Z77. Stnflta. V HI, W I lf •■• II Imt« UVII. lelo. .Slovenski Narod' velja v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto naprej • • • • K 24*— pol leta m • • • • • 12*— četrt leta „ , • • . . 6 — sa mesec . I • • • ■ 2*— v upravniStvu prejeman: celo leto naprej . t • • K 22-— pol leta „ • • • • • 11'— četrt leta m • • . t • 5*50 na mesec - » • • • • 1*90 Dopisi na} se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Creinlsrvo: Enaflova mile« it 5 (v pni: ju ;cu\) telefon it 14, Inserati veljajo: peteroatopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., M dvakrat po H vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavništvu naj te pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Lid, to Je administrativne stvari. ■ Fommbu ttevflka wl|a It vtaar|tv. ———— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Naroins Ustaraa" telefon it SS. .Slovenski Narod* volja po voitli za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta m „ • , p 13'— četrt leta m „ . • • 6*50 na mesec m m • • • 2*30 za Nemčijo: celo leto naprej . . . K 30*««* za Ameriko in vse drage dežele: celo leto naprej . . . . K 35V^t Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« UpravnMtvo (spodaj, dvorišče levo), SnaHova ulica it 5, telefon it S5. l¥Ste¥na vojna. Na jugu se vrše boji na celi fronti. — Naša armada napada Lazarovac. — Odbit ruski napad na južno fronto pri Przemyslu. — Rus? se umikajo preko Mlave in Lipna. — Pri Lodzu in Čenstohovu še bitka ni odločena. — Na Francoskem in v Flandriji je položaj neizpremenjen. NA JUŽNEM BOJIŠČU NAPREDUJEJO OPERACIJE PROTI LAZA-ROVCU. Duna], 20. novembra. (Kor. ur.) 2 Južnega bojišča poročajo uradno z dne 20. novembra: Parcijelni boji na celi fronti. Napad na utrjeno pozicijo pri Laza rove u ugodno napreduje. Včeraj smo vjeli 7 častnikov in 660 mož. Neugodno vreme; na hribih 1 meter snega, v nižinah poplave. * NAŠI USPEHI NA RUSKEM POLJSKEM. — TEŽKE IZGUBE PRED PRZEMVSLOM. Dunaj, 20. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo dne 20. novembra: Tudi včeraj sta imeli zaveznici na ruskem Poljskem povsodi uspehe. Odločitve še ni bilo. Število vjetih Rusov narašča. Pred Przemvslom je imel sovražnik pri takoj odbitem poskusu, spraviti močnejše varovalne čete bližje do južne trdnjavske fronte, težke izgube. Načelnik namestnika generalnega Štaba pl. H 6 f e r, generalmajor. * RUSI SE UMIKAJO PREKO MLAVE M LIPNA. — BITKA PR! LODZU IN ČENSTOHOVU SE NI ODLOČENA. Berolin, 20. novembra. (Kor. rrad.) Wolffov biro. Veliki glavni stan dne 20. novembra dopoldne. Na vzhodno pruski meji je položaj neizpremenjen. Zapadno od jezerske planote so se Rusi polastili nezasedene poljske utrdbe in v njej nameščenih starih, nepremičnih topov. Deli sovražne armade, ki so šli nazaj preko Mlave in Lipna. se nadalje umikajo. Južno od Plocka je naš napad napredoval. V bojih pri Lodzu in vzhodno od Čenstohova še ni odločitve. Vrhovno aroiadno vodstvo, * NA FRANCOSKO - NEMŠKEM BOJIŠČU NI SPREMEMB. Berolin, 20. novembra. (Kor. urad.) \Volffov biro javla: Veliki glavni stan dne 20. novembra dopoldne. V zapadni Flandriji in na severnem Francoskem ni bistvenih sprememb. Omehčana, na pol zamrzfa tla in snežni viharji ovirajo naše kretnje. Francoski napad pri Combraiju, jugovzhodno od Verduna, smo odbili. Vrhovno armadno poveljstvo. Parno ob rami. Berolin, 20. novembra. (Kor. u.) V Članku z napisom -Ramo ob ran i«, poudarja »Berliner Zeitung am Mit-tag-< skupnost postopanja nemšk in avstrijsko - ogrske armade na zapad-nem Poljskem. Opozarjajoč, da zves-ne vojne prej niso imele posebr £a ugleda, naglasa list, da so sedaj take razmere na nemški kakor na avstrijski strani popolnoma drugačne. List izvaja: Med obema armadama vlada popolno soglasje in tako tudi med njiju voditelji. Dokaz tega je dosedanji potek vojnih dogodkov na vzhodnjem bojišču. Zlasti je treba naglašati, da so Avstrijci svoje posebne interese popolnoma na stran postavili in da zasledujejo pri vseh operacijah zgol velike cilje vojne in dosego zmage na odločilnih točkah. Zadnja operacija Hindenburga je bila samo vsled tega mogočna, da je avstrijska armada na drugih delili bojišča posegla vmes. Na kak način se je to v posameznostih zgodilo, se iz lahko razumljivih vojaških ozirov ne more natančno pojasniti, šele pozneje, kadar bo mogoče od teh gibanj vreti zastor, se bo spoznalo, na kako izvrsten način sta se obe armadi in njih voditelji med seboj podpirali. List opozarja na znatne uspehe avstro - ogrske armade na južnem krilu in končuje: Ta pripelje soglasno sodelovanje obeh armad v prihodnjih dneh do popolnega uspeha in bo dokazano, da se da tudi v zveznih vojnah pri skupni uporabi armad različnih držav na istem bojišču potom enotnega energičnega vodstva in za-stavljenja vseh razpoložljivih sil sovražnika uničiti. VELIKI BOJI NA RUSKEM POLJSKEM. Na Ruskem Poljskem bijejo nase in nemške čete srdit boi proti silni ruski armadi. Več kot 20 armadnih zborov je Rusija tam zbrala. Dosedanji boji potekajo za naše ugodno. Na severnem krilu na ruskem Poljskem so Rusi v defenzivi, pa tudi na južnem delu tega bojišča naše napadanje uspešno napreduje. Ohleganje Przemvsla še ni prišlo preko prvih priprav. Zdi se. da to pot Rusi nočejo žrtvovati tako silnih množin vojaštva, kakor pri prvem obleganju. Na južni fronti se Rusom do sedaj še ni posrečilo postaviti svoje težke oblegovalne baterije v ugodne pozicije pred trdnjavo. Pač so poskusili Rusi zasesti neko važno pozicijo, vendar je bil ta poskus popolnoma brezuspešen. O bojih na Ruskem Poljskem piše »Lokalanzeiger«, da je rusko desno krilo, ki je bilo pri Vloclavku in Kutnem premagano, zopet samo še kakih 50 km od Varšave. Iz Bero-lina poročajo nadalje, da je izgubila ruska vojska pri ten\ porazu kakih 40.000 do 50.000 mož. »Politiken« zopet piše, da je ruska armada, ki je bila prodrla proti nemški in avstrijski meji, zopet na povratku na črto Varšava - Ivangorod. Krakovska »Nova Reforma« piše o zadnjih bojih: Veliki zamah ruske armade v severovzhodnjem delu Poljske se je izredno hitro zlomil, kar je karakteristično za vsako rusko ofenzivo. Še pred kratkim so krožile vesti o prodiranju ruske armade na Berolin in sedaj pravi »Novoje Vremja«, da so večje operacije na Poljskem sedaj še nemogoče, ker se morajo ruske čete pred vsem reorganizirati. Isti vir pravi, da se bodo vršile pred vsem operacije na Vzhodnjem Pruskem. Glasom drugih petrogradskih poročil pa bodo Rusi nastopili najprej proti Avstro - Ogrski in Turčiji. *Az Est« poroča iz Wyskowa: Naše čete drže črto ob Karpatih popolnoma zasedeno. Ze več dni pada sneg in mraz pritiska. Kljub temu je položaj naših čet izboren. Ze kakih 10 dni se ni pripetil noben slučaj, o katerem bi sumili, da je kolera. Berolinski »Lokalanzeiger« poroča preko Kodanja: Novo rusko rudno poročilo o zadnjih zmagah Nemcev nad Rusi pravi: Med Vislo in Varto so se naše prednje straže med bojem z Nemci, ki so v naskoku prodirali, umaknile na reko Bzuro. Sovražniku se je posrečilo v okolici Lešice - Otlova zasesti nekatere pozicije, od koder pošilja sedaj svoje sprednje čete v smeri na Pauntek. O strategičnem položaju na ruskem Poljskem piše neki švicarski vojaški kritik, da stoji Hindenburg sedaj v hrbtu ruskega desnega krila, skoraj v črti. ki gre preko Varšave. Sunek gre na Lodz. V koliko se more kazati učinek napada z bopa. ni mogoče reči že z ozirom na silno moč ruske armade. Vsekakor pa je ta stranski sunek rusko ofenzivo popolnoma izpodvezal, provzročil splošno protiofenzivo nasprotnikov ter se je posrečilo prisiliti Ruse, da so sprejeli bitko v pokrajini, kjer ne razpolagalo več z dobrimi zvezami in kjer svojih mas ne morejo več primerno operativno gibati. Sedaj se mora pokazati, v koliko izenačuje premoč druge vrline. * i Položaj na severnem bojišču po ruskih poročilih, »Berliner Tageblatt« priobčuje preko Kristijanije poročilo ruskega generalnega štaba z dne 17. novembra o bojih na vzhodu: »V vzhodnji Prusiji prodira sovražnik na fronti Glombin - Vengobork (Angerburg), pri čemer ima še v svojih rokah vse prehode k Mazurskim jezerom. Na fronti Visla - Varta še vedno trajajo boji, ki dobivajo značaj velike bitke. Nemci imajo tu zbrane znatne sile svoje armade. V Galiciji napadamo v okolici Dukle in na Užočketn dor-skem prelazu zadnje straže.« O bojih na severu. Krakovska »Novva Reforma« piše: »Nekaj dni sem slišimo v Kra-kovu zamolklo grmenje topov, prihajajoče s severa. Zdelo se je, da je to običajna predigra k bitki, ki se ima pričeti šele čez nekaj časa. Toda pokazalo se je, da je naša armada izredno brzo zavzela nove pozicije, se ukrepila v strategičnem oziru ter prešla v ofenzivo, kar je treba označiti kot velevažen pojav.« Na drugem mestu piše isti list: »Nekaj dni sem je v Krakovu slišati ponoči in v predpoldanskih urah grmenje topov in sicer s severne strani. To grmenje je bilo silno izrazita in pokanje je bilo zelo gosto. Grmenje se je zlasti slišalo na Rynku. Pre* bivalstvo je trumoma romalo na Blonija in poslušalo brez vsakega znaka vznemirjenja in razburjenja topovsko godbo. Bitka se je vršila v znatni oddaljenosti od mesta.« Te vesti »Nowe Reforme« se najbrže tičejo o bojih pri Pilići in Wolbromu, o katerih je pred dnevi uradno poročal v komunikeju namestnik načelnika generalnega štaba pL Hofer, Na severnem Ogrskem lit v Bukovini. »Az Est« poroča, da vlada v ko mitatu Marmaros popolen mir. Prebivalstvo se vrača v svoja stanovanja ter dobiva živila. Kmetje, med njimi mnogo Romunov, hite podpisovat vojno posojilo. LISTEK. Varšava. V sedanji vojni vzbuja Varšava posebno pozornost in zato bo morda tega in onega zanimalo izvedeti, kako je kaj bilo v Varšavi pred vojno. Varšava ima svojo posebno družabno konstrukcijo. V tem mestu žive namreč tri družbe, ki se med seboj razločujejo po tipu, po jeziku, po veri, po navadah, po načinu življenja in po idejah, da, celo po obleki, te tri družbe, ki imajo sicer med seboj mnogo stikov, pa so — govorim le o tem, kako je bilo pred vojno — vendar v vednem navskrižju, so poljska, ruska in židovska družba, Poljakom na Ruskem se je po delitvi dobro godilo, medtem ko Po- j Ijaki v Avstriji takrat niso imeli ■ vzroka, da bi bili zadovoljni. Toda to se je spremenilo po poljski vstaji; v Avstriji se je začelo Poljakom jako dobro goditi in bili so kmalu negovani ljubljenci vlade, dočim je na Ruskem zavladal krut sistem. Vsa j uprava na ruskem Poljskem, vojaška | in civilna, je postala ruska in to le provzročilo, da se je naselilo v tej provinci vse polno Rusov. Vsi državni funkcionarji so bili Rusi, po jeziku 1 in po veri. I Poljska družba je bila strogo katoliška. Poljakom, živečim med pravoslavnimi Rusi in luteranskimi Nemci, je bila cerkev res mogočna zaščitnica njihove narodnosti in zato so se je s tako vnemo oklenili. Strastno so čuvali svoj jezik in gojili z ljubeznijo in požrtvovalnostjo svojo literaturo in svojo umetnost, ki sta obe vseskoz narodnega značaja. Birokratski element je bil v poljski družbi le maloštevilen, kajti zgod;Io se je malokdaj, da je kak Poljak dobil uradniško mesto, izvzemši pri železnicah. Poljsko družbo so tvorili v prvi vrsti bogati aristokratje, ki so živeli v Varšavi iz nekake tradicije, izhajajoče še iz onih časov, ko so bile vse javne službe rezervirane poljskim plemičem. Dalje so bili v družbi bogati posestniki in pa neodvisni in-teligenti, advokatje, zdravniki, pisatelji, žurnalisti, umetniki in privatni uradniki, Poljaki in Rusi se niso marali. Rusi ljubijo Varšavo, morda zato, ker je — izvzemši Petrograd — najbolj zapadno . civilizirano mesto v ruskem carstvu, časih so Varšavo imenovali severno Florenco in zaslužite je to imenovanje. Občevanje med Poljaki in Rusi Je težko ne le vsled naravnih predsodkov in ljubosumnosti, ampak po* glavitno zaradi jezika. Izobraženi Poljaki so vsi ruskega jezika popolnoma zmožni, saj je v Javnih Šolah ves poduk ruski. A če tudi je Poljak ruskega jezika zmožen, govoriti ga neče. Jezik mu je usiljen in kadar ni njegova zakonita dolžnost, da ga govori, ne spraviš iz njega ruske besede za nobeno ceno. Pred sodnijo in sploh v uradih mora tudi Poljak ruski govoriti, a v privatnem in družabnem življenju ti ne izgovori po ruski tudi Če je še taka zamera. Rusi znajo pa poljski samo za silo. Ker je v uradih vse ruski, se jim ne zdi vredno, da bi se poljskega jezika naučili in zato bi bilo občevanje med Rusi in Poljaki skoro nemogoče, če hi ne znali eni in drugi francoski. Nič ne kaže bolje krepke življenjske sile poljskega naroda, kakor dejstvo, da z železno trdovratnostjo skrbi za veljavo svojega jezika. Vzlic francoskemu občevalne-mu jeziku je napetost med Rusi in Poljaki v Varšavi velika. Mnogo pripomore k temu, da odlično poljsko meščanstvo sploh ne mara imeti stikov z Rusi. Poljska aristokracija je vsled svoje vzgoje v družabnem oziru nekoliko internacionalna, meščanstvo pa je ponosno, skozinskoz narodno in nepopustljivo. Vse polno je takih poljskih meščanov, ki pravijo, da noben Rus ne sme v njihove hiie. Še strastnejie in brezobzirne^ še pa so poljske žene. Tako so vnete1 za poljsko stvar, da se niti za to ne zmenijo, kake sitnosti in težave morajo njihovi otroci prestati oi mirih učiteljev v šoli. Poljski starši prepovedujejo svojim otrokom vsako občevanje z ruskimi otroci. Vsled tega poljski otroci niso izvežbani v ruskem obcevalnem jeziku in se morajo torej šolske lekcije od besede do besede na pamet učiti. To je silna težava, a ravno poljske matere ne odnehajo niti za las. Tako je bila pred vojno neprestana guerila-vojna med Poljaki in med Rusi. Časih zadobi prav čudne oblike. Tako na primer je bilo pred kakimi 20 leti v Varšavi ustanovljeno rusko gledališče. Poljaki so bili jeze iz sebe in so na dan otvoritve vpri-zorili posebno demonstracijo, pokupili so namreč vse prostore, v gledališče pa ni šel nihče. Ker poljsko Časopisje ni hotelo nič poročati o ruskih predstavah, je policija spisovala ocene in je časopise prisilila, da so morali te recenzije priobčevati. Poljski žurnalisti so se maščevali s tem, da so policijske recenzije namenoma napačno v smešnem smislu prelagali na poljski jezik. To nasprotje je šlo v vseh ozirih do skrajnosti Nikoli ni bilo Poljaka v gledaliSču, kadar se je igrala carska himna, nikoli niso Poljaki nič dali za dobrodelne namene, če so jih bil deležni tudi Rusi, vedno in dosledno so izvajali načelo: Rus je sovražnik Poljaka. Židovska družba v Varšavi je velika in Zidje so si ohranili vse svoje posebnosti. Svoj jezik imajo —nemškožidovskopoljski žargon — in poljski se uče tako kakor mi francoski, dasi so že šeststo let v deželi. Zidje se drže svojega jezika ravno tako trdovratno, kakor Poljaki svojega. Še kot izseljenci v New Yorku in v Londonu ga goje in imajo tam časopise in gledališke predstave v tem žargonu. Tudi svojo obleko imajo. Če ima kdo v Varšavi uniformo, je to gotovo Rus, Če je meščanski oblečen pa Poljak ali tujec, Žid pa nosi do tal segajoč kaftan in posebnega kroja čepico. Orijentalsko izgledajo in če jih vidiš v večji skupini na trgu, se ti zdi, kakor da si V starem Jeruzalemu. Kakor se razlikujejo od Rusov in Poljakov po veri, po jeziku, po obleki in po tipu, tako se razlikujejo od njih tudi po socijalnem poklicu, vsi se bavijo izključno s trgovino. Poljski Zid nima nič zaupanja v zemljiško posest; tudi najbogatejši Zidje imajo ves svoj denar naložen v zavodih in v papirjih. To se je ohranilo iz časov, ko je bilo Se mogoče, da so Žide kar pregnali iz kakega kraja in jim zaplenili posestva. Tudi z industrijo se bavijo Zidje v ruski Poljski le izjemoma. Trgovini pa so narav« nost strastno odani. Tudi Zidje se ne razumejo dobro, ne z Rusi. ne s Pollaki Tako Rosi Stran 2. •SLOVENSKI NAKOL>\ One 21. novembra 1914. 277 ste v. Iz Darne Vatre poroča Isti list, da se vrača velik del prebivalcev v Črnovice. Rusi so vzeli s seboj iz Crnovic 19 meščanov kot tale, Rusi Imajo 4 milijone vojakov na bojišču. Dunajska »Die Zeit« poroča: Iz Londona Javljajo natančne podatke o številnosti ruske armade. Rusi so postavili 21 armadnih korov proti Nemčiji in 15 proti Avstro - Ogrski K temu prihajajo še štiri armade drugega poziva, tako da znaša celokupna sila ruske armade na severnem bojišču 3 in pol milijona mož. Poleg tega so Rusi postavili proti Turkom močno armado, ki šteje pol milijona mož. Kako sodijo nasprotniki o naši armadi? Iz Kopenhagena poročajo: V pe-trogradskem poročilu newyorškega lista »The Sun«, se navaja sodba, ki jo je izrekel o avstro - ogrski armadi neki ruski artilerijski častnik. Dotični častnik poudarja, da je imel opetovano priliko, da se je prepričal, da se avstro - carske čete bore z veliko vztrajnostjo in odločnostjo. »Opraviti smo imeli ves čas s krepko, vztrajno, dobro disciplinirano in dobro opremljeno armado. Njene vojne zalege so bogate, njena artile-rija pa strelja naravnost sijajno. V bojih pri Lvovu so kazale avstro-ogrske čete izredno hrabrost.« NASE PRODIRANJE V SRBIJI. O operacijah naše armade v Srbiji piše vojaški sotrudnik graške »Tagespost«: Srbski glavni stan sporoča, da bo srbska vojska vzhodno od Kolubare sprejela novo bitko. Srbi so si torej med aneksijsko krizo ustvarili močne utrdbe na črti Veliki Sopot - Arang-jelovac - Gornji Milanovac, ki obstoje iz več obrambni črt, ki leže druga za drugo. Tu se je srbska vojska tudi zbrala začetkom vojne. Za vrhovno poveljništvo naših čet v Srbiji ta nameravana srbska defenziva ni mogla obsegati nobenega presenete-nja. Računalo je naše armadno vodstvo s to defenzivo, ko je poslalo večje kolone v smeri na Valjevo in južro od Valjeva. Ko so naši zasedli Valjevo in Obrenovac, je odredil fzm. Potiorek delno novo grupacijo svoj'h čet. Frontalne napade na močne srbske utrdbe je hotel svoj:m četam prihraniti. Kljub temu pa je bilo vendar umestno na nekaterih krajih srbsko lronto s silo napasti, da ti napadi preprečijo r" ugačro razporedbo srbskih čet. NasKok na vrhove vzhodno od Lazarevca je imel ta namen. Zopet otežkoea operacije silno neugodro vreme. Nižina ob Kolubari in 1 amnavcu je popolnoma preplavljena. Na vrhovih leži meter visok sneg. Kljub temu naš napad napreduje po načrtu. Pri presoianiu sedanjega položaja se ne sme prezreti, da stole naše čete pred srbskimi glavnimi pozicijami, ki so jih že leta in leta pripravili in ki se prav malo ali nič re razločujejo glede sveje odporne s:le od trdnjave. Tudi ni prezreti, da bo odločitev na tem bojišču obenem tudi odločitev vojne proti Srbiji; iz tega pa sledi tudi izredno trdovraten odpor srbskih čet, obenem pa za nas preudarni. energični in vendar oprezni nastop. Vsako prenagljenje bi bilo lahko škodljivo. Z zaupanjem smemo zreti v bodočnost, kakor Poljaki ne marajo Zidov, ki so se vsi priselili pred stoletji iz Nemčije; Zidje so bi!i iz poljske in iz ruske družbe vedno izKljučeni, kar je gotovo mnogo pripomoglo, da so jim ostale vse njihove posebnosti. Zlasti se je v zadnjih letih poostrilo nasprotje med Poljaki in Židi. Politični pritisk ruske vlade je poljsko prebivalstvo navdal s skrajnim nezadovoljstvom, ne le proti Rusom, nego tudi preti Zidom, ki so se vse bolj približevali Rusom. Vrh tega je zemljiška posesj, ki je skoro vsa poljska, izgubila mnogo svoje vrednosti, do-čim so Zidje silno obogateli — in to je tudi poostrilo nasprotje. Tako je varšavsko prebivalstvo razdeljeno na tri skupine. Vsaka je do vojne živela zase, vsaka se je ločevala od druge kar je najbolj mogla, vsaka je mislila, da ne more obstati, če drugi ne izpodnese tal. Na tako uničenje pa do vojne resno še misliti ni bilo. Ruska družba je imela na svoji strani vso upravno in vojaško moč države, poljska družba je reprezentirala nravno in intelektualno dušo celega poljskega naroda, vse njegove ideje in vso njegovo gospodarsko siio, židovska družba pa je potegnila v svoje roke važne socijalne funkcije in ogromno mnogo premoženja. Bomo videli, kako se bodo po vojni premenile te razmere, S. O položaju v Srbiji piše rtnoki »Popolo Romano«; Z ozirom na težavni položaj srbske armade, ki šteje Še 100.000 mož, nasproti 300.000 Možem Avstrijcev in Ogrov v najboljšem stanju. Je nadaljnji odpor nemogoč. »Reichspost« pa Je baje ie izvedela, da Je Srbija v Pariza »Javila, da Je gospodarsko uničena in da se ne more več naprej bojevati. Srbska armada se v neredu umika in se bo poskusila pri Kragujevcu zadnjič ustaviti. Srbska vlada Je v Atenah Še enkrat storila nujne korake, da dobi pomoč. Nadaljnji zapletijaji na Balkanu se zde prav verjetni. POSKUSEN VPAD ČRNOGORCEV V DALMACIJO. Graška »Tagespost« poroča: Črnogorci so v zadnjem času poskušali vpasti v Dalmacijo in so zlasti v smeri na Grab, južno od Irebinia poskusili sunek, ki bi se bil moral raztegniti potem v smeri na Dubrovnik. Od tod. kakor pri drugih malih spopadih, so jih naše obmejne čete brez velikih težkoč pognali čez mejo nazaj. Crnogorci so imeli v tem boju resne izgube na moštvu. V Boki so Črnogorci zadnje tedne nadaljevali obstreljevanje Kotora in naših višinskih pozicij ter so potratiM mnogo municije. Obstreljevanje je trajalo \ eekrat 24 ur neprenehoma. Črnogorci so pri tem prizadejali Kotoru le malo škode. Mirovanje operacij pred Kotorom. Z Reke poročajo peštanski listi: Nekaj dni sem razsaja v Adriji strahovita burja, ki enemogoeuje vsako akci'o francoskega brodovja. Razen tega leži povsodi gosta megla, ki zavira francoske ladje, da ne more podpirati Črnogorskih svojih zaveznikov, ki silno trpe vsled neprestanega obstreljevanja s strani naših kotorskih baterij. Na Lovčenu je sneea do kolena. Slabo vreme in silna učinkovitost naše artiljerije sta silno oslabila sovražnika na Lovčenu. Vsled tega se je položaj v Kotoru znatno zbeljšal in mesto dobiva polagoma svojo vsakdanjo sliko. Oblasti skrbe za živila in prehrano, reveži dobivajo v ljudski kuhinji jedila in tople zimske obleke, poleg kavarne »Corr.ercio« je bila otvor jena še ena takozvana vojna kavarna. Na Čelu uprave stoji okrajni glavar Županovič. ki rešuje s pomočjo meščanske straže vse občinske posle. • * Povratek župana iz Visa. Žapan na Visu, Serafino Topich in drugi taki, ki so jih Francozi 3. t. m. vzeli s seboj, so včeraj dospeli na Reko. Župan pripoveduje, da so ga z I tsa prepeljali s torpedov ko na Kefa-lonijo. ki ie izhodišče za angleško-francosko brodovje za njegove akcije v južnih vodah. Na povelje nekega admirala, so dali županu onih 21.000 kron. ki so tvorile vojno kontribuci-•o, zopet nazaj. Tale so prepeljali v Malto in od tam v Marseille. Domov so se peljali preko Genove. One 19. t. m. so se odpeljali s parnikom »Un-garo Kroate* v Split. S ter1 je bil končan neprostovoljni iz1 t na Francosko. Vojno posojilo. Prihodnji teden se zaključi podpisovanje na vojno posojilo. Uspeh je doslej zelo ugoden in bo seveda še narasel. Evo zadnjih poročil kore-spondenenega urada: Podpisovanja vojnega posojila na Dunaju se nadaljujejo iako zadovoljivo. Pri centralni hranilnici dunajske občine ie bilo podpisanih nad 14 milijonov, pri prvi avstrijski hranilnici nad 4 milijone. Pri kreditnem zavodu, ki je sam prepisal 8 milijonov kron, je podpisala nadvojvodinja Annunziata znaten znesek, minister zunanj. del grof Berchtold 300.000 K. železničarska zavarovalnica proti nezgodam 1 in pol milnona. ogrska asekurančna družba v Budimpešti 1 milijon, baron Mavr - Melnhof 1 milijon. Pri Anglo - banki je bilo podpisanih 3 in pol milijona, pri Lander-banki, kjer je mejni grof Aleksander Pallavicini podpisal polovico svojega 500.000 K znašajoč^ga nakupa, je bilo podpisanih 1 V* milijona. Pri Bankvereinu so bili podpisani 4 milijoni, pri Zivnostenski banki 1 V« milijona, pri Unionbanki 12 in pot milijona. V Pragi so pri češki eskomptni banki podpisani 3 milijoni vojnega posojila, pri češki industrijalni banki 4 milijoni, pri Zivnostenski banki nad 14 milijonov. Komisija za deželno upravo je podpisala 647.000 K. BOJI V BELGIJI. Iz Haaga poročajo: Ker slabo vreme na Flandrskem slabo učinkuje na afriške in indijske čete, so del teh čet odposlali ter morajo seda] te čete delati na utrdbah pri Dunkerqaa. »Dat? Mtws« porote, da kopUafo Nemci iz svojih pozicij tunele ter se nenadno pokažejo 50 do 100 m bližje s strojnimi puškami Taki tuneli to bili v enem dneva trikrat zavzeti ia zopet izgubljeni. Beroliaaki listi poročajo, da so Francozi izgubili v bojih pri Bixshootu in Dixmuidenu 20.000 mož. Angleški poročevalci poročajo, da Nemci napredujejo v svoji ofenzivi, da pa imalo silne izgube. Nieuport je hudo trpeL Pri Ypresu grme topovi neprestana Vsa okolica Dixmuidena je 2 m pod vodo. Preko Monakova prihaja iz Londona poročilo, da je bil tretji oddelek angleške ekspedicijske armade dne 18. t. m. izpostavljen silnemu napadu z nemške strani. Kje se ie to zgodilo, angleško poročilo ne pove. Dva angleška bataljona sta imela posebno težavno nalogo. Nemški šrapneli so Angleže prepodili iz pozicij, ki so iih pa pozneje zopet osvojili ter vrgli Nemce nekaj sto metrov nazaj. Amsterdamski »Telegraaf« poroča, da so Nemci zopet pričeli z ofenzivo pri Nieuportu in Dixmuide-nu. Zavezniki so sedaj tudi južno od Dixmuidena ob Yseri in kanalu preplavili pokrajino. Neki belgijski vojak piše, da stoje vojaki v strelskih jarkih nad kolena v vodi. Francoska poročila o bojih v Belgiji priznavajo, da se je artilerijski boj pri Nieuportu, Dixmuidenu in Ypresu poostril. Ob kanalu južno od Dixmuidena je streljanje francoske artiljerije ustavilo dela Nemcev, da preprečijo poplave. Dva naskoka Nemcev, eden južno od Bixshoota, drugi južno od Ypresa sta se ponesrečila. Francozi so nekoliko napredovali med Bixshootom in Kanalom. Med Armentieresom in La Bassee-jem je bil artiljerijski boj posebno ljut. Splošno je v Parizu želja po miru zelo živa in tolažijo se, da bo kmalu konec tega strašnega klanja. * Naibolj krvava bitka te vojne. Berolinski listi javljajo: Londonska »Morningpost« zopet razpravlja o bitki na reki Yser in pravi, da je ta bitka najsrditejša in najbolj krvava v zgodovini človeštva. Angleži so postavili na bojišče ob Vseri 250,000 mož, med temi 35.000 Indijcev; Francozi 300.000 mož, med katerimi se nahaja tudi 40.000 Afrikancev. Razen tega je na bojišču še znatno število belgijskih čet. Nemška armada med Lillom in Nieuportom je brez dvoma še silnejša in številnejša, ker so Nemci na tem delu fronte prešli v ofenzivo. Odškodnina za belgijskega kral'a. »Lokalanzeiger« poroča iz Ženeve: Poslanec Denis Cochin obljublja belgijskemu kralju naslov kralja jeruzalemskega. Če bodo zavezniki kdaj zasedli to mesto. BOJI NA FRANCOSKIH TLFJL O bojih na francoskih tleh poročajo francoska uradna poročila: Ob Aisni so poskusile nemške čete prekoračiti reko v bližini Vail-ly]a. Bile so zavrnjene in uničene. Ob reki navzgor se je pričelo silno streljanje topov, enako pri Reimsu. Več granat je padlo v mesto. V Ar-gonih se ni vršila nobena akcija in-fanterije. S pomočjo min smo razstrelili več nemških strelskih jarkov. Na vrhovih ob reki Maas južno od Verduna smo prodrli na več točkah. V okolici St. Mihiela smo se polastili prvih hiš v kraju Chaitvancourt. Ta kraj je edino opirališče, ki ga Nemci tu še drže na levem bregu reke Maas. Sicer ni s fronti poročati ničesar novega. Druga poročila iz francoskih virov pravijo, da hočejo Nemci na katerikoli točki fronte izvojevati kako zmago. To jasno kažejo artiljerijski boji. Nemški voditelji imajo neomajno volio do zmage. »Norddeutsche Allg. Ztg.« poroča o obstreljevanju Reimsa: 49. dan obstreljevanja, tako štejejo sedaj prebivalci. Vsako jutro zapuščajo prebivalci svoje kleti in se postavijo na holme v okolici, da opazujejo boj artiljerije. Zvečer se vračajo v mesto. Zlasti starejši deli mesta so silno trpeli. Od 120.000 prebivalcev je ostalo v mestu samo kakih 40.000. Kakih 700 civilnih oseb je tudi padlo in 100 jih je ranjenih. Ponoči ne gori v mestu nobena luč. • i • Turška zmaga. Carigrad, 20. novembra. (Kor. urad.) Govoreč o zadnjem komunikeju glavnega poveljnika, poudarjajo Jurski listi* da se nahaja druga linija, %* katero so se Rusi umaknili, kakih 10 do 15 kilometrov od meje v najširšem delu doline Arakses. Pozicije pri Komu, ki jih je zavzeta turška armada, so oddaljene od meje kakih 20 kilometrov. Savet leži na jugu Datuma, Carigrad, 20. novembra. (Kor. urad.) Z ozirom na Članek lista »In-dependence Roumaine« o sveti vojni mohamedanski, pojasnjujejo »Ikdam« in drugi časopisi, da je sveta vojna naperjena izključno proti tripelenten-ti in njenim zaveznikom. • » f Turčija in Avstrija. Dunaj, 20. novembra. (Kor. ur.) Višjemu zapovednfku avstrijske armade. Njega c. in kr. Visokosti gospodu nadvojvodi Frideriku je danes došla sledeča brzojavka: »Čestitam Vaši c. in kr. Visokosti v svojem in v imenu cesarske otomanske armade in cbenem v svojem imenu na velikih uspehih, ki jih je Vaša junašna armada pod spretnim vodstvom generala Potioreka po hudih bojih dosegla v Srbiji. Enver, namestnik najvišjega poveljnika cesarske otomanske armade in mornarice.« Njega ces. in kralj. Visokost nadvojvoda Friderik je odgovoril z naslednjo brzojavko: »Zahvaljujem se Vaši ekscelenci najpnsrčneje za prijazne čestitke povodom uspehov naših vrlih Čet v Srbiji. Z odkritosrčnim zadoščenjem sem vzel na znanje vedno večje uspehe pod odličnim vodstvom Vaše eks-ceience stoječe hrabre cesarske otomanske armade in mornarice in sem prepričan, da se nagemu združenemu prizadevanju posreči sovražnika premagati. General infanterije nadvojvoda Friderik, c. in kr. višji poveljnik armade.« Obenem je Ni. c. in kr. Visokost telegrafično sporočila čestitke Enver paše fcm. Potioreku, zaslužnemu za-povedniku balkanske armade, ki je lahko nonosna na to priznanje hrabre cesarske otomanske armade. * POMORSKA BITKA V ČRNEM MORJU. Iz Kodanja poročajo: Petro-gradska uradna poročila potriujeio.da se je 18. t. m. vršila v Črnem morju pomorska bitka med neko turško vojno ladjo in močno rusko flotilo. Ruska admiralska ladja »Svjatij« Efstafij« je bila poškodovana, 4 ruski častniki in 29 mornarjev je mrtvih, 1 Častnik in 19 mornarjev težko, 5 lahko ranjenih. Boj je trajal četrt ure. Turška ladja je bila le nebistveno poškodovana. BOJI ZA EGIPT. Kakor poroča »Siidslavische Korrespondenz«, porečajo turški listi, da je sedaj v kratkem pričakovati v Egiptu odločilne bitke. 2e sedaj bi morali Angleži spoznati, da je njih položaj v Egiptu nevzdržen, ker prestopa mohamedansko prebivalstvo brez obotavljanja na turško stran. Turške čete se od dne do dne množe vsled pristopa prostovoljcev. * Italija pošlfe vofne ladje v Aleksandrijo. Kakor poroča »Seccolo« pro-klamaciia svete vojne v Egiptu, ni imela od Turčiie zaželjenega uspeha. Bati pa se je. da pride do nemirov v Kairu in Aleksandriji, pod katerimi bi trpeli tudi številni tam živeči Italijani, Italijanska vlada je zato sklenila v varstvo svojih podanikov sporazumno z angleško vlado poslati vojne ladje v Aleksandrijo. Portugalci v Aleksandriji? »Frankfurter Zeitung« poroča dne 19. novembra: Atenski list »Em-bros« javlja, da so prispeli v Aleksandrijo portugalski vojaki, da branijo proti turškim napadom Sueški prekop. Ta vest je docela neverjetna, ker je nedavno portugalska vlada kategorično izjavila, da se absolutno ne misli vmešavati v vojno. • • Vstaja v Maroku. Carigradski listi poročajo, da se vstaja v Maroku vedno bolj širi. Preko Rima poročajo, da je Fez, glavno mesto Maroka, od muzliman-skih vstašev ogrožen. Iz 2eneve poročajo: Francoska vlada je zaradi muzlimanske vstaje v Maroku in zaradi razširjanja poziva na sveto vojno, razglasila tudi nad Tunisom vojno stanje. • . • Bolgarska, Srbija in Grška. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Na orijentskem bojišču ni izključeno, da se dogodki razširijo. Na Bolgarskem je slišati glasove, ki govore za to, da se naj Bolgarska udeleži bojev. Vprašanje je, ali bo Grška, ki ima, kakor znano, pogod-j bo s Srbijo, priskočila Srbili na po- moč. Poročevalec Izjavlja na nfdlagi zanesljivih informacij, da smatra grški kabinet slučaj, da bi Grška posegla v svetovno vojno, kot nesrečo za Grško. Tako Venizclos, kakor tudi druge merodajne osebe, zastopajo mnenje, da je po očitnih porazih tripelentente. edino sredstvo, da se reši obstoj Grške kot samostojne države, najstrožja nevtralnost. Samo v slučaju, da bi bila Grška neposredno napadena, bi takoj opustila nevtralnost in prijela za orožje. Napetost med Srbijo in Bolgarsko. Iz Sofije poročajo: Pred kratkim je dovolila bolgarska vlada izvoz nekaterih predmetov, med njimi ovčjih kožuhov. Tranzitni promet preko Romunske je našel težkoče. Da ščiti deželo pred nadaljno škodo, je hotela vlada odpreti drugo pot. Kupila je avstrijske parnike, ki naj bi bili potem pod bolgarsko zastavo prevažali ob srbski in romunski obali blago. Romunska je to dovolila, Srbija pa se je protivila. Bolgarski poslanik v Srbiji ima nalog, zahtevati dovoljenje. »Daiiv Mail« o trajanju vojne. Berolinski listi razpravljajo o fantazijah »vojaškega« sotrudnika londonskega lista »Dailv Mail«, ki prorokuje, da bo vojna trajala tri leta. Nemški listi temu prerokovanju ne ugovarjajo, pač pa se norčujejo iz nadaljnih njegovih izvajanj. »Vojaški« strokovnjak namreč pravi, da se bo triletna vojna delila v teh - le 6 razdobij: 1. Nemška ofenziva v Belgiji in v Franciji. 2. Bitka na Marni in odstop k Aisni. 3. Bitka na Aisni do Calaisa. 4. Odstop Nemcev na Moso in bitka na Mosi. 5. Odstop k Reni in bitka na Reni. 6. Pohod zaveznic na Berlin. Bitka pri Calaisu se ne prične pred začetkom decembra. Bitka na Mosi bo trajala baje 5 mesecev in se bo torej končala začetkom meseca maja 1915. Boji ob Reni bodo trajali 9 do 10 mesecev, torej do konca februarja 1916. Pohod v Berolin k mirovnim pogajanjem in povratek zavezniških armad v domovino bo trajal do leta 1917. Tako dolgo bo trajala tudi vojna z Rusijo. V celem tem času ne bo nobene odločilne bitke. Ni nam pač treba naglašati, da so to zgolj prazne fantazije angleškega žurnaiista, ki nimajo prav nobene vrednosti. Mirovno posredovanje. London, 20. novembra. (Kor. ur.) »Times« poroča iz Washingtona: »Associeter Press« prijavlja inspiriran Članek o nazorih prezidenta Wil-sona glede dolžnosti, posredovati za mir. Amerika bo ponudila svoje posredovanje šele potem, če bo več udeležnikov vojne pripravljenih, posredovanje sprejeti. Prezident \Vil-son je mnenja, da je Amerika že pokazala svojo dobro voljo za posredovanje. Prezident \Vilson namiga-va, da bi sicer rad skupno deloval z drugimi nevtralnimi državami, da pa s tem neče začeti, dokler ni vsai ena vojujočih se držav pokazala, da je pripravljena, sprejeti posredovanje nevtralnih držav. Zakon proti nemškim in avstrijskim posestnikom v Rusiji. Berlinska »Deutsche Tageszei-tung« javlja: »Dopisnik »Tempsa« brzo javlja iz Petrograda: Pravkar je ruski ministrski svet sprejel zakonski načrt, s katerim se daje Nemcem in Avstrijcem, ki imajo posestva na Ruskem, rok osmih mesecev, da prodajo svoja posestva. Ako tega ne store tekom osmih mesecev, zapleni država vsa ta posestva. V 40 guber-nijah na zapadni meji, na Baltiškem in Črnem morju je v bodoče prepovedano naseljevanje pripadnikov sovražnih držav. Koncesije Srbije Bolgariji? Dunajski listi javljajo iz Bukarešte: Srbski poslanik v Bukarešti, R i s t i č, je vprašal romunsko vlado, kakšno stališče bi zavzela, ako bi Srbija dala Bolgariji gotove teritorijalne koncesije. Ministrski predsednik Bratianu je odgovoril, da Romunija proti temu ne ugovarja, ako ne bodo te koncesije in aspiracije Bolgarije tangirale romunskih interesov. • * Zasedanje francoskega parlamenta. Iz Pariza poročajo, da se sestane francoski parlament 15. decembra h kratkemu zasedanju in sicer v Parizu. V dobi zasedanja se vrnejo v Pariz tudi vsa ministrstva in predsednik republike. Sedež francoske vlade pa ostane tudi Se nadalje Bor-deaux. Kolporter]! listov v francoskih okopih. Duh modernega časa se opaž. tudi v sedanji vojni, posebno pa v 277. štev. »SLOVKNSK1 NAKUD\ dM 21. novembra 1914. Stran 3« vrstah francoske armade, Dočim Je nemški vojak samo vojak, njegov francoski nasprotnik ne misli samo na vojno, marveč se briga tudi za razne druge stvari, ki niso ravno v zvezi z vojno in z vojskovanjem. Francoski vojaki čutijo potrebo, da čitajo liste, ki jih hrabrijo in bodrijo k vztrajanju s patrijotskimi članki vlivajo v srca in duše nado v končno zmago. Časopisi se odpošiljajo na bojišče vsak dan in sicer z vporabo najrazličnejših prometnih sredstev: s četami, ki jih pošiljajo na novo na bojišče, s sanitetskimi vlaki, a na bojišču se nahajajo stalni kolporterji, ki liste raznašajo do prvih okopov in predstraž. Pri tem poslu je enega izmed francoskih kolporterjev doletela nemala neprilika. Vozeč se na kolesu }e zašel v nemške bojne vrste Nemci so ga ustavili, ga preiskali ter prečitali vse francoske liste. Videč da je mož nedolžen kolporter, se * je izročilo mesto odvzetih franc listov bruseljske časopise, ki jih . i jajo Nemci, in ga izpustili, ua se je lahko vrni! med francoske vrste. Tistega dne pa možu kupčija čisto nič ni šla izpod rok. Zima na Poljskem. *Berliner Tageblatt« poroča o zimi na Poljskem: Nasproti skrbem, ki se pogosto izražajo glede zimske vojne na Poljskem, je treba pred vsem na podlagi meteoroloških del konstatirati, da zima na Poljskem ni posebno huda, pač pa dolga; treba jo je torej ločiti od ruske zime. Dočhn dosega srednja najnižja letna temperatura vzhodno od Urala —40° Celzija, v centralni Rusiji —30°, znaša v Varšavi —20°. Snega pa je prav mnogo. Ker pa ščiti sneg zemljo pred globejim prodiranjem mraza, bi zima z mogočno snežno odejo še nikakor ne bila najhujše, nasprotno bi bila za operacije celo ugodna. Varšava ima podnebje, kakor da bi ležala vsaj 5° bolj proti jugu. Milemu podnebju v Beroiinu z normalno temperaturo 8*6° je posebno občutno rezko podnebje v Markgrabovi z normalno temperaturo 57", dočim ima Varšava normalno temperaturo 72\ Najmrzlejša povprečna temperatura je bila v Beroiinu leta 152? —H'60, normalna temperatura —1-3°, leta 1788 pa je bilo v Beroiinu baje celo —29-8° mraza. Tak mraz je celo v Varšavi velika redkost. Prvi sneg pada na Poljskem začetkom novembra. Mnogo preglavice pa delajo na Poljskem hudi snežni zameti. Celo železniški promet se mora ustaviti. Nasprotno pa se odpirajo, če zmrznejo reke, za vojske nova pota. Po hidrografični statistiki je Visla v srednjem toku približno 113 dni pokrita z ledom največ debelim 40 do 70 cm, ki nosi celo najtežje topove. Kakšna bo letošnja zima na Poljskem, se seveda niti približno ne da reči. Ranjeni in mrtvi slovenski vojofti. ^Kratice: p. = polk; komp. = kompanija (stotnija); r. = ranjen; m. = mrtev; v = vjet.) (Iz seznama izgub št. 55.) Rojko Feliks, 87. pešp., 2. stol, r. Rok Matevž, 27. dom. p., 1. stot, r. Roškar Ivan, 87. pešp.. 2. stot., r. Roskovec Karol, 10. čr. p., 16, st, m. Roti Alojzij, 87. pešp., 2. stotnija, r. Rozman Blaž, 87. pešp., 7. stotnija, r. Rozman Vjfctor, 27. dom. p., 1. st., r. Rozman Vincenc, 27. d. p., 2. st., r. Ro«man Ivan. 27. dom. p., 10. st, r. Rudolf Andrej, 27. dom. p., 3. st., r. Rupnik Tranc, 27. dom. p., 9. st., r. Rutar Matija, 27. dom. p.. 3. st., r. Sadar Jožef, 3. črnov. p., 2. stot., r. Sagadin Anton, S7. pešp., 2. stot., r. Sagadin Jožef, 87. pešp.. 4. stot., r. Sajovec Ivan, 27. dom. p., 10. st., r. -akšek Franc, 87. pth. p., 6. stot., r. Samec. 27. domobr. p., 12. stot., m. Satler Karol, 87. peso., 2. stot., r. Sattler Peter, 27. domob. p., l. st., r. Sedjošek Vaclav, 87. pešpolk, ranjen Sef man Danijel, 27. dom. p., l. st., r. £ega Anton, 87. pešp., 6. stotnija. r. Šega Anton. 87. pešp., 9. stotnija, r. Selan Pavel, 27. dom. p.. 3. stot., r. Senič Franc, 87. peh. p., 3. stot., r. Šešerko Peter, 87. peh. p., 1. stot., r. Seskovšek Franc, 87. peh. p., r. Setinšek Ant., 87. peh. p., 1. st., m. Sidaj Urban, 27. dom. p., 2. stot., r. Silič Ivan. 27. dom. p.f 3. stot., r. Simončič Vladimir, 27. d. p., 1. st., r. Sine (Sivec) Fr. Ot., 87. pp., 2. st., m. Sinkovič Jakob, 87. peh. p., 1. st, r. Sitar, 27. domobr. polk, 12. stot., r. ^ralnik Fran, 10. črnov. p., 8. st, r. Škerl Josip, 27. dom. p., 10. stot, r. Škoberne Josip, 87. peh. p., 7. st, r. Škof Josip, 87. peh. p., 3. stot., r. Skomauc Ivan, 27. d. p., 10. stot, r. Skrabel Florijan, 87. pehotni polk, r. Skrbič Ivan, 27. dom. p., 2. stot., r., Skrbinšek Franc, 87. peh. p.» 2. st, r.; Skrlep Franc, 27. dom. p., 1. stot, r.; Šlander Alojzi], 87. peli. p., 5. stot, r.; Slapar Franc, 27. dom. p., 1. stot, r.; Slivnik Štefan, 27. dom. p., 10. st, r.; Šmon Alojzi}, 87. peh. p., 1. stot, r.; Snoj Ivan, 27. dom. p., 1. stot, r.; Šolar Franc, 87. peh. p., 1. stot, r.; Soršck Franc, 27. dom. p., 10. st, r.; Sovec Martin, 87. peh. p.t 2. stot, m.; Sparapan Anton, 27. d. p., 3. stot., r.; Šteblaj Josip, 27. dom. p., 2. st., r.; Steiner Josip, 87. peh. p., 1. stot., m.; Stelzar Jakob, 87. peh. p., 2. stot, r.; Sterle Ivan, 27. dom. p., 3. stot., r.; Štiftar Peter, peh. polk št. 87t r.; Stole Anton, 87. peh. p., 1. stot., m.; Strajhar Anton, 27. d. p., 15. stot., r.; Strašek Franc, 87. peh. p., 1. stot., r.; Stražar Franc, 27. dom. p., 4. st., r.; Strgar Franc, 27. dom. p., 3. st., r.; Strgar Maks, 87. peh. p., 5. stot., r.; Struci Ivan, 87. peh. p., 1. stot., r.; Strniša, 27. dom. polk, 12. stot., r.; Strniša Anton, 27. peh. p., 6. st., vjet; šubic Viktor, 27. domobran, polk, r.; Suman Anton. 87. peh. p., 2. stot., r.; Supanc Rudolf, 87. peh. p., 8. st., r.; Supančič Ivan, 87. peh. p., 8. stot., r.; Šuster Ivan, pehotni polk št. 87., r.; Svagl Josip, pehotni polk štev. 3, 13. stotnija. iz Štanjela, ranjen; Svenšek Jernej, 87. peh. p., 9. st, r.; Svenšek Juri, 87. peli. p., 8. stot, r.; Temen Franc, S7. pešp., 5. stot., r.; Teržan Josip, 87. peh. p., 11. stot., r.; Teršek Franc, 87. pešp., 1. stot., m.; Tinta Avgust, 87. pešp., 2. stot., r.; Tinta Ivan, 27. dom. p., 6. stotnija, r.; Tišlerie Alojzij, 87. pešp., 6. stot., r.; Tojnko Martin, 87. pešp., 5. stot, r.; Tomažič Franc, 87. pešp., 2. stot., r.; Tomazin Ivan. 27. d. p., 9. stot., m.; Tome Jakob, 27. dom. p., 6. stot., r.; Tomšič Ciril, 27. dom. p., 1. stot, r.; Tonšek Jožef, 87. pešp., 7. ttot., r.; Toplak Jožef, 87. pešp., 2. stot., r.; Toplak Rudolf, 87. pešp., 4. stot., r.; Topolovec Anton, 87. pešp., 1. u., r.; Topolovec Matevž, 87. pešp., 2. n., r.; Toporiš, 27. domobr. 12. stot., r.; Tor kar Jožef, 27. domob. 2. stot, r.; Tretiak Ivan, 87. pešp., 1. stotnija, r.; Trstenjak Lorenc, 87. pesp., 4. st. r.; Tušek Mihael, 87. pešp., 9. stot, r.; Učakar Martin, 27. dom. p., 1. sv, r.; Učakar Matija. 27. dom. p., 10. st, r.; Ulčar Alojzij, 27. dom. p., 10. stot, r.; L mek Franc, 27. dom. p., 2. stot., r.; LTrbanja Jožef, 27. dom. p.. 1. stot, r.; Urek Martin, 87. pešp., 4. stot., r.; Urek Mihael, 87. pešp., 5. stot., r.; VaJenčak Jožef, 87. pešp., 1. stot., r.; Valjavec Anton, 27. dom. p., 1. st., r.; Veliščič Jožef, 27. dom. p., 9. stot., r.; Vengust Anton. 87. pešp., 4. stot., r.; Vere Friderik, 27. dom. p., 3. stot, r.; Ver de v Jernej, 87. pešp., 7. stot., r.; Vezjak Viktor. 87. pešp., 1. stot., r.; Vidic Peter, 27. dom. p., 2. stot, r.; Vidmar Anton, 87. pešp., 1. stot., r.; Vidovič Ivan, 87. pešp., 2. stot, r.; Vilfan, 27. domobr. p., 12. stotnija, r.; Vindiš Ivan, 87. pešp., 6. stotnija, r.; Vipavec Peter, 27. dom. p., 1. st, r.; Vi^intin, 27. domobr. polk, 6. st. vjet; Višintin, 27. domobr. polk, 12. st., r.; Vitigoj Ignac, 27. domobr. p., 9. st, r.; Vi vat Friderik, 87. pešp., 9. stot., r.; Vodopivec Jožef. 87. pešp., 2. stot, r.; Voerlar Matevž. 87. pešp., 2. stot., r.; Volek Franc, 10. črnov. p., 14. st, r.; Vončina Peter, 27. dom. p., 3. st, r.; Vosner Franc, 87. pešpolk, 4. stotnija, r.. iz Srnartna pri SI. grad. Vouk Jakob, 87. pešp., 3. stot., r.; Vouk Mihael. 87. pešpolk, r njen; Vrabl Franc, 87. pešp., 3. str>t, r.; Vrečer Filip, 87. pešp., 1. st »t., r.; Vrečer Ivan, 87. pešp., 2. stot* ja, r.; Vrech Alojzij, 27. dom^b. p., 6. -t, r.; Vrenko Martin, 87. pešp., 4. stot, r.; VreŠ Anton, Q7. pešp.. 2. stot., m.; Vrhnjak Martin. 87. pesp., 4. stotnija, m., iz Smartna nri Slov. gradcu; Vrtačnik Vincenc. 27. d. p., 2. st, r.; Vutholen Filip, 87. p. p., 3. stot, r.; \Venguschl Adolf, 87. p. p., 7. st., r.; Vetešnik Ivan, črnovojnik, 10. p. p., 5. stotnijp, ranjen; VVindisch Andrej, 87. p. p., 1. st, m.; Zabavnik Franc, 87. p. p., mrtev; Zabernik Maks. 87. p. p.. 1. st, m.; Zadrovec Lorenc, 87. p. p., 7. st., m.: Žafran Juri, 27. dom. p., ranjen; Žagar. 27. dom. nolk, 12. stotnna, m.; Zaje Ivan. 27. d. p„ 3. stotnija, r.; Zakšek Fran, 87. p. p., 1. stot., r.; Zalokar Ivan, 27. d. p., 10. stot., m.; 2an Matevž. 27. dom. polk. mrtev; Zavec Juri. 87. p. p., 1. stotnija, r.: Zavec Jakob, 87. p. p., 3. stot., r.; Zavodnik Kristjan. 27. d. p.. 2. st, r.; deležnik Martin. 27. d. p., 9. st, r.; Zibert Mihael, 27. d. p.. 4. stot., r.; Zima Fran. črnovojnik, 10. pešpolk, 8. stotnija, ranjen; Zima Fran. črnovojnik, 10. pešpolk, 11. stotnija, ranjen; Zima Jože, 27. d. p., 10. stotnija, r.; Zle Ivan, 27. d. p., 17. stotnija, r.; Zmavc Peter. 87. p. p., 6. stot, r.; Zmitek Ivan, 27. d. p., 1. stotnija, r.; Žnkiar Blaž, 87. p. p., 1. stotnija, r.; Znidaršič Matija, Z7. d. p., 3. st., r.; Zohac Ivan, 87. p. p., 7. stotnija, r.; Zohar Fran. 87. p. p., 2. stotnija, m.; Zorko (Sorko) Jožef, 87. pešpolk, 1. stotnija, ranjen; Zugelj Juri, 27. d. p., 2. stotnija, r.; Zugmeister Otm., 87. p. p., 2. st, m.; Zupane Mihael* 87. p. p, 3. stot, r. Dnevne vesti. — Vo)ao posojilo je življenjska potreba za državo. Dan na dan čitamo v uradnih razglasih in v časopisih, kako potrebno je, da vsak po svojih močeh pomaga, doseči z vojnim posojilom kar mogoče znaten uspeh. Opozarja se, da je nakup papirjev vojnega posojila patrijotična dolžnost in kdor čita izkaze o podpisih, bo spoznal, da je poziv države res našel jako znaten odziv. A glej, zdi se, da je nekaj posebno bogatih ljudi, ki jih gorki apeli niso ganili. To se da sklepati iz članka, ki ga je spisal Član gosposke zbornice in guverner »Landerbanke«, grof Montecuc-coli, v »Neue Freie Presse«. Članek je spisan z žalostjo in jezo. Grof Montecuccoli nagovarja svoje stanovske tovariše, naj podpišejo vojno posojilo, da, podžiga jih s tem, da jih kar imenoma kliče na plan. Članek je dokument ki zasluži pozornost. — Tisoč mfliionov je avstrijskega vojnega posojila že podpisanega. Ker je razen danes, tudi še v nedeljo, v ponedeljek in v terek čas podpisati vojno posojilo, se bo ta vsota seveda še znatno pomnožila. — Kranjska dežela in vojno posojilo. Deželni odbor je sklenil, da podpiše na račun ustanovnih fondov nahajajočih se v deželni upravi 2 In pol milijona kron, na račun splošnih deželnih sredstev pa pol milijona kron, skupaj torej 3 milijone kron vojnega posojila. — Davka prosto 5 in pol % avstrijsko vojno posojilo iz leta 1914. Kakor razvidno iz razglasa, objavljenega v včerajšnji številki našega lista, so povodom subskripcije vojnega posojila, prihodnjo nedeljo, dne 22. novembra t L od 9. do 11. dopoldne za stranke odprte blagajne pri podružnici c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani in pri c. kr. priv. splošni prometni banki, podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver. — 5 in pol % avstrij. vojno posojilo iz leta 1914. Pri ljubljanski podružnici c. kr. priv. kreditnega zavoda je bilo med drugimi prijavljenih na vojno posojilo: 28.000 K od podporne blagajne cementne tovarne trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah; 2000 K od obratne bolniške blagajne iste družbe. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je subskribirala na svoj lastni račun 200.000 kron S in pol % avstrijskega vojnega posojila iz leta 1914 in na račun perzijskega fonda svojega uradništva 50.000 K vojnega posojila; nadalje se je subskribiralo pri Ljubljanski kreditni banki, kot oficijainem subskripcijskem mestu do vštevši 20.. novembra od 73 strank 563.400 kron, tako. da znaša »kupni subskribirani znesek vojnega posojila pri tel banki 813.400 kron. — Nadaljne prijave se sprejemajo do vštevši 24. novembra do 12. dopoldne, na kar se cen j.obcinstvo ponovno opozarja. — Tvrdka Juliu« MelnI je za avstrijsko in ogrsko vojno posojilo podpisala skupaj 300 000 kron. — Tržič in vojno posojilo. Občinski odbor v Tržiču je sklenil, podpisati 20.000 kron vojnega posojila. — Trgovska in obrtniška zbornica v Trstu je sklenila, podpisati za lOO.ooo K vojnega posojila. — Uslužbenci in pomožni uslužbenci c. kr. avstri'skih državnih Železnic so naklonili v področju c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu za dobo vojne \% in več od svoje plače za vojno oskrbo. V mesecih oktober in november v ta namen naklonjeni znesek znaša 6565 K in *e je odposlal vojno - oskrbovalnemu uradu na Dunaj. — Nadaljna uredba moratorija. V justičnem ministrstvu se je te dni vršila anketa o likvidaciji moratorija. Večina udeležencev je bila za to. da se naj vse obveznosti, ki so zapadle pred 31. avgustom poplačajo do januarja in sicer 35fyr v decembru, 40% pa v januarju (25% se je moralo že glasom sedanjega moratorija plačati). Nova naredba naj podaljša rok za obveznosti, ki so zapadle, ozir. zapadejo v septembru, oktobru, novembru in decembru na ta način, da postanejo septembrske obveznosti plačljive v dveh obrokih v februarju in marcu. Predlog praških trgovcev, da naj se likvidacija moratorija vrši bolj polagoma in sicer v 10 procentnih obrokih, je bil odklonjen. O celem vprašanju se bodo vrSila še nadaljna posvetovanja. — Izredna tajna seja občinskega sveta ljubljanskega bo v ponedeljek, dne 23. novembra ob 6. zvečer v mestni zbornici. — Deželni proračunski provizorij za leto 1915. Po sklepu deželnega odbora se bodo za leto 1915 pobirale do prihodnjega zasedanja deželnega zbora vse deželne davščine in do-klade v isti smeri, kakor v letu 1914. Ta sklep je seveda potreben najvišje sankcije, — DrugI sklopi deželnega zbora. Poziv kmetijskemu prebivalstvu, naj pod nobenim pogojem ne prodaja deželnih pridelkov za izvoz iz dežele, oziroma iz carinskega ozemlja, se odobri. — Učiteljem - enoletnikom se dovoli izvanredna podpora po 25 K na mesec, dokler ne odrinejo na fronto, najdalje pa za dobo štirih mesecev. — Suplenti na ljudskih šolah mesto vpoklicanih učiteljev se dovolijo le izjemoma, v ostalem pa je dolžnost učiteljstva, ki je še na razpolago, da vzdržuje pouk, Četudi v skrčeni izmeri. — Obrtno - nadaljevalnim šolam se bo izplačalo za preteklo šolsko leto dovoljene in že porabljene dotacije, za tekoče šolsko leto pa se ustavijo vse te dotacije, kakor je to tudi že storila država. — Domačim umetnikom, ki so prišli vsled vojne v bedo, se dovoli enkratna podpora 500 K. — Za priboljšek ranjencev v vseh vojaških bolnišnicah v Ljubljani bo dežela darovala po meri števila in potrebe na teden po 2—5 hI vina iz deželne vinarske zadruge. — V proslavo visokega odlikovanja, ki je bilo podeljeno poveljniku 3. armadnega zbora C o 1 e r u s u pl. Geldernu, so vojašnice in bolnice v Ljubljani, kjer je nastanjeno vojaštvo, tedaj okrašene z zastavami. — Srebrno medaljo za hrabrost je dobil rezervni praporščak v bos,-herc. pehotnem polku št. 1. Friderik Preinfalk, ki se bori na severnem bojišču. Istočasno je bil imenovan za poročnika. Odlikovanec je Član »Sokola« v Litiji. — Ranjenci v ljubljanskih bolnicah. V deželni bolnici leže tile na novo dešli ranjeni vojaki iz naših krajev: inf. Avsec Leopold, Dol pri Kamniku, p. p. 17. pionirski odd., strel pod I. očesom; inf. Ajster Miha, Cerklje Krško, p. p. 17. pion. odd., strel v nogo; korp. Belaj Ivan, Dolga vas pri Kočevju, p. p. 17. pion. oddelek, stre! od šrapnela v 1. roko; inf. Čampa Ivan, Prečna pri Novem mestu, p. p. 17., st. 13., strel v d. stegno; četovodja Cesnik Fran, Bu-danje pri Postojni, p. p. 97., strel od šrapnela v hrbet; kapr. Dobrovoljc Josip, Vrhnika, top. p. 7. nadom, baterija, strel v nogo: gfr. Gornik Jos., Sodražica pri Kočevju, p. p. 17., pion. odd., strel v nogo; inf. Gregorčič Anton, Mokronog, p. p. 17., st. 3„ strel v 1. roko; gfr. Jagodnik Anton iz Novega grada pri Voloski, p. p. 97., st. 2., strel skozi pljuča; inf. Jak Karel iz Ljubljane, p. p. 17., strel v 1. nadlakt in v prsi; gfr. Kogoj Vincenc iz Pod-gore pri Gorici, p. p. 97., st. 3., strel v 1. nogo; orožn. stražm. Oberstar Alojzij iz Ribnice, orožn. k. 12., zlomil si je nogo; inf. Omerza Fran, Dolenja vas pri Ribnici, lov. bat. 7., it. 4., strel v 1. pleča; inf. Pečnik Fr.. Crni vrh pri Ljubljani, p. p. 17., st. 14., strel v 1. nogo; lovec Plankar Ignacij. 5t. Vid pri Zatični, lov. bat. 7. nadom. stot.. strel v d. nogo nad kolenom; inf. Puhar Izidor iz Volos-ke, p. p. 97., strel skozi oba boka in d. stegno; inf. Rijavec Anton, Loko-vec pri Gorici, p. p. 97., nadom, st. L, bolan; inf. Razložnik Ivan, La-rovec pri Idriji, streli v levi kazalec, 1. roko, 1. pleča, d. pleča, d. nogo; gfr. Rustia Alojzij z Reke, p. p. 97., st. 7., strel v nogo; inf. Sajevic Fran iz Ljubljane, p. p. 17., st. 15., strel v 1. pleča; inf. Sajovic Josip, Predoslje pri Kranju, p. p. 17.. pion. odd.. strel v 1. stegno; inf. Spiller Fran z Reke, p. p. 97. nadom. st. 3., bolan; rez. kadet Šubic Ciril iz Poljan nad Skofjo Loko, b. . p. 2. m. k., strel od šrapnela v črevesnico zadaj; inf. Zotlar Alojzij iz Boštanja pri Krškem, p. p. 17., pion. odd., strel v 1. pleča; praporščak Zupan Ivan z Bleda, b. h. p. p. 2. rn. k 2., bolan. — Na bojišču le padel enoletni prostovoljec pri 17. pehotnem polku 16. stotniji Ivan Mohorč, doma v Begunjah pri Radovljici. Izkazan je ▼ seznamku izgub št. 57. — Težko ranjen je bil na severnem bojišču poštni praktikant Karel P o ž e n e 1, bivši prostovoljec 27. peh. polka. Tako poroča eden njegovih tovarišev z bojišča. — Pogreša se infanterist Ivan Loncnar pešpolka št. 17. 4. m. k. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči Mariji Loncnar, Zagorice, Bled, Gorenjsko. — Pogreša se od 31. septembra Luka B r e I i h, infanterist 47. pešpolka, 5. stotnija. Kdor ve kaj o njem, naj blagovoli to sporočiti Ani Brelih, Podmelec, Primorsko. — Seznami izgub št 61- 62- 63. hi 64. so nabiti pred glavnim vhodom mestnega magistrata. — Za vojake. Županji gospe Franji dr, Tavčarjevi je izročilo podpisano vodstvo sledeče: Učenke Franca Jožefa I. mestnega dekliškega liceja in učenke licejske ljudske šole »Mladika« se usojajo poslati vrlim vojakom domačega polka, ki so se in se bodo zopet bojevali junaško in pogumno za cesarja in domovino,. prav tople pozdrave z iskreno željo, da bi se prav kmalu in zmagovito vrnili v svojo domovino. 31 parov volnenih nogavic, 45 parov volnenih rokavic, 55 parov volnenih zapestni-kov, 59 parov volnenih kolenic. 41-parov volnenih čepic, 28 parov volnenih šalov, 5 parov volnenih na-ušesnikov, 7 parov volnenih opas-nic, 17 parov volnenih srajc, 2 para volnenih spodnjih hlač, 6 parov volnenih nožnih krp. — Ljubljana, 14. novembra 1914. Vodstvo »Cesarja Franca Jožefa I.« mestnega dekliškega liceja. — Liceju - Mladiki! Morituri te salutant. V boj odhajajoči se poslavljajo in vas pozdravljajo. Predno pa odidemo na snežne poljane, vam izrekamo najiskrenejso zahvalo za vašo skrb. Mnogoter vojak vam bo pošiljal iz mrzle noči vzklik hvaležnosti. Stoterno dobroto bomo uživali od sadu vaših požrtvovalnih, nežnih rok, ve zavedne mladenke »Liceja-Mladike«. Obenem pa izražamo toplo zahvalo g. Franji dr. Tavčarjevi, ki je nam vojakom 1. nadom. stot. y gluhonemnici naklonila velikodušna darila. Izražena naj bo zahvala tudi g. Mariji Grmovi, ki je sprejela ra-devolje darila v razdelitev. Tedaj pa, ko odidemo, kličemo vam vsem: Krepki na zdar — na skorajšnje ve-* selo svidenje! — Obdarovanci. — Popravek. Med 11 kosi, ki jih je učiteljica gdč. Albina Sark oddala za vojake gospe dr. Tavčarjevi so bili trije zapestniki in dve snežni čepici od kaznjenke iz begunjske kaznilnice. — Iz ljudskošolske službe. Za suplentko na ljudski šoli v Planini je imenovana Doroteja Bratovže-va. Za suplentko v Trbojah je bila imenovana Doroteja He i n r i c h e r-jeva, za suplentko v Išlci vasi Marija Habetova, za interimistično voditeljico dvorazrednice v Zalinu pa Frančiška Bezel Jakova. — Valorizacijska kava. Vlada je prevzela zalogo braziijske kave v Trstu ter je prodajo te kave izročila firmi Hecher cc Messner v Trstu. Ta kava se bo smela prodajati le v južnih krajih in sicer po cenah, ki jih je vlada določila. Trgovci se lahko takoj obrnejo v Trst zaradi nakupa te kave. — Valorizacijske kave je vlada kupila 50.000 vreč in jih namenila za aprovizacijo. Za Trst, Primorsko, Dalmacijo, Kranjsko, Štajersko, Koroško in Tirolsko je namenjenih 17.500 vreč. — Begunci v Zg. Šiški. Čitaje pred približno 14 dnevi dopis v »Slov. Narodu« »zahvala Poljakov iz Zg. Šiške« pripomniti moram k dopisu, da sta bila naklonjenosti deležna samo dva begunca, Poljaka. Nastanjenih pa je v tukajšni občini 19 Poljakov beguncev, večina dijaki in 15 beguncev Rusinov, skupno 34 oseb. Zima je tu, a prvi kot drugi nimajo obleke, odeje ne obuvala, vlada pa da samo 70 v za osebo za prehrano in stanovanje. Iz česa si naj potem nabavijo, vsi brez vsakršnih sredstev, potrebno obleko in pa v najhujši zimi kurjavo? Gospod urednik, obračam se do vas s prošnjo, da blagovolite ponatisniti apel v gori navedenem smislu na dobrosrčno občinstvo, vsako darilo dobro došlo, darovalec odda poljubno naravnost beguncem ali pa pošlje na županstvo obČ. Zgornja Šiška. — Poljaki v Šiški zopet lahko dobe »Nowo Reformo« v uredništvu našega lista. — Pouk na mestnih ljudskih šolah. Javne mestne deške šole, ki so bile vsled obstoječih vojnih razmer od 9. novembra t. 1. brez pouka, prič-no v sredo dne 25. novembra zopet s poučevanjem in sicer: I. mestna deška Šola v sredo dne 25. novembra ob osmih dopoldne; IV. mestna deška šola istega dne ob eni popoldne; II. mestna deška šola v četrtek dne 26. novembra ob osmih dopoldne; III. mestna deška in nemška mestna deška šola v četrtek dne 26. novembra ob eni popoldne. Za vse tu omenjene šole se bo vršil pouk na I. mestni deški šoli v Komenskega ulici, ki jo je c. in kr. vojna uprava dala zopet na razpolago za učne nas mene. — Legar se je pojavil v Štepanji vasi in v blaznici na Studencu. Dr. Globočnik v Kranju ima sedaj zopet prav izvrstnega zobotehni-ka, kateri izvršuje vsa najfinejša dela ter je slavno občinstvo prav dobro postreženo. Podružnica »Rdečega križa« na Jesenicah. Od 1. do 18. novembra 1.1. so doSli naslednji darovi: Dohoča, da je 5ier?kie\vicz rek?! njegov mu so-trudniku: V današnjih razmerah ne morem delati. Okro^r moje; i posestva na ruskem Poljskem se vrše veliki boji, a jaz sem svoje rokopise spravil na varno. Predno se je začela vojna, sem se pripravljal, spisati romen, či2rar plavna oseba bi bi! cesar Napoleon 1.. nastopila bi pa v njem tudi legija Dombrovskv. BrzojoBno porošib. Rok za popiso.anje vojnega posojila. Dunaj« 20. novembra. (Kor. ur.) Kakor javlja ?Neues Wiener Tag-hlatt«, sta poslala predsednik poslanske zbornice, dr. Sylvester. in poslanec StolzI, finančnemu ministru baronu Englu prošnjo, naj odgodi z ozi-rom na kmetsko prebivalstvo in male obrtnike končni rok za podpisovanje vojnega posojila, Maksimalne cene za žito in za moko. Dunaj, 20. novembra, (Kor. ur.) V ministrskem predsedstvu Je bilo danes posvetovanje glede določitve maksimalnih cen za žito in moko. To vprašanje je treba istočasno in v sporazumljenju z Ogrsko rešiti. V današnji konferenci se je najprej pretresel uspeh pogajanj med dunajsko in peštansko vlado, nakar so bile določene zahteve, ki jih bo avstrijska 1 vlada zastopala pri nadaljnih poga- janjih. Konec- teh pogajanj Je pričakovati v prvi polovici prihodnjega tedna, Ogrski državni star In Hrvati. Zagreb, 18. novembra, Z ozirom na zborovanje ogrskega državnega zbora dne 25. novembra« Je sklical predsednik hrvatske delegacije hrvatske poslance za 23. november h konferenci, da se posvetuje z njimi o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z zasedanjem državnega zbora. Predvsem gre za to, ali in katere izjave bo podala hrvatska delegacija, če bo prišlo v državnem zboru do izjav posameznih strank. To izjavo bodo gotovo sestavili sporazumno z banom, ker vojni dogodki niso vplivali na razmerje med srbsko - hrvatsko koalicijo in banom. Turški komunike o bojih v Kavkazu. Carigrad, 20. novembra. (Kor. urad.) Komunike glavnega stana pravi: Dne 17. novembra so naše čete v naskoku z bajoneti zavzele vse stražnice v okolici Artvina. Sovražnik je pustil na bojišču mnogo mrtvecev, množino vojnega materijala in opremnih predmetov. Boji z glavno rusko armado na obmejnem ozemlju Kavkaza še vedno trajajo. Po srditem boju so naše čete porazile rusko vojsko, ki je stala v Limanu na ruskih tleh. Ruske Čete so imele težke izgube in so zbežale na drugo obrežje reke Čiiriik. Rusi obstreljujejo Trapecunt Carigrad, 17. novembra. (Kor. urad.) (Zakasnelo.) Komunike glavnega stana pravi: Naše Čete so prodrle preko Kotura in so se zapletle v zmagovit boj z Rusi. Sovražnik, ki je bil pri Koprikoju poražen, se je umaknil 30 do 40 kilometrov proti meji. Naša armada nadaljuje prodiranje. Borbe na obrežju pri Batumu še trajajo. Rusko brodovje je oddalo kakih 40 do 50 strelov na Trapecunt. Poškodovanih je bilo 5 hiš, nekaj oseb pa ranjenih. Sicer ni imelo obstreljevanje nobenega učinka. Med ostreljevanjem pristanišča je mestno prebivalstvo ohranilo svojo hladnokrvnost. Carigrad, 18. novembra. (Kor. urad.) Po privatnih poročilih je rusko brodovje pred Trapecuntom še slabše streljalo kakor pred Zungal-dakom, kjer je zlasti poškodovalo francoski konzulat. V Trapecuntu je ruski bombardma uničil popolnoma zgornje nadstropje ruskega konzulata. Pri tem sta bila ranjena dva konzularna uradnika, tajnik in sin neke-era sluge. Sicer v mestu povzročena Škoda je neznatna. Deloma so bili poškodovani v bližini luke ležeči magazini, 1 hiša, 1 kavarna, 1 konjski hlev, razen teea je bilo potopljenih tudi nekaj ladij. TURĆ1M ZAPLENILA ANGLEŠKO ŽELEZNICO SMIRNA-AIGIN. Carigrad, 18. novembra. (Kor. urad.) Zatrjuje se, da je turška vlada zaplenila angleško železnico Smirna-Afein. kateri se ie bila koncesija podaljšala šele lani poleti. K temu se pripominja, da izvaja porta na ta način Angliji nasproti represalije zaradi zaplembe obeh dreadnoughtov. 7a aneksijo otoka Kipra in za kršenje egiptovske ustave. Razkritja v Carigradu. Caricrad. 18. novembra. (Kor. urad.) Govori se, da so v angleškem poslaništvu našli dva voza, natovor-jena s puškami in patronami ter drugimi predmeti, ter jih spravili na policijsko ravnateljstvo. Govorice trde, da so našli v ruski trgovski šoli v Peri aparate za brezžično brzojav-Ijanje. Protiturš«fe demonstracije v Marzelju. Carigrad, 20. novembra. (Kor. urad.) »Tanin« javlja, da so bile v Marzilju povodom napovedi vojne Turčiji velike protiturške demonstracije, pri katerih je bil demoliran turški konzulat. Italijanski parlament. Dne 3. decembra se zopet snide italijanski parlament. Ministrski predsednik Salandra bo koj v prvi seji pojasnil mednarodni položaj in stališče, ki je zavzema Italija glede svetovne vo'ne. Pojasnil bo, kakor razglaša »Tribuna« vojaško pripravljenost Italije, ki ni v nasprotju z njeno nevtralnostjo, in gospodarski vpliv vojne na Italijo. Razprave se bo seveda udeležilo mnogo poslancev. Od skrajne levice, ki šteje kakih 200 članov, so samo revolucijonarni socijalisti, ki jih je kakih 50, za brezpogojno nevtralnost, med tem ko hočejo radikalci. revizijonisti, demo-kratje in republikancu naj Italija v sedanji vojni intervenira. Brez dvoma pa pridobi vlada veliko večino zbornice za svojo nevtralno politiko. Portugalski nrUmenc. London« 20. novembra. (Kor. u.) •Morning Post« Javlja iz Lisabone: Parlament se sestane v ponedeljek. Pričakuje se, da bo ministrski predsednik podal v parlamentu izjavo o zunanjih odnošajih Portugalske. Oblasti nadaljujejo z aretacijami. Nemiri v Rlo de Janeiru. Milan, 20. novembra. Dne 18. t m. je prišlo v Rio de Janeiru do vstaje. Vajaštvo je streljalo ter napravilo red. Več ljudi je bilo ustreljenih in ranjenih. Drugi dan je bil predsednik Braz zaprisežen na vstavo. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: za „Rdeči križ" Ivo Bakovnik c kr. notar v Metliki, 20 kr., iz kazenske poravnave Šuklje-Mušič. Za „Bož čnico naš m domsčim vo'akom" Matija Židanik-Brioni 10 kr. (Darovali so: M Židanik 5 kr., družina Negode 10. kr. in hčerka Anica Negode 1 kr.) Srčna hvala! j _ . iiii^^— t-h-------1-------------------------------------------------------------------------------------------- Ibn^nH list obsetta 10 stran. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kooitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne Kolere i se ubranite najbolje ako zavžijete dvakrat na dao po 1 so 1 pristnega rastlinskega likerja „FL0RIAN-«a in »i perete usta in roke z rastlinskim žganjem (fluidom) „VIVA" primešanim k vodi. Oba izdelka, postavno varovana, se dobita pristno od Rastlinske destilacije „FL0RIAN* t Ljubljani, Prešernova ulica. Bliža se 1. december dan veselja za onega, ki naroči turško srečko ter i nio tega dne 400.000 frankov zadene. Turška srečka je varen vred* nosten papir, naročite jo takoj in enkrat prav gotovo zadenete! Pojasnila in pogoje radi nakupa brezplačno razpošilia: 3641 Srečkovno zastopstvo 1, Ljubljana. Meteorolositno uorofllo. Flttaa ntd »orjea 3t6-2 Srednji mtni tlak 736 mm . | Cm |SJ",e| 1*1 c vinja _ mMt « 3 J f tnm t— *- 3 5 j si. ivzh. oblačno —0 3 ! si. sever lasno —0 4 sL ivzh. oblačno i lil Srednja včerajšna temperatura 06*, norm. 2 6" Padavina v 24 urah mm 00. Gospodična /možna slov in npm^Ve^a jezika ter strojepisja, išče službe kot kontori-stinja, kasirka ali prodajalka. Ponudbe pod ■,strojepisje" «a upravn. »Slov. Naroda«. 3815 Znani izvrstni ulilNiht klnirie? tvrdke A Kraczmer se mudi sedaj 10 dni v Ljubliani. P. n. občinstvo naj blagovoli oddati svoja eenj. naroda ▼ trgovini glashpTvh instrumentov Hopt v Selenburgovi ulici. 3805 V gostilni „Leon" Florij anska ulica štev. 6 se točiio najbolfia vina, in sicer vino Iz Trške nore (prosta Ei-berta). SL Janževec (belo) in vino Iz Gadove peči ter vedno ===== sveže pivo. ===== Priznano izborna jedila. Za obisk se priporočata Leon in Fani Pogačnik. V tovarni za Hm v IjnbHani se sprejme še nekaj dobrih m delavcev. GK boko potrta neskončne bolesti, naznanjam vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je ^Vsemogočni zopet zahteval žrtev iz moje rodbine ter poklical k sebi mojega prebi a gega sina Janči Pelana kand. Jur. in rezerv, kadete c in kr. 70. peftpolka. Umrl \e previden s sv. zakramenti za umirajoče dne 3 novembra častne smrti za domovino v rezerni bolnici v Urfahru v 24. letu svoje starosti. 2S17 V LJUBLJANI, dne 21 novembra 1914. leze Felan, mati. Steno Pelan, enoletnik c in kr. artil polka 7, brat. i a™* M. DRENIK g*: Volna za naše vojake v obrambo proti mrazu: snežne kapice, sviterji, zapestke, koleniki, životni pasovi, nogavice i. t. d. Holezsnla se nam ni bati, ako si ohranjamo telo ftkrbno in čisto, odporno, močno in torej zdravo in skrbimo za brezhibno prebavo ter redno presna v lian je. Svetujemo torej, da imejte za negovanje telesa vedno pri hiši Fellerjev zdravniško priporočeni, razkužit joči. z znamko »Elsaflnid«, ker prav izborno služi pri revmatičnih bolečinah, prehlajenju, onemoglosti, proti zlim posledicam prepiha in vlažnosti, za negovanje in čiščenje ust in kože. 12 steklenic eteae Iranko sejpo 6 ¥ Ravno tako potrebne so Fellerjeve prebavo pospešujoče, kri blažeče, želodec krepeče rabarbarske kroglice z zn. »Elsakroglicec, ki stanejo 6 škatlic franko samo 4 K 40 v. Daleko £e» inanoo «*H«-»lmi» r^Aip ootflnje veliko vrednost teh domačih zdravil, ki bi Jih prav seda] ne smelo manjkati nikjer. Pristna se dobivajo od lekarnarja E. V. Feller v StubicL Elsatrg št. 238 (Hrvaško). 277. štev. JMMMH NAROD*. dne ti. aosamaia 1114. Stru a. Malima grama soha sa lito ma tako] v allilai IsJL kolodvora. Ponudbe pod „Sobs" na upravu. »Slov. Naroda«. 3312 Stare kovine baker, mednino, cink in cin ter glave sifon^kih steklenic kanuje pO na|- vii Ih cenah tvrdka Fr. Stanica a Ljubi'ani, tr00vina z telezoino In poljedelskimi stroji. 3821 Učenec fe boljše hiše, močne postave in s primerno izobrazho se snre'me tako) pri tvrdki. MARTIN OGOREVJ, trgovina z met. blagem, Konjice, Spod. Štajersko. 3816 Gospodični !zrpžba"a v nan'rni stroki, Želi pr**?» meniti službo. Nastop z n«-\'.m letom. Naslov pcve uprav. »Slov. Nar.« _________________38U___________________ »• v« • yj__1 kateri bi poleg naročetvh oblek de'al tudi za kupčijo se sprejme v trajao delo. — Poizve se Gosposka ulica št. 4 I, levo. 3503 se takoj kupi. Jvrdka fr. Čuden, Ijabljana. Iščem krepkega, poštenega za trgovino z mešanim blagom. Vstop takoi, 3787 Anton Zadnlk, Senožeče. Rudniški paznik |Cri*iii>eiisteigei*| absolvent rudarske šole, zanesljiv, ne-cženjen in kopači * ffB »am«>»- za korono de o, PaT" se takoi sprejmejo- Delo je trajno, stanova ne prosto. 3818 Pvnudbe naj se poBlia*K» ra upravn. »Slov, Naroda« pod .fDober za« sluten 3822". (titiniiiii ti W MaW veh vrs* zt eradc, ■ ll^ druStva,trgovce itd. l ms j ^ob ',^l€, ^^"^ _y friTcr ii izdekmtetj r ^^nasanvS*^ kavčakavik ftuussilij Ljubljana ielenbnrfova alisa L I Ceniki franko. Ceniki franko. lan-imS m f dne 23. maja 1873 Štev. 119 državnega zakonika z dodanim mštaioi fnnisBBi in drugimi zakon' in ukazi kazenski postopek zadeva-j očimi. Trdo cetan 3 ■ 60 v., 90 aoSti 5 S 80 v. '" 818 fea KDlioaroa n Mm :: -ono! nt oujoi :: 1 Popravila in preobleke ' :: ločno in ceno. :: dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vitima? Ljubljana Pred Škofijo 19 — Prešernova nlica 4. M.ROSNER&C0, s v Ljubljani as uclcžgonjorno $ed(o in tovorna likerjev priporoča v s #oji lastni žganjarni kuhane izdelke i. s,: slivovko brinjevec hruševec tropinovec pristnost zajamčena. i'srmnt-vino najboljše kako-osti. Ugodne cea«! - —— Vzorci na razpolage. Jsocor Kam (popre1 Henrik Sorn) Q8kri?alet stiab ii Msgar. fD6*?a!er strelovodu?, ter imtaiaier vod2?odov Ijiiana. Peliaift testa si. t. Priporoča se st. občinstvu za »zvTse-varne vsakršnih k-'erarskih del *er pokrivanje z anjrleškim, francoskim in tuzemskim Skril iem z asbest-cemOTtnitB MYm fEtiiniit) satenf ffshdi^ z izbočno in plo^čnato opeko, lesn cementno in strešno oreko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. fošna hi knbinjska oprava. Postepena posada. PoDrave točno 111 ceno. Proračuni brezplačno in poŠt. prosto. FIKaiijiai liiiHm itjtem ulita st.« priporoma svojo bogato zalogo ranomtiih pušk in samokresov mu mm. na a mb •.» aoita Dsb. upo stanounnj'2 s 3 sobami, verando. leuMnio In kletjo ss taksi sdda v Kollzo]n. Nstsnč^eje se poizve istotam, srala it 6. 3813 Kontorlstlnla zmožna obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi ter zmožna nem stenografije, ss IMs ss čim prsi mogoči vstop. Z"-'e se nemško pisane ponudbe pod „Steiennark 3815** na ur>r. »Slov. Nar«. Ms prodal fs veefa mnstiaa pristnega, domačega 3S07 krinjevco Cena po dogovoru, — Dobava pri Jff. JIKaver, X « It 32., p. Frestranek SlngsTafikla in nnHgtti i daljšo prakso, povsem izveibaoa v odvetniških in trgo»slrik poslih HT iUe alaiba. "«■ Ponudbe se prosi na npr. »Slov. Nar*. ___________________3814____________________ Učenka teli vstopiti v kaka Ugaslaa z meš. blagom v mesto alt na deželo. Naslov pove upravniŠtvo »Slovenskega Naroda. 3817 Oisenkavnp in sicer 3T22 s 15. decembrom L L I Vprašanja naj se pošiljajo na uprav« »Slov. Naroda« pod »mesnica 3722*. Itrazi »uma. olikana bona, ki ima ljubezen do otrok, ; SaF" se sprejme. <>V| I Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. sam Sirtove in mit sadike se bodo oddajale iz državnih gozdnih drevesnic na Kranjskem na spomlad 1915, dokler bo kaj zaloge. Cena triletnim smrekovim aadi- : kam je 5 K, presajenim smrekovim sadikam 6 K in dveletnim ma- j česnom 8 K za tisoč komadov, vštevši zavoj in dostavo do železniške postaje ali pošte v bližini dotične drevesnice. j NaroČila sprejema C- kl\ dsislao gozdno BadSOndaiVO V j Llnbllaal do IS. dseombra 1914. 3si8 Popravila se sprejemajo. Siuchly - J\^asch^s Bidovskfl ulica št 3 Dvorski irg t DtiDoroča svojo veliko nalogo okusnih najnovejših dam* sfah 01 otroških klobukov, šoortmh čeoic in vse v modis+ovsko obrt sP ada joče stvari po najnižji ceni. Afainijje cene/ /DUDJ 9/iWfVJ/ Žalni klobuki redno v zalogi. St. 21511. _________ 3820 V smislu § 37 občinskega reda sa deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in troških za prvo polletje 1915 in sicer: 11 mestnega afcoinega zaklada i 2.) taklada moitasske Imovine; 3.) nstanovnega zaklada; 4) mostnega loterlfsko-posolOnega zaklada; 5.) amortlzaiaega zaklada mestu« loterijskega posojila; 6.) mestnega vodovoda; T.) mestne klavnice; 8.) mostne elektrarne In t.) mestne zastavljalnice že sestavljeni in da bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni od 2i. novembra do 4. decembra letos lavno občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih« Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 20. novembra 1914. Odvetnik dr. Fran Jerala vljudno naznanja BaT* otvoritev svoje odvetniške pisarne v Škof ji Loki, Glavni trg v hiši „pri Cenetu": i. odBtoim apoitovuijem mc« «r. Una Ssfala, tfotadk. Stran CL ««txnuWW NAEOO*, ćm 21 novembra 1914. 5*77. Ste* Specialna mehanična pktilna Industrija la tfgailea trn na* vrtne in spodnje jopice, mođertke, telovnike, aoenvke, rokavice, posebne obleke zopar trganje, pitUtnl materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletital stroj patent » VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno JOSIP POGAČNIK : krojaški mojster v Radovljici : se priporoča cenjenemu p. n. občinstva za izdelovanje raznovrstnih oblek za zimsko sezijo po najno--■--------^ vejšem kroju. ^^^= Zmerne cene! 3796 Točna postrežba! Svetovno znani! Originalni motorji „Otto" za bencin, bencol, petrolia, surovo olje, sesalni plin, svetilni plin itd. Motorji »a surovo ol|e „sistem Diesel". Bencinovo lokomekile. Najmodernejša konstrukcija. Največja tvornost! NajvarčnejSi obrat! Doslej prodanih čez 121.OOO motorjev z 1(300.000 konjok. silami. Specialni prospekt 941 gratis. Langen & WoIf, Dunaj X., Lasenburgerstr. 53. sL Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo %, voznih koles- Mti M ^ % ev^ za rodbino ta obrt trn aiii kuni zi . vezenje i hiši. "' Pisalni stroji „ADLER", picnlni stroji vseh velikosti. V naročbo priporočamo prvi slovenski leposlovni mesečnik IMMKIM kateri Izhaja ie 34. leto. „LlubllOTishl žgan" »LjobllansKi zwn" „UiiMUmsM zoon" Malo smeti svo|laml sotradelkl ■aie aaIkol|ie prtpoTetfatke, panika tal kritika; poraza nepristranske a vaak ¥aiaa|itk alavaaaklk I« sle-▼aaaklk lapiaimlk ■rraiHk; al !• taka« tralafa 38M-nosjo lskaJaata poMoMa v aUs> Naroča sei UpraTBištvo „UDb. if ina" Uridiamt. Kiiflna HI Cena: Celoletno K 9.20, polletno K 4*60, četrtletno K 2*3*. Alton Mer krojač Ljubljana, Sv. Petra c 16 priporoči 8fOjo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaičev za goape, nepre-močljivih havelokov itd. itd Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. Pekarija, slaščičarna in kavarna lak. Iznik Stari trg štev. 21. Filiale s Glavni trg št. 6, Kolodvorska ulica št. 6. 5. Čadež v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Urbutere mannt. trgovine priporoča klobuke tala. rano ntiko mrilo, kravate, ovntnke iti iti Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. L HIKUSCH Ljabljaaa, Mestni trg 15 priporoCa tvojo veliko izbor ssswmesisjsj val sjOJSvaaaBsSMPV/« Popravila se izvršujejo točno in solidno Vizitnice v elegantni obliki priporoča Narodna tiskarna. „Dobre blage 5c seme bvali!" G. F. Jurasek vglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil Ljubljana, Poljanska cesta 13. Zaloga prvovrstnih glasovirjev, planin, harmonijev ter vsega glasbenega orodja, najboljših strna „VVeichold" In drugih ter vseh potrebščin glasbil. — Jamčim pismeno 10 • let in prodajam po nepretlranlb cenah. — Specialni zavod za oglaševanje ter popravila glasovirjev In vseh glasbil Vglašujem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskim zavodom. Vsak Instrument v mo',1 zalogi je strokovnjasko preiskan. Najcenejša posojevalnica. Svetovna voina. Kljub sedanjim razmeram pi%odajam raznovrstno blago za dame, gospode m otroke radi ogromne zaloge po naj* nižjih cenah. Novosti v konfekciji za dame in deklice. Najnovejši h*oji in vzorci športnih in drugih oblek, ra~ glanov, zimskih sukenj, Icakor tudi različnih kožuhov ter modernih zimskih hlač. 3791 Ogromna izbira različnih oblek za dečke in otroke. Ljubljansko prej ang/eUo skladišče oblek O. Bernatovič i Ljubljana, Mestni trg štev. 5—6. C. kr. avstrijske 0t državne železnice, VOZNI RED ===== Izvleček z veljavnostjo od 1. septembra 1914. r , , Z veljavnostjo od 1- septembra 1914 bodo vozili do preklica v okraju tukaj^nega ravnateljstva s odaj navedeni vlaki po od 1. maja 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko poslužujejo vsi civilni potniki brez prisilnega legitimiranja. Civilni potniki, ki se pel'e'o v Puli, morajo Imeti legitimacije od c i. kr. poveljstva vojne Inke v Pnl.n. CĐEOĐ ii Llnblf?ne glavni kolodvor, samo osebni vlaki: 6*00 zjutraj v Kranj (Tržič), Jesenice, v Trbiž. 8-09 dopoldne v Grosuplje Kočevje), Trebnje (St. Janž), Novo mesto, (Straža-Toniice), Bubnjarci. 11-30 dopoldne v Krani, Jesenice. Trbiž. 12*52 popoldne v Grosuplje, Trebnle, Novo mesto (Straža-Toplice), Bubnjarci. 6-3p zvečer v Kranj, Tržič, Jesenice, Celovec čez Sa'cburg na Dunaj. _ 6"36 x^geterv Grosuplje (Kočevje), Treb-pie. No-o mesto, Bubnjarci. PBnCS v Ljnbliano glavni kolodvor, osebni vleki: 7*35 dopoldne iz Jesenic, Kranja (Tržiča). 8*56 dopoldne iz Novega mesta, Trebnjega (St. Janža), Grosuplja (Kočevja). 11*16 dopoldne iz Trbiža, Jesenic, Kranja 2-35 popoldne iz Bubnjarcev, Novega mesta (Straže-Toplic), Trebnjega, Grosuplja 8-20 ponoči iz Trbiža, Jesenic, Kranja, (Tržiča). 9-23 ponoči iz Novega mesta, Straže-Toplic), Trebnjega (St Janža), Grosuplja, (Kočevja). Kamniška železnica. ODHOD z državnega kolodvora v Kamnik s mešanimi vlaki 7-40 dopoldne in ob 7-ts zvečer. PRIHOD Is Esmnlka v Lfnblf ano ob 6*42 zjutraj in ob 2*41 popoldne« Ckr. državno-zeleznlsko ravnateljstvo v Trsta. ™eVera American Shoe za gospode in dame iz Amerike. Edina prodaja Čevljarniea X S^cmtner Ljubljana Selenburgova ulica #. 4. Male iT. ataiaMKste ■solen. Hm V.S.JL 277. Ite». .«,OVWI«M HfttOP*, d— »Ml !■>!■ jjt» Stran 7. N.j.ouatetti ..*»,«*. Ceno posteljno perje I 1 kv stvora, rtottreta, nohemva 2 K; bsHtsea **• nT; ni ni polbele«* 2-00 K; b«l«ra 4 K; bel««« f«j«en«OB •"!• K: ke veleftfieir* snefn«Hete*a, e>oHenega, 6*40 IC. S ft; ka? e*eae, sivega 6K.7K. feeleva. finesa 10 K j aaitmeisl ornat nen 1* * Hertrila ^5ke aasre' franko. **« Z^ofmilTene rnirttlfe S^T^t: S^^~ nanktnffe, pernica 180 cm dol**, 120 cm Uroka, t drvne irlavntcassa, sO osidfc. 00 cm str., polni ena t norim, sivim, prav stanovitnim puhastim rciiom 16 K; napol nuh 70 K: trnn *4 PT: poaamme pernice 1o K. 1* K, 14 K, 16 K. »ebrnico 1 K, 3-50. 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, iflav-nica, cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, soodnja pernica is močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80i RasooMis «e po oovsetiu, od 12 K naprei franko. Lahko se franko lamcnia ia neusraia'oee *e vrn« denar. — Natančni cenoTniki eratis in franko. 5 Benlsch, Dsisnloe *t. 7»I, Ceene. A.KUMST ZMtnln aH«« itov. 4. Velika zaloga obuval se onrono se eoene na ssnorn> f sakriaa eareflle te nviasjejs taeae ta as aitki eaat Vte eere ta saraajajeje ia tazaana jej*. <-~ fri isaaajih aarettta aaJ ae Magavte vsarca eealan, 40 HT Ha znanje I ^H Vsaaa eesfiai cenjenim naročnikom naznanjam, ale eeae fl» eteveuabro proooHI svoje sorejeaulilče za snaženje in barvanje oblek li Souvanove i Mm lin i feMipi alld l i ZsbvaJjttjem s« za dosedanjo naklonjenost, priporočam se tudi za nadalje sa vsa v svojo stroko spadajoča dela z zagotovilom hitra in vestne postrežbe, S spoštovanjem 9761 ANTON BOO kesnltan pralnice la barvarlla, iolonknroovn milem et •• Žagni polno jarmenik in stroji za obdelovanje lesa Tseh vrat zlasti patentni brzodelnl jinnenf*, janneniki cepilniki. (sirnice). Denecsn-.*. /. ski jirmenfk .*. •% enoiistni in dvolistnL Vs' stroji za mizarje, kolar{e, strugati «, soda rje. tesar1 e Itd. itd. Val stroji za izdetovan'e pohištva iz vpognjenega lesa. Stro'l sa lepljenje lesa Stro* i sa Iostio volno. TURBINE z največjo izrabljivostjo. Precizifski regulatorji. ------Patent prijavljen.----- Monsam 3?o TRANSMISIJE. Fravzesa nesneL tvor niskih onrav ae vae :: lasno tnaustrHo » Najfinejše reference mnogovrstnih obratov tu in v inozemstvu Sedat se izdeluje tarbfnska nsarava sa I. fcraniako alaktr. centralo 2 turbini na 1600 k----- konjakih alt ----- Tvornica stro'ev 0. TUNNIES, Lfis^liana P. Josip Stupica tsrmsnar In »«el«r v Ljubliani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svsja ostat* zalogo nijuiličnejils konjskih oprav — ' -=- kraano «iren a a a - -■■■ kočije, dru^e vozove in n*;različnejšo vprežno oravo katero imam vedno v zaloei. kakor rudi vse dniee v sedlarsko ohrt snadaioče potreb* ii eČIne, ale obrabljen« vosov« In n ■- konjske oprave. ■■ - - ž li«™ iill tan. liki ii U t BRATA Crkoslikana. lakirana, stavbna Proda jalnica i Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union*1. EBERL ii BBUttiena gleskarja:. 41 Delavnica i Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Al F7 * n rVf 'Z ĐllC7\1lI/ BCite]' 0,asft«n* *»«•« in edini ALruNL DKLAINlrV g;aM,i^ Lfukrana, Konnressl trg 15. (Hasoroti nune*« earirve.) Na?več?a in nafsposobne^a tvrdka in izposojevalnica klavirjev ia harmonijev na jucru A»striie. — Felika^s^a zal^nje vsega e/lasbeicira oredja, širša ^n n:izzikalf. Ed^ni z^lntn?% ^-o-nih ir lr-Tornih t"orniC* Bdsen- dorfer. R5Iz! & Feitzni^-n, Fčrster. Elirbar, Gebruder Stine!, Rud. Stelzbair.rner, Czapka, Lanberger & Glass. ilofni?nn fn Bofberg ("amerk. harmoniji). Obrobi Ođ a 15#— naprej. Na'bogratcjša izbira v vseh - derr.ih slogih in lesnih barvah Ogleite si klavirje z angleSko ponavljajočo mehaniko. 10 letna rostavno obvezna earaneHa. Kaferanina na;ni2ja. Zamena najugodnejša. EglaSevanše ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabnkate iskJnčno le ;as za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom lalzl- tikatov in navidezneca „nolelna" pri kričačih. ki se drzneo povoriti o „đobram blagu", dasi nima'o ni iedne?a pcmcnbneffa fabrikata v zalo^ Najaltie cene. 'Ltfft «no|lAOii«»oa 1H1 •wlt**w**fl Naisolidae{ie blago. Tinni poliva 1 j. lis Ljubljana, Kongresni trg št 12 232 M # va 1 1 cvi na spalne In fedilae sobe, salone in fro3?osk* sobe. Preproge, zastor'!, mo£rocl aa MaMl tlmn&tl modreci, otroSU vozlžld itd. masa Ffa Ševcik anitj. puškar priporoča svojo veliko Zalogo ramovrstnih 117 ri?Ms in samokresov asinena izdelka, kakor tud. belgijskih, sulskib m teftkUi strofo £Tei7Lkv.ženih »jašh, ?a katere iam£mi 'a do">ei ^;rel r*o>ebno pripo v^can l&bke irecevke m pnike Bock - Kruppovimi cevmi sa brez- Limn smodnik — Pnpojcam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin B9" po najnižjih cenah. -«£sj Popravila ia naredbe se lsvrinfele toteo ia tsMMSsftvOb Cenovniki ne zehtevenje eeetonj in peinalne eveete. Lojne kite nalflne^e kakovosti no 5, 7,0 in 12 kron — vse vrste lasne nod-la*s \n rorrtlce ~ bsrva za lnse I* b^adti „??5^1fl f?e 2 in 4 K — toaletne p$tre^»46fns lasnlfe. brade ia dr«s«?e ootrebičine za ciasklran-e, vee no zelo zmernih cesah priporoča Štefan Strmoli brivec in lasnicar Ljubljana, Pod Trančo št lf (roeal BfestaefTa la Starala tree). :i Pestretba točna 'a vestna, ji k. ina msđnl otelile : Z9 gospode : LfaM^asa, Franca Jožefa cesta 3. Voja&ke in uradniške s uniforme: po w crš v najkrajšem času. feMB uhiiiii lii volne za pletenje fsek kauvosti a iatbnijc fltorttik nav, nnvic, aež-■ik kane. nfente zaitka si*n n«an«§ •■«•»••1 nb««wi«j zaaestk fai ukslniut Q»-knartjen). TOMI JACIBB LJUBLJANA aninii anta i. i__;_ - • ■ Brez konkurence! F. L. Popper čevlji za gospode ia gospe so logasi najbolj prilezel lični in najboljše kakovosti. Naprodaj same pri JULIJI ŠTOR, Ljubljana Prešernova ulica St 5. 6oysserski čevlji za turiste, higfjeničiii čevlji za otroke in Lava• tesala-CevJJL K 12-50—16*50. Ivan Bizovičar umetni In trgovski vrtnar Ljubljana, Kolezijska ulica št 16 priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno J: izdelane vence, Šopke in trakove. it Dalje ima na razpolago :: za izposo^vanie :: ob mrtvaiMb odrih trevesao eveiliee, bafeor tndi natll-aefie deboraelfske eveiliee sa dvorane a ia balkone, a Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej- , Šib cvetlic ia zelen j adi. Sprejemam tudi naročila za na deželo« Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidna :: Brsofavke: L sttMvfeaa% s vrtnar. Mekllana. a A. tn. \zl & r imžba n Svljnsko ti rata zatarotaijc u lHni}i nrr3l«i :m n i Iraiia. Itmiian 9. II. li ilmi zastn zi mis^i Lnn!J Mstdi ti Fn Imam i Ljiilini mtzauji i vseh vrat ilvlleaaka ia roataa svarovaafa. i Svetovne police družbe so v smisla Hbemlnib zavarovalnih pogojev ie po kratkem obstanku neizpodbitne in nepropadne z avto* matičnim podaišanjem in ob skromni dodatni premiji obrnejo tudi rejsl liziko ia tavaiidsostas sozmrovanit, katero zadnje zavarovenle za slučaj invalidnosti poleg ustavitve plačevanja rremije tudi se garantira za ves Čas trajanja zavarovanja prejemanje rente v visokosti 10 odstotkov zavarovane glavnica. — Od 1. januarja l 1911. na novo uvedeni dlvidendai načrt C zagotavlja zavarovancu družbe izdatno udeležbo rtotoleMcCsi. tej aa v selici sami v največjem delu garantira. — Pojasnila dajo neobvezno In brezplačno generalni nnarten e ****** •»•* ntnmn anjeOsnansea « UnMinnl, Leeaselsl OpOnfelal In Prnn flannns, « Oeleven In ■erlbern ter val ae« spasile Inanehtnrjl la aneats* Stanje savsravaaj Kanec I01S lat na ajnjanav krat iknv • . . • Kseac lOIS Ctz SM anaisnav krta laplafS • • ♦. Konac ltia čas tat eJnjsaot krta 800*0» bi anaOtO SVOSO ▼ t^4tt faf^as, OO VOnvJO Stran 8. »SLOVENSKI NAROD9, dne 21. novembra 1914. 277. štev. SPeter M ožina S cfCo. tovarna čevljev v Vršiča, Gorenjskem' Prodaja svoje lastne /jefe/^e na debelo in drobno a Sjubjanh <&fgg* nasproti so. efakofTa mosta. PATENTE vseh dežela izroslujc inženir 33 29KU GEIiBHAi;9l. oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik nm Dunaju Vl_ Marlahllfermtrasft« »t. S7. %£ Zapomnite $i ^ da dobite vsakovrstne etrofe kakor aallM9 preia za sadje in grozdić mlafflzitce, alamorezntce, vratila, sitillce za sadje, trileri©, pajkl-a, V različne tromba za Tino vodo in gnoial-co, motorje za nagon obrtnih in poljedelskih strojev in sploh vso železu i no najceneje in najbolje pri Kari Kavšeka nasL SUer iVMt v Ljabljanl, [Dunajska cesta 16. 1 Ceniti s« brenrtioio bo razpolago 1 Franc Furlan uslnai. Fasckiapte rini ključavničarstvo In zaloga Štedilnikov ao nahaja: 172 Ambrožev trg štev. 9. ■a- 3(Wrija -m drogerija in |etoaann|aktora Ljubljana, Selcnbargova ul. 5 priporoča veliko zalogo desinfekcijskih preparatov kakor: Lysol, Lysoform, Kreolin, Formalin, Formalinove pastilje, karbolova kislina, karbolovo apno. Potrebičlae u poairotbo bolnikov in ranjencev, obvez la gvmaataga blaga, konjaka, ruma in čaja. rferoform. fi htinin. Perolm. DE3 o lx i š t tt o I po jako nizki ceni in najsolidneje izdelano dobite edinole pri Jrvi kranjski mizarski zadrugi* v St. Vidu nad £jubljano postu » ,VlJfeaaaai»*f *»• 2491 Spalao oprave z marmor, plošč, la zrcali od 230 K naprej. Izdolalojo so tudi vsakovrstna itavblnska dola. —^—— Proračuni in ceniki brezplačno in poštnina prosto. i Vojni čas! usodno prilika! i m Vsled obile zaloge ur, zlatnine, srebrnine in lepih briljantov, nudim cen], odjemalcem sedaj še blago po starih cenah, zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike in naj si nabavi potrebno. 2000 budilk ur K 4-— in 5*— dokler Se stara zaloga. Krasna namizna oprava po znižanih cenah. — Kupuje staro srebro in zlato. V volneni časa je neobhodno potrebna fina, zanesljivo idoča ura ali žepna budilka, kakrSno dobite samo pri stari res domaČi tvrdki LJUBLJANA, Prešernova ulica št 1. Kdor nima časa v Ljubljano priti, naj naroči cenik, ki se pošlje zastonj in pošt. prosto. Uožno a imovoinike, kateri pridejo k naboru C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu sklepa pod najugodnejšimi pogoji Pojasnila brezplačno in brezobvezno ustmeno ali pismeno daje glavni zastop Riunione Adriatica di Sicurta v Ljubljani in centrala v Trstu. Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. iTstJTreojsu sloT7"e3a.s]set ln.rsi3a.ilxj.icsiI Denarnega prometa koncem leta 1913......K 700,000.000— Vlog koncem junija 1914 nad.........•* 45,100.000— Rezervnega zaklada.............„ 1.330.000*— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po brez odbitka. Hranilnilnica je pnpUarno varna in stoji pod kotrolo o. ki*. atalolM vlad«. Hranilnica posoja na zenrijilca in poslopja proti SV«*/, obraslim m najmanj '/«•/. amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane Učne domače hranilnike. 277. Štev. .SLOVENSKI NAROD* dne 21. novembra 1914. Stran 9. Darovi Rdečemu križu v blagu. Od 23. septembra do 23. oktobra t. L so došla darila osrednjemu skladišču Deželnega in gospejnega društva Rdečega križa od sledečih ple-nenitih darovalcev in izreka se jim v imenu naših hrabrih vojakov najsrčnejša zahvala. 1. Posteljno opravo, perilo in obveze so darovali: Nj. eksccler.ca .a. baronica Karla Schw;».rz: vlČ. g. >kulj v Dolenji vasi; ga. Tereziia aronica Rechbach; žiipansi\ ;> v Loli; ga. Marija Kluii: n. ^r. Ferdinand £ger; g. nadporočnik Sik^rskv; ga. noberlet; ga. Lecr.ija baronica Rcch-ach; ga. Pavla Roger; g. Ivan 2a-.a, Bohinjska Bistrica; £dčna. Ana ollner; ga. Reza Schlebnig; neznani arovalci, skoraj gotovo iz Mirne pe-A: ga. Sajovic, Kranj; ^dčna. Na-Jas: tržani iz Kranjsko gore po e Berti Andolšek; g. Filip Zalokar; Sent Ilj pri Turjaku; ga p!. Schonta, Bela peč; ga. Herma LadstMfter, Domžale; gdčna. Lillc^: ga. baroni ■ ^a Lichtenherg; ga. Serafina Sajovic; ga. Cidrich; ga. Mesche; stavno : Citeljstvo šentjakobske šole; občina krka pri Zatičin;; ga. Asa Jangkuiu in Ara Šimeu v Larah; fcdčna. pietr. Andrioli; ga. Herrrina del Cotr; ga. rrakolič, Devica Marija v Polju; ga. barija Lusch^n: ga. Rihit:ch, Kranjska gora; g. S Ažman, Kamna gori-a: ga. Julli Gračar. Stari trg pri Rakeku; ga. baronica Beatrice plem. Oagem, občina Podkraj prt Vipavi; županstvo Zagorje: ga. pl. Riiling; Lra. Podkrajšck; ga. Marija Oman. zateče; ga. Marija lilebčar. Okroglo ri Kranju: ga. H. Boltz; ga. grofica Val:is; gdčna. Alešovec; ga. Zofija ;er; ga. Terezija Bauer; ga. Zo-Pirc. Tržič; gdčnn. Zidrich: gdč, -i7enberg; gdč. Rizzi; gdč. pl. jliin; gdč. N'emec; 'ivnihar; županstvo Cerknica; vad-. II. razred; iz Čermasnič, na-T3ld ga. Marija Klemen: ga. Antc-Kosler: ga. baronica Wnrzbach; . I. Rome, Oradac; g. Anton Sk. s . pava; ga. Katarina Ga.-p^rš^č. fa loka: ga. Miti Levvicki; r:?. jkert; ga. Marija Oman*. gJČ. _t: ga. Lechner; rudarska Sob i -:ji: ljudska šola pri Vipavi: župni Jesenice: ga. p). Lascban: g. M. -e: SpodnTi l^g: g. Trošt. Totni-g. Scheidenberger. Bel:* peč; g. R. Šiskar: g. M. Konjar. Metlika; ga. M. Miti. Dob pri Ljubem: ga. baronica Codelli: c. kr. oddelek Železnike straže. ^tanjel-Kobdil: ga. Ma-Koc"i3rt::č, >odr?^;ca: ga. baro-:ca "Vnutillo, VVildcreg-c pri Mo včah: ga. grofica Choririskv; Ijud-ka šola Jesenice: g. Viktor Weisser; Tanovsky; ga. K. A. Miro\l; . F;,amena St^nberger. MengeS; . Heri^ch. Trs*: vći. Kačar; £ia. -ki: ga. Klementina Vupšinič. Cr-►meli: ga. Marija Sajovic: ga. pleni. 2. Zimsko perilo in predmete za jremo so darovali: Nj. ekscelenca aronica Karla S:h\varz; ga. Wein- xh: ga. Lujiza baronica Rechba.h: ;a. Pavla Roger; gdč. Ana Zollner; ra. Pavla Lorant: ga. Roža Schleb- Črnomelj; ga. \^a K^c;n: ga. ec pl. SchauTj. r^?ia peč: posest- občine Gorje pri Bledu; g<*soe in re. Mari'ine činidbe v Tržiča do z. Zofiji Pire: ga. Ziirlch; ga Ma- chi; občina Krka pri Zat čirn; gospa Vna Juntrkunz, Laze; ga. r>rako!ič, devica Marija v Polju; ga. del Cott; občina Podkraj pri Vipavi: žnpan- tvo Zagorje; baronica Luiza Rech- ?ch; srde. Trdina: £dč. Fmz; M. s. Andolše!:: ga. Zofija Pire, Tržič; vr^ka Kassig; ga. M. Jungwirth; ga. Alma Urbane; ga. Strache; baron M. in H. Rechbach, Križje; ga. Berta Vndolšek, Kranjska gora; gdč. E in vi. Frochlicb: c. kr. učiteljišče; ga. \na Neuwirth: ga. Vilma Steinherz; :. Hamo pl. Schoppl; gdč. Cantoni; a. Marija Klemen; nahiralisče v Čr-• omliu; ga. Antonija Kosler; ga. Marija \Verli; gdč. I e^kn CerjaV: gdč. >iava Milavc; ^dc. Fa^y Tra ':, vsi v Cerknici; ga. Seraf^a Sa|< vic; p. Fasching; g. Anton Skala, Vipava; ga. Franka Peterman, Dob pri Ljubljani; ga. Ribirsch, Kranjska gora; ga. Dampieri, Bracan pri Kor-: ga. Benedikt; g. Rihard Mihel- čič; ga. Tereza Neuberger; gdč. Pe-tričič; ga. dr. Bock; baron Codelli, Višnja gora; šolsko vodstvo v Zati- čini; ^a. Šare; ga. Klementina Vukši-nič, crr^melj. 3. CaJ, vino, konjak, likerje in sadne sokove so darovali: ^. Roža Schlebnig; ga. Drakolič; g. Wu-tseher. Št. Jernej: ga. M. Mrak, Beg-nje; &. Oiga Rudesch; g. Anton Šivala, Vipa\.:. 4. Jedila, sadie, kompot in drugo so Jarovali: ga. Suppantsclusch, Kranjska gora; g. Floriančič, H!cd; g. J. Romuld. Mokronog; gospa i^oza cchlebnig; gdc. M. Balančič in Ivanka Zupančič, Bled; g. dr. Vvazke; g. Ivan Pfviier, Leskovec; g. K. Škulj; g. Marija Ueu; opatija Zatičina; g. RikU^H Puppis, Logatec; ga. Roža pl. Scha'^a: g. Anton Skala; ga. Mariia Ažman, Naklo pri Krani«; k. Alian-či:, strica; g. Pavel Majerle, Dol; g. Iv n nirrjn> Laverca; g. I. Lavrič, Lesce; g. pl. Hočevar; Žirovnica; ga. B°rta pl. Puteanv, Loka pri Zidanem mestu. 5. Različne potrebščine knjige, t'Jhak it««, so darovali: tvrtka Goreč; g. Josip Koresch; baronica L^onija Rechoach; g. Karoi Schrautzer; ga. T. Nc.'beiger; gdč. Lcnčka Petcrne!; ga. Miflkz; ga. Flora Has>vvil!, Bled; g. major Kiamaršič; ^i. dr. Wackc; ga. F^dkrujsek; tvrdka Tauzher; iVrdka Korn. t/rdka Klein; tvrdka Nu a j raznovrstne jSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica, Zlasti je ugodno zavarovanja na doživetje In smrt z manjšajočami se 12 vplačili. •■• - ••• vzaiemno zavarovalna banka v Pragi. .-. - .-• »e* rrai fondi S 60,780*720-18 — liplacaae odakooaJaa ta kaeltallfe S 129,965.304*25 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ww GistralDo laiteirstvB i Liabliaci"Efh£&zi Ooipoiki ulid M12. -« Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenaa. Škode cenjuje takoj In najkul antneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Pozor I Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod ze'io ugodnimi pogoju — Zahtevajte prospekte' [ Zaloga pohištva m tapetniškega blaga. Jtfgarstvo. Popolna soalna oprava: 2 postelji 2 omari. 2 nočni omarici in t umivalnik "S marm. dIoščo in ogledalom S% 350'—. Jtamci se sa solidno delo. Cene konkurenčne. Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 modernih s i k- 80u J. Pogačnik. Ljubljana, Marije Jeremije cesta št ?3—18. Vsak petek 6ios sveže morsko rili Velika zaloga moćno abortiranih klobas za narezke, piraške In graftke emJati; clstsrcijansho Čajno maslo. Vse to se dobiva vsak dan sveže pri J. BUZZOLINI delikatesna trgovina v Lingarjevl ulici. Stanje denarnih vlog na kni. in tek. račun 31. dec. 1913: :: K 236.633.922-— :: Stanje den. vlog na hran. knjižice 31. okt. 1914: :: K 82,017.997—. :: j Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver Centrala na Drniajn. — Ustanovljena 1864. — 29 podružnic. Vosa! Marijin frg-Si. Petra cesta (t kiti Jsraazioiii teran. Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron. 1 Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlojj na hranilne knjižice brez rentnejra davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno upodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih i papirjev in posojila nanje. Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžreban.e vrednostnih papirjev — Kupovanje in prodajani? deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za oenjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l:stin, dragotin itd pod lastni zakiepom stranke. — Rrezrlačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. Izplačila is nakazila v Ameriko In It Amerika 1650 UstRiena In pismena pojasnila In nasveti o vseh v bančno stroko spadajoči?« transakcijah vtekdar brezplačno. "Brzolsvke: Prometna banka Ljubljana. - Telefon štev. 41 m-.-^Ju^M,m\ m m........ «| lana posebnosti likerja je j 1672 lini želodca Je posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi tega v nobeni družini ne bi smel manjkati. 73 pni ifl zimsko sezono priporoča tvrdka Gričar & Mej ič Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 svojo bogato zalogo IzDotovlienili Nitk za gospode in dečke ter tnične novosti v konfekciji n dame ia dete. Ceniki zastonj in franko I HOZOdl POZOR! tmini salon Viktor Balt SelenbnrgoTa oL 6. ima glavne pofti Šopki, venci s trakov* in napisi se izdelujejo po n»|nli«lh cenah. Delo okusno vez?™ Velika zaloga krasnih suhin vencev. Priporoča e z odličnim spoštovanjem Viktor Balt Naslov n briojavi: Viktor Bajt, cvetlica! salon, Ljubljana. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljsko premogokopne draibo v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleć nadkrilinloct dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 2i8i raznih uradov in naisl ovi te j Ših tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, L, Maximil!anstrasse 9. domsko in otroško Konf eKclJo zelo solidne tvrdke M. Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg &tev. 9. — Lastna hiša3 No|boyoJšo BV KOSTUME ""^B Najnovejša ■|| VafasVSB * P!a^^e» jop« « gji jfc g W gg II I I T C Žalne - domače obleke || | tf HI 11 t Perilo, čepice, modrce j|M WS § S j|j| HIIVsVH * Kožuhovina s lllllMn Otroški! oblekice ■ obleke a mladenke. ■Ifienieno perilo in droge potrebščine ia novorojenčke. •V Pošilja na izbiro tudi na dežeSo. *va Kmetska posojilnica ljubljanske okolice o Ljubljani. obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklal nad X 800.000. brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena leta 1881.