r\
. bič*
hvalna družba d.d.
S
r	■	■ ■ ■	■	J
[ ISSN 1318-3656	Ilirska Bistrica - Letnik VII - št. 19. -15. oktober 1998 - cena 150 SIT V
NE Z N I K
/
u
Banka Koper
TISKOVINA
Novinarska konferenca o gradnji hladilnice
Hladilnica danes
ALI NIKOLI”
lipani občin Divača, Hrpelje-Kozina, Pivka in Ilirska Bistrica so v petek, 9. oktobra, Sr(,| u novinarske konference na Barki nazdravili bodoči hladilnici za brkinsko sadje, sadjarji so tako za svojo 25 let staro željo dočakali soglasno podporo občin in J Ve> na njih pa je, da se čimprej odločijo za lasten prispevek.
jjgi i»p]!0v'narske konference so se poleg pi X'' Rajka Vojtkovszkya, Vladislava ,jit ^ a’. Branka Posege in Stanislava licj 6a 'n številnih novinarjev udeležili še c>‘ ^i,vaVniki Sadjarske§a društva Brkini, jU Vti' ?®a’ direktor KZ Brkini, predstavniki f Vi 6 P°sPeševalne službe in drugi.
r%,adislav Krebelj, župan občine Hrpelje-f itgjj’. ie pobudnica zadnjega predloga ,!#	hladilnice, je uvodoma povedal,
'/	*0nsenz o gradnji hladilnice dosežen
,} iiL Pnenr sestanku županov vseh štirih j j Stjj Sk'h občin ter predstavnikov SkiR6®3 društva Brkini 28. septembra v ^“'strici. Sadjarji so na tem sestanku
'tsJ3 °Predelili tudi svojo vlogo ter pristali
4«
llnfmanciri
Hi,
'anje gradnje objekta. Na podlagi hslt ° m°žnostih igradnje hladilnice za 0 sadje z naslovom “Hladilnica danes
5|]e
<i “luie z naslovom Hladilnica danes ,	ki jo je izdelal Dušan Škrlj iz
t<] \neZana>ter seveda dodatnih pogajanjih, tfajjlj3 Sestanku odločili, da bodo hladilnico 11 Xv lirski Bistrici, in sicer na Žabovci, na svoj sedež KZ Brkini.
ie ,an‘slav Prosen je predstavil h Im?110 Plat naložbe. Vrednost "lili-n‘ces kapaciteto 1500 ton je 241,4 ^ tolarjev. Ob pogoju, da bo hlf° hladilnice podprla najmanj lr«a registriranih sadjarjev (v 60 T^Jlh je včlanjenih nekaj nad 80), Zava oziroma Ministrstvo za hjs Jstvo, gozdarstvo in prehrano V/eVa^° ^4 odstotkov denarja.
hi prispevali 20 odstotkov, nb(in bistriška občina 26, preostale f/j , ° (po vsaka), za ostala sredstva ftij. st°tkov) pa bo najeto posojilo. V ^je bilo kasneje slišati še ^ko da bi se ta finančni okvir de/pi sPremenil le v smislu manjšanja ,“Posojil.
iNaij^^juuje hladilnice bo predmet ,\()jyVv pogovorov, po zahtevi Xb iškega občinskega sveta (na seji 21. reVilivi da naJ bi se vložki investitorjev Mbe astninske deleže novo ustanovljene Xor ' delniške ali z omejeno Xen°stj0. precn0g o statusni obliki ^Podjetja in njeni organizaciji bo Xlje °dbor za izvedbo investicije, \0v n '2 Predstavnikov sadjarjev in
Na'
(n^°vlop>V*nars^ca vprašanja o tem, kako Nli ®° P" vsej zadevi vidijo sadjarji sami ”av*jen° Ze 0 tem, da je na anketo o 0stiZa sofinanciranje odgovoril le
manjši del sadjarjev), je skušal odgovoriti predsednik Sadjarskega društva Leopold Samsa. Dejal je, da je misel na hladilnico stara vsaj 25 let, saj so se v začetku sedemdesetih let, potem ko je v sadjarstvo precej vložila tudi država, začeli pojavljati prvi presežki sadja. Drugi pomembnejši premikje bil storjen pred desetimi leti, vendar pa tedaj prenovljeni sadovnjaki sadjarjem pravzaprav niso še ničesar “povrnili”. Lani je pozeba pobrala 90 odstotkov pridelka, predlanskem je jablane oklestila toča, leto prej pa so brkinska jabolka propadla v dekanski hladilnici. Za povzročeno škodo do danes niso dobili še ničesar. Poleg tega je med sadjarji veliko manjših - s samo pol hektarja sadovnjaka. Ne glede na vse to, kot je dejal Samsa, pa sadjarji podpirajo gradnjo hladilnice in bodo vanjo prispevali svoj delež. Nenazadnje so Brkini, sodeč po ogledu sadovnjakov doma in v tujini, v vrhu po tehnologiji pridelave sadja.
Znan je tudi časovni načrt izgradnje hladilnice: v kratkem času se morajo izjasniti sadjarji sami (ti se bodo morali dogovoriti za ključ o določanju višine prispevkov posameznikov), čemur bo sledil podpis pogodbe vseh zainteresiranih. Lokacijsko in gradbeno dovoljenje naj bi bila nared do konca novembra, enako projekt, decembra naj bi se pripravljali na začetek gradnje, januarja prihodnje leto bi naročili opremo, gradbena dela pa naj bi tekla od februarja do aprila ali maja. Tedaj naj bi podjetje registrirali in začeli s poskusnim delovanjem, ki naj bi se izteklo konec julija.
Na nujnost hitre gradnje j e opozoril tudi direktor KZ Brkini, ki v 26 odstotkih ilirskobistriškega deleža naložbe “vstopa” s 26 milijoni tolarjev vredno zgradbo in komunalno opremljenim zemljiščem, ki omogoča tudi morebitno širitev hladilnice. Vuga je dejal, da je “1. julij 1998 datum začetka uveljavljanja davka na dodano vrednost in če ne bomo pohiteli, bomo državi vse njeno vlaganje v hladilnico vrnili nazaj skozi davek na dodano vrednost, na primer pri ceni gradbenega materiala. " Vuga je še dodal, da razume dosedanje oklevanje sadjarjev tudi zaradi tega, ker so bili doslej pri trženju pridelkov prepuščeni sami sebi.
Danes je v Brkinih 130 hektarjev sadovnjakov, zaradi opuščanja poljedeljstva in živinoreje pa je že danes na voljo 420 hektarjev zemljišč, primernih za pridelavo
'"'V, "afa Žabovci - nova lokacija za hladilnico ®a sadja (stika: P. Nikolič)
sadja. Hladilnica naj bi pomenila prvi pogoj za ohranitev in širitev sadjarstva in s tem obstanek mnogih družin v Brkinih. Kako trdno je zasnovana gradnja bodoče hladilnice, bo seveda pokazal čas, res pa je tudi, da brkinski sadjarji še nikoli niso bili bližje hladilnici, v kateri naj bi jabolka čakala na prodajo v spomladanskem času, ko na trgu dosegajo bistveno višje cene. “Dodana vrednost” sadja, oplemenite-na morebiti še s posebno blagovno znamko, se tako ne bi več stekala v roke prepro-dajalcev. Ostala bi doma.
Dragica Prosen
Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica
Izgradnja proizvodnega obrata italijanskega podjetja Formenti & Giovenzana
NOVADELOVNA MESTA?
V občini Ilirska Bistrica seje po letu 1990 zaradi hudih težav v gospodarstvu začel proces ukinjanja delovnih mest. V zadnjih sedmih letih se je število zaposlenih v občini zmanjšalo kar za 35 %. Sedaj je od skupno 14.285 prebivalcev občine delovno aktivnih samo 3.762 oseb. Po zadnjih podatkih je registrirana stopnja brezposelnosti 16,8 %, med njimi pa je kar 24,2 % mlajših od 26 let.
IH
' '......................................^
	
Lokacija, predvidena za izgradnjo proizvodnih objektov podjetja Formenti & Giovenzana iz Italije: nasproti blagovnice na drugi strani železniške proge in čete Nikole Tesle - 'čez štreko'
Občina Ilirska Bistrica si prizadeva in podpira vse investicije, ki prinašajo možnost za povečanje in širitev različnih dejavnosti ter za odpiranje novih delovnih mest. Zato je podprla izgradnjo proizvodnih objektov pohištvenega okovja, ki naj bi jih v Ilirski Bistrici zgradilo italijansko podjetje Formenti & Giovenzana. Z omenjeno investicijo se predvideva zaposlitev cca 320 delavcev, kar j e izrednega pomena za razvoj naše občine, kije po brezposelnosti v vrhu koprske regije in tudi v samem vrhu slovenskih občin.
Na svoji 43. redni seji, ki je bila v četrtek, 15. oktobra, so bistriški svetniki razpravljali in sklepali tudi o tej temi Ker do zaključka redakcije še niso bili znani sklepi občinskega sveta, bodo lahko bralci Snežnika izvedeli več o tem v naslednji številki časopisa.
Predvidoma naj bi se omenjeni proizvodni objekti gradili v industrijski coni, ki se nahaja pod železniško progo oz. cesto Nikole Tesle (nasproti blagovnice na drugi strani železniške proge in čete Nikole Tesle - 'čez štreko'). Omenjeni kompleks zemljišč meri cca 35,6 kvadratnih metrov in je
NUJNO REŠEVALNO VOZILO -VSE BLIŽE!
Zadnje dni septenbra je osnovno (prazno) vozilo prispelo v PRO-AVTO v Kopru, kjer ga usposobljeni strokovnjaki spreminjajo v nujno reševalno vozilo, ki ga pričakujemo sredi novembra. Nabava in predelava vozila potekata v skladu s časovnim planom, ki smo ga predvideli z javnim razpisom.
dr. I. Smajla
trenutno v lasti KSP(cca 22,8 kvadratnih metrov) ter privatnih lastnikov (cca 12,7 kvadratnih metrov).
Italijanska firma Formenti & Giovenzana (FGV) je družinsko podjetje s petdesetletno tradicijo in je največjiprozvajalecpohištvenih vodil nasvetu. Njen letni promet znaša 160 milijonov nemških mark; v petinsedemdeset držav sveta letno izvozijo kar 85 % proizvodnje. Po informacijah lastnika podjetja proizvodnja pohištevnega okovja okolja ne onesnažuje, saj pri izdelavi uporabljajo prašno barvanje. Podjetje FGV si je pridobilo certifikate ISO 9001 in 9002, v teku pa je tudi pridobitev ECO ISO 14001. Italijansko podjetje jetudi večinski lastnik podjetja Techno Lož iz Loža.
Gradnja omenjenih objektov se bo izvajala v treh fazah in bo stala okoli 20 milijonov nemških mark. Investitor garantira dolgoročnost omenjene investicijes prenosom celotne tehnologije. Pomembno pa je tudi dejstvo, da se bodo na omenjeni lokaciji odvijale vse faze proizvodnega procesa.
Odločitev, ki jo bodo sprejeli bistriški svetniki, bo razvoj naše občine korenito spremenila. Upajmo, da na boljše.
Ksen ija Mon tan i
ekua
grafična dejavnost d.o.o.
Tomšičeva J. Ilirska Bistrica
UVODNIK
Na oni strani luže se gospodarska, politična in oh in sploh velesila ukvarja s tem, katero in kdaj ter kako j e predsednik spravil na slab glas. Gredo celo tako daleč, da so od nekod staknili vse mogoče posnetke (video, audio ...) in jih objavili na vseh možnih medijih od interneta do televizije.
In Američani ne bi bili to, kar so, če ne bi začeli celo video posnetke, opremljene s tonskimi zapisi ljubezenskega šepetanja med predsednikom in njegovo simpatijo, prodajati. Če bi vsak nezvesti mož moral prestajati takšno kalvarijo, bi verjetno'dvakrat premislil, ali bi skočil čez plot, saj nikoli ne bi bil prepričan, da nekje neka dobra prijateljica njegove ljubice slučajno (Oh, kasetofon se mi je kar tako znašel pri roki, bi se opravičevala.) ne snema njegovega ljubezenskega čebljanja. In če bi kateregakoli nezvestega moža pod še tako veliko prisego v javnosti vprašali, če je varal svojo ženo, kaj mislite, da bi odgovoril? Verjetno bi se zlagal. Vse skupaj je kulminiralo tako daleč, da si je ameriški predsednik s svojim razigranim ljubezenskim življenjem ‘priigral’ možnost odstopa.
Na naši stari celini pa so Nemci za novega kanclerja izvolili moža, ki seje že dvakrat ali trikrat (morda celo štirikrat) poročil in ki tudi verjetno nima dolgočasnega ljubezenskega življenja. Kdo je sedaj pametnejši?
Slovence očitno ljubezensko življenje naših politikov zanima toliko kot lanski sneg. In verjetno je tako tudi prav. Navsezadnje smo vsi samo ljudje in kar počnemo v svojem privatnem življenju, je samo naša stvar.
To pa še ne pomeni, da naših politikov ne spremljamo z zanimanjem in si o njih ne ustvarjamo mnenja. O tistih oddaljenih v Ljubljani si ga ustvarjamo s pomočjo medijev. O tistih domačih pa .. to pa je drugačna pesem.
Če smo volili v državni zbor to in to stranko, ker nam je všeč njen voditelj ali njen program ali pa njeno ime, v lokalne organe uprave volimo neko drugo stranko oziroma predstavnika neke druge stranke. To pa zato, ker so kandidati za občinske svete in župane že vse svoje življenje izpostavljeni ostrim očem lokalne skupnosti.Vsaka njihova najmanjša nepravilnost v preteklosti (vseeno kakšna) jev zakulisju predvolilnega boja opisana, komentirana, ožigosana in obsojana. In to se jim lahko bridko maščuje. Nič jim ne pomaga, da zastopajo barve stranke, ki nam je sicer tako zelo pri srcu. In ko bodo znani vsi kandidati za župane in bodo znane vse liste kandidatov za občinske svete, bodo ljudje med njimi izbrali tiste, s katerimi so imeli najmanj slabih izkušenj v preteklosti. Pri tem pa se pod drobnogled vzame vse kandidatovo življenje v lokalni skupnosti: otroška in šolska leta, dijaška in študentska, oziroma leta, ki jih je preživel zaposlen v tem ali onem podjetju. Vse šteje. Mnenja ljudi, še posebno slabega, se bo tako marsikateri kandidat za lokalne stolčke oblasti težko otresel.
Boj se torej pričenja. Naj zmaga najboljši.
K. M.
Snežnik - stran 2	PO OBČINI		g 15. oktober 1998
		
DO KONCA PRIHODNJEGA LETA BO ZRASLA NOVA MIKOZA
Skozi naše mesto pelje magistralna cesta Ljubljana - Reka, ob kateri se je nahajal nekdanji kompleks Mikoza, ki je letos dobil novega lastnika. To je podjetje SM & A iz Ljubljane. Na tej lokaciji bo omenjeno podjetje do konca prihodnjega leta zgradilo sodoben center s 6.500 kvadratnimi metri poslovnih površin. To bo prvi moderno zasnovan center na tem koncu Slovenije in bo namenjen prebivalcem Ilirske Bistrice, bližnje okolice in Hrvaške.
Reklamna tabla že na daleč opozarja, da bo na mestu nekdanje Mikoze stal sodoben poslovni objekt. Slika: P. Nikolič
Nova poslovna zgradba bo zasnovana kot podolgovat objekt z arkadirano fasado, s čistimi, enostavnimi linijami ter s poudarjenim vogalnim steklenim kubusom. Fasada bo zastekljena z refleksnim termoizolacijskim steklom, ker bo morala pokazati svojo vsebino tudi na zunaj in ustvariti čim tesnejši stik z okolico.
Prva faza - rušenje starega objekta in priprava zemljišča-je že končana. Urejeno je tudi lokacijsko dovoljenje. V naslednjem tednu bo investitor predal vso potrebno gradbeno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če dokumentacija popolna, bodo gradbena dela stekla že čez dober mesec dni. Investitor načrtuje, da bo do začetka februarja ob mili zimi že postavljen osnovni skelet zgradbe. Investitor bo dela izvajal do IV. faze, tj. do izdelane fasade in postavitve vseh instalacij v objektu. Za notranjo ureditev posameznih poslovnih prostorov, bodo poskrbeli lastniki le-teh.
V novem poslovnem objektu bo delovalo dvajset različnih dejavnosti v 30 -35 lokalih.	K. M.
"RAMPE" - ZAPORNICE NA ŽELEZNIŠKEM PREHODU MALA BUKOVICA BODO POSTAVLJENE ŠE LETOS
Bralce "Snežnika" smo v našem časopisu redno seznanjali s problematiko nezavarovanega železniškega prehoda na Mali Bukovici na progi Ilirska Bistrica - Rijeka. Pobudo za postavitev zapornic j e dal občinski svetnik Janez Žibert, KS Koseze je problem izpostavila, nato pa so stvari obtičale na mrtvi točki.
Ker železniški prehod prečka občinsko cesto, je zavarovanje prehoda dolžna narediti občina, ki pa finančno ne zmore tako velikega
bremena. Zato seje za rešitev tega problema zavzel bistriški poslanec v Državnem zboru Vladimir Čeligoj. Vztrajno je pritiskal na
Ministrstvo za promet in zveze, da bi občini finančno pomagal rešiti ta problem. Občina je s finančnim planom zagotovila 12,4 milijonov tolarjev, poslanec Čeligoj pa je vztrajal, da ves preostali denar (njegova višina je bistveno višja od občinskih sredstev) zagotovi ministrstvo.
Ministru za promet in zveze je bilo postavljeno poslansko vprašanje, sledila so številna dogovarjanja ter neprestano zavzemanje poslanca na pristojnem ministrstvu in končno j e septembra prišlo do podpisa pogodbe med Ministrstvom za promet in zveze ter občino Ilirska Bistrica.
Podpisana pogodba daje zagotovilo, da bodo zapornice postavljene v roku 60 dni od podpisa pogodbe tj, do konca novembra letos.	K. M.
MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN CISTA
Kot vsako leto doslej, bodo v letošnjem letu vsi tisti, ki so se najbolj trudili za urejenost svojega bivališča, prejeli posebna priznanja. Podelitev priznanj bo v soboto, 17. oktobra 1998, s pričetkom ob 18. uri na osnovni šoli Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica v sklopu prireditve (17. in 18. oktobra) odpira razstavo S cvetjem in soncem v nov dan. Tokrat se bodo predstavili domači cvetličarji, vrtnarji ter obrtniki, ki pri svojem delu uporabljajo cvetje: izdelovalci vizitk, kamnoseštvo, umetno kovaštvo, domača obrt ipd. Svoje izdelke pa bo postavilo na ogled tudi Turistično društvo Prem, gojenci VDC-
ja iz Ilirske Bistrice, Anton Penko iz Ilirske Bistrice in učenci šole gostiteljice.
Poleg bogatega kulturnega programa, v katerem bodo nastopili pevska skupina Sušeč, godba na pihala, harmonikarji in mladi upi, bomo spregovorili tudi o izrabi alternativnih virov energije in zdravi prehrani. Turistično-informacijski center občine Ilirska Bistrica se bo posebej predstavil z razstavo spominkov in bogato zbirko propagandnega materiala
Obiščite nas tudi v nedeljo. Za veselo nedeljsko popoldne bo poskrbela članica Zupanovih harmonikaric gospa Ankica Udovič.
Dojeta 2001^
SNEŽNIŠKI
REGIJSKI PARK
Bralci Snežnika se gotovo še spominjajo številnih dilem ob načrto'3^ "Notranjskega parka", ki naj bi zajemal širše področje snežniških gozdov s si
Snežnikom, Cerkniškim jezerom in Javorniki. Bistričane je pri projektu še najbolj i*U, prav ime parka. Pripravljeni projekti, zamisli in obsežno delovno gradivo se sedaj
novim zamislim, novim pristopom, novemu načrtovanju, novim projektantom in n°’ imenu "Snežniški regijski park".	*
Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije je tudi sicer naložena skrb, da z® številne naravne znamenitosti na področju države, s katerimi se Slovenija ponaša j svetovnem merilu. V ta projekt se se s svojim znanjem in s svojimi izkušnjami nizozemski strokovnjaki s programom MATRA in se, kot prvega takšnega parka izven S | države, lotili prav "Snežniškega regijskega parka". Na nedavnem posvetu v Postoj ’ septembra, kije bil (brez Bistričanov) dobro obiskan, so javnosti predstavili svoje za®1 \
O nastajanju parka bo gotovo še veliko govora, pričakovati je tudi uradna sta*lsCLSč^ občine, zato tokrat zapišimo le nekaj splošnih podatkov. "Snežniški regijski park" naj bi0 j razmeroma veliko površino, in sicer 882 kvadratnih kilometrov. Segal bi na ozemlje kat sCp občin: Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna in Ilirska Bistrica. Zaj6*
V Postojni, 17. septembra, prva javna razprava o nastajajočem "Snežniškem regijskem Pa . Dr. Franc Habe je v tehtni diskusiji opozoril načrtovalce na bogastvo podzemnega sveta, zajema bodoči snežniški park.

naravne znamenitosti na prostoru od vasi Kalce pred Logatcem na severu, do hrvaške jugu, pa do Razdrtega na zahodu in vse do skrajnega roba Blok na vzhodu. Od predelov bi park zajemal del Nanosa, Javornike, Bloke, širše področje Snežnika in^£[? greben razvodja med Postojno, Pivko, Ilirsko Bistrico do hrvaške meje. Iz parka so naselja: Logatec, Rakek, Cerknica, Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica.	^
Regijski park Snežnik naj bi se na zahodu smiselno povezoval s Kraškim regijski® ^(|/
Škocjanske jame, kije trenutno edini že ustanovljeni regijski park, na vzhodu pa ® ^j*1
Kočevje-Kolpa. Načrtujejo pa š„ regijska parka Pohorje in Karavanško-Kamniško-^3 park. Načrtovalci regijskih parkov poudarjajo tudi skrb za ljudi in življenjske potre0 ki bodo zajeti v zavarovanem prostoru. Domači biolog Slavko Polak je lepo izrazil ,.,y-da bo verjetno že čez nekaj let lepše živeti v parku kot pa zunaj njega. Dr. Peter H ^ diskusiji poudaril pomen pravilnega pristopa načrtovalcev v odnosu do ljudi, ki b° znotraj parka in v največji meri ponuditi vse realne pa tudi dodatne možnosti za ži gospodarjenje, da ne bi jutri sicer lepi parki ostali brez ljudi. O nastajanju "Sne Uji'< regijskega parka" bodo lahko vsi, ki bi se radi aktivno vključili v javno razpravo, spt°a podatke tudi na internetu na strani Aktualno Ministrstva za okolje in prostor (Wk, pf mop) in tudi sami prispevali svoja mnenja. Koordinator projekta MATRA za regU ^ Snežnik je sodelavka Ministrstva za okolje in prostor Breda Ogorelec. Kot zanimivo51 V Jj)1
daje hčerka ing. Ivana Ogorelca, avtorja številnih člankov v našem časopisu, ki
preteklosti Ilirske Bistrice, sicer pa vnuka Antona Žnideršiča Košomata. Kako je $vet
Tekst in slika: Vojk0
Ilirska Bistrica- Turistično-informativni center občine Ilirska Bistrica je ob koncu prejšnjega meseca gostilo predstavnikeTuristične zveze Slovenije. Enodnevni službeni obisk v mestu pod Drago so gostje s svojimi gostitelji izkoristili za ogled mesta in njegovih znamenitosti. Ogledali so si tudi lepo urejen bistriški park (na sliki). Njihovo pozornost pa so pritegnile tudi urejene zelenice v Bistrici. Urejenost mesta in parka so pohvalili in ocenili pozitivno ter najavili ponovno srečanje. Obisk je potekal v okviru akcije "Moja dežela -lepa, urejena in čista".	Slika in tekst: P. Nikolič
F		PROGRAM PRIREDITVE:
EJ|		sobota, 17. oktober 1998,
( pUHi j		ob 18.00 uri Podelitev priznanj udeležencem, I
		
		ki so dosegli najboljše rezultate 1
Vabimo vas		pri ocenjevanju okolja v občini 1
I na zaključno prireditev največjega		Ilirska Bistrica, in otvoritev
I turistično-ekološkega projekta		razstave
Moja dežela - lepa, urejena		"S cvetjem in soncem v nov dan". 1
in čista		
		nedelja, 19. oktober 1998,
in na otvoritev razstave		ob 11.00 uri
I S cvetjem in soncem v nov dan		razstava "S cvetjem in soncem 1
1	v soboto, 17. oktobra 1998,		v nov dan"
ob 18.00 uri na OŠ Antona I Žnideršiča v Ilirsko Bistrico.		utrinki iz dela učencev OŠ Antona j
		Žnideršiča v Ilirski Bistrici.
župan mag. Stanislav Prosen
Razstava bo odprta do 19.00 ure.
"TIC" V MARIBORA
4
okviru y
Turistično-informacijski ceIj^ fine Ilirska Bistrica je v predstavil na Turističnem IR v Mariboru 6.10.19 audbo občine Ilirska Bis Seveda tudi tokrat ni šlo L-	((
nagrajenih proizvodov pekarne
in Sanaborjevega suhega sadja ter j ;0 slivovke iz Harij. S svojimi sPorn!.11itiiP1l predstavili še bistriški čebelarji: p0rr, turistično, športno društvo Pre®’ " #.
izdelovalci spominkov iz lesa./’jz ^
IZ-VIV IV/ v Ul V 1 jpv/llllllivvz v IZ- » - v . V	■
Ludvik iz Rjavč, g. Guštin Tomaž® ^
zbirko bistriških spominkov Pa s,r ................ ■ • etovaln3'if’
pomagala tudi Kmetijsko - sv
Ži
najnovejšin

prospektom ^
brkinskih sadjarjev smo predstavu* ujii-nitos«
sadno pot in turistične znamenito*11 vP’ Ob tej priliki pa smo ponudil* tjči*'
o turi5"
propagandnega materiala ponudbah v občini Ilirska Bistrica-Vsem sodelujočim se zahvaJ.J ^ pomoč pri pripravi predstaviti® ^jU upamo na dolgo in uspešno sode. ^
- informaciji /(f
\{0JC“
Turistično -
.	^Otvoritev razstave in srečanje s svojci	v
fRAZNICNO V DOMU STAREJŠIH
OBČANOV
lčt ^'rskobistriški Dom starejših občanov so odprli 11. oktobra 1991. Od tedaj vsako ^asu organizirajo kulturno prireditev in srečanje s svojci. Tako je bilo tudi
^ »n,š,ni upokojencev med otvoritvijo razstave 9. oktobra 1998.
Hjj. Petek, 9. oktobra, so v domu odprli ii^. ,v° izdelkov domskih stanovalcev, ki so 14J v okviru delovne terapije, ter razstavo ttg. ov varovancev Varstveno-delovnega fo|e a; ^tvoritev so s petjem in recitacijami V	Pevci MePZ Društva upokoj encev,
latčra s° zaključili z družabnim plesom, na a 80 povabili tudi “zunanje” iet Jjence- Razstava, ki bo odprta mesec dni, uelJena na dva dela: v nrvem so na oaled
eta • ' Kazstava, ki bo odprta mesec dni, Na v na na dva dela: v prvem so na ogled v jene starine, ki so jih prispevali a*ei doma, v drugem pa so razstavljena
ročna dela stanovalcev in varovancev VDC-ja-
Če se boste podali v prostore delovne terapije v prvem nadstropju doma, si boste lahko ogledali zanimive stare predmete: posteljno perilo, kuhinjsko opremo, stare knjige in podobe... stare predmete, na katere se veže prenekateri nostalgični spomin slehernega stanovalca doma, in s katerimi bodo po razstavi okrasili domsko stanovanjsko okolje. Izpod pridnih rok prebivalcev doma in “učnih delavnic” pa je
na ogled vrsta zelo lepih izdelkov: svilene rute, aplikacije, lutke, tkane preproge.. Kot novost so v njihovem programu predstavili vezene rjuhe za otroke. Naj ob tem naštevanju omenimo še misel ene izmed delavk doma: “Ni pomembno, ali je kak Štih preveč zategnjen ali izpuščen, pomembnejeje, da je izdelek nastal v medsebojnem druženju v skupini. ”
V soboto, 10. oktobra popoldan, pase je na dvorišču doma zbrala množica stanovalcev in delavcev doma ter svojcev in drugih gostov. Prisluhnili so prireditvi, v kateri so sodelovali skupina “Bistre”, pevci iz doma pod vodstvom Vojke Pirihove ter pevska skupina delavk doma “Upanje”. Direktorica Marica Šlenc-Zver se je s simboličnimi darili zahvalila štirim stanovalcem doma, "ki s svojo pozitivno energijo lepšajo vsakodnevno vzdušje med prebivalci in delavci doma To so Albin Balut, Marija Čekada, Miroslav Milavec in Francka Pakiž. Zahvalila se je tudi redni obiskovalki doma Silvi Kosanovič, ki najde časi za popestritev marsikatere urice v življenju - ne samo svoji mami - pač pa tudi drugim stanovalcem. Nageljčke je dobilo tudi 14 jubilantov-stanovalcev, ki v domu živijo pet let, sicer pa Dom starejših občanov pomeni drugi dom že vseh sedem let kar 31 stanovalcem. Seveda ne smemo pozabiti omeniti tombole, ki so seje z velikim veseljem udeležili malodane vsi udeleženci prireditve. Za vsako izpolnjeno vrstico na lističu so tekmovalci prejeli lepo nagrado, zmagovalec pa je domov odnesel kar cel pršut.
Dragica Prosen, Slika: P. Nikolič
DO KAM SEŽE NAŠ POGLED
r.	Na Reki proslavili 125 let reških železniških prog
sLavje brez (vseh) slavljencev
V **fava hrvaških železnic j e zmogla storiti to, česar Slovenske železnice niso. Svečano Na aViIi 125-|etnico prihoda dveh železniških krakov na Reko. Leta 1873, in sicer že Sl,s Meseca, je pripeljal do morja prvi vlak na odseku Južne železnice od tedanjega *ra (danes Pivka). Iz smeri Karlovca pa je čez Gorski Kotar pripeljal vlak na Reko e$ece pozneje. Reški luki in mestu z okolico in vsemu reškemu zaledju so se tedaj N odprla vrata v oba dela avstro-ogrske monarhije in dalje na sever in vzhod. H poživela enega svojih največjih razvojnih skokov. Velik gradbeni podvig je bil ^Jistriški krak" te železnice med Št. Petrom in morjem in je predstavljal velik 'Niti - ki P°men za vse naše kraje. Gradnja in upravljanje tega dela železniškega tej Ja ie vključno z železniško mrežo po Istri - razen v letih italijanske zasedbe, sodil V^eijo v Ljubljani vse do nedavne osamosvojitve Hrvaške in Slovenije, ki sta ’% ZJ1 svoja teritorialna dela železniških prog. Tako je slavje na Reki žal potekalo v »ibiil^nju. Lep jubilej so slavili le na hrvaški strani, predstavnikov slovesnkih železnic Se N n'koder. O do včerjašnjem družnem sodelovanju železničarjev z obeh strani x 111 bile
"o ne duha ne sluha.
' 0<K _
fr'* bogato pripravljene razstave izvirnih dokumentov o gradnji reških železniških prog v No ,( U, Vnc'u arhiva na Reki so začele slovesnosti ob 125-letniciprihoda (25. junija 1873) a a iz Št. Petra in Ilirske Bistrice na Reko.
I)6 i- ^a8kimi železničarji je slavila Reka-Avtte °°ra so v eminetnih prostorih arhiva na Reki pripravili bogato Nkih ilr.an° razstavo o sami gradnji obeh I^Nlco 6 eZnic", razumljivo z večjim f V 0|Nna železniško progo Karlovac -t^edniUlCa izv*mih načrtov, fotografij, pitije ;C’ Predmetov in poročil iz časa jNjijh j6 Pečala o pravcatih gradbenih rNstaVj,e anj'h graditeljev. Razstavo je jNovfc ravnate*J arhiva prof. Goran sPreSri’ 0 Pnuienu železnice za Reko pa v°rili še Josip Pleše, direktor
reškega železniškega vozlišča, Bruno Jankovič, predsednik gospodarske zbornice Reke, ter podžupanja reke Branka Renko Silov (naše gore list), ki je razstavo tudi odprla.
Osrednje slavje reških železničarjev je bilo na dan hrvaških železničarjev, v ponedeljek, 5. oktobra. Nareško železniško postajo je pred slavnostni prostor prvič pripeljal nov super vlak "pendolino" s slavnostnimi gosti iz Zagreba, med katerimi sta bila tudi minister za promet in zveze Željko Luževac in generalni sekretar HŽ
Marijan Klarič. Predstavljeni so bili številni novi načrti, podpisani novi gospodarski sporazumi celo z Madžarsko itd. No, tudi tokrat ni bilo iz Ljubljane nikogar, niti za vzorec. Očitno je krak železniške proge med Pivko in Reko na slovenski strani že v celoti in dokončno odpisan. Smo se na Bistriškem tudi že pomirili s takšnim stanjem? Kakšna priložnost za naše predvolilne programe!
Vodstvo Slovenskih železnic je slavje 125-letnice reške železnice opravilo že junija letos na železniški postaji v Kilovčah. Posledice si vsak lahko ogleda ob vsakem času. Le stolice si prinesite s seboj, kajti s kilovške postaje so odstranili tudi klopi za čakajoče potnike.	Vojko Čeligoj

AFORIZMI

Predvolilni čas j e tisti čas, ko govedar navezuje stike z ovcami.
ZGODBA O USPEHU
Ostala j e v glavnem godba.
V prejšnjem režimu so nam vladali materialistični ateisti.
Sedaj nam vladajo ateistični materialisti.
Razlika, da te kap.
CENE DELNIC MED PLIMO IN OSEKO
V zadnjem obdobju je promet postopoma upadel, tako da je v zadnjih dneh znašal dobrih 350 milijard tolarjev. Slovenski borzni indeks je v tem obdobju izgubil le 25 točk, s tem da je v vmesnem času indeks segel celo do 1758 indeksnih točk. Četrtkovo trgovanje pa je končal na dobrih 100 točkah nižji ravni. Zanimiva je struktura prometa po kotacijah. Sicer velja, da je promet v kotaciji A in B bistveno višji kot na prostem trgu, prav to pravilo pa se je v četrtek zlomilo, saj je bilo na prostem trgu za 438 milijonov tolarjev prometa, kar je dvakrat več kot v prvih dveh kotacijah.
Že nekaj časa je nihanje trga odvisno od gibanja tečaja delnic Leka, v katerem imajo tujci približno 27 % delnic. Cena omenjenih delnic ne maje stabilnosti, saj se dnevno, odvisno od novic, giblje v obe smeri. V podobnem taktu, ki ga diktira Lek, se gibljejo tudi druge prometnejše delnice. V četrtek je bila enotna cena Lekovih delnic 37.240 tolarjev, kar pomeni, da je ta delnica v zadnjem obdobju celo nekaj pridobila, vendar pa moramo poudariti, da je v tem obdobju že presegla vrednost 40.000 tolarjev, malo manj izrazito nihanje so doživljale delnice Krke, ki so v zadnjem obdobju izgubile 2 %, njihova cena po četrtkovem trgovanju pa j e znašala 26.431 tolarjev. Za malenkosti so se pocenile tudi delnice Petrola, ki se v zadnjih dneh pojavlja s primeroma Dadas in Kreditne banke Triglav, saj so odpisali neuspešne naložbe. V koprski Luki so v prvih devetih mesecih izpolnili že 85 % letnega načrta, oziroma opravili 18% več pretovora kot v istem obdobju lani. Kljub dobrim rezultatom je cena v zadnjem obdobju padla za 7,5 %, četrtkov povprečni tečaj pa je ob skromnem prometu znašal 2.592 tolarjev. Cena rednih delnic Kovinotehne je znašala 470 tolarjev, kar pomeni, da je cena po strumnem naraščanju tečaja proti koncu septembra padla za 8,4 %. Vzrok tega padca je bila objava poslovnih rezultatov, saj so v prvem ustvarili preko 300 milijonov tolarjev izgube. Sicer pa so ukrepi nove uprave dobro zaživeli, saj seje prodaja v maloprodajnih enotah povečala za 26 %. Kljub dobrim polletim poslovnim rezultatom Istrabenza -njihov dobiček je znašal 837 milijonov, kar pomeni štirikratno povečanje z istim obdobjem lani, se cena v zadnjem obdobju ni bistveno spremenila. Četrtkov povprečni tečaj za to delnico je znašal 2.860 tolarjev. Nasporotno pa so v Emoni Obali Koper v prvem polletju ustvarili le dobrih 80 milijonov tolarjev dobička, kar je v primerjavi z njihovim lanskoletnim čistim dobičkom, ki je znašal 560 milijonov, skromen rezultat. Vendar pa to ni vplivalo na ceno delnice, saj je za malenkost zrasla, tako je njen enotni tečaj po četrtkovem trgovanju znašal 2.530 tolarjev.
Trgovanje na prostem trgu jez izjemo redkih zelo skromno. Največ poslov se sklepa z delnicami Gorenja, Heliosa in Pinusa. Skupni promet s slednjima dvema je v četrtek znašal preko 318 milijonov tolarjev, ceni obeh pa se nista bistveno spremenili. Med manj trgovane delnice spadajo tudi delnice Tekstilne iz Ajdovščine, njen zadnji povprečni tečaj pa znaša 310 tolarjev. Nekaj več prometa vidimo pri delnicah Fructala, katerih cena se je v zadnjem obdobju malenkostno povečala, po četrtkovem trgovanju pa znaša 2.612 tolarjev. Med prometnejše delnice na prostem trgu. spadajo tudi delnice pooblaščenih investicijskih družb (PID-ov). Cena sicer najprometnejših delnic Infond Zlata se je znižala za dobra 2 % in sedaj znaša 326 tolarjev. Isto usodo pa so si delile tudi delnice Vipe Invest Nanosa, saj so padle za 4 %, njihov četrtkov tečaj pa znaša 682 tolarjev. V Klirniško depotno družbo so sedaj vpisane tudi delnice Nacionalne finančne družbe ter Krone Senior. V ponedeljek se bo začelo trgovanje z delnicami skladov Atene.
Znaki, ki bi jasno opredelili nadaljnje gibanje tečajev, so slabo opredeljivi, zato lahko ob morebitnih nakupih čez noč ustvarimo nekaj dobička ali izgube. Vsekakor bo pot razvoja slovenskega kapitala še dolga in odvisna od mednarodnih razmer.
1 lirika BPH, d. d. Janez Novak
ILIRIKA
brkinski sadjarji in hrušiški fantje s kongresniki
Med 30. septembrom in 2. oktobrom letos je v Ljubljani potekal Kongres evropskega kmetijstva z udeleženci iz vse Evrope.
V četrtek, L oktobra, so po protokolarnem programu obiskali Cekinov grad v ljubljanskem Tivoliju, da bi si ogledali razstavo slovenskega sadja.
Hrušiški fantje so zapeli ob kotlu in navdušili del udeležencev Kongresa evropskega kmetijska.
Pred gradom so jih pričakali najvišji predstavniki ilirskobistriške občine, Mojca Memon s Turistično-informativnega centra, brkinski sadjarji s stojnico s suhega sadja ter svežih češp in jabolk, kotlom za žganjekuho ter z domačo pesmijo Hrašiških fantov. V Evropo so tako odpotovali številni izvodi
OBVESTILO NAROČNIKOM
Prosimo vse naročnike časopisa SNEŽNIK, ki še niso poravnali naročnine za leto 1998, da jo poravnajo do 15. novembra 1998.
Hvala.
Uredništvo časopisa SNEŽNIK
zgibanke “Brkinska sadna pot” ter spomin na slivovko, ki jo znajo skuhati samo v Brkinih. Nekoliko bolje pa sta brkinske značilnosti spoznala tudi predsednik Slovenskega sadjarskega društva Marko Babnik ter direktor Kmetijskega inštituta v Ljubljani dr. Matej Stopar ... kar seveda tudi ni zanemarljivo dejstvo.
In ker vas verjetno zanima, kako so se uspeli Brkini uvrstiti v kongresni protokol, naj povemo še to, daje za to ”kriv” harijski pridelovalec in predelovalec sadja Srečko Sanabor, ki j e nekega septembrskega dne na Ministrstvu za kmetijstvo malo za šalo in malo zares pripomnil: "Zakaj bi na otvoritvah vedno peli le Gorenjci in Štajerci, zakaj ne bi enkrat mi, Primorci?!” Pa še po svoje zgovorno dejstvo: kolikor smo uspeli opaziti, seje ime “Brkini” na omenjeni razstavi sadja pojavilo zgolj v zgodovinsko-etnološkem delu razstave.
Besedilo in slika: D. Prosen
DROBNO GOSPODARSTVO
PO OBČINI
SEJEM BIL JE ZIV
Pri Brenčičevih skrbijo za lastni podmladek
V šestnajsti številki časopisa smo pisali o gospodu Jožetu Brenčiču, letošnjem dobitniku priznanja za petnajstletno delo v obrti. Med drugim smo zapisali, da se ukvarjajo z instalacijami za vodovod, plin in kanalizacijo, pomotoma pa je izpadla centralna kurjava.
Za prijetno počutje in boljšo formo
Letošnjih športnih iger za pokal MOS 98 so se udeležili tudi člani ekipe za vlečenje vrvi Območne obrtne zbornice Ilirska
Sadjarska rastava na Premu
7. novembra pripravljamo sadjarsko razstavo na Premu. Z idejami ali konkretnimi izdelki (peciva, marmelade...) lahko sodeluje kdorkoli. Zato vabimo vse obrtnike, društva, podjetnike ali občane, ki bi želeli predstaviti svoje ideje ali izdelke. Prijave sprejemamo na Območni obrtni zbornici v Ilirski Bistrici (tel. 81 -511) in v Turistično-informacijskem centru občine Ilirska Bistrica (tel. 41-361).
Pridružite se nam!
d.d.
DAN ODPRTIH VRAT ZAVAROVALNICE TRIGLAV, D.D. OBMOČNE ENOTE POSTOJNA
Vabljeni v soboto,
24.10.1998, v novo poslovno stavbo Zavarovalnice Triglav, Območne enote Postojna, Novi trg 5 v Postojni, in sicer od 8.00 do 12.00 ure.
Z VESELJEM VAS BOMO SEZNANILI Z VSEM, KAR VAS ZANIMA O POKOJNINSKIH, ŽIVLJENJSKIH, RENTNIH IN DRUGIH ZAVAROVANJIH.
Direktor Banke Vipa Egidij Birsa s predstavniki ilirskobistriške občine (Slika: P. Nikolič)
ZAHVALA
V imenu občine Ilirska Bistrica in Območne obrtne zbornice Ilirska BidtV zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršenkoli način pripomogli k realizaciji skupne pred*18 na letošnjem Celjskem sejmu. Še posebej pa:	p
Pevski skupini Sušeč iz Ilirske Bistrice, posebej gospodu Zorku Šajnu, gosp0 j1 jj Šajnu, Vojku Čeligoju, Dragici Prosen, Vojku Čeligoju, Alešu Zidarju, uredništvu c t
rtF
Snežnik, gospe Ankici Udovič izJelšan, "vrbopletarjema" Tonetu Prosenu iz Trpčan in s p. Božiču z Male Bukovice, kolektivu bara In blue iz Hrušice, Jožetu Hrvatinu iz Ja ^
članom Pustnega društva iz Podgrada, Kmetijsko-svetovalni službi iz Ilirske Bistricl. ^ Škrab iz Ilirske Bistrice in Damjanu Štembergerju iz Vrbice, Društvu rejcev drobnih j,t Bistrica, bratom Boštjančič, članom ansambla Snežnik, kmetiji Turn (Penko), dela a fantom, ki so nosili narodne noše, gostilni Škorpion iz Rečice, Velku Zidarju, Turis ^ društvu Prem, posebej Jerici in Janji Strle, avtoprevozništvu Mirko Strle iz Spodnje gostišču Mašun, družiniKešanski, podjetju SalumisNova Gorica, sušilnici Veliko Brd°’ i(i Jenko iz Gornje Bitnje, turistični kmetiji Mavrič iz Hrušice, Bistriškim škorkam, ^ kmečkih žena Ilirska Bistrica, podjetju Ara, d.o.o. iz Jelšan, kmetiji in ribogojnic Cvetličarni M iz Ilirske Bistrice, gostilni s prenočišči Potok iz Dolenj, Osnovni šoli A > posebej ravnatelju šole Milanu Deklevi, Celjskemu sejmu, posebej gospe Vešigajevt J Penku iz Rečice, Kamnoseštvu Bess iz Podbež, Gostinstvu Belčič iz Ilirske Bistrice, M1 ^ Ilirska Bistrica, Šiviljstvu Sanja iz Ilirske Bistrice, Mlinarstvu Nemec iz Podstelj’ a zelenjavi Godec iz Ilirske Bistrice, Sumi inženiring, d.o.o., pekarni Drobtinica z Male n pekarni Slava iz Ilirske Bistrice, Pecivu Ljubica iz Zarečice, Ivanu Boštjančiču & p Tonju Janežiču iz Zarečja, okrepčevalnici Trnovo in diskontu Urbančič iz Ilirske p
Mizarstvu Logar iz Jasena, Splošnemu zidarstvu Radoslav Šestan iz Jasena,
zidarstvu Alojz Rutar iz Zabič, bistroju D elizij a izJelšan, motelu Kolandra izJelšan’Pjjfj Pek iz Dolenj, okrepčevalnici Zemonska vaga z Dolnjega Zemona, frizerskemu salonu ^ ^ iz Ilirske Bistrice, frizerskemu salonu Es tetica z Dolnjega Zemona, marketu Bertu 1 ^ pj Bistrice, delavkam knjigovodskega servisa Prins iz Ilirske Bistrice, tapetništvu zet* p, baru Gršče iz Kosez, okrepčevalnici Grili Danilo iz Ilirske Bistrice, okrepčevalnici T Ilirske Bistrice, baru Štirna iz Knežaka, planinskemu domu Sviščaki, Čebelarskem11 Ji
UirsKe Bistrice, Daru Štirna iz Knezarn, planinskemu aomu svtscaia, ^eoeiarssc"- ^ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice, posebej Ivanu Šuštarju, pizzeriji Coccolo tz r j kemični čistilnici Pugelj iz Ilirske Bistrice, podjetju Novi svet, d.o.o. iz Ilirske Bistrice, Borisu Čekadi iz Vrbice, Alenki Šircelj iz Ilirske Bistrice, Zmagu Trebcu, Antoniji A Jp
Jasena, Silvanu Čeku iz Hrušice, grafični delavnici Bor iz Ilirske Bistrice, Guštinu 0 iz Huj, Viktorju Ludviku iz Rjavč, Ivanki Frank iz Čelj, Jadranki Kirn iz Čelj,	r \
(Mašnca), svečarstvu Kmetec iz Ilirske Bistrice, Športni zvezi Ilirska Bistrica, Zvezi p društev Ilirska Bistrica, jamarskemu društvu Netopir Ilirska Bistrica, rafting klu uoda Ilirska Bistrica, Primorskemu numizmatičnemu društvu Ilirska Bistrica,	. Jj]'
Ilirska Bistrica, Društvu brkinskih sadjarjev Ilirska Bistrica, harmonikarju Kuteževega, snemalcu Antonu Brnetu iz Zabič, žagarstvu Franc Fabec iz Ku 'pfš
Splošnemu zidarstvu Sedmak iz Zabič, Splošnemu zidarstvu Žilj II. iz Kuteževega’ p Fabcu iz Zabič, Avtoprevozništvu Darko Jaksetič iz Podgraj, ANS - Ludviku iz A mV
Zlatku Željkoviču iz Zabič, avtoprevozništvu Špilar iz Ilirske Bistrice, mizarsN^ p( Dolnjega Zemona, podjetju Prema, d.o.o. iz Ilirske Bistrice, podjetju Irbis, d.o.o•	fii'
Bistrice, Heleni Urh iz Podgrada, Branki Počkaj iz Račič, izdelavi zaščitnih r0^ j j/ Gornjega Zemona, izdelavi polietilenske embalaže Renko iz Malih Loč, podjetju N iz Ilirske Bistrice, družini Sanabor iz Harij, posebno obrtniku Srečku Sanabof]11, _ pr Dovganu z Dolnjega Zemona, Romeju Volku iz Ilirske Bistrice, Vojku Čelig°Ju Bistrice, Elektru Skok iz Ilirske Bistrice in Mimi Primc iz Ilirske Bistrice.
Ker Uvijenje potrebuje varnost
N	>
O) 1 ——I to
§	.O)
\ *
Ste med tistimi, ki želijo uspeti?
Če ste, potem se pridružite skupini uspešnih SVETOVALCEV ZA OSEBNA ZAVAROVANJA ZAVAROVALNICE TRIGLAV.
fI
V 1
▼ TTTT fffff ff fff
postojna
Od vas pričakujemo:
ŽIVlJBfSK! KK«;
Ponujamo vam:
■	najmanj srednješolsko izobrazbo,
■	starost nad 20 let,
■	veselje do dela z ljudmi,
■	samoiniciativnost in iznajdljivost.
•	stimulativni zaslužek,
■	možnost dodatnega izobraževanj9
■	ustvarjalno delovno okolje,
•	možnost redne delovne zaposlitvi
Pisne izjave o izobrazbi ter vaših pričakovanjih pošljite na Zavarovalnico Triglav, d.d. Območna enota Postojna, Novi trg 5, 6230 Postojna, s pripisom "Kadrovska služba"
in sicer 10 dni po objavi.
Hiter tempo življenja prinaša čedalje več obolenj in ostalih tegob, zato se ljudje vse bolj zavedajo potrebe po skrbi za zdravje. Pri ženskah pa je še posebej prisotna tudi skrb za lepši videz in idealno postavo ter kvalitetno življenje. Zato se vse več odraslih, posebno žensk, odloča za razne originalne oblike rekreacije. V zadnjih letih je izredno poraslo zanimanje za posebno obliko vadbe, imenovane aerobika. Z aerobno vadbo treniramo kardiovaskularni in respiratorni sistem za učinkovito delovanje in dostavo kisika v vse dele telesa, kar dosežemo z raznovrstnimi vajami v določenem časovnem obdobju. Rezultati, ki jih dosežemo v nekem časovnem obdobju so: kardiovaskularna zmogljivost, mišična moč in vzdržlj ivost, gibljivost in optimalna telesna sestava.
Z aerobno vadbo se v II. Bistrici od lanskega leta dalje poklicno ukvaija samostojna podjetnica Vojka Šestan. Dekleta in žene, združene v skupino Utrip, ste lahko občudovali v času letošnjih Bistriških dnevov. Za vse tiste, ki bi se jim želeli priključiti, pa velja sporočilo, da nove člane vpisujejo vsak torek in četrtek med dvajseto in enaindvajseto uro v osnovni šoli Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici.
Bistrica. V hudi konkurenci so osvojili odlično četrto mesto.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo podjetju Novi svet, d.o.o. iz Ilirske Bistrice, ki je poskrbelo za nove majice. Vse obrtnike ali pri njih zaposlene delavce, ki presegajo 110 kg teže, pa podjetje vabi, da se jim pridružijo.
Promin transporter
PROMA, proizvodnja, trgovina, storitve d.o.o.
Stritarjeva 31, Ilirska Bistrica
Podjetje Proma, d.o.o. v okviru široke registracije tržno deluje na nekaterih segmentih opreme. Izdeluje viseče transporteije, družinske klavnice perutnine in rezervne dele za perutninske klavnice.
Viseči transporterji se uporabljajo za transport raznovrstnih izdelkov. Nosijo bremena do 200 kg/m. Proizvode nosijo mimo delovnih mest, kjer se elementi razkladajo ali nakladajo. Uporabljajo se za transport proizvodov v skladišče na sortiranje in odpremo ali prenos surovin iz skladišča do porabnikov. Izdelani so kot neskončni tekoči trak.
Nadaljevanje prihodnjič!
Odmevi
0 31. mednarodnem obrtnem sejmu smo že marsikaj napisali. Razstavljale! so bolj ali manj zadovoljni z obiskom in naročili. Sklenjena je bila vrsta konkretnih poslov in navezani določeni poslovni stiki.
Zelo pohvalno je, da so si predstavitev in sam razstavni prostor ogledovali skoraj vsi občinski svetniki, pa tudi poslanec v državnem zboru gospod Vladimir Čeligoj. Na povabilo strankarskih kolegov iz Ilirska Bistrice je bistriško hišico obrti obiskal tudi podpredsednik slovenske vlade gospod Marjan Podobnik in minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček (foto: Grže)
V petek, 9. oktobra so se v Izoli sestali predstavniki vseh sodelujočih Območnih obrtnih zbornic. Skupna ugotovitev je, da velja projekt nadaljevati in dopolnjevati ob podpori vseh sodelujočih. Seveda vrata niso nikomur zaprta in za drugo leto že računajo na večje število sodelujočih.
Športne igre za Pokal MOS 98
BANKA VIPA TUDI V ILIRSKI BISTRICI
V petek, 9. oktobra, so v prenovljenih prostorih “stare sodnije” odprli ekspoZ novogoriške Banke Vipa - še zadnjo na področju Primorske. Direktor banke Egidij p' povedal, daje banka v naši občini prisotna že kar nekaj časa, saj so skupaj z občinsko P že oblikovali sklad za razvoj kmetijstva in drobnega gospodarstva, sodelujejo pa tudi z o f poslovnimi partneiji. Banka je odprta od 8. do 12. ure ter od 14.30 do 17.00, v soboto Pa

1 5. oktober 1998
KULTURA
Snežnik - stran 5
Predstavitev Društva za p ovij es niču Klana
Mala velika klana
, Hirskobistriško Društvo za krajevno zgodovino in kulturo je v sodelovanju z Zvezo jz turnih društev Ilirska Bistrica v petek, 9. oktobra, povabilo v goste sorodno društvo s°sednje občine Klana na hrvaški strani - Društvo za povijesnicu Klana. Gostje so av*li izredno bogato delovanje svojega društva od njegovega nastanka 28. decembra ^ Pa do danes.
jo Zanimiv večer v Domu na Vidmu se je pričel s pozdravnim nagovorom predsednika niačega Društva za krajevno zgodovino in kulturo Toma Šajna, kije dejal, daje nocojšnji er uvod v sezono 98/99 in da ima društvo v načrtu še nekaj zanimivih srečanj. Pozdravil j e b, ® 'z klanskega društva: župana Klane Antona Starčiča, akademika in ravnatelja arhiva dr. Petra Strčiča, glavnega nosilca delovanja Društva prof. Ivana Šnajdarjain pesnika ^rija Taučarja ter ostale obiskovalce. O svojih kolegih iz Klane in njihovem delovanju je k,®0 Šajn dejal, da so v izredno kratkem času (petih letih) dosegli in naredili toliko, da jim |. 0 kar malo zavidamo. Pa ne samo mi, tudi večja mesta se lahko skrijejo pred zagnanostjo "z Klane. Nato j e prepustil besedo gostom.
. pbčina Klana z mestom Klana in vasmi Škalnica. Lisac, Studena in Breza je majhna,
& šteje samo okoli dva tisoč prebivalcev Imajo lesno industrijo, ki zaposluje 200 ljudi, ^dnjem času pa se kot dejavnost vse bolj uveljavlja uvtoprevozništvo. V starih časih so J”'Klancipredvsem furmani in Klanaje bila takrat prometno križišče, katerega ceste so :	ile na vse strani.
, Klano je leta 1559 dvakrat oblegal tudi turški vojskovodja Malkoč-beg. Obakrat je ‘‘Poražen, posledice njegovih napadov pa so bile za Klano usodne, saj jo je skoraj
ll ■*-I I/Itvi	Is t fzi Hio/uiPOfl/i	tl —rt 11-ZT M i »v* t tfrliftrt It	»
ostale samo še ruševine. Od takrat si Klana, ki je bila pomembno križišče, staJališče in mitnica ter obrambno mesto, ni nikoli več popolnoma opomogla. Svoje s° naredili tudi potresi.
foia^Sn°Vno delovanje Društva za povijesnicu Klana je podobno kot pri sorodnih društvih ne nstvena raziskovanj a zgodovine kraj a in oseb, ohranitev kultumo-zgodovinskih spomenikov, sevanje domačega čakavskega govora in izročila, čakavske književnosti, sodelovanje s dr “n'rni društvi, izdaja lokalnega glasila ipd). Veliki poudarek pa so dali raziskovanju dela ^6(1 k6 Laginje in škofa Juraja Dobrile, ki sta največji osebnosti, rojeni v teh krajih.
'9šn(Sern 80 se osredotočili na življenje in delo dr. Matka Laginje (Klana, 1852 - Zagreb,
MpariV'
l unikov hrvaškega naroda nasploh. Laginja je bil vodja druge generacije istrskih-
je bil ob škofu Dobrih najvidnejši Hrvat iz Istre in je bil hkrati eden od najzaslužnejših
arnerskootoških prenoviteljev in edini podkralj (ban) iz Istre v takratni Hrvaški in Slavoniji.
V7"ev nDruštva za povijesnicu Klana« v petek, 9. oktobra 1998, v Domu na Vidmu. Od leve ftofi 2'"': Tomo Šajn, predsednik »Društva za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica«, Si °..ajdar, predsednik »Društva za povijesnicu Klana«, dr. Petar Strčič, akademik in
J arhiva HAZU, ki je s svojim vplivom na Laginjeve dneve privabil veliko večino uglednih i^ov, Anton Starčič, župan Klane in član upravnega odbora klanskega društva, in aučer, pesnik, ki ustvarja v domačem narečju. Slika: P. Nikolič
V ■
‘%e 'Zrednemu politiku in rodoljubu so posvetili kultumo-znanstvena srečanja, imenovana \ ■ Matke Laginje«. K sodelovanju so privabili mnoga ugledna akademska imena, bilo ve 2nanosti iz Zagreba, Reke... Prvo srečanje je bilo spomladi leta 1994. Do sedaj jih je • l et ’n rezultat teh srečanj so tudi štirj e obsežni Zborniki Društva za povijesnicu Klana. ^ko*1 Vseb,ujejo popolnoma znanstvene članke. Poleg člankov o Laginji je v njih veliko zgodovini in razvoju Klane. Marsikateri članek pa je vsebinsko povezan tudi z
bp0^atlsko društvo je vključeno v Čakavski sabor in kot tako neguje čakavsko govorico in kel;e Hia čakavsko književnost. Na pobudo društva j e dialektologinja prof. Iva Lukežič z kj>3(j pPaj z asistentko mag. Silvano Vranič proučila govorico Klane in njene okolice. Sad hje .“kie knjiga prof. Ive Lukežič »Repetitorijza dieloktologijo Klane in Studene«, v pripravi y knjiga mag. Silvane Vranič, ki bo obravnavala govorico Lisca, Škalnice in Breze. Ugjr,- viru Laginjevih dnevov pa se odvijajo tudi druge kulturne prireditve. Letošnje Nka CVe dtleve je npr. spremljala razstava o arheoloških najdbah (med njimi je tudi stara Vlf *5- stoletja, ena izmed petih najstarejših v Evropi), ki sojo odkrili pri dveletnem S j^nju ruševin srednjeveške trdnjave v Klani. Tudi ta arheološka izkopavanja so rezultat
SdVSega’ kar so nam gostje v slabih dveh urah povedali, sledi, daje občina Klana majhna, ^ns)coar velika sredina, ki ceni svojo zgodovino, kulturo in jezik. Dober dokaz, kako negujejo S°dtiiR) ®®y°rico, je bil tudi govor njihovega župana, ki je Bistričane ta večer nagovoril v ? klat)v anščini. Županje tudi pesnik in nam je prebral eno izmed svojih pesmi, seveda napisano W>V Pridružil pa se mu je tudi Marijo Taučer. Tudi mladi literati iz njihove osnovne . aBaj° v lokalnem narečju in so za svoja literarna dela prejeli že nekaj lepih nagrad na
0^ tekmovanjih.
%ie ajS 0Valci večera, med katerimi niso manjkali Bistričani, ki so v naše kraje prišli iz jjjje t0 1 njene okolice, so tako v slabih dveh urah izvedeli o Klani izredno veliko. Vsekakor St je n recanJe poglobilo odnose in sodelovanje med ilirskobistriškim in klanskim društvom. %je, Predal dr. Strčič, bodo naslednji Laginje vi dnevi obravnavali tudi turške vpade v te 11 Herce ° °°ri° k sodelovanju poleg domačih povabili tudi znanstvenike iz Slovenije in Bosne %)v z ®°v'ne- To pa je tudi nova velika priložnost za še tesnejše sodelovanje in ohranjanje beh strani državne meje.	Ksenija Montani
GLASBA
Minilo je 90 let od koncerta pevskih zborov v Kastavščini
"KETTEJEVO"
V ŠMOGORIH
Leta 1908 se je v zaselku Šmogori pri Matuljih na koncertu pevskih zborov zbralo kar 200 pevcev iz bližnje in daljne okolice. Med njimi so bili tudi pevci iz Ilirske Bistrice. Čez 90 let, natančneje 26. septembra 1998, so v spomin na ta dogodek, kije zelo odmeval v Kastavščini, Primorju in Istri, odkrili spominsko ploščo. Tudi tokrat so se vabilu odzvali pevci iz Ilirske Bistrice - moški pevski zbor Dragotina Ketteja.
Po 90 letih so "Kettejevci" in zbori iz Kastavščineponovno skupaj zapeli v Šmogorih. Slika: D. Banano
Zveza kulturnih društev iz Ilirske Bistrice se je z veseljem odzvala vabilu, saj je bilo kulturno sodelovanje med Slovenci in Hrvati na tem območju v preteklosti, kot to dokazuj e dogodek iz leta 1908, zelo živahno. In takšno je tudi danes. Srečanja v spomin na dogodek pred 90 leti so se tudi tokrat udeležili številni zbori iz Kastavščine, Viškovega, Matuljev, Kastva in Voloskega ter gostje iz Ilirske Bistrice. Sodelujočih ni bilo nič manj kot pred 90 leti. Med pevci pa je svoje mesto našel tudi pihalni orkester iz Spinčicev. Slavnostni govorniki so spregovorili o zgodovinskem in političnem pomenu, ki gaje imel ta dogodek leta 1908. Dotaknili pa so se tudi tradicionalne povezanosti slovenskega in hrvaškega prebivalstva v obmejnih krajih.
Slavnostnega dogodka so se iz naše občine udeležili predsednik in tajnik ZKD Franc Gombač in Dimitrij Bonano terMPZ Dragotina Ketteja. Ob tej priložnosti je predsednik pevskega zbora Milko Primc domačinom izročil spominsko plaketo z željo, da bi se kulturni odnosi med občinama Matulji in Ilirsko Bistrico še naprej razvijali tako dobro kot v zadnjem času.
f ........ >
KOLEDAR PRIREDITEV
Potopisno predavanje - Brazilija
v prostorih Avto šole Breza,
Ilirska Bistrica
v petek, 16. oktobra, ob 21.00.
Informacije: MKNŽ, Ilirska Bistrica, tel.: 067/42-511.
Predstavitev študijskega krožka »Polepšajmo naš kraj Knežak«
ob TVU ’98, OŠ Knežak v nedeljo, 18. oktobra, ob 18.00. Informacije: Marjana Urbančič, tel. 067/24-581.
Gostovanje PDG Nova Gorica s predstavo Nona
Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica v četrtek, 22. oktobra, ob 19.00. Informacije: ZKD Ilirska Bistrica, tel. 067/81-250.
Jesensko srečanje numizmatikov
hotel Turist, Ilirska Bistrica v nedeljo, 25. oktobra, ob 9.00.
Informacije: Vojko Čeligoj, tel.: 067/42-639.
Slikarska razstava »Konji«
Gostilna pri Davorju v Merečah do 31. oktobra vsak dan razen torka med 10.30 in 22. uro.
Informacije: Rajko Kranjec, tel. 067/86-131.
MOŠKI PEVSKI ZBOR
"DRAGOTINA KETTEJA" VABI NOVE PEVCE
Pričenjamo novo pevsko sezono, v kateri bomo nadaljevali svojo in bistriško dolgoletno tradicijo. Ne smemo manjkati na jubilejni obletnici "Primorska poje", pri čemer pripominjamo, da bo od predvideno več kot sto nastopajočih zborov s Primorske in zamejstva le pet takih, ki so nastopili na vseh revijah. Med temi petimi smo seveda tudi mi, "Ketejevci".
Poleg tega bo še kar nekaj drugih nastopov, od tega tudi v tujini, kjer nam uspe nastopiti tako rekoč vsako leto. Zbor noče ostati zaprt, zato je zadnja leta pristopilo k zboru kar lepo število novih pevcev. Še naprej želimo ostati tak zbor, v katerega bi se včlanilo čimveč novih članov. Nismo namreč samo pevci, ampak tudi znani prijetni družabniki, saj poleg nastopov poskrbimo tudi za prijetna družabna srečanja. V tem smislu vabimo vse, ki imajo pevsko srce, željo po lepem petju in družabnosti na prve vaje in avdicijo, ki bo v ČETRTEK, 22. OKTOBRA, OB 19.30 v Glasbeni šoli Ilirska Bistrica v Jurčičevi ulici.
Prvi četrtek po sv. Martinu pa bomo na našem tradicionalnem martinovanju družabno sprejeli medse vse novo sprejete pevce.
Vabljeni!
Odbor
Z—	>
GOSTOVANJE Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica
DOM NA VIDMU Ilirska Bistrica
v četrtek, 22. oktober 1998, ob 19.00
s predstavo
NONA
avtorja Roberta M. Cosse in v režiji Osvalda Boneta.
Igrajo: Stane Leban k.g., Teja Glažar, Mira Lampe-Vujičič in drugi
PREDSTAVA JE ZA GLEDALIŠKO-GLASBENI ABONMA IN ZA IZVEN!
Informacije: ZKD Ilirska Bistrica, tel. 067/81-250
KINO
Informacije: 81-569
FILMI V OKTOBRU
GODZILA, amer. barv., ZF Režija: Rolland Emmerich Igrajo: Mathev Broderick, Jean Reno, Godzilla
16.10.98	ob 20.30,17.10.98 ob 18. uri,
18.10.98	ob 18. in 20.30
MIMIC, amer. barv., ZF, trajanje 106 min. Režija: Guillermo deč Toro Igrajo: Mira Sorvino, Jeremy Northam, Alexander Goodvvin
17.10.98	ob 20.30
NORO MESTO, amer. barv., drama Režija: Costa Gavras
Igrajo: Dustin Hofman, John Travolta, Alan Alda
23.10.98	ob 20.30 in 25.10.98 ob 18. uri
REZILO, amer. barv. triler Režija: Billy Bob Thomton Igrajo: Billy Bob Thomton, Dwight Yoakam, John Ritter
24.10.98	ob 18. uri, 25.10.98 ob 20.30
1000 AKROV, amer. barv., drama Režija: Jocelyn Moorhouse Igrajo: Michelle Pfeiffer, Jessica Lange, Jannifer Jason Leigh, Jason Robards
24.10.98	ob 20.30
ARMAGEDDON, amer. barv., akcijski Režija: Michael Bay
Igrajo: Bmce Wiilis, Billy Bob Thomton, Ben Affleck
30.10.98	ob 20.30,31.10.98 ob 18. in
20.30.1.11.98	ob 18. in 20.30
PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
LE KOMU V ČAST?
Že poldrugi mesec lahko nemoteno opazujemo na Kettejevem spomeniku pred osnovno šolo, ki nosi pesnikovo ime, grafit neznanega, verjetno mlajšega "umetnika nebodigatreba". Grafiti so baje izraz sodobne subkulture in z njimi anonimneži, ki sicer nimajo korajže za javni nastop, izražajo svoje poglede na svet, se politično izražajo, protestirajo, duhovičijo ipd. Tokratni napis na Kettejevem spomeniku pa ni ne eno ne dmgo. Predvsem je žaljiv za mladega pesnika, kije živel in umrl bolan, lačen in zapuščen, pa
kljub vsemu ustvaril nesmrtno litarturo. Na Bistriškem ga štejemo za prvega moža, ki ga je rodila naša skopa zemlja. Zato se lahko upravičeno sprašujemo, le komu v čast je ta nerečni grafit, ki vztraja že toliko časa?
Je morda v čast avtorju, ki se pred svojimi učitelji postavlja, da so ga naučili abecedo? Je v čast šoli, ki je izšolala novega nadebidnega "pisatelja"? Je v čast domačim kulturnikom, ki so izbrali pesnikov rojstni dan za občinski kulturni praznik? Je v čast občini, komunali, krajevni skupnosti, občanom...?
Grafit nemoteno vztraja. Če ga še niste videli, ne hitite, verjetno bo tam še dolgo. V čast, ne pesniku, pač pa vsem nam!
J. M.
Snežnik - stran 6
NA MLADIH SVET iliOJI
1 5. oktober 1998
MLADINSKO
SREČANJE
Mladi iz naše župnije se že več let srečujemo pri mladinskih skupinah-Prvo srečanje v tem pastoralnem letuje bilo v soboto, 26.09.1998, v samostanu
sester DENOTRE DAME. Organizirali
smo ga generacija tretjih in četrtih letnikov, kaplan Vilijem in sestra Magda. Začeli smo z petjem in raznimi igrami. Delo po skupinah nas je združilo in v takšnem vzdušju smo imeli tudi sv. mašo. Tu smo sodelovali s petjem, prošnjami in predstavitvijo naših ciljev v prihodnjem letu. Po sv. maši smo imeli družabni večer.
V naša srečanja vložimo veliko truda, veselja, našo mladost, sodelovanje in tisto, kar je najpomembnejše - vero, zato nam je vedno lepo.
Vsi mladi, ki se srečanja niste
<	„•••	i •	«*	1 i •
C£» r'
udeležili, pa bi se radi pogovarjali, prepevali in z nami hodili na izlete, ste vabljeni, da se nam pridružite.
; Srečanja bodo v samostanu, in sicer: ob sobotah ob 18.30 za prve in druge letnike in ob 20.00 za tretje m četrte letnike ter v petkih ob 20.00 za študente.
Jasmina Jagodnik, 4. letnik
NE BOJ SE BITI STAR
Prvega oktobra se spominjamo vseh starejših, zato j e Osnovna šola Jelšane ta dan povabila na obisk pevski zbor Doma starejših občanov iz Ilirske Bistrice ter vse starejše iz bližnje okolice. Povabilu se je odzvalo kar nekaj ostarelih in ob 9. uri so že sedeli skupaj z nami, učenci, v večnamenskem prostoru OŠ Jelšane.
Za začetek smo jih pozdravili, jim povedali nekaj misli o starosti ter jim zapeli pesem. Nadaljevali so povabljenci. Najprej nam je direktorica Doma starejših občanov ga. Marica Zver Šlenc povedala nekaj podatkov o njihovi ustanovi, nato pa se je spustila z nami v kratek klepet. Pogovarjali smo se o starosti, o tem, na kaj pomislimo ob besedi star in kako starost sprejemamo.
Najbolj zabavno pa je bilo, ko so nam starejši zaigrali igrico o jecljajočem fantu, ki pred sodnikom ni hotel priznati očetovstva. Ob predstavi smo se vsi skupaj prav od srca nasmejali.
Kratko druženje smo zaključili s skupnim petjem pesmice Ko si srečen.
Menimo, da smo s tem skromnim dejanjem starejšim pokazali, da jih ne nameravamo pozabiti, da nam je druženje z njimi prijetno in da lahko tudi v starosti najdemo veliko lepega.
Učenci novinarskega krožka OŠ Jelšane Z mentorico Gabi B. Blokar
ŠTUDENT NAJ BO
KO ŠTUDENT V MUNCHEN GRE,.
....dobro pije, dobro je. Da bi se v to
prepričali, se nas je peščica pive žejnih ilirskobistriških študentov 3. oktobra 1998 odpravila na največjo evropsko veselico -Oktoberfest. To je dogodek, ki vsako leto privabi več ljudi, kot jih premore celotna Slovenija (ali dve), v teh borih treh tednih pa uspe Nemcem iztržiti več denatja, kot to uspe celotnemu slovenskemu turizmu v desetih letih.
Mi smo se na pot odpravili v poznih nočnih urah. Zbudili smo se v turobno in pusto jutro, takšno pa je bilo tudi prizorišče Oktoberfesta, saj se ni dalo prikriti znamenj pretekle burne noči. V kriglih še ni bilo pive, piščanci še niso bili pečeni, mize prazne in nekateri so že prestrašeno gledali naokoli, če nismo »falili«. Zato nam ni preostalo drugega, kot da si rezerviramo svoje mize v praznem
ŠTUDENTJE FAKULTETE ZA STROJNIŠTVO V LJUBLJANI, SMER ENERGETIKA IN PROCESNO STROJNIŠTVO -MODULA,
SE ZAHVALJUJEMO
vsem donatorjem in sponzorjem, ki so omogočili strokovno ekskurzijo v ZDA:
1.	ALPETOUR, d.d., Škofja Loka
2.	Avtohiša BAJC, d.o.o, Ajdovščina
3.	CENTER ZA PROMOCIJO TURIZMA SLOVENIJE, Ljubljana
4.	COLOR Medvode, d.d.
5.	Eco, d.o.o., računalniški inženiring in proizvodnja, Ajdovščina
6.	ELEKTRO PRIMORSKA -javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Nova Gorica
7.	GOSTOL - GOPAN, d.o.o.,
Nova Gorica
8.	HIT, d.d., Nova Gorica
9.	Kemična čistilnica BAJC, s.p., Ajdovščina
10.	MENERGA energie-technologie, d.o.o., Maribor
11.	MESTNA OBČINA Nova Gorica
12.	Nova KBM, d.d., Področje Nova Gorica
13.	OBČINA AJDOVŠČINA
14.	P.M.T. KLIMA COMMERCE Bled
15.	PRIMORSKE NOVICE Koper
16.	SANABOR SREČKO, s.p., naravni jabolčni kis in suho sadje z Brkinov, Ilirska Bistrica
17.	SLOVENICA, Zavarovalniška hiša, d.d., Območna enota Nova Gorica
18.	SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA, d.o.o., Nova Gorica
19.	TERMO, d.d., industrija termičnih izolacij, Škofja Loka
20.	TRANSPORTI LARiS, d.o.o., Ilirska Bistrica
BALONI ZELJA
Naše mlado (lani oživljeno) Društvo prijateljev mladine Ilirska Bistrica seje odzvalo pobudi ZPMS in v tednu otroka organiziralo akcijo z otroškimi željami na balonih. Vreme ni dovolilo, da bi zbrali vse bistriške malčke na Hribu svobode, zato smo ganljive trenutke doživeli pred svojimi hišami. Malčki, sredinčki in malošolaijiVVO Jožefa Maslo, prvošolci in dmgošolci OŠ Antona Žnideršiča in OŠ Dragotina Ketteja so se tresli od navdušenja in z veselim vriščem spustili svoje želje v oblačno nebo ter še dolgo spremljali balone, ki so ponesli želje po novih igračah, mladih kužkih, dobrih ocenah, pa tudi take o mira in kruhu za vse otroke.
Zahvaljujem se Prodaji plina Logar, hišnikom Ljubu, Dragu in Bernardu, saj brez njih akcija ne bi uspela.
Za DPMIlirska Bistrica, Darinka Dekleva
Želje naših otrok so poletele v višave. Mogoče se bodo nekaterim tudi uresničile. Otroci VVO Jožefa Maslo in OŠ Dragotina Ketteja na Hribu svobode navdušeno spuščajo balone s svojimi željami.
Peščica pive žejnih ilirskobistriških študentov se je 3. oktobra 1998 odpravila na največjo evropsko veselico - Oktoberfest
šotoru, ki sicer sprejme več tisoč ljudi, in čakamo. Pa nismo čakali dolgo. Še preden smo sploh uspeli okusiti rumeno kapljico, že smo bili deležni množičnega navala. Kot bi se zgodovina ponovila, so nas uboge Slovenčke z vseh strani okupirali Italijani. Željni dobrih sosedskih odnosov smo se mladim »azzurom« pri nazdravljanju veselo pridmžili. V tej moški družbi je bila nemška kelnarca prava popestritev oz. prava paša za oči. Tako smo na račun prišle tako dekleta kot fantje.
Vsi so se prepustili ritmu zabave oz. mehurčkom hmeljne kapljice. Popustile so vse zavore in tudi najbolj zadržani so v ritmu polke zaplesali na mizah. Zabavalo seje staro in mlado in tudi najbolj nejeverni Tomaži so zaključili, da drugo leto pridejo spet.
Milena in Manuela
KONČNO NASI!
Na naše neizmerno veseljejebilav petek v našem Klubu nepričakovana »gužva«. Vsem, ki ste prišli in izrazili skrb za naš Klub, hvala. Z vašo pomočjo smo na dobri poti, da zberemo 70 članov (potrdil o vpisu), potrebnih za nadaljnj e delovanje KŠIB-a.
V mesecu oktobru vas tako vabimo na potopisno predavanje o Braziliji, ki bo 16.10. ob 21. uri v prostorih avto šole Breza. Še prav posebej pa ste VSI vabljeni na javno tribuno na temo lokalnih volitev. Na vsa vaša vprašanj a bodo kandidati za župana Ilirske Bistrice odgovarjali 14.11.1998 v dvorani na Vidmu.
Vljudno vabljeni!	KŠIB
Uradne ure KŠIB-a: petek od 18. do 20. ure in nedelja od 15. do 16. ure. Tel.: 42-511.
Snežnik
Naslov uredništva:
Bazoviška 40, 6250 Ilirska ..Bistrica, tel. 067/81-297, fax. 067/41-124
Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič
Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o., Bazoviška 40
Glavni in odgovorni urednik:	-
Borislav Zejnulovič
Uredniški. odbor: Dragica Prosen, dr. Ivica Smajla, Vojko Čeligoj, ■ dr. Maksimilijan Modic, V' Ivko Spetič/predsednik/■'
Urednik in novinar: Ksenija Montani. Lektorica: Nevenka Ujčič	; -
Tehnični uredpik: Raymond Fabijanič
Tisk: "GA commerce". d.o.o. Ilirska Bistrica Naklada: 1300 izvodov
Pq mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415/1433/97 z, dne 2.-12. 1997, se časopjs SNEŽNIK šteje med proizvode, za katere se na osnovi 13. točke tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev plačuje 5% davek 'od'prometa proizvodov. Prometni davek je vračunan v ceno časopisa.
Obeležili letošnji teden otroka
BIL JE ŽIV IN BIL JE ZAV
Na bistriški osnovni šoli Dragotina Ketteja je v soboto, 10. oktobra, potekala otr°_ prireditev Živ-žav. Prireditev, ki jo je v okviru tedna otroka organiziralo Dru prijateljev mladine Ilirska Bistrica, pomagali pa so jim tudi bistriški taborniki, J raznolika in zanimivima, otrokom pa je v deževne jesenske dneve vnesla nekaj |!$g
Sejem rabljenih igrač se je razvil v pravo malo tržnico. Slika: P. Nikolič.
Med deseto in dvanajsto uro ni manjkalo skoraj ničesar. Bila je klovnesa, bili so baloni in bonboni, bila je ustvarjalnica Sladki oblizki, polna palačinik, pečenih jabolk, kokic, obloženih kruhkov in sladkih pijač. In bil je sejem rabljenih igrač, ki je morda pritegnil največ otrok. Na stojnicah so otroci lahko kupili igrače, ki so se jim odpovedali njihovi vrstniki. Cene so bile privlačne, igrače pa tudi. Med njimi pa so se lahko našli tudi čisto pravi morski prašički. Skratka, otroci so se pridno učili prodajanja (kar j e bilo težje) in kupovanja (dokler se denarnice niso spraznile, je šlo zlahka).
Predstava ‘Mali in veliki zajec ’ lutkovnega gledališča Črni muc iz Sežane je otroški živ-žav nekoliko umirila in otroško pozornost s slaščic in igrač speljala med lutke. Po predstavi je sledila še zabava, imenovana Migalnice. Kot že ime pove, je bilo tu vse polno plesa, petja pa spet plesa. Sodelovale so plesna šola Živ-žav z učiteljico Damjano, pevska skupina mladih članov Rdečega križa iz osnovne šole Antona Žnideršiča in pevska skupina osmošolk iz Osnovne šole Dragotina Ketteja. Vmes pa so organizatoijem na pomoč priskočili tudi skavti, ki so z zanimivimi
ii*|
igricami poželi veliko uspeha med tis11'. ^ jim je bilo vse to namenjeno - med otr^jj

pa je bilo vzburjenje večje, je P° nagradno žrebanje kupcev prodanih Nagrade so bile kapice, liter medu, s‘rU*,kalfl in trije darilni boni (podjetje Irbis, P6 | Drobtinica in ‘Grili Danilo’).	M
Vse skupaj seje končalo v popo*32u urah. Otroci so se razšli polni vtisov, j in spominov na zabavne urice. To P2jjj
zah2'
tudi glavni namen tega srečanja • druženje.
V
DPM Ilirska Bistrica se zahvaljuj vsem sponzorjem Živ-žava: družini Benigar, čebelarstvu Slavec-Novak, pekami Drobtinica, okrepčevalnici Grili Danilo, podjetju Irbis, simpom MIKA,
OŠ Dragotina Ketteja,
VDC-ju Ilirska Bistrica
ter	.
b#1
SREČANJE GASILSKE MLADIČ
PGD ILIRSKA BISTRICA Z GASILSKO MLADINO DVD OPAT^
Pionirji in mladinci PGD Ilirska Bistrica smo se na povabilo pobratenega društva
Opatija udeležili tradicionalnega srečanja, ki ga vsako leto organizira eno od društu^-: Sedemnajst pionirjev in mladincev se je v spremstvu predsednika dmštva, ^
S kombiji in gasilskim avtobusom smo se odpravili na otok Krk, s katerega sm° z ^LjV f
ladjo odpluli na otok Košljun. Tam so nam frančiškanski menihi pokazali lep, zarAliZ(. bogato založen muzej z raznoraznimi dragocenimi kulturnimi predmeti. Po ogl£(1 smo odšli v mestece Malinska, od koder smo z dmgo ladjo odpluli na ogled morS|J0f,
\r	™	ctoHa	Vito,-,	c' ,»11^ ..».'tlmTTl 0&'C ,■ J
V podpalubju so vgrajena velika stekla, skozi katera smo si z velikim užitkom ■č
V puupuiuuju	VglUjVUU v Vli.vu	Ul i- 'VIUVIm	nV2‘ Žl
morsko dno. Eden od gasilcev seje s potapljaško opremo spustil pod ladjo. Op3Z
mul 3ixu unu. i_,uun UUI gaDiiuu v ov jv, j	v_/pi vmv/ opucui puu lavijv. ^r	-y
ga, kako nam je z morskega dna nabiral raznovrstne školjke. Popoldne so nas (
Oh
ga, ixaivu nam ju z. niuioivuga vinu iiuunui tamuvijiuv aivuijivu. i upuiuuv -
gasilci povabili v gostilno, kjer so nas pogostili z raznimi morskimi dobrotam ■ . ^ priložnosti smo opatijski mladini podarili gasilca medveda. Zelo so se ga razveš takoj krstili z imenom Pero.	. ^
S pionirji DVD Opatija pa ne sodelujemo samo na družabnih srečanjih, afflpa^ gasilskih vajah in tekmovanjih. V mesecu maju smo za praznik sv. Florijan3 pionirskima desetinama sodelovali na pokazni vaji v Slatini. Izvedli smo vajo z gašenje vnetljivih snovi, mešana mladinska ekipa obeh društev pa je izvedla tride z odvzemom vode iz cisterne.	• j_
Pionirji in mladinci PGD Ilirska Bistrica se predsedniku Pjeri, poveljniku Ni pionirjem in članom zahvaljujemo za prisrčen sprejem, za zelo lep in poučen izlet,
ni moglo pokvariti niti slabo vreme.
PGD Ilirska Bistrica,
Mimice ter nekaj članov in članic društva odpeljalo s tremi gasilskimi vozili v Op2tlJ gasilskim domom so nas pričakali gostitelji. Po prisrčnem pozdravu so nas pogostili m , s svojimi gasilskimi kapami. Ogledali smo si gasilski dom in se veselo spuščali po g21 drogu, ki povezuje garaže s prvim nadstropjem.
Zlati jubilejnovske družine ‘Zemon’
Kljub dežju slovesno
:v' vHedeljo, 27. septembra, je dež lil kot za stavo, vendar ni pregnal članov lovske * |r *lne in njihovih številnih gostov, ki so se pred lovskim domom Uberš zbrali, da bi r'( Sij iii 50-letnico družine. Kljub dežju je slovesnost nemoteno potekala. Približno Udeležencev pa seje po končanem uradnem delu lahko tudi poveselilo.
prostor za delovanje družine in kjer so proslavili 50-letnico, pa so letos obnovili in polepšali. Ni pozabil omeniti niti lovskega turizma, kije pri nas zelo slabo razvit in niha iz obdobja v obdobje. Bil bi lahko pomemben vir dohodkov, kijih lovska družina potrebuje za vzdrževanje in vlaganja v lovišče.
IL, radni in slovesni del proslave je s kav*im govorom pričel predsednika LD I Miro Iskra, ki je na začetku 1**1 predsednika Lovske zveze Jožeta Strleta, predsednika | U.finske lovske zveze Aleksandra ev°i bistriškega župana Stanislava
na slovesnosti podelila plakete in priznanja. Zlato plaketo so tako prejele pobratene \lqžine- Za dolgoletno delo na strokovnem in lovsko-gojitvenem področju pa sta zlati plaketi \a' iomaoa člana Anton Šlosar in Bruno Žustovič, ki je postal tudi častni član družine. Na sliki
Poslancem Vladimirjem Čeligojem.
'L.ria’ poslanca v Državnem zboru %l]Jlirja Čeligoja in predstavnika V t Uprave Franca Keša ter zbrane iisJoleg predstavnikov lovskih družin z Vat®3 so bib med gosti tudi predstavniki ^..o^h lovskih družin iz Anhovega,
3 *n Sladkega Vrha, prijatelji iz 'l^Vba, lovski tovariši iz San Giovanni
'One in Verone ter predstavniki LD ane in ‘Lisjak’ iz Kastva.
% °Vstvom so se na Ilirskobistriškem le/j n!~‘rano ukvarjali že pred več kot sto eta 1894 je namreč lovec Jože %k° 2 Brc dobil visoko lovsko i°v °Vabje avstro-ogrske monarhije. Poj °ie bilo takrat v domeni nekaterih 1}^ eznih družin: Štembergarjeve in ^ošg^eVe !z Jzlšan, Hurjove v Dolenjah, J(e^,Ve v Podgori, Brkopčeve, tiq/2 er8arjeve in veleposestnika Čeha dn^a' V lirski Bistrici pa so bili ^Pdo°V'' Oberstovi, Strujbarjevi, Vlitmakovi. Pravico do lova so k ^leposestniki, državni uradniki %i® v‘šji sloji prebivalstva. Tem so \t,e i°višča odstopale na javnih Poj Q/i- Med njimi so bili le redki zz nižjega sloja, ki so si %, ‘ ‘ Pravico do lova male divjadi ^jih “t S° S‘ /° Prisilili kot goniči na ovih in izročitvijo določenega \0 rnanjše divjadi, uplenjene na %	Shodih. Leta 1912 je bilo pri
Vitin ru^enJe v »Ješevskem konfinu«.
te%a »konftna« so bili iz vrst ^icloh-^°ia občanov, ki so si lovišče L na dražbi takratne jelšanske V0v	združenje jelšanskih lovcev je
1*9 v ° do prve svetovne vojne, po njej >:*triškem konfinu«. »Bistriški °^ko’i ™de ze nekaj let po vojni dobil 1qj;. 0Vskega društva, so italijanske 'Vov l]re‘menovale v »Artemis« in 1-5 tiSr)S~edezprenesle na Reko. Imeli so fonov ^tarjev veliko lovišče in 135 Vev	biefn je bilo le malo naših
^lij^fčinoma so bili vanj vključeni v 'V l Priseljenci iz Trsta in Reke.
o st()| ijpvanjuje Miro Iskra spregovoril } ^istrjgi, badiciji organiziranega lovstva 'Vitie w ern- Opisal je zgodovino lovske iV pa ,ern°n’ vse od njenega nastanka leta 1/d’Lt) ‘7 današnjih dni. Povedal je, da so ,Vdi jn o®1011’ ob nenehni skrbi za gojitev V^dilj g.. . ^anjanje narave v svojem lovišču d’Vjad 'i" 0Vs*(e koče in številne krmilnice 0Vski dom Uberš, ki je osrednji
28. oktobra 1945 se je večje število zainteresiranih lovcev zbralo v tedanji kavarni »Šport« in ustanovilo SLOVENSKO LOVSKO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA, ki je na začetku štelo 32 članov. Predsednik je postal Sandi Olšak, tajnik je bil Franc Dekleva in blagajnik Stojan Ličan. Njihovo lovišče se je širilo od Materije, Vremske doline in Vremščice, do Košane, Brkinov in južno do hrvaške meje vse do Mun. Obsegalo pa je tudi vse privatne gozdove snežniškega pogorja. Iz tega društva so kasneje nastale tri lovske družine: ilirskobistriška, brkinska in zemonska. Prvi predsednik LD ‘Zemon ‘je bil Jože Ujčič. Družina je takrat štela 15 članov. Sedaj je LD ‘Zemon ’ ena največjih družin v lovskem bazenu, saj šteje 87 članov. Njeno lovišče leži na jugovzhodnem delu občine Ilirska Bistrica in meri 4.600 hektarjev. Na tem prostoru so od divjadi srnjad, divji zajec in fazani, v zadnjem času pa še divji prašič in jelenjad. Pogosto lovci srečujejo tudi rjavega medveda.
LD ‘Zemon’ seje prav posebno potrudila za obeležitev zlategajubileja. V trajen spomin bo tako ostala brošura o 50-letnem delovanju, ki jo je ob tej priložnosti izdala lovska družina. Poleg tega so v sodelovanju s Primorskim numizmatičnim društvom iz Ilirske Bistrice in s koprsko enoto Pošte Slovenije izdali štiri vrste dopisnic z lovskim motivom in priložnostnim poštnim žigom pošte Jelšane. Izdali so tudi dve vrsti kovinskih značk, na
Uradni in slovesni del proslave je s pozdravnim govorom pričel predsednika LD 'Zemon' Miro Iskra.
katerih j e upodoblj en divji prašič, kije simbol družine, ter embleme iz blaga. Vsi gostje pa so si z zanimanjem ogledali odlično razstavo, ki je bila na ogled v domu Uberš. Med razstavljenimi predmeti (lovske trofeje, razni dokumenti, fotografije in priznanja) je največ zanimanja zbudilo lovsko orožje oz. stare lovske puške. Ena med njimi je bila stara sto let.
V kulturnem delu programa so sodelovali rogisti iz Cerknice, moški zbor iz Podgore in učenci OŠ Jelšane. Ansambel Snežnik je poskrbel za obilico dobre volje, ki so si jo gostje podkrepili še s krožnikom dobrega lovskega golaža.
K. M., Slike: Petar Nikolič
PREJELI SMO
V tej rubriki avtorji izražajo svoja osebna mnenja in prepričanja.
Sporočilo bralcem
V skladu z določili Zakona o javnih glasilih si uredništvo pridržuje pravico do objave, krajšanja ali povzemanja prispevkov bralk in bralcev, skladno z uredniško politiko časopisa Snežnik, ki je neodvisni nestrankarski dvotednik. Prispevkov, ki niso podpisani s polnim imenom in priimkom ter naslovom avtorja, ne objavljamo.
TUDI TO JE RES
Pisalo seje leto 1991. Čas osamosvojitvene evforije. Čustva so prevladovala pred razumom. Vsi- tudi jaz smo s prstom kazali na Beogradikako je potraten, kako je uzurpator in ne vem, kaj vse seje še govorilo takrat.Z razumom j e sebi v prid to izkoristila neka nova ideologija z obljubami o svobodi, demokraciji, tržnem gospodarstvu, popravljanju krivic, o boljšem in lepšem življenju - in to samo zaradi tega, da bi se zavihtela na oblast, kije bila, je in bo še naprej ostala sladka omama. Na pomenu začnejo hitro izgubljati besedi sociala in solidamost.Da bi kot davkoplačevalci lahko odločali o čemerkoli - prazne sanj e.Na kvarnersko področje, kije bilo za našo občino trdno gospodarsko , kmetijsko, kulturno pa tudi izobraževalno zaledje, smo morali čez noč pozabiti. Gospodom v Ljubljani za to še mar ni, kaj šele da bi se spomnili na kakšno investicijo, kot je brkinski vodovod ali slemenska cesta. Tu pa tam nam privoščijo kakšno drobtinico, in to samo zaradi tega, da ne bi preveč povzdignili svojega glasu. V nizanju obljub(Ni mi znano, da bi se od njih dalo živeti.) o priključitvi k Evropski uniji pa so postali nenadkriljivi mojstri. Morda pa je ta za vse nas edina možna rešitev.
Če na kratko zaključim:Ankete iz sredstev javnega obveščanja kažejo, da organi oblasti izgubljajo zaupanje volilcev, in pri tem ugotavljajo, da vsi skupaj izgubljamo občutek
GOSPA KRITIKA
Velika gospa, ki pozna samo kritiko. Zelo ponosna je na to, kar je. Živi in životari v oblaku kritizerstva. Oblak ji zamegljuje bistvo stvari. Nezmožna je videti drugo plat ene in iste medalje. Rešitev in smer. Najhuje je, da se tega niti ne zaveda, zato se vrti v krogu večnega kritiziranja stvari, ljudi in življenja, ki je zelo krivično in nenaklonjeno gospe Kritiki. Energija, vložena v ta namen, ne prinese nobene olajšave niti izboljšave. Z leti se gospa Kritika izčrpa in zboli. Saj ni čudno, najslabše je zvlekla od vsepovsod in vse shranila v svoje telo in um.
Naše življenje je pusto in prazno, ko se kar naprej pritožujemo nad njim. Ko se pritožujemo in kritiziramo, izgubljamo dragoceno življenjsko energijo. Le kako bomo zdravi in pokončni, ko pa se nenehno ukvarjamo s svojimi boleznimi in diagnozami. Diagnoza je oznaka za bolezen, s katero se ukvarjamo dan in noč. Ne verjamete? Vzemite si čas in dobro poslušajte, o čem se najraje in največkrat pogovarjate. Vsa
Vsi gostje pa so si z zanimanjem ogledali odlično razstavo, ki je bila na ogled v domu Uberš.
pozornost je usmerjena v bolezen in za kaj drugega jo preprosto zmanjka. Pa tako radi bi bili zdravi, zatrjujemo v isti sapi. Mislimo o zdravju in veselju in prišlo bo. Za dve nasprotni si stavri hkrati ni prostora.
V materialnem svetu stare in iztrošene stvari zamenjamo z novimi. Še uporabne popravimo in očistimo, da dobijo svežino in nov lesk. Od petdesetega leta naprej se vse hitro spreminja. Svet, kot ga poznamo in smo ga poznali, izginja. Vse se ruši in podira. Smo v procesu prehoda v novo dobo. Vodnjarjevo dobo. Stare iztrošene misli in navade zamenjajmo z novimi, svežimi, polnimi življenja in radosti. Nobena reklama nam ne ponuja čistila, ki bi učinkovito očistilo nesnago našega uma. Nihče nas ni učil ravni znanja in spoznanja o naravi našega uma. Živimo v času, ki nam ponuja široko paleto osebnega razvoja. Ena izmed njih je tehnika čiščenja uma (clearing).
Čiščenja uma se moramo lotiti z veliko mero občutka in potrpežljivosti. Naučimo se odpuščati. Sebi in drugim. Gospo Kritiko pa pošljimo v pokoj. Poslovimo se od umskih nesnag. Zahvalimo se jim za učenje. Vso nesnago spravimo v roza škatlo, s pentljo zavežimo paket in jo z lepimi mislimi zakopljimo v zemljo, da nikomur ne bo škodovala in da se spremeni v uporabno energijo.
Pomemben je občutek. Občutek, ki nam pove, da starega ni več. Globoko vdihnimo in sprejmimo življenje tako, kot je. Večna sprememba. Pomeben je ritem. Ničesar premalo in ničesar preveč. Če struno premalo napneš, ne zazveni, če jo napneš preveč, poči. Tako nas je poučil Buda. Življenje poteka po zlati sredini. Zlato pa se skriva v našem osebnem številu. Je kompas jMvljenja, ki nas vodi v pravo smer. V srfter smisla življenja in spoznanja samega sebe.
N eta Vergatt
za ceno vrednot, kot so poštenost, znanje, denar in kapital, svoboda, mir, moralna načela, vera itd. Vse te vrednote morajo biti v nekem medsebojnem razmerju- sožitju. Če tega ni, je zdmžbo gotovo nekaj hudo narobe.
Piše se leto 1998. V združenem kraljestvu enega privilegiranega in 191- ih neprivilegiranih županstev se ilirskobistriško uvršča med tista županstva, ki j im j e pripisati kar nekaj NAJ- v negativnem pomenu te besede. V bližnji prihodnosti prav nič ne kaže, da bi kakšen tak NAJ- črtali s tega seznama in mu dali pozitiven predznak. Verjetneje mu bomo dodali še kakšen negativen predznak-če že nismo dosegli naj nižje možne točke stagnacije in nazadovanja. Če pa smo to dosegli, potem lahko upamo, da se bodo kazalci trendov le premaknili v pozitivno smer. Sedaj se izteka štiriletni mandat dvajsetim članom in trem članicam občinskega sveta naše občine. Pošteno bi bilo, če bi bilo v naslednjem mandatu obratno razmerje . Nihče ne more trditi, da to niso bili spoštovanja in zaupanja vredni ljudje, da niso strokovno podkovani, da niso iz različnih strank. Volilci smo zaupali vanje kot v ljudi, ki znajo in zmorejo.Ne bi se ustavljal ob tistih dobrih dejanjih, ki jih je občina (beri občinski svet,župan in občinska uprava skupaj.) naredila v dobrobit vseh nas občanov. Vrnil bi se k spoštovanju in ceni vrednot in navedel, zakaj mi kot občanu te občine ni vseeno, da se je kot rdeča nepretrgana nit v tem štiriletnem mandatu, če se je le dalo, razpravljalo o
-	ali bo župan opravljal svoje delo profesionalno ali ne
-	merjenju moči(do iznemoglosti) svetnikov z obeh bregov
-	obravnavi občinske uprave, ki je bila na udaru, če ni bila na sporedu ena od navedenih tem.
Noben od navedenih primerov do danes ni rešen in ostaja še naprej odprto vprašanje.
Ni mi vseeno, da je bila 12.6.1998 okrogla miza v Domu na Vidmu, kjer se je razpravljalo o problemu narkomanije na Bistriškem in bilo ob tem ugotovljeno, da uživalci mamil (samo za trdo drogo) porabijo dva milijona mark na leto.Občinski svet pa o tem popolnoma nič. Še več kot nič.Zelo vroče debate je imel o statusu vrtca Jožefe Maslo in o tem, ali ena vzgojiteljica dobi tisoč več na mesec. Če to povežem še z vprašanjem srednje šole v občini, nezaposlenostjo, oziroma vprašanjem, kaj pravzaprav nudimo mladini v naši občini, se bojim,da ne bom dobil pravih odgovorov.
Kot članu komisije sklada stavbnih zemljišč mi ni vseeno, da imajo vasi v občini neurejeno kanalizacijo, da teče gnojnica po cesti, da ljudje ne vedo, kam naj se obrnejo,če hočejo rešiti takšne in podobne težave. Po drugi strani pa na nekem drugem koncu občine ne vedo, kaj bi si še izmislili v svoji vasi. In kar si izmislijo, tudi dobijo. Sprašujem se, po kakšni logiki nastajajo takšne razlike. Nujen je dogovor o enotnem komunalnem urejanju prostora v celi občini.Če je občinski svet sprejel odlok ali sklep, da se iz dohodka reklamnih panojev financira izgradnja avtobusnih postajališč v občini, potem je treba tako odločitev samo pozdraviti. Ampak zakaj ni občinski svet ob prodaji kompleksa Mikoza sprejel sklep, da bi del sredstev namenil za prenovo bazena?Iz dohodka davkov od lastnikov vikendov na Sviščakih, od katerega se je v občinsko blagajno v zadnjih treh letih nateklo okrog 10 milijonov SIT, bi občinski svet lahko namenil del teh sredstev razvoju tega za občino pomembnega objekta.In še je tega.Da občani niso zadovoljni z občinsko politiko, priča primer poskusa odcepitve nove občine Podgrad, ki se ni zgodila, zato pa seje zgodila nova kraj evna skupnost Jasen. Itd., itd.Odprtih vprašanj je zagotovo še več.
Viljem Grlj
PO OBČINI
NOVI PLANINSKI KAŽIPOTI
Za območje Snežnika je vsekakor značilen obširen in razvejan sistem cest, gozdnih in planinskih poti, ki popotnika, turista ali planinca marsikdaj spravijo v zadrego. Opazne so pomanjkljivosti na mnogih cestnih križiščih.
Zal doslej ni prišlo do kakšnega posebnega dogovora med upravljale! gozdov, cest in planinci. Zato tudi skromno število prometnih in drugih tabel, ki naj bi popotnikom in voznikom pomagale v labirintu snežniških cest. Moti Uidi neenotnost tabel in kažipotov. Vsako leto ugotavljamo, da ljudje zaidejo na neoznačenih križiščih, zato so dostikrat potrebne prave reševalne akcije, ki so včasih zelo dramatične zaradi iskanja ponoči. Cestno podjetje bi vsekakor moralo na novo pregledati vse ceste, ki vodijo skozi snežniške gozdove, postaviti marsikateri nov prometni znak, nujen tudi zaradi bližine državne meje, ter zamenjati dotrajane in neustrezne prometne kažipote. Gozdarji naj le nadaljujejo s postavljanjem ličnih tipičnih lesenih kažipotov, ki že dobro leto stojijo na območju Mašuna in so se približali tudi Sviščakom. Lepo bi bilo, da bi bilo z njimi označeno celotno področje. Tisoč osemsto metrov dolg cestni odsek “Snežniške ceste”, ki vodi od križišča za Pekel do Obračališča, zgrajen leta 1959 v skupni akciji domačih planincev in vojske, bi vsekakor moral biti vključen v občinski cestni sklad. Tako bi vsaj občasno doživel kakšno popravilo. Cesta se na treh mestih že ruši in prosi strokovnega popravila.
Bistriški planinci se po svojih močeh in skromnih financah že desetletja trudijo z označevanjem planinskih poti, ki vodijo na Snežnik in druge planinske cilje. Samo v zadnjih nekaj letih so označili vsaj 60 km planinskih poti in postavili vsaj sto lesenih kažipotov. Žal pa leseni kažipoti ne trajajo dovolj dolgo. Marsikdaj jih uničijo tudi nepridipravi. In delo je treba opravljati vedno znova.
Obiskovalci Snežnika so v tem letu gotovo opazili dvoje ličnih planinskih kažipotov, ki sojih postavili planinci:
Kozolec pred trnovsko papirnico s kažipotom za planinske cilje na Snežnik, Sviščake, Kozlek in Črni dol ter vabilom na planinske prireditve. Košek cvetja je prispevala Cvetličarna “M”.
Nov kažipot na križišču planinskih poti pri Kapetanovi bajti za smeri Snežnik in Sviščaki usmerja obiskovalce po planinski poti ali cesti
Tekst in sliki: Vojko Čeligoj
PLANINCI
BISTRIČANI NA SLAVNIKU
Slavnik, 4. oktobra. Obalno planinsko društvo Koper je preteklo nedeljo organiziralo že 20. spominski pohod na Slavnik.
Pohoda se je udeležilo vsaj osemsto planincev in ljubiteljev tega 1.028 m visokega vrha. Kot po navadi so se bistriški planinci odločili za vzpon iz Skadanščine. Da je področje Slavnika naravni spomenik, opozarjajo lične table pod vrhom, ki so jih postavile oblasti v skladu z občinskim odlokom o zavarovanju naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov leta 1992. Snežnik, ki pa je Botanični rezervat po sklepu tedanje Ljudske skupščine LRS že od leta 1964, čaka na takšne opozorilne table kar 34 let. Očitno republiški mlini meljejo še počasneje od občinskih. Še dobro, da smo imeli prof. Draga Karolina, ki je znal sam ročno izdelati takšno tablo s svojim orodjem in za svoj denar, sicer bi malokdo vedel za Botanični rezervat na Snežniku.
Tekst in slika: Vojko Čeligoj
NAGRAIENCI IZ PREIŠNIE ŠTEVILKE
Prejeli smo 9 pravilnih rešitev križanke iz 18. številke Snežnika. Žreb je določil da:
1.	nagrado - večerja za eno osebo - "Grili Danilo" prejme Bojan Kastelic, Dobrepolje 19, 6250 Ilirska Bistrica,
2.	nagrado - 3-mesečno naročnino na časopis SNEŽNIK prejme Igor Smrdelj,
Pot na Orlek 20, 6257 Pivka,
3.	nagrado - dve kino vstopnici Kina na Vidmu za predstavo ARMAGEDON (v petek, 30.10.1998, ob 20.30) prejme Jernej Možina,
Mala Bukovica 7a, 6250 Ilirska Bistrica.
Prvi dve nagradi bosta nagrajenca prejela po pošti, tretjo nagrado - kino vstopnici -pa naj nagrajenec dvigne v redakciji časopisa. Vsem nagrajencem čestitamo!
Izrežite izpolnjeno nagradno križanko št. 17 in jo pošljite na naslov:
Uredništvo časopisa SNEŽNIK, KRIŽANKA, Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica.
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli:
1.	nagrada: izdelava vizitk grafičnega ateljeja GA Alma Zejnulovič, s.p.
2.	nagrada: 3-mesečna naročnina na časopis SNEŽNIK
3.	nagrada: dve kino vstopnici Kina na Vidmu.
Upoštevali bomo vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do
ponedeljka, 26. oktobra 1998.
Želimo vam veliko uspeha pri reševanju!
PODGORSKI TABORNIKI SO SLAVILI SREBRNI JUBILEJ
Podgorski taborniki so sredi preteklega meseca, 12. septembra, zasluženo slavili. Pred vsiljivim dežjem so pripravili slovesnost v športni dvorani v Zabičah.
Številnim staršem, vrstnikom in gostom so pripravili prisrčen taborniški večer in v izvirno pripravljenem programu predstavili živahno 25-letno taborniško dejavnost. Franc Šajn je predstavil delovanje tabornikov od samih začetkov pa vse do danes, ko se je zvrstilo v podgorskih taborniških vrstah nad tisoč mladih. O sedanjem delu, dejavnosti in uspehih taborniškega podgorskega rodu, ki ga vodita starešina Rado Fabec in načelnik Branko Uljan, pa so se v številnih nastopih predstavili sami taborniki. Da ima podgorski taborniški rod obilo prijateljev, izpričujejo tudi številna priznanja, ki sojih bili deležni. Sami pa so se zahvalili mnogim društvom in posameznikom, s katerimi sodelujejo.	Vojko Čeligoj
Topole - Večdnevno deževje, ki je zajelo vso Slovenijo, ni obšlo tudi ilirskobistriške občine. Povzročilo pa je tudi nekaj škode. V gornjem toku reke Reke v smeri od Zabič proti Ilirski Bistrici so bila poplavljena polja, s katerih so pridelke večinoma že pobrali, tako da škoda ni bila velika. V dolnjem toku pa je na Toplocu Reka poleg polj ogrozila tudi nekaj hiš. (Slika in tekst: P. Nikolič)
MOŽJE V MODREM
In so prišli Možje v modrem,
Specialci,
Eksperti,
Strokovnjaki za jaške
in so ga utišali -	j
jašek št. 57
In sojih zamenjali Možje v modrem,
Specialci,
Eksperti,
Strokovnjaki za jaške,	1
Pokrove na jaških, tudi Jašek št. 57	j
In namesto Prejšnjega zbora Cankatjevi jaški Sedaj poje neubrano Oktet Cankarjevi jaški,
Manjka mu zborovodja-baritoft Jašek št. 57
In še bodo prišli Možje v modrem.
Specialci
Ekspeti,
Strokovnjaki za jaške In mogoče
Zamenjali še kak pokrov,
A utišati jih ne znajo,
Pevce Cankarjevejaške,
Čeprav so ostali brez zborovodja Jaška št. 57.	I
NAGRADNA KRIŽANKA št. 19
kmetij
STRO-
KOVNJAK
Rešitev nagradne križanke številka 18.:	,
VODORAVNO: KHORANA, ARBORIN, TAR, ECK, GOBARSKA, SREČA, UPORABNIK, TETOVAŽA, VL, ADI, AKONITIN, ONATAS, NOMOTET, NJIVA, ANA ANN, BAKALAR, TON, Tl, AK, RO, OM, HAAG, VSKOK, SIVA STOLPNICA, SAMOOBVLADANJE, ATRI, RAO, PATTON, KILT, NV, AL, ADA
Ob 50-letnici letalske nesreče Josipa Križaja
ŽIVLJENJE ZAPISANO NEBU
Križajev rod izvira iz Bližnjega Orehka pri Prestranku, od koder se je Josipov oče (tudi Josip) po poroki preselil v Koprivo na Krasu. Tu sta z ženo Marijo kupila hišo, izdajala sobe gostom iz Trsta, imela trgovino in gostilno. Starši so imeli troje otrok: sestri Marijo in Stanislavo ter sina Josipa, ki se je rodil 13.
Ned' ^H' družina je močno občutila No 'Ce drve v°jne in z okupacijo Italije tudi Hi fašizem. Oče, zaveden Slovenec, N.trega sina dal v šole v Ljubljano, kjer je jK® 0snovne šole uspešno končal še Ni!?1'*0' faradi vojaške obveznosti se je (tj: 0rn°v in se navdušen nad letalstvom Pod 1 j na razpis za gojenca letalske Nst01C!rske šole in bi* sprejet na šolanje v Hit* ?aPUa pri Neaplju. Med šolanjem ni N f2av> nasprotno, ob zaključku šolanja v je bil med 300 gojenci šole N aS6n za najboljšega gojenca in zato Povojen v “eskadron smrti” pod N Jstv°m poznejšega fašističnega
minictrn Tfola	Pncfnl lp plan
Znamenita fotografija Josipa Križaja v pilotski uniformi iz leta 1944 na sremski fronti.
dva italijanska pilota, ki so jih ujeli republikanci. Sedaj mu je bila zaupana skrb za obrambo sredozemske obale in za področje Katalonije. Po neuspehu republikanske vojske je delil usodo deset tisoč prostovoljcev, ki so
sp nrplrn frflnrrteVth tahnrier 7aln<stni vračali
v svoje domovine. Vrnil se je v Ljubljano. Ker pa je bil politično sumljiv, je znova odpotoval v Srbijo. Zaposlil seje kot letalski inštruktor v Aeroklubu v Somboru in kasneje v pilotski šoli v Smederevski Palanki. Tuje spoznal svojo soprogo, študentko tehnične fakultete in pilotko Jeleno. Na začetku dmge svetovne vojne je Križaj doživel novo tragedijo: z letalsko komando se je pred Nemci umikal čez Kragujevac do Nikšiča in Sarajeva, da bi uničili vsa letala, ki niso smela priti v roke Nemcem. Toda med opravljanjem naloge so ga zajeli novi okupatorji. Spel je bežal. Zatekel seje v Kragujevac. Tudi m je postalo nevarno. V partizane ni mogel zaradi posledicjioškodb, ki jih je dobil pri sestrelitvi letala v Španiji. Z ženo sta iskala zatočišče v Beogradu in kasneje na ženinem domu v Rači, kjer se jima je v lem 1943 rodil sin Miomir. Sledile so nove težave, sedaj s četniki, ki so ga zasliševali in celo zaprli. Znova j e bežal. Kljub težavam z zdravjem in invalidnostjo seje v oktobru 1944 vključil v 21. srbsko divizijo, od koder so ga poslali na letalsko poveljstvoNOVJ vZemun. Odličnoje opravil tečaj na modemih ruskih lovcih Jak 1 in Jak 3 ter se znova izkazal kot odličen pilot. Po prejemu inštmktorske diplome januarja 1945
Letalo DEtVOINTINE DS 71 z znamenito številko 13 na repu Križajevega letala v bojnih poletih v španski državljanski vojni	Foto: V. Čeligoj
je postal komandant 3. eskadrile 112 lovskega polka NOV in na naj zahtevnejših frontah na Sremu, v okolici Šabca, v bojih za osvoboditev Bosne, Zagreba in končno slovenske Štajerske postal znova strah in trepet nemških letalcev z znamenito trinajstico na svojem letalu. Za svoje letalske podvige je prejel številna visoka priznanja.
Po vojni je ostal na visokih vojaških letalskih dolžnostih in bil leta 1946 imenovan za pomočnika komandanta 3. lovske divizije po tehniki pilotiranja, kar j e pomenilo, daje skrbel za strokovno usposobljenost številnega pilotskega osebja te divizije s sedežem v Ljubljani.
Na tej dolžnosti je Josip Križaj dočakal tudi nesrečni 8. oktober 1948, ko je z letalom Jak 3 poletel z ljubljanskega letališča na izvidniški polet proti Reki. S svojega zadnjega letalskega podviga se ni več vrmil. Snežnik, njegove skalne rebri z mogočnim drevjem, so za vedno zaustavile pilota in njegovo železno prtico. Komaj sedemintridesetletni pilot Josip Križaj pa ostaja za Primorce legenda trdoživega in neustrašnega pilota letalca in svobodoljuba.
Vojko Čeligoj
Vir: Mile Pavlin: Slovenski letalski asi, Josip Križaj, Naša obramba 1/2 1985
h/ pilota Josipa Križaja v Koprivi na Krasu, na kateri so leta 1981 odkrili spominsko
\\
"tjboijv.^batske skupine, v kateri so bili IWS!'Pijanski piloti. Josipovo slovensko Sila 1 v.nJegov rod iz nepokorne Primorske N S|e?c’ten vzrok, daje moral že naslednje Ni) jv°jaško suknjo. Razočaran se je Njc |e *ov. Od tedaj so ga klicali na vojaške - %e- 01 rezervista med letalci. Pa tudi od j |e%/?Vra^a*z mnogimi odličji. Izkoristil ^	%a' *etalskih vaj na letališču v okolici
N] letu 1932 s slepilnim
i’ v'etel *>w	3 divpiiimii manevrom
Nstfo in Snežnik ter pristal na ttJ^sker
:tn letališču, tedaj v Jugoslaviji. Za [Nanj"'0, deianieje pričakoval vsaj drobno
ShF...............
'Nlikt K-er Pa tedanja oblast ni hotela
tNja°V S sosednj° Mijo, je letalo vrnila, ' Srbj-Pa ce*° zaprla in ga nato konfmirala J0' Pomagali so mu gostoljubni
domačini v Lešnici in Ložnici kasneje tudi Bjelini v Bosni. Šele čez dve leti je dobil jugoslovansko državljanstvo in se šele tedaj lahko vrnil v ljubljano. Tuje deloval v društvu primorskih izseljencev “Soča” in se vključil v primorsko ilegalno organizacijo TIGR. Nemiren in uporen duh Križaja že leta 1936 vodi v Španijo, kjer so ga bili kot letalca izredno veseli v rapublikanski armadi. Boji s Frankovimi falangisti so bili vse bolj krvavi. Josip Križaj je s svojim letalom, z znamenito številko “13” na letalskem repu, postal strah in trepet sovražnih letalcev. Žal je bil na enem od številnih vojnih poletov sestreljen. Padel je na sovražno ozemlje. Frankovi fašisti so vedeli, da imajo v svojih rokah pomembnega letalca, zato so ga pozneje zamenjali za svoja
”'”c' OŠ Podgora so skupaj z borci obiskali kraj, kjer se je ponesrečil Josip Križaj. Ob P °šči na Jarmovcu - 8. oktober 1990. (Slika: Vojko Čeligoj)
Trenutek spomina na Josipa Križaja
OB 50-LETNICI LETALSKE NESREČE
V četrtek, 8. otobra, je minilo natanko 50 let od takrat, ko se je tragično končalo kratko življenje primorskega letalca in junaka Josipa Križaja. Tistega dne v burnem letu 1948 je njegovo letalo JAK 3 med poletom iz Ljubljane proti Reki - iz danes še nepojasnjenih vzrokov - treščilo v hrib sredi snežniških gozdov.
Spominske slovesnosti, kije potekala ob spominskem obeležju na Jarmovcu tik ob slovensko hrvaški meji, ni preprečil niti dež. Udeležili so se je planinci, borci in člani odbora letalcev prekomorcev, predstavniki Slovenske vojske in policije, gozdarjev, kasneje pa se jim je pridružil tudi Križajev sin Miomir z družino. Zbrani so prisluhih dekletom iz planinske skupine podgorske
Učenke šole v Kuteževem med kulturnim programom in prižiganjem sveč ob spominskem obeležju Josipu Križaju na Jarmovcu
NARAVNE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI
Ogled gradu Prem in Ilirske Bistrice
ogledi po dogovoru Informacije: Mojca Memon, Prem, tel.: 067/86-400
Ogled muzejsko urejene spominske sobe pesnika Dragotina Ketteja
OŠ Prem,
ogledi po dogovoru Informacije: Marija Dovgan, Prem, tel.: 067/86-374
Stalna razstava starih fotografij Ilirske Bistrice
bistro Baladur, Ilirska Bistrica vsak dan od 8.00 do 23.00. Informacije: bistro Baladur, tel.: 067/41-935
Stalna prodajna razstava slik Jožeta Šajna
Picerija Škorpijon, Ilirska Bistrica vsak dan razen torka od 10.00 do 22.00 Informacije: Picerija Škorpijon, tel.: 067/41-332
osnovne šole, ki so v krajšem kulturnem programu obudile spomin na Križaj e vo življenje in njegove letalske podvige. Vojko Čeligoj pa jih je v svojem nagovoru med drugim opozoril na svojevrstno (pa v naših krajih kar pogosto) ironijo: Križaj, ki se je vse svoje življneje boril za svobodo in razumevanje med narodi in državami, je “dočakal”, da obeležje njegove smrti stoji v eni državi, mesto, kamor seje zrušilo letalo, pa se nahajale 300 metrov stran - toda v dmgi državi.
Besedilo in slika: D. Prosen
-

Radio 94 d.o.o.
Kolodvorska 5a 6230 Postojna
Telefon: 067/25-123 in 24-150
1994. leta so se v Postojni dogajale sila zanimive reči
Konec pomladi, oziroma zgodaj poleta leta 1994, je na svet privekal Radio 94. In čez nekaj dni, ko ta malček ni niti še shodil, se je na njegovih valovih, pod strokovnim vodstvom Andreja Bratoža, rodila oddaja
»Prijatelji, ostanimo prijatelji«...
Oktober, 1998...
Oktobra 1998je Andrejeva oddaja, namenjena vsem, ki radi prisluhnejo pristni, domači narodno-zabavni glasbi, ena najbolj priljubljenih oddaj Radia 94. In ogroooomen krog zvestih poslušalcev. Nedvomen dokaz za to trditev je 210 oddaj, nabito polne dvorane ob vsakoletni prireditvi »Prijatelji, ostanimo prijatelji«, ali krajše povedano POP prireditvi, ki jo Andrej Bratož izvede »v živo«, kupi pisem, ki jih dobiva in nenazadnje dejstvo, da se je oddaja, ki je v začetku trajala 35 minut, prelevila v dveurno, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 10.30.
Andrej je v svojih oddajah gostil že več kot 100 ansamblov, ljudskih godcev in instrumenatalistov. Omenimo samo nekatere izmed njih: Slavko Avsenik, Lojze Slak, Franc Mihelič, Stanka Kovačič, Slapovi, Ansambel Ivana Karošca, Ptujskih 5 in še mnogo drugih.
Gostoval je na Radiu Opčine ter sodeloval v žiriji nacionalne televizije za izbor najboljšega valčka v Sloveniji.
S svojo oddajo je Andrej Bratož nedvomno dosegel to, da so ljudje iz naših krajev pričeli drugače gledati na zvrst narodno-zabavne glasbe.
Zato - dragi prijatelji: vabimo vas, da se udeležite MEGA prireditve ob četrtem rojstnem dnevu oddaje »Prijatelji, ostanimo prijatelji«, ki bo 17. oktobra ob 19.30 v Jamski restavraciji v Postojni. Sodelovali bodo: Ansambel Ivana Karošca, Ansambel Snežnik, Ansambel Vrhovec iz Vira pri Domžalah in še nekateri drugi gostje. Andrej obljublja tudi presenečenje!!!
Pa še vesela novica: v prihodnje namerava Radio 94 podobne prireditve organizirati tudi na Bistriškem in v Loški dolini.
Prijatelji; veselimo se snidenja z vami!
OGLASI
I
Občina
Ilirska Bistrica
j l
Suma inženiring d o o
PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA'OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU
OIC Trnovo J
' Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica Č9 I cJ,teWax: 067/41-362
n i
‘TUUUS
Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica
Najem in prodaja prostorov za:
-	proizvodnjo
-	skladiščenje
-	in pisarne
Informacije: tel. 067/81-188
cppiama-pur
?j\P1RN/Oi

>v..______________________________________________________________________________y
ProVITA
Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41-820
ILIRSKA BISTRICA Prešernova "7
6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 067/42-372, fax: 067/41-207
CENJENI KUPCI,
VSAK PRVI TEDEN V MESECU
10 ARTIKLOV V AKCIJI!
TRGOVINA
ANfl
GREGORČIČEVA 2,
ILIRSKA BISTRICA - DOM NA VIDMU TEL.: 067/42-239
*	MUSTANG
*	TREEKING HLAČE
*	TRENERKE
-	ŽENSKE -MOŠKE
-	OTROŠKE
*	JEANS BIG BOSS
*	BUNDE TRESPASS
*	OTROŠKE BUNDE
VABLJENI!
ut	<*,
$ $ &


FIZIOTERAPIJA
:IN TRG0VI1U
Rozmanova ul. 1
W W 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156
zelena zdravila	preventivne in terapevtske
čaji in čajne mešanice	kompresijske nogavice
ortopedski pripomočki	obvezilni program
ortopedski vzglavniki	Chicco program za otroke
madicinska kozmetika	in otroška hrana
Zavarovanim osebam izdajamo tehnične pripomočke na naročilnice (recepte).
■ i primorje ■■
MajdovščinaM
ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA
CENJENIM STRANKAM NUDIMO:
-	vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale,
-	prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov,
-	izposojamo gradbene odre in opažni material.
dremA
PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE d.o.o.
VOJKOV DREVORED 14, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEUFAX: +586 (0)67/81-612, GSM: 041/750-641
V	J
v	11	;
PAPIRNICA
Tomšičeva 6 6250 Ilirska Bistrica tel.: 067/42-215
VSE ZA PISARNO IN SOl°
ŠOLSKE POTREBŠČINE PO ZELO UGODNIH CENAH!
I
KZ

CENIK OGLASOV
1. cela stran	28 x 35 cm	90.000 SIT
2. polovica strani	28 x 17 cm	45.000 SIT
3. četrtina strani	14 x 17 cm	22.500 SIT
4. osmina strani	14 x 8,5 cm	11.250 SIT
5. šestnajstina strani	6,5 x 8,5 cm	5.700 SIT
Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru.
Pokličite: "GA commerce",
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 067/81-297, fax: 067/41-124
h
trgovina in zastopstva d.o.o.
6250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Slovenija Tel.: +386 67 41-913, Tel./Fax.: +386 67 41 -927 Poslovna enota: 1000 Ljubljana, Stegne 31, Slovenija Tel.:+386 61 1592-729, Tel./Fax.:+386 61 1592-741 www.plastochenn.com / e-mail: plastochem@siol.net
PRODAJNI PROGRAM:
GRANULATI:
POLIS TIREN POLIPROPIL EN POLIE TILEN POLIAMID ABS ...
Surovine in polproizvodi za kemično industrijo
ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA
Gregorčičeva 8 6250 Ilirska Bistrica
Hišna centrala: 067/41-198 Uprava - Direktor: 067/81 -4/5

GRAFIČNI ATELJE
ALMA ZEJNULOVIČ s-P'
UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK 4 Bazoviška 40, tel. 067/81-297, fax. 067/41 -1
V	J
Ničiš;
MAR ELA VELIKANKA
Področje ilirskobistriške občine postaja iz leta v leto vse bolj vabljivo za nabiralce gob. Temu so seveda krive gobe, ki jih je letos povsod dovolj. N a zadovoljstvo vseh je letošnja jesen kar deževna in ravno pravšnja za dobro rast gob. Med nabiralci se vedno najde kakšen srečnež, ki na pašniku ali v gozdu najde posebno velik primerek.Tako se je sreča nasmehnila sedemletnemu Mihu Sedmaku. Med igro je na pašniku zagledal marelo, ki je bila nanavadno velika.Njen klobuk je imel premer 41 cm, v višino pa je merila kar 46 cm. Okusna goba je že končala na krožniku.
Tekst in slika: Petar Nikolič
Zbogom nisi rekel, r°ke nisi nam podal, Virno, tiho si zaspal.
zahvala
Ob slovesu našega najdražjega
Jožka Renka
(20.3.1927- 30.9. 1998)
s°sed,
iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in ,	°m, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter nam nudili pomoč
teho, darovali cvetje in sveče, nam izrazili ustno in pisno sožalje ter ga petnih k večnemu počitku.
A 0r- R. Snoju, dr. F. Maroltu, dr. G. Živec Kalan, viš. med. sestrama Božidari l n|k in Loredani Makovec ter ostalemu osebju Zdravsvenega doma lepa ® Za nudeno pomoč, nego in skrb v času njegovega zdravljenja ž Rvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, hvala pogrebnemu °du komunalnega podjetja in pevskemu zboru Dragotina Ketteja. Hvala Kethu posebej in vsem, ki ste mu pomagali in z njim sočustvovali.
Vsi njegovi
PREJELI SMO
k
90. LETNI SLAVLJENKI -ANČKI
'^Arri/
i k- česhtke naše sprejmite to leto,
7akratU dočaka res malo kdo,
Avstrij dolgo °d te8a/ ko vi rodili ste se, a v naših krajih še vladala je.
TOL
Nsr •	n*10 mno8° zdravih vam let,
^jn° pridete do 100 in čez, kvarr| ai zbrana družba na vas,
Vka P!išli smo in kličemo iskreno na glas,
%,j 2'Vela teta Ančka, naša mamica,
Šenka.
Novokrajci
Melbourne, 15.9.98
Spoštovano uredništvo “Snežnik”
Sem naročnik vašega časopisa in z zanimanjem spremljam dogodke iz domačega kraja.
Tokrat vam jaz pošiljam članek iz Avstralije o dogodku, ki se mi zdi vreden omembe. Upam, da ga boste objavili! Gospa ANČKA KALČIČ, ki stanuje v Wodongi (Victoriaj.jepraznovala svoj “90. ” rojstni dan. Rojena je bila v Kuteževem, poročena v Novokračine, v Avstraliji pa je že čez 40 let. Čeprav je to zelo visok življenjski praznik, je teta Ančka še zelo zdrava in čila ženica.
Ob praznovanju njenega tako visokega jubileja smo se zbrali poleg njene ožje družine (hčerke, zeta, vnukinj z možmi in pravnukinje). K njej so prišli tudi nekateri njeni vaščani, prijatelji in pa skoraj vsi NOVOKRAJCI, čeprav so raztreseni po vsej Avstraliji. Prepevalo in plesalo se je dolgo v noč, teta Ančka pa ni nič zaostajala za drugimi, saj je neutrudno menjavala plesalce na podu. Bila je res vesela. Želimo ji, da bi še dolgo živela zdrava in srečna v krogu svojcev in prijateljev.
Živela teta Ančka.
Maria ISKRA
KOLESARSTVO
Orientacijsko kolesarsko tekmovanje
“BUSOLA BIKE 98”
V soboto, 10. oktobra, je Gorsko kolesarski klub “Snežnik” organiziral orientacijsko tekmo. V Parku Nade Žagar se je zbralo 17 tekmovalcev, ki so se razvrstili v ekipe z dvema ali tremi člani. V prijetnem sončnem vremenu je prva ekipa startala ob 10. uri, vsaka naslednja pa z desetminutnim zamikom. Proga je bila speljana po asfaltu, makadamu, travnatem kolovozu, tankovski poti pa tudi po precej blatnih odsekih.
Na kontrolnih točkah je bilo zelo pestro in zabavno. Kolesarji so se pomerili v testu iz orientacije, besedni patonimi, streljali so z lokom, metali kamenje v plavajoče cilje ter v krpanju, menjavanju ib napihovanju zračnic.
Po dobrih štirih urah kolesarjenja sp prvi prispeli na cilj. Zmagala je ekipa Sivcev (M. Žbogar, D. Kovačič, M. Lukančič; čas 4 min 13 sek). Druga je bila ekipa DJ Bobo (I. Derenčin, M. Krebelj; čas 4 min 16 sek), tretja pa Mate (A. Urbančič, E. Bradičič; čas 4 min 15 sek). Vse tri ekipe so prejele pokal in priročno nagrado.
Tekmo smo zaključili v prijetnem vzdušju ob balincu, kjer so bile vse ekipe deležne kosila in napitka. Vsak udeleženec je dobil spominsko majico, ekipa pa zemljevid.
Zahvaljujemo se vsem udeležencem in naslednjim sponzorjem: Ribarnica CERKVENIK, Trgovina TARA, ORAJT, Grafična delavnica BOR, URBANČIČ - Popravilo koles, Diskont URBANČIČ in Diskont SHOP KIRN.
GKK “Snežnik”
NOGOMETNA
ŠOLA
"BISTRC"
Selekcije nogometne šole "Bistre" so v preteklem tednu odigrale kar nekaj prvenstvenih tekem. V konkurenci dečkov U-10 so Bistričani napolnili mrežo nasprotnikov iz Dekanov, z goli Galekoviča (3) in Tomažiča (1) je bil premagan Jadran z rezultatom 4:0.
Mlajši dečki Kosič Ilirska Bistrica so bili na igrišču Kampo poraženi. Favorizirana ekipa v ligi Koper-A jih je premagala z reultatom 0:3. Čeprav so tekmo izgubili, so mali nogometaši pred več kot 50 gledalci, ki so uživali v njihovi borbenosti in preigravanju, pokazali kakovosten nogomet.
Selekcija U-8 so začetniki in so se prvič pojavili na odprti nogometni sceni. Odigrali so tekmo z vrstniki iz ekipe Jadran Dekani ter zmagali s 3:0. Gole so za domačine dosegli Berginc (2) in Fatur (1). Mladinci ekipe Breza Ilirska Bistrica so gostovali v Ankaranu in slavili prepričljivo zmago. Tekma Koperinvest:Breza Ilirska Bistrica seje končala z rezultatom 0:10, zadetke pa so dali: Gaši (3), Kešanski (2), Šlosar (1), Zatkovič (1), Kij un (1), Fabij ančič (1), Kuridža (1). Kadeti Ilirske Bistrice so gostovali v Postojni. Pričakovali so težko igro, vendar so s kakovostno igro nasprotnika ugnali z rezultatom 0:9 (0:4).
NOGOMETNI UTRINKI pripravlja: Petar Nikolič
MASLO NA PRISILNEM DOPUSTU
NK Ilirska Bistrica je po prvenstveni tekmi z ekipo Bilje ostal brez dveh nogometašev. Zaradi rdečega kartona ne sme nastopati na naslednjih štirih tekmah Valden Tomažič. Andrej Maslo, eden najboljših bistriških igralcev nogometa, pa mora zaradi sedmih šivov na arkadi (prvo pomoč so mu nudili v Novi Gorici) na prisilen dopust, ki bo trajal sedem tednov. Trenerja Berginc in Udovič upravičeno razmišljata: "Če bomo tako nadaljevali, bomo kmalu ostali brez članske ekipe. Na srečo imamo dobre mladince, ki bodo "pokrpali" vrzeli."
BODOČI UPI
BISTRIŠKEGA NOGOMETA
Nogometna šola "Bistre", ki deluje v okvira ilirskobistriškega nogometnega kluba, že leta uspešno šolabodoče nogometaše. Med nadarjenimi selekcijami je tudi generacija mlajših dečkov (na sliki), kij o uspešno vodita trenerja Vasj a Novak in Boris Galekovič. Bodoče upe bistriškega nogometa so vključili v ligo tekmovanj MNZ Koper, kjer dosegajo dobre rezultate in z njimi spremljajo svoje kolege iz kadetske selekcije. Trener Galekovič nam je med dragim zaupal, da so med fanti tudi takšni talenti, s katerimi je "milina delati".
Primorska nogometna liga - 7. kolo
PLAMA POČASI NAPREDUJE
Nogometaši Plame iz Podgrada na začetku sezone niso imeli preveč sreče, saj so izgubili že skoraj dobljene tekme. V nedeljo, 11. oktobra, so na stadionu v Podgradu gostili ekipo iz Gažona, ki sojo z napadalno in kakovostno igro premagali z rezultatom 1:0. Da so osvojili tri točke, je v glavnem zasluga vratarja Ivaniča, kije uspešno ubranil enajstmetrovko. Pohvale zaslužijo tudi obrambni igralci, med napadalci pa seje najbolje izkazal Jagodnik. S to zmago so nogometaši Plame dokazali, da se lahko z dobro igro zavihtijo pod sam vrh lestvice. Trener Robert Božič je prvih šest kol komentiral takole: "Vprvih šestih kolih nam ni šlo najbolje, vendar je treba vzeti v obzir, da ima večina naših igralcev poleg nogometa tudi obveznosti v službi ali na študiju. Upam, da bomo nadaljevali z zmagami."
Rezultati sedmega kola: Vipava:Košana 1:0, Plama:Gažon 1:0, MNK Izola:Vodice 6:1, Rakek:Adria 0:3, ekipa Komna je bila prosta.
LESTVICA
MNK IZOLA	7	6	1	0	16:4	19
KOMEN	6	3	3	0	10:4	12
ADRIA	6	3	2	1	12:5	11
VIPAVA	6	3	2	1	10:5	11
PLAMA	6	3	1	2	10:7	10
GAŽON	7	2	3	2	12:12	9
VODICE	6	0	3	3	6:15	3
KOŠANA	6	0	1	5	4:18	1
RAKEK	6	0	0	6	8:18	0
3. SNL - zahod
TELMONT POVEČAL PREDNOST
V osmem kolu 3. SNL - zahod je zasledovalec prvaka Jadrana iz Dekanov doživel drugi poraz in s tem prvakom omogočil še večjo prednost pred ostalimi ekipami. Ekipa Rokava j e prikovana na dnu lestvice, Bistričani pa so doživeli že četrti poraz, ki jih je potisnil še globlje na dno.
Rezultati osmega kola: Telmont Š.Tlirska Bistrica 3:1 (2:1), Brda:Bilje 4:0 (1:0), Avtoplus:Jadran D. 3:2 (1:0), PSC Tolmin:Koperinvest 5:0 (2:0), Rokava:Idrija 2:3 (1:0).
LESTVICA TELMONT Š.	8	7	1	0	23:4	22
JADRAN D.	8	5	1	2	18:7	16
BRDA	8	4	2	2	19:7	14
AVTOPLUS	8	3	4	1	13:8	13
PSC TOLMIN	8	3	3	2	14:9	11
IDRIJA	8	2	4	2	8:9	10
IL. BISTRICA	8	2	2	4	8:14	8
BILJE	8	2	0	6	7:16	6
KOPERINVEST	8	1	3	4	4:20	6
ROKAVA	8	1	0	7	5:25	3
Pari devetesa kola: Idriia:Tolmin. Konerinvest-Rnkava Jadran D.:PSC Tolmin.						
je:Avtoplus, Ilirska Bistrica:Brda.						
ORGANIZACIJA NA NIVOJU, RUS PRVI
Člani kluba jadralnih padalcev PALJUŽIN iz Ilirske Bistrice so poleg tega, da so dobri v jadranju, dokazali tudi, da so dobri organizatorji tekmovanja.Prvič so namreč organizirali in izvedli tekmovanje jadralnih padalcev. Start - vzletišče - je bil s srednjega vrha Kozleka(920m).V tem, za Bistričane vse bolj zanimivem športu, je sodelovalo 22 tekmovalcev iz cele Slovenije, ko so kljub slabemu vremenu dosegli dobre rezultate.
prvega Paljužinovega tekmovanja niso sodelovali člani domačega kluba, ker so bili organizatorji tekmovanja in se ga zato ne smejo udeležiti. Po uspešno izvedenem tekmovanju so se vsi skupaj zbrali v klubu
Med tekmovalci, ko so morali pristati na označeni točki v Jablanici, oziroma pristati čim bližje označenemu mestu, je bila tudi tekmovalka z Vrhnike. Na presenečenje vseh je polete jadralcev na startu in cilju spremljalo kar veliko število gledalcev. Spretni in izkušeni jadralci so za občinstvo izvedli več atraktivnih “vratolomij”. Najboljši rezultat je dosegel
Stanislav Rus - JK Vrhnika, kije pristal najbližje označeni točki -1,18 cm. Drago mesto si j e priboril Jernej Zdešar - JK Polet iz Kamnika, s tretj im mestom pa seje moral zadovoljiti njegov klubski tovariš Robert Ribič. Mojca Rus, Stanislavova soproga, je med moškimi zasedla 6. mesto. Med sodelujočimi
Danilo, kjer j e predsednik bistriškega kluba Margita Udovič vročila najboljšim pokale in medalje, zatem pa so vsi skupaj preživeli prijetno popoldne. O tekmovanju in maloštevilnih tekmovalcih je rekla: ”Vreme je krivo, da je tekmovalo le malo jadralnih letalcev. Zadovoljna sem, da so vsi uspešno startali in pristali Najpomembnejše je to, da nismo imeli nobene poškodbe in da se bomo vrnili srečno domov. O organizaciji, izvedbi tekmovanja in sponzorjih, ki so nam veliko pomagali, bi rekla samo to,da so nam vsestranske pohvale sodelujočih povedale vse. Izkoristila bi priložnost in sporočila, da vabimo vse tiste, ki kakorkoli izražajo simpatijo do našega kluba in letenja; vrata v naš klub so vam odprta. ”
Tekst in foto:Petar Nikolič
RAFTING
Ekipa Rafting kluba "Mrzla uoda" zaključila letošnje tekmovanje za državno prvenstvo
"MRZLA UODA" ŠTIRINAJSTA
Ekipa "Mrzla uoda "med kipečo vodo Save Bohinjke pod Sotesko pri elektrarni.
Ekipa "Mrzle uode" je odveslala še zadnje tri tekme in tako skupno pristala na 13. mestu v spustu ter skupno na 14. mestu v slalomu in spustu.
Na osmi tekmi, ki je potekala 27. septembra na reki Savi v bližini Litije, je domača ekipa na nezahtevni progi I.-II. težavnostne stopnje zasedla 13. mesto kljub dvema rezervnima tekmovalcema in drugačni razporeditvi v čolnu. Tekmovalo je 19 ekip.
Naslednja tekma j e potekala prav tako na Savi, tokrat v bližini Hrastnika. V slabem vremenu ter na tehnično zahtevni progi je posadka "Mrzle uode" zasedla 16. mesto v spustu in 17. mesto v slalomu, na katerem seje v drugem teku prevrnila. Tudi na tej tekmi j e bistriška ekipa tekmovala z rezervnima tekmovalcema in krmarjem.
Zadnja, deseta tekma, je bila 10. oktobra na Bohinjki. Proga je potekala od Soteske pri elektrarni pa do mosta v Bohinjski Beli in je spadala v IV. težavnostno stopnjo. Veslači ekipe "Mrzla uoda" so imeli smolo, saj so pred t.i. "Gibraltarsko ožino" nasedli na eno izmed mnogih skal in tako izgubili veliko časa
/J
ODKUPUJEMO
DELNICE;
SAVA COLOR, GORENJE, FRUCTAL, LUKA KOPER-B, EMONA OBALA KOPER-B IN C, INTEREUROPA-B-C, DROGA-B, ISTRABENZ-B.
* posredujemo na borzi * upravljamo portfelje
ILIRSKA BISTRICA, Cankarjeva 2 Tel.: 067/41-935
^	■■■	-r}
pri reševanju nerodne situacije. Kljub temu je domača ekipa zasedla 16. mesto. Nastopilo je 20 ekip, vendar se jih je uvrstilo samo 18, saj sta se dve ekipi na zahtevni progi prevrnili in bili tako diskvilificirani.
V jesenskem delu prvenstva so za bistriški klub veslali: Danilo Delpiero, Matjaž Sedmak, Simon Godec, Janez Ferlež, Tomaž Šajn, Miha Kirn in Sebastjan Ferlež.
Na vseh treh zadnjih tekmah je suvereno zmagala ekipa Bobri iz Ljubljane. Pred tem so Ljubljančani zmagali tudi na svetovnem prvenstvu na Reki Reventazon v Kostariki in tako postali petkratni svetovni prvaki. Kljub odlični formi pa je ekipa Bobri v letošnjem državnem prvenstvu izgubila tri tekme, kar priča o izredni konkurenci in kakovosti slovenske rafting lige.
Za RK "Mrzla uoda ", Sebastjan Ferlež
©LMN
ILIRSKA BISTRICA
Lestvica po nepopolnem 6. krogu:
1. EURO MB	6	5	1	0	31:10	16
2. ŠD CARINIK	5	4	1	0	29: 7	13
3. KOSIČ ŠULNI	6	4	0	2	24:16	12
4. KOČANIJA	5	3	1	1	20: 8	10
5. LAJSK V.S.E.	7	2	1	4	20:29	7
6. KL. ŠTUDENTOV	6	2	0	4	10:16	6
7. ZLATOROG utd	5	2	0	3	13:25	6
8. KOSEZE	5	1	1	3	11:12	4
9. BRKINI	5	1	1	3	10:16	4
10. PRASLOVAN 001	6	1	0	5	11:40	3
ŠOLSKI ŠPORT - MALI NOGOMET
v
Ekipa OŠ A. Žnideršiča, zmagovalec občinskega prvenstva v malem nogometu za starefa ^
Na turnirju so se pomerile vse šole med seboj in tako odločile o obeti ^ ^ osnovnošolskem prvaku. Letos j e ta naslov osvojila OŠ Antona ŽniderS". ’|ji ^ je v prvih dveh tekmah prikazala največ želje po zmagi. V zadnji tekrtij^ tudi neodločen izid dovolj za potrditev 1. mesta. Solidno igro so prikaz3 *
X
4%
ottie^ ši
igralci ostalih ekip, še posebej tisti, ki trenirajo v vrstah bistriškega nogo^Vj jf Vi
Hnhri h icrralreV. ^	^
kluba. Za kaj več pa jim je manjkalo še nekaj dobrih igralcev, zmagovalcem lahko uspešneje zoperstavili Rezultati posameznih tekem:
OŠ D. Ketteja:OŠ A. Žnideršiča 1:3 OŠ A. Žnideršiča:OŠ Podgora 2:0 OŠ Jelšane:OŠ A. Žnideršiča 1:1
J') k
OŠ Podgora:OŠ Jelšane j | OŠ D. Ketteja:OŠ Jelšah6 N ' OŠ Podgora:OŠ D. KetteF’
Končna razpredelnica je tako sledeča:
1.	OŠ A. Žnideršiča	3
2.	OŠ D. Ketteja	3
3.	OŠ Jelšane	3
4.	OŠ Podgora	3
6:2
10:4
3:5
3:11
Zmagovalce, ekipo OŠ A. Žnideršiča, čaka sedaj področno tekmo'3 ^ ^ ga bo na regijskem nivoju po dogovora prav tako izpeljala Športu3 v Ilirska Bistrica. Bo pa predvidoma v dveh delih, oz. najprej v dveh p0^ . A 3
skupinah in kasneje še s finalom najboljših ekip. Slednje mora biti zakltij 't
do 15. decembra letos.
Tekst in
KOŠARKA
PRVA ZMAGA V DRUGI L
Začetek tekmovanj v 2. SKL - zahod za bistriško ekipo Plama-pur m 0> p|/ ij{ Čeprav so tekmi prvih dveh kolov odigrali na domačem terenu, so obe izgubi*1 ^ pur:Ježica 73:102, Plama-pur:Proton Medvode 62:76). Po dveh kolih slabe f 'ia
odgovornost in požrtvovalnost vsakega posameznega igralca spremenili na b°f
so v soboto, 10. oktobra, na zadovoljstvo treneija Mitje Muhe in tehničnega	Si
Dušana Jenka v Portorožu premagali domačo ekipo z rezultatom 69:75- ■ Ji
posameznik j e bil Jovič, nič manj pa nista zaostajala Grk in mladi Muha. O K Dušan Jenko dejal: "Zavedal sem se, da je že skrajni čas, da zaigramo bolje' narekoval trdo igro. Za zmago je s svojo igro prispeval tudi Race, ki si je poškodbe. Igralci so odigrali tekmo tako, kot se je od njih zahtevalo, zato tddli p
bila vprašljiva."
Prve drugoligaške točke: ekipa Plame-pur letos prvič nastopa v drugi košarkarski ligi -

NOVA SOLA-OBČINSKI PRVAK 98/99
Športna zveza jev ponedeljek, 12. oktobra, izpeljala občinsko prv6^ osnovnih šol v malem nogometu za starejše dečke. V sodelovati nastopajočimi šolami OŠ Dragotina Ketteja, OŠ Jelšane, OŠ Podg0^ posebej z gostitelji OŠ Antona Žnideršiča, so v Športni dvorani v l*1 Bistrici potekale izredno zanimive tekme.
\