I ^mer i Ska Domovi ima
KO. 147
^ //. JOI IN SPIRIT
mmm*?'/1 unguao« omx
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 1, 1968
SLOVENIAN
MORNINO NEWSPAP^
STEV. LXVI — VOL. LXVI
Predsednik iraške vlade je bii izgnan
Po komaj 13 dneh vlade je bil predsednik vlade odstavljen in pognan na tuje. Za enkrat so prevladali v Iraku “baathisti”.
DAMASK. Sir. — Predsednik republike Iraka Ahmed Hasan el Bakr, upokojeni geperal in Vodnik desnega krila Baath stranke, ki je skupaj z mladimi oficirji izvedel odstavitev pred sednika Abdul Rahmana Arefa pred dvemi tedni, je v torek odstavil predsednika vlade polk. Abdul Razzak el Naefa in ga poslal v izgnanstvo. Bakr je odstavitev sam objavil preko radia in televizije. Odstavljen je bil tudi obrambni minister gen. Igrahim A. Al Daud.
Bakr, 52 let stari upokojeni general, ki je bil na čelu državnega udara 17. julija proti predsedniku A. R. Arefu, je dejal, da sta Nael in Daud izključevala vlade “progresivne elemente” in postavljala na njihova mesta “reakcionarje”. Ta dva sta bila dejansko vodnika skupine mladih oficirjev, ki je pomagala izvesti prevrat in skupno z desnim krilom Baath stranke prevzela vodstvo države.
Oficirska skupina je bila dejansko bolj konservativna od močno levičarsko socialistične stranke Baath. Smatrala je za glavno nalogo očistiti državno Upravo korupcije in poskrbeti za nujno potrebne gospodarske Reforme. Irak je namreč na petroleju bogata dežela in ima od izkoriščanja tega lepe dohodke, Pa gospodarsko ne more nikamor, ker državna sredstva ne Uporabljajo smotrno in modro. Oficirji so hoteli baathistovcem pristriči peroti in od predlogov, ki bi jih stavili, sprejeti le tiste, ki bi se jim zdeli za deželo koristni. Pri tem so izgleda pozabili na potrebo previdnosti in So jih stari politiki Baath stranke izigrali in jih pognali z oblasti.
Svetovni mladinski kongres letos v Sofiji
SOPIJA, Bolg. — Tu se vrši ta teden Svetovni mladinski kongres, ki ga prirejajo komunisti in njihovi podporniki iz leta v leto v raznih delih sveta. IM an j prihajajo razen delegacij mladine iz komunističnih držav tudi zastopstva mladine iz zahodnih, azijskih in afriških držav.
Bolgari so delali letos težave češkoslovaški delegaciji, ki je prišla tja preko Jugoslavije, ker pač ne zastopa stalinističnega stališča. Ustaviti so jo hoteli že ra meji, pa je ta trdo vstrajala na svoji zahtevi, da gre v Sofijo. Ko je prišla tja, je nenadno “izginil” njen razstavni kiosk kar je seveda povzročilo veliko pozornost in nejevoljo med nasprotniki stalinizma.
Vodnik zahodnonemške delegacije Karl Dietrich Wolf, vnet pristaš nove levice, je s podporo francoskih, belgijskih in holandskih zastopstev poskusil izriniti iz vodstva kongresa staliniste in pozval kongres k podpiranju gverilskih vojn, kot jih je vodil Guevara, ki je letos žalostno končal v Boliviji.
Humphrey o Vieinamu
Podpredsednik ZD?A Hump hrey, glavni demokratski predsedniški kandidat, dejal včeraj, naj volitve od ločijo bodočnost Južnega Vietnama.
——o-
Kitajske medcelinske rakete leta 1973?
WASHINGTON, D.C. — Ameriški strokovnjaki za rdečo Kitajsko so prepričani, da bo imela rdeča Kitajska prve uporabne medcelinske rakete kljub oviram, ki jih povzroča “proletarska kulturna revolucija”, že leta 1973.
Večjo težavo vidijo v naporu za izdelavo tako majhne vodikove bombe, da jo bo mogoče spraviti v glavo preproste kitajske medcelinske rakete.
“Operacija češki les”!
PRAGA, CSR. — Med 26. julijem in 6. julijem so po zane-^bivih poročilih imele vzhod-honemške in sovjetske čete vojaške vaje za “Operacijo Češki ks”. Cilj te operacije naj bi bil Nastop proti Češkoslovaški, če bi tam prišlo do protikomuni-stične zmage.
Načrt predvideva prodor sovjetskih in nemških tankovkih kolon s smeri Dresden skozi zahodno češko do avstrijske meje. Jako naj bi bila v prvih 48 urah ^drezana in zaprta zahodnonem-ska-češka meja ter onemogočen heg na zahod. V naslednji fazi, ki bi naj trajala predvidoma dva tedna, naj bi čete zasedle Prago ^ strle odpor drugod na Češkem.
Po istih poročilih gradi Rdeča Uutnada ceste, začasna letališča tu skladišča vzdolž češko-vzhod-Uonemške in češko-poljske meje. -tu niso vojaške vaje, to je del iškega vojaškega pritiska, ki omehča Čehe in Slovake in 13 bij e njihovo voljo za izvajanje demokratičnih reform.
CLOUDY
Vremcnsh
prerok
pravi:
Delno oblačno in hladnejše, višja temperatura 70-75.
Hanoi bi menjal vojne ujetnike za konec bombardiranja?
DUNAJ, Avs. — Glavni vietnamski diplomat na pariških razgovorih Xuam Thuy je rekel avstrijskemu časnikarju, da bi Severni Vietnam takoj izpustil vse ameriške ujetnike, ako bi Amerika jenjala bombardirati Severni Vietnam.
Omenil je časnikarju tudi to,
WASHINGTON, D.C. — Demokratski predsedniški kandidat H. H. Humphrey je vedno zagovarjal v javnosti vietnamsko politiko predsednika L. B. Johnsona, čeprav se menda ni vedno z njo strinjal, kot trdi njegova naposredna okolica. Ko je te dni po razgovorih v Honoluluju predsednik L. B. Johnson znova poudaril, da on ne misli prepustiti Južnega Vietnama rdečim, se je včeraj oglasil H. H. Humphrey in predložil, naj Južni Vietnam sam odloči svojo bodočnost na svobodnih, tajnih volitvah, katerih naj se udeleže vse skupine in stranke republike po načelu “en volivec — en glas”.
Humphrey je časnikarjem zatrjeval, da njegova včerajšnja izjava o Vietnamu ni nič novega, da je to že ponovno povedal v preteklosti, vendar so ti prepričani, da je Humphrey na stališču, naj se volitev udeleži kot skupina tudi Osvobodilna fronta, kar pa je v nasprotju z juž-novietnamsko ustavo in tudi z uradno ameriško politiko.
Na splošno izgleda, da je se Rumphreyjevo stališče v vietnamskem vprašanju v glavnem krije s stališčem, ki ga je zavzela Demokratska farmarsko-delavska konvencija v njegovem domačem mestu v Minnesoti.
Na tej konvenciji sprejeta resolucija priporoča takojšnjo ustavitev sovražnosti na obeh straneh, dogovor o premirju, sprejem koalicijske vlade, toda brez ameriškega pritiska, jamstvo proti maščevanju od obeh strani v sedanji vojni in ameriško podporo za morebitno združitev obeh Vietnamov
WASHINGTON, D.C. — 2e parkrat smo morali ugotoviti, kako strašno zanikern je naš Kongres, kadar se mu mudi na politične posle. To se čuti prav posebno letos, ko smo v volivni dobi. Predstavniškemu domu se je na primer pretekli teden mudilo na odmor, da bi se kongresniki pripravili na republikansko konvencijo Na seji je bil federalni proračun za narodno obrambo, ki znaša vsega skupaj $21 bilijonov Tisti, ki vedo, kaj vse se skriva za posameznimi proračunskimi postavkami, pravijo, da bi se iz njega dalo mirno črtati “nekaj bilijonov dolarjev”. Pa nobenemu kongresniku še na misel ni prišlo, da bi načel to vprašanje. Vsa debata z glasovanjem vsed je trajala komaj par ur, sprememba pa ni bila predlagana nobena!
In ni bilo nikogar, ki bi proti temu protestiral!
Republikanska konvencija — razočaranje za i:ajno policijo
MIAMI, BEACH, Fla. — Federalna administracija je poslala nad 35 najboljših tajnih policistov v Miami Beach, da bi skrbeli za varnost vodilnih republikanskih politikov.
Varnostni organi so se že veselili dnevnic ($30 na dan), pa jim je vojna mornarica pokvarila račune. Poslala je namreč v Miami Beach malo vojno ladjo, kjer bodo člani t ^ne policije imeli polno oskrbo na federalne stroške. Dnevnice so torej šle po vodi.
ZAKONITOST IN RED PRVO!
Republikanski predsedniški kandidat Richard M. Nixon je pred republikanskim odborom za izdelavo volivnega programa zavzel stališče, da sta zakonitost in red prva. Pri njihovem varovanju ne smemo popuščati, pa naj bo njuno kršenje tudi v “imenu miru in civilnih pravic, v boju proti revščini ali za akademsko svobo-do”, je pribil Nixon,
MIAMI BEACH. Fla. — Vodilni republikanski predsedniški kandidat Richard M. Nixon je včeraj poslal odboru, ki izdeluje tu strankin program za predsedniške volitve, svoje gledanje na vprašanje vzdrževanja zakonitosti in reda v deželi, posebno v naših mestih. Zapisal je trdo in jasno: Mi moramo nehati... dajati posebno nedotakljivost in moralne sankcije tistim, ki namerno kršijo javne zakone, tudi če so te kršitve vršene v imenu miru, civilnih pravic, boja proti revščini ali akademske svobode. Nixonovo stališče je za spoznanje trše in odločnejše od onega, ki ga je zavzel guv. Reagan iz Kalifornije. Ta je že dolgo zagovornik odločnega in trdega nastopa proti vsem kršilcem zakonov.
Iz Clevelanda in okolice
da ne misli, da ne bi razgovori v Parizu rodili uspehov, kot to trdi ameriška diplomacija. V podrobnosti se vietnamski diplomat ni hotel spuščati.
Rečne patrole v delti Mekonga
SAIGON, J. Viet. — Ameriška vojna mornarica je pripeljala na področje Mekongove delte večje število malih plastičnih patrolnih čolnov, ki stalno nadzirajo področje v bližini kam-bodžanske keje. Na epi strani imajo nalogo, da preprečujejo prihajanje rdečih v Južni Vietnam po tej poti, na drugi pa gledajo tudi, da večje ameriške in južnovietnamske ladje ne kršijo kambodžanske meje.
Nixonovo pismeno izjavo je izročil v njegovem imenu odboru sen. John Tower iz Tek sasa. V svoji izjavi napada republikanski predsedniški kandidat demokratsko administracijo, sodišča in popustljivost v domovih, šolah in cerkvah. Kadar družba in vlada ne vzgojita v državljanih čuta za spoštovanje zakonov in reda ter pravic drugih, “mora ljudstvo za svojo varnost iskati oporo pri policiji, javnih tožilcih in sodiščih”. Pretekle napake ne morejo opravičevati kršenja zakonov, pravi izjava, nato pa poziva k vrnitvi k “enotni ravni pravičnosti”, ta naj bo slepa do rase, barve kože, vere in položaja v življenju.
“Predolgo že popuščamo zločinskim revežem v škodo poštenih revežev,” pravi izjava. Nixon priznava, da so v naši deželi potrebne socialne reforme, poudarja pa pri tem, da je treba najprej poskrbeti odločno za vzdržavanje reda in zakonitosti ter nastopiti trdo proti zločincem.
Njujorški župan J. Lindsay je nastopil osebno pred odborom za program, ki mu načeluje sen. E. Dirksen. On je zavračal pozivanje k “zakonitosti in redu” kot sredstvu za dosego miru, poudarjal je potrebo po odloč-
nih socialnih reformah češ: Mi ne smemo biti pognani k primi-tivnim rešitvam: palice, puške, tanki. To so instrumenti, ki ne morejo delati v Ameriki; miru ne moremo uveljaviti v naših mestih samo s silo orožja ...!
Gverilsko vojskovanje naj se preseli iz Vietnama v našo deželo?
CLEVELAND, O. — Ves svet pričakuje, da bo v Vietnamu v doglednem času konec vojskovanja. Največ bo k temu prispevala zmeda na Kitajskem, ki je že tako velika, da dela resne skrbi tovarišu Ho Či Minhu. Ako namreč odpove kitajsko “ozadje” vietnamske državljanske vojne, bo Severni Vietnam prišel kmalu v zadrego, ker bo opešala oskrba rdečega za-sledja. Takrat Ho Ci Minh ne bo mogel več igrati vloge zmagoslavnega nasprotnika. Takrat tudi Amerika ne bo več sredi volivne borbe.
Če bo državljanska vojna končana v Vietnamu, ali naj se preseli v Ameriko? Tega se ravno boji clevelandski župan Carl Stokes in priporoča, naj se naši mestni varnostni organi vežbajo v gverilskem vojskovanju. Zdi se nam, da ima Stokes prav, toda problem je širši, kot ga je župan postavil.
Na državljansko vojno v ameriških mestih misli “nova levica” že dolgo. Treba se je le spomniti, kaj vse so nam obetali njeni voditelji v dne-
vih študentovskih nemirov od Tihega do Atlantskega oceana. Niso pa ostali le pri napovedih in obetanjih. Naredili so tudi načrt, kako organizirati tako vojskovanje. Njihova dela — ne samo besede — so odkrila le del njihovega načrta.
Najprvo je treba izvežbati lastne “kadre” v streljanju iz zased. To kaj pridno delajo pred našimi očmi, pa ne brez uspeha. V našem mestu smo pretekli teden pokopali tri žrtve tega vežbanja, pa jih bomo žal še več, ako bodo nasprotniki levice le delali načrte in iskali ideje. Dokler ne bodo voditelji nove levice imeli na razpolago dosti iz-vežbanih kadrov, ne bodo prešli v dobo obsežnejših akcij.
Vodilni novi levičarji so si tudi že izbrali bojišča. So to mesta, ki imajo večje črnske manjšine, nagnetene v črnih getih. Če imajo taka mesta še črne župane, so še posebna tarča za črnske esktremiste, ki šo po našem mnenju že postali del nove levice.
Zakaj so novi levičarji izbrali ravno mesta s črnimi
župani na tarčo? Hočejo s tem ubiti dve muhi z enim udarcem. Da to pojasnimo!
Vsaka državljanska vojna ima političen in oborožen del vojskovanja. Levičarji vidijo v mestnih upravah s črnimi župani na čelu političen del, v mestnih varnostnih organih pa oborožen del svojih nasprotnikov. Treba je oba diskreditirati, župane z mestno upravo vred in policijo. Kakor hitro bodo župani diskreditirani, policija pa demoralizirana, bodo levičarji imeli polovico zmage že v svojem žepu. Nekaj podobnega, toda ne enakega se je že zgodilo v Vietnamu. Saigonska vlada je v javnosti diskreditirana, saigonska armada pa prilično demoralizirana. V i e tnamski komunisti se zbirajo pred vrati ameriških vojaških postojank in se pripravljajo na nove napade.
Ne vemo, kako daleč je naša mestna uprava s Stoke-som na čelu že diskredirana v naši javnosti, beli in črni, zdi se nam pa, da je morala med varnostnimi organi že načeta. To ni teško razumeti.
Ako mora policija varovati življenje prebivalcev, toliko bolj ima pravico, da varuje lastna življenja. Zdi se ji, da to pravico omejuje mestna uprava, čeprav morda nevede.
Stokesova ideja, da naj se policija vežba v gverilskem vojskovanju ne zadostuje. Obsega le oboroženi del vojskovanja. Stokes mora misliti tudi na političen del: pri svoji politiki v tej državljanski vojni mora bolj vpoštevati mnenje in želje tako policije dtot Narodne garde, česar pa večkrat ne dela; ne išče pa stikov tudi z drugimi črnimi župani kot na primer s tistim v Gary, Ind., ki ima podobne težave. Takih županov bo najbrže še več širom naše dežele.
Državljanska vojna se namreč ne bo dala omejiti na eno mesto in na eno državo, bo zajela vso deželo. Slabo pa bo, ako bo takrat vodstvo sil, ki so proti novi levici, prešlo v roke desničarskih zagrizen-cev. To ni tako fantastično, ako pomislimo, kako je na primer Francija v par tednih spremenila svoj politični obraz.	I. A.
Zadnje vesti
PRAGA, ČSR. — Včeraj je bilo najprej objavljeno, da so razgovori med vodniki ČSR in ZSSR v Čierni končani. Kasneje je prišla vest, da so nastopila nekaka nesoglasja vprašanju besedila končnega
poročila o razgovorih, zato se bodo ti nadaljevali še danes. Po sem došlih vesteh in objavah izgleda, da se je Dubčeku in tovarišem posrečilo ohraniti proste roke v izvajanju demokratizacije, da pa so morali jamčiti svoje članstvo in izpolnjevanje obveznosti Varšavske zveze ter se odpovedati vsakemu izboljševanju odnosov z Zahodno Nemčijo. Ali so pristali na to, da bodo ruske čete “pomagale” varovati mejo ČSR proti Zahodni Nemčiji, še ni gotovo.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je včeraj posvaril jeklarske družbe, naj ne višajo cen svojim izdelkom kar povprek, kot je to storila Bethlehem Steel Co. Njegovo svarilo za sedaj ni zaleglo, kajti že po njem je povišala cene svojim izdelkom tudi Republic Steel Co., le da ta za nekaj malega manj. Bethlehem Steel Co. je povišala včeraj cene vsem svojim izdelkom za povprečno 5%, da pokrije stroške, ki jih je prevzela z novo kolektivno delovno pogodbo. Republic Steel Co. je povišala cene za povprečno 4.5%.
WASHINGTON, D.C.—Življenjski stroški so
Iz bolnišnice—
Mrs. Mary Koljat, 19404 Chickasaw Avenue, se je nedavno vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za bodrilne kartice, cvetje in druga darila ter za obiske. Zdaj je doma pod zdravniško oskrbo in se ji zdravje obrača na boljše.
Pozdravi—
Mr. in Mrs. Frank Turek pošiljata prijateljem pozdrave z Rainy Lake in Fort Frances, kjer sta se ustavila na počitniškem potovanju.
Razprodaja—
V trgovini s pohištvom A. Grdina & Sons na Waterloo Rd. se je začela avgustovska razprodaja. — Več v oglasu!
White City odprt—
Včeraj dopoldne je bilo uradno odprto kopališče v White City na E. 140 St. v parku ob jezeru. Voda je sorazmerno čista, kopališče ima stalne varuhe.
Ka; dela guv. 0. Wallace?
CLEVELAND, O. — Naša politična javnost je preveč zaverovana v dogodke, ki so v zvezi z obema konvencijama, ne briga se pa dosti za političmo delo bivšega guvernerja G. Wal!ace-a ki na svojo roko kandidira za predsednika. Mož je pravilno zaslutil, da bi se dal kovati iz sedanje napetosti med belo in črno raso političen kapital.
Dosledno, vendar diskretno opozarja svoje poslušalce, ki so večinoma beli, na nevarnosti, ki nam grozijo od črnskih nestrpnežev. Seveda dodaja tudi nasvete, kako se je treba braniti proti tej nevarnosti.
Nekateri politični opazovalci se bojijo, da bi utegnilo zanj glasovati veliko več volivcev, kot bi človek mislil. Opozarjajo, da se je tudi francoski volivec ravnal po geslu “za red in mir” in ne po političnih idejah. To se lahko zgodi tudi pri nas v Ameriki.
Iraška revolucija delo — ameriške CIA?
BAGDAD, Irak. — Tako vsaj misli ulica v iraškem glavnem mestu, ne more pa za svojo domnevo navesti nobenega razloga. Obtožba ni tudi nič novega. Le redkokdaj se zgodi, da po arabskem mnenju ne bi CIA imela svojih prstov v arabskih revolucijah.
Javnost v Bagdadu je kar dobro sprejela novo revolucijonar-no vlado, ki jo je sestavila stara garda iraške socijalistične stranke Baath s pomočjo mlajših ofi-tekom junija cirjev. Nova vlada je sicer od-
narastli za povprečno pol odstotka, največ od februarja 196G, in so za 4.2% višji, kot so bili v lanskem juniju..
SAIGON, J. Viet. — Včeraj je prišlo v Južni Vietnam 4,500 novih ameriških vojakov, ena brigada 5. mehanizirane pehotne divizije. Odšla je v severni del dežele, kjer pričakujejo nov močen rdeči napad. — Pretekli teden je padlo v bojih v Južnem Vietnamu skupno 193 ameriških vojakov.
S. JOSE, Nik. — Izbruhi ognjenika Mt. Arenal se nadaljujejo. Doslej je zaradi njih našlo smrt 78 oseb, še več pa jih pogrešajo.
MIAMI BEACH, Fla. — Gallup je objavil na temelju povpraševanja javnega mnenja v dneh 20.-23. julija, da je R.
ločno socijalistična, toda ne mara socijalizma Naserjeve vrste. Zato je že dala zapreti nekaj preveč gorečih pristašev radikalne socijalistične struje. Ulica govori, da je bilo aretiranih že nad 50 nasprotnikov sedanjega režima.
Nixon najmočnejši kandidat in da ima izglede na zmago nad demokrati. Nekaj kasneje je objavil svoje ugotovitve Harris. Te so prav nasprotne in kažejo, da je najmočnejši kandidat Rockefeller in da ima od republikancev najboljše izglede na zmago pri volitvah v novembru. Harris je svoje povpraševanje izvedel nekaj dni za Gallupom, v tem naj bi bil vzrok različnih ugotovitev.	i
/iMEiSlSKA, POMOl/IMA
VM i	x ,,, , xi,
6117 tu. Clalr Av«. — HEnderion 1-062# — Cleveland, Ohio 44103
KMEKISKA DOMOVINA, AUGUST 1, 1968
National and International Circulation
Publishtd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
I	NABOCNINA:
Eft Združene države:
t $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S me«#*® Ea Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec«
Petkova izdaja $5,00 na leto
t	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
I $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
i. $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 147 Thurs., Aug. 1, 1968
deracija bo oklepala le zahodno Evropo, bo pa obenem tudi prilika, da se nacijonalizmi posameznih konfederativnih edinic združijo v mogočen “evropski nacijonalizem”, ki bo že po svojem obsegu mislil predvsem le nase in zanemarjal stike z zunanjim svetom. To ni prazen strah. Že mala EGS pozna zelo razvit gospodarski nacijonalizem, ki ga hudo čutijo evropske države zunaj EGS, na primer Jugoslavija. Kako hud bo šele združen nacionalizem vse zahodne Evrope. Na politično moč na Jadranskem morju bo potem pritiskala na italijansko željo vsa zahodna Evropa. Na to zelo malo mislijo mali balkanski narodi — seveda v svojo škodo.
Do združene zahodne Evrope je seveda še dolga pot, še daljša je do združene Evrope. Če bo prišlo do nje, bo združena zahodna Evropa zahtevala hudo politično in gospodarsko ceno za pripojitev na primer srednje Evrope. Tudi na to mislijo premalo v satelitskih državah. Pa vendar vidijo na lastne oči, kako počasi in težko se v zahodno Evropo vključujejo, na primer, Avstrija in skandinavske države.	it &
I
Evropska gospodarska skupnost pred novimi nalogami
Za Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) pomeni 1. julij pravi mejnik. Saj se je ta dan EGS spremenila vsaj na papirju v pravo carinsko zvezo. V resnici pa ta cilj še ni dosežen. Že prvi dan je EGS morala priznati hranciji nekatere izjeme, Zadnji nemiri v Franciji so namreč tako hudo potresli tudi francosko gospodarstvo, da za prehodno dobo rabi še stare francoske gospodarske predpise, da si opomore. Mislijo, da bo to trajalo celo letošnje leto. Vse članice EGS so rade pristale na začasno izjemno stanje francoskega gospodarstva, saj vedo dobro, da jim je francoska “revolucija” dela nepričakovano veliko korist. Ubila je namreč v Franciji, verjetno pa tudi v generalu De Gaullu, samozavest, da Francija lahko gospodarsko stoji na lastnih nogah, naj se zgodi, kar hoče. Pa se je zgodilo in trajalo le nekaj tednov, pa je Francija z vsem svetom vred spoznala, da sama ne bo zmogla zmeraj vsega, kar bi rada. Spoznala je, da ima tudi odvisnost in solidarnost s sosedi za njo svojo vrednost. To resnico je preje najrajše zamolčala ali celo zanikala.
Krogi EGS so prepričani, da francoska vlada ne bo pozabila tako hitro na nauke, ki se jih je morala naučiti zadnjih par mesecev. Bo torej imela več smisla za želje in cilje drugih članic EGS, kar ji bo končno dalo povod, da ne bo več načelno odbijala vključitve angleškega gospodarstva v EGS
Morda je bil ta optimizem povod, da je vlada EGS, znana pod uradnim imenom “izvršna komisija EGS” že sestavila svojo petletko, ki naj vsebuje smernice za bodoči razvoj EGS. Petletka je znana pod imenom “akcijski program”. Ne vsebuje samo gospodarskih ciljev, ki naj bi iz zahodne Evrope res napravili skupno gospodarstvo področje, ampak tudi politično. Zadnji politični dogodki v Franciji, Nemčiji, Italiji in Belgiji so namreč pokazali, da tudi v političnem življenju ni nobenega miru. Ali politično življenje napreduje ali pa nazaduje. Tudi politični razvoj v EGS ne more poznati nobenega zastoja. Ali mora voditi do prave konfederacije ali pa bo sama EGS prišla v hudo krizo.
Vse te ideje niso za vodilne kroge EGS novost. So jih tam že dolgo pretresali, pa so zmeraj zadeli ob ugovore iz Pariza. Mislijo da je ta doba minula. Francoska vlada je namreč zelo zainteresirana za posamezna poglavja v novem akcijskemu programu, na primer v poljedelstvu, prevozu, davčni in socijalni politiki, v gospodarski zakonodaji v najširšem pomenu te besede. Če se hoče Francija na teh področjih podrediti skupni volji EGS, zakaj ne bi počasi pristala tudi na konfederacijo EGS?
Optimizem je torej začel prevladovati v krogih EGS in sprožil tudi par načrtov, ki so še pred kratkim živeli le v mislih. Načrti gredo daleč preko sedanjih mej udejstvovanja EGS.
Že prihodnjo zimo bo sklicana velika gospodarsko-socijalna 'konferenca, ki se je pa ne bodo udeležili delegatje članic EGS, ampak zastopniki podjetnikov in delavcev. Obravnavali bodo tiste gospodarske in socijalne probleme, posebno na industrijskem področju, kjer bo skupna carinska meja zadala največje rane, pa tudi dala največje koristi. Udeleženci ne bodo v debatah zastopali stališče svojih vlad, ampak interese svojih gospodarskih panog.
Tej konferenci bo sledila slična, ki bo obravnavala poljedelstvo v okviru EGS. To je morda najbolj pereče vprašanje znotraj EGZ, ki je delalo vladnim delegacijam največ težav. Upajo, da bo cela vrsta težav odpadla, kakor hitro se bodo oglasili k besedi pravi zastopniki poljedelskih interesov.
In končno bo EGS sklicala še konferenco mladinskih organizacij EGS. Tudi tu ne bo nobene uradne delegacije, posamezna mladinska gibanja bodo samostojno nabrala delegate in jih poslala na konferenco.
V domišljijo bi spadala vsaka vera, da bodo že prve konference rodila uspehe. Nimajo niti tega namena. Vodilni krogi EGS bodo presrečni, ako bodo te prve konference resnična prilika, da se bo tam gojil “evropski duh”, duh skupnosti, zavest, da je Evropa prirodno povezana med seboj pri vseh svojih nacijonalizmih in da jo razvoj svetovnih dogodkov goni zmeraj odločnejše v čim tesnejšo povezanost.
EGS se noče vmešavati v politične tokove, ki zasledujejo iste cilje, na primer v delo in naloge “evropskega parlamenta”, ki ga opazujemo na delu vsaj enkrat na leto na letnem parlamentarnem zasedanju v Strassburgu. ciljev bo sama gonila EGS kot tudi druga evropske gibanja v isto strujo.
Kot je ta pojav vesel, pa vendar ne smemo prehitro pri-
BESEDA IZ NARODA
¥ ngtfeijo vsi na štajerski piknik!
Cleveland, O. — V nedeljo, dne 4. avgusta, se bomo pa kar preselili na Slovensko pristavo. Tam bo namreč vsakoletni veseli štajerski piknik. Štajerski klub nas vabi. Prelepa narava nas kliče. Slovenik v Rimu, ki mu je namenjen ves čisti dobiček, nas prosi, naj se gotovo udeležimo.
Kdor bo hotel, bo lahko preživel kar ves dan med prijatelji na pristavskem raju. Opoldne bo pri kapelici na Orlovem vrhu sveta maša, tako da bo mogoče zadostiti nedeljski dolžnosti kar na Pristavi. Koj za tem bo zadišalo po pečenih pi-škah in sočni govedini in seveda tudi po sladkem vinčku, kakor nekoč na Štajerskem.
In potem bomo kramljali in modrovali, se sprehajali po gozdovih in ob reki, balincali ali se kopali v bazenu. Joj, kako bo “luštno”! Povsod sami domači, prijazni in “fejst” ljudje — in njih vodilo dober namen! Piknika se bo udeležil tudi priljubljeni mons. L. Baznik, na čigar ramah sloni večji del skrbi za zgraditev Slovenika v Rimu. Pokažimo mu, da njegove stalne plemenite napore cenimo in podpiramo!
Naši vrli godci in televizijski umetniki “Veseli Slovenci” so se tudi navdušeno odzvali vabilu in nam bodo igrali slovenske popevke, da nas bo kar “žgač-kalo” pri srčkih in bodo podplati vsi razburjeni in nemirni. Tudi njihove melodije bodo dar Sioveniku in nam vsem.
Pridite torej! Pripeljite s sabo prijatelje! Poveselite se z nami n podprite dobro stvar! Na svidenje na štajerskem pikniku! Clan Štajerskega kluba

član KSKJ št. 101 in ADZ št. 21. Zapustil je hčeri Mrs. Edward (Angeline) Brenahy in Evelyn Starec, sina Adolpha, vnuke in 6 pravnukov. Pogreb na sv. maša v cerkvi sv. Cirila in Metoda je bila ob enajstih dopoldne.
Žalostno je, ko poročamo glavnem le o smrtih rojakov, tako malo pa o rojstvih in porokah. Ne da bi teh ne bilo, le mlajši rod ne čuti več tako slovensko in se s starim slovenskim rodom malo druži. Prehaja ameriško sredino in tako izgubljamo sled za njim. Ce bi ga mogli na kak način tesneje povezati s slovensko skupnostjo, bi lahko slovenske fare, narodni domovi in druge ustanove in organizacije lahko še dolgo živele. Žal je na tem polju le malo poskusov, še manj resničnih naporov! Kot drugod manjka tudi pri nas požrtvovalnih narodnih delavcev, ki bi zagrizeno vstra-jali in imeli seveda za to tudi — čas!
L. Balant
IZ NAŠIH VRST
Cleveland, O. — Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino Vašega cenjenega lista, katerega zelo redno prejemam in sem zadovoljna njim.
Lepo pozdravljam Vas, Mrs. Debevec in vse osobje Ameriške Domovine!
Mary Prelogar
Dva pogreiia na en dan
Lorain, O. — Pretekli petek smo imeli iz tukajšnje slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda kar dva slovenska pogreba, za našo sorazmerno malo naselbino nekaj redkega.
Ludvik A. Udovich s 1681 E. 31 St. je bil star komaj 59 let, ko ga je med delom na domačem vrtu zadela kap in so v bolnišnici, kamor so ga takoj pripe-ijali, mogli ugotoviti le še smrt. Vse svoje življenje je prebil v Lorainu, delal je 35 let v U.S. Steel. Zapustil je ženo Mary, sinova Donalda in Geralda, mater Mrs. Mary Plečnik, 6 bratov m 3 sestre. Pogreb je bil ob 8.30 iz pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Cirila in Metoda ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Rojak John Starec je bil rojen Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko in se naselil najprej Steeltonu, Pa., od koder se je pred 56 leti preselil v Lorain in ostal tam do smrti, ki ga je
Cleveland, O. — Cenjeno uredništvo! Ker mi bo naročnina kmalu potekla, Vam pošiljam še za naprej za eno leto.
Z listom sem zelo zadovoljna in bi ga težko pogrešila, posebno še, ker živimi med Angleži in izvem slovenske novice samo iz Ameriške Domovine.
Torej iskrena hvala in priznanje vsem poročevalcem in dopisnikom. Želim Vam mnogo uspeha, da boste lahko še dolgo izdajali nam tako priljubljeni list. Končno vse v uredništvu leno pozdravljam in ostajam Vaša naročnica
Anna Stefančič
# * *
Chicago, UL — Velecenjeni! Priloženo Vam pošiljam ček za $16. — kot mojo naročnino za eno leto.
Prav lepo pozdravljam go. Debevčevo ter g. prof. Lipovca in njegovo soprogo. Vdani
Dr. Erman Marijan
kaznico za enoletno naročnino na Ameriško Domovino, katero vedno rad čitam.
Vas naj lepše pozdravljam!
Joseph Starasinich * * *
Willard, Wis. — Draga Mrs. Debevec! Naj Vam napišem par vrstic v imenu moje mame, katera ne more več pisati, pač pa z velikim užitkom bere Vaš časopis Ameriška Domovina.
Moja mama je že 83 let stara in je večinoma navezana na voziček zaradi hudega arthritisa. Zato je branje slovenskega časopisa za njo nepopisne vrednosti. Ameriška Domovina ji krajša čas in ji dela veselje. Ker ne razume dosti angleško, se s televizijo ne zamoti mnogo.
Še enkrat naj lepša hvala za Vaš ugleden in pomemben časopis v upanju, da ga boste'še dolgo lahko tiskali. To Vam iskreno želim in Vas najlepše pozdravljam, Vaša
Mary (hčerka Mrs. Snedic) * *... *
Škofovska konferenca v Zagrebu
Od 18. do 20. junija 1.1. je v Zagrebu zasedal plenum jugoslovanske škofovske konference. Sejam je predsedoval ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik kot prvi predsednik škofovske konference. Po programu, ki ga je 17. junija odobril poslovni odbor konference, bi morali naj prej izvoliti novega predsednika, ker je dosedanji predsednik kardinal Šeper odšel za prefekta kongregacije za verski nauk v Rim. Na plenarnem zasedanju so izvolitev novega predsednika soglasno odložili za poznejši čas.
Konferenca je izglasovala besedilo novega hrvatskega prevoda rimskega kanona in poslušala poročila predsednikov posameznih komisij: doktrinalne, za razmejitev škofij, za laiški apostolat, za ekumenizem (bel-grajski nadškof dr. Bukatko je njen novi predsednik) in liturgične komisije. Poročali so tudi referenti za dušno pastirstvo med cigani in turisti. Osnovali so komisijo za semenišča (njen ud je tudi škof dr. Grmič) in komisijo za misijone. Izbrali so narodne voditelje dejavnosti za pospeševanje duhovnih poklicev (Škof Pavlišič za hrvaško govoreče, škof dr. Lenič za slovensko govoreče škofije). V slučajnostih je škofovska konferenca razpravljala o raznih važnih verskih vprašanjih, med drugim tudi o dušnem pastirstvu naših izseljencev in delavcev v inozemstvu.
VESTI
B Z
doletela v starosti 85 let v bol-Priroda jnišnici sv. Jožefa 24. julija. Tudi on je bil do svoje upokojitve leta 1954 zaposlen pri U.S. Steel v Lorainu. Tam je delal 41 let. čakovati od njega blestečih uspehov. Pričakovana konfe- Sil je faran sv. Cirila in Metoda,
Jamesburg, N.J.— Spoštovani! Oprostite, da sem malo zakasnila z naročnino. S priloženim čekom jo obnavljam za nadalj-nega pol leta.
Obenem se Vam naj lepše zah-valjujem, da mi časopis neprekinjeno pošiljate. Res, bi mi bilo dolgčas po njem.
Želim Vam še mnogo let uspeha in napredka Vaša naročnica
Anna Jachikov
•* * *
Bradley, 111. — Spoštovani: Priloženo pošiljam denarno na-
Izjava zahvale in soglasja ljubljanskega nadškofa
Tudi ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik je poslal v imenu škofov in vernikov Jugoslavije sv. očetu brzojavko zahvale izrazi soglasja. O tem je poročal tudi vatikanski radio. (Na papeževo izpoved vere ob zaključku Leta vere prihajajo v Rim od vseh strani sveta zahvale in soglasja. Ko nekaterim vstajajo dvomi in se jih pola-šča negotovost, nam besede naslednika Petra-Skale, na kateri je sezidana Cerkev, kažejo, kaj je naša vera. — To v pojasnilo k omenjeni “izjavi zahvale in soglasja” ljubljanskega nadškofa, katero je ta podal kot prvi podpredsednik jugoslov. škofovske konference.)
Majhna vozila na zračno blazino
Britanska družba Hatton s sedežem v Londonu je junija poslala na domači trg- tri modele vozil na zračno blazino, namenjene zlasti otrokom. Vse so iz steklenih vlaken, največja izmed njih je dolga 180 in široka 90 centimetrov, poganja pa jo motor s petimi konjskimi močmi s hitrostjo do 25 km. Najmanjše vozilce na zračno blazino je namenjeno takorekoč dojenčkom; krmariti ga je mogoče na daljavo, motorček pa napaja tok iz baterij.
Težave zasebnega kmetijstva
Pod gornjim naslovom je v Sloveniji izhajajoči list “Dnevnik” prinesel 11. julija sledeči sestavek:
LJUBLJANA — Po učinkovitem vzponu našega kmetijstva v prvih dveh letih po reformi, zadnje leto beležimo nazadova-nže. Izvoz kmetijskih proizvodov je padel za četrtino, pri živini je ta odstotek še občutnejši. Odkupne cene kmetijskih pridelkov so občutno padle.
V težavnem položaju se je znašlo tako družbeno kot zasebno kmetijstvo. Zaostajanje kmetijstva za drugimi gospodarskimi panogami se še veča. Kmetijstvo je brez dolgoročnih programov, akumulacija je nizka, administrativne vezi pa toge.
Napredka, ki ga je kmetijstvo doseglo po osvoboditvi, ne moremo niti nočemo zanikati, toda treba mu je dati tisto mesto, ki ga zasluži, da ga ne bomo obravnavali kot neko manjvredno gospodarsko panogo.
Vsekakor ne moremo več ločiti zasebnega kmetijstva od družbenega, še manj pa, da bi zasebno kmetijstvo capljalo nekje zadaj, da bi ga zanemarjali. Vedeti je namreč treba, da je večina obdelovalne zemlje v rokah zasebnih kmetovalcev in to velika večina (več kot tri četrtine). Nekateri kmetje pridno sodelujejo z zadrugo ali kombinatom, toda menjati želijo oblike tega sodelovanja, ki so že zastarele. Kmetje želijo več besede v zadružnih svetih in odborih. Ponekod zadruge celo zapirajo pot kmetom pri oblikovanju zadružne politike, čeprav same sodelujejo le s 15 odstotki družbenega deleža. Kmetje želijo, da kmetijske organizacije spremenijo odnos do njih.
Pri dvigu kmetijstva pa si želimo ravno nasprotno tej praksi: aktivirati našega kmeta, mu dati možnost določene vrste samouprave, celo možnost samoorganiziranja kmečkega prebivalstva! Stvari se ponekod pozitivno razvijajo že stihijsko in zakaj jim ne bi dali podpore! Vsaj moralne podpore. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi organizacije SZDL.
Kreditna politika do kmetijstva je še vedno slaba, čeprav na področju Slovenije imamo v tem pogledu velike neizkoriščene možnosti. Klici o izenačenju carine in prometnega davka na reprodukcijski material in kmetijske stroje med družbenim in zasebnim kmetijstvom so kakor glas žejnega v puščavi. Kakor da obstaja bojazen modernizirati naše (zasebno) kmetijstvo. Pri različnih taksah naj omenimo samo traktorje, ki so kmetijstvu nujno potrebni. Zanje kmetje in kmetijske organi-zacije plačujejo takse, čeprav praktično niso uporabniki cest, saj z njimi delajo na poljih in vozijo po poljskih poteh. Del takse pa že tako plačajo pri nakupu pogonskega goriva.
Tudi oblike izobraževanja bi bilo potrebno popestriti. Del tega sicer opravljajo ljudske in delavske univerze. Toda verjetno bi tudi kazalo odpreti kakšno kmetij sko-gospodinjsko šolo, čeprav v začetku morda le kot oddelek kakšne srednje kmetijske šole. Vsekakor bi to bilo bolj primerno, kakor pa, da se naša kmečka dekleta hodijo vzgajat čez mejo.
zabredli z izvozom mesa zaradi nesramnega stališča Italije in seveda tudi Francije, ki se za njenim hrbtom hinavsko smehlja.
Daljnovidni strokovnjak, ki je predaval ondan v našem mestu, je iznašel edinstveno rešitev: iskati nova tržišča za naše mesto. Prosim, to je salomonska rešitev, pred katero naj se kar skrije Kolumbovo jajce... A moja skrbna Neža pravi, da si z lepimi besedami ne more kupiti niti predpasnika, z devizami pa vse, kar si srce poželi.
Verjemite, mnogo sem o tem premišljal s svojimi pokojninskimi možgani.
Dežele Novega sveta ne kupujejo mesa; afriške države so v razvoju in nimajo deviz; muslimani je jedo svinjskega mesa, da se ne bi zamerili Alahu; v Indiji so krave zaščitene kot božanstva! Mao Tse Tung nas imenuje revizioniste, države vzhodnega bloka imajo dovolj mesa.
Predlagam pocenitev mesa za 50 odstotkov. “Ja, kaj pa devi-ze?” bodo vprašali pristojni.
Dovolite! S tako pocenitvijo -e bo poraba mesa pri nas pod-vojila, celo potrojila, ker imamo vsi rajši meso kot kruh. Če nasitiš želodec z mesom, ga ne moreš s kruhom.
V časopisu sem bral, da smo lugoslovani po porabi kruha na prvem mestu v svetovnem merilu. Ta slika bi se čez noč spremenila. Po porabi mesa bi bili ze na prvem, a po porabi kruha -ia zadnjem mestu. In glejte! ršenico bi lahko izvažali, saj bi aam enoletni pridelek zadoščal za tri leta!
Meseni nagovor
Ljubljanski šaljivi list “Pa-\liha” obravnava pod gornjim naslovom vprašanje izvoza živine in mesa, od kar je Italija ta uvoz skoraj ustavila in več tisoč glav goveje živine, pitanih telet in seveda tudi prašičev čaka na kupce. Takole rešitev predlaga:
Vsi vemo, v kakšne težave smo
Kdo bo hitrejši?
Avtomobilsko cesto “bratstva m edinosti” med Zagrebom in Belgradom bodo razširili v štiripasovno, v vsako smer bosta na razpolago dva pasova, kot je to običaj na avtomobilskih cestah v Ameriki. Stroške za razširitev ceste bodo prevzeli zvezna vlada v Belgradu, republiki Hrvatska m Srbija ter zainteresirano gospodarstvo, poleg tega pa računajo še na posojilo mednarodne Banke za obnovo in razvoj. Cesta je dolga 380 kilometrov in bo njena razširitev stala 860 milijonov dinarjev ali okoli 73 milijonov dolarjev. Z deli bodo začeli še letos.
V Ljubljani so sprejeli to novico z mešanimi čustvi in razpoloženji. Cesto bodo namreč širili -'e med Zagrebom in Belgradom! Slovenija v to gradnjo ni vključena, kot ni bila vključena v prvotno gradnjo. Slovenija med tem razpravlja o gradnji moderne avtomobilske ceste Šentilj-Gorica in se še vedno ni odločila, ali naj bo cesta v vsej dolžini štiripasovna ali ne. Še kolj jih grize to, da imajo v glavnem že vse načerte za cesto pripravljene, saj razpravljajo o njej že več let. Sedaj so se odločili za njeno gradnjo, pa imajo težave z denarjem. Radi bi dobili posojilo Mednarodne banke, toda tej predlaga načrte, ki naj taka posojila dobe, zvezna vlada v Belgradu. Namesto da bi ta predložila že davno obravnavane načrte za avtomobilsko cesto ^ Sloveniji, je to odložila, predložila pa je predlog za posojil0 za razširitev avtomobilske ceste Zagreb-Belgrad. V Ljubljani pravijo, da si brez mednarodnega posojila graditev moderne avtomobilske ceste Šentilj-Gori-ca ne morejo niti misliti.
Tako je Belgrad dal Ljubljani zopet enkrat priložnost, da se nanj jezi upravičeno in kaže s f-rstom na njegovo pojmovanj0 “bratstva in enakosti”!
Dosti lojevca
ALBANY, N.Y. — V naši deželi pridobimo več lovejca ko^ na vseni ostalem svetu.
P. S. FINŽGAR:
MIRNA POTA

T V T T
“Tega niste omenili,” je dodal Trimož, “da se ji nič visoko ne ^idi na tla, brez našopirjenega ftapuha je, čeprav srečnemu biožu ne bo treba kupovati za-njo poročnega krila.”
“O, Strgar je podstavljen,” je skoraj vzdihnil tovariš na koncu hiize z zelo skromno financar-sko službo, ko je moral vzeti prazno nevesto, ker sta prezgodaj naročila.
Rudi je ob teh razlagah rdel, je bil po vsem licu sam škržat. Primož ga je s priprtimi očmi opazoval in ga obsodil: ‘Rudi, Rudi, ob tem ognju si se že pricvrknil! Pazi, pazi! Če pa Pošteno zagoriš, ti bom zares čestital. Ti si za zakon kakor halašč in Irmica tudi ni, kakor bi jo sklatil z vsake tepke.”
Rudi je ta večer popil nekaj čaš več kakor navadno. Prija-telji so modrovali, a mu tudi hagajali, da se jih je Rudi zelo herodno otepal.
Doma dolgo ni mogel zaspati. 'V njem se je prebudilo nekaj dotlej neznanega, a skrivnostno lepega.
IV
Naslednji teden je bilo vreme, čeprav v začetku jeseni, samo sonce. Dr. Slak je stisnil pod Pazduho lovno mrežico, v žep vtaknil knjigo in odšel na sprehod. Posebno pot si je izbral, da bi se za gotovo ognil tisti klopci. Razadnje se je le znašel spet na djej. čim bolj si je zatrjeval, da hi prišel tja zaradi nje, tem teže 1° je pričakoval. Ni je bilo. “Na-tašč je ni. Morda sem jo užalil, bo sem jo, neznanko, pozdravil, ^aj niti namena nisem imel. Za-baj sem segel po klobuku', res ho vem. Neznan ukaz se je sproti v meni in sem storil, česar hisem še nikoli. Vsa moja privzgojena spodobnost se mi je Izpodmaknila.” Nejevoljen, ka-bor bi bil po nedolžnem osra-hiočen, se je jezil nase in nanjo.
S silo se je zatapljal v knjigo, a hiti pravega smisla ni doumel, dvignil se je in počasi krenil hroti domu. Potoma se je spom-hil Primoža in vseh sobotarjev, bi so vedeli samo hvalo o njej. Saj prav zato sem se pošteno *Jrozal. Ko bi bila Irma, kakor so


."p*-	3 s_3 _ V _ 3 T -	t.
Zlata duša je.” — Ko je točajka postregla drugim gostom, se je vrnila. Ker je Rudi povečerjal, je že snemal klobuk s kljuke za odhod. “Gospod doktor, ali se vam tako mudi?”
“Seveda se mi. Morda le srečam še katero, ki mi bo všeč. /.bogom!”
Kakor že nekajkrat se je tudi ta večer dobro dolgo nemiren obračal v postelji, preden je zaspal.
Še tisti teden se je oglasil v uradu pri njem Strgar, posestnik in trgovec z deželnimi pridelki Odslej skoraj ni minil teden, da bi ga vsaj za trenutek ne poiskal. Ni hodil k njemu, cja bi se tožaril. Nasvetov je iskal. In te je dobival od Rudija tako modre, da je bil ves navdušen zanj. Ko sta nekega dne pretresla uradno zadevo, je poprosil še za minuto neuradnega pomenka. “Če vam ne kradem dragocenega časa?” “Nikakor ne, gospod Strgar. 3 strankami sem danes opravil ti spisi pa me ne priganjajo. Prosim, na voljo sem vam.”
“Že ste dokaj tednov v našem mestu, a vas nič ne vidimo. Kar samotarite. Ali vam ni dolgčas?” “Dolgčas? Tega v vsem življenju še nisem nikoli poznal. Moja družba v mladosti je bil le študij, sedaj je delo v pisarni,
Pop glasba včeraj in danes
urUge deklice, prav gotovo bi bba po pozdravu tem bolj za ^dno še in še prišla. Ali je pri hjej to užaljenost ali prevzet-h°st ali —” Pri tem tretjem se N Ustavil — in skoro s strahom ’h zavistjo dodal: “Ali je njeno Srce že oddano.” Zamahnil je z ^bo, začel stopati hitreje, s pa-k'ko je sekal ode vele glavice b°Znim jesenskim rožam. “Ah, Stiske, kdo vas razume?” Do Snovanja se je umiril in odšel Večerjat k “Sivemu volku”. Zo-ber navado se je začel šaliti s *°čajko, ki ga je nekam začu-beno gledala in se mu toplo nas-hiihala: “O, gospod doktor, da-?6s ste zares dobre volje kakor Se nikoli. Ali ste kako tožbo prav ®rečno izvozili, morda ste pa v revoredu srečali gospodično, ki ^hr je bila posebno všeč.” Navi-anka mu je poredno pomežik-ha. Ker jo je ta hip klical drug ^°sb ga je še enkrat ošinila s ^hjimi očmi in odšla, da ji Rudi ^agajivosti ni mogel vrniti. Toda , trenutku ga je spreletelo: jRt°rda že cika tudi ta na Irmo?
, ab če je kdo sobotarjev kaj j eknil svoji ženi? V takem ma-^Tiestnem gnezdu je res vsaka °seda javna tajnost. V sobotni uscini pa moramo postaviti k°sebno trden paragraf: Vse, ar tam govorimo, mora tam k ab. Kadar se ga Primož ne-^ *0 naleze, mlati na levo In $tjSri0 t30 vodilnih politikih vseh ank in če bi se vse to razneslo budi, bi imel Janko dosti da bi ga pral, meni pa bi hudo nerodno, ko bi ga mo-k Postavljati, ‘na proste noge’! rimož
prostem času lepa knjiga, no, in sobotna druščina je zelo zabavna. Izvrstni tovariši so to.”
“Vse to je zelo lepo. Občudujem vas. Glejte, vsa moja družina je tudi v večnem delu. Meni prizadene polno skrbi trgovina, žena ima na rami vse gospodinjske opravke v hiši in na posestvu, sin študira ekspertno akademijo, hčeri pa vodita račune in knjige. Po tedenskem delu se nam ob nedeljah prileže oddih. Ker v krčme ne zahajamo, povabimo ob nedeljah na večer koga iz sorodstva ali kake znance, da se nekoliko razvedrimo. In tako vabim vas, gospod doktor, za to nedeljo zvečer na preprosto večerjo. Zelo bi bili vsi počaščeni, ko ki prišli.”
“Ne odklanjam vašega ljubeznivega vabila, toda nič si prav ne upam. Anglež pravi: ‘Moja hiša je moj grad.’ To se pravi, moja hiša je odprta samo za naj-zvestejše prijatelje. Midva se danes res ne vidiva prvič, a vaše gospe in gospodičen ne poznam — Rudi je ob tem nehote rahlo zakašljal — to ni kar tako, da bi kot neznanec planil v hišo. Zares se mi ne zdi spodobno.” “Ljubi gospod doktor,” se mu je nasmejal Strgar, “saj nismo v Londonu!”
“Nismo. A zame bi bilo le spodobno, da bi kdaj prej vašo cenjeno družino obiskal.”
“Saj nas ob delavnikih ne morete dobiti. Vsi smo razpršeni, vsi v večni zadregi pri delu. Zato iskreno ponavljam in lepo prosim: pridite v nedeljo zvečer ob sedmih. Veliko veselje in resnična čast nam bo, ko bi mogli pokramljati z vami kako uro.” Strgar mu je ponudil roko: “Velja, gospod doktor, kajneda? Na svidenje v nedeljo zvečer!” “A za mojo neolikanost ste vi odgovorni.”
“Ko bi nobene drugačne odgovornosti ne imel, bi bil najsrečnejši človek pod soncem. Na svidenje!”
Strgar je hitro vstal in odšel. Rudi si je podprl glavo in premišljeval. Srce mu je kljuvalo: Irma, Irma. Skušnjavec ga je trdovratno obletal in mu šepetal mamice uk: Pazi, pazi! Morda so si ženske izposodile očeta, da namesto njih on vrže zanko. Svet je čudno pretkan. Sklenil je, da bo še vse do pičice preudaril in se posvetoval s ‘Primožem. Večerje se še lahko s pismom ogne. Najbolje bi bilo, da bi se v soboto z večernim brz-domov obiskat
Pop glasba se zelo razlikuje od tako imenovane resne glasbe jazza. Ta glasba je namenjena predvsem širši publiki. V vsaki umetnosti odsevajo značilnosti dobe, v kateri je ta nastajala. Čeprav je v pop glasbi bolj malo umetnosti, pa je v njej vendar moč zaslediti odsev dobe. Tako je, recimo, v današnjem brenkanju, razbijanju, kričanju ter zvijanju popolnoma lahko zaslediti naj večjo značilnost mlade generacije: nemir — nemir, ki se je rodil zaradi avtomatizacije, množičnosti, hitrosti, s katero drvimo v prihodnost ..
Mnogokrat in marsikje se dogaja to: po radiu je slišati staro, lepo melodijo. Oče, ki bere v časopisu o politiki, pravi mami, ki plete nogavice: “Poslušaj, mama, kako je; to lepo! Ali se spominjaš? ...” Mati samo prikima in se zamisli. Da, kako se ne bi spomnila tega! Skozi dnevno sobo pride kuštrav sin z novo ploščo Beatlov v roki. “Slišiš? Še stalno igrajo to,” mu pravi oče, “zato ker doslej še ni bilo napisanega nič boljšega.” Sin samo diplomatsko prikima, saj je to slišal že stokrat, ko pa je v svoji sobi se nasmeji in si misli svoje.
V vsakem času je imela pop glasba določen krog navdušenih pristašev. Starejši mislijo, da je kvaliteta pop glasbe v zadnjih letih močno upadla. Ni več slišati gracioznih plesnih melodij Georga Gershwina in Jeroma Kerna, kje je olikano duhovita in lirična glasba Cola Portera ter Lawrenca Karta?
Starejši si želijo to glasbo. Vse je v njihovih rokah: politika, industrija, vzgojne ustanove . . . toda zabavna glasba je in bo vedno pripadala mladim. Nihče ne bo mogel ustaviti pop glasbe, kajti ta glasba je odsev tega, kar se dagaja. Glasba torej živi in žive stvari se razvijajo. In še to. Glasba, ki jo danes poslušajo najstniki po vsem svetu, ni slaba. Dejstvo je, da je V njej moč najti mnogo dobrega in da bo ta glasba imela velik vpliv na oodoče skladatelje.
Pred tridesetimi leti bogata dediščina črnske glasbe ni bila tako izkoriščena, kot je dane:. Tudi podeželska glasba (country-music) ni bila tako popularna, kljub vsej svoji mikavnosti, -predvsem občutku osamljenosti, ki ga vzbuja. Danes je popularna
zaradi tega, ker , je človek v množici osamljen bolj kot kadarkoli poprej. Takrat še ni bilo popevk, ki bi govorile o bratstvu med črnopoltimi in belopoltimi, o sporu med generacijami, o problemih mladine, o vojnih grozotah ... Takrat so peli predvsem o ljubezni, toda v teh popevkah je čutiti vse več broadwayskega ter drugega blišča kot lepote ljubezni med dekletom in fantom.
Revolucija v pop glasbi se je začela nekako med leti 1940 in 1950. Takrat so Hank Williams, Eddy Arnold ter pozneje Sester Flatt, Johnny Cash in drugi pričeli pp raznih mladinskih ustanovah prepevati folk songe (narodne pesmi).
Leta 1950 se je pričel v pop glasbi beat združevati s; črnskim “rhytmom and bluesom”, to pa je po mnenju mnogih tudi pričelo vplivati na strpnost med rasami. Mladi vseh barv in družbenih razredov so se zbrali, da bi odgovorili utripu glasbe Chucka Barryja in Raya Charlesa. V tej glasbi so lahko čutili pošteno neskomercializirano liriko. Barry in Charles sta brez olepšavanja ter bojazni in neposredno govorila mladim. Pripovedovala sta o stvareh in pojmih, takšnih, kakršni so. Glasbeniki, ki so prišli za njima, so njun način malce spremenili. Rodila sta se glasba in ritem mesta.
Beli pevci in glasbeniki so pogumno uporabljali črnski rhy-them and blues. Prvič ga je v pop glasbi (jazz seveda ni pop glasba) moč zaslediti v rock ’n rollu. Mnogim se ta združitev ni prav posrečila, nekateri, recimo Elvis Presley, so uspešno združili vpliv črnske glasbe s podeželsko glasbo in to zmes priredili za mestni vrvež.
Velik prispevek k osvežitvi ter obnovitvi pop glasbe so dali v zadnjih letih angleški Beatli, Stoni Animali ter drugi mladeniči, ki so prepevali pod močnim vplivom starejših ameriških predhodnikov pevcev bluesov, kos to, recimo, John Lee Hooker, Muddy Waters, Bo Diddly ter Howlin’ Wolf. Žal pa je ta pogumni korak naletel na nerazumevanje popularnih pevcev in kompozitorjev starejše generacije, da o tistih, ki se ne ukvarjajo z glasbo, sploh ne govorimo. Toda tako za prve kot za
druge imamo opravičilo: prvim ne prija nevarna konkurenca, drugi pa že iz življenjskih izkušenj raje zadržano sprejemajo to, česar ne morejo razumeti.
Zakaj ne izkoriščajo olja v ležiščih oljnega škrilja Skalnih gora?
NEW YORK, N.Y. — Harpe-rjev časopis je prinesel v avgustovi številki obsežen članek Chrisa Wellsa o skrivnosti neiz-koriščanja olja iz oljnega škrilja v Rocky Mountains v Koloradu. Avtor trdi, da so do 10 trilijonov dolarjev vredne zaloge olja nedotaknjene zaradi tihe zveze velikih oljnih družb, vlade in zagovornikov ohranjanja narave.
Velika ležišča oljnega škri-Ijavca so tudi v zahodni Kanadi. Tam so izvedli vrsto poskusov za njegovo rentabilno izkoriščanje, pa doslej še niso našli uspešnega načina, ki bi bil rem tabilen.
Nov strategični bombnik
WASHINGTON, D C. — Vodstvo letalskih sil pritiska za gradnj o novega, modernega strategienega bombnika, ki naj bi nasledil že zastarele bombnike B-52. Radi bi imeli vsaj 200 takih novih bombnikov, katerih brzina naj bi bila do 2000 milj na uro, pa naj bi bili sposobni leteti čisto nizko, da bi se izognili radarju.
Razvoj novega bombnika naj bi stal 1.5 bilijona, gradnja 200 z vsem potrebnim pa novih bilijonov. Vojaški vodniki trdi' jo, da je potreba po novem letalu nujna, ker strategične raketne sile ne bodo več same mogle dolgo prepričljivo varovati pred sovražnim vojaškim napadom.
Francija je drago plačala majske in junijske nemire
PARIZ, Fr. — Gospodarski strokavnjaki mislijo, da bo letošnja francoska zunanja trgovina zaključena z primanjkljajem okoli bilijona dolarjev. Zlata je odšlo na tuje že do sedaj za okoli 2 bilijona dolarjev. Ni pa to zlato prešlo v tujo last. Tudi veliko Francozov je sklenilo, da bo del svojega premoženja držalo na tujem. Francosko časopisje o tem veliko ne piše.
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
0io	res ‘socialni revolu- cem odpeljal
gj ^ > kakor sam trdi. Globoko starše. ea£t v našo slovensko revščino. - (Dalje prihodnjič)

Papež odsvetoval prehitre avtomobilske vožnje
CASTEL GANDOLFO, It. — Tudi zadnjo nedeljo se je nabralo pred papeževo palačo v Castel Gandolfu okoli 10,000 romarjev in turistov, da slišijo nagovor sv. očeta. Govor je bil res sodoben. Obravnaval je vse slabe posledice prehitre avtomobilske vožnje in bil zaključen s pozivom, da je tudi za avtomobilskim krmilom hladna pamet še prav posebno potrebna.
Med turisti se je nahajalo tudi 25 črnskih študentov iz Lincoln univerze, Pa. Iz vljudnosti jjm je bilo odkazano mesto, od koder so lahko videli od blizu ne samo sv. očeta, ampak imeli tudi lep pregled o zbranem ob-
anst™-	-."iSiM
-----o-----
Barry Goldwater noče v ospredje na konvenciji
MIAMI BEACH, Fla. — Bivši republikanski predsedniški kandidat Barry Goldwater je uradno načelnik stranke, zato je njegova dolžnost, da pride na strankino konvencijo in tam spregovori strankinim delegatom. Goldwater ni navdušen za udeležbo na konvenciji, pa bo vendar šel tja in svoj posel naglo opravil,\ pa nato odšel.
Goldwater je republikanski kandidat v zvezni senat, kjer je Arizono že zastopal. Svoje sile posveča v glavnem tej kamp-naji, da bi si zagotovil zmago. Pri tem je prepričan, da je za R. Nixona storil vse, kar je v njegovi moči, da mu zagotovi imenovanje.
Varno čiščenje oken
čiščenje oken je nevarno zlasti če so stanovanja oziroma okna v višjih nadstropjih. Že marsikatera gospodinja je pri takem delu omahnila v globino. Neko ameriško podjetje je začelo izdelovati z zrakom napolnjene gumijaste okenske okvire, ki se dajo zavrteti okoli navpične osi. Gospodinja izpusti zrak iz gumijastega okvira in zunanjo stran šip obrne navznoter.
Čiščenje oken postane s tem notranje, torej znatno manj nevarno opravilo. Ko so šipe pomite, je treba okvire spet napolniti z zrakom. Okviri baje zapirajo tako dobro, da ni niti najmanjšega prepiha.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCK
Policije mislijo na dvodnevni štrajk
CLEVELAND, O. — Pogreba treh ubitih policajev so se udeležili tudi zastopniki policijskih organizacij iz vse dežele. Pri tej priliki so ostro kritizirali dejstvo, da se ameriška javnost veliko premalo- briga za njihovo nevarno službo in je ne zna ceniti.
Nekateri med navzočimi so sprožili misel, da bi bilo treba za dva dni ustaviti vso policijsko službo in s tem opozoriti javnost, kako važen je ta po-klic za ameriški način življenja. Ideja je med policijskimi društvi je še zmeraj v živani debati.
Ženske dobijo delo
ZAPOSLIMO ŽENSKE
za skupinsko inšpekcijo, lahko skupinsko delo, nekaj strojnega. Oglasite se med 7. in 11. uro v uradu na četrtem nadstropju. Delavni čas od 7. zjutraj do 3.30 pop. od ponedeljka do petka. Morajo znati pisati in razumeti angleške.
KROMEX DIV. ATAPCO 880 East 72nd St., Cleveland, O. Mr. Szabo — EN 1-2922
(30,1 avg)
STROJNE ŠIVILJE
Izkušene ali izučimo. Stalno delo, prijetni pogoji, visoka urna plača in od kosa. Plačani prazniki in počitnice. Mnogo drugih koristi.
WORK WEAR CORPORATION
1768 East 25th St.
(Južno od Payne Ave.)
(151)
Vaš šofer čaka!
*■ I
NEVARNA. IGRA — Brian Clew, 14 let stari fant, se na družinskem posestvu na Angleškem igra z dvema levičema.
ROMARSKA VOŽHJA
V	CAREY, OHIO,
V	NEDELJO, 11. AVGUSTA
Pridružite se tisočem romarjev, ki se vsako leto udeleže tega nepozabnega romanja k sloviti Marijini božji poti... Tolažnici žalostnih v Carey, Ohio.
Avtobusi odpeljejo iz Public Squara med 7:30 in 8. zjutraj po prelepi štiriurni vožnji do Marijinega svetišča. Zadnji avtobus odpelje iz C a r e y a ob 4.30 popoldne.
Vozovnice za odrasle $5.00, za otroke 12 ali manj $3.25. Naročite vozovnice s čeki pri CTS Fun Tours, 1404 E. 9th St., Cleveland, Ohio 44114, ali jih kupite osebno pri CTS informacijski koči na Public Squaru.
DOBRODOŠLI!
Delo dobe
Iščemo izkušene strojne šivilje in šivače, ženske ali moške, za polni ali delni čas, tudi upokojenci dobrodošli. Oglasite se od 9. dop. do 5. pop. pri
SHERMAN’S CLOTHES 6101 Euclid Ave.
(150)
Females Needed For assembly, inspection, light assembly, some machine work. Apply between 7:00 & 11:00 Fourth Floor General Offices. Work hours between 7:00 and 3:30 Mon. thru Friday. Must be able to writs and understand English.
KROMEX DIV. ATAPCO 880 East 72nd St., Cleveland, O.
Mr. Szabo — EN 1-2922
(30,1 avg)
MALI OGLASI
Lastnik mora prodati
bungalov v Euclidu. 4J/2 sobe, klet, neizdelano zgoraj, IVz garaže, globok lot. Blizu busov, trgovin in cerkev. Cena $19.000. Kličite 531-4897.	—(148)
BARVAMO HIŠE ZUNAJ IN ZNOTRAJ Kličite tel. 441-4526 ali 271-0709
(149)
V	najem
Oddamo 5 sob, najemnina $45 mesečno, na 15235 Saranac Rd. ___	(148)
V	najem
Oddamo 2 sobi, deloma opremljeni, za eno osebo, spodaj. Kličite HE 1-0160.	(148)
Farma naprodaj
Prodam farmo, SVa aker, z novo hišo; 2 akra grozdja, Wz sadnega drevja; blizu Geneve. Za informacije kličite 261-0065. _______________________ -(149)
Dvodružinska naprodaj
Proda se dvodružinska hiša, 6 spodaj, 5 zgoraj, garaža za 3 kare, v Collimvoodski okolici. Kličite 944-7605.	(148)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
154*5 Waterloo Rd.	IV 1-SX37
AMERIŠKA DOMOVINA,
i)
Mrtvi ognjenik

“2e prav,” ga je skoraj nejevoljno ukrotil Rok, ki se je zbal, da bi prevelika radovednost njegove verne družine ob mrliču popustila v gorečnosti molitve. Zato se je naglo zložil na kolena, se prekrižal in začel moliti. Mirt bi bil najrajši odšel. Ura je bila že dovolj pozna, nagledal se je teh ljudi, naslišal pogovorov, nabral novih obrazov in prizorov. Toda če si je hotel ohraniti naklonjenost, ki si jo je bil moral priboriti s počasnim vživetjem v planinski svet in njegove ljudi, še prav posebno pa s svojimi risbami, ob katerih planinski ljudje niso tajili občudovanja, je moral še ostati v družbi, sicer se bo gorastil Kump, da ga je prav on pregnal, in bo za njim metal morda še grda obrekovanja.
Molitev je vse utrudila, mladina je kinkala od zaspanosti. Toda ko je Kump odkupil obljubo in začel pripovedovati, je bila vsa družba spet budna.
“Tako torej praviš ti, ki vse obhodiš in pretakneš,” je načel Rok, “da je vsepovsod mnogo-kaj novic. O vojski nam povej!” “O vojski? Tudi to. Saj jo imamo že vse naokrog pa še med seboj po vrhu. Toda, kar sem danes zvedel...”
“Le povej,” je privolil Rok, “samo da bo spodobno.”
“Spodobno ali ne,” se je jezljivo otresel Kump, “kakor je, tako je! Kaj bi hlinili in pod mernik skrivali, če je pa gola resnica prišla na dan.”
“O čem pač?” je skrbno vprašal Rok. Vsi so strmeli v Kum-pa, še Veronika se je kakor predramila iz molka in zapuščenosti in je pogledala izpod dlani, na katero je bila naslonjena.
“O čem drugem neki, kakor o tistem, kar že vse te dni ugibamo ...”
“O sirotku, ki ga je nečloveška mati zavrgla?” je strogo vprašal Rok. “Le pripazi, Kump, le pripazi, oblačno je v hiši.” Kump pa se je malo zmenil za Rokovo opombo.
“Samo tisto bom povedal, kar sem videl in slišal, kaj bi drugega! Davi sem se bil vračal s Štaknetovega vrha —”
CHICAGO, ILL
FEMALE HELP
HOUSEWIVES — 3 to 5 days weekly. Neatly dressed, sober, reliable w/ recent refs. Wanted by a bonded maid service. Hospitalization & soc. security. 787-1737 Mrs. Johnson.	(147)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER-COOK — Live in. 5% day week. Care one invalid, 3 children and hubby. References 468-2664
________________________(148)
MATURE WOMAN to care for 3 children. Live in 5 days or perma-jnent home. Recent references. 582-0109
r	(i48)
Ko je to omenil, je Kump postrani pogledal Mirta, blisnile so njegove oči in prezirljivo se te nasmehnil, ko je opazil, da se je Mirt rahlo zdrznil. Ta trenutek se je Mirt spomnil, da je davi, ko sta z Ignacijem zapustila Artnikovo domačijo in se odpravila na Štaknetov vrh, venomer čutil, da nekdo opreza za njima. Nekajkrat se je bil ozrl, a nikjer nič. In vendar je neprijetno čutil, da sta vso pot zale-zovana. Zdaj ve, Kump jima je bil za petami.
“Prišel sem bil daleč tam od Javorja,” se je hitel popravljati Kump, “in ko se obtorej vračam s Štaknetovega vrha, vidim, da prihajata s Smrekovca sam župnik in pa Peter. Čedna tovarišija, kaj pa vi pravite? Nisem ju maral srečati. Jaz že ne! Da bi me fajmošter mikastil, zakaj me nikoli v belovojski cerkvi ne vidi? Povem mu nekoč, kam jaz k maši zahajam! In da bi me povrh še Peter pridigarsko opletal, — nak, takim prikaznim se rajši izognem. To pa povem, da mi je gomazelo po životu od radovednosti, kaj neki je ta dva patrona zgnalo in kaj si imata povedati. Zleknil sem se pod grm prav pod robom gozda, kakor da bi bil slutil, da se bosta onadva blizu tam položila v travo. ‘Noge bi si lahko polomil po teh strminah,’ je župnik po-sajal svojo častitljivo težo na tla. — ‘Kaj vi, vi,’ se je hitel hvaliti Peter, ‘vaše poti so kratke in redke, moja pot pa je stanovitna po hribih in dolinah.’ — ‘Aha, po tvojem nemirnem morju!’ ga je vščipnil fajmošter. ‘Le ti meni povej, Peter, kaj si zadnji čas novega zvedel, kaj te je prignalo na Smrekovec in kakšne so tam skrivnosti. Ali veš, Peter, kakšen greh se je bil storil, kaj se je našlo?’ — ‘Vem, c, vem,’ je hitel Peter, ‘in vam bom vse povedal.’ — ‘Tak, povej, Peter!’ je bil fajmošter neu-čakaven. ‘Ne bom te prikrajšal za polič starine in za pol bele štruce ...’ Tako sta se naganjala, fajmošter ves napet od radovednosti, Peter pa žejen njegove starine. In kaj je povedal Peter?”
“Kaj?...” Nekaterim poslušalcem je ušlo vprašanje iz ust, drugi so ga izrekli molče, z bolščečimi očmi.
“To je povedal in razodel, da je pozimi nekoč bil na Smrekovcu. In tisto noč, ko je na
CHICAGO. ILL
REAL ESTATE FOR SALE
WINTHROP HARBOR—By Owner Frame. 3 bdrms., 1% baths, kit, remold., bsmt. Gas-util., att. shltr. 100 by 180, trees cyc-fnc’d. Lake, school, C&NW, bus. $18,500. 1198 Park, 872-7045.	(146)
For Sale By Owner — FOX LAKE AREA — $39,500. 6 rm. Ranch. 2 bdrms., IV2 baths, fam. rm. Att. gar., Lge. lot w/ water frtge. Call for appt. 277-8270 or JU 7-5138.
(150)
MALE HELP
. , MAINTENANCE MEN
£' i
1 Must have electrical and mechanical experience in f medium to heavy industry.
j • STEADY WORK • ALL BENEFITS • OVERTIME j	APPLY OR CALL PERSONNEL FI 5-0200
I Production Steel Co. Of Illinois
flp *	2801 W. Roosevelt Road
"	Broadview, Illinois	(149)
Smrekovcu našel zavetje, je bil v pomoč dekletu, ki je prezgodaj porodilo.”
Vsi so se zgrozili. Kakor so se zmedeno srečevali pogledi, tako so sem in tja begale tudi misli, iskale in tipale po Smrekovcu, da bi čimprej, brž, brž našle, kje se je to zgodilo. Le katera si je nakopala greh?
“Vidite,” se je prekanjeno nasmehnil Kump. “To sem slišal na lastna ušesa, vse je natanko povedal Peter. Vem, da ga je župnik potem napojil, saj bo lahko v nedeljo udrihal na prižnici in pestil dekleta in fante, da se bo bliskalo in kadilo. Štirje smo zdaj, ki nam je vse to znano... In to smo,” je Kump jel počasi naštevati, da je še bolj razdražil radovednost svojih poslušalcev, “župnik in Peter in jaz in pa ... seveda ... tista, ki ima greh na vesti.”
“Ne bomo nič vpraševali,” je Rok togotno odbil Kumpovo namigovanje. “Sama naj odgovarja pred Bogom in vestjo, vpričo mrliča se pa ne spodobi, Kump, se ne spodobi, da bi grdo opravljali.”
“Se ne spodobi, se ne spodobi!” je jezljivo oponašal Kump. “Ali sem se vam sam ponujal, ali ste me vi prosili, da povem,
kar sem videl in slišal. Resnica oči kolje, to se ve. Še posebno, če se dotakne Smrekovca.”
“Zdaj pa dosti tega!” se je resnično ogorčil Rok. “Na Smrekovec si vrgel kepo blata, še besedo, pa boš kar s prstom pokazal: ta in ta je bila. Kaj je Petru in tebi mar za resnico? Bog ne tebi ne onemu ni posadil ljubezni do resnice in pravice v srce!”
“Prazna je ta, Rok. Le tebi in drugim na Smrekovcu ni dal ušes, da bi voljno poslušala, kar je pikrega in nevšečnega. Toda prišlo bo na dan, če vam je prav ali ne, pa naj se tiče gruntarja ali kaj žar j a, ošabne dekline ali pohlevne putke!”
Kumpova namigovanja so se zibala sem in tja in nihče si ni mogel biti na jasnem, koga hoče potepin oplaziti. V večini poslušalcev pa se je bolj in bolj zgo-ščevala sodba, da —. Bila je izpočetka le rahla misel. Vsakdo jo je odbijal. Toda že se je zagrizla, kakor se ljulika zač vrsti v zemlji in požene pogumneje kakor žito naokoli. Da bi bila Lenka? —
Mirta je tesnilo. Tudi on je bil zajet v krog ugibanja in krive sodbe. Vedel je, da je Kumpovo naklepanje zločinsko ko-
varstvo, in najrajši bi se bil pri priči spopadel z njim, ga zgrabil za golt in ga pahnil v noč, odkoder se je bil vzel. Domislil se je besed, ki mu jih je bila Lenka rekla na Smrekovcu. Toda tudi Mirt je bil samo človek, omahljiv kakor vsi drugi, in že je tudi v njem začela tipati sum-nja, izprva prav na rahlo, potem odločneje: kaj pa, če je vendarle bila nesreča?
“Rekel si prvo besedo,” je spet povzel Rok, “moral bi izpre-govoriti še drugo. Kump! Toda ne vpričo mrliča, drugje boš poklican na odgovor in prisego. Kar pa tu opletaš in namiguješ, je grdo obrekovanje, Kump!”
“Grdo!” se je iz kota ob mrliču začula pritrdilna beseda. Izgovorila jo je Veronika. Komaj slišno, toda odločno, prepričano.
Kump se je nekoliko zmedel, tudi druge je zganilo. Veronika se ni nikoli vmešavala v moške pogovore, zato je zdaj ena sama njena beseda poparila Kumpove prislušnike.
“Naj le bo, kakor pravite, jaz vem svoje!” je trmoglavo rekel osramočeni pohajač. “Lahko noč!”
Nikdo mu ni odgovoril, kakor da so naenkrat bili vsi zakovani v molk.

I Avgustovska
I RAZPRODAJA !l968
s par besed mm
= SLOraSffii DDJEMAL0E1!
■	To je čas, ko boste BOMBARDIRANI z vseh strani z velikimi oglasi, ki bodo govorili o
■	presenetljivih nizkih cenah tekom avgustovske razprodaje. — Rekli vam bodo, da lahko dobite J pohištvo skoro zastonj!... Obljubljali vam bodo, da vam bodo dali 50% do 75% popusta pri
■	nakupu predmetov! ...
VENDAR pa mi vemo, da se ne boste dali zapeljati! KAJTI tudi Vi Sami dobro veste, iz ■ osebnega izkustva, da tako veliki popusti niso MOŽNI! — Če pa ponekod le so, je pa ROBA g ZANIČ!
MI PA UGOTAVLJAMO, da še nikdar v zgodovini obstoja naše trgovine kvalitete pred-g metov in primerne cene niso bile tako DOBRE IN PRAVILNE, kot so LETOS! ... IN ZATO g naša letošnja AVGUSTOVSKA RAZPRODAJA gre svojo pot pod normalnimi in poštenimi
S pogoji!
■
SKOZI VEČ KOT 65 LET so A. GRDINA & SONS bili vaša sosedna trgovina, ki vam je 9 bila vedno na uslugi in ki je vedno imela odlične izdelke, katerih cene so bile ravno prave!
« Že več kot 65 let ste vi imeli polno zaupanje v poštenost in solidnost naše trgovine A. GRDI-
■	NA & SONS... To je tudi praktično dokazano, ker je naša trgovina, z VAŠO POMOČJO, b skozi vsa ta leta napredovala. Tako je bilo posebno lanjskega leta v dobi GRDINOVIH
■	DNI, kot je tudi LETOS, ko začenjamo našo 1968 AVGUSTOVSKO RAZPRODAJO!
TUDI LETOS VAM NUDIMO našo široko zalogo DOBREGA POHIŠTVA po takih cenih, da boste lahko DOSTI PRIHRANILI., j PRIDITE IN SI OGLEJTE, kar boste želeli in PRIMERJAJTE... PA ŽE VNAPREJ VEMO, DA NE BOSTE RAZOČARANI!
■
■
■
NAŠI DOSEDANJI ODJEMALCI SO NAŠI NAJBOLJŠI OGLAŠEVALCI! Priključite se tudi Vi temu velikemu številu in prepričajte se sami, KAKO LAHKO IN PRIJETNO JE TRGOVATI Z A. GRDINA & SONS!
ODPRTO: pon., četr., petek do 9 zvečer torek in sobota do 6 Sredo zaprto
A. GRDINA & SONS
15301 WATERLOO RD.
KE 1-1235
ZELO LAHKI PLAČILNI POGOJI!
BflflBBBBflBBBBBflBBBBBBBBBBBBBBflBflBBBBBBflflBBBBBBBflBflBBBBBBBBBBflflBBBBBBBBflBBBBflBBflB
LE KAM SE JE SPRAVIL? — Mladi srnja ček, ki ga je zapustila samica ali pa se je sam izgubil, se je ugnezdil v kapi nadzornika Britanske družbe za preprečevanje krutosti do živali.
“Ali greš, Marka?” je pri vratih vprašal Kump.
Marka se je presedel, vprašujoče pogledal zdaj Roka, zdaj Veroniko, ki je sedela negibna kakor kip in so bile njene žalostne in trudne oči vprašujoče vanj uprte. Kumpov pogled pa
je bil ostrejši. Še enkrat je Marka pomencal, nato se je dvignil in voljno sledil pohajaču.
“Pa pojdem še jaz!” je skušal Mirt ublažiti zadrego, nastalo zaradi tega, ker se je Marka sam izločil iz družbe in sledil Kum-pu kakor na povelje.
EUROPA TRAVEL SERVICE
759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119
POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV V AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR
________________
I JOS. ŽELE IN SINOVI \
I	POGREBNI ZAVOD
= 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdlcott 1-0583 S
= 452 E. 152nd STREET
COLLINWOODSKI URAD
Tel.: IVaahoe 1-3118 S
V
_ Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago g 5	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
~nmininniiinmninmmnmmimiimm»innMiuH3»in!iiimiiinnnin»mninHtP
*
!
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA LINIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderson 1-0628

NAMESTO NA NOGE NA GOBEC — Jezdec konja pri skoku čez zapreko ni prav vodil, tako je konj namesto na noge priletel na gobec, jahač pa s konjevega hrbta na tla. Slika je bila posneta na mednarodnih jahalnih tekmah v Lucernu v Švici.
PUŠČAVSKA LADJA V AVSTRALIJI — Avstralija je v dobri meri puščava ali vsaj na pol puščava, kjer je kamela posebno koristna tovarišica človeku. Tako jo je človek pripeljal tja in jo tam udomačil. Enogrba kamela je sicer doma v Prednji Aziji in v severni Afriki, kjer je dostikrat imenujejo “puščavska ladja”.