LENART
Voda.- večni problem
U našem komunu je rjes voda večni problem. U starih ca j tih •— pa ne še takuo deleč nazaj — smo imjeli skoraj usako ljeto velike poplave, povodnje, ki so djelale veliko škodo. Sada tajšnih povodenj ni, tudi zavojo tega, ker so napravli ob rjekah nasipe, ograje (argini). Prej smo imeli velike probleme s povodnja-mi, sada jih imamo pa zavojo tega, ker zmanjkuje voda, ne tista u rjekah, pač pa pitna voda po vaseh in po hišah. U zadnjih tednih, ko je partisnila suš, so nar-buj tarpjele vasi u dolini Škrutovo, Čemur , Dolenja mjersa in Gorenja.
Po pravici povjedano, tele problem, zavojo pomanjkanja vode, ga imajo tudi po drugih komunah in mi se troštano, da ga bomo preča rešil. Te velik akvedot, ki košta milijarde in ki nam bo dajau vodo iz Laškega, je u našem komunu dokončan. Firma, ki ga je zgradila, pravi, da bo u velikih lo-rovih voda do 31. decembra ljetos.
Od velikih lorov do vasi in hiš pa bojo potrebne nove strukture, nove napeljave. To djelo ga bo opravla Ekonomska Gorska Ustanova (Ente di Economia Montana). Nje naloga (compito) bo, da parpeje vodo do kontatorja usake hiše. Djelo je že uzela u apalt.
Troštamo se, da ne bomo tarpjel še drugo ljeto zavojo pomanjkanja vode.
UT ANA
Rodiu in umaru
U pandejak 11. septembra se je rodiu u čedajskem špitalu William Chiacig, sin Renza in Chiacig Loret-te. škoda, da takuo ljepe-mu puobèju ni bluo parpu-ščeno živjet. Umaru je že drugi dan. Za izgubo otroka je usem taškuo pri srcu, posebno pa tatu, mami in bratracu Mauriziu.
KOSCA
U torak 15. avgusta sta se rodile u Gorenji Kosci dvojčke Federica in Emanuela Pittia. Njih oče je Franco, mati pa Cernotta Maria.
Predsednik Gorske skupnosti nediških dolin, F. Maco-rig, naši šindaki in pevci iz Sv. Lenarta obiskali naše te stare u Gradu
Morebit, da ne vedo usi, da je Gorska skupnost nediških dolin preskarbela «kolonijo» za naše te stare ob morju u Gradu. U njekem hotelu «Grado pineta» je skupina kajšnih sedemdeset starcev iz usjeh naših komunov preživjela 15 lje-pih dni. Tuo je lepuo, da jim je Gorska skupnost pre-skarbjela počitek blizu morja.
Lepuo je bluo tudi, da so jih šli obiskat predstavniki Gorske skupnosti in šindaki naših komunov, katere je
vodil predsednik Pio Francesco Macorig. še buj pa je bluo lepuo, da so peljali za sabo pjeuce (coro) iz Sv. Lenarta, ki so s svojimi pesmi za nekaj časa parnesli razvedrilo in veselje našim starčkom. Naše starčke je razveselila tudi harmonika Adriana Crainicha - Mation-ca iz Kraja. To srečanje je bluo ganljivo (commovente) za te stare, oblasti in pjeuce.
ŠKRUTOVO
Dobro ljeto za rojstvo otruok
Vas škrutovo ima ljetos rekord pri rojstvih otruok u našem komunu.
O tistih, ki so se rodili do 1. avgusta, smo že pisali, v avgustu in septembru pa so se rodili:
Chiueh Enrico, oče je Renzo, mati pa Sidar Danela; Marinig Daniele, sin Romea in Raffaele Pittis; Bledig Eleonora, hči Maria in Qua-lizza Giuliane.
GORENJA MJERSA
Na dan 11. septembra se je rodiu u čedajskem špitalu Specogna Moreno, tata je Beppo, mama pa Nadia Chiabai. Usem rojenim otrokom želimo puno zdravja in sreče u življenju.
DOLENJA MJERSA
Zapustu nas je meštri Bernardino Antonio
Na dan 24. avgusta je u-maru u videmskem špitalu Bernardino Antonio, meštri iz naše vasi. Imeu je samuo 56 ljet.
Lahko rečemo, da je Bernardino učiu po usjeh naših šuolah u rečenski dolini. Pred kratkem je šu u penzion, a buožac ga ni uživu.
Pokopan je biu u Sv. Lenartu. Puno ljudi ga je spremljalo k zadnjemu počitku. Naj gre žalostni družini naša tolažba.
GRMEK
šagre Kvatarenca in Sv.
Matija
Ankrat jih njesmo imenoval «šagre» pač pa «senjam»
- po slovensko «sejem», kar pomeni po italijansko «fiera».
Sagro na Sv. Martinu, ki pade usako ljeto na trečjo nedeljo u septembru, smo
— kratkomalo — imenovali «Kvatarenca», kakor jo u vaseh pod hribom Sv. Martina še donas imenujejo. Za teden dni potem na četarto nedeljo u septembru je ša-gra Sv. Matija nad Hostnem.
Na vrhu hriba Sv. Martina in Sv. Matija stojita starodavne, istoimenske cerkve. Ta dva jesenska sejma sta bla znana po useh naših dolinah, pa ne samuo po naših dolinah. Posebno na Kvatarenco so hodili ljudje iz Čedada, iz livških in kobariških vasi. Po opravljeni andohti, so se sejmarji spustili okuole «barigli», kjer so točili črno in belo vino, ki je poživljalo žile in duše. Začeli so prepevati in naša pesem je odmevala u dolino dolgo popoldne.
Sejem (od tu senjam-sej-marji) so ga imenovali za-tuo, ker so na njim prodajali use reči, posebno pa posodo, ki je bla potrebna za naše kumete.
Čepru u drugačnih formah, se ti naši sejmi donas oživljajo.
Ljetos se je zbralo na varhu Sv. Martina puno ljudi. Mladi in stari so se udeležili «marcialonghe», ki so jo mladinci organizirali iz vasi Platac do varha. Udeleženci so dobili «paštašju-to», spominsko medaljo in diplomo. Tisti, ki so paršli parvi po kategorijah, so dobili «kope».
Za kronako naj povemo, da sta bla gor med drugimi: Vizi Pauletig iz Sevca, najstarejši (82 let) in Carlig Stefania iz Škrutovega, ki ima samo tri mjesce. Muo-rate vjedet, da je Stefania buj lahko paršla do varha Sv. Martina, ker je gor «paršla» u naročju tata Miche-la.
Lepuo je bluo drugo nedeljo tudi pri Sv. Matiju nad Hostnem. Lepo sonce je gor privabilo puno ljudi. Mladi fantje so poskarbeli za pečeno meso in klobase, pa tudi za dobro kapljico vina. Neka skupina se je povzpela do zvonov in prijetno za-tonkala. Zvonovi so naznanjali, da je nad Hostnem praznik in da je gor use veselo.
Oktobra bo «burnjak» u Gorenjim Tarbju zaključil naše letne tradicionalne sejme.
TOPOLOVO
Clara Šolukna je ratala mama
U nedeljo 3. septembra se je rodiu u Latisani Christian Patella. Njega mama je Clara Gariup - šolukna iz Topolovega. Z možem Renzo Patella živita u Li-gnano Sabbiadoro in Christian je parvi sin mladega
para.
Novorojenčku želimo srečno življenjsko pot.
KLODIČ
Mlad karibinier do smarti povozu otroka u Čedadu
U soboto 23. septembra popudne je paršlo u Čedadu, Viale Libertà, na cjesti ki pelje na Videm, do hude nesreče, ki je terjala smart enajstletnega otroka. Stefano Manara, sin delavca, se je vračal z biciklom domov iz športnega igrišča. Ko je paršu na glavno cjesto, ki pelje u Videm, blizu dispensala, je u tistem momentu šu mimo automobil, ki ga je vozu mlad karabinier, Romano Donato, ki službuje u Klodiču. Otrok je ostu na mestu mar tu.
Senevje, kakuo je paršlo do takuo hude nesreče. Očividci pravijo, da je karabinier previč hitro vozu.
ZVERINAC
Ljepa novica iz Žvicere
Graziano Vogrig - Sudatu iz Zverinca nam je telefo-niru iz Žvicere, da se mu je u četartak 10. avgusta rodiu sin Dario. Sinček in mama
Verica sta v najboljšem stanju.
Grazianu in Verici, ki sta naša naročnika, prav lepo čestitamo, malemu Dariju pa želimo vse dobro v žive-Ijenju, ki ga ima pred sabo.
HOSTNE
Mož in žena, oba sta šla na hitro
U zadnji številki Novega Matajurja smo pisali, da je na hitro umarla Basilia Tru-sgnach, uduova Feletig.
Pru takuo je na hitro umru nje mož pred šestimi ljeti - Gino Feletig je imeu takrat 49 ljet, ona sada jih je imjela 50.
Rajnik Gino je puno tar-peu. Blizu Cerknega so ga bli ujeli Nemci novembra mjesca 1943, kot njegovega brata Nadalia.
Odpeljali so jih u Dakau in šla sta tudi skuoze druge zloglasne taborišča. Nada-lio je gor umaru nekaj dni pred osvoboditvijo, ko ni imeu še 18 ljet. Gino se je po uejski varnu damu, a se mu je puno ljet poznalo tarpljenje iz taborišč. Morebit ga je tudi tuo spravlo u preranbgrob. Mlada je šla za njim tudi žena Basilia.
Ginu je paršlo iz Rima partizansko priznanje kmalu potem, ko je umru. Objavljamo sliko Gina in Basilie u spomin useh tistih, ki so jih imeli radi.
KLODIČ
Menza za otroke
U pandejak 2. oktobra so u Klodiču odparli menzo za tiste otroke, ki hodijo u šuolo. Tuole je posebno dobro za otroke srednjih šuol, ki se hodijo učit u škruto-ve. Kadar se varnejo iz Suole u Klodič, jih čaka kosilo in ne muorajo iti lačni damu u gorske vasi.
GORENJE BARDO
Dne 20. julija se je rodiu u čedajskem špitalu Buco-vaz Claudio. Njega mama je Primosig Maria, tata pa Beppino šuoštarju. Rojstvo šuoštarjovega Claudia je razveselilo ne samuo njih družino ampak cjelo vas. Je šlo mimo že devetnajst ljet, od kar se je rodiu zadnji puobič na Gorenjem Bardu. Lansko ljeto se je rodiu brat od Claudia a je umaru hitro po porodu. Malemu Clau-diu šuoštarjovemu želimo use dobro in lepuo u življenju.
SREDNJE
Srečno ljeto za jagre
Od kar je bla jaga odpar-ta, (10-9-78) do 27. septembra so jagri iz Srednjega (tisti, ki spadajo pod srede-njsko rezervo) malokrat streljali zastonj. V rezervi se lahko gre na j ago dvakrat na tjedan. Tuo se pravi, da so u sedanajstih dneh šli naši jagri samuo štirikrat na lov. U teh štirih zor-nadah so ustrelili 6 sarnjakov, enega dujega prasca (cinghiala) in adnega zajca.
Sarnjake so ubili: Romeo Qualizza iz Srednjega; Cer-netig Italo iz Preserja; Jurman Giovanni (Janči) iz Skal; Qualizza Elio iz Gnidovce; Silvano Qualizza iz Srednjega je ustreliu dva.
Merjasca pa je ustreliu Qualizza Giorgio. Da ne pojdejo jagri lačni od kosila, pa je poskarbeu Podrecca Marino iz Ažle, ki živi u Zamira in je upisan u sreden-sko rezervo. Ustreliu je zajca, a hudobni jeziki pravijo, da ga je lahko ustreliu, ker je zaje čuotu. Nezgrešljiv jagar - Beppo Chiabai - štefnel iz Škrutovega -pa je «ustreliu» dvje farlin-ke. Use je buojš ku nič!
RAUNE
U soboto 26. avgusta sta se poročila Floreancig Giuseppe iz naše vasi in Ornella Felicina iz Zoppola (Por-denon). On ima 27, ona pa 20 ljet. Želimo jim use dobro u njih skupnem življenju.
Tale no nuoč, adan naš vasnjan se je varnu damu iz diela. Takuo ki je šu gor po pot, ka mu nje parleteu gor na njeki kurvi, adan velik čingjal.
Naš šofer je zafrenu, ma se nje mu ohranit nasreči. Zlah je biu močan. Naš dragi vasnjan je škoču iz avtomobila za videt kuo stoji čingjal infortunan an če je bluo mogoče preštat sokors, če je korlo ga peljat k zdravniku.
To duje prase se je kom-portalo glih ku pirati od ejeste, zak je uteklo, jo je udarlo naglih po host, an brez pustit obednega reka-pita. Naš šofer je pogledu njega avtomobil, škode je bluo skor 160 taužent lir.
Naš vasnjan se upraša, de kako je moglo tuole ratat, da kuo more bit, de tudi zverina (selvaggina) se je
navadla djelat, glih tako ku djelajo po navad ljudje, ki parvo ti narde škodo an potem ti še utečejo.
G. V.
Praznik prijateljstva «Festa dell’Amicizia» u Zamiru
Po Festivalu od «Avanti» in «Unità» so ljetos tudi mladi demokristiani organizirali svoj praznik «Festa dell’ Amicizia» u Zamiru. Praznik je biu u soboto 23. in nedeljo 24. septembra.
Po pravici povjedano, ni bluo nič političnega na tem prazniku. Manjku je tudi govor (diškorš) od demo-kristianeskega predstavnika.
Praznik je biu lep, kot drugi naši prazniki. Na njem so godli in peli naše lepe pesmi tisti od «Narodne kla-pe». Ljepa ura je gor parte-gnila puno ljudi.
ŠPETER
So ubil te duje prase
V nedeljo so jagarji taz Podbarnasa ustrelil adno veliko te duje prase. Teli srečni an dobri jagarji so: dva Kobasova bratra, Tiziano an Milijo Strazzolini, dva od vasi Bardca, Daniele Za-brieščak an Ligio Karlič; ku po navadi je biu z njimi tud Tona Rakarju, le iz Podbarnasa.
Tuole duje prase je peza-lo, živuo, parbližno 150 ki-lu: se je bluo takuo lepuo opitalo du Kočebarjovih njivah an posebno s sier-kam Livije Mašera! Te parvo nediejo je pa Gianni Gorcu, Petričič goz Puoja, kupe s petjaškimi jagarji, ustreliu dva sarnjaka.
AŽLA
Smart mladega moča
U četartak 28. septembra je umaru u čedajskem špitalu Elia Prapotnich. Imeu je samuo 37 ljet.
Rajnik Elia je živeu vič ljet u Kaledoniji, kjer se je poročiu, kupu hišo in kjer šele živi njega družina. Kadar je zboleu, je paršu u domače kraje s troštam, da mu bo domači zrak pomagu do zdravja.
Nič ni pomagalo, zaharbt-na boljezan ga je spravla u prerani grob. Zapustu je mlado ženo in tri hčerke, najstarejša ima 8 let in mu je pošjala voščila za rojstni dan, ki ga je imeu glih na dan pogreba, ki je biu u pe-tak 29. septembra u Ažli. Ohranili ga bomo u ljepim spominu.
Rajnik Elia Prapotnich