Naročnino mesečno 25 Din. zu inozemstvo 40 Din — ne-del|ska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll
SLOVENEC
Ček. račun: Ljubljena št 10.65U in
10.344 za inserute; Snraievo štv. 7303. Zagreb št v. 34.011. Praca-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva b. telefon J992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2030. — nočna 29%. 2904 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izbaju vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Rešite kmeta in delavca
*
Gospodarska kriza, o kateri smo imeli priliko že tolikrat govoriti, kaže vedno bolj svoje socialne ostrine. Ker smo agrarna država, prihaja k nam sicer nekoliko pozneje, kakor pa so jo občutili v izrazito industrijskih državah. Pri vsem optimizmu, ki ga mora imeti vsako narodno gospodarstvo, se je vendarle bati, da bodo gospodarske težave v bodočih mesecih še rasle. Zato je treba resno razmišljati, k alt o od-pomoci našemu kmetskemu in delavskemu stanu, ki največ trpita v sedanjih razmerah.
V čem je jedro kmečke krize? V tem, da mora kmet zolo poceni prodajati, kar pridela, nasprotno pa zelo drago kupovati vse svoje potrebščine. Cene kmetskih proizvodov so padle povsod po svetu in je to splošen pojav. Toda drugod si skušajo temu odpomoči na ta način, da znižujejo cene tudi ostalim proizvodom. Tako delajo v Italiji, Angliji, Nemčiji... Nemški državni kancler Briining je v zadnjih gospodarskih govorih postavil odločno zahtevo, da mora znižanju kmečkih produktov slediti padec industrijskim proizvodom, ker drugače bo nemško gospodarstvo doživelo popolen polom. Cisto naravuo! Kmet se s skupičkom, ki mu ga vrže v današnjih razmerah njegovo gospodarstvo, sploh ne more več prikazali v trgovini. Ce pa bo kmet izločen kot kupna moč, za koga bo proizvajala obrt in industrija?
Ni preuranjeno, da se tudi pri nas nekdo najde, ki bo avtoritativno zaklical: Ker so padle ceno kmečkim proizvodom, se morajo znižati cene tudi drugim izdelkom. Pomislimo: Za prodanega prašiča je naš kmet pred vojno skoraj lahko oblekel celo svojo družino, danes pa ne dobi niti toliko, da bi samega sebe dostojno oblekel. Poleg tega so bili predvojni davki sorazmerno nižji kot danes. V takih razmerah kmet ne bo inogel več dolgo zdržati. Kmečki stan bo zapadel splošnemu obuboža-nju, kar bo imelo uajdalekosežnejše in najbolj žalostne socialne posledice. Nujno je treba, da tudi drugi proizvajalci znižajo cene svojim proizvodom, kakor jih je moral znižati kmetovalec.
Izvesti je treba neko izenačenje izgotovlje-nih produktov na cene agrarnih pridelkov.
Znižanje cen industrijskim izdelkom se pa ne da doseči meliajpičnim potom. Vsekakor je podučen nauk, ki nam ga daje v tem pogledu Italija in Nemčija. Presenetilo je, da se ne v eni ne v drugi državi industrijci niso upirali znižanju cen. Industrijci so bili namreč mnenja, da se cene industrijskim proizvodom lahko znižajo, — a samo na račun delavskih plač. Delavec naj plača iz svojega znižanje cen industrijskih izdelkov. V Nemčiji so se v Porurju n. pr. industrijci takoj izjavili, da so pripravljeni za 6% znižati cene svojim produktom — a istočasno so predvideli 15% znižanje delavskih plač. Takih nazorov so nemški veleindu-strijci Kirdorf, Stinnes, Thyssen in še nešteto manjših v zboru denarnih mogočnjakov. Toda to so izrastki kapitalizma, ki se bodo preje ali sleje bridko maščevali. Znižanje cen industrijskih izdelkov nikakor ne sme iti na račun delavskih plač in še manj izključno v škodo delavčevih dohodkov.
Kajti enako, kakor se je znižal življenjski standard kmeta, se slabšajo življenjski pogoji tudi pri delavstvu. Treba je pomisliti, da so žrtev rastoče racionalizacije in spopolnitve industrijskih obratov predvsem delavci, katere v masah odpuščajo in mečejo na cesto. Toda z znižanjem delavskih plač in redukcijami gospodarski krizi ni nič pomagano, ampak se le še bolj pospešuje. Ker nizke plače slabè kupno tnoč prebivalstva, a isti denar, ki se prihrani z izporom delavstva, morajo po drugi poti izdati podporne in dobrodelne blagajne ter organizacije za brezposelno delavstvo. Racionalizacija bi se v tem tempu, kakor se je pri nas pričela, sploh ne smela nadaljevati, ako ni obratnega kapitala, ki bi gradil in ustanavljal nove industrijske panoge. Naša racionalizacija je socialno nad vse kvarna. Obrati se izpopolnijo z novimi, boljšimi stroji, odvišno delavstvo se izpre, cene produktom se nič ne znižajo — edini, ki ima od racionalizacije dobiček, je podjetnik. To pa ni socialno, ker na ta način je vedno več ljudi na cesti, ki so izločeni od dela, nova industrija jih ne zaposli in padejo zato v breme javnosti. Očividno je najbolj nezdrav pojav pri vsem tem ta, da je vedno več ljudi, ki bi radi delali, pa ne pridejo ne do dela, ne do zaslužka.
Nikakor no uvidimo, zakaj bi moral vso težo gospodarske krize, ki nas tlači, nositi le mali človek. Ta je itak že dovolj udarjen kot konsumeut in zlasti radi svojega negotovega gospodarskega položaja, ko mora vedno s strahom ugibati, kaj mu prinese jutrajšnji dan. Gospodarsk a depresija, ki teži nad nami, naj se socialno porazdeli, da ne bo žulila le kmetovih in delavčevih ramen. Del bremen bodo morali prevzeti nase tudi drugi sloji, zlasti pa tista industrija, ki dela z velikimi dobički. Edino pravično je, da v času, ko morajo vsi sloji svoje potrebe in življenjske zahteve zmanjšati, tudi razni akcionarji spruvijo nekoliko manjši dobiček. Previdna in smotrena državna akcija bi v tej smeri gotovo bila na mestu. Dobro vemo, da je v mnogih državah slabše kot pri nas, da je celo mnogo slabše. Zato mora biti nam tem lažje, da uberemo pot. ki nas povede iz sedanje gospodarske krize. Ta edina pot pa je gospodarska solidarnost, s katero naj pomagajo vsi stanovi drug drugemu in naj si razdele skupno gospodarsko breme, dokler ne pridejo zopet boljši časi.
Med otroci
Nj. Vel. kralj in kraljica pri usmiljenkah
Zagreb, 30. januarja. AA. Davi je pred dvo-loin na Markovem trgu bilo že zgodaj zelo živo, ker so se zbirale množice, ki so pričakovale, da ponovno vidijo suverena. Njuni Vel. kralj im kraljica sta izšla danes iz dvora nekoliko pred 11. uro. Zbrana množica na Markovem trgu ju je navdušeno pozdravila. Nj. Vel. kralj je prišel v spremstvu prvega udjutanta general« Stojanoviča, Nj. Vel. kraljica pu v spremstvu dvorne dame ge. Švrljuge. Avtomobili so se odpeljali v Dolnji grad v Gunduličevo ulico pred šolo samostan« častnih usmiljenih sester. Pred vhodom v šolo so sprejeli Nj. Vel. kralja in Nj. Vel. kraljico zagrebški nadškof dr. Anton Bauer ter predstojnica reda častnih usmiljenih sester Ignacija Pavičić, ki je Njuni Veličanstvi [»zdravila s kratkim govorom. Po tem pozdravnem govoru je pozdravila Nj. Vel. učenka Božiča Brozovič, ki je predala Nj. Vel. kraljici šopek cvetlic. Skozi špalir učenk stu šla Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica v dvorano v prvem nadstropju. Dvorana je bila vsa v zelenju in cvetju. V dvorani je bil postavljen oder z naslonjači, kamor sta sedli Nj. Veličanstvi. V dvorani so bile zbrane učenke v hrvatskih narodnih nošah. 30 učenk je deklamiralo pred Nj. Vel. kraljem iu Nj. Vel. kraljico daljšo pesem v prozi, v kateri je bila v lepih iu vznesenih besedah očrtana ljubezen in vdanost do vladarja. Nato je učenka V111. razreda Jelica Erega pozdravila v imenu učenk Nj. Vel. ter dejala, du ves zavod kakor v plamenu žari od ljubezni in vdanosti do Nj. Vel. kralja, kraljice in vladarskega doina. Kratki program je bil končan s petjem državne himne. Nj. Veličanstvi sta se vjusali v zlato knjigo zavoda. Nato sta šli Nj. Vel. skozi gosti špalir učenk na dvorišče ter odšli do cerkve v Frankopanski ulici. Pred vhodom v cerkev na dvoriščni strani, so sprejele Nj. Vel. usmiljene sestre. Po pozdravu sta šli Nj. Veličanstvi v cerkev ter ostali tu nekoliko časa iu poslušali petje neke cerkvene molitve. Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica sta šla nato v samostan častnih sester, kjer ju je pozdruvilu predstojnica reda sestra Ignacija Pavičić. Izročila je Nj- Veličanstvoma v srebru in zlatu vezano sliko Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Njuni Veličanstvi sta bili izredno ganjeni nad tem poklonom ter se prisrčno zahvalili. Nato sta se jioslovili ter odšli v Fr«nkopunsko ulico, kjer ju je zbranu množica viharno [»zdravila.
Zagreb, 30. januarja. A A. Danes je veliko število kmetov čakalo pred kraljevskim dvorom; mnogo ljudi iz bližnje in daljne okolice mesta Zagreba je prišlo, da vidijo Nj. Vel. kralja in kraljico.
Malo pred 3 pojioldne se je Nj. Vel. kraljica odpeljat« iz dvora.
Veliko število otrok iz, vseh šol se je zbralo kmalu popoldne nu ulici z zastavicami v roki. Z« popoldne je bilo namreč določeno, d« poseti kraljica otroško vzgajulišče mesta Zagreb« Am-ruševo v
Klima selu.
Zato se jc ua vsej cesti, ki vodi tja, zbralo veliko vaščanov. Cele vasi so odšle n« glavno cesto, kjer se je imela pripeljati kraljica. Preti seboj so ljudje nosili velike jugoslovanske zastave in pred njimi so korakale kinetske in gasilske godbe.
Ko je avtomobil prišel do Klinča sela, je /stalo prebivalstvo na gluvni cesti na obeli straneh strnjeno v gostih vrstah in pozdravilo Nj. Vel. kraljico, ki je prispela okoli 3.45 v otroško vzgujališče. Ob vhodu v vzgajališče je Nj. Vel. kraljico pričakal mostni načelnik dr. Stepa« Srkulj s senatorjema Starićcin, Neuwal-terjem in direktorjem Ivanom Mausom, zdravnikom dr. Diviloni in kapelnikom Jankom. V spremstvu omenjenih gospodov sc je Nj. Vel. kraljica napotila v prostore vzgajališča, o katerih se je potem najpohvalneje izrazila. O vsem ji je dajal pojasnila upravitelj zavoda. Nj. Vel. kraljica je neprestano odgovarjala z besedami: >To jc jako lepo!«
V pritličju so kraljici pokazali ambulanto, kjer otroke vsak dati pregledajo. Vhod v dvorano pritličja je bil okrašen s cvetjem, troboj-nicaini in s sliko prestolonaslednika Petra, kar je Nj. Vel. kraljico globoko ganilo. Vsi prisotni so neprestano vzklikali Nj. Vel. kraljici, Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. princu Petru. Takrat jc pristopil k Nj. Vel. kraljici dečko Panter in ji z nekaterimi prigodnimi verzi izročil šopek cvetja v svojem in svojih tovarišev imenu. Rekel je, d« on in njegovi tovariši nikdar ne pozabijo te sreče, da so mogli v svoji sredi sprejeti in pozdraviti vzvišeno kraljico in svojo mater. »Zahvaljujemo se Vašemu Veličanstvu za veliko pozornost do nas malih Zagrebčanov!« je sklenil svoj nagovor. Njegove besede so vsi nuvzoči sprejeli z gromkim vzklikom: .Živela Nj. Vel. kraljic«!«
Nato je pod dirigiranjem zavednega učitelja Verešu zapel zbor otrok s tamburicanii najprej državno himno, ki so jo vsi pozorno poslušali. Nj. Vel. kraljica je sedela pred zborom dečkov med svojo dvorno damo Švrljugo in go. županjo Srkulj ter z velikim zanimanjem sledila petju dečkov. Nato so mladi tamburaši, ko so odpeli himno, zapeli še neko pesmico. Nj. Vel, kraljici je zbor nennva I no ugajal iu je izrazila željo, d« bi čul« še kako pesem. Takoj
so tamburaši s sjiremljevanjem tamburic zapeli z jasnim glasom pesmico, ki je vse prisotne glolioko ganila.
Ko so dečki ravno končali petje, se je za-čulo z dvorišča pred zavodom nenavadno vrvenje. Prihajali so kmetje iz Klinča vasi, ki so malo prej pričakali Nj. Vel. kraljico, ko sc jc pripeljala po glavni cesti. V dvorano so se čul i vizkliki in zvoki godbe, ki je zunaj sviralu. Na čelu povorke, ki je je bilo nekaj sto, je bila mladima z jugoslovanskimi prapori. Vsi so nestrpno čakali, da sc jiokaže Nj. Vel. kruljicn. da jo pozdravijo. Toda Nj. Vel. kraljica jc med tem še ostala nekaj časa v dvorani.
Ko so otroci končali pesmico »Iz bratskog zagrljaja«, je nek« mlada deklica stopila k Nj. Vel. kraljici in ji predala
prekrasen šopek cvetic
ter jo pozdravila s prigodnimi stihi. Nj. Vel. kraljica je ganjena [>olx>žala dekletce po licu in ga poljubila na čelo. Nato je stopila med otroke, ki so jo veselo gledali in ji poljubljali roke, ter jih izpraševalu kako jim je ime, kako sc uče itd. Tamburaši so nato odpeli še eno pesem in spremili Nj. Vel. kraljico iz dvorane, še prej pu se je kraljica vpisal« v spominsko knjigo vzgajališča.
Veličasten je bil sprejem, ko je kraljica stopila nu dvorišče. Domala vsa Klinča sela s prapori in glasbo je prihitela, d« pozdravi svojo vladarico. Vsi so navdušeno in z zanosom vzklikali: »živelu Nj. Vel. kraljica! Živel vzvišeni dom Knragjorgjevičev!« бе tisti, ki so ined tem ostali doma, so prihiteli, da vidijo in pozdravijo svojo ljubljeno kraljico. Seveda ni manjkalo fotografov in novinarjev, ki so skrbno pàaili, da zabeležijo vsako besedo Njenega Veličanstvu.
Po veličastnem sprejemu v Klinču selo, kjer je prebivalstvo izkazalo Nj. Vel. kraljici vso svojo ljubezen in vdunost, se je kraljica odpeljala proti Jaeti. To je bila
prava triumfalna pot
, zakaj vse hiše, kjer se je peljala, so t>fle okrašene z zastavami in povsod jo je prebivalstvo sprejemalo z burnimi vzkliki: »Živela Nj. Vel. kraljica!«
V	Dcsiucu, kamor je prišla Nj. Vol. kraljica nekoliko kasneje, je bila takisto cesta na obeh straneh polna meščanov, ki so navdušeno pozdravljali. Prihiteli so stari in mladi, prihitela je šolsko dcca, da vidi svojo vladarico, ki jih prihaja obiskat. Iz Desinca je triumfalna pot vodil« dalje proti Jasli, kjer je prebivalstvo že zjutraj zvedelo, da dobi obisk krnlja ali kraljice. Zato se je vse prebivalstvo zbralo na cesti, da pozdravi svojo vladarico. Bilo je okoli 100 zastav, a iz tisoč grl so orili vzkliki Nj. Vel. kraljici, kralju in kraljevskemu domu. Navdušenje prebivalstva sc ne da popisati. Ljudje so ustavljali avtomobil, ker so hoteli, du bi Nj. Vel. kraljica ostala čim del j v njihovi sredi.
Nato je avto Nj. Vel. kraljice v počasnem tempu krenil dalje proti Pleševcu, kjer si jc Nj. Vel. kraljicu hotela ogledati punoramo. Tudi v vaši Pleševcu jc bil sprejem veličasten kakor JX) vsoti s šolsko deco, s špalir jem, z godbo in z navdušenimi vzkliki in pozdravi Nj. Vel. kralju in kraljici in vzvišenemu domu.
V	vasi Rude se jc takisto zbrala množica vaščanov s šolsko mladino. Tam je malo dekletce pozdravilo Nj. Vel. kraljico in ji predalo šopek cvetja. Ko je kraljica zapuščala Rude. so z bližnjega griča zažgali možna rje, da tako sporoče Suiiioboru, da prihaja tja kraljica.
Francija zeli miru
MiroUubna izjava nove vlade
Pariz, 30. jan. kk. Vladiiu izjava Lavulo-vega kabineta se začenja s priznanjem, da žali-bog ni bilo mogoče uresničiti republikanske koncentracije, ki jo je želel največji tlel države in parlamentu, in da se je morala vlada omejiti na minimalni program, zakar pričakuje pristanka vseh republikancev. V zunanji politiki skuša obdržati srednjo linijo med politiko Brianda. ki jo podpira večina parlamenta, in med željami desnice. Francija želi mir. Njena že deset let konstantna zunanja politika je samo izraz mirovne volje naroda. Tudi novi kabinet bo metodično in potrpežljivo vsa svoja prizadevanja usmeril za organizacijo miru nn svetu. Pri tem račun« na sodelovanje vseh vlad, ki imajo iste cilje in voljo za ohranitev mirovnih pogodb. Vlada bo nadaljevala tlelo sprave med narodi, ne «I« bi pri tem zanemarjala lastno varnost in ohranitev zvez, ki so se dosegle s prijateljskimi narodi, ter bo po svojih najboljših močeh prispeval« k temu. da sc doseže ko-
ordinacija evropskih sil. Vlada je prepričana, d« bo na tem potu Ustvarila nova moralična jamstva za varnost Francije, ki so prav dobro strinjajo s potrebami obrambe. Sporazumno z drugimi narodi in v smislu določb čl. 8 j>nkta Društva narodov stremi vlada za tem, tla bi se doseglo ceneno in racionalno znižanje in omejitev oboroževanj«, vendar ne tla bi se pri tem odrekla nadaljevanju politike za učinkovito samoobrambo, ki jamči za varnost in neodvisnost dTžave.
V svojem notranjepolitičnem programu naglasa Laval najprej, da se priznava za laiško zakonodajo in posvetno šolo, toda z omejitvijo, da se mora spoštovati svoboda vesti vseh. Napovedal je, tla se bodo izdale odredbe za točno izvrševanje šolske obveznosti, ki se v mnogih krajih zelo zanemarja. Izrekel so jo za načelo brezplačnega pouka tudi v višjih šolah, ki se mora na ta način omogočiti tudi otrokom manj premožnih slojev.
Se$a glavne Zadružne zveze
Zborovanje pod predsedstvom ministra dr. Antona Korošca
Zagreb, 30. jan. ž. V prostorih Zadružne zveze je bila pod predsedstvom ministra n. r. dr. Antona Korošca plenarna seja Glavne zadružne zveze. Seji so prisostvovali vsi člani in zastopniki raznih zadružnih zvez iz Belgrada, Ljubljane, Novega Sada, Sarajeva, Splita in Zagreba. Razpravljalo se je o novem načrtu zadružnega zakona. Razprava je bila zelo živahna. Na koncu so bile sprejete resolucije, v katerih se zahteva:
1.	Potreba izdaje skupnega zadružnega zakona s tem, da se ohranijo temeljni principi in svoboda, ki so sprejete nn vsem svetu in ki so neobhodno potrebne za razvoj našega zadružništva.
2.	iCol edino dobra podlaga zadružnega zakona je sprejetje načrta zakona, ki ga je izdeiala Glavna zadružna zveza.
3.	Težnja posameznih uezadružniških krogov, da se svoboda zadružništva izrazi na drug način in da se z izdajo zakona ogrozijo temeljni j>rincipi pravnega reda v naši državi, je treba energično zavrniti kot škodljive za vse naše gospodarsko in socialno življenje.
4.	Dosedanji razvoj zadružništva v vseh delih naše kraljevine in doseženi uspehi dokazujejo, da je zadružništvo edino, ki more rešiti težavni problem gospodarske krizo in urediti družabne od-nošaje.
Radi tega je Glavna zadružna zveza sklenila, da o vsem pouči kraljevo vlado in jo prosi, da ne dopusti, da bi ee to vprašanje rešilo brez volje ali proti volji običajnega zadružništva, katero je s svojim dosedanjim delom služilo častno naši drŽavi.
Jubilej hrvatskega metropoliia
Sv. Oče podelit visoko odlikovanje žuoanu mesta Zagreba
Zagreb, 30. jan. ž. Vse jugoslovansko časopisje je posvetilo veliko pozornost proslavam jubileja zagrebškega nadškofa in hrvatskega metropoliia ter je v vznesenih besedah slavilo zasluge velikega vladike za učvrstitev katolicizma in za obrambo hrvatske kulture. Nadškof je dobil nešteto čestitk iz vseh krajev kraljevine, v katerih mu vsi sloji izražajo iskrene želje, da bi še dolga leta stal na braniku za najsvetejše svetinje naše domovine.
Najglobokejši izraz sjMišlovnnja mu je izkazal vladar sam, ko ga je odlikoval z najvišjim odlikovanjem, katere dajejo vladarji .Jugoslavije. Meslnn občina kraljevskega prestolnega mesta Zagreba se mu je poklonila v posebni deputaciji ter prevzvi-šenenut cerkvenemu knezu izročila umetniško diplomo častnega občana zagrebškega. Mestni župan je v pozdravnem govoru poudaril, da ga je Zagreb hotel počastili za njegovo apostolsko in kulturno delovanje med hrvatskim narodom Ministri kraljeve vlade so se istotako zbrali okrog sivolasega nadpitelirja ter nn In način neoporekljivo svedočili. kako visoko priznanje je linslo v najvišjih državnih krogih delovanje nadškofa 1er kako so pravilno
razumeli njegovo delovanje v prid konsolidacije Jugoslavije. Večina jugoslovanskih škofov se je zbrala okrog svojega častitega predsednika, da mu želi, da uaj še dolga lela z močno roko in z bistrim razumom ter ljubečim srcem votli usodo katolicizma v naši domovini.
Pri slavnostnem sprejemu, ki se je v starem sijaju vršil v krasnih prostorih nadškofijske palače, se jo nabralo na stotine predstavnikov civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti, zastopnikov javnih in zasebnih ustanov, odličnih osebnosti iz krogov diplomacije, politike in gospodarstva in vsel polj kulturnega udejstvovanja, ki so bili vsi tolmači vseobčegn spoštovanja in ljubezni, katero vživn vlndika dr. Bauer v vseh plasteh našega naroda.
Ganljiv je bil prizor, ko je na večerni proslavi dr. Bauer naslovil na mestnega župana ter ga obvestil, da je sv. Oče hotel na poseben način pokazati, kako visoko ceni delovanje mestnega občinskega odbora, « tem, da je njemu in podžupanu g. Arlurju Maliniku podelil koniturni križec reda sv. Gregorija.
„Nas finančni položaj je normalen"
Oster nastop finančnega ministra proti klevetam — Dr. Svrljnga
napoveduje stabilizacijo dinarja
Zagreb. 30. jan. AA. Finančni minister dr. švrljuga je sprejel danes novinarje in jim dal tole izjavo: Pomen prihoda v Zagreb Nj. Vel. kralja iu kraljice je bil zadosti podčrtan v naši celokupni javnosti. Samo en trenutek na ulicah v teh prazničnih dneh daje priliko vsakemu dobromislečemn opazovalcu za ugotovitev, s kakšno iskreno navdušenostjo jc Zagreb sprejel svojega kralja in svojo kraljico kakšno ljubezen je celokupno prebivalstvo pokazalo do kraljevskega doma. Zagreb je v prazničnem razpoloženju te dni, ker se zaveda pomena dogodkov, ki prihajajo kot potrdilo in izraz želji našega vzvišenega vladarja, da pride v neposredni dotik z narodom, da narodu izpriča svojo vladarsko ljubezen in tako na novo razširi tisi i temelj, na katerem sloni iu bo slonela srečna iu napredna bodočnost velike in lepe Jugoslavije. In ta temelj je popolna in trajna skladnost teženj in stremljenj kralja in naroda.
Ni ga gotovo pravega in iskrenega rodoljuba, ki ne bi v teh dneh občutil zadovoljstva in veselja v duši. A vendar se je zgodilo, da baš v teh dneh skušajo zlonamerno izzvati nemire v nekih vrstah meščanstva. Dogodilo se je tudi do zdaj večkrat, da so zlobni ljudje razširili lažnjive vesti o dozdevnih intencijah vlade v nekih vprašanjih. Vendar ni bila nobena teh vesti najbrž izmišljena z manj inteligence it; z večjo zlobnostio ter razširjena v javnost, kakor vest o neki prisilni štednji, ki jo baje vlada želi izvesti. Ta vest je prišla bog-zna odkod in trdila je, da pripravlja vlada celo neki osnutek zakona o tej stvari.
Razume se, da je v glavi tistega, ki je tako vest lansiral, bila samo ena edina želja, da vsaj za trenutek izzove pri nepoučenih ljudeh zmešnjavo in strah, da bi država s takim prisilnim varčevanjem hotela dobiti denarja za svoje potrebe. Prosim vas. demantirajte to vest najkalegoričneje! Ne moj kolega minister za trgovino in industrijo, ne jaz nimnva pojma o takem dozdevnem zakonskem osnutku. Nihče v vladi ni aiti mislil, niti ne misli na tak način zbirati državi potrebna ji sred-
stva. Puščajoč ob strani vso absurdnost takega načina finansiranja, kakršen sc vladi želi inputirati z omenjeno vestjo, moreni izjaviti, da vlada nima nikake potrebe po kakršnihkoli izrednih ukrepih,
da bi si tako zagotovila redno in normalno poravnavanje državnih potreb. Naš finančni položaj je popolnoma normalen, navzlic gospodarski krizi, ki obstoji. Državni dohodki pritekajo v popolnem zadovoljivem obsegu, to je. popolnoma v okviru proračunskih predvidevanj. Vse državne obveze se napram vsakomur redno izplačujejo.
Skratka, v današnjem finančnem položaju države ni ničesar, kar bi zbujalo kakršnokoli bojazen s katerekoli strani. Vlada mirno opravlja svoje posle, delajoč po programu, ki si ga je zadala. Dozdaj izvedeni del programa je v finančnem pogledu pokazal že svoje rezultate, ki se bodo upam, že v bližnji bodočnosti pokazali še v jasnejši luči.
N'ajmarkantnejša točka v tem nadaljnjem delu programa vlade je vsekako zakonska stabilizacija dinarja, ki bo v danem trenutku dekretirana na temelju priprav, ki so dozdaj izvršene. Čeprav je dozdai bilo že večkrat v naisvečanejši obliki uradno objavljeno, da bo zakonska stabilizacija dinarja izvedena na današnjem kurzu, vas prosim, ponovile to tudi zdaj, posebno pa naglasite, da nihče niti ne misli ua stabilizacijo po nekem kurzu, ki bi se le najmanj razlikoval od današnje taktične vrednosti dinarja v zlatu.
Vlada se zaveda ogromnih perturbacij v gospodarskem življenju države, ki bi jih izzvala iz-prememba bodisi navzgor ali pa navzdol v vrednosti denarja, in niti ne misli na tako usodno solucijo.
Sklenem s prošnjo na vas, zastopniki tiska, da zastavite vse svoje sile za to, da pomagate odpravljati zmote pri nepoučenih ljudeh in da ne daste, da bi se lažne vesli zasidrale in vznemirjale naivne ljudi. Zlasti ne danes, ko bi morali biti vsi zadovoljni in srečni, da se med natni nahaja vzvišeni kraljevski par.
Zasedanje banshega sveta
Mirovna industrija v Ženevi
Kako Švicar j razumejo korist razorožtvene konference
Ženeva. 30. jan. fr. Po dolgem prerekanju, v katerem mestu naj se zbere že davno napovedana iu težko pričakovana mirovna konferenca, se je Svet Društva narodov vendar le odločil za Ženevo. Potegovalo se je za to čast veliko mest. Pariz, ki bi bil za 1000 članov, ki se bodo udeleževali te velikanske konference, najbolj privlačno mesto, se je moral izključiti iz razloga, da se je že preveč mednarodnih konferenc vršilo v čarobnem mestu luči, ki na drugi strani baje nudi preveč prilike za raztresenost. Oči delegatov so nnto padle v krasno Kopališko mesto Santander, ki leži na dolgem obrežju špansko-francoske meje, a tudi ta predlog je inoral pasti, ker je prijetnost bivanja v Santander-skem kopališču odvisna od sezone. Madrid ni bil privlačen vsled revolucionarnih neprijetnosti, London še mailj raili svoje megle in dragocenega življenja Dunaj je še imel nekaj šatis kot mesto petja in ljubezni, toda ugotovilo se je, da je socijalistična mestna upruvu sicer postavila veliko hiš, toda nobenega hotela, kjer bi se mogli spraviti pod udobno streho številni razorožitveni delegati. Tako je ostalo pri Ženevi.
Ženevčani so to vest sprejeli z velikim, odkritim veseljem, nuj preje radi tega, ker jim je gostoljubnost postala naravna potreba, odkar skozi deset let sprejemajo mednarodne zastopnike, drugič, pn seveda tudi iz manj idealnih ozirov. Imeti v svoji sredi 4000 ljudi, bogatih ali pa povprečno dobro plačanih, in to doigili šesl mesecev, zveni zelo pri-
jetno na ušesa hotelirjev, gostilničarjev ter vseh onih. ki slednje zalagajo z življenskimi potrebščinami. Zato ni čuda, če je takoj razvila zelo intenzivna »razorožitvena industrija«, ki si je stavila za nalogo, napraviti gostom bivanje kolikor mogoče udobno ter preskrbeti gostoljubnim Ženevčanom nekaj dobička. Oficijelne oblasti, javna in privatna društva tekmujejo med seboj, kako bi se mogli koristno udejstvovati pri tem delu. Ustanovila se je že posebna komisija, ki si je nadejala ime »Odbor za preskrbo razoroži tvene konference s stanovanjem in s prehrano«. Komisija je že stopila v stik z hotelirji in z mnogimi gradbenimi podjetji, ki naj zgradijo celo vrsto novih liotelov. Konferenca sama bo potrebovala za svoje številne odbore najmanj 38 velikih dvoran. Komisija bo dvorane preskrbela. Za enkrat je predvideno, da se bo moralo najti več sto dvosobnih stanovanj. Komisija je prevzela odgovornost, da zgradi potrebne stanovanjske hiše. V Ženevo bo prišlo na tisoče avtomobilov. Komisija bo zgradila posebno »razorožitveno pristanišče« in stavila gostom na razpolago udobne »mirovne čol-ničke«. Delegati bodo po napornem delu potrebni razvedrila. Komisija bo preskrbela nekaj stotin novih jazz-bandov, odprla nekaj novih kinov, varie-tejev pa tndi nekoliko klasičnih odrqv. Tako vidimo. da se Švicarji zelo resno bavijo z vprašanjem razoroži tvene konference, nekateri trdijo, da celo mnogo bolj, kakor se zanj zanimajo gotove evropske države. Konferenca bo na vsak način za Ženevo uspeh, če ravno bi bila neuspešna za ostalo Evropo.
Novo odkritje v Oustricovi aferi
Pariz, 30 jan. kk. V parlamentarni jireisko- j talni komisiji je Henry Manuel, predsednik nadzorstvenega odbora Oustricove banke, podal senzacionalno izjavo, da je bil dekret, da se delnice »Snia Viscose*, ki je bila že pasivna, pripustijo na pariško borzo, podpisan 23. junija 1938 ob 11 ponoči od finančnega ministra Pereta, ko se je že nahajal v demisiji in je opravljal samo še tekoče posle. Ta dovolitev pa se je poieg tega izvršila še v privatnem stanovanju Pereta. Imenovana priča Manuel je za isti večer povabil Oustrica in držav-
Sloops^a avdi'enca dr. Kramer:a
Praga, 30. jan. kk. Novi jugoslovanski jrosla-nik dr. Kram er je izročil danes predsedniku republike Maearyku v slovesni avdiend svoja po-verilna pisma. V nagovoru je izjavil med drugim, da Jugoslavija, ki je v polnem razvoju svoje konsolidacije, boli kot kdaj prej želi, dokazati skupno z bratsko češkoslovaško državo kulturno in civili-zatorično moč slovanstva. Predsednik Masaryk je na to odgovoril, tla temelji prijateljstvo med obema državama v čuvstvih obeh narodov, da j>a je tudi potrebno, da se naša obojna skupnost izvede ludi praktično.
t^opreb dr. V. Velikoviča
Belgrad, 30. jan. 1. Danes ob 10 dopoldne je bil pogreb bivŠFga ministra in znanega belgrajskega politika in finančnika dr. Voje Veljkoviča. Pogreb se je izvršil popolnoma tiho iu skromno. Le številni pokojnikovi prijatelji so spremili pokojnika na njegovi poslednji poti od kapelice na novem po kopališču do njegovega groba. Govorov in vencev ni bilo. Med prisotnimi smo opazili bivše ministre Ljubo Davidoviča, Nasto Petroviča. Milana Grola, Mišo Trifunoviča, Dušana 1'e'cša in .truge.
Poaiave v Helgiii
Bruselj. 30. jan. AA. Zaradi trajnegi deževju so nastale v Belgiji velike povodnji. Pri Dougen-boechu «o vode predrle nasipe iu poplavile obeežna ozemlja. Reki Sanibre in \losa sla prestopili bregove iu popolnoma poplavili okolico mesta Cliarle-roi. Pri Monsu je jjovodenj prekinila vse železniške zveze. Pri mestu Jemappee so vode poplavile rudnike ter ponekod dosegle železniško progo. Na planoti Herve divjajo silni snežni viharji. Toplomer je jindel globoko pod ničlo. V okolici Maline-dvia ie ves promet uetavljen.
nega pod-tajnika Vigala, ki bi imel po pripustitvi akcij stopiti v sSiiio Viscosoc kot nadzorstveni svetnik, na večerjo. Oba gosta pa sta prišla na večerjo zelo pozno, in sicer namesto ob 8 zvečer šele o j>o!noči in «ta s ponosom jiovedala, da sta v zadnjem trenutku pred koncem uradnih ur vendar še pridobila finančnega ministra, in sicer s pom-očjo privatnega tajnika. Ta privatni tajnik pn že dolgo let ni bil nihče drugi kakor Peretova najstarejša hči I
Naša mornarica
Belgrad, 30. jan. A A. Dne 4. februarja bo v New Castlu kolavdacija ladje Jadranske plovidbe »Prestolonaslednik Petere, 7. februarja pa generalni peskus za novi ladji : Rab« in >Bakar<r. Ladje bodo v domačih vodah že koncem fe bru a rja.
Belgrad. 30. jan. A A. Dubrovnika plovidba ei je nabavila leta 1930 na Angleškem tovorno ladjo, ki je 133 čevljev dolga in 5(i čevljev široka. Ima 9400 ton. Do zdaj se je imenovala »Plutarch-r, odslej pa se bo imenovala »Durmitor«. Dne 1. februarja bo odplula iz Anglije.
Џа haiska konferenca
Solun, 30. jan. AA. Prva seja zastopnikov balkanskih držav, ki bi morala biti danes, je bila odložena, ker so se bolgarski delegati zakasnili. Delegati bolgarske države prispejo v Solun šele nocoj. Jugoslovanski delegati, predsednik dr. Djur-djevič, Jonič, <lr. Žika Topalović in Bogdan Radie« so dospeli v Solun nocoj.	f
■ 'asedanie VZS
llelgrad. 30. jan. A A. Danes je bila od 10 do 19 seja vrhovnega zakonodajnega sveta. Razpravljali so o zakonskem načini o javni zaščiti javnega pomladka. Prihodnja seja bo jutri ob 16 к temle dnevnim redom: 1. nadaljevanje razprave o zakonskem načrtu o javni zaščiti javnega pomladita, 2. zakonski osnutek o glavnem prosvetnem svetu in 3. zakon o gledališčih.
JRazg'as poštne direhciie
Belgrad. 30. jan. AA. Poštno-telegrafsko-tele-ionski odsek ljubljansko pošlne direkcije razglaša:
Dne 31. jan. se zalvorijo jjošta, brzojav in telefon Strnišfe. Nameslu lega pa se s 1. februarjem otvorijo pošta, brzojav in telefon Majšperg.---
Ljubljana, 30. jan. AA. na sedmi se:i ban-skega sveta se je nadaljevala razprava o banovin sk em proračunu.
G. dr, Obwsnel je spravil v pretres
vpraianjc bratovskih skladnic,
ki so v zadnjem času v zelo p rekami situaciji. Razvila se je dal sa debata, v kateri so sodelovali dr. Roš Franjo, g. Steblovnik Martin in Pre-peluh Albin ter Golouh Rudolf. G. dr. Ohersnel je predlagal, nai se da bratovskim skladnicam javna pomoč.
Na vprašanje bana g. dr. Maruiiča je pojasnil У dr. Obersnel, da bi bila. sanacija mogoča na ta način, ako bi država prispevala v ta namen morda za nekaj let j>o 1,000.000 Din in bi tudi banovina s skromne-šim prispevkom prišla na pomoč. Ti prispevki bi se do gotove višine diferencirali. Na ta način bi še nad al e nosili glavno breme interesenlje. Javni činitelji naj bi samo imeli priliko aktivne intervencije. S pribli nim p.i.ipev-kom 1,000.000 Din od strani države ter s kaikim skromnejšim prispevkom od strani banovine za gotovo vrsto let bi se upostavilo ravnotežje, ko ne bo več starih vpokojencev. Na ta način bi postalo stanje nekolvko stabilno.
G. ban dr. Marušič je k'temu pripomnil, da ie težko zahtevati od države ali od kake druge javne uprave, da bi se korporacije, ki so avtonomno organizirane, na ta način podpirale. Po svojem ustroju se morajo vzdrževati po samih interesentih.
G. clr. Saiovic je povdarjal, da so delodajalci v glavnem krivi, da je prišlo do izgub.
G. ing. Strgar je glede razvoja bratovskih skladnic in njih slabega finančnega stanja v splošnem potrdil izvajanja g. dr. Obersnela.
Nato se je j>ričela razprava
o agrarnih operacijah.
G. referent finančnega oddelka Božič je obrazložil predvidene stroške za agrarne operacije v skupnem znesku 812.000 Din
G. Štrcin Ivan je prosil, naj bi banska uprava preskrbela, da bi se Menina planina priredila za vzrejevališče mlade živine. To ne bo povzročalo posebno velikih stroškov. Banska upruva ',e kolikor je govorniku znano, vložila v to planino že 80.000 Din. Če se melijoraoij-ska dela ne izvrše, bi bil ta denar tako rekoč izgub'.«ea.
G. Detela Oton je povdarjali da bi se rabilo 250.000 Din.
G. dr. Koritnik Bogdan je povdarjal, da vlada v vprašanju ureditve uprave gozdov in pašnikov velika zmešnjava. Zato želiio vse občine ća-barskega okraja, da se to vprašanje uredi tako, kakor je urejeno za ostalo banovino.
G. ban dr. Marušič je pojasnil g. Koritniku, da je banska uprava že odposlala predlog centralni vladi, da bi se bivši štajerski zakon, ki je najmodernejši, razširil na vee področje dravske banovine. Do tedaj pa moremo kvečjemu nuditi gotove olajšave, ki se že prakticirajo glede ča-barskega okraja. Glede Menine planine bi bilo za interesente seveda najbolje, da bi banska uprava Meraino planino uredila in jo potem dala interesentom.
G. Štrcin je izjavil, da direktnega dobička od te planine res ne bo, da pa bo dobiček pro-speh splošne živinoreje v teh krajih.
G. Babnik je priporočal, da bi se podpore Sta mel-ijoracijo skupnih zemljišč nakazovale tudi pododborom za osuševanje ljufcl-anekega barja, ki vrše osuševanje dolinskih pašnikov že več let.
G. Koiir izrazi mnenje, da bi bilo jako koristno, ako bi se izvedla agrarna reforma do konca,
G, ban dr. Draigo Marušič je potrdil mnenje g. Koširja, da moramo počakati na zakon o agrarni reformi in da bomo šele potem videli, kake obveznosti nam bo naložil ta zakon.
G. Detela Oton se pridruži pobudi g. Koširja.
G, dr. Sajovic Ivan je izrazil želje, da se postopek pri razdelbi zemlje čim bolj pospeši.
G. Detela Oton je pripomnil, da se agrarne zadeve zavlačujejo zaradi tega, ker pri agrarnih operacijah primanjkuje osobja.
Nato se je pričela razprava
o banovinskih dolgovih.
Gre v glavnem za amortizacijo dolgov, ki jih je banovina nasledila od bivših oblasta, in za nameravane nove investicije.
Po nekaterih formeln^h vprašanjih je delovodja g. banski svetnik Senekovič p;ečital naslednje poročilo glede elektrifikacije:
Zaradi aktualnosti vprašanja se je v okvirju I. oddelka ustanovil poseben referat za izrabo vodnih sil in elektrifikacijo banovine, v kolikor nastopa banovina kot podjetnik,
Sem spadajo tudi Kranvke deželne elektrarne, ki upravljajo vse obstoječe banovinske elektrarne, in tudi grade za banovino nova električna omrežja.
V lasti dravske banovine se nahajajo trenutno naslednje elektrarne: 1. Završnica, 2. elektrarna v Zagradcu, 3. elektrarna v Bohinju. Sledi poročilo o elektrarnah.
G. Lebinger pozdravlja ta načrt bonske uprave, ki nadaljuje započeto delo. Prosi da bi se čim prej končal dal.novod, ki bi vezal tudi Litijo.
G. ban dr. Marušič je spo-očil, da so dogovori z mestno občino ljubi / v na'bol šem teku.
Nato je g. pomočnik bana dr. Pirkmajer izjavili Kar se tiče žirovske elektrarne pripomnim da je banovina prevzela program za saniranje te elektrarne od bivšega oblastnega cdlora in da si je pregram le asanacije popolnoma r-avo.a a.
G, Lebinger Hinko je pripomnil, da bi morala bnnska uprava gledati na to, da bodo cene za električni tok jxivsod enake.
G. ban dr. Marušič je povdarjal, da ze iz čisto konierrijelnib principov cene za električni lok ne morejo biti povsod enake.
G. Mihelčič Alojzij je predlagal, naj se pri podeljevanju podpor poslom skrajša doba od 40 na 25 do 30 let službe pri enem in istem gospodarju.
G. Šerbinek Ivan prosi bansko upravo, naj bi se pri elektrifikaciji banovine oziralo tudi na njegovo kraje.
G. župnik Ramovš Jakob je prijioročal banski upravi, da bi pomagala z elektrifikacijo Velikim in Malini Laščam, Ribnici in dalje proti Kočevju.
G. .Strelu Ivan jo z največjim veseljem jio-! zdravil elektrifikacijo dravske banovine. Pripomni pn, da se mu zdi znesek t milijon Din skoro premajhen. Denar, ki ga bo izdala banska uprava v ta namen, bo dobro naložen.
G. ban dr. Maruši« je povdarjal ogromno važnosl elektrifikacije, ki jo bo s svoje strani vsestransko podpiral. Tudi njemu se zdi znesek 1 milijon Din precej nizek, in bo zato skušal polom virmana najti možnost povišanja te pozicije.
G. Oblak Gabrijel povdarja varnost elektrifikacije banovine, ki bo dvignila naS ugled v zu-
uaujeiu svetu. Zato se mu zdi čudno, du nekater* krogi rovarljo proti tej elektrifikaciji. Želi, da si načrt banovino uresniči. Glede postavke 1 milijon Din se pridružuje pflpombi g. štreinu Za izvršitev vsega programu, ki gu ima banovina, stroški ne bodo znašali mnogo manj od IfH) milijonov Din.
Ljuhliaivt, 30. juu. AA, Y nadalje*, uu ju sedme soje banskega svetu je g. ban dr. Marušič pojasnil namen proračun, zneska I milijon Din, ki je določen za pospeševanje elektrifikacije v banovini. Ta milijon jemišljen kot podpora kranjskim deželnim elektrarnam in tudi drugim zadrugam, ki se bodo ustanovile. Glavni znesek za elektrifikacije pa je v kroraču^u kranjskih deželnih elek-trtrn. Tam je predviden znesek za amortizacijo posojila, ki ga bo banovina najela, ti. Lipej je priporočal elektrifikacijo tudi v Posavju in na Dolenjskem. G. Steblovnik Martin je opozoril na vprašanje glede zadružnih elektrarn, ziasti nu zadružne elektrarne, da se Iu uredi neko sorazmerje med njimi.
Relerent zu elektrifikacijo ing. Kueh je obrazložil, da pridejo kraji v vzhodnem delu štajerske predvsem v jioštev zu elektrifikacijo iz falske-ga omrežja, fte morajo kraji na Štajerskem prispevati znatne zneske za svojo elektrifikacijo, bodo morali ludi kraji, ki računajo na jiriključek nu banovinsko električno omrežje, sami tudi nekaj prispevati.
G. dr. Senčar se je pridružil izvajanjem g. ing. Rueha 1er je povdarjal, da se je n. pr. Ptuj elektrificiral samo na zadružni podlagi. G. dekan Kurent Alojzij pozdravlja načrt elektrifikacije Po-savja. G. Lebinger Hinko želi, da banska uprava gleda na lo, da bi dobile električno omrežje v svoje roke in oskrbo, če Je mogoče občine. G. Veršič Ivan se pridružuje izvajanjem dr. Senčarja. G. Golouh Rudolf je liaglašal, da je vuešena tudi postavka »splošni rezervni kredit za nezadostno.
G. ban dr. Marušič je izjavil nato naslednje: Ker so z budžetom izkazani izdatki često prenizki, je treba večkrat poseči po rezervati. To se je videlo tudi v tekočem proračunu. Mnogokrat nastanejo nepredvidene potrebe, elementarne poškodbe na napravah zahtevajo hitro pomoč. Tudi dobivamo nove zakone, ki zahtevajo kritje gotovih izdatkov po banovini. Treba je pripomniti, da mora vsako pametno gospodarstvo imeti gotovo rezervo za nepredvidene izdatke, ker si v nujnih slučajih moramo znati jiomagati. Zato proračunska tehnika zahteva 2 do 3% od celega proračuna.
G. Lavtižar Josip prosi, naj se napelje elektrika do Rateč.
Nato poda referent g. ing. Ruch poročilo o sedanjem delu iii poteku elektrifikacije.
Nato se obravnava proračun izdatkov in dohodkov banovinske
zaloge šolskih knjig.
G. Golouh je pripomnil, da vlada velika ne» zadovoljnost med narodom, ker se šolske knjige ne izdajajo takoj v začetku šolskega leta, ampak šele med šolskim letom.
G. pomočnik dr. Pirkmajer je pojasnil, da je banovinska zaloga šolskih knjig urejena na trgovski jxidlagi. Kar se tiče prodaje zvezkov, ki so obligatno predpisani, je lo vprašanje urejeno z zakonom o učnih pripomočkih. Po ieli zakonskih predpisih so ti zneski državni monopol v vsej državi. Proti temu so se pojavili ugovori tudi iz trgovskih krogov. Mi smo vse lo tolmačili pri centralni vladi, ki pa iz princ.ipijelnih razlogov ni mogla odstojiiti od te ustanove.
G. Lebicgerju se zdi čudno, da ostane pri zalogi šolskih knjig komaj 2% čistega dobiČKa. Ako se vodi na trgovsiki podlagi, je ta dobiček a/bsolutno prenizek. Ako se vzdržuje ta zaloga šolskih knjig, bi bila njena naloga, da so šolske knjige bolj poceni.
G. pomočnik bana dr. Pirkmajer odgovarja nato g. Lebingerju ter iz,avl,a, da obratuje zaloga šolskih knjig po komerci.einih načel h, ni po rekel, da tudi išče dobička po teh načelih,
G. Prepeluh Albin je iz.avil, da moramo delati na to, da se zaloga šolskih knjig ne ukine, ker lahko postane posebno za naše slovenske razmere zelo važna kulturna ustanova.
G. pomočnik bana dr. Pirkmajer še pojasni, da je to, o čemer se razpravlja, proračun in ne bilanca. Ako bi hoteli presoditi faktično vrednost te ustanove, potem bi morali pregledati bilanco. Približno tekom enega meseca bo na razpolago ludi bilanca zaloge šolskih knjig.
G. Mihelčič Alo.z je prosil bansko upravo, ftaij vpliva na to, da se bodo pravočasno dobili zvezki in šolsike knjige ker sicer trpi pouk. — G. Rajh Jakob je vprašal ali je uveden za šolske odbore pri 'zalogi šolskih kn,ig tudi popust, kakor ga imajo pri drugih knjigotrzejh.
Na to vprašanje je pojasnil g. pomočnik bana dr. Pirkmajer, da daje zaloga šolskih kn ig krajevnim šolskim odborom istotako primeren popust ali pa jim daje brezplačne eksemplare knjig, ki se potem razdele med revne učence.
Nato je bila seja zaključena.
Grozna svatba
Rim, 30. jan. kk. Na svatbi v neki vasi province Benevent je mati ženina, jezna radi sinove izbire neveste, zagrešila umor mnogo svatov. V bolnišnico so spravili 25 oseb, ki so se udeležile te svatbe. Njihovo stanje je brezupno, deloma pa že umirajo. Mali ženina so je najprej dolgo upirala želji svojega sina, da bi jx>ročil svojo sosedo. Ker je sin radi tega obupaval, je mati navidezno pristala na poroko ui sama pripravila svatovsko pojedino. Nihče ui jxjslal pozoren, ko je mati obe družini j>o-sadila za dve različni mizi. Ko je bila zabava nn višku, je prinesla mati svoje najboljše vino iz kleti in sama nalivala kozarce na obeh mizah. Svoji lastni družini je dala dobro vino, v vrč, ki je bil namenjen za mizo nevestine rodbine, pa ja primešala bakreni vitriol. Kmalu so vsi gostje dobili strašne krče in vsa vas je pritisnila v hišo in hotela linčati mater. Zdravnik je ponesrečence skušal rešiti s tem, da jim je izpraznil želodce, toda v večini primerov je bilo to prepozno.
Strašna rudarska nesreča v Angli i
London, 30. jan. kk. Včeraj zvečer je bila vo lika plinska eksplozija v ogromnem angleškem rudniku Haig v Whitehavenu. rnvno ko je odšlo 50 delavcev na nočno delo, ki so najbrže postali vsi žrtve katastrofe, Do seduj so spravili na dun 10 trupel, Prizadet je bil tudi sosedni rov, v katerem pa k sreči nI bilo smrtnih primerov. Rudnik Haig je sploh nesrečen rudnik. Leži večinoma pod morsko nižino iu gu je žo večkrut zalila morska voda. Leta 1922. je bilo ubitih 30 rudarjev radi eksplozije. Po neki eksploziji pred tremi leti so zaprli velik del rudnika. Ko so potem rudniški inženerji šli v rove in preskušali možnost zopetne otvoritve, so štiri eksplozije druga za drugo ubile vseh 13 članov le ko-misijoj
G
Dr. Fr. Trdan:
Pretatu f dr. Jos. Lesarju v spomin
Daues teden mi je rajni g. prelat še roko )odal in ob slovesu z njemu lastnim naglasom za-ičeval: Pa o moji bolezni nikar ne poročaj domov, kaj!«
Njegovo zadnje naročilo sem vestno izpolnil, ker takrat bi si niti iz daleka ne bil mogel misliti, da mu bom ravno po preteku enega tedna že pisal posmrtnico.
Odličnega rajnika poznam že od svojega 8. leta. Kadar so namreč »prišli Martinov gospod« domov, je bila vsa naša vas v nekakem prazničnem razpoloženju. Tako so že tedaj cenili in spoštovali mladega gospoda doktorja. Pa ne samo tedaj! Stari ljudje so vedeli jxivedati: »Martinov gospod« so že v zgodnji mladosti kazali, da bodo duhovnik. In zato si rajnega g. prelata skoro ni bilo mogoče drugače predstavljati kakor duhovnika. Ves Lesarjev značaj se je izražal v njegovem du-hovskem stanu in poklicu. Ako si ga videl pred oltarjem, ako si ga videl na profesorski stolici, ako si ga videl doma, ako si ga videl na izprehodu: Vedno isti, dosledni in popolni duhovnik-secundum ordinem Melchisedec. Ves je živel za svoj stan, zanj je neprestano delal, v njem je užival svojo srečo. Četudi je bil že v pokoju, so ga vendar ponovno volili v Duh. podporno društvo.
Doina je bil vedno v talarju, ker je talar že kot bogoslovec vzljubil. V albumu hranim tudi nekaj njegovih mladostnih slik, toda niti ene ni, ki bi ga ne predstavljala v talarju. Izven doma pa je navadno nosil dolgo črno suknjo, na glavi pa v predvojnih letih visok, v zadnjem času pa nizek cilinder. Za kako posebnost, s katero bi bil vzbujal pozornost, ni nikdar maral.
Prelat Lesar je imel krepko določen značaj, ki je dajal izrazit pečat vsemu njegovemu delu in življenju. In prav zato je bil njegov značaj tako lep in prikupljiv. Vse njegovo mišljenje, govorjenje in delovanje je bilo v najlepšem razmerju in soglasju: prava mera za čustva in afekte, prava za nevoljo in jezo — če smem besedo jeza sploh zapisati; v 40 letih, odkar ga poznam, sem ga našel samo enkrat nekam slabo razpoloženega — prava mera za veselje iu žalost, prava mera za telesne potrebe. Nikdar ga nismo videli, da bi ga bila premagala ta ali ona strast, vse njegovo življenje je sličilo lepo urejenemu potoku sredi cvetočih livad. Serva ordinetn et ordo servabit te! Tako se je glasila prva točka hišnega reda, ki ga je izdelal rajni dr. Josip Lesar kot bivši alojzi-jeviški vodja. Tako je tudi sam delal, tako je živel _in tako je tudi druge učil.
V	družbo ni zahajal, pa zato ni bil morda samotar. Obilica dela in ljubezen do samote mu ni dovoljevala daljših izostankov. Ce pa je prišel V družbo, je tudi v družbi ostal dosleden svojemu plemenitemu značaju. Ko je poslušal nedolžen dov-tip, je vzravnal glavo, pogledal s svojimi kostanjevo sivimi očmi in z nasmeškom na ustnicah vidno pritrjeval pripovedovalcu.
Z njegovim mirnim značajem je bila v skladu tudi njegova tiha ljubezep do svojega bližnjega. Kot vzgojitelj mladine je dostikrat naletel na trde in neotesane grče. Pa jih ni nikdar slabo sodil. O vsakem človeku je imel milo in dobro sodbo. Tudi ozneje, ko je ta ali oni krenil na stran pot, ni ilo iz njegovih ust slišati žal besede o njem. Svoje življenje je posvečeval z molitvijo in dobrimi deli. Le tisti, ki ga je pobližje poznal,
i°e vedel ceniti njegovo izredno plemenito srce. tajni prelat je bil že od zgodnje mladosti velik častilec Matere božje. Kot dijak je o počitnicah vsako jutro pohitel k pol ure oddaljeni Mariji Vnebovzeti pri Novi Štifti. Z leti je ta ljubezen naraščala. Dolgih izletov rajnki ni delal, če je pa kdo omenil Novo Štifto, ga ni zadrževalo nobeno ; opravilo. Kronika novoštiftske cerkve bi vedela še ; več povedati. V svoji rojstni vasi je dal postaviti j lično gotsko kajielico v čast Materi božji. Ko je j blagoslavljal kip, je tako ganljivo opisoval Ma- j rijine čednosti, da se še danes spominjajo starejši ljudje prelepe pridige »Martinovega gospoda«.
Prelat dr. Josip Lesar je bil odličen tnož, kakršnih malo pozna naša zgodovina. V nekem pomenu je bil vse: vzoren duhovnik, iskren domoljub, pisatelj, učenjak, velik dobrotnik revežev in oče mladega duhovskega naraščaja.
Ave pia anima!
Nesreča s patrono
Vaie, 29. januarja.
V	torek okoli 3 popoldne se je pripetila na Vačah (v Hosti) v Severjevi hiši težka nesreča, ki jo bo mali ponesrečenec, Marčun Franjo, pomnil vse življenje. Grozni dogodek se je izvršil po poizvedbah na kraju nesreče tako-le:
V	odsotnosti svoje matere Pečar Antonije sta bila v hiši sama polbrata 161etni Doblekar Rudolf in Sletni Marčun Franjo. Ta je najbrže dobil patrono od svojega polbrata Rudolfa. Pri peči na klopi je radovedni dečko prižigal patrono z vžigalicami ter je imel nad njo sklonjeno glavo, da je opazoval njen učinek. Kar se patrona vžge in raz-leti. Malega Marčuua Franja je pri eksploziji zadelo v desno oko in v obe roki. Na mah je padel na tla. V tem hipu prihiti mati, ki pobere dečka in ga nese k Planinšku v sosedno hišo, kjer so ga obvezali za silo. Nato so ponesrečenega dečka takoj odpeljali v Litijo k zdravniku. Zdravnik je ponesrečencu nudil prvo pomoč in odredil, da so ga prepeljali v bolnišnico v Ljubljano.
Današnja slavnost na univerzi
Dr. T. G. Masaryk, jiredsednik Češkoslovaške republike.
Češkoslovaški poslanik na našem dvoru, g. dr. Robert Flider. ki bo zastopal predsednika dr. Ma-saryka pri slovesni promociji.
Danes ob 11 dopoldne bo ua Aleksandrovi univerzi v Ljubljani slovesno promoviran za častnega doktorja ljubljanske univerze predsednik Ceškoslovnške republike g. dr. T. Masaryk.
Pri tem slovesnem činu bo gospoda predsednika zastopal jioslanik Češkoslovaške republike v Belgradu g. dr. Robert Flider
Ing. Josip Sevčik, češkoslov. konzul v Ljubljani.
V znamenju delavskih redukcij
Kranj; 29. jan.
Na obzorju kranjske, doslej nedotakljive industrije so se začeli javljati jjočasi prvi simptomi splošne svetovne gospodarske depresije in brezposelnosti.
Tovarna pletenin in trikotaže »Ika« je od božiča naprej začela odpuščati svoje delavke za nedoločen čas, tako dn jih je trenutno prav malo zaposlenih.
V Pollakovi tovarni je bilo okrog Novega letu reducirati več delavcev. V zadnjem času pa je vodstvo tovarne naznanilo še drug za delavce prav malo razveseljiv sklep, da bo namreč delavske plače znižalo za 10%, ker je prisiljeno blago prodajati cenejše ko doslej.
Eno se pa lahko poudari: delavstvo kranjske industrije se v veliki ineri rekrutira i<z okoliških občin in zato v slučaju jKimanjikanja dela brezposelne množice ne ostajajo v mestu, kakor se dogaja v drugih industrijskih centrih.
Slabi časi za rudarje
Trbovlje, 30. januarja.
Mila zima in nepovoljna oddaja premoga sili rudarska jiodjetja k ustavljanju dela v rudnikih. Če bi obratovali, bi morali premog deponirati v skladišča, v katerih se ga najmanj 50% skvarf. Skladišča za deponiranje pa iinajo le nekateri rud-
Oguljufan samomorilec
Ptuj, 29. januarja 1931.
V petek, 23. januarja je ponoči pripeljal rešilni avto v ptujsko bolnišnico nekega moškega v nezavesti, ki ga je na Slovenskem trgu v takem stanju našel službojoči policijski stražnik. Nesrečnež je ležal v nezavesti še vso soboto. Sele v nedeljo se je zbudil in tedaj je policija ugotovila sledeče:
Neznanec se piše S. Fritz Trenutno je bil zobni tehnik v Cakovcu. Rojen je bil 1898. leta. V Cakovcu je bil zelo priljubljen. Zato se je zbudilo vsesplošno jiovpraševanje jso njem, ko je pretekli petek izginil. Kar ni ga bilo od nikoder. Mati si n i vedela jxmiagati na noben način, do nedelje so jo mučile nepopisne skrbi in žalost. V nedeljo jo je vsaj malo potolažilo poročilo ptujske policije in sicer v zmislu, kot je izpovedal sam nesrečni sin. Živčno je bolan, kot sam pravi. Enkrat je že poskusil samomor. In res se mu na roki še pozna brazgotina, ko je prerezal žilo pred daljšim časom. V Ptuju je hotel samomor izvršiti znova in sicer v gostilni. Naročil si je četrt vina, prisul belega praška v kozarec. Zunaj na cesti pa je omahnil. Našla ga je policija, zavedel se je spet v bo-nišnici v nedeljo in na žalost spoznal, da strup ve-ronal ni deloval po njegovi želji. Na vsak način si želi smrti, pravi. In upa, da se bo tretjič samomor jjosrečil.
22. januarja pa je prišel v ptujsko bolnišnico moški, v ponošem sivi obleki s športno kapo in modro srajco. Zgledal je zelo simpatičen. Tožil je, da ga boli želodec in da prebavila niso v redu. Pa so se ga usmilili in ga položili v sobo, kjer je ležal samomorilec«. Zbujal je vtis pravega, potrpežljivega bolnika, pa nedolžnega človeka. V ponedeljek zjutraj pa je vstal ta Zechner Viktor, doma iz Slemena pri Mariboru, star 32 let, kot se je predstavil z delavsko knjižico tega imena. Okrog II dopoldne se je vrnil z inesta v bolnišnico. Prosil
uiki, drugi pa takega j>rostora nimajo. Z objektivnostjo moramo priznati, da je režija rudnika mnogo večja za premog, ki ga nalagajo v skladišča, ker je pri tem dvojno delo in se še skvari. Zato se podjetja gotovo boje deponiranja.
Pa to je poglavje, ki velja za podjetnika. Kaj pa z delavstvom? Podjetnik pravi, da ima izgubo, če premog ne gre s pralnic v promet. Toda vprašam, kdo radi tega trpi življenjsko pomanjkanje, ali podjetnik in delničarji podjetja? Ne! Ampak dobička je manj ko pri redni oddaji. Delavstvo pa radi nezaposlenosti trpi življenjsko pomanjkanje, kar pa si gotovo ni krivo samo, če podjetje ustavi delo, ko računa z izgubo. Že po naravnih zakonih se je potrebno ozirati gotovo v prvi vrsti na onega, kateremu je potrebno omogočiti možnost do življenja, potem šele skrbeti za tisto, kar bi bilo s tem v posredni zvezi. Prvo je obdržati zdravo človeško bitje in njegove fizične sile, ki za-morejo ustvarjati in pripravljati narodne dobrine. Življenjsko krepak narod je fundament vsake države.
Zakaj navajamo to? Če pogledamo okolnosti, ki ženejo proletarijat in njega delovno silo v propast in nezadovoljnost, moramo konštatirati eno, in tudi povedati jasno. Vsak človek ima pravico do življenja, tudi rudar in njegova mladina. Kakor vsakdo drugi, je potreben tudi rudar. In če pojmujemo stvar tako, naj se tudi uredi tako, da bomo rudarji človeško živeli! Bedni rudar.
je še, na mu posodi 20 dinarjev. Nima namreč za potnino, da bi šel v Celje, kjer ga menda čaka služba vratarja v novi umobolnici v Petrovčah. Odšel je in se odpeljal — brez dvoma v Cakovec in ne v Celje.
Kajti v ponedeljek torej še isti dan popoldne se je oglasil v Cakovcu pri S.-ovi materi moški, ki je jx) opisu podoben bolnemu Zechnerju. Prest-vil se pa ni več kot Zechner, ampak kot Vegar Vulor. In povedal je še, da je šofer pri ptujski reševalni postaji. Pripovedoval je dalje žalostni materi, kako je baš on našel njenega sina, ponesrečenega, revnega. Izmislil si je sinovo željo po perilu in denarju. Vsa vesela, da je podrobno zvedela o sinovem stanju, je mati gostu poklonila 100 dinarjev v zahvalo. Radostno mu je |x>stregla z vinom in pecivom. Ker pa je gost dejal, da gre nazaj v bolnišnico, mu je mati izročila še jjerilo in nekaj denarja za sina.
Takoj drugi dan, v torek, se je v Ptuj pripeljala S.-ova mati. Ne malo se je začudila, ko je zvedela, da ni ne duha ne sluha o njenih darilih za sina. Pozabila pa je takoj na vse to, iz samega veselja, da vidi živega sina Fritza. Tiralica pa je izdana za goljufom, ki je tako spretno izrabil policijsko zasliševanje Fritza S. Ni dvoma, da gre za istega človeka! In gotovo ima sedaj policija posla s prav spretnim tičkom, delomrznežem, ki nosi različna imena, ki jih dokazuje z »ukradenimi« delavskimi knjižicami in ki se je že v naprej preskrbel, da bo poljubno menjal obleko, kadar bo zapihal hud veter.
Uboj v Slovenskih goricah
Ptuj 30. jan.
Ob priliki neke domače zabave v Sakušku v Slovenskih goricah je prišlo med navzočimi gosti v pozni uri do prepira in nazadnje do pretepa. Pri tem se je &3 letni Ivan šegula poslužil noža ter prizadel 26 letnemu Leopoldu Čehu smrtonosen udarec. Orožniki so krivca že prijeli 1er ga izročili okrožnemu sodišču v Ptuju.
Zvezda, hi se nam bliža
Eros, hi se približuje zemlji
Berlin, 29. januarja.
Te dni se približuje naši zemlji mali planet Eros, ki spada k našemu solnčnemu sistemu in ima nekaj zelo zanimivih osobitosti.
Ta planet se namreč na svoji poli okolu soln-ca najbolj približuje zemlji, to je še bliže ko Mars, ki so ga do leta 1898, ko so odkrili Erosa, imeli za zvezdo, najbližjo zemlji.
Planet Eros je odkril berlinski astronom dr. Witt, kakor smo že rekli, leta 1808. na fotografski plošči. Eros, ki z ogromno hitrostjo brzi po svetovnem prostoru, pride v najbližjo bližino zemlje samo vsakih 30 let.
Leta 1901., ko je zopet nastopil tak čas, so Erosa opazovali vsi teleskopi zemlje iu astronomi so ga mogli cele mesece fotografirati. Eros je namreč za astronome zato tako važen, ker na podlagi njegovih približanj lahko kar najtočneje določijo razdaljo med solncem in zemljo.
Letos, 1931, se Eros zopet čim bolj približuje planetu, nn katerem živimo, ni pa še dosjiel nn točko svoje najminimalnejše distance od nas. Če bi bila danes že izumljena raketa za potovanje v svetovni prostor, bi se zdaj lahko pripravljali nn izlet na Eros ali pa vsaj čisto blizu njega, da bi se
prepričali, kako neki izgleda, kajti ludi v tem oziru je ta planet jako zanimiv, kakor bomo še videli.
Zaenkrat se Eros, ki je primeroma zelo mala zvezda, s prostim očesom ne vidi in ga opazujejo lahko samo teleskojii. Letos je namerjeno nanj 150 teleskopov največjih zvezdam sveta, ki bi rade na jiodlagi njegove distance do zemlje čisto eksakt-no določile izmero merilne enole, katera se uporablja za izražanje nebesnih daljin, to je namreč tako zvana solnčna paralaksa, ki znaša polovico distance med solncem in zemljo. Vodstvo letošnjih tozdevnih opazovanj Erosa je poverjeno observatoriju nn Rtu dobre nade. Nam najbližja zvezdar-na, ki se udeležuje teh opazovanj, je tržaška.
Kakor smo že omenili, ima Eros ši; neko posebnost, ki si jo astronomi zaenkrat ne morejo razložiti drugače kakor po več ali manj verjetni hipotezi. Na podlagi opazovanj zadnjih let in najnovejšega časa, ko se nam Eros približuje do najbližje distance, je pa teleskopom že davno viden in ga na podlagi fotografij že dolgo študirajo — na podlagi Ieli opazoVanj se je dognalo, da je Eros postal po obsegu veliko manjši!
Tržaški observatorij, s kojega rezultati se
ujemajo tudi rezultati ostalih zvezdam, že do oktobra 1930. leta naprej to veliko zmanjšanje opazuje. In sicer velikost Erosa fluktuira od maksimuma svetlobne intenzitete do minima, na kar se zojiet povečuje, ne dosega pa velikosti, opazovane 1. 1901. Mogoče je Eros masa, ki valovi okoli jedla in časih kaže večji del, razsvetljen od solnca, časih pa manjši Na vsak način jc Eros manj stabilen od drugih planetov in se je morebiti ali zaradi kakšne ovire na svoji poti ail zaradi premale notranje privlačne sile prelomil, tako da večji del planeta še kroži po običajni poti, manjši del pa v drobcih blodi drugod.
Dozdaj so tako disgregacijo, kakor vemo, opazovali na kometih, nikakor pa ne na zvezdah tolikega obsega in primeroma večje zgoščenosti, kakor je n. pr. Eros, ki so ga uvrstili med planete. Astronomi upajo, da bodo letos ugotovili toliko, da bodo mogli prihodnjemu mednarodnemu kongresu astronomov 1. 1932 v Bostonu predložiti dragocen material o tej skrivnostni zvezdi.
Eros mora te dni priti v našo najbližjo bližino. Oddaljen je sedaj od nas okoli 20 milijonov kilometrov in. prostemu očesu neviden, z ogromno hitrostjo brzi proti jugu.
Slovenski lisi naših v Belgiji in Holandiji
»Rafael« je naslov novemu slovenskemu listu, katerega jc začel izdajati slovenski izseljeniški misijonar, g. D. Oberžan v Heerleiiti v Holandiji kot »Glasilo jugoslovanskih izseljencev v Holandiji in Belgiji«. V uvodnem članku pravi urednik:
»Da bo na tuji zemlji varen korak tvoj — sin velike matere — dovoli, da se ti j>ridružini za spremljevalca. .Rafael' bo klical i Tebi: »Hvalite Boga in jxrvelicujtc ga!« In če bi tebe tujina osrečilu s premoženjem in mnogimi dragocenostmi«, da, če bi ti tudi mož tujin e dal svojo lastno hčer, »Rafael« ti Iki klical: »Ko se vrneš k očetu... veselil se bo, da te vidi!« — Dvojno nalogo si je nadel spremljevalec tvoj »Rafael«: ohraniti ti najvišji zaklad, ki ti ga je dal očetov dom: vero, in v tej veri: ljubiti svoj dom!«
Gotovo plemenit namen!
Ker so naši ljudje raztreseni po mnogih naselbinah v Belgiji in Holandiji, je (o glasilo naravnost življenjska potreba za nje. Zato novi list v tujini iskreno pozdravljamo in želimo g. uredniku obilo uspeha in božjega blagoslova!
•k Pri slabem počutju je naravna ;>Fran* Josef« grenčica prijetno učinkujoče domaČe sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo tèz-koče in češče zanesljivo poristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Franz-Josef« vode, ki je posebno izborila za nežni ustroj ženskega telesa. j>Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijali in spec. trgovinah.
Elektrotehnik - čarovnik
Brilco, 30. januarja.
V vasi Vidovice so te dni aretirali elektrotehnika Edvarda Slukana, ki ga je naznanila tamkajšnja zadruga, da je v zadnjem času deloval proti njenim interesom. Obtožuje ga tudi, da se je izdajal za zdravnika in da se je bavil deloma tudi s čaranjem. V svetovni vojni si je kot bolničar v resnici jiridobil marsikaj znanja o zdravilstvu po raznih vojaških bolnišnicah. To svoje znanje je sedaj v obilni meri izkoriščal in tako goljufal lahkoverne vaščane. Kmetom je pomagal v lažjih slučajih in se jim tako priljubil, da so vedno, če je zbolel kdo domačih ali pa živina, klicali samo njega, ne j)a poklicnega zdravnika.
Tako je nekega otroka, ki je obolel na pljučnem vnetju, ozdravil s tem, da je naročil, naj mu polagajo mrzle obkladke na razbolelo mesto. Pomagal je tudi pri nekem porodu, ki se je posrečil. Posebno pa se je proslavil z ^obuditvijo nekega mrliča k življenju«. Neka ženska je imela sušico. Poklicali so Slukana, ki pa je prisotnim dejal, da bo umrla in da ji ne more več pomagati. In v resnici je med tem, ko je bil Slukan še navzoč, ženska pojjolnoina otrjda, tako da so vsi mislili, da je mrtva. Slukan je dejal, da jo bo obudil od mrtvih. Vzel je gorečo svečo in spuščal kaplje vrelega voska na njena prsa in roke. Naravno, da se je pričela ženska od bolečin zvijati in premikati. Tako je dosegel veliko spoštovanje v vsej okolici.
Zdravil jo ludi živali, toda z manjšim usjie-hom. Nekoč so mu pripeljali kravo, ki je bila že napol mrtva Prerezal ji |e uho, toda ni pritekla niti kapljica krvi. Zato so jo morali zaklali. Takih slučajev je bilo še več. No, sedaj mu bo že sodišče dokazalo, dn v današnjem času ni mogoče več uganjati čarovnij, ker je doba čarovnic in podobnih bitij že davno minila.
Smr< radi voglarjenja
Jirciice, 28. januarja.
Voglarenje je stara in grda navada po Dolenjskem ob priliki ženitovanj. In sicer se zbero fantje zvečer, kjer se vrši ženitovanje, pod okni in čakajo, da dobe kaj za želodec in suho grlo.
Tako se je tudi preteklo nedeljo vršilo ženitovanje pri nekem P. v vasi Podlipa na Raki. Zvečer je bilo tudi tukaj zbranih več fantov, kateri so po stari navadi voglarili. Pot je nanesla, ko je šel okrog 10 zvečer domov, 251etnega Alojzija Gorenca, sina posestnika iz Dolge Rake, mimo P. v Podlipi. Gorenc, nič hudega sluteč, je hotel najbrže tudi sam malo pogledali, fantje so pa najbrže že bili malo vinjeni. Kar skoči nekdo pred njega s kolom in mu zastavi pot. Gorenc, kateri je pa imel s seboj pištolo, je iiotel ustreliti, toda med tem ga je že ta udaril s koloni čez trebuh, dn se je zgrudil na tla, napadalec je pa zbežal. Ko se je Gorenc zavedel, je šel domov, vendar je čutil vedno hujše bolečine v trebuhu. Radi tega so ga domači v ponedeljek spravili v bolnišnico v Brežice, kjer je Gorenc v sredo podlegel ua posledicah poškodba
Strašen konec dveh nesrečnikov
IJ bita radi zavarovalnine 3 in pol milijona Din
Milan, 20. jan.
Ves Milan oziroma ven Kalija govori o dogodku, ki se je sicer zgodil že skoro pred poldrugim letom,'se je pa pojasnil šele te dui.
V Milauu je živel kemik Ferdinand Mezzori, ld je bil poročen, ea je pa od svoje žene Koze, s katero ima dečka in deklico, ločil, da ee udaja grešnemu ln nebrzdanemu življenju. Potom, ko je nekaj časa živel skupaj z neko žensko, se je seznanil z ueko sobarico Mož je moralno propadal do skrajnega.
Septembra leta 1929 se je kemik s lo žensko, po imenu Marija Bernard, podal na gore in sicer na takozvani greben Corno Canzo v Alpah. Nazaj ju več ni bilo. Maja meseca leta 1930 pa je našel nek goreč obe trupli 1300 m visoko pod grebeni. Najprej se je domnevalo ,da gre za nesrečo, to je,
da so je ženska ponesrečila, on pa da je odšel po pomoč in tudi poneerečil, kajti trupli sta ležali 150 metrov oddaljeni drugo od drugega. Ker je bil Mez-zori zelo visoko zavarovan, bi morala zavarovalnica izplačati tozadevni znesek njegovim svojcem, toda zavarovalnica se je branila. Sutnilu je, da so intereeiranci spravili kemiku s sveta in sicer na ta način, da so možu, ki je bil zaradi svojega slabega življenju tudi živčno čisto uničen, euge-rirali samoumor, ki da ga je izvršil skupaj s svojo pri leži..'o.
Te dni pa je prišlo na svitlo čisto nekaj drugega. Mezzori, ki je imel dobro službo, se je zavaroval pri letituto Nazionale delle Aesicurazioni za 1 milijon 2*0.00(1 lir. Letna premiju je znašala 55.000 lir. Te visoke V30te pa Mezzori ni vplačeval sam, ampak s tremi kompanjoni, s katerimi je 6klenil pogodbo in sicer tako, da bi po njegovi smrti njegova dva otroka od zakonske žene dobila
skupaj 200.000 lir, 1 milijon pa so si imeli med seboj razdeliti njegovi trije kompanjoni.
Ti su bili, ki so zamislili zločin. Najeli so gori imenovano sobarico Bernard, žensko slabega življenja, da se je z njim seznanila. Zato ji je bilo obljubljeno 50.001) lir, če ji uspe epvaviti kemika s svela. Maria Bernard je svetovala propalctnu možu izlet v Alpe. Tam je kemika strmoglavila z roba v prepad. Toda, kako je potem ona našla smrt? To je tajna, o kateri pa policija meni, da zdaj ni več lajna, ampak da je eden od zarotnikov v bližini čakal, kaj bo ženska naredila potem pa jo jo on sam ubil, da bi izginila edina priča zločinskega zamisla in čina.
Policija je 28. t. m. aretirala zavarovalno kompanjone ubitega kemika, nianufaktur. trgovca Alojza Magni, industrijalca Pia Balconi in trgovca Alojza Garlatija.
To je slučaj, ki da je veliko misliti...
„Sumljivi neznanec" v Šnmrtu
Šmarje na Dol., 29. I. 1931.
V današnjem Jutru« piše nekdo iz Šmarja o sumljivem neznancu, ki se baje potika v okolici Šmarja in je v zvezi s požigi, na Plešah (ne »na Plešu «, kakor je v Jutru«). Mogoče, da je na tem kaj resnice; je pa tudi res, da je zgodba o »tujcu«, ki so ga lovili, čisto drugačna. Tedaj, kako je bilo?
Bilo je danes teden, torej v četrtek 22. januarja okrog poldne in popoldne. Neki delavec, stanujoč na Vel. Vrhu pri Šmarju — ki je drugače v Ljubljani zaposlen, je pa sedaj doma, ker gori ni dela — je bil na Sapu pri Šmarju, od koder se je vračal okrog poldvanajstih dopoldne domov. Na poti proti domu je opazil pri smrekah v sredini hriba, ki se vzdiguje nad gorenjem delom Šmarja, neko moško osebo, ki se mu je vsled obnašanja (?) zdela sumljiva. Vendar se on ne briga dosti za to, ampak gre mirno obedovat domov. Po obedu gre ven in zapazi, da je tista oseba še ravno tam. Zato gre v smeri proti njemu, da bi ga natančneje opazoval. Ko pride že blizu njega: (kakih 200 korakov distance), je oni šel hitro naprej v gozd in iz gozda nato zopet ven proti postaji Šmarje—Sap. Ko pride do ceste, ki pelje na Lipoglav, gre po njej naprej proti Magdalenski gori. se med potjo večkrat ustavi in ogleduje. Nekoliko pred njim so šli otroci, doma z Gor. Slivnice, iz šole domov. V gozdu so se zdaj pa zdaj vstavili in se malo spoprijeli med
Če ste se mudili dolgo zunaj in se ne počutite dobro
Po težkem delu, ali če ste se mudili dolgo zunaj, ali če se ne počutite dobro, je SLOAN-ov LINIMENT zelo dobro pomirjevalno sredstvo za boleče mišice in otrple ude.
Utiranje nepotrebno, ker prodira sam v kožo ublažujoč bolečine otrplih udov, obolelih mišic in živcev. Hladeč opekline in odslranjajoč vsako sled otrplosti in bolečine
Uporabljajte SLO AN zoper revmatiaem, išiae,
bolečine v ledjih, zvinjene ter kontuzije in zoper vsakovrstne mišične bolezni.
Dobi se v vseh LEKARNAH in DROGBRIJAH
SLOAN-ov LINIMENT
preganja bolečine.
Mala hrrmitir
jf Učiteljsko zborovanje. Kakor je bilo na božičnem zborovanju Slomškove družbe skleu.e-no, bo na Svečnico, t. j. 2. febr. t. 1. zopet predavanje in zborovanje za učiteljstvo. Lokal: bela dvorana v Unicmu. K obilni udeležbi vabi odbor it Ilustracija prva številka III. letnika izide
seboj, kot imajo otroci navado. Medtem jih doide danes, kar javljamo vsem naročnikom, čitateljem tisti »tujec« in jih začne pomirjevati. Obenem jih '« onim ki so ga zeljno pričakovali. Novi letnik L .,„,=la f» L nn/n.iiA Ti odeovore. da ne. se predstavlja čitateljem z izbrano vsebino m z
še vpraša, če ga poznajo. Ti odgovore, da ne. Nato jim res on pravi: (pa ne »grozeče«, kot se tam poroča) Me boste že še spoznali.- (Tako so izpovedali otroci.) Po teh besedah odide naprej v gozd proti Magdalenski gori.
Ko torej oni delavec vidi, da je tista »sumljiva- oseba izginila v gozdu, se hitro napoti nazaj proti Šmarju do prvega soseda in ga o tem obvesti, ta potem še druge. Tudi orožnikom v Škofljici so telelonično sporočali. Nato se podajo na zasledovanje; dva sta bila celo s puškama oborožena. Ko pridejo v gozd, ga ne opazijo več. Ker je bilo še nekaj snega, se je nekoliko videla sled, a je bilo kmalu konec, ker je bilo naprej kopno. Kogar srečajo, ga izprašujejo, če je morda videl kakega moškega; a nobeden ni vedel ničesar povedati. Končno jih sreča neka ženska in jim pove, da so ji otroci, ki jih je srečala, povedali, da jih je ustavil neki moški in jim končno rekel, da ga bodo že še spoznali, kakor je že zgoraj poročano. To se je zasledovalcem zdelo še bolj sumljivo, zato so šli še z večjo vnemo naprej preiskavat. Da bi bolj natančno preiskali, so se razkropili po gozdu. Ker se niso smeli klicati med seboj: (da bi jih namreč »zločinec« ne slišal), niso vedeli drug za drugega. — Tisti »sumljivi« neznanec je šel po gozdu naprej mimo Magdalenske gore skozi vas H rastje, nato na Cikavo, kjer se glavna cesta in železniški tir križata, odtam ob železniški progi proti postaji Šmarje—Sap. Na tej poti ga je opazil samo eden zasledovalec — drugi so se namreč |iorazgubili
domov, ker ni nobeden ničesar opazil - in ta mu imiuuiii iiiicitoi	,	am „ „„.
je v razdalji sledil. Pr. drug. kretnici se dozdevni slij da se s poukotn neinščine širi germanizacija,
...-,,,„i;,.„.,,- nctav.	СГА tisti Ul IP sel 7Л nuni. . '	. - «_./__ -- •• <- .	.. .
predstavlja čitateljem najlepšo tehnično opremo. Zdaj je čas, da se na to našo reprezentativno revijo naroče vsi tisti, ki ljubijo izbrano čtivo in lepe slike. Posamezne številke po 10 Din v vseh trafikah in knjigarnah. Celoletna naročnina znaša samo 100 Din, polletna 55 Din. Kdor revije še ne pozna, naj zahteva od uprave številko na ogled. Uprava revije »Ilustracija«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/1.
ic Masarykova častna promocija v radiu. Svečano promocijo g. prezidenta češkoslovaške republike dr. T. G. M a s a r y k a za častnega doktorja miverze kra.1 a A.le' 'andra I ki se bo vršila danes ob 11. dop. v veliki unive zit' tni dvorani prenaša ludi Kadio L ubljana.
iç Prošnja banski upravi. Prejeli smo: Do sedaj je bilo običajno, da so učitelji privatno poučevali učence osnovnih šol nemščino. Sedaj pa je banska uprava učiteljem prepovedala ta privatni pouk. Ne vemo prav, iz katfrih razlogov je bila ta jirepoved izdana. Vendar bi si dovolili opozoriti bansko upravo na svoječasno anketo v Slovencu pod naslovom »Ali je nemščina |X>trebna? V tej anketi so se vodilne*in ugledne osebnosti našega javnega življenja zavzele za znanje nemščine, ker je znanje tega jezika za Slovence življenjska potreba iz gospodarskih, kulturnih in drugih razlogov. Tudi na sobotni seji banskega sveta se je g. Hinko Lebinger zavzemal, naj se ukine ta prepoved, da bi mogli učitelji privatno poučevati nemščino. Nešteto je gospodarskih in drugih vezi, ki nas vežejo s severom, ne da bi bili pri tem naši narodni interesi ogroženi. V Belgradu najbrže mi-
Slovenci v poslednjem času dobili. Umetniška do-zorelost v obravnavanju težkega notranjega konflikta zdravega in lepega dekleta, ki se ie omožilo s spačenim, grdin. mladeničem, pa mu vendar in navzlic velikim izkušn avam ohranilo zvestobo, četudi se do prave ljubezni povspeti ni moglo, pač pa žrtvovalo svojo mladost v spoznanju višjega smotra svoje človeške žrtve, so posebne odlike tega dela poleg mnogih drugih. — Cena Din 30.—, vezano v eleg. platno Din 40.—. — Obe knigi je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljuibl,and.
ir Odvetnik dr. Fran Novak preseli svojo pisarno s 1. februarjem 1931 iz dosedanjih prostorov v Dalmatinovi ulici št. 3 v nove prostore, Dunajska cesta št. 1 a/II. Palača Ljublj. Kreditne banke.
-k »Poučni slovar«. Zv. 14. za oktober 1930. prinaša nadaljevanje črke »G« od besede »Glei-chen-Russwurm« do besede: »G rini al do«. Na čelni strani je tok-at Vergilov sloviti »Fuimus Troes«. Iz zvezka vidimo, da je na Slovenskem 16 vasi in naselij z imenom Gma na. Zopet si osvežimo spomin, kdo je Goffine, ker pozna to ime pač vsak Mohorjan. Golcu Janušu gotovo ne bo prav, ! da je »P. S.« njegov rojstni kraj »Pol e<- spremenil : v »Poljsko vas«. Celih 21 kra ev je po Slovenskem, j ki se imenujejo Gomila ali Gomilce. 7ato se ie ! čuditi, da ni priimek Gomilšek boli običa en. Tudi i Goric ni malo (29), le da menda povsod ne raste vin.vka trta.
Pri prehladu
KRES1VAU
OmehCa sluzo In otajia kašelj
Nepojasnjena smrt otroka
Ljubljana, 30. jan.
Spodnjo Šiško in z njo tudi dober del ostale Ljubljane je danes zelo vznemirila vest, ki se ie čudovito naglo razširila med ljudmi, namreč da se je izvršil v Šiški umor nekega otroka. O zadevi smo poizvedeli naslednje: Alešovčevi ulici je neka nezakonska, 2 in pol leta stara deklica umrla v noči na danes nagle smrti. V četrtek zvečer se je še igrala z otroci in se sladkala z bonboni, ki jih je dobila od nekega moškega. Ko jo je mati položila v posteljico, je dve uri za tem naglo umrla. Slučaj te nagle smrti je bil dovolj skrivnosten in bi mogle oblasti sklepati na troje: ali da je otrok umrl naravne pa nagle smrti ali da so bili bonboni pokvarjeni, tako da so povzročili otrokovo smrt ali pa da je omenjeni moški dal otroku namerno zastrupljene bonbone. Oblasti, to se pravi policija in mestni fizikat so začele danes preiskovati slučaj. Truplo otroka, sta si ogledala zdravnika dr. Mis in dr. Rupnik, vendar pa nista mogla ugotoviti vzroka smrti, ki ga bo mogla ugotoviti šele obdukcija. Ves slučaj je bil sporočen državnemu pravdništvu, ki bo odločalo o nadaljni preiskavi tn o obdukciji. Policija ni o tej zadevi izvršila še nobene aretacije.
Dajle na razpolago svo'o kri!
Vabilo. Ponovno se je izkazala na tukajšnjem kirurškem oddelku |)otreba po takojšnji transfuziji krvi, ki bi bila v stanu ediua rešiti življenje težko poškodovanemu Vendar je bilo to nemogoče, ker vedno v danem trenutku ni bilo na razpolago darovalca krvi Zato se je oddelek odločil, da po vzoru drugih bolnic in klinik organizira stalen kadei darovalcev krvi, katerih vsaj enega bo vedno mogoče dobiti. Darovalec krvi bo preiskan brezplačno klinično iu rentgenološko ter opredeljen jX) skupini krvi. Preiskava se bo ponovila vsake tri mesece. Zavezal pa se bo, da bo pri eventualni potrebi na razpolago. Odvzame se po navadi ca. 500 ccni krvi, kar ne predstavlja za darovalca nobene nevarnosti, nasprotno učinkuje dobro ua celo telo in se je začelo staro iu uspešno zdravilno sredstvo puščanja krvi v zadnjih časih zopet uvajati v medicino. Delamožiiost pri |x>Idicih lahkega (pisarniškega) značaja sploh ne trpi, pri težjih je pa skozi 4—5 dni omejena na lažja dela. — Honorar za enkratno transfuzijo je za bolniške pa-cijente določen na 400 I)in, za razredne in sana-torijske pacijente pa po dogovoru. Prepričani smo, da ludi Ljubljana ne bo zaostala za drugimi mesti in da sc bo javilo zadostno število darovalcev krvi. Interesenti naj se javijo radi dogovora in preiskave ob sredah in petkih od 11 do 12 ua kirurgičnem oddelku splošne bolnišnice v Ljubljani pri sekun-dariju dr O. Bajcu. — Kirurgični oddelek banovinske splošne bolnišnice v Ljubljani.
usumljenec ustavi. Tako ga tisti, ki je šel za njim tam dohiti in ker se mu je že začelo dozdevati, da so se prav temeljito premotili, ga vpraša, če je na postaji v službi. Ta mu vprašanje potrdi. Da bi se še bolj gotovo prepričal, da so se res zmotili, gre zasledovalec k šefu postaje in ga vpraša. Ta mu pove, da je oni res v službi na postaji in sicer prometnik.
Ker so bili obveščeni tudi orožniki, so ga potem v nedeljo vprašali, če je bil res on tam na hribu. On to potrdi in izpove kako je vse to bilo:
kar pa absolutno ne velja. S tem odlokom so udarjeni revnejši sloji, ki zmorejo kvečjemu za svoje otroke le posebne ure pri učiteljih, ne morejo plačevati pa inštruktorjev. V tretjem razredu gimnazije in na trgovski šoli je nemščina obvezna. Otroci, ki pridejo iz osnovnih šol na te zavode, pa ne znajo prav n;č nemščine, medtem ko se zahteva od njih že nekaj temeljnega znanja. Noben drug jezik ne pride za nas toliko v ppštev, kakor nemščina, niti italijanščina in niti francoščina. Prosimo bansko upravo, naj uvidi nujno jiotrebo in
Sel je malo na izprehod, da bi si malo ogledal SVoj odlok prekliče, tako, da bodo smeli učitelji kraj. ki mu dopade — prišel je namreč šele pred poučevati mladino. S prihodnjim šolskim letotn pa kratkim v Šmarje, kjer je njegovo novo službeno naj se to vprašanje reši pozitivno in trajno po-mesto. — Vsekakor pa gre čast onim, ki so šli za sebno z ozirom na naše razmere. Povdarjamo. da dozdevnim osumljencem, kajti imeli so dober na- otroci radi nekaj tedenskih ur več, niso preobre-men in pa pogum. Ce se je pa vsa stvar tako_ kon- menjeni. Ob tej priliki naj opozorimo bansko upr., čala, pa niso oni pri tem prav nič prizadeti. | da so vsi narodi pospešili študij nemškega jezika S tem je torej demantirana »Jutrova vest o | in se ga tiče mnogo bolj, kakor kdaj prej, še celo »sumljivem neznancu, ki je grozil otrokom. Vsled v Parizu in v Bruslju, kjer torej ni mogoče go-tega je tudi konec »Jutrove zgodbe popolnoma natančen. Njegov dopisnik bi se pa tudi lahko v šestih dneh malo bolj točno informiral, kajti ravno tako se zdi, kakor, da bi hotel ljudi malo »potegniti«, čeravno gotovo ni imel tega namena. Zakaj bi se namreč po nepotrebnem vzbujalo še več strahu in vznemirjenja?! Toraj mnogo hrupa 'л nič«.
Kolprfdf
Sobota, 31. januarja: Peter Nol., spoznavavec; Marcela, vdova. Dan je ta mesec zrastel za 1 ttro in 1 minuto in je danes dolg 9 ur in 26 minut.
Novi (frohovi
-j- O. Fra. Ante А1з£. V frančiškanskem samostanu v Zaostrogu v Dalmaciji e dne 17. ian. 1931 umrl O. Ante A 1 a č , bivši kustos provicije »v. Odkupile! a, dogoletni gvardijan v Zaostrogu. Za Zaostrog je veliko dobrega storil in bil zaradi svojega blagega značaja splošno zelo priljub'jen. Tretje in četrto leto bogoslovja je v letih 1885-6 in 1886-7 študiral v Ljubi ani. Priporočamo ga zlasti n egovi.n sošolcem v pobožen sfK>min.
-j- Na Dunaju je umrl v starosti 75 let č. p. Janez S t e r b a k iz reda minoritov. Nad 50 let
voriti o kakšnih simpatijah za Nemce, najde vse polno nemških deklet zaslužek s tem, da francoske otroke poučujejo nemščine. Ne iz simpatij za Nemce in nemški jezik, temveč zaradi dejanske potrebe, prosimo, naj se dovoli učiteljem poučevanje nemščine.
it Občinski odbor na Breznici je daroval za reveže mesto venca odborniku Jožefu Legatu 500 Din. — Gasilno društvo na Brezn;ci je darovalo Podpornemu skladu slepili v LjubPani mesto venra tovarišu Jožefu Legatu 200 Din.
■^■Vremensko poročilo JZSZ po stanju z dne 29. januarja Dovje-Mojstrana: tem,p —4, smuka posebno ugodon v Krmi, sicer dob-a povsod; Sv. križ nad Jesenicami- pršič, smuka ugodna; Val-vazorjeva koča pod Stolom: 10 cm visok sneg, smuka dobra; Velika planina: čez noč snežilo, oblačno, obeta se nov sneg, smuka v zavetiščih dobra. — Teief. poročilo 30. januarja: Bohinj; za-padilo 10 cm novega suhega snega. JZSZ.
it Nove knjige. Félix Tin.mermans: »Župnik iz cvetočega vinograda . Romati. — Iz flamičine prevedla Zdenko Kne« in dr. Raj'ko Lo-žar. — V tem pretresljivem romanu, ki se godi v smeja'oti se flandrijski deželi 1er razodeva nesrečno ljubezen mladega dekleta, ki »voia čuvstva skriva, je f>odal mojster sodobne flamske proze, Félix Timmermans, morda največji dokaz svo'c velike pisateljske duhovitosti. Cena Di-n 35.—, vezana v eleg. platno Din 45.—. François Mauriac: »Gobavca je poljubil a«. — Roman. Iz fran-
Volesni želodca, slebo prebavo
in nepravilno vrelje urejiue „F IG O L". FICjOL pospešuje tek čisti in osvežuje kri, ki epi teto. — Pnporocu se odraslim trn otrokom.
F i gol se dobiva v vsnki lekarni, po pošti ga razpošilja proizvajalec: Lekarna Dr Semehi Dubrovn k 2/44. 3 stekl s poštnino lo5 Din. 8 steklenic 245 Din I steklenica 40 Din
Ljubljana Odhod zaslužnega delavca
Ljubljana.
V tretjem nadstropju Jugoslovanske tiskarne, v dolgi sobani, tam, kjer noč in dan ropočejo stavni stroji in kjer strojni stavci spreminjajo v stavek tisto, kar so čez dan jiredelali s peresom uredniki in sotrudniki »Slovenca«, tam bo za trenutek danes obstalo delo, stroji bodo utihnili in delavne roke s'roinih stavcev bodo segale v roko najeta-
je bival v tujini med Nemci, toda do pozne starosti je ohranil ljubezen do svojega materinega ■ ooščme prevedla Edi Kocbek in Jakob Šolar. -jezika. Blagemu pokojniku časten spomin!	Prav gotovo ena na^tehtneji-ih knjig, kar smo jih
rejšemu slrojnemu stavcu, g. Leopoldu W e r -za ku, ki se bo danes poslovil od njih, pa ludi od dela, na katero je hodil dan zn dnem uepretrgo-mn, tnalo mauj kol |>ol stoletja. Rojen je bil leto 1801. v TriČcli pri Tynu na Vltavi. Tiskarskega dela se je izučil v ljubljanski tiskarni Kleinmayer in liamberg. Nekaj časa je kol izučen stavec delal v listi tiskarni, nato pa v Mohorjevi tiskarni v Celovcu. Leta 1890. pa je vstopil v Katoliško sedaj Jugoslovansko tiskamo in je tu ostal skoraj polnili 41 let. Lani, ko je dne 3. inarca praznoval štirideset letnico svojega t-lužbovanja v tiskarni, se ga je primerno sjxminil tudi naš list. Gosp. Leopold Werzak je bil med prvimi strojnimi stavci pri nas. Od leta 190(1., ko sta prišla prva dva slavna stroja v našo tiskarno, pa do današnjega dne, je g. VVer-zak dan za dnem hodil v tiskarno, sedel za nizki stolček za linotypom in stavil rokopise vseli mo-i goMh listov in avtorjev, katerih dela stavijo v naši tiskarni -- največ seveda »Slovenca
Koliko umskega dela je šlo žo skozi njegove roke v teb 41 letih! Лко In vse črke, ki jih je on kdaj vlil ali postavil, zložil drugo poleg druge v
eno samo vrsto, Bog ve, koliko kilometrov bi bila ta vrsta dolga? In ako bi j>ostavil te črke drugo nad drugo, bi gotovo dosegle impozautno višino! V 41 letih — in če prištejemo še 12 let dela v drugih tiskarnah — človek že nekaj napravi, posebno če je tako marljiv iu vesten, kakor je bil gospod Werzak.
Več kot zaslužen je pokoj, ki ga bo sodaj g. Werzak užival. Verno, da mu bo težko, ko se l>o moral daues ločiti cul svojega dela in od svojih stanovskih tovarišev ter vsega osebja, uslužbenega v Jugoslovanski tiskarni. Tolaži pa naj ga zavest, da je storil več, kakor je mož storiti dolžan. Tudi tni si bomo težko predstavljali našo strojno stavnico brez častitljivega, dasi še precej krepkega g. Werzaka, in pogrešali ga bomo. Zato mu moremo le želeti, da bi svoj pokoj čimdalje iu čim več let srečno in v miru užival. Bodite natn zdravi, g. Leopold Werzak!
Organizacija grafičnega delavstva počasti g. Leopolda Werzaka kol svojega 25 letnega predsednika ob njegovem slovesu z dela s tem, da mu priredi nocoj ob 8 v salonu restavracije pri »Levu« »Častni Werzakov večer«. Pri lem večeru bo sodeloval pevski odsek »Grafika: in Erklavčev šra-mel-kvintet.
Jubilei, vreden hronihe
Vse polno jubilejev obhajamo, za uajlepše pa navadno ne zvemo. Tak lep jubilej pa je obhajala družina g. Nagu, .nadučitelja v pok. Deset let jim je kuhala ista kuharica Mici Marot, jubilej, ki ga navadno praznuje kuharica sama. Tu pa jo gospa Nagu zu desetletnico kupila svoji kuharici novo obleko in perilo in ji priredila čajanko. Kuharica je povabila še pet prijateljic, ki jih je gospa sprejela kakor najboljše goste, nakar so vaj skupaj sedli za mizo kol velika družina. Nihče ni čutil, da stu trčila za mizo dva sloja. Ob čaju in drugih dobrotah je tekla vesela zabava dolge ure. Jubi-lanlki in povabl.jenkam bo ostal lepi večer za vedno v spomiiiu. cenjeni obitelji pu bo ostala zavest, da je storila v lej še vedno tako malomeščanski in nesocialui dobi čin, ld dokazuje njeno globoko socialno čutenje. — Bogve, kdaj se bo kaj takega zopet zgodilo v Ljubljani?
Kai bo danes?
Drama: Trije vaški svetniki. Izven.
Opera : Zaprto.
Jakopičev paviljon: Razstava Matije Jame.
Ljudski kino tilincc: Danes ob 8 zvečer velo film Ana Kareninac.
Nočno službo imata lekarni; mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr, Kuralt, Miklošičeva cesta 20.
Jogal tablete
so najuspešnejše zdravilo proli
revmatizmu I živčnim boleznim
protinu gripi
išiasu I bolezn m od prehlada
Togal tablete so zdravniško preizkušene, delujejo hitro in gotovo. V prvem stadiju vzete, Vas obvarujejo pred močnim, nevarnim obolenjem. Togal tablete delujejo uspešno tudi v zastarelih slučajih, in kjer so druga sredstva brezuspešna. — Poskusite in prepričali se boste. Dobijo se v vseh lekarnah.
Tragična smrt mlade matere
Ljubljana, 30. januarja.
Življenje je polno tragedij: velikih in groznih, ki pretresajo svet, polno nenadnih dogodkov, ki požanjejo cele vrste ljudi, kakor požanje vihar njivo dozorevajočega žita. Take velike tragedije so dnevna snov časopisnih poročil. Človek se zgrozi oh njih, bridkeje mu je, kakor mu je bilo med svetovno vojno, ko je bral, da je na gališki fronti padlo :«amO'^ nekaj tisočev »naših , med tem ko je Rusov mnogo več. Tedaj smo bili vsi v viharju, vsi smo trepetali in naših ustrojenih duš niso tako pekle te strašne vesti, kakor nas zboli sedaj, kadar čitamo, recimo, o kakšnih rudniških katastrofah. Še več kot teh velikih tragedij v človeštvu, je v življenju malih, a prav tako in še bolj pretresljivih dogodkov. Ti mali, osamljeni slučaji tragedij ne pretresajo sicer vsega človeštva, temveč le posameznike, le ozek krog, ali njihova številnost in vsakdanjost jim daje še bolj grozen značaj.
Nocoj se je pripetila v Ljubljani taka mala tragedija. Žena preglednika finančne kontrole, 33-letna gospa Pavla Maleiii v Kosezah 74 je bila
© Slovenska frančiškanska provincija sv. Križa bo 3. februarja ob 7. uri opravila v frančiškanski cerkvi v Ljubljani slovesno črno sv. mašo za rajnkega g. prelata Jožefa Lesarja. Bil je blagi pokojni); dolgoletni predsednik in knezoško-fijski komisar pri izpitih na domačem bogoslovnem učilišču oo. frančiškanov in ustanovitelj frančiškanske rezidencije pri Novi Štifti.
© V počaščenjc spomina preč. g. prelata Josipa Lesarja daruje g. L. J. 100 Din za stolno konferenco.
Q Gledališka predstava v Rokodelskem (lomu. Če bi se radi enkrat od srca nasmejali, si oglejte »Chnrleyevo teto-, ki jo vprizore jutri ob 7 zvečer v Rokodelskem domu. Le matokatera veseloigra nudi gledalcu toliko zabave kot ta. Zato ne pozabite nabaviti si vstopnice že v predprodnji, ki se vrši danes zvečer od 0 do 8 in jutri dopoldne od 10 do 12 v društveni sobi Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12.
© Čevljarska zadruga v Ljubljani vabi svoje čalpe k pogrebu Viktorja H eni gm a na, ki bo v nedejo dne 1. februarja ob pol dveh popoldne s Poljanske ceste 31. — Odbor.
© Splošnemu davčnemu popisu zavezane osebe ee opozarjajo, da se prične sprejemanje pol pri mestnem načelstvu, Mestni trg 2/1., soba 22 (mestna posvetovalnica) dne 31. januarja 1981 in traja do vštetega 8. februarja 1931 od 8—14. V nedeljo dne 1. in 8. februarja ter na Svečnico dne 2. februarja se sprejemajo od 9 do 12. Vsakdo, ki plačuje kokršenkoli neposredni davek (zgradarina, zemljarina, pridohnina, rentnina, uslužbenski davek) mora popisno polo izpolniti (v dvojniku) ter navesti pod točko 11, koliko je plačal vseh neposrednih davkov (brez doklad) za leto 1930. Dostavljanje popisnih pol se je hišnim lastnikom (upraviteljem) že pričelo in bo v nekaj dneh kon-cauo. Ako bi dobil kdo premalo popisnih pol, naj se zglasi v mestni posvetovalnici ter prinese seboj 1 popisno polo ali hišno polo (poziv-sezuam) ali pa naj navede zaporedno številko, ki je spodaj ua poli.
© Gledališka predstava v Delavski zbornici
na Miklošičevi cesti. Na Svečnico dne 2. februarju 1931 vprizore članice Podpornega društva Zveze služkinj tridejansko igro »Prisegam«. Kdor se želi od srca nasmejati, naj ne zamudi prilike. Pred-prodaja vstopnic je ua Sv. Petra cesti 33.
© Loutkarsky odbor Československć Obče v Lublani hraje v nedèli 1. unora o 4. hod. odpol. v Narodnim domë pohûdku »O zakleté lnbutk. Večer o 8. hod. v restauraci »Zvezda* debatnf večirek s plednaškou prof. Dr. Buriaua.
Marfhor
□	V izčrpnih Izvajanjih je podal na četrtkovem prosvetnem večeru sliko Zagreba predsednik zagrebške katoliške akcije in zagrebški občinski svetnik ter znani katoliški kulturni delavec dr. Stjepan Markulin. iNu podlagi umetniško fcdelauiih skioptičnih slik je prikazal tri središča zagrebškega življenja v preteklosti in sedanjosti.	Predavatelja je občinstvo zelo toplo pozdravilo.
□	Pod pokroviteljstvom mestnega župana dr. Juvann bodo dne 15. februarja vztrajnostne sinu&ke teknue na 50 km, ki jih priredi mariborski smučarski kluib. Pravico udeležbe imajo vsi pri jugoslovanski ziiniskosportni zvez« verificirani člani. Prijave so sprejem«jo pri tajniku v Stoječevi trgovina v Juirčičevi ulici. Prijavni na 10 dinarjev. Dohod iz postaje Ruše. Start in ci'lj na Ruški koči. Klub, katerega član bo zmagovalec, prejme prehodni pokal, ki ga je uok lomila tvrdka Meinel Herold in diplomo. Pota! preide v končno last kluba, ki si ga po svojih teikiinovalcih trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih pribori. Prvih šest planiranih tekmovalcev prejme lepa darila. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril ob 19 pri Zamorcu.
□	Adijo Lajteršperg! Ministrski predsednik ter minister za notranje zadeve, ponora 1 Živkovič, je podpisal uredbo, s katero se odobri sprememba imena občine Lnjteršperg, ki se sedaj imenuje Košaki.
□	Svedrovci so udrli v pisarno trgovca K. Coleša v Einspielorjevi ulici 7 ter odnesli gotovine v znesku 200 dinarjev, srebrno uro ter zlat prstan, Istotarn so se oglasili že preteklo noč ter izmaknili raznih stvari v skupni vrednosti 650 dinarjev. Za storilci se vrše poizvedbe.
□	Nn (la se je zgrudila starka v Erankopa-povi ulici pred hišo št. 17 in obležala v nezavesti, Mariborski reševalci so ji nudili prvo
tik pred leni, dn bi darovala življenje svojemu drugemu otroku. Nocoj, malo pred (i je prišel normalni čas za ta radostni dogodek. Mož iu oče otroka g. Matija Maleiii je ves radosten stekel po najbližjo babico. Ali materinska radost mora biti poplačana s trpljenjem. Gospo so napadle nepopisne bolečine iu babica je ukazala poklicati reševalni avto, naj bi jo prepeljal v bolnišnico. Reševalni avto je bil takoj tu in že je oddrdral z bolnico v bolnišnico.
Ali srce mlade žene je bilo prešibko, da bi se dolgo upiralo bolečinam. In ko so reševalci hoteli dvigniii ženo iz avtomobilu in jo prenesti v bolnišnico, jim je izdihnila v rokuli — komaj nekaj minut prej, preden bi darovala življenje novemu zemlianu, ki je tudi še uerojen ucasuil z materinim življenjem. Možu, čigar radostno pričakovanje se je v enem samem hipu spremenilo v najglobljo žalost, so oblile solze obraz. Na reševalni postaji, kamor so prepeljali truplo pokojnice, se je komaj premagal, da ga ni podrl obup. Ostai je sam s prvo hčerko, 51etno siroto. G. Matija Ma-iešič resnično zasluži sočutje vsakogar!
Gospo darstvo
Prijava poizkusnih zemljišč za gnoj. poskuse
Da se dožene uporabnost glavnih dušikovih uraelnih gnojil za spomladansko gnojenje k okopa v mam in se kmetovalcem pokažejo na vzgledih uspehi umetnega gnojenja, napraviti naineravu Kmetijska poizkusna in kontrolna postaja v Ljubljani letos spomladi večje število primerjalnih gnojilnih poizkusov s krompirjem kot poizkusnira sadežem. Postaija bo delala te poizkuse za sedaj le na teritoriju bivše ljubljanske oblasti, izvzemši črnomeljski okraj, in na teritori u sedan ega ča-branskega okraja. Poizkusi bodo merili na m. nj 250 in največ 5000 m'-'. Na površinah 250, 500 in 1000 m- se bo napravil le enkratni poizkus, na površini 2000 m5 dvakratni, na površini 30C0 m5 trikratni, na površini 4000 m' štirikratni in na površini 5000 m- petkratni ta:k poizkus. Vsaki delnih poizkusov bo imel 5 parcel .
Kmetovalci, ki imaijo resno voljo in resnično veselje delati bolj komplicirane poizkuse sebi in svojim sosedom v pouk in zabavo ter imajo za ta namen na razpolaigo primerno zemljišče s krompirjem, se pozivajo, da se prijavijo pismeno ali ustmeno Kmetijski poizkusni in kont.olni postaji ▼ Ljubljani, Dunajska cesta 38. V pismeni p-i'avi naj prijavnik navede čitljivo svoje ime in priimek, kraj in hišr.o številko bivališča ter pošto in železniško postajo. Nadalje mora prijavnik v pismeni prijavi navesti natančno mero (širino in dolžino) v metrih dotičnega zemljišča, ki želi delati poiakus na njem. Pri ustmenih prijavah se vse to vzame na zapisnik.
Priave se sprejemajo do srede meseca februarja t. 1. Zamudniki se bodo vpoštevali le tedaj, če bo še kaj poizkusov na razpolago.
Postaja bo dala po^zkusniku vsa potrebna umetna gnojila na razpolago; delo in sadež za poizkus pa bo moral dati poizkusni-k sam.
Za čas
V varstvo proti h»|ol
vnetju grla iu prehlajenja jemljite
PANFLAVIN-
_P A S T I L E
pomoč. Starka pa je kmalu potem izdihnila. Zdravnik dr. Zorjan je ugotovil, da je preminula nu posledicuh kupi. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico mi mestnem pokopališču v Pobrežju. Neznana ženska je približno 60 let stara, bol j male postave iu v črno oblečena. Tekom popoldneva se je posrečilo ugotoviti identiteto starke. Gre za 6t letno šiviljo Angelo Pavčič, staiiujočo v Celjski ulici I.
□	Mariborski poštni uradi bodo nu Svečnico uradovati kakor običajno ob delavnih dneh in sicer dopoldne iu po|>oldne.
□	Nedeljski mariborski sport. Nu Rapido-vem igrišču ob 13 predteknin rezerv ?< lezničar-j c v epu moštva z Rapidovim. Sodi g. Kasper. — Ob 15 istotam tekma prvih moštev imenovanih klubov. Sodi g. Vesnaver.
□	Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Vidmarjeva lekarna pri Arehu na Glavnem trgu.
□	S svojo akademijo so predstavi na Svečnico v Narodnem domu pomladek mariborske Jadranske straže. Sodeluje mladina vseli mariborskih srednjih in strokovnih šol. Priče tek ob 16. Prijatelji mladine!
. Celje
•©" Kmetijska podružnica v Celju priredi svoj občni zbor v nedeljo dne 1. februarja ob pol 9 dopoldne v prostorih občinskega urada na Bregu. Kmetovalci — gospodarji, vabite se k polnošte-vilni udeležbi.
& Celjsko prostovoljno gasilno in reševalno društvo ima drevi ob pol 8 v Gasilskem domu svoj redni letni občni zbor.
er Iz celjsko bolnišnice: Semkaj so pripeljali n6 letnega Franca Zodarua iz Zekovca pri Mozirju. Pn zlaganju lesa mu je padel težek hlod tako nesrečno na nogo, da mu je zdrobil desno golenico. — 1'ifusu je podlegel 14 letni Jožef Jurjevec, sin delavca iz Vrbja pri Žalcu, in sicer včeraj 30. januarja.
■0- Celjsko brivnicc bodo v nedeljo 1. februarja odprte samo dopoldne od pol 8 do 11. Na Svečnico bodo brivski obrati ves dan zaprti.
12 drvsttypnepa iivSieme
Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani sklicuje v nedeljo na dan 1. febr. 1931 ob pol 9 dopoldne svoj,VII. letni redni občni zbor v veliki dvorani 1 rgovskega doma ob Gregorčičevi cesti z običajnim dnevnim redom. Občni zbor je sklepčen, če je prisotna vsaj ena tretjina vseh rednih članov. Ako pa občni zbor ne bi bil sklepčen ob napovedani uri, se vrši pol ure nato drug občili zbor, ki je sklepčen tie glede na število prisotnih članov.
Kmet. podružnica v Tacnu obhaja 25 letnico
svojega obstoja. V ta namen priredi izredno veselico v vseh prostorih gostilne Košir v Tacnu v nedeljo, dne 1. februarja. Vljudno vabljeni. Odbor.
Brezje: 1. febr. ob pol 15 sestanek o ustanovitvi tujskoprometnega društva, ob pol 17 »Davek na, samce«. Burka.
Črnuče. Prosvetno društvo uprizori jutri ob 3 novo, izvirno dramo iz našega povojnega življenja Čez deset let*. Pridite pogledat!
Redni občni zbor Zveze šoferjev Dravske banovine bo dne 5. lebr. 1031 ob 10 v gostilni Novak, Rimska cesta 19. Dolžnost članov je, da se občnega zbora polnošteviluo udeleže. Odbor.
Sv. Jurij ob južni žcleznici. Drevi priredi kat. izobraževalno društvo v dvorani Kat. doma trodejanko »Mati in sin . Začetek ob 20. Igra se na Svečnico ponovi. — Za nameček še spevoigra Snubači . Pridite!
Cerkveni vešintk
Meščanska Marijina kongrcgacija za može pri sv. Jožefu ima v nedeljo I. februarja t. 1. ob 7 zjutraj skupno sv. obhajilo, ob 11 dopoldne pa običajni shod.
II. Vnauja kongregacija pri čč. urštilinkali v Ljubljani ima jutri 1. februarja zjutraj ob 6 skupno sv. obhajilo, popoldne ob 2 pa obllgaten shod. — Voditelj
Marijanska kongregacija za gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani. Na Svečnico je zjutraj ob pol sedmih skupno sv. obhajilo, popoldne ob štirih slovesen shod
Spomenica Zadruge stavbnih mojstrov za dravsko banovino ▼ Ljubljani. Zadruga stavbnih mojstrov se je v svoji spomenici na kraljevsko ' bansko upravo izjavila proti nameri banike uprave, ki po informacijah zadruge baje obstoja, da banska uprava prevzame »neko Ijublansko stavbno tvrdko, ki nuj bi izvrševala vsa dela za banovino«. V tem smisu je naslovila na bansko upTavo spomenico tudi Zveza induslrijcev. Zveza tndu-strijcev najavlja v glavnem skdeče razloge po spomenici zadruge proti temu prevzemu. Javna Vadbena dela se na licitacijah oddajajo po izredno nizikih cenah. Izkl.učcno je nadalje, da bi mogla ena sama tvrdtka v svojem okvirju izvesti
Specializacijo za vse glavne panoge gradbenega ela. Glede velikih gradbenih del v prog« umu banske uprave je zveza mnenja, da je potrebna izdelava gradbenega programa ter vseh pripadajočih detajlnih projektov. Zato na i banska upra-I va razpiše licitacijo za izdelavo vseh nujnih detajlnih projektov.
Uradni in privatni žigi na sodih. Društvo induslrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je bilo na svojo, nedavno miiistru trgovine in industrije predloženo vlogo obveščeno, da je g. minister spremenil določbo, po kateri se cemenlirani sodi niso smeli oznamenovati z zasebnimi žigi na istem dnu, kjer se nahaja uradni žig.
Spremenjeno določilo se sedaj glasi:
»Ti znaki se bodo stavlali pod službenimi zna;ki, pri pivskih sodih pa se morejo staviti tudi na sredino dna, razporejeno v obliki elipse ali krožmice, ki ne sme zavzeli prostora, kjer se stavljaijo službeni žigi«
Ta sprememba pravilnika je objavljena v prilogi III. k »Službenim Novinam« št. 11, z dne 16. januarja 1931. To vest bodo gotovo z vesel cm pozdravili vsi, ki imajo opravka s i ementiranimi sodi, kajti rešeni bodo mnogo neprilik in mnogo nepotrebnega dela.
Vpisi v zadružni redister: Vodovodna zadruga na Dobračevi pri Žireh, r. z. z o. z., (načelnik Zajec Ivan); Vodovodna zadruga na Dovjem, r. z. z o. z., (načelnik Leon Kosmač).
Zagrebška Mestna hranilnica izkazu'e v 1. 1930 povečanje vlog od 402.9 na 475.2 milj. in je s tem postala največja regulativna hranilnica, ker je prekosila ljubljansko, katere vloge so v 1. 1930 narasle znatno manj. Vloge na krjižice so v Zagrebu narasle od 315.8 na 375.8, na tek. račun pa od 87.1 na 99.4 milj. Rezerve so narasle od 14.6 milj. na 19.3 milj. (Upniki pa so nazadovali od 6.7 na 1.0 milj.) Čisti pobrček znaša 5.4 (4.04 milj., od tega od tramvaja 1.04 (0.3) milj. Bilanca izkazuje nadalje povečanje vložnikov od 250.9 na 275.2, menic od 60.7 na 69.6, hip. in amort. pos. od 25.6 na 34.2 in vrednostnih papirjev od 5 05 na 13.5 (v glavnem radi nakupa 36.000 dolarjev Blera).
Prva zagrebška bančna bilanca. Med zagrebškimi bankami objavlja svojo bilanco za 1930 »Hrvatski opči vjeresijski zavod« ki ima tudi podružnico v Osijelcu. Pri glavnici 10 mili. Din znašajo tuja sredstva 37.5 (30.8) milj., od tega hranilne vloge na knjižice 13.1, tek. računi 11.8, skupaj 24.9 (19.9) milj., upniki pa 3.9, reeskont 8.7, skupaj 12.6 (10.9) milj. Čisti dobiček znaša 0,8 (0.786) milj. Din. Med aktivami omenjamo povečanje gotovine in menic, pa padanje dolžnikov. Odpis nepremičnin je znašal 0.4 milj. Dividenda ostane neizpremnjena 6%.
Dražba kož divjadi dne 26., 27. in 28. januarja 1931 v Ljubljani. Naprodaj je bilo mnogo več blaga kakor prejšnja lela. Kakovost kož radi milo zime in ker ni snega, primeroma slaba. Blaga je bilo 40% iz dravske ban-vvine, 60% pa iz ostalih delov države, zlasti iz Hrvatske (lisice), Dalmacije (kune belice) in Bosne (lisice). Kupcev je bilo mnogo več iz Zagreba, Trsta, Inomosta, Dunaja, Leipziga in letos prvič tudi iz Amsterdama. Vendar je bilo povpraševanja malo in še to le za prvovrstno blago. Kupoi so se predvsem zanimali za kune belice, jazbece in prvovrstne gorske lisice. Vzrok manjšemu povpraševanu leži v tem, ker Amerika letos ni reflektant za kože in pa radi splošne gospodarske krize. To jc seveda vplivalo tudi na cene, ki so zelo padle. Značilno je, da ima Leizpig in Newyork še vse lanskoletne zaloge. Vendar pa so bile v primeri s svetovnim cenami dosežene še dovolj ugedne cene. Prihodnja dražba se vrši dne 23. marca 1931.
Razstave živine. Belgrad, 30. jim. AA, Da bi se kmetje čim bolj navajali k živinoreji in vzgajali čim boljšo živino, želi minister za kmetijstvo, da se priredi čim več živinskih razstav brez ozira na to ali gre za čistokrvne pasme. Ministrstvo ima na razpolago še gotove vsote iz lexoêega p-oru-čuna, ki jih je treba še pravočasno izkoristiti. Zalo so bile s posebnim razpisom opozorjene občine, da izkoristijo iniciativo ministra za kmetijstvo, ki bo o priliki razstav nagradil živino, ki bi lahko najbolje služila za selekcijo in pleme. V primeru, da ni mogoče priredili razstave v po-. edini občini, naj se priredi razstava za ves okraj na kraju, ki ie zu kmete najugodnejši
Vas varujejo
MIMOT-MS
Dobivajo so v vseh lekarnah. Cena malega zavitka 8 Din. velikega 15 Din Varujte se ponaredb!
Borza
Dne 30. januarja 1931.
Denar
V d.inašuem deviznem prometu so bili tečaji čvrstejši. Promet je /.našai 1.5 milj. Din in je bilo največ prometa v devizi Newyork. Vse zaključene devize ie dala Narodna banka.
Ljubljana (v oklep, zaklj. teč.). AmHerdani 2279.50 bl„ Berli,i 1345.25-1348.25 (1346.75). Bru-selj 790.14, Budimpešta 987.54—990.54 (989.04), Curih 1094.10—1097.40 (1095.90), Dunaj 794.67— 797.67 (7%.17), London 275.22 b!., Newyork 56 47 —36.67 (56.57), Pariz 222.10 bl„ Praga 167.28-168.08 (167.68), Trst 296.52--296.69.
Ljubljanska borza bo radi Svečnice po»lo* vala danes v soboto 31. t. m.
Zagreb. Amsterdam 22.7950 bl„ Dunaj 794.67 —797.64, Berlin 1345.25—1348.25, Bruseli 790.25, Budimpešta 987.54—990.54, Lcndon 274 82 -275 62. Малп 295 60—297.60, NewyoA ček 56.47—56.67, Pariz 221.10—223.10, Praga 167.28—168.08, Curih 1094.40—1097.90. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 8.5 milj. Din.
Belgrad. Berlin 1345.25—1348.25, Budimpešta 987.54—990.54, Curih 1094.40—1097.40 Dunaj 794.67—797.67, London 274.87—275.62. Newyork 56.47—56.67, Pariz 221.10—223.10, Praga 167.28— 168.08, Trst 295.52—297.52.
Curih. Belgrad 9.1270, Pariz 2026.5, London 2511.375, Newyork 577.20, Bruselj 72.03, Milan 27.06.25, Madrid 53.10, Amsterdam 207.95, Berlin 122.85, Dunaj 72.70, Stockholm 138.45, Oslo 138 25, Kopenhagen 138.30, Sofi,a 3.74.25, Praga 15 30.5, Varšava 57.925, Budimpešta 90.275, Atene 6.675, Carigrad 2445, Bukarešta 3.0725.
Vrednostni papirji
Tende-nca za državne papirje je bila danes čvrstejša. Tečaji so se deloma učvrstili, posebno v vojni škodi in v dolarskih papirjih. Promet je bil zabeležen samo v dolarskih papirjih in begi. obveznicah. Bančni papirji so ostali v glavnem neizpremenjeni, do zakl.učlcov je prišlo v delnicah Jugobanke, ki ie popustila v teku sestanka od 78 na 77.50, nadalje PraUedionc, ki je bila zakl učena po 975, Srbske banke po 191. Industri ski papirji beležijo zaključek v delnicah Drave po nc-izpremenjenem. tečaju 235, učvrstila pa se je Trboveljska, ki je bila zaključena po 335 v primeri s 330 včeraj. Med pare/plovnimi družbami ie bila danes nekoliko slabega Dubrovačka, ki je trila' zaključena po 380.
Ljubljana. S% Bler. pos. 92.50 b!..	1% Bler.
pos. 81 bi, Celjska pos. 160 den.. Ljublj.	kred. 125 den., Praštediona 970 den, Kred. zavod 170^ 180. Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Slpit cem. 350 —400, Ruše 200—230.
Zagreb. Drž. paip,: 7% inv. pos. 86— 87.50, agrari 49.51, voj. škoda ar. 416—417, kasa 415.50— 417, 2. 414—415, 3. 414—415, 4. 414—417, srečke Rdeč. križa 48 bi., 8% Bler. pos. 91.75—92.125 (91.875—92.25), 1% Bler. pos. 80.25—81. 1% pos. Drž. hip. banike 79.75—80.75 (80). b% begi. obv. 66.75—67 (67), pos. Zagreba 50—72, T rab. sr. 28 bi. Bančne delnice: Rav.-va gora 75 den, Hrvatska 50 den., Katoliôka 36—38, Poljo 56—57, Kreditna 126 den., Union 193—194, Jugo 77.50—77.75 (78, 77.50), Lj. kred. 125 den., Mcdjunarodna 68 den., Obrtna 38 den., Praštediona 975—980 (975), Elno 135 den., Srbska 189—191 (190), Zemaljska 171 den. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 130—137, Slavoni a 200 den., Danica 95 bi., Drava 235—236 (235), Šečerana Osjek 285 —295, Nar. ml. 20 den., Brod, vag. 90 bi , Vevče 128 den., I sis 40—46, Ragusea 377—385 (380), Ocean-ia 200 den., Jadr. plov. 550 den., Trboveljska 300—335 (335).
Belgrad. Narodna banka 8.130, 1% inv. pos. 87.75 (30.000), agrari 49.50—50, vojna škoda -115— 417 (375), 2. 414 50 (?00), 7. 414.50—415 (600), 6% begi. obv. 67 (250.000), Tob. srečke 20—23, Srečke Rdeč. križa 35, 7% Bler. pos. 80^-81, 1% pos. Drž. hip. banke 80.50.
Notacije drž. pap. v inozemstvu.	London
7% Bler. pos. 79.75—80.50, Newyork $%	Bler. pos.
91.50—92.50, 1% Bler. pos. 80-Ж).75,	1% pos. DHB 79.25—80.
Dunaj. Don. sav. jadr. 90.60, Wiener Bank-verein 16.45, Creditanstalt 46.60, Escompieges. 157.20, Aussiger Chemische 144.25, Alpine 17.40, Trboveljska 41.50, Prager Eisen 323, Leykam 2.75, Rima Murany 61.25.
Žifni tr£
Na našem žilnem trgu je položaj ostal v glavnem neizpremen en, čeprav je bila z inozemskih tržišč javi j ena čvrste,ša tendenca. Naše cene pa se gibljejo visoko nad svetovno pariteto. Opaža se, da je bilo nekaj več dovozov na trg, da pa bi bili dovozi večii, preprečujejo slabe ceste. Danes so bile na trgu sledeče cene: pšenica Srbo-bran 165, Pašičevo 156, Sombor okolica 145, bar. blago 140. Moka je ostala nespremenjena. Koruza se je danes trgovala po 75 pariteta Indji a času primerno suha, stara pa po 97.50—100. Umetno sušena se ne trguje več.
Novi Sad. Vse neizpremen.jeno. Promet: pšenica 6, oves 1, koruza 35, moka 4, otrobi 2 vagona. Tendenca neizp: ememiena.
Sombor. Koruza bč. nova gar. 77.5—82.5. Vse ostalo neizpremenjeni). Tendenca stalna. Promet 227 vagonov.
Budimpešta. Tendenca pri azna. Promet miren. — Pšenica marec 14.46, zaklj. 14.46—14.47, maj 14.81—14,82, zaklj. 14.81—14.82; rž ma-cc 10.47—10.48, zaldj. 10.47—10 18, maj 10.60, zak! . 10.60—10.61; koruza maj 12.12—12.16. zafclj. 12.10 —12.14, trans, mai 9.55—9.60, zaklj. 9.60—9.62.
Živina
Mariborski svinjski sejem dne 30. anuaria Pripeljanih je bilo 110 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov 125—155, 3—4 mesece 250—350, 5—7 mesecev 400—450, 8—10 mesecev 550—650, 1 leto 900—1200, 1 kg žive teže 8—10, 1 kg mrtve teže 11—12. Prodanih je bHo 62 svinj.
Na obletnico gmzepolnih dni
Kronist o strašnem potresu na Krškem polja pred t4 leti.
Cerklje ob Krki, 29. jan.
Na današnji dau pred 14 leti je naša župnija doživljala strah iu žalost. -- Ni še 14 let dolga doba, a v času, ko tako hitro živimo, je že taka kratka doba možna, du zaziblje ljudi v pozabljenje. Kadi tega smatramo kot primerno, če zapišemo, kar o teh dneh poroča kronika župnije Cerklje. Kronist teh dogodkov (skrbni in delavni pokojni gospod župnik Gabrič) piše: »Dne 29. jan. 1917 grozen potres. Oh 9.20 dopoldne ee prvič strese, šipe žvenketajo, posoda se preobrača in pobija. Prvo nadstropje v župnišču je vse razbito, v cerkvi vse razmetano. Ob 10.80 pride drugi, še strašnejši sunek, samo krajši je bil. Kar prvi sunek ni poškodoval, to je dopolnil drugi. V župnišču se je južni zid premaknil za 10 cm. Hude razpoke nastanejo povsod, dimnik nad pisarno se je obrnil, po tleh vse polno ometa. — V cerkvi je strašen pogled. Pri vhodu leži v snegu desna krogla iz pročelja. Nad glavnimi vrati je vse razpočeno. Pod svodi kupole same razpoke, ravno tako v obeh kapelah in v presbiteriju; po cerkvi polno ometa, peska, cementa. Desno okno v aipsidi je razbito. Svečniki na velikem oltarju leže na tleh. S stran-
skih ollarjev so popadali kipi svetnikov. Sv. Antonu Padovanskemu in Jezuščku v njegovem naročju, kakor tudi sv. Barbari, je odbita glava. Tudi tlak je poškodovan, posebno pa zvonik, ki ga je nad glavnini vencem premaknilo za 2 cm Pročelje (fasada) je vse razpokano. — Ob 11.34 sledi tretji sunek, ki pa je bil slabejši «I prvih dveh.
V Cerkljah je poškodovana bolj ali manj vsaka hiša, za cerkvijo in župniščeni najbolj šola.
Središče potresa je bilo v Krški vasi, po mojem mnenju pri Krki, št 21. Posestnik te hiše (Ivšič) — bila je pred 2 leti novo zgrajena — je najbolj prizadet, njemu se je hiša in gospodarsko poslopje kar porušilo. Tudi sin bi se bil skoraj v podrtijah zadušil, ako bi ga unini sosedje ne
bili rešili. Porušene in zn stanov -ni" e ...... '
so v Krški vasi še sledeče hiše: št. 6, št. 8, šl. 31, št. 34 in št. 25. — Ostale hiše so v»> več a,, ....„j trpele, razen par lesenih koč je ostalo nepoškodovanih.
Cerkev v Krški vasi je v presbiteriju vsa preluknjana. Iz velikega oltarju je vrglo sv. For-tunata na sredo cerkve, sv. Mohorja je pustilo v tronu.
Za Krško vasjo so v župniji najbolj prizadete Gorenje in Dolenje Skopice, dalje Boršt, Račja vas i ii Zupeča vas. V gorenjem delu tare hiše niso trpele, razen kake neznatne razpoke ali pa kakega dimnika.
Deželni predsednik grof Henrik Atteins je še isto noč (od 29. na 30.) prišel v Krško vas si ogledat škodo. V Krški vasi in na Skopicah si ljudje niso upali v poslopjih ostati, žalostno so se stiskali okoli ognjev, ki so jih zažgali v tej zimi, snega čez koleno.
31. januarja je prišel c. kr. okrajni inžener ter je cerkev v Cerkljah »oblastno« zaprl. Tudi župnišče v prvem nadstropju se ni smelo uporabljati na južni strani.
Dne 1. februarja smo se iz cerkve »selili« v staro šolo. Koliko sem trpel v tem snegu in prenašal razne reči iz cerkve — čisto sam!
Dne 2. februarja (na Svetnico) smo imeli prvokrat službo božjo v stari šoli Prostori vsi natlačeni. Bog ve, kako dolgo bomo v tem pro-gnanetvu, v teh kntni-omban? Kaj je duhovnik, kaj ljudstvo brez cerkve?
Tako kronist.
„Umirajoči labod"
Gintjiva spominska svečanost zn Ano Pavlovo.
Bruselj, 28. jan. ^poimn največje plesavke svetu. Rusinje Ano Pavlove, so najlepše in najgenljivejše pro-<Ua-viLi v Bniwlju, metropoli belgijske države.
■Svečanost v počastitev pokojne umetnice ee je vršila v ogromni dvorani Palače lepih umetnosti. Navzoča je bila kraljica, mnogi ministri, vsa belgijska visoka družim in veliko ruskih bivših dostojanstvenikov tako iz Pariz« kakor iz Londona.
Sm.rt Ane Pavlove je znuua. Umetnica se je bila prêt, teden peljala po železnici v Haag. pa je postala žrtev velike železniške nesreče. Ana Pavlova namreč ni bila samo lahko ru-njenu po kosih razbite šipe, ampak se je tudi prehladilu. ker je morala na prostem čakati na rešilni vlak.
Dospevši v Haag, je morata leči \ postelj. b prehladov pu se jc razvila huda pljučnica. Ana Pavlova bi bila morala te dni plesati v Bruslju na korist ruskim študentom, bi va joči m v Belgiji. Izkupiček predstave bi bil bretz-dvoma jako velik kakor pri vseh večerih nepre-kosljive umetnice plesa. Ana Pavlova je dala telegrafirati po oba muzikalična proizvajalca »Umirajočega laboda«, v katerem je Ana Pavlova plesa I u svoj bređrsmrtni ples. Prišla sta ob H irri ponoči. Že umirajoč jih je Ana Pavlova pozvala, da naj se uprizori ples tudi lirez nje. ter ona bo umrla; igrati pa je treba, ker gre za pcd|H>ro revnim študentom-rojakom. Ko sta se umetnika odstranila, je Ana Pavlova pokli-
General Berthelot, generalštabni uučalnik maršala .loffre-a- ki je smrtno nevarno obolel. Generalu so morali — prav kakor preje maršalu Jof-fre-u — odrezati nogo nad kolenom.
cala svojega moža, grofu d'André, ki je ostal pri njej do smrti, katera je nastopila čez 2 uri.
Naročeni »ples« se je vršil 28. t. m. v Bruslju, medtem ko telo velike umetnice že počiva v holandski zemlji. Velika dvorana »Palače lepili umetnosti« je bila vsa napolnjena najod-ličnejšega občinstva. Vsi so čnkali prihoda kru-Ijice. ki je bila naznanila svoj prihod. Kraljica je prišla točno ob določeni uri in začel se je prvi tlel programa s Chopinov« žalosti n,ko.
Potem sta se dvorano in oder zatoninila in samo dve reflektorja sta razsvetljevala pianista in violončelistu, ki sta izvajala »Umirajočega laboda«. Pokojna plesavka pa je na praizneim odru prisostvovala v duhu, navizočc občinstvo pa je skupaj s kraljico vstalo in poslušalo mu-zilko, ki je bila toi ikra t spremljala neskončno lepi iai podulhovl jeni ples rajne Ane Pavlove. Nobeno oko ni ostalo suho.
Na koncu se je znana plesavka Karsa-vina zahvalila krnljic.i v imenu ruskih študentov, kraljica p« je bila loko ganjena, tla je odhitela i/, dvorane in pozabila na lep buket, ki ji .ic bil podarjen.
,\o\a francoska vlada. 1: mm. predsednik Laval; 2: poljedelski minister Tardieu, 3: justični minister Bčrard; -1: minister za zrakoplovstvo Dunie~nil; 5: finančni minster Flandin; 0: vojni minister Maginot; 7: kolonialni minister Heynaud; 8: finančni minister Plétri.
Grob „Jezusa Jožeforega"
Nedavno je zapadnoneniški radio (Rund-funk) z velikim bobnom razglasil vest, da so našli Jezusov grob in njegove — kosti in da je poročilo o vstajenju omajano. To »senzacijo« žigosa na zaslužen način Kat. korespondenca, ki piše ined drugim: Od vsega, kar sc jc o tem pisalo in razširjalo, je res le to, da jc našel profesor Sukenik z židovske univerze v Jeruzalemu kamenit zaboj, v katerem so bile kosti in ki nosi napis » Jezus, sin Jožefov«. Učenjak sain je bil dovolj plemenit in previden, da ni niti namignil, da bi utegnile biti to kosti Jezusa Kristusa. Liberalno senzacijsko časopisje se pa seveda ni moglo zatajiti. Zanj jc neovrgljivo vsaj ninenie. da gre za Kristusove ostanke, in
<ios|K)d stražnik, ali ste morda videli gospo brez majhnega fantka? Tisti fantek sem jaz!«
Diagne, črnec, državni podtujnik kolonialnega ministrstva v novi francoski vladi.
neki nacionalni list blebeče pri tem, da naprav-ljajo kosti izrecno »arijski vtis«! — Denimo — nadaljuje K. K. — da so napis pravilno razbrali. Da se je imenoval tisti, čegar kosti so našli v osuariju, dejansko Jezus ali Jošna in je bil sin nekega Jožefa. Ime Jožef je bilo med Judi komajda redkejše nego je v današnjih dneh, ime Jezus ali Jošua — »Jahve pomagaj« ali »Jahve zveličanjc« — je pa tudi dostikrat izpričano. Popravici pravi zato prof. Lietzmann, znani protestant, raziskovalec Sv. pisma, o priliki »senzacionalne najdbe«, da jc verjetno, da bodo nekega dne sedanja vneta raziskavanja grobov v Palestini odkrila še več osuarijev z enakim napisom. Nobenemu resnemu raziskovalcu — pravi Lietzmann — ne more priti na um, da bi mrtveca v kamenitem zaboju istovetil z Jezusom iz Nazareta. — Časopisje seveda ni tako previdno kakor resna znanost in blebeče, kako so učenci ukradli Jezusovo truplo iz groba in potein proglasili, da je vstal od mrtvih, in kako je eden izmed njih v naglici napisal na zaboj, v katerega so shranili Kristusovo truplo,
Jezusovo ime. Kakor znano so že člani sine-drija natolcevali Jezusove učence, da so truplo ukradli. Čudno je Ic to, da bi bil zaupnik tako nepreviden, da bi krajo še pismeno potrdil in tal tako nasprotnikom neovrgljiv dokaz proti sebi v roke saj je bilo ua vsak način vedno mogoče, da bi se zaboj s kostmi in napisom našel! Se bolj čudno je, kako bi moglo med učenci, ki so morali na vsak način vedeti o Jezusovih ostankih, nastati prepričanje o vstajenju, kako je mogel Peter že čez 50 dni — o binkoštih povedati sovražnikom v obraz, da je Kristus vstal od mrtvih. Kako je mogoče, da skeptik Tomaž in drugi pošteni ljudje izmed učencev niso ugovarjali? Saj bi to ne bila samo »materializacija duhovne misli«, kakor pobožno blebeče neki list, marveč zelo krepko otipljiva sleparija, ki bi se bila že davno zrušila kakor sc slednjič zruši vsaka sleparija svetovne zgodovine. Več se ob tej priliki ne izplača govoriti. Naša vera ne stoji na tako slabih temeljih, da bi jo mogel prevrniti milni mehurček, pa naj se za trenotek še tako lepo Piesti. Ne bo dolgo, ko se bo razpočil in kar bo ostalo, bo le kapljica umazanega luga na suknji tistih, ki so ga napihnili.
Kogar objokujejo siromaki
M Sobota. 29. jan.
Zvonovi v Beltincih so žalostno zapeli, kakor malokdaj. Kmalu potem so zajokali berači in reveži bridko in obupano. Og hiše do hiše se je širil glas: »Gospodična Mariška so umrli ..« Nato je zavladal med znanci molk. Vsak se je udal žalostnim mislim.
Blaga pokojnicn — gospodična Mariška — je bila farovška gospodinja. Ta posel je vršila skozi dolga desetletja. Kaj vse je storila v tem oziru, ne bomo opisovali. Predstavimo pa jo javnosti v neki drugi lastnosti. Skozi vse življenje je bila »usmiljeni Samaritan«. Na njena vrata ni potrkal revež ali otrok, ki bi šel praznih rok iz hiše. Zelo značilen je slučaj, ki se je zgodil na Tišini, kjer je prej gospodinjila. Takrat jo je napadla bolezen, ki je zahtevala težko operacijo. Preden je gdč. Mariška odšla v bolnišnico, je razdelila vso svojo obleko revežem, da si je za slučaj morebitne smrti ne bi prilastili taki, ki bi je bili manj potrebni. Usmiljeno srce je ohranila do zadnjega diha. Vseh dobrot, ki jih je izkazala revežem, sploh ni mogoče našteti.
Smrt jo je zadela nepričakovano. Prehladila se je, dobila pljučno vnetje in preden se je vest o njeni bolezni prav razširila, so že zapeli mrtvaški zvonovi. Včeraj so izročili blueo pokojnico hladni zemlji. K pogrebu so se zbrali vsi reveži in so krog krste tako bridko jokali, tla se j? od tudi vsem ostalim krčilo srce. Neki nad 80 letni starček, ki je videl vse to, je dejal: »Kogar objokujejo berači in otroci, gre k Bogu po plačilo.« Vse življenje je izkazovala usmiljenje, zato ga je gotovo ludi prejela
Uustrovani
RAISaSPOL • BISKUPSKAtn brezplačno 1
Kulturni obzornik
Razstava srbske cerkvene umetnosti
Belgrajski umetniški paviljon »Cvijete Zuzo-rič« je znan po svojih razstavah. Vendar v njem menda še ni bilo tako pomembne ia coenem zanimive razstave kot je najnovejša, ki je pester panorama in istočasno ontologija srbskega cerkvenega, v prvi vrsti srednjeveškega fresko-slikarstva. Podobno reprezentativno razstavo bi danes poleg Srbov mogli dati edino še Rusi in deloma Bolgari. Mimogrede bodi omenjeno, da je pred kratkim v Berlinu aranžirana razstava ruskih ikon naletela na splošno puzornost in žela mnogo in vsestranskega priznanja. Takoj v začetku nuj omenim, da je to prvu širše organizirana razstava pruvadavne cerkvene umetnosti v naši državi sploh.
Razstavo je predvčerajšnjem otvoril pravoslavni cerkveni poglavar v naši državi, patrijarh Varnuva, pokroviteljstvo nad njo pa je sprejel Nj. Vel. kralj Aleksander, ki je sicer tudi aktivno udeležen na sami razstavi. Že pred meseci sem na tem mestu poročal o kraljevski zadužbiui nu Opleucu, ki je zgoščen muzej srbske srednjeveške umetnosti. Nu tej razstavi je cehi vrsta kopij fresk iz južnosrbskih srednjeveških samostanov, ki so v kraljevem mavzoleju preliti v mozaik, katere so pu posneli po originulih posamezni slikarji in kon-servatorji, ki so po kraljevem naročilu prepotovali vso Južno Srbijo. To so bili v prvi vrsti slikarji Smirnov, Verbicka, Predajevič iu še nekateri.
Ikonografija je umetnost svoje vrste. Podčrtati moram dejstvo, da je to pretežno anonimna umetnost. Posvečali so se ji ljudje z večjo ali manjšo tehnično slikarsko naobraženostjo, dočim se na strogo umetuiško stran že rudi posebnega namena tovrstnega slikarstvu ni toliko gledulo. Zato so tudi redki med ikontigrafi, ki so kuj več iu svobodneje osebnega vdahnili v svoja prepogosto strogo 8a-blonska dela.
Več svobode pu vidim v fresko-slikarstvu, ki se je do danes živo ohranilo v nekaterih juino-srbskih samostanih iu ki je ravno v par zadnjih letih postala zelo aktualno iu se po zaslugi posameznikov zanimajo zanj mnogi med vodilnimi evropskimi umetnostnimi zgodovinarji. Znani Charles Diehl n. pr. je za treske iz samostana Studenica dejal, da so najlepše, kar jih je sploh iz srednjega veka videl. Zadnju leta dobiva vedno več tal hipoteza. da začetek fresko-slikarstva ni v Italiji, kot se je splošno mislilo, ampak v Južni Srbiji.
Eden najpomembnejših predmetov te razstave je kopija znane povelje despotn Djurtlja Brun-koviča Smederevca iz 1. 1429, ki je edina povelja iz srbskega srednjega veka. Poleg teksta je na njej tudi dobro ohranjena slika despota in njegove družine. Original te povelje se nahaja v samostanu Svimenu.
Posebno vrednost ima še ciklus biografičnih fresk sv. Save. ki je prekopiran iz Hilendara. Slede kopije fresk srednjeveških srbskih vladarjev s ktitorskimi liki. To so po večini večje nli manjše skupine oseb. Zastopani so samostani Mnnasija, Gračanica. Mileševo, Ljuboslinju, Psača, Arilje, So-poćani itd.
Ikone so vzete iz zbirk belgrajskega Narod-nega muzeja in skopljanskega Muzeja Južne Srbije. Pomembne so tudi številne privatne zbirke (ga. Krakov, arch. M. Sekulič, pisatelja Rastko Petrovič in Miloš Crnjanski, likovnih umetnikov Pomo-rišca, Stojanoviča, Ivanoviča itd.). Razen ikon in kopij fresk je razstavljenih še mnogo nniraznovrsl-itejših umetniških predmetov, ki so v ožji zvezi s cerkvijo (rezljanja v les, baker, škoLčne lupine v vse mogoče drage kovine itd.). Razstava je predmetno zelo bogata (čez 270 predmetov) in nudi izredno mnogo prikladnega materijala za detajlni študij. V parvrstnem informativnem in še časopisnem članku se človek no more spuščati v globlje analize in detajlnejša razčlenjevanja, dasi bi predmet sam ravno to zahteval. O tej razstavi bi se dale knjige pisati, tako mnogovrstna in vsestransko zanimiva je. V njej je velik kos srbske najprimitivnejše slikarske umetnosti, ki koncem koncev ne frapira po risarskih in slikarskih elementih, ki pa vendar vzbudi občudovanje v človeku in ga prisili, da za neprivlačnimi in včasih naravnost slikarsko analfabetskimi obrazi vendar začuti idejo in misel. Morda je ravno v tej konsta-taciji koren in oslonek mnenja enega bizantinskih pisateljev, ki ga navaja v uvodu v katnlog g. dr. VI. Petkovič: tla so namreč ikone vrata, ki to-stranstvo spajajo z enostranskim, duhovnim svetom,
Belgrad, П. jan. 1931.	Tone P.
Skobc: Prvič v Kocbekovem kraljestvu. V
roke mi je prišla drobna knjižica planinskega leposlovja, in vesel sem, da je nisem zgrešil. Delo je po zunanji obliki očividno ponatis iz časopisa, in res bi bilo škoda, ko bi se ne bilo ponatisnilo. ! Avtor, znan in priznan mladinski pisatelj — saj «e kljub psevdonimu ni prav nič skril — nam z neprisiljenim humorjem pripoveduje svojo prvo pot v Kocbekovi druščini na Ojstrico. Živahno pr.i-j povedovanje. prisrčno razmerje do predmeta, gladki jezik in obilo soli, potem pa nekoliko sentimentalna tragikomika, vse to ti ne da, da bi odložil knjižico, preden nisi prišel do lioncn. Naši planinci jo bodo z zadovoljstvom vzeli vnovič v roke, zakaj našega pripovednega planinskega slovstva je res bore malo in za dobro voljo bo šla ta knjižica z marsikom na pot. Tudi v naše koče spada. Knjižico je založila privatna založnica Marija Šarb v Gornjem gradu in ji želimo, opirajoč se na avtorjev epilog, da bi našla čim več odjemalcev. _F. K.
Največja izbira
talnih plašče v in obleh
za dame in gospode pri
FR. LUKIĆ, LJUBLJANA
Stritarjeva uliea 9
SEMENA KUPUJTE
pri tvrdki
Spori
Iliriia na Sušaku
RK Ilirija je sklenila p sušačkim Orijentom dogovor, dn odigra v nedeljo in ponedeljek dve prijateljski tekini. Moštvo potuje v nedeljo zjutraj na Sušak, kjer nastopi že popoldne proli renomi-runemu nasprotniku. Pied loti so bili odnošaji s euša&kinii klubi bolj pogosti Radi športnega spora 7. Italijo so tamorinji klubi precej izgubili, kn ji i nimajo nobene prave konkurence. Vseeno je pa kvaliteta nogometa nu Sušaku ravno prošlo leto precej izboljšala. Tako saj sklepamo po rezultatih, ki eo jih dosegli proti klubom iz Zagreba, Vodilni zagrebški klubi, ki so gostovali prošlo leto na Sušaku, so vedno podlegli. Zatorej ne bo naloga Ilirije ravuo lahka. Nasprotnik igra tipičeu italijanski nogomet. Hudi lega je zelo nevaren nasprotnik. ker so vse akcije zgrajene več ali nianj na prodore. Pri taki igri je treba biti zelo oprezen, alaetl бе, ker je treba računati tudi s sodnikom kot dvanajstim igralcem. Vse to so stvari, s katerimi je treba računati. Moštvo Ilirije potuje najbrž v nasledili! postavi: Malič — Janêz, Unter — Dekleva, Varcič Belka ali Pogačnik — Ice, Nace, Ouian. Doberlet, Pfeifer in Kneževič. Poetu va jo zelo močna in sposobna doseči uspehe tudi proti močnemu nasprotniku. Troba bo pa igrati z ljubeznijo in voljo in ne pozabili, dn reprezentirajo Slovenci nogomet, ki je potreben uspehov.
JZSS javlja, da se vrše v dainski sobi ^more« dne 5 februarja ob 18.80 sodniški izpili za •odniko pri tekmovanju na daljavo. Prijave se sprejemajo neposredno pred izpitom. — I)no 10. II. ne vrše Motam, toda ob '20.90, teoretski izpiti za eodnike pri skokih. — JZSS.
Z ozirom na nedeljsko «kakaluo tekmo v Dovjem se «poroča, da je prispelo doslej že mnogo prijav, med nihni so doslej ludi prijave štirih Avstrijcev. - JZSS.
Zimski treninei za lnhkoatlete in smučarje SK Dirije eo ob torkih in petkih ob pol 19 v telovadnici klasične gimnazije. I Motam se sprejemajo tudi novinci.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Radi gostovanja na Sušaku 1. iu 2. februarja bo danes točno ob 18.30 sestanek I. moštva v kavarni :Evropas. Obvezno!
Sluibene objave LNP. (Seja u. o. dne 38. jan. 1931.) Vzame ae na znanje doipis SK Trbovlje st. IWJ1 od 18. jan. 1981. v katerem prijavlja nov odbor: predsednik g. Berger Ivan ml., lajnik I g. Doli nor Iv. — SK Elanu so sporoča, da je JN» z dne '20. jan. 1931 zavrnil priziv proti uaknadni ■verefikaciji igr. Strchovec in Bencina za SK Javornik. — SK Iliriji se eporoča, dn je JNS zavrnil z dne 30. jan. 1981 njen priziv proti verifikaciji prv. tekine ASK Primorje : SK Ilirija ter se mora tekuia verificirati z doseženim rezultatom 3:1 za ASK Primorje. — SK Reki »e »poroča, da ie JNS z dne 20. jan. 1931 ugodil prizivu proli verifikaciji prv. tekmo SK Reka : SK Nal.-iknr tako, da se mora tekma verificirati z doseženim rezultatom 4:1 za SK Reko. — SK Železničar, Maribor, se eporoča, da mora poslati še eno primemo fotografijo za igr. Bačnik Zdravka, ker drugače se ga n« moro verificirati. — Kooplira se na odborniško m eut o nam«tlo g. MarmiČa, ki je službeno preme-Men iz Ljubljano, g. Masi Ovidon. — Delegira se v MoLNP Maribor na mesto g. Bukevale, ki je ahiibeno preineSčen v Belgrad, g. Marussig Hugo. — Na dopis JNS od 19. jan. 1981 bo LNP javil JNS-u, da uaj «e prepirati določitev parov za eli-minatorne tekme za vstop v dri. prv. tekmovanje le skupščini JNS-a.	Tajnik I.
Radio
Programi ftadio'Llubtlana «
Sobota. 31. januarja: 11.00 Prenos z ljubljanske
univerzo: Promocija predsednika čel. republike g. Masarjka za čaetnega doktorja. 12.15 Plošče (mešan program). — 12.45 Dnevno vestii — Ш10 Čas, plošče. — 17.30 Plošče. — 18.00 Viktor Pirnat: V dolini gradov (okolica slovenskega Lurda). — 18.30 Radio orkester. — 19.30 Ga. Orhaber: Angleščina. 20.00 Filozofija evangelijev (univ. prof. dr. Ve-ber). — 00.30 Ohcelna godba Magistrov izpod Šmarne gore; kupleti (g. Bučar); šlagerji na ploščah. — 22.00 Časovna napoved iu poročila. — 22.15 Plesna glasba: Hawai-.mzz.
Nedelja, 1. febr.: 9.00 Jože Okoru: O čebelarstvu. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Dr. Ciril Potočnik: Versko predavanje. 10.20 Ferdo Jelene: Nauk o serviranju. 11.00 Radio orkester. 12.00 Časovnu napoved iu dnevne vesti. 15.00 Gdč. A. Lebarjeva: Kmetska žena in stroj v gospodinj-etvu. 15.30 Plošče. 16.00 Humorističuo čtivo. 10.30 Harmonika solo, g. Kokalj. 17.00 Ljudska igra »USitkarjic (Ljudski oderc). 20.00 Samospevi ge. Lovšetove. 20.45 Citre solo, g. Mc/golits. 21.30 Prenos zabavnega večera pevskega zbora UJU iz Trg. doma v Ljubljani. 22.00 Poročila in časovna napoved. 22.15 Hawai jazz.
Drugi programi t
Nedelja, 1. februarja;
Bolgrail: 11.00 Plošče 12.30 Koncert 17.30 Harmonika 18.00 Narodne pesmi s kitaro 20.00 Pesmi v sedmih različnih jezikih 20.30 lz Velike Kikindo: Koncert 22.20 Ploščo 22.50 Glasba — Zagreb: 17.00 Komorna glasba 20.30 Glasba 22.00 Uadio orkester — Budapest: 10.00 tlniatska služba božja 11.00 Nabožna glasba 10.10 Radio šola 17.15 Orkester '20.00 Prenos iz študija; nato ciganska glasba — Dunaj: 10.30 Komorni pevski zbor 11.05 Simfonični koncert 15.05 Koncert 17.30 Komorna glasba 18.30 Po avstralskih mestih 19.10 Odlomki francoskih liričnih oper — Mllan-Torino: 10.50 Nabožna glasba 12.15 Pestra glasba 10.05 Prenos operete 19.30 Pestra glasba 21.00 Prenos opere. — Praga: 19.00 Radio orkester Brno 20.00 Ljudski večer 21.00 Radio orkester — Langenberg 13.00 Koncert 10.30 Koncert 18.45 Na kratkih valovih 19.45 Orkestralni koncert — Rini: 10.15 Nabožna glasba 13.00 Radio kvintet 1100 Prenos opere 20.40 »Nova ljubljenka«, opereta — Berlin: 20.30 KOnigsberg 22.20 Plesna glasba — Kntovire: 10.15 Nabožna glasba 12.15 Ljudski koncert 20.30 Violina 21.30 Ljudski koncert 22.15 Koncerl — Toulouse: 17.00 Plesna glasba 18.00 Koncerl 20.15 Koncert — Mllhlnrker: 12.30 Pevski zbor 14.00 Pesmi 10.00 Koncert 18.00 Godalni trio 19.10 Vesele i>esnii 19.45 Violincelo 20.15 Filmski večer 21.15 Ljudski koncert — Moravska Ostrava: 10.30 Plošče 11.00 Praga 10.00 Praga 19.00 Radio orkester (Brno) 21.00 Praga — Leip-aiig: 11.00 Koncert 15.00 »Postillon iz Loujumeau , komfčna opera 20.30 Koncert (Hermanu Lčns) 21.10 Bale! 23.20 Pleeua glasba.
MAJLI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 Dir» ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši oglas . . 5 Din. Oglasi nad devet »rstie so računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamko ne odgovarjamo.
Posestva
Trgovski vajenec
kateri je pošten in pri-dan ter ima res veselje 1 do trgovine, se spreimo. Le osebno pisane ponudbe ie poslati na tv V. Avsec, trg. z meš. blagom v Št. Vidu pri Stični
Dekle
pošteno in pridno, najraje z dežele, ki zna opravljati vsa hišna dela, razen kuhinje, se sprejme. Naslov v upravi »Slo-venca« pod št. 976.
Koncipijento
sprejmem. — Advokat dr. Malnerič Ignac,
Črnomelj.
Plačilna natakarica
se išče. Sme biti tudi začetnice, samo da je inteligentna. poštena in čedne postave. - Ponudbe
»Beli Kranjec* (Kajfež), Florijanska ulica 4.
Pouk
Čamernikova šoferska šola Ljubliana. DunaHba c. 36
(Jugo-avto) Prva oblast koncesiionirana Prospekt zasloni Pišite ponil
Šoferska šola
oblastv. koncesiionirana
I. Gaberščik
bivši komisar za šolerske izpite, Ljubliana Rleiwei-sova cesta 52. Prihodnji redni tečai se prične 1. februarja 1931.
Stanovanja
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, v centru, oddam. Naslov pod štev. 1015.
Boljšo gostilno
na prometu vzamem v najem. Naslov v upravi lista pod št. 958.
Mizarstvo!
Mizarski stroji in pogon istih zastonj. Delavnica in orodje za 10 oseb proti primerni plači, se takoj odda v najem. Ponudbe pod šifro »Ugodno« štev. 977 na upravo »Slov.«.
k Z LATA JAMA^jf
JE STALNA SEKIAMA v

Gostilno
dobro idočo, na prometnem kraju v Mariboru -prodam. Natančna pojasnila v točilnici v Mariboru, Stritarjeva 7.
Več stavbnih parcel
blizu glavne ceste, cerkve, šole in kolodvora, prodam po ugodni ceni.
Poizve se pri A. B., Ljubljanska ces. 40, Domžale.
Vino
ljutomersko, letnik 1930 18 hI, letnik 1928 12 hI na prodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 918
Stavbno parcelo
in hišo z delavnico, primerno za vsako obrt, oddaljeno par minut od kolodvora, v industrijskem kraju, prodam. Poizve se pri Francu Pristanu, restavracija Domžale.
Posestva in graičine
od 2 do 600 oralov, prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
GostHno z mesarijo
nekaj posestva pri cerkvi, proda za 160.000 Din
Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Mlin ali žago
vodno, proda ugodno Posredovalnica Maribor — Sodna ulica 30.
Kupimo
Krhljikovo lubje
kupim. Ponudbe na Ant. Stcrgar, Kamnik.
OvesfnHortuo
kupil« notrenet« Drl itrdk
A VOLK, LJUBLJANA
Bnllna resta it Veletreoiin« t žitom
ZA VES E LIČ NE PRIREDITVE
se izposojujejo dekoracij-ska lavorjeva drevesa Nabava cvetja, nagelnov. V prednaročilih društvom znižane cene. Ivan Jemec, vrtnarstvo — Maribor.
Avgust Kobilca,
taputnik io dekorater, Ljubljana, Dunajska c. 25 vhod Dvorakova 3, dvorišče, se priporoča za ' Specijalna tapetniška dela
Poceni meso!
Od sobote dne 31. januarja 1931 naprej dnevno: Govedina po 10—12 Din Teletina po 12—14 Din Svinjetina po 14—16 Din za kilogram na stojnici
Frldetika Weitzl, Maribor — Glavni trg.
Lahek voz
na peresa za prevoz pohištva, event. zapravljiv-ček, kupiva. — Erman & Arhar, Št Vid nad Ljubljano.
Stroji
navadni ali avtomatski okrogli pletilni stroji na elekt 4 ni pogon, dobro ohranjeni se kupiio Ponudbe na upravo »Slov.« z navedbo cene pod šifro .-Slroj za nogavice 156...
t р^ХРмгЕММшЛ
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Diu kg čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-ham po poštnem po»zetiu L BROZOV1C - Zagreb llica 82 Kemična čistilnica pcria
la stavbe
vsakovrsten suh tesan in žagan les, ladijska tla, ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Tel. 2424
Volna, bombaž,
nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log, Liubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.
Ifuria otesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom GLAVEN je mast
Doblto » lekarnah, dro-gerijah ali naravnost ii Ivoruice in glavnega skla-diVa
Ii. ПРМДН lekarnar •• ч»дн
Varujte so potvorb
Tr delne modroce
za postelje, v kompletni izvršitvi, polnjene z zdravo morsko travo, sku[rtij
Din 300 -
razpošilja po pošti z jamstvom, da se neod-govarjajoče zamenia brezplačno ali vrne denar. - Na zahtevo dobite brezplačni cenik 112 strani. Trg. iu odpr. tvrdkn
Ciïpûier/ôHcr
- Tatjirb. s
Bolečine in zbadania
v kosteh - členkih mišicah - ledjih
zobeh - slavi
odstrania takoj
ALGA
^^^ za masaZo >1/ Masirajte se ie nocoj • že zjutraj boste vstali
prerojeni
аггл se dobiva ooisod	Po pošti pošlje
HLUH 1 8 ehleniCB Din 16	Laboratorij „ALOA" Sušak
4 stek. Din 77 -, 8 slek. Din 131-, 14 stek. Diu 205 -, 25 stek. Din 320'-
A. vtomobllistl 1
Mo to cikli stil
Šofer in samovozai
Spisal inž. Josip Štolfa.--Cena vezani knjigi Din 140"—
Jugoslovanska knjigarna v LJublfanl.
Preselitveno naznanilo U Odvetnik dr. Fran Novak
sporoča, Ha se preseli s 1. februarjem 19*51 iz svojih dosedanjih prostorov v Dalmatinovi ulici št. "5
v nove prostore Dunajska eesta št. ta-fl palača Ljubljanske Kreditne banke
Potrtega srca naznanjamo žalostno vest. da je nai preljubi sin in brat, gospod
Alojzij Trček
pleskarski mojster
danes po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti z« umirajoče, mirno v Goepodu zaupal.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 1. februarja 1931 ob pol 4 iz hiie žalosti Ob Ljubljanici — Kodeljevo it. 27 na
pokopališče v Š t e p a n j o vas.
Kodeljevo, Moste pri Ljubljani, 30. januarja 1931.
Žalujoči: Elizabeta Trček, mati — Antonija in Ivenka, sestri in ostalo sorodstvo.
REKiflriA.-SlOVEriCU
^^naivsotine,».
тш
leiii
Zahvala
Za številne izraze globokega sočutja ob nenadni in težki izgubi naše ljubljene sestre, tete in svakinje
Lucije Treo
izrekamo tem polom vsem najtoplejšo zahvalo.
Zlasti pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, vsem darovalcem krasnih vencev in nežnega cvetja kakor tudi vsem, ki so jo v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 30. januarja 1931.
Globoko žalujoči ostali.


V	neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga in srčno dobra mati, sestra, teta in svakinja, gospa
Viktorija Pristovšek
soproga šolskega upravitelja in učiteljica v pokoju
dne 30 t. m. po kratki, mukcpolni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 1. februarje 1931 ob 4 popoldne iz mrtvašnice Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu,
V	Ljubljani, dne 31. januarja 1931.
Globoko žalujoča rodbina Pristovšek in ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani,
Pohištvo
oriprosto iu najmodernejše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni
киш/ш m sinova
St.Vid nad Liubl jann — uasprot kolodvor*
Čevljarska zadruga v Ljubljani javlja svojim članom, da je umrl njen član, čevljarski mojster, gospod
Шор tairman
Pogreb se bo vrši! v nedeljo ob po! 2 iz hiše žalosti Poljanska cesta 31.
Blag mu spomin!
Odbor.

ura
1 * N .'
3 c rc i en tu e o
.5, з « o
ra s? £ i«
^	U p,
»J	b
e- .S
« 2 НЛ A
= 3 O 0)
•S»
"tO _ e ™
0	(9
01
'I
J2
>и s « &
S«
8 o
5 >
01
> НЛ
s •
O c
o * £2 ■ s
S o
N —
0) >i/l > «•
JÛ C
o 10 10 E
X —
n (0 » *
s i
er
Eo
° S «I
x O
Dne 16. FEBRUARJA 1.1, se bo vriilo
žrebanje dobitkov obveznic vojne škod
s sledečimi dobitki:
1	dobitek za Din 500.000 —
2	dobitka po Din 250.000— 5 dobitkov po Din 100.000 —
10 dobitkov po Din	50.000 —
20 dobitkov po Din	25.000 —
50 dobitkov po Din	10.000 —
100 dobitkov po Din	5.000 —
PRODHiflmo te dri. nbueznice tudi na mesečno odplačilo in sicer nalmznj:
2 komada nominale Dili 2000'— na 18 mesečnih obrokov po Din 62*— ali 2 komada nominale Din 2000*— na 24 mesečnih obrokov po Din 48 —
Že 2 izvršenim prvim vplačilom dosežete pravico za sodelovanje pri žrebanju in za dobitek!
Bankovno komanditno društvo П. REIN I DRUG, Zagreb
Ilica 15, Trs Kralja Tomisiava 17 — Podružnica BEOGRAD, Knez Mihajlova 47
g
N. a 4
s3«
oj 2j io 2 5 o — rt •
a S « os?
SES
S? 3
o ?
«S *
° 2 -CT — •
« o» s' re Si EL
n o a
2, 3 rt n < *
« и 3
O rt £
3 rt
. v« *
O
a
o ш
«1 O. OL
■■ SLr, i — 01
1	« o
5 &
Sr
a> — ; 3 3 <
s s S
2	3 £
O) o z
w 5 *
rt S t/» i o jo
—	= m
3	= J
3 N' _
-	rt o
E S
I S o
F. ROS, UIIBUHNO
Židovska ulica it 5 — nudi neprekosljive pletilne stroje »Walter«, vse pripadajoče potrebščine, hitri pouk v pletenju, volno, bombaž in pletenine lastnega izdelka v veliki izberi in po nizkih cenah.
Zavarovalnica v Ljubljani sprejme takoj
uradnika
Prednost imajo v zavarovalno stroko uvedeni akvi-ziterji in organizatorji. Lastnoročno pisane ponudbe s curriculum vitae poslati na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Zavarovalni uradnik« it. 1026.
Ako imate skrbi glede nabave
pohiitva
se obrnite na EGIDIJ IN KAROL ERJAVEC,
zaloga in prodaja pohištva, Brod (poleg tacenskega mostu), St. Vid nad Ljubljano. Tam dobite vsa navodila in boste kar najsolidneje postreženi. Za vsak izdelek se jamči brez zahteve! Ogled tudi ob nedeljah.
Vinarska zadruga »Haložan« s sedežem v Sv. An* dražu v Halozah priporoča
izvrstno in močna vino
vsake vrste. Interesenti za dobra haloška vina naj se obračajo na načelstvo zadruge. Pošiljamo tudi
Načelstvo.
vzorce vtn.
u vfa'i >• »vtvY-' ч-*'

»Vit».
»KATOLIŠKO TISKOVNO DRUŠTVO« v Ljubljani naznanja, da je na večer 29. januarja boguvdano, večkrat potolažen s svetimi zakramenti, izdihnil blago dušo: društveni soustanovnik, član in bivši dolgoletni tajnik
preiat dr. 3osip Lesar
č. kanonik ljublj. stolnega knpitlja, profesor bogoslovja v p., Bivši semeniški ravnatelj itd.
Na pragu pred zlatomašniškim jubilejem je bil po kratkem bolezenskem trpljenju poklican na večni nebeški jubilej.
Pogrebni sprevod bo danes popoldne ob pol treh izpred hiše št. 7 — Pred škofijo.
Društveniki! Prosimo za »memento«.
Načelstvo.
?»4 i, • • ч • ...•v
'_____., ■■■_■ af-^vAg' ; ^

STOLNI KAPITELJ V LJUBLJANI žaluje zaradi smrti svojega častnega člana, gospoda
preiata dr. Josipa Lesarja
apostolskega protouotarja, bivšega semeniškega ravnatelja in bogoslovnega profesorja
Umrl je po kratki bolezni, pokrepčan s svetimi zakramenti, v četrtek, 29. t. m., ob pol sedmih zvečer. V soboto ob pol treh popoldne spremimo njegovo truplo k Sv. Križu, kjer bo čakalo častitljivega vstajenja.
V Ljubljani, dne 30. januarja 1931.
iisif s
i a. as o. ►
6<Io< <= - «s
o ; _ 3 % A§2
a E 00 O » î3e k •Ј-Лса 5 -S jr
J ■■ " _ d m 2! » m
u v n v'
m i _ S 33 •e* » Л »
S i f 15*
o dO a Oj
fôu5 S
"•«■ša
e ; M » * »
5	S i • -2 s 1: а t
sa
t
oyj s -jS
'N _ ^ JC < Q
li—J ^
рл M "
C3 » i
5 o rf g 5 • ■805 S
j^Scž I
H ans Dominik:
IHoč Ireh
Roman l7 let» 1055
97
Ostalo je mirno. Le žvižganje odhajajočega zraka je pojemalo bolj in bolj. Sedaj le še lahek šum. Kazalec je stal na ničli. Pritisk je bil izenačen. Gora je stala, ne da bi potrebovala opore stisnjenega zraka.
Hitro je izlizal mali žarilnik nov izhod skozi lupino gore. Sedaj je bilo najvažnejše, da uredijo anteno in da vzpostavijo zvezo z ostalim svetom. Antena je ostala na pobočju gore nepoškodovana. Le zveza z aparati je bila ob nesreči pretrgana. V desetih minutah so napeljali zasilni vod. Komaj so napravili zadnjo zvezo in privili zadnji vijak, že so oživeli zopet aparati, ki so mirovali vse te dneve. Barvna pisala so udarjala, kolesa so se vrtila in traki z gostimi Mor-sejevimi znaki so se vili izpod pisal. Vesti iz Amerike in Evrope, iz Indije in Avstralije.
Usoda je šla svojo pot. Vojna je bila izbruhnila. Angleške in ameriške zračne sile so že trčile na najrazličnejših točkah sveta druga ob drugo. Veliko angleško bojno brodovje je zapustilo svoje pristanišče, da napade ameriško vzhodno obalo. Ameriško brodovje mu je oflplulo nasproti. Samo še štiri in dvajset ur in prišlo bo do silnega boja sredi na Atlantiku.
Vprašanje, ki si ga je bil tolikokrat zastavil Erik Truvor v teh dneh, ko je moral proti svoji volji počivati, je bilo odločeno. Odločeno je bilo tako, kakor se je bal v nemirnih nočeh. Človeštvo ni poslušalo njegovih besed. Ono ni zmožno, da bi se vladalo samo. Gospodarja potrebuje, ki bi ga prisilil.
Čutil je, kako se rušijo njegovi ideali. Oni zunaj
ne delajo ničesar radevolje ali zavoljo kakega ideala. Kdor ima moč ali misli, da jo ima. jo brezobzirno izrablja. Njegova svarila so izzvenela in nihče jih ni poslušal. Poslušal bi jih le, ako pošlje za vsakim svojim poveljem ogenj in smrt.
Ura odločitve je napočila. Ako hoče izvršiti, kar si je namenil, kar je smatral za svoje poslanstvo, potem mora nastopiti kot gospod. Čisto jasno je bil premislil to nujnost v dneh ujetništva, toda sedaj se je ustrašil, ko je napočila odločilna ura.
Ali ne bodo prezrli njegovih namer? Ali mu ne ho svet podtikal drugih namenov? Ali ne bo pripisoval neizmernemu častihlepju, kar je le grenka nujnost?
Ni strpcl dlje v ozkih votlinah. Planil je na piano. Skakal čez žamete, ki so žareli rdeče v žarkih zahajajočega solnca. Tekel je in čutil, da so uničene vst. stare ideje in ideali Pankong Coa.
Zasopljen je obstal. Bal se je pred odločitvijo, pp'd odgovornostjo, pred sklepom.
Za ledeno skalo je veter nanesel svežega snega. Tu se jc usedel in čutil, kako se oprijemajo beh" snežinke kakor pernica njegovih udov. Obšla ga je težka obupanost in utrujenost. Bil je čisto miren.
Kako l»i bilo, če bi tu obležal, če bi zaspal setiaj? Odgovornost'., osovraženemu sklepu bi se izognil s prostovoljno smrtjo?! Kako dolgo bi trajalo, da bi severni mraz spremenil kratko dremavico v večno spanja Kako lepo bi moralo biti, ako bi tu zadremal in odšei na veliko morje večnega miru in pozabe, v katerem se poležejo vsi valovi življenja.
Ali je bil mraz, ki je začel že učinkovali, <)a je občutil !elo lahko in so mu misli postale sanjave in gibčne?
Polastil se ga je mračen, pobožen spomin. Da bi sklenil roki! Slekel je težke kožuhovinasle rokavice in sklenil prste. Tedaj... se je zdrznila njegova desnicu.
Kaj je to mrzlo, česar se je dotaknil? Mrzlo in p-koče obenem. Dvignil je roko k obrazu. S sredinca levice mu je žarel nasproti aleksandrit, ki se je sedaj svetil ludi pri dnevni luči živordeče, Kakor ga ni še nikoli videl.
V hipu je bil na nogah.
Da se ukrade svoji lastni usodi? Da pokaže živ-ljenju bojazljivo hrbet? Ne, nikdar, četudi bi pot vo dila na Golgoto.
Človeštvo tam zunaj hoče boj in moritev. Naj ima vsega v izobilju. Ko šiba božja jih hoče straho-vati, dokler ga ne bodo ubogali brezpogojno.
Trdna železna volja se je izražala na njegovem obrazu.
Z mirnim in trdnim korakom je šel k gori. Vstopil je vanjo in stopal po hodnikih do prostora, kjer so stali veliki žarilniki. Rdeča zarja je sijala skozi zelenkaste ledene stene in napolnjevala dvorane in hodnike s čarobno lučjo. Popolno tišino, ki je vladala tu v pokrajinah večnega ledu, je prekinjalo le tiho tiktakanje brzojavnega pisala. Bobneče so udarjali l'ini^ pisalni vzvodi aparatov in zabeleževali s pikami in črtami poročila, ki so prihajala po zraku iz vseli delov sveta in so jih lovile zanke antene.
Silvester je sedel na lahkem stolu pred cniir pisalnih aparatov. Držal je nepremično papirni trat v rokah, kakor da se ne more ločiti od ene edine vesti. Njegovo postavo je obdajala svetloba, ki se je zrcalila v rdečkasto zelenih odtenkih v prostoru. V tej luči je izgledal njegov obraz bled ko mrtvakov.
Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani Karel Cet
Izdajatelj Ivan Itakoveb
Urednik; Prane Kromžar.