l0°32 URICAH IN. SPIRIT FOkv N IN LANGUAG6 ONLY NO. 89 Sei-vmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN HORNING N€W$PAP€B CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 21, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Jedrski preskus v Indiji ima širok odziv Ko se je Indija pridružila jedrskemu klubu držav, govorijo v Moskvi o mirni rabi indijskega preskusa, v Washingtonu pa o povečanju nevarnosti jedrske vojne. NEW DELHI, Ind. — Indija je zadnjo soboto iznenadila svet s svojo prvo jedrsko eksplozijo, ki naj bi imela od 15 do 20 kiloton moči, bila naj bi torej približno enaka jedrski bombi, ki je uničila Hirošimo. Eksplozija je bila izvedena nad 330 čevljev globoko pod zemljo v državi Radži-stan, kjer je obsežno puščavsko področje. Ml Vladno poročilo pravi, da ni bilo na površini nobene nevarne radiacije in da so eno uro po preskusu bili strokovnjaki in o-pazovalci že komaj par sto čevljev od kraja preskusa in dognali, da ni nobene nevarnosti., Kratko poročilo o preskusu po- j Udarja, da je ta namenjen mirnodobskim ciljem in ne izdelavi' jedrskega orožja. Prav tako trdi, da Indija ne bo izvedla 'naslednjega preskusa, dokler ne bo podrobno proučila dosežka sedanjega. Indija je med podpisniki prepovedi preskušanja jedrskega o-rcfžja v ozračju in vodi iz leta 1963, ni pa podpisala dogovora o omejitvi širjenja jedrskega' o-rožja. Pri svojem preskusu pod zemljo se je držala svojih mednarodnih obveznosti. Kljub temu so v Washingtonu opozorili na povečano nevarnost jedrske vojne, ko se je Indija lotila jedrskih eksplozij in ji utegnejo slediti nove države. V Moskvi so k poročilu o indijski jedrski eksploziji dodali, da je Indija izjavila, da bi jedrsko silo rabila le za nevojne namene in da ne bo gradila jedrskega orožja. V Pakistanu in na Kitajskem verjetno na indijske izjave v tem pogledu ne dajo dosti. NOVI GROBOVI Protestanti ustavili v 44M£yu “^pretekli vse delo v Ulsterju petek umrla v Euclid: General bolnici Mary Ann Tomšič, rojena Mulec, žena Adolpha (Rudija), mati Jamesa, hčerka Antona Mulec in pokojne Marj?, rojene Skodlar, sestra Anthonyja (Boba) in Donalda. Bila je članica društva Our Lady of Fatima št. 255 KSKJ, rojena v Clevelandu, lastnica Tomsk’s Tavern na St. Clair Avenue in 40. cesti. Pogreb je bil včeraj ob 9. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v hrvaško cerkev sv. Pavla, nato na pokopališče Kalvarija. Dorothy F. Tiskur V 52. letu1 starosti je pretekli petek umrla na domu Dorothy F. Tiskur, rojena Drobnič, 19406 Muskoka A ve., žena Anthonyja J., .mati Carol Webrle, Calif., Lois, sestra Josepha. Rojena je bila v Clevelandu in bila članica Društva Ribnica št. 12 ADZ. Pogreb je bil včeraj ob Protestantovski z la g rizenci so včeraj ustavili vse delo in ves promet v Severni Irski (Ulsterju), da bi prisilili vlado k odstopu. BELFAST, S. Ir. — Oborožene protestantovske skupine so ustavile ves promet v Severni Irski, po mestih in po deželi so zaprle ceste in zapore zavarovali s stražami. Tisoči ugrabljenih osebnih in tovornih avtomobilov zapirajo ceste in železnice. Tol-pč oborožencev ustavljajo promet po mestih in gledajo, da so vsi obrati zaprti. Mlekarji in peki večinoma niso mogli v mesta, ker so ceste zaprte, na drugi strani pa jih je tudi strah, dai pridejo v roke nasilnežev in izgube ne le svoje blago, ampak lahko tudi svoje življenje. Oskrba z električnirr tokom je padla na komaj 40% 10. uri iz Zakrajškovega pogreb- , . ^ j . , , , m obstoja nevarnost, da celoten nega zavoda v cerkev sv. Pavia na Chardon Rd., nato na poko- s^stem 0 Pove- Manj prijetih zaradi prehitre vožnje v Ohiu COLUMBUS, O. — V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo v Ohiu prijetih zaradi prehitre vožnje 76% manj ljudi kot v istem času lani. Policija, ki nadzira promet na avtocestah, poroča, da je število hitrih voznikov začelo padati z nastopom energetske krize. Od tedaj se je to nadaljevalo vse do zadnjega časa, ko so podatki na razpolago. Maj. Adam Reiss, ki vodi delo policije, prav nič ne dvomi, da je stjska za olje tista, ki je ljudi pripravila k umirjenejši vožnji: Od januarja do marca 1974 je bilo prijetih 19,326 voznikov zaradi prehitre vožnje, leto preje Pa 82,190. Promet na avtocestah je bil od lani, ko je nastopilo pomanj-kanje gasolina, sorazmerno veliko manjši. V tem je tudi vzrok 2a manj prijetih. Poudarjajo Vendar tudi, da se ljudje na splošno bolj drže predpisanih brzin, kot so pričakovali. pališče Kalvarija. Frank Mocilnikar Preteklo nedeljo je umrl v Barbertonu, kjer je bil rojen, Frank Mocilnikar. Zapušča ženo Victorijo in otroke Roberta, Williama, Floyda, Vivian Darnell, Dolores Sušnik in Cyntio, v Clevelandu sestro Mary Sušnik in brata Jožeta, v Ljubljani pa brata Ludvika. Pogreb bo v Barbertonu v sredo ob 9.30 v cerkev sv. Cirila in Metoda, Maria Murn V 88. letu starosti je umrla v Lake County Memorial West bolnici Maria Murn, rojena Pirnat, 23101 Arms Avenue, Euclid, vdova po leta 1966 umrlemu možu Franku, mati Louise Potočar, stara mati Williama, Carol, Daniela, Roberta in Mary-Ann, trikrat prastara mati, rojena v Ribnici, od koder je prišla v Ameriko leta 1905, članica društva Loyalites št. 158 SNPJ. Pogreb bo v. sredo ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob 9. uri, nato -na pokopališče Vernih duš. i Jacob Bogatay I Umrl je Jacob (Jack) Bogatay, oče Jamesa, Normana, Williama, Catherine Dolan in Geor- Delavski svet Ulsterja, ki naj bi imel okoli 300,000 članov, je odločen izvesti splošen in popoln štrajk, ki naj prisili pokrajinsko vlado k odstopu ih k novim volitvam. V sedanji vladi delijo o-blast protestanti s katoličani, kar protestantovski zagrizenci nočejo več trpeti. Proglasitev 'splošnega štrajka je prignala spor na ostrino in k odločitvi, kot jo ni bilo doslej v vsem času sporov, bojev in sabotaž od avgusta 1989, ko so sedajo državljansko vojno sprožili. Bijedič ostane še dve leti na čelu vlade SFRJ BEOGRAD, SFRJ. — Zvezna narodna skupščina je pretekli teden izvolila znova z«, predsednika zvezne viable 57 let starega Bosanca Džemala B i j e d i č a . Predložil je vlajdo, ki jo sestavlja 32 članov. Zunanje ministrstvo vodi 59 let stari Srb Miloš Minic. Sonce nam bo grelo, hladilo stanovanja! Zbiralniki s o n č nih žarkov bodo oskrbovali v nekaj letih domove s toploto in jih hladili, oskrbovali z e-lektriko. LOČITVENA ČRTA MED SIRIJO IN IZRAELOM JE BILA DOGOVORJENA Državnemu tajniku H'enryju Kissingerju je uspelo doseči sporazum o ločitveni črti med Sirijci in Izraelci na Golanskem višavju. Treba je rešiti še nekaj drugih točk in sporazum bo zrel za podpis. TEL AVIV, Izr. — Ameriški državni tajnik Henry Kissinger je dejal sinoči po svojem razgovoru s predsednikom Sirije Asa-dom v Damasku, da je bil dosežen “dober napredek” na poti k sporazumu o ločitveni črti med serijskimi in izraelskimi četami na Golanskem višavju. Ameriški zastopnik, član Kissinger j e-ve škupine, je na letu iz Dama-ske sem rekel, da je za vse prak- 3-krat prastari oče. Pogreb je bil včeraj ob pol desetih dopoldne iž Perko pogrebnega zavoda, kjer je Rev. Larry G. Moser od Bedford Church of the Naza-rene opravil pogrebne obrede, nato na pokopališče Highland Park. Anton Lovko V nedeljo zjutraj je umrl za poškodbami, ki jih je dobil v soboto pri vožnji na CTS avtobusu, Anton Lovko, 7208y2 St. Clair Avenue. Pogreb ima v oskrbi Zeletov pogrebni zavod na St. Clair Avenue. Čas še ni gine Henry, 13-krat stari oče in j določen. Iz slov. naselbin Mentor, O. — Tu je umrl 25. aprila Frank G. Lach, 5539 Mei-ster Rd. mož Elizabeth R. Ga-brenja, oče dr. Franka G. Lacha, Kirtland Hills, dr. Ralpha, Co-umbus, brat Anthonyja in Joh-a, Mrs. Mary Modic in Mrs. i1 reč prišla že tako daleč. Pri določen ju ločitvene črte so bila pogajanja posebno trda ARGONNE, 111. — Poseben zbiralnik sončnih žarkov, ki je sposoben te zbirati v učinkoviti j tične namene in potrebe ločitve-meri tudi ob oblačnem vremenu, j na črta dogovorjena, da pa je bo služil za jedro novega načina | treba rešiti še nekaj drugih točk oskrbe naših stanovanj in mor-1 in zahtev, ki jih stavita obe da tudi obratov. Napravo je za-' strani, predno bo dogovor v ce-mislil in izdelal dr. Roland Win- ioti gotov. Dejal je, da bi bil ston, profesor fizike na Univer-, ‘‘zelo iznenaden”, če bi se obe sity of Chicago, skupaj z dr. J.' strani ne sporazumeli, ko je vsa Martinom, fizikom v Argonne National Laboratory-ju. Nova naprava je odstranila težave prejšnjih z b i r a 1 n ikov sončne energije, ki so bili sposobni opravljati svojo nalogo le pri vsaj na pol sončnem vremenu. Napravo so preskusili in se je pokazala učinkovita. Računajo da bo v enem letu pripravljen model za tovarniško izdelavo in da bo kmalu nato na razpolago na trgu. Vgraditev novega sistema za ,uporabo sončne energije v stanovanjsko hišo bo ceno te povečalo ža 10-15%, pa se bo izplačalo v teku 6 do 8 let s prihranki na gorivu in elektriki. Naprava bo zavzemala eno četrtino do eno tretjino strehe. ozemlje, s katerega se bo Izrael umaknil. Vmesni pas pod nadzorom čet ZN bo širok od pol milje do cele milje. Henry Kissinger je podaljšal svoje bivanje na Srednjem vzhodu v četrti teden in upa, ha bo svoj napor v tem tednu uspešno zaključil z dosego sporazuma med Izraelom in Sirijo, ki naj odpre vrata nadaljevanju mirovnih pogajanj na konferenci za Srednji vzhod v Ženevi v Švici. FBI išče Patricio Hearst kot nevarno in oboroženo LOS ANGELES. Kalif. - Policija in FBI iščeta Patricio Hearst. ki je bila ugrabljena v letošnjem februarju, pa naj bi na področju Quneitre, nekda- se kasneje prostovoljno pridru- njega glavnega mesta Golanskega višavja, ki je večino v razvalinah in brez prebivalstva. Sirijci so zahtevali, da se Iz-račlci umaknejo iz mesta in iz treh gričev, ki se dvigajo nad njim in obvladujejo v vojaškem pogledu vso okolico. Izraelci so žila Symbionese Liberation Army pod imenom Tanja. Kot. taka naj bi bila sodelovala pretekli mesec pri ropu neke banke, pretekli četrtek pa naj bi bila rešila iz rok uslužbencev William in Emily Harris, ko so ju prijeli, ker sta hotela nekaj bili pripravljeni prepustiti. Sirij- stvari odnesti, ne da bi jih pla-cem del mesta, odklanjali pa so I -aja umik s treh gričev. Trdijo, da so Izraelci pristali končno, na izročitev mesta Sirij- Priče trdijo, da je “Tanja” s streli iz svoje brzostrelke prisilila uslužbence v športni trgovi- cem, da pa bodo griči prišli v n^ da so oba zmikavta pustili, vmesni pas, ki bo pod nadzorom i Vg^rn trem se je posrečilo počet Združenih narodov. Te bodo | begniti. slično kot ob ločitveni črti med Egiptom in Izraelom na Sinajskem polotoku, tudi na Golanskem višavju skrbele za to, da ne pride do novih vojnih spopadov med nasprotnikoma. Poleg ločitvene črte je treba določiti še širino pasu, ki bo pod nadzorom čet Združenih narodov, število teh, število čet, ki jih bosta smela Izrael in Sirija držati v neposrednem zaledju črte premirja, izpust in Leone Blatnick, 12-krat stari oče. Pokopan je bi na pokopa-; vrnitev vojnih ujetnikov ter vr-lišču Vernih duš. j nitev sirijskega prebivalstva na MOSKVA DOLŽI PEKING ČIŠČENJA NASPROTNIKOV PROTISOVJETSKE SMERI V remenski prerok Oblačno in toplo, naj višja temperatura 79 F (27 C). MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je pretekli teden obdolžila LR Kitajsko, da čisti svoje oborožene sile, javno upravo in partijske vrste ljudi, ' ki nasprotujejo protisovjetski politiki Pekinga. Kitajski režim naj bi se bal, da bi skupina, ki je za sodelovanje ali vsaj za izboljšanje odnosov s Sovjetsko zvezo, organizirala odpor proti sedanji smeri Sovjetski zvezi sovražne kitajske politike. V obsežnejšem članku v u-radnem glasilu vlade ‘Tzve-stia”, ki je podobno nekaki na pol uradni vladni izjavi, trdi pisec, da naj bi bilo v vodilni plasti sedanjega kitajskega režima večje število ljudi, ki so proti Maovi politiki nasprotovanja in prepirov s Sovjetsko zvezo. Ti ljudje naj ne bi verjeli v nevarnost, ki po izjavah vlade grozi Kitajski od strani Sovjetske zveze. “Izvestia” navajajo med takimi Lina Piao, nekdanjega Maovega namestnika in ob- rambnega ministra, ki je pripravljal baje prevzem oblasti, pa bil pri tem odkrit in ubit v letalu pri poskusu bega v Sovjetsko zvezo. Letalo z Linom naj bi na begu sestrelili kitajski lovci, ko je, že preletelo mejo v Zunanjo Mongolijo. Pisec članka pri tem zanikava, da bi bil Lin Piao “sovjetski agent”. ,, Sovjetsko časopisje je v preteklosti pri razpravljanju položaja na Kitajškem večkrat trdilo, da Mao nima široke podpore za svojo politiko med kitajskimi množicami, vendar ni doslej nikdar pisalo o možnosti kake spremembe v vodilni plasti na Kitajskem v pogledu odnosov do Sovjetske zveze. V sestavku je naveden potek razvoja sovjetsko-kitaj-skih odnosov v zadnjih letih, temu sledi razčlenitev sedanjega stanja z ugotovitvijo, da na kako izboljšanje tega ni mogoče računati, dokler ne o-pusti Peking svojega sedanje- ga odnosa do Moskve, ki je o-čitno sovražen. List navaja, da je Sovjetska zveza ponovno poskušala odnose s Kitajsko spraviti v red, pa da je vedno naletela na gluha ušesa in odklonitev svojih predlogov. Omenja, da je Moskva predložila Pekingu leta 1970 in lani v juniju znova za sestarijek vodnikov obeh držav na katerikoli, tu-' di na naj višji ravni. Na ponudbo ni bilo nobenega odgovora. Leta 1972 je Moskva ponovno predložila “mimo sožitje” Pekingu, če že ne more iti dalj zaradi ideoloških nasprotij. Peking je odklonil tudi sovjetske predloge v letih 1969, 1970 in 1971 za sklenitev dogovora o odpovedi uporabe sile, redne in jedrske, v reševaniu medsebojnih sporov. Uspeha ni bilo. “Izvestia” razlagajo, kako Maov režim stalno govori o sovjetski nevarnosti in poziva k pripravam pred njo, pa pripominjajo, da imajo na razpolago dovolj znakov, da dober del ljudi v vodilni plasti Maovega režima v ta svarila ne verjame in jih ne jemlje resno. Stvarno in trezno misleči ljudje na Kitajskem, pišejo^ “Izvestia”, ne verjamejo v sovjetsko nevarnost. Strah pred organiziranim odporom takih ljudi pripravlja Maov režim do stalnega menjanja vodilnega osobja v-o-boroženih silah, v javni upravi in v partiji. Posebej omenja list vprašanje sovjetskega helikopterja, ki je v letošnjem marcu moral pristati na' kitajskih tleh in so ga tam zadržali s posad-' ko vred. To so javno obdolži vohunjenja. Ker je Kitajska odklonila sovjetsko zahtevo po vrnitvi helikopterja in izročitvi posadke kljub “svarilom pred posledicami”, je prišlo do povečanja napetosti med obema glavnima komunističnima silama na svetu. To. je po vsem sodeč prepričalo FBI, da Patricia.ni “prisiljena” sodelovati s Symbionese Liberation Army, ampak je njen prostovoljni član. Od skupine ni več ostalo dosti, ker naj bi bili glavni njeni vodniki med 6 člani, ki so končali v neki hiši v Los Angelesu v boju s policijo v ognju, ko so hišo preje verjetno sami zažgali, da bi mogli v zmedi uiti. Kitajska je odgovorila na sovjetski “ultimat” MOSKVA, ZSSR. — Ko je sovjetsko zunanje ministrstvo izročilo kitajskemu poslaniku zahtevo po izročitvi helipoterja in njegov« posadke, ki je moral pristati v marcu na kitajskih tleh, je to objavilo, ni pa objavilo odgovora. V javnosti je nastal vtis, da Kitajska ni odgovorila, ta je dejansko odgovorila v teku treh dni z izjavo, da bo postopala s posadko “po kitajskih zakonih”. Ugibljejo, da bo postavljena pred sodišče in sojena radi vohunjenja, zaradi česar so jo Kitajci zadržali. Sen. Humphrey hoče imeti Suez odprt za vse NEW YORK, N.Y. _ Sen. H. H. Humphrey je tu v nedeljo govoril na Narodnem zboru Judovskega narodnega sklada in pri tem izjavil, da ne bo podpiral predloga predsednika Nixo-na za $250,000.000 podpore E-giptu, če ne bo preje dobil zagotovila, da bo obnovljen in očiščen Sueški prekop odprt za ladje vseh držav. “Bila bi žalostna in krivična zgodba, če bi bil Sueški prekop odprt za sovjetske ladje in za- Iz Clevelanda in okolice \ Uprava AD išče raznašalca lista— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca lista za E. 74 čfo: E. 78 St. južno od St. Clair Avenue. Kličite 431-0628. Zadušnica— V četrtek opoldne bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. An-drewa Kotnika in pok. Frances Glavic v spomin obletnic smrti. Seja— Klub slovenskih upokojencev za St. Clair. Avenue okrožje ima v četrtek,. 23. maja, ob dveh popoldne redno sejo. Tajnik bo podal poročilo o zadnji prireditvi. Dvojni umor— Policija trdi, da je bil včerajšnji dvojni umor v zvesti z bojem med skupinami, ki se ukvarjajo 3 prodajo mamil. Doslej je bilo v zadnjem času v tej zvezi umorjenih najmanj 5 oseb. Umor 47 let starega Lonnie Smitha in 26 let stare Rite Fordyce je bil odkrit kmalu popoldne v njunem stanovanju na 2860 Van Aken BBlvd. Policija sodi, da je L. Smith delal za H. J. Jacksona, enega od glavnih posredovalcev mamil v Ohiu, ki je bil ustreljen 14. aprila. Zadnje vesti WASHINGTON, D C. — Senat je včeraj odobril za šolstvo v naslednjih dveh letih skupno 25.2 bilijonov dolarjev in v zakonski predlog vključil določilo, ki omejuje prevažanje šolarjev za dosego šolske integracije. Zakonski predlog mora še pred konferenco zastopnikov obeh zbornic, kjer bo dobil končno obliko. Če bo do tega prišla, računajo, da bo predsednik odobrenemu predlogu odklonil podpis, ker naj bi predvideval prevelike izdatke. . WASHINGTON, D C. — Posebni javni tožilec v zadevah Watergate Leon Javvorski se je pritožil na pravosodni odbor Senata, ker da mu Bela hiša ne da na razpolago potrebnega gradiva za utemeljitev obtožbe, kot mu je bilo obljubljeno. Napovedujejo, da bo prišlo do novega soočenja med posebnim tožilcem in Belo hišo kot lani v oktobru, ko je bil A. Cox odstavljen. TAJPEJ, Tajvan. — Davida Rockefellerja, načelnika Chase Manhattan banke v New Yor-ku, so z letalom odpeljali od tu v ZDA, ko si je pri padcu zlomil kolk. SAIGON, J. Viet. — Vladne sile so včeraj s podporo tankov prešle v napad na rdeče, ki so v preteklem tedni zavzeli tri vladna oporišča in se približali okrožnemu glavnemu mestu Ben Cat, ki leži 22 milj severno od tod. Vladno poročilo govori o trdem odporu rdečih, drugih podrobnosti pa ne navaja. LIZBONA, Port. — Bivšega . predsednika republike A. Tomaža in bivšega predsednika vlade M. Caetana so z Madeire, kjer sta bila internirana po uspelem prevratu pretekli mesec, odposlali v izgnanstvo v Brazilijo. Levičarski zastopniki v vladi so zahtevali, da se oba postavi pred sodišče, toda vojaki so se odločili za njun izgon. prt za ladje našega prijatelja Izraela,” je dejal sen. Humphrey. /Uieri$ka Domovina V VT» [%J—HOmE 6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Jr'ubiisiiect daily except Wed., Sat., Sun., and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $20:00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO -»^^^>83 No. 89 Tuesday, May 21, 1974 Jugoslovanski komunizem se predstavlja za višek humanizma Na sedmem kongresu Zveze komunistov Slovenije pretekli mesec je med vrsto referatov vodilnih komunistov Slovenije treba omeniti razpravljanje Borisa Majerja, 'ki je nasmejanega obraza med drugim trdil: “Predkongresna razprava in vsi osnutki kongresnih dokumentov tako ali drugače poudarjajo globoko človečansko vsebino in humanistično usmerjenost našega boja za uveljavitev samoupravnih socialističnih odnosov na vseh področjih družbenega življenja.” Zakaj ta nenadni izbruh “humanizma”? Če se natanko pogleda Majerjevo razpravo, in sploh, Če upoštevamo nekatere dane okoliščine, bomo lažje razumeli. zakaj se partija danes skuša prikazati kot prvobori-teljica humanizma. Ljudje bistveno teže za bolj medčloveškimi' odnosi, kot jih sicer more nuditi komunistična družba. Ta težnja se izraža na razne načine: povratek k veri, poduhovlje- nost celotnega človekovega delovanja, iskanje novih poti in novih človeških odnosov v medsebojnem življenju, kritika nečloveških družbenih odnosov ... Ta kritika v prvi meri skrbi partijo. Zato je lažje razumeti ta položaj. Skupina ljudi, predvsem mladih študentov, je znotraj in zunaj pričela poudarjati humanizem. Ker izven lastnih formacij partija ne more dopustiti nikakega delovanja, ki bi ušlo njeni kontroli, znotraj partije pa humanizma ne more biti, vsaj resničnega ne, tedaj je prišel ukaz: napad na “novo levico”. In kakšna naj bo obtožba? Nova levica hoče “abstraktni humanizem”! Majer trdi: “Če je težnja po razvrednotenju humanizma, humanistične tradicije in humanistične usmerjenosti našega družbenega razvoja, tako teoretično kakor praktično, ideološki izraz tehnokratizma, tehnokratskih teženj v naši družbi, pa je abstraktni filozofski humanizem kot “kritika vsega obstoječega” kot nekakšen “marksizem zunaj partije” ideološki izraz tako imenovane nove levice, ki zanika revolucionarno vlogo zveze komunistov v sedanjem obdobju in ji očita, da se je izrodilh v nositeljico obstoječega družbenega “establishmenta”. Pri tem je treba poudariti,” se huduje Majer dalje, “da tako imenovana nova levica v Jugoslaviji ni niti ‘nova’ in še manj ‘leva’, temveč je v bistvu nadaljevanje starih anarholiberalističnih teženj, ki so kljub revoulucionarni filozofiji mnoge bliže birokratizmu in tehnokratizmu, kakor mislijo njihovi pristaši zlasti iz vrst študentovskega gibanja.” Vendar Majer, v strahu za ugled slovenskega komunizma med levičarji na svobodnem zahodu 'hitro doda: “Prav tako je treba poudariti, da tisto, kar si pri nas vzde-va naziv nove levice, po svojem razrednem značaju nikakor ni identično z novo levico v zahodnih kapitalističnih državah... Takšne skupinice ne morejo'biti progresivne in revolucionarne ne znotraj Jugoslavije ne zunanj nje.” Torej kot vedno, ima partija popolnoma v zakupu “progresivnost” in “revolucionarnost”. Majer je pa še za nameček postavil kaj smešno trditev: “Najbrže^ni treba posebej poudariti, da se zveza komunistov nikoli ni bala kritike ne od znotraj ne od zunaj, vendar pa je zmeraj jasno in odločno povedala tudi svoje stališče.” Ta stavek je seveda treba prevesti: Kdor se je kdajkoli upal kritizirati partijo in njeno vodstvo, ali Se oddaljiti od partijske linije, se je izpostavil, da je dobil “jasen in odličen” opomin v obliki čistke, preganjanja in celo ječe; v prvih časih pa tudi smrti. Dokazov je dovolj od prvih let komunizma, preko Djilasa in Mihajlova, pa ckr sedanje “nove levice”. Partija se boji, da bi se ljudje, zlasti mladi študentje, preveč navdušili za “abstraktni humanizem”, in se odda-lili od nje še bolj, kako so se že. Hoče pa tudi izkoristiti priliko, uporabiti naravno težnjo človeka po humanističnih vrednotah, da bi zaslepila ljudi in pridobila novih privržencev. In kaj nudi v ta namen? Takole pravi Majer: “Odgovor zveze komunistov na abstraktno humanistično kritiko vsega obstoječega je konkretni program boja zveze komunistov Ža uveljavitev in reafirmacijo vrednot narodnoosvobodilnega boja in celotne povojne izgradnje samoupravnih socialističnih vrednot, boj za spoštovanje dela in človeka v vseh njegovih odnosih, boj za človekovo oseono dostojanstvo, za čim večjo svobodo znanstvenega in' umetniškega ustvarjanja, za čim popolnejšo socialno varnost, za čim ustvarjalnejšo pobudo vsakega posameznika, za ustvaritev takšnih družbenih razmer, v. katerih bo svoboda vsakega posameznika pogoj za svobodo vseh in o-bratno.” Preseneča radodarnost partije, ki kar naenkrat razsiplje na vse strani spoštovanje človeškega dostojanstva, u-metniško in osebno svobodo. Vprašanje je le, kaj bi na to rekli verniki, katerim je zaradi verskega pripadanja prepovedan vstop na razna družbena polja, npr. vodstvo podjetij, vzgojo itd. Kam v ta ’’humanizem” postaviti pokole med in po “narodnoosvobodilni borbi". Kako je tudi spraviti v soglasje s .spoštovanjem človekovega dostojanstva zakon o splavih. Kako s svobodo umetniškega ustvarjanja, stalno cenzuro nad knjižnimi izdajami. In še in še bi lahko naštevali sploš-nosti; konkretnih primerov pa ne bi bilo konca ne kraja. Vendar Majer je šel še dalje. V naslednjem odstavku je dosegel višek cinizma, ko je izjavil: “Če analiziramo kongresne dokumente, lahko povza-mamo iz njih celovito zamišljen prdgram konkretnega humanizma, v katerem je človek najvišja vrednota, cilj in nikoli sredstvo, vizija, ki je lebdela pred očmi največjim mislecem človeštva v preteklosti, ki pa v današnji jugoslovanski socialistični samoupravni družbi ni več iluzija ali utopija, temveč postaja konkreten program osvoboditve dela in človeka. V tem je tudi največja moč tiste konkretne vizije humanizma, za katero se zavzema in bori Zveza komunistov”. Kako spraviti gornje izjave v sklad z marksističnim naukom, je Maj er jeva-skrb. Naša pa je, da razkrinkamo laži, katerih se danes režim poslužuje, da slepi slovenski narod, prav kakor se jih je posluževal med vojno in revolucijo. Partija je zmožna postaviti se na čelo boja za “humanizem”, če ji fo služi, da ohrani svoje privilegije. Kajti naj bo pretveza ta ali druga, končni cilj komunizma je vedno —• neomejena oblast, oblast nad narodom in nad ljudmi. .(iiuiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiisiiiiiuaiitiiiiiiiuiiimuiimiiitmiiimiiimiiiiiiiiiiiiut 4 BESEDA IZ NARODA = = IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. _ Zadnjič sem nekaj napisal o čistoči okrog hiš in na cestah. Danes hočem še nekaj dodati. Vzgoja k redu in snagi prične doma. Oče in mati sta odgovorna, da otroci upoštevajo danes tako redke čednosti: točnost, pokorščina, red v hiši in snaga okrog hiše. Opazujem v soseščini. Otrok privleče odpadke iz hiše, namesto da bi jih vrgel v posodo za odpadke, jih pusti kar poleg posode. Vse polno papirja. Očeta ni doma, je na delu. Mati se prikaže okrog 10. dop., vsa razkuštrana, s cigareto v ustih in s psom na vrvici. Večkrat nastane požar, ker posode nimajo pokrovov. ' Pride nekdo mimo in vrže tleči ogorek cigarete v posodo ... Spominjam se, kO' sem prišel v to deželo. Otroci hišnega gospodarja, ki je bil moj sponzor, sd dobili za Božič ogromno igrač. Drugi dan je bilo kakor na bojnem polju. Igrače, že polomljene vse križem kražem po hiši. “Stric,” tako so mi rekli, “pojdi in poberi.” Ne otroci, ampak jaz ... Pa so bili že v letih, ko so lahko doumeli, kaj se pravi red in snaga. ■‘Ko sem bil mlad poba, sem se pri očetu učil reda. Bil je strog. Vsaka stvar na svoje mesto: knjige, zvezki, obleka, obuvalo. Če ni bilo kaj v redu, je samo pogledal na mesto, kjer je bila šiba na “častnem mestu” in rekel: “Ali jo vidiš?” Pa je bilo hitro vse v redu .. ; Kaj pa pisarije, največkrat prav umazane po stenah, po' vratih garaž? Da, tudi na šoli in celo na cerkvi vidiš to packarijo. Kdo je kriv? Ne le otroci, ampak tudi starši, šola in okolje. Ko bi vsak storil svoje in ko bi tudi policija bolj pazila na to, bi bilo kmalu bolje. In pa seveda stroga kazen za take frkoline! Ali je kaj novega pod našim znovom Sv. Štefana in v okolici? Na kratko naj nekatere bolj važne dogodke omenim, saj se tičejo slovenstva in njegovega razvoja. Vsako leto ima Slovenska Ženska Zveza svojo majniško pobožnost. Tudi letos jo je imela v četrtek, 9,- maja. Ob pol 8. zvečer je p. Fortunat Zorman OF M daroval sv. mašo/ po namenu SŽZ in imel lepo pridigo. Bilo je ljudsko petje. Lektorica je bila tokrat gdč. Magda Simrayh. Članice so dobile ob vstopu v cerkev šopek šmarnic. Tudi mene je doletela ta čast, čeprav kot moški ne morem biti član ženske organizacije. Moj 'poklon ge. Mihaeli Simrayhovi.. Po maši so bile pete litanije Matere božje. Lepo je donela slovenska Marijina pesem pod oboke naše majhne katedrale. I Na Materinski dan je bilo spet prav lepo. Zjutraj so matere s svojimi hčerkami pristopile k božji mizi, po maši pa so imele skupni zajtrk v veliki dvorani. Stregli so možje Društva Najsv, Imena. Matere pa jim bodo to povrnile za Očetovski dan. Roka roko umije. Popoldne pa je bila materinska proslava v Lemontu, na naših ameriških Brezjah. Po litanijah je množica ljudi iz Chicaga in Jolieta in še od drugod napolnila Romarski dom, kjei je' bil postavljen zasilni oder. Program so skrbno pripravili u-čitelji in učiteljice Slomškove slovenske šole iz Chicaga. Otroci so vedno luštkani, ko nastopijo, posebno ko so v obliki rajanja, deklamacij, recitacij, igrice in v pesmi počastili svoje drage mamice. Okrog 60 otrok je nastopilo. Vse skupine od najmanjših do naj večjih so tekmovale,, kdo bo lepše počastil najdražje, kar imamo: mater. Deklice najmanjše skupine so izvajale ra-jalno vajo “Peričice”, fantki pa so pokazali, kaj delajo kmetje. Seveda ne tukaj v Ameriki, ampak doma. Naj večja skupina je pedala kratek prizorček “Naj-lepši dan”, ki ga je pripravil g. Jože Rus. Slovenski tečaj,, ki ga vodi dr. Jože Goršič, se je postavil z dvema recitacijama. Zbor te Slomškove slovenske šole je pod vodstvom ge. Fanike Humarjeve zapel nekaj prav lepih pesmi mamicam v čast. Bila je lepa proslava, vredna naših mamic in vredna truda učiteljic in učiteljev ter žrtev učencev. Vseh od naj mlajših do naj večjih. ♦ Konec Slovenske sobotne šole bo zadnjo soboto, v maju. Na prvo soboto v juniju bodo učenci te šole zaključili šolsko leto s piknikom, ki bp v Lemontu. Prav primerna izbira. Samo Bog daj lepo vreme. Sv. mašo bo o-pravil p. dr. Vendelin Spendov. Po maši pa bo zabava in razvedrilo za dekliče in fantiče te šole. Lepšega zaključka pač ne more biti. Vabljeni so starši in vsi prijatelji mladine. * Lepa gesta faranov Sv. Jožefa V Jolietu. Farani te slovenske fare, nekdanji slovenski Rim, so se odzvali prošnji škofa v Mar-quettu, Mich., da bi prispevali za obnovitev kripte, kjer počiva naš svetniški slovenski misijonar, škof Friderik Baraga. Plačali so vse stroške te obnovitve. Vsa čast jim,! * Nič kaj. prida se ne obeta v Chicagu v gradbeni stroki. Velike obresti, 13-15V' ; gradbeni material je poraste! skoraj za 300' č, potem pomanjkanje grad- benega materiala. Pravijo, da bo nekaj tisoč gradbenih delavcev izgubilo kmalu delo. * Čikaška Tribuna, konservativni dnevnik, najbolj čitan in upoštevan, je v uredniški koloni objavila zahtevo, naj predsednik Nixon odstopi v korist ameriške dežele in v blagor vsega sveta. Uvodnik je globoko odjeknil. Navaja tudi tehtne razloge. List je nad 10 let podpiral republikansko stranko in Mr. Nixona. * “Trd bodi, neizprosen, mož je-1 klen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu!” (Fran Levstik v Tugomer-jevi oporoki.) « Ribniška. Svoj čas je prišel Ribničan s sinom, v Ljubljano. Sin je zagledal avtomobil in vprašal očeta, kaj je to? — “Smrkovec, kaj ne veš? To je avtomobil. VESTI O bodočnosti univerze v Ljubljani razpravljajo V socialističnen* svetu radi veliko razpravljajo o vseh mogočih vprašanjih, da bi tako u-stvarili videz večje svobode in zavzetosti za, javno dobro ob sodelovanju ljudskih množic. Tako so v Ljubljani začeli obsežno razpravo1, kje naj raste univer- držijo starega reda. Tako smo imeli slovesnost kronanja tudi v Alvernia Manor. Kapela je bila polna stanovalcev na 3. maja popoldne. Duhovnik-upokojenec je vodil vso pobožnost. Molili I smo rožni venec, lavretanske I litanije im razne druge molitve |iz misala. Bilo je zelo ganljivo, Tedaj pride mimo konjska i150 \e st“f ž(enka- v , .. , v.. c- (S- administratorice, položila Ma- vprega m konji se splašijo, bmj ... vpraša očeta: Oce, zakaj so sej ^ ^ ^ , .. . v.,. , ,0 ,- cer majhen, a sluzi svojemu na- komji s,plašili, ko so zagledali '« -M .L. ^ .. , d avto?” — Oče: “Saj se bi tudi tif ™enu' pobili smo tudi blagoslov z Naj svetejšim. Sploh so pa naši stari ljudje dobre duše. Pridno se udeležu- ustrašil, če bi videl iti po cesti prazne hlače in nobenega notri.” Dosti za danes. Da ne bo kdo # ! godrnjal. Vse lepo pozdravlja “Toti S taj ere” Drobtinice z lemonfskega hribčka Sedim pri oknu in pišem “drobtinice”. Pogled mi večkrat uide v naravo, v cvetočo pomlad. Vse se prebuja, vse brsti, poganja, zeleni, pa si kmalu nebo obriše obraz in nasmej e se izmed raztrganih 'oblakov sonce. In regratovi cvetovi se hvaležno' ozirajo v nebo. Vse, kar potrebujejo,- imajo: vlago, toploto, sonce. In se bohotijo po travnikih. Naša s. Otilija je regratu napovedovala boj na življenje in smrt. Pa kaj more o-praviti en. sam nož, če je regrata brez števila? Sestre kuharice ga dajaj o na mizo kot solato. Škoda, da Amerikanci ne vedo, kake redilne snovi vsebuje regrat. Če bi vedeli, bi regrat ne imel priložnosti, da se razcveti. Rusi so pametni _ iz, regratovega cvetja delajo vino. $ V nebesih so se pripravljali na Materin dan. Angelčki so šepetali skrivnosti za Marijinim hrbtom. Kaj naj ji poklonijo za Njen Materinski dan? V nebesih niso našli ničesar, kar bi bilo dovolj lepo za Kraljico neba. Nekaj najmlajših angelčkov je sfrčalo na zemljo. Ni jim bilo treba dolgo iskati, česar so želeli. Od radosti so vztrepetali. Pred njimi je bil travnik, poln “zlatega cvetja”. Natrgali so velike šopke regrata in vsi srečni zleteli v nebesa pri zadnjih vratih — da bi jih Marija ne videla. šopke so dali v vodo čez noč in ko se je zdanilo, so jih zvezali v široke zlate pentlje. Najbrž dajo tudi v nebesih prednost otrokom in tako so bili mali angelčki, prvi,-ki so čestitali Mariji in ji poklonili “zlato cvetje”. Umljivo, da je bila božja Mati vesela tako lepega daru in je pohvalila angelčke. Ali je na svetu kaka mati, ki bi ne bila srečna, četudi ji prinese otrok samo en regratov cvet, pa ve, da ga je utrgala njo ljubeča rokatin podarilo otrokovo ljubezni polno srce? jejo sv. maše in prejemajo sv. obhajilo: Vsak dan se zberejo v kapeli zvečer in molijo rožni venec. Tako . se lepo pripravljajo na srečanje z Bogom. A so vendar vedno dobre volje. Pater provincial minoritov v Sloveniji, ki je letos potoval po Ameriki, je pisal s. privincijalki lepo pismo. Čestital ji je na vzdušju, ki vlada v Alvernia Manor. Čudil se je, pravi, starčkom in starkam, ki jih je srečaval v Domu. Vsi so bili nasmejani; videti je bilo, da se počutijo kot doma, stremijo nadomestiti jim dom. Ima eden od njih rojstni dan, se vsi z njim. vred veselijo. Dijakinje iz Mt. Assisi Academy jim pripravijo “party”. Prinesejo torte, da je dovolj za celo družino. Razveselijo jih s petjem. Dekleta čutijo, da opravljajo dobro delo in so s starimi še same srečne. “Srečen ni, kdor srečo uživa sam.” * Sestre v samostanu so imele 5. maja ob 4.30 pop. mesečno obnovo, združeno s kronanjem Marije. Najsvetejše je bilo izpostavljeno in je bila tako tudi sveta ura. Pobožnost je vodil p. Danilo OFM. On je voditelj duhovnih vaj v Baragovem domu in pride včasih tudi na naš hribček. Njegov govor je bil posvečen Mariji ,z ozirom na kronanje. Preden jo je Njen Sin kronal v nebesih, je morala; skozi vse veselje in trpljenje življenja kot moramo vsi zemljani. Bilo bi več sreče na zemlji, če bi jo posnemali v Njeni veri, trdnem zaupanju, Njeni zvestobi in predanosti volji božji itd. Sestre so molile razne psalme, primerne pobožnosti. Ob koncu je postulantinja Cindy kronala Marijo. Avgusta bo postala sestra in vemo, da je kot najmlajša članica naše družine si štela v srečo, da je smela položiti Mariji venec na glavo. Naj jo Brezmadežna varuje, da bo ostala zvesta zvanju, v katerega jo je Bog poklical. “Niste vi mene izbrali, jaz sem vas izvolil.” Molimo, da bi še mnogo deklet sledilo njenemu zgledu. Žetev je obilna, a delavcev malo. Naše varovance je izvabilo ; sonce iz hiše. Cela procesija jih Kaj pa naj mi damo Mariji za j je, molž in žensk. Z njimi so tri sestre. Kar čez travnike jo ma- Njen dan? Njenega Sina. Sv. obhajilo! To je dar, ki presega vse cvetje, vse bogastvo. Naj ji Jezus čestita v našem imenu in ji pokloni naše molitve in žrtve, če smo jih kaj doprinesli za njen Materinski dan. Tega bo vesela in ne bo pozabila. Ne bo skoparila s prošnjami za nas — bomo ostali. zapisani v Njenem srcu. « Kronanje Marije po župnijah ni več v navadi. Vsaj jaz ne vem, če je se. Naše sestre se še ha j o proti frančiškanski grotti. Najbrž je to romanje h Kraljici maja in obenem lep sprehod. * Tisti, ki boste letos prišli v Lemont, ne boste več videli krasnih smrek pred našim samostanom. Vse so morali podreti zaradi ‘bolezni’. Nadomestili si jih z nizkim lepotilnim grmičevjem. Na svidenje! In dobrodošli na našem hribčku! s. M. Lavoslava za. Njeno središče je od vsega začetka deželni dvorec na Kongresnem trgu, tam v bližini so zgradili med obema vojnama mogočno univerzitetno knjižnico, na Mirju je imela svoje predavalnice in vse druge prostore tehnika, medicina pa v bolnišnicah, med tem ko so teologi imeli svoje lastne prostore v Alojze-višču. Po vojni so gradili nove stavbe za naraščajoče število slušateljev, pa gradili tudi študentovsko naselje. V zadnjih letih so postavili nekaj fakultetnih zgradb za Bežigradom, med tem ko medicina deluje pri kliničnih bolnišnicah. Posebna delovna komisija je proučila potrebe rasti univerze za bodočnost in predvidela dve rešitvi, deli tev. univerzitetnih zgradb na štiri dele kot doslej ali pa združitev vseh v južnem delu -mesta, kjer naj bi bilo za to na razpolago dovolj prostora. Univerzitetne zgradbe za Bežigradom in drugod naj bi bile prepuščene drugim namenom. Posojilo za železnice V Portorožu so se v začetku maja končali dvotedenski razgovori med predstavniki jugoslovanske vlade in predstavniki Mednarodne banke za obnovo in razvoj o posojilu te banke Jugoslaviji za modernizacijo jugoslovanskih železnic. Sporazum, ki ga bodo kmalu podpisali, kot je poročalo ljubljansko “Delo” 3. maja, predvideva posojilo 92 milijonov dolarjev, ki ga bo treba odplačati v 25 letih. S temi srdestvi bodo v naslednjih treh letih elektrificirali 166 km železniške proge, zgradili in opremili 85 železniških postaj in drugo. Maribor potrebuje delavce Gospodarski obrat TAM na Teznu in Studenci potrebuje tisoč novih delavcev, ako hoče u-resničiti letno proizvodnjo 13,000 vozil. V tovarni računajo na veliko število zdomcev, ki se bodo vrnili, in na pritok delovne sile iz južnih republik. Ob tem so naleteli na veliko vprašanje glede stanovanj. Trenutno že gradijo več samskih domov. Nesreča pri postavljanju mlaja Ko so v Dravogradu postavljali za 1. maj mlaj, je bil pri tem hudo poškodovan Alojz Jamnik, ki je slonel ob zadnjem delu mlaja, ko je tega žerjav dvignil. Jamnika je dvignil kake 4 metre, od koder je padel na zemljo in se precej pobil. Mlaj je postavljala delavska organizacija trgovskega podjetja Ojstri- Radlje ob Dravi dobe tovarno Skupščina občine je spreje statut o izgradnji tovarne H; pos-Muta. Pobudo je dala skup na koroških Slovencev, zaposl nih v Nemčiji. Občina jim da zemljišče ■ kredit, ki ga bodo odplačevali svojim delom. Stroje jim poSk bi nemški partner, ki jih boe odplačevali z izvozom. Izdelovali bodo naprave področja hidravlike in pnevm: tike. To je praktično prva b varna, ki jo gradijo delavci s; mi. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Sloveni: poslušajte v Clevelandu in ok lici Slovensko radijsko uro “P1 smi in melodije iz lepe Sloven je” vsak večer od ponedeljka c petka na postaji WXEN-FM * 106.5 MC, katero vodita dr. M lan in ga. Barbara Pavlovčič. KANADSKA DOMOVINA del svež, V lJu se to RAZNE novice doma in po svetu drugod po svetu. Dejansko mesa ni preveč nikjer, le denarja za njegov nakup je premalo, oziroma meso je — predrago. » V naseljih v Ontariu ob Grand River je prišlo po hudih nalivih zadnji četrtek do obsežnih poplav. . Naj hujše je bilo v Cambridgeu, Kitchener ju, Brantfor-du in Parisu. Ponekod je voda segla do oken pritličja in seveda zalila vse kleti. Na stotine ljudi je moralo iz svojih domov. K sreči je voda začela naglo u-'padati in je bila s tem škoda o-mejena. * V Londonu na Angleškem so oprostili 18 let staro Amerikanko Allison Thompson, bivšo natakarico in manekinko, ki je bila obtožena, da je prinesla v Veliko Britanijo orožje za arabske teroriste. Dekle je izjavljalo, da za to ni vedelo, ker so ji izročili kovček, ne da bi vedela, kaj je v njem. * Predsednik Joaquin Balaguer v Dominikanski republiki je bil pretekli četrtek brez težav znova izvoljen, ker se veliko voliv-nih upravičencev, njegovih nasprotnikov, volitev sploh ni udeležilo. Glavni predsednikov tekmec S. A. Guzman se je namreč nekaj pred volitvami iz boja e-nostavno umaknil in pozval svoje pristaše, naj ostanejo doma. • Francija je pretekli teden izgnala dva poljska diplomata, ker sta skušala pridobiti za poljsko vohunsko službo uslužbence francoskih varnostnih uradov. Ko je Avstrija pretekli teden šiling nekaj bolj sprostila na-pram valutam Evropske gospodarske skupnosti, je njegov tečaj poskočil za nekako 3% na-pram večini drugih valut, tudi naprarn nemški marki, funtu in dolarju. Medtem ko je bilo v začetku letošnjega leta 21 šilingov za dolar, jih je bilo zadnji teden le 17.50. Dolar je od februarja sem v stalnem padanju in se približuje tečaju lani v tem času. Kanadski dolar je trenutno vre-len 1.05 ameriških. * Nova portugalska vlada je ponudile razgovore vodnikom črnskih upornikov v svoji afriški slovenska skupnost v Torontu ® se vedno skupnost, se pravi, se vedno čuti povezana in iz-^a]ajoča z istih temeljev, ven-r^r se čuti tu in tam, da sta-elovna vnema za skupnost ve^e- Rojaki iz drugih slo-^ns ih naselij Kanade pripove-eJ° o sličnem razpoloženju ugod.. Ponekod je to bolj o-j.a.Zn°’ drugod manj, žal pa sko-^ s^uPine, kjer to ne bi bilo re^e^a^ere skupine vzdržujejo ^ekat VeZ^ S skuPinami drugod, in i- 6re se drže same za sebe kaifrj1 ^ do povezave s Ijj a sk° slovensko skupnostjo. V^dar bi bila povezava za V2(jrv ^sRia tako v pogledu v Zeva*ja in ohranjanja slo-sti v e.s^u,Pn°sti, narodne zave-sW ohranjanja sloven- lovfa 12r°lČila in kulturnega de- 'K Thfo ie slovenska skupnost v $arri n u najmočnejša, je skoraj Pove S6^ umevno, da bi se gl0 ^°Vanje začelo od tod in se-ati0v 0St°ipno do obal obeh oce-severln zadnjih naselij na ja y U na^e dežele. AD, ki zaha-s^ovenska naselja po Za Kuuadi, bi lahko služila to | Vsa ]M lld, «.or a svojega obstoja. Ža y„ . ui ianiKO siuzna to ^Z. ^ Prepričani smo, da bo a j * rada storila, kot dela že Ra i Načeli f0ViŠČU v Torontu so že skih etrio dobo in v sloven-Popoij61^3'*1 ukinili do oktobra je jp. anske pobožnosti, ko Ijud-doK- e v naravo, da bi se v ne-malo spočili in se naužili Ja :e§a zraka. fJiiSv/iž Torontska kulturna nagrada Slo .genski dom bi rad pripra-banket, predno nasto- J0 Prot-ut0’ 1' juniia’ pripravlj a-^ipsk 1^0rnunist;ični borci spo-HlUp- ^vSVečanost za svoje v ko-P°bitS lcrd revoluciji padle in SlJ..tt>Va« Pi preano nasto- let v^e’ ^ovenska šola pa je •a SVoSnie šolsko, leto že konča-se pr. ° Pouk. Skupina rojakov h ji p, ravlja za romanje k Ma-Živp^l^j v Lemont. ceji ^ ®nia je torej še kar pre- 'idimTd^ tU!di’ ko Priha;,'a s otg v nevl In lepšim vreme-> :e P0čitnic za šolarje in to Po Q i itt surarje m Vejj v a e- Naj bi jih vsi preži-2adovoljstvu in varno! O * *kjej0 'jdski farmarji se prito- Vfe le mokro in hlad- iehjp 1116 delalo težave pri sa- —težave jJiJ. bd- ^radižnikov in koruze ter da i U^e®ne poznati pri pri-Cedi p n Seveda tudi pri njegovi ’ ° bo prišel na trg. Rojpig.. * Nblib c9 Za nezaposlene je -v sVoji,h raJih dežele brisala s ki Sp^skov večje število o-pcdr,80 Preiemale brezposel-^Štpg °r°’ Pa po to v času S' tlPtoa Štraika nlso prišle in ^0iasnit l9^S0 °dzvale pozivom k V ^ann Vl’ p’reiskave so v teku )[ H'or0t°tUVeriu> v Montrealu in Srešpj. U’ kJer je brezposelnih Kov” največ. 1^ H5 ^Ipiki ^Sk^ hladilniki in zmrzo-dvai 1 - Pil Vsakokrat, ko izvem, da je torontska Hranilnica in posojilnica slovenskih župnij spet podelila svojo* kulturno nagrado enemu slovenskih kulturnih delavcev izven domovine — letos že petič ali šestič —, rečem sam pri sebi: še je nekaj -ljudi in ustanov, ki znajo ceniti slovensko kulturno delo in ki se zavedajo, da’ je treba to delo podpreti z dejanji, ne le z besedami. Pri tem me navda z nekim spoštovanjem to, da večino odbora te hranilnice tvorijo možje, ki so bili pred leti doma kmetje in delavci, ki so končali ljudsko šolo, a so se nato sami izobraževali in se pri tem dokopali do hvalevrednega spoznanja, da je treba slovenskim kulturnim delavcem dajati priznanje za njihovo duševno delo, ki ga opravljajo v narodovem občestvu. Letošnjo nagrado (400 dol.) je torontska hranilnica podelila prof. Alojziju Geržiniču. Prof. Geržinič je najbrž večini kanadskih, pa tudi ameriških Slovencev manj znana osebnost. Toda takoj moram reči, da je hranilnični odbor tudi letos dobro izbral. Prof. Geržinič je bil v šolskem letu 1944/45 pravi pionir pri obnavljanju slovenskega šolstva v nekdanji tržaški pokrajini; se pravi v tistem delu slovenskega ozemlju zatrl vse* slovenske šole. vojni pripadlo Italiji. Znano je, da je italijanški- fašizem na tem ozemlu zatrl vse slovenske šole. Po skoro dvajsetih letih pa je z italijanskim zlomom septembra 1943 nastopil politični pogoj za obnavljanje naših šol. Ker je pred tremi leti prof. Geržinič, sam popisal svoje delo šolskega obnavljanja v knjižici “Pouk v materinščini — da ali ne”, naj citiram naslednje njegove besede: “V zadnjih mesecih nemške okupacije me je usoda privedla na mesto* poverjenika za slovensko šolstvo v tržašiki pokrajini. Pripadal sem tržaškemu domobranskemu štabu, vzdrževal stike z nemškimi, oblastmi, jim pripravljal gradivo o naših pravicah, o šolstvu v preteklosti, predvsem pa o tedanj em položaju, stavljal predloge itd. Istočasno sem iskal stike s slovenskimi učitelj, obiskoval šole, zbiral statistike, sprejemal z a m i s 1 i, kritike, dajal pobude in pogum, posesti. Vojskovanje, je skoraj! preskrbel kolikor se je dalo mo-čisto zastalo. Kako dolgo bo pri! ralne in gmotne podpore in potem ostalo je težko presoditi, dobno.” Za naeso so polni, zaloge ^ešje kot običajno. To leMo y- ku'PNeno po soraz-v* bijj ls°kih cenah, ko so kup- > ......... ?*, kot so XV'-' xV LlJJ“ čaliAiepIabanh ba kodo cene l*S le?Sue; Sedaj ie živine pričakovali, Vaše P° njej in mesu /Čji pad •|se in zato pričakujejo °Vedine 6C Cen mesa) predvsem VRt ' i.'du guveume ?2 Pam V Primanu z letom ?■ V z^ 2a le 2 funta na ose- l^Sn je poraba govedine ie"velika 12 fUnt0V‘ K kohcina mesa in Sfe86 puzna na doma-tlamrpJx trgi!h- Preobilja jne-Pas -C ne naPovedujejo le n v Zr)A) ampak tudi Črnci v Afriki zahtevajo popolno neodvisnost, Lizbona pa za enkrat še ni pripravljena to enostavno priznati. Posebno se taki rešitvi upirajo beli naseljenci, ki smatrajo afriško posest Portugalske za svojo “domovino”. * Volivna borba za parlamentarne volitve 8. julija je že v polnem teku. Vse stranke upnjo na uspeh in vse se trudijo, da bi volivni boj čim bolj uspešno vodile. Predsednik vlade Pierre E. Trudeau je napovedal, da bo za volivno potovanje po atlantskih pokrajinah in Quebecu uporabljal vlak, ki se bo ustavljal na postajah, kjer bo kaj ljudi, da jim bo spregovoril. Sličen načrt ima tudi za Britsko Kolumbijo. Napovedujejo, da bo sedanja volivna borba dosti trša, kot je bila zadnja leta 1972. Sla bo preko razprav o vprašanjih in težavah dežele tudi na osebne zadeve vodilnih kandidatov in na njihove sposobnosti za vodstvo | dežele. Prvi nastopi kažejo že 1 kar dosti jasno v tako smer. Kratki radijski valovi Prva kratkovalovna radijska postaja je začela delovati leta 1924. To so precej skromne besede, ki jih je Geržinič zapisal o sebi. Zato iz njih ni razvidno, da je bilo njegovo delo zelo naporno, zahtevno in življenjsko nevarno. Tudi na Primorskem je bila tedaj državljanska vojna med slovenskimi domobranci in komunističnimi partizani. V stalne večje in manjše boje so poleg Nemcev posegali tudi srbski četniki, ki so se zatekli tja z juga. K temu pa je treba dodati še zavezniška bombardiranja, ki so proti koncu vojske naraščala vedno bolj. Obnavljanje slovenskega šolstva se je torej vršilo v izredno težkih okoliščinah. V takih razmerah je prof. Geržinič večkrat * prehodil celo tržaško pokrajino peš ali na kakem vozilu. Razgo-varjal se je z duhovniki, ki so mu bili v tistih razmerah najmočnejša opora in pomoč pri obnavljanju slovenskih šol; razgo-varjal se z zavezdnimi slovenskimi starši, z učitelji (tem je dajal strokovna navodila in nasvete), iskal novih učiteljev, prirejal tečaje za dijake, ki bi nato učili, skušal preskrbeti slovenske'učne knjige in druga učila iz Ljubljane, kamor se je zato cesto vračal; posredoval pri nem- I ških in srbskih poveljnikih, da bi spraznili vsaj del šolskih stavb, ki so jih njihovi vojaki bili zasedli. Prof. Geržinič odkrito pove v svoji knjižici, da je pomagal slovenskim šolam na noge in jih utrditi v tistih krajih, ki so bili pod nemško zasedbo. Se pravi, v vseh trgih in večjih krajih ob železnici in glavnih cestah. In pri tem pove, da Nemci na terenu niso bili nič naklonjeni obnavljanju naših šol. Toda naj-večje težave in ovire pri tem obnavljanju so delali terenski odbori komunistične Osvobodilne Fronte .Ta je izdala navodilo, da se morajo šole obnavljati in u-stanavljati samo pod njenim vodstvom, torej v komunističnem smislu, ali pa naj jih ne bo. Zato je Geržinič pri svojih o-biskih moraTrazkrinkavati dvoj-' ni obraz, OF in opozarjati na nevarnost komunizma tako v narodnem kot v versko-idejnem oziru. Bil je eden tistih maloštevilnih izobražencev, ki so tedaj šli iz Ljubljane v Trst in ki so se zavedali, da je treba izrabiti vsako možnost za obnavljanje slovenskih šol in slovenskega življenja na Primorskem, čeprav pod nemško okupacijo! Pri tem so računali, da bodo Nemci vojno izgubili in da bodo prišli zahodni zavezniki, ki bodo priznali vse slovenske šole, ki jih bodo našli ob svojem prihodu. Zato je treba obnoviti slovenske šole in slovensko narodno življenje zlasti v vseh večjih krajih. To stališče se je izkazalo pravilno. Angleži in Amerikanci so kmalu po svoji zasedbi Trsta res priznali vse obstoječe slovenske šole. In Italijani so morali s tem računati. Če bi pa slovenskih šol v večjih krajih, zlasti pa v Trstu in okolici v maju 1945 ne bilo, bi jih bili Italijani skušali preprečiti. Po maju 1945 je bil prof. Geržinič med tistimi slovenskimi profesorji in drugimi izobraženci, ki so stali na stališču: ne čakajmo na državno pogodbo, ki bo priznala Trst in vso Primorsko Jugoslaviji; ne ozirajmo se na zahteve in intrige Titovega režima, ki je ukazal Slovencem v Trstu in okolici (v nekdanji A coni) bojkot anglo-ameriške vojaške uprave, ampak sodelujmo s to zavezniško upravo, če hočemo, da se bo slovensko šolstvo utrdilo v Trstu in okolici. Tudi to stališče se je izkazalo za edino pravilno. Trst z okolico ni prišel pod Jugoslavijo, a slovenske šole tam so ostale. Italija je 1. 1954 morala prevzeti in ROY JENKINS je notranji minister v Wilsonovi drugi vladi, kot je bil že v, prvi v letih .1965-1967. . priznati ves slovenski šolski sistem, ki je bil zgrajen pod an-gleško-ameriško vojaško. upravo. V spomin naj pokličem dejstvo, da je že prve tedne po kom čani vojni prišlo do hudega trenja in napetosti med angleškimi četami in Titovimi partizani. V naslednjih mesecih pa se je začelo* tudi trenje med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko Rusijo, s katero se je tedaj Tito čutil eno. (Obširno o tem sporu se bere v knjigi “Triest”, ki jo je napisal prof. dr. Bogdan Novak, ki predava na univerzi v Toledo, O.). V taki politični atmosferi se je zavezniška vojaška uprava v Trstu zanesla le na tiste slovenske profesorje in izobražence, ki so bili resnični demokratje in zato politični in idejni nasprotniki Titove diktature in njegovega nasilja; ki so se brez slehernih postranskih računov borili za slovenske narodne pravice na Primorskem, zlasti na šolskem področju. Pri tem prizadevanju jim je nudil moralno pomoč in razumevanje ameriški stotnik John Simoni (bil tudi sam učitelj), ki je bil referent za slovenske šole pri vojaški u-pravi in ki se je kar hitro znašel v tržaškem položaju. Hitro je spoznal italijanske intrige proti Slovencem, prav tako pa Titove intrige, grožnje in nasilja. Geržinič pravi, da je slovensko šolstvo na Tržaškem dolžno Simonij u zahvalo. Ko se je Geržinič v avgustu 1945 vrnil v Trst, ki ga je bil prve dni maja zapustil, se je takoj pridružil prof. dr. Baragu, ki je medtem postal vodja oddelka za slovensko šolstvo pri zaveznikih. Takole piše Geržinič: “Za slovensko šolstvo se je dr. Baraga boril kot lev in lisica skupaj. Sovražniki so bili isti kot prej, Italijani in komunisti s svojo OF. Moje poznanje razpoloženja, ljudi in krajev mu je bilo v pomoč. Spet sem moral po raznih krajih, navduševal za šolo... Zaslepljenost ofarskih ljudi je bila neverjetna. Kako strahoten strup je komunizem!” Simoni je Geržiniču zaupno ponudil mesto šolskega' nadzornika. Pred odločitvijo pa je hotel, da mu odkrito pove, če je bil med vojno domobranec. Potrdil je in s tem je bilo nadzorništva konec. Taka je bila tedaj politika zahodnih zaveznikov. Geržinič pove tudi, da je po nekaj tednih poučevanja na slovenski gimnaziji v Trstu moral odstopiti, kar je spet bilo v zvezi s tedanjo* politiko. Zavezniki so se namreč v začetku vdali zahtevi komunistov, da ne sme učiti noben bivši domobranec. Toda kapetan Simoni je v Geržiniču spoznal odličnega in sposobnega delavca, zato mu je ponudil mesto v šolskem vodstvu: piše in korigira naj slovenske šolske knjige, zraven pa naj kot bivši poverjenik . za slovenske sple v tržaški pokrajini še naprej pomaga dr. Baragu. V kratkem času so tedaj trije slovenski profesorji izdali Zgodovino slovenskega šolstva, h kateri je Geržinič prispeval dobro tretjino. Obdelal je novejšo literaturo. (To knjigo so uporabljali tudi dijaki slovenske begunske gimnazije v Spittalu na Koroškem). Predvsem Geržiničev prispevek so slovenski komuni-divje napadli v svojih časopisih, obenem pa začeli načrtno uma-zabo gonjo proti njegovi osebi, istočasno pa pripravljali načrt za njegovo ugrabitev. V takratnih razmerah je bilo treba vzeti tako grožnjo zelo zares. Saj so tedaj Titovi komunisti. ugrabili v Trstu dr. Martelanca in njegovo ženo, inž. Martinjaka, urednika Uršiča, dr. Šmajda in več drugih, za katerimi je izginila j vsaka sled. Na odločen nasvet prijateljev se je Geržinič umak- j nik v begunsko taborišče, nato pa z drugimi begunci odšel v Argentino. Vrednost Geržiničevega dela v Trstu in celi tržaški pokrajini vse bolj spoznamo, če se za trenutek ozremo na koroške razmere po končani vojni. Medtem ko so v Gorici dr. Kacin, dr. Vogrič in v Trstu prof. Geržinič, dr. Baraga in drugi politični pri-bežniki iz Ljubljane odkrito sodelovali z angle ško-§meriško vojaško upravo — ki so jo Italijani hoteli dobiti čisto za sebe — so koroški slovenski predstavniki (dr. Tišler in njegov krog) le mlačno sodelovali z angleško vojaško upravo v Celovcu, premagani Avstrijci pa s polno paro. Tedaj so se Korošci usodno vdajali prepričanju in pričakovanju, da bodo vse dobili, kar jim gre, s pomočjo Ljubljane, čeprav rdeče in komunistične. Pri tem so odigrali svojo vlogo tudi grožnje domačih koroških kot tudi ljubljanskih komunistov. Tako* in zato so koroški Slovenci usodno’ zamudili ugodno priliko prvih povojnih let, ko bi pri angleški vojaški upravi sami dosegli več, kot pa bi jim mogla dati Ljubljana. In ko bi bili koroški Slovenci zaposlili begunske učitelie, profesorje in druge inteligente tako. kot je to bilo na Primorskem, bi bil slovenski položaj na Koroškem danes precej lažji in ugodnejši. Še eno pripombo naj tu napravim. Če si hočejo bralci o-svežiti spomin, kako je bilo v Trstu po zadnji vojni, naj preberejo^ članek “Slovenska narodna politika in komunizem”, ki ga najdejo v zadnjem argentinskem Zborniku. Zlasti naj se u-stavijo pri zgodovinskem dejstvu, da so slovenski komunisti ukazali bojkot slovenskih šol, ker niso bile po njihovem. Le na kratko naj spregovorim o Geržničevem delovanju v Argentini. Bil je dolga leta sodelavec Slov. kult. akcije s predavanji in, s članki v reviji Med-dobje. L. 19*60 je izdal antologijo “Dnevi smrtnikov”, ki vsebuje odlomke in izvirne spise osemnajst slovenskih izseljenskih pisateljev. Za potrebe slovenskih rojakov po svetu sestavil “Pregled svetovne literature” (1967). Poleg že imenovane knjižice “Pouk v materinščini — da ali ne?” (1972) — knjižica predstavlja pomemben zgodovinski vir za slovensko šolstvo na Primorskem, kar priznavajo tudi na drugi strani — je prof. Geržinič pred dvema letoma dal na svetlo življenjepis “božjega služabnika Janeza Gnidovca”, ki je kot škof v Skopiju goreče misi-jonaril po celi Macedoniji. Omeniti pa je treba še to, da se Geržinič resno ukvarja tudi z glasbo. Že več kot pred desetimi leti so v Buenos Airesu predvajali na slovenskem odru njegov oratorij “Škof Baraga”. Torej ima Geržinič svoje mesto tudi med slovenskimi skladatelji. Za konec naj ponovno rečem: tudi to pot so odborniki torontske Hranilnice pravilno izbrali kandidata za njeno nagrado. Daj Bog, da bi bila nagrada še velikokrat podeljena. Janez Grum Lani je bila rekordna produkcija olja kljub arabski zapori LONDON, Vel. Brit. — Lar so načrpali več olja kot kdajkol poprej, četudi so arabske držav omejile črpanje in izvoz olj£ Črpanje je z ozirom na leto 197 narastlo za 8.7% in doseglo 2.8 bilijonov ton. Poraba je narasti za 7.3% na skupno 2.77 bilijono ton. ZDA so lani načrpale za 37 manj olja, med tem ko je pora ba narasla za 5%. Skupno so la ni uvozile 300 milijonov ton olj ali 37% svoje celotne porabe. Mleko pril j ubijem Povprečna ameriška c izda nekako 15% vsega za izdanega denarja za ruk mlečne izdelke. CLEVELAND, O. MALI OGLASI AURORA DRAŽBA SADIK Ob sredah in nedeljah od 9. dop. do 2. pop. je v Aurori ob Rt. 43 (Ohio) dražba sadik cvetlic in vseh vrst zelenjave in sočivja. —(maj -7,14,2128, 4jun.) FOR SALE Two family house, 5 rooms down, 4 up, basement, 1 car garage, cement drive, big fenced in yard, A-l condition in St. Vitus parish. Call 481-1514 or 391-9031 . (17,21,24 maj) Apartment for rent 6-room apartment, nice and sunny, on Edna Ave. with or without garage. Call 361-6885 __ -(91) V najem Spalna soba in kuhinja se odda eni osebi Svoj vhod in klet. Kličite 881-6792 — (21,24maj) Naprodaj Prodamo hladilnik $70, kauč $40, prenosno pralno korito $15. lestev 17 čev. dolga $15, vse v uporabnem stanju. Na 1008 E. 79 St., blizu St. Clair. — (21,23,24 maj) Apartment v najem pet sob, spodaj na 6717 Bonna Ave. Kličite 391-7948. ________________________-(89) EUCLID Six room bungalow with basement, recreation room, scenic area, close to church, school and transportation. Extras included. $33,900. Call 481-2997 or 951-3351 __________________________(96) Male Help Wanted JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) TRUCK DRIVER -FACTORY HELP Goretta Machine & Mfg. 881-5664 5209 Euclid Ave. Rear -(91) Help Wanted — Female CLEANING WOMAN Downtown, 666 Euclid building. Excellent working conditions. See Mrs. Gross in the lobby 4 to 5 p.m. (91) Housework Woman wanted as “Mother’s Helper”, every day or as available, in Eastern suburb, transportation preferable. Must speak English/ — Call 247-4592. -(90) Ženske Dobijo delo za nočno čiščenje uradov v Caxton Bldg, na 812 Huron Rd. ob 8. uri zvečer. Za informacije 241-5080 Ext. 6. Vprašajte za Fred. -(91) Help Wanted Female COMPANION Live in, in Euclid for an elderly Slovenian lady. Room, board and small salary. Call 732-9457 21,24maj) WAITRESS NEEDED Part time, good pay. Call 531-6289 8:30 to 11 a.m. or 1 to 2:30 p.m. (91) —SALES— REAL ESTATE 2 average sales per week will earn over $20,000 plus per year commission. I.T.T. „ COMMUNITY DEVELOPMENT CORP. 8075 Reading Rd., Cincinnati, Ohio Ask for Dee Evans (761-9260) * 5333 Northfield Rd. Bedford Heights, Ohio, Ask for Frank Pascal (662-5600) * 519 S. Oiterbein Ave Westerville, O. Ask for Paul Millenforuck 891-1032 An Equal Opportimitj’ Employer , M/F iiiimmiimmimmmiiiHiimmiiiimimiiimiimiimiimmmiiiiiimmiiiiimiiiiiii = .......T';—:1 ..........------------.......i.-r:-:-----= = Gotovo je le, da Omahne pri tej maši svojega rožnega venca ni zmolil. Po glavi mu je brodil edino le Topolščak in njegova ženitev in skrivnost, ki ga je mučila vse zadnje dni. Ko je bila služba božja končana, je bil med prvimi, ki so silili iz cerkve. Trpelo ga ni tukaj kakor tedaj pred pet in dvajsetimi leti ne. Pred cerkvijo ga potiplje nekdo po rami. Za njim je s,tal Klander. “Ali te je Topolščak izvblil za starešino ali kaj, da si tako one-gav,'tako moški, in še besede ne zineš o pravem času? Nisi li mogel ust odpreti zadnjič, ko sva pila v Št. Gotardu?” Tako je kregal Klander tovariša, ko sta krenila po cesti proti Tomaževemu domu. Večje in manjše gruče ljudi so hitele mimo njiju in v vseh je tekel razgovor le o najnovejši novici, ki je bila oglašena raz lečo. “Saj nisem vedel”, je odvrnil Omahne. “Beži, beži! Ti da nisi vedel! Ti in pa Topolščak, — saj sta si vendar kakor — “Klander je rabil tu primero, katere ne moremo ponoviti. Po trenutnem odmoru in ko Tomaž ni črhnil besedice, je pristavil malo zlobno: “No, pa saj — da bi bil ti res njegov tast, kakor si nekdaj hotel.” Tomaž danes ni bil dobre volje; postal je s srditim pogledom. “Molči, prismoda! Ali pa hodi sam spredaj ali zadaj!” “No, vidiš, brate”, je menil Klandbp s smehom, “kaj nisem dejal, da si moški? Sedaj te je pač sram z menoj hoditi! No, le čakaj — če bo zdajle kupčija boljša tam na; Štajerskem, potem ti pa vrnem tiste groše, ki sva jih zadnjič zapila, da ne porečeš, da sem ti kaj dolžan!” Korakala sta nekoliko časa molče drug poleg drugega, le Klandrovo bistro oko je časih skrivaj zablisnilo po Tomažu; videti je bilo, da mož nekaj, namerava, pa ne ve, kako bi pričel. “Na Štajersko pojdeš?” je vprašal Omahne. “Takoj, še danes!” Prispela sta počasi do Tomaževe koče. “Pa dobro opravi!” je godrnjal le-ta in hotel kreniti s ceste v mali breg proti svoji podrtini. A Klander je imel dovolj mešetar-ske narave, da se ni dal lahko odpraviti. Vrhu posebnih namenov, ki jih je danes gojil, je bil tudi zopet silno lačen. V takem slučaju pa ni poznal one skrajne sramežljivosti ali recimo, onega tihega, skritega ponosa, kateri znači navadnega, najubožnejše-ga kmeta, ki ne bo zlepa prosil jesti, dokler imenuje le ped zemlje svojo last; prosi šele popotni berač! Izjeme so silno redke. Klander pa je bil mešetar in — potepuh. 0?rl se je sicer naglo po cesti gori in doli, ali ni nikogar blizu, ki bi ga utegni! slišati, in potem je stopil za Omahnetom. Imenik raznih društev Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Rudolph Praznik predsednik Anton Oblak, podpredsednik Stanley Hribar, slov. podpredsednik John Skrabec, j»a-pisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Charles Winter Jr. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. Pevska društva GLASBENA MATICA President Frank Bradach, 1st Vice. Preš. Linda Shaver, 2nd Vice Pres. June Price, Financial Secretary Robert Klancher, Recording Secretary Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., Ohio 44143, Auditors: Mollie Frank, Josephine Bradach, Carolyn Budan, Wardrobe Marie Shaver, Librarian Mollie Frank, Marie Babbitt; Stage: Joe Novak, Frank Ivančič, William Mehaffey; Publicity: Charlie Ter-chek, Mollie Frank, Carolyn Budan. Rehearsals every Thursday at 8 p.m. in SNH, room 2. PEVSKI ZBOR SLOVAN Častni predsednik Joseph Durja-va, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Matthew J. Dolenc, 1815 Sunset Drive, Richmond Heights, O. 44143 tel.: 261-1821, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar Donald Mulec. Nadzorni odbor: Al Hribar, J. Hrovat, R. Kozan. Pevovodja Frank Vauter. Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovepgkem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Ivan Hauptman Podpredsednica Marija Sekne Tajnik Jože Likozar Blagajnik France Lovšin Arhivarica Anuška Lekan Nadzorni odbor: Ivan Jakomin in Janez Tominc Odborniki: Mojca Slak, Tone Hauptman, Metka Kmetic, Tomaž Štepec, Milena Dolinar, Marko Jakomin, Andrej Kokah Pevovodja ing, Franček Goren-sek Naslov: Pevski zbor Korotan, 741 Kenbridge Dr., Cleveland, O. 44143. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsed., Florence Unetič K 2 podpreds., Gil Dobida in M. Dolšak Tajnik-blagajnik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102. Zapisnikarica Betty Rotar ■ Arhivarke: Mary Pečjak, Louise Cosgrove, Kathleen Česan Nadzorni oc$>or:Ann Kristoff, J. Tapko, Frank Kristoff. Glasbeni odbor: Reg. Resnik, F. Kristoff, Angie Žabjek, F. Dobida Wilma Tibjash, Florence Unetič. Veselični odbor: Sophie Bayok, Bertha Dovgan,' Ann Kristoff, C. Wolf, S. Matuch. Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, L. Cosgrove. Pevovodja, Reginald Resnik Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. “SLOVENSKI FANTJE” Pevovodja: Martin Kbšnik, Predsednik: Jože Melaher Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Viktor Modic, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu. Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik, Lojze Mohar; podpredsednik, Mojca Slak; tajnik, Frank Zalar Jr., 682 , E. 159 St. tel. 681-7279; blagajnik, Matija Hočevar; zapisnikarica, Milena Dolinar; programski odbor: Ivan Jakomin, Janez Tominc, Ivan Hauptman, Zdenka Zakrajšek, Peter Dragar; oderski Mojstri Janez Kosmač, Frank Jenko, Milan Zajec, arhivar, Srečko Gašer, bara, August Dragar; kuhinja, Zofi Malovrh, Marjanca Dragar; reditelj, Stane Kruhe; knjižničar, Frank Jenko; športni Referent, Peter Dragar; nadzorni Odbor: Frank Hren, Milan Ja j ec, Tone Štepec. Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Slovenski domovi DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave. Bob Prince, Predsednik; Anthony Simčič, Podpredsednik; Pauline Stepic, Blagajničarka; ' Mary Estanik, Zapisnikarca; Ella Pultz, Tajnica Nadzorni odbor, Mary Estanik, Anthony Simčič, Marie Zeitz. Seje vsaki tretji četrtek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer. FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Edward Škufca, pod-pred. Ella Samanich, tajnica Anna Mae Mannion, blagajnik Harry Blatnik, zapisnkarica Josephine Zakrajšek! dopis, tajnik Dan Pavšek, nadzorniki Louis Sajovic, Mary Dolšak, Louis Fink. Seje so vsaki drugi mesec. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Albin Lipold, tajnik Frank Bavec, tel. 361-3115, blagajničarka Frances M. Tavčar, zapisnikarica •Julia Pirc, preds. nadz. odbora Cyril Rovanšek, preds. gosp. odbora James Novak Sr., preds., odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf. Seje direktorija so vsak drugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer. , KLUB LJUBLJANA Predsed. Kristina Kovach, pod-predsed. Martin Komočar, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Tony Y e r a k zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lav-šin, Mary Branisel, Steffie Segu-lin. Kuharica Maty Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Bar kovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO Častni predsednik Joseph Trebeč, predsednik John Evatz, podpreds John Troha, tajnik Stanley Pockar -Tel. 732-8662, blagajnik William Frank, zepisnikar Ray Bradač. Nadzorni odbor: Louis Sajovic, Preds., John Hrovat, Al Sadar. Gospod. odbor: Ed Leskovec, Preds., John Adams, Joe Petrič Jr. Direktorji: Frank Kozlevčar Matt Dolenc, Steve Kasunic. Joseph Kušar. Upravnik (Poslovodja): Charles Starman Tel: 531-9309. Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v SDD na Recher Ave. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Predsednik, Edward Kocin. Podpredsednik, Daniel L. Pavšek Sr. Blagajnik, Joseph Ferra Tajnik, Frank Koncilja • Zapisnikar, Daniel A. Pavšek Jr. Nadzorniki: Mary Okički, Frances Somrak in John Habat Jr. Hišni odbor: Eugene ^March, Albert Marn, in. John Churney , Zastopniki za Federacijo: Albert Marn, Eugene March, in John Jev-nikar Ostali Direktorji: Ciril Štepec, Adolf Kocin in Sophie Maganja. Seje se vršijo vsaki črtrti ponedeljek v mesecu. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Rd Cleveland, Ohio 44110 Predsednik, Anthony Sturm 1. podpredsednik, Harry Blatnik 2. podpredsednik, Robert Devlin Tajnik, Charles Zgonc Blag. Mary Dolšak Zapisnikar, Edward Unetich Nadzorniki: Frank Videmsek, Edward Unetich, Tony Pryately Gospodarski odbor: Charles Star-man, David Uchelvich, Frank Kristoff, Walter Estep Upravni odbor: John Cech, John Prince, Jennie Marolt, Henry Bokal Uradne ure vsak pondeljek, sredo in petek zvečer od 7. do 9. ali po dogovoru: 481-5378 ali 261-2718. LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President, Jennie Marolt; Vice-Preds., Mary Dolšak; Secretary Cecelia Wolf, 261-0436; Recording Sec-retay, Florence Slaby; Auditing Committee: Sophie Bayuk, Mary Koss, and Mary Furlen. Publicity Ann Kristoff. FISH AND OTHER DINNERS EVERY FRIDAY FROM NOON TO 8 P.M. SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tfnsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbsncic, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, in Al Glavic, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Ann Ranik, Joseph Habjan, Marty Jeric, Odbornika,;. Louis Kastelic in Andrew Scinkovic. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer. LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME H0713 Recher Ave., Euclid, Ohio President, Mary Kobal Vice President, Christine Kovatch Recording Secretary, Marica Lokar Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio Tele.: 944-1429 Audit. Committee: Christine Kovatch, Anna Kutcher, and Danica Hrvatin FISH FRY’S SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 AM TO 8:30 PM AND OTHER MENUS. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; taj- nik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Jože Leben Podpredsednik: Jože Kristanc Blagajničarka: Berta Lobe Tajnik: Miro Erdani, 922 E. 216 St., Euclid, Ohio 44119, Tel. 486-3495 Odborniki: Frank Bajc, Feliks Breznikar, Ivan Hočevar, Maks Jeric, Ivan Kosmač, Pavle Lavrisa, Lojze Lončar, Frank Lovšin, Rudi Merc, Stane Mrva, Lojze Petrič, Edi Podržaj, Frank Rihtar, Vidko Sleme, Janez Varsek, Vili Zadnikar. Jože Cah, zastopnik Slov. šole sv. Vida. Nadzorni odbor; Jože Nemanich, Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer. Razsodišče: Ivan Berlec, Lojze Burjes, Frank Kovačič. ■ Duhovni vodja: Rev. Pavel Krajnik. SLOVENSKI STAROSTNI DOM, 18621 Neff Rd., Cleveland, Ohio 44119 Slovenska narodna, ustanova, ki sprejema na stanovanje in oskrbo osebe slovenskega rodu in. tiste, ki so z njimi povezani v zakonu, jma za tekočo poslovno dobo za predsednika Freda E. Križmana, za tajnico pa Vido Schiffrer. Za vse informacije kličite tel. 486-0268. MAPLE HEIGHTS POULTRY 8 CATERING 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering ser-7ice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago vseh vrst perutnina. Se priporočam.,: mm mmm in mm Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 GRDOTA POGREŠKA imm 1053 East 62 St 431-2088 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 &RDINQVA m,mm s POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 PRIZNANJE — Prvič-po 13 letih je bil zopet v javnosti James Cagney, znani nekdanji filmski igralec, ko je za svojo 75-letnico sprejel “Življenjsko priznanje” American Film Institute, v navzočnosti velikega števila svojih prijateljev! Na sliki ga vidimo pri častni mizi ob strani guv. R. Reagana, ki je bil nekdaj tudi znan v filmskem svetu. ZOPET V LUČIH — Ko je energetska kriza v Veliki Britaniji minila, se je London zopet posvetil v luči. Slika kaže razsvetljen del mesta z znanim cirkusom Piccadilly. MULLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KE l'9’ j< Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. ic Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. if Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulanena posluga in aparat za vdihavanje kisik4. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebn°' da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedefl^0' Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44IO3 ) Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO $ % % ]► * < t ;» u ;► u <► j j *< <► j* ]► 5 v £ ;! j’ v v s % JI J > z % z u y j! j! Z j! j! j > «! % <> Z % ;! j! ; ► «[ <►