Človek se ne sme zaleteti...
Pogovorz
Janezom
Rlglerjem,
kandidatom za
predsednlka
občlnske
skup&čine
Bežtgrad
Oelegatski sistem zori. seme. ki smo ga zaseiali pred štinmi leti, rojeva že prve sadove. Za naml so volitve delegatov, ki bodo v družbenopolitični in mteresnih skupnostih nadaljevaii delo. ki so ga dosedanji delegati opravtii dobro ali malo slabše. Kandidat za predsednika občinske skupščine Beži-grad je dosedanji predsednik Janez Rigler. ki je bil pred tem Že tudl osem let predsednik občinske konference SZDL Ljubljana-Bežigrad. Z njim smo se pogovarjall o Štirih letih detegatskih izkušenj, o nalogah predsednika občinske skupščine in o izho-dtSčih za delo v prihodnje.
-De/stvo /e. da so ekonomski sistemi v preteMosti trajali po nekaj stoletij, mi pa hočemo zdaj v štirih letih popolnoma vpeljati delegatski sistem. Kljub vsern subjektivnim prizadevanjem zato še nismo povsem odpravili stare odborniške miselnosti, Če-prav smo v odločanju delovnih Ijudi in občanov napravili velik korak naprej. Naivni pa bi bili, če bi mislili. da je že vse v redu. Bistveno bo treba spreme-niti predvsem miselnost Ijudi izven delegatskega sistema, v temelinih organizacijah združenega dela. pa tudi v krajevnih skupnostih. Ljudje morajo spoz-nati, da so delegacije njihove, da morajo delavski sveti razpravljati o posameznih problemih. ki so na dnevnih redih občinske skupščine, se povezati z delegacijami.
Delegacije bodo delovale tako, kot bodo v istih sredinah detovale družbenopolitične organizacije. ki jih ne moremo ločiti od delegatskega sistema, kot se je v preteklosti kdaj dogajalo. Delegacije morajo biti žrvljenjsko povezane z družbenopolitičnimi or-ganizacijami, politična struktura se mora dogovarja-ti z deiegati o določenih vprašanjih in tako se bo uresničila vizija deiegatskega sistema - potrjevanje tako dogovonenih stališč v bazi-
Katerim področjem naiega žlvl|en}a )e delegat-ska skupsčina v pretektem mandatu posvetila naj-več pozornostl?
-Delegacije so kljub pomanjkljivostim (preobširni material, kratki roki) odigrale svojo vlogo. Precej pozornosti smo posvetili predvserti gospodarskim vpraSanjem in sezavzemali za to.dasonašidelegati posredovali stališča glede pomembnejSih sklepov s področja gospodarstva tudi na mestno in republiško raven Tako smo zagolovili tudi povezavo delegat-ske baze z vsemi ravnemi odlofianja, le do zvezne skupščine Se nismo prodrli tako, kot bi želeli.«
Vrata predsednika občinske skupščlne so blla nekdaj za občane kraj, kjer naj bl opozarjall na vse probieme, poskušali reševati svoje težave. So v defegatskem sistemu postall delegati posrednlkJ takih žetja all pa si občanl fte vednopodajajo kljuke vrat tovariia Rfgler/a?
»Občani imajo seveda pravico do neposrednih stikov z menoj in lahko rečem. ds to pravico tudi izkoriščajo. Sem prihajajo Ijudje z rifijrazličnejšimi težavami, osebnimi in širšimi, družbenimi. Občani prihajajo predvsem zaradi stanovanjskih, komunal-nih in gradbenih problemov. precaj pa se name
obračajo tudi Ijudje iz gospodarstva. pretežno z operativnimi vprašanji.-
Včasih morda tudl zaradi kakih prednosti, kl na| bt jim Jlh kot predsednik občlnake skupšfiine zago-tovlll?
-Tudi. vendar .protekcije' ni. Res sem včasih po-srednik med izvršnim svetom ali drugimi organi in organizacijami združenega deta. vendar le zato, da skupno poiščemo pot za hitrejšo in učinkovito reši-tev probtemov Večkrat pa smo predvsem posamez-nike napotili do delegatov. naj v bazi rešujejo svoje osnovne probleme. Zato smo pogosto sklicevah ludi predsednike konferenc delegacij ter sez njimi dogo-varjali, kako reševati posamezne probleme. Skušali smo tudi ovrednotlti probleme, ki zaslužijo po dele-gatski poti uvrstitev na dnevni red katerega od zborov občinske skupščine.-
Zanimivo ]e tudi, da ste najbri edini bežigrajskt predsednik z direktnim telelonom - tega nimajo ne pr«dsednlki občinskih organizacij sindlkata. SZDL in ZSMS, niti marsikje drugje na tako odgovornlh tunkcijah. Je to znak vase odprtosti za probleme Bežfgrajačnov in zunanji znak, da je tudi predae-dnlk občinske skupičine prav tako občan kot osta-li?
»Direktni telefon je .zapuščina'. kisemjonastedil, vendar moram priznati, da mi ni nič v&et. Prepogo-sto sem namreč v vlogi telefonista oziroma informa-torja, ko Ijudje sprašujejo za stvari. ki jih opravljajo na obfirni - od davčnih do urbanističnih zadev.«
Kot predsednik ste seveda tarča na)raz(ičnejšlh druitev, družbenlh in politlčnlh organizacij, pa tudi občanov, ko gre za razne phreditve, otvoritvo, sestanke. Najbrž vas kar zasipajo z vablli?
»Kot predsednik obČinske skupščine se moram razumljivo vključiti v družbenopolitifino življenje Be-žigrada, sodelovatl moram na sestankih občinske konference SZDL, sindikata, komiteja- Drugo po-dročje dela je Ljubljana kot skupnost petth občin -in Ljubljana ni enostavna, zato gre ogromno Časa za seje mestne skupščine in drugih organov na mestni ravni, zlasti za usklajevanje stališč s predstavniki ostalih šlirih občin. Za povrh pa je treba dodati še delo v izvršnem odboru skupnosti slovenskih obČin, dei delovanja bežigrajske skupščine pa je tudi sode-lovanje s tremi občinami iz Zagreba, Sarajeva in Beograda. z občinami. s katerimi imamo sorodne probleme in jih zato lahko rešujemo po sorodni poti. To so nekako obveznosli, ki sodijo k mojemu delov-nemu mestu.
Vabil pa prihaja še več, toliko, da mi za vse zmanjka časa. Skušam se opravičiti, na nekatere se odzove podpredsednik, sicer pa grem večkrat tudi sam. Pomemben je namreč stik 2 Ijudmi, v neveza-nem pogovoru često potozijo in povedo, kaj ni prav tudi v našem delegatskem sistemu. Seveda so pogo-stp njihove mtsli in predstave napačne, vendarzame kljub vsemu koristne. Če pa se na vabila ne odzo-vem, včasih zamerijo, kervsi ne razumejo, da pafi ni časa «
še tako vam Časa za zasebno življenje najbrž hitro zmanjka?
»Prav gotovo, saj letos zaradi priprav na volttve nisem uspel niti na srnučanje, včasih pa po .pisarni-škem" delu rad odldem na trimsko stezo na Črnu-čah.»
Za nami so delegatske volltve. Kako ocenjujete udeležbo Bežlgrajčanov?
-Udeležba na volitvah je odraz cetotnega politič-negadelovanjavobčini.Menim.daudeležbavendar ni bifa tako sfaba, Če pa bf se prej več posvetili volitnim imenikom, bi bila še boljša. Tudi dejstvo, da imamo pri nas precej več delovnih organizacij s svojimi Ijudmi v tujini kot po drugih občinah, pove nekaj «
Kakšne pa so zdaj glavne naloge novolzvoljenfh defegatov?
»V perspektivi moramo doseči, da bodo v temelj-nih organizacijah delavski sveti in družbenopolitič-ne organizacije tesneje povezani z defegatsko bazo, da bodo skupno oblikovali stališča in da bodo druž-benopolitične organizacije naspioh vedele, kaj in kako delajo delegatr Stališča beze morajo tudi v praksi postati stališča delegacij. o njih mora sprego-voriti občinska skupščina. Ko smo za vsako sejo natisnili 24.000 izvodov gradiva. smo želeli doseči obveščenost vseh občanov in delovnih Ijudi ter tako zagotoviti najširšo bazo delegatskega sistema. Z izvršnim svetom občinske skupščine pa se bomo moralizdaj zavzeti zakrajšein boljjedrnatemateria-le, gradivo pa mora vodločitevprepustiti ra^pravljal-cem veft možnosti.«
Kakjen pa fe odnos predsedstva obČlnske skup-ičine ozlroma njenega vodstva in družbenopoiitlč-nih organizacij v občkni?
¦¦PriČakujem. da bo po novem slatutu tudi pred-sedstvoobčinskeskupščine imelodoločenopolitič-no koorcjinacijsko nalogo. Nismo rnu dali oblasti, ker ima oblast delegatska baza, vzpostavili pa smo tako predsedstvo, ki bo enakopravno koordiniralo delo z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami za Bežigradom. Delovanje subjektivnih sil pa je seveda zelo zaželeno, potrebno, da vzpodbudijo delegate pri njihovem odločanju-
Kako pa se |e spremenila vloga občinskega upravnega aparata - je tudi ta sledila revolucio-namim spremembam delegatskega sistema?
»Vorganihobčjnskeskupščinesoševednoljudje, ki so obremenjeni z nekdanjo miselnosljo. zato bo novi zakon o državni upravi skušal njihov način dela odpraviti. Državni aparat - aparatskupščine - mora biti Ee servis za delegatski sistem in to mnogo bolj prožen, kot je bil doslej.«
Mesto predsednika občlnske skupščtne zahteva precej odgovorno, večkrat pa tudi ne najbolj prijet-no delo.
-Treba je biti strpen, videti vizijo stvari, za katero se boriš. zato se človek ne sme zaleteti, ampak mora vsako sivar pretehino odločati ali predlagati - v konst druibe ¦¦
Bežigrad je že nekaj časa med najboljšimi slo-vensklmi občinaml po uspehu - bil je dolgo časa na drugem mestu, zdaj pa ga je prehitelo Vetenje. Se bomo vrnlll na drugo mesto?
»Ko pregledujem naše investicije, sem prepričan, da se bomo vrnili na drugo mesto, seveda pa mora-mo rešiti vprašanje, kako bomo 6 investiranih mili-jard dinarjev httro m učinkovito vrnilt.«
Za Bežlgradom živite že prece) časa, vrsta delov-nlh nalog pa vas Je, tovarls Janez Rigler, z občino ln njeniml preblvalci i* posebej povezala?
»Tu sem že 20 let in moram reči. da sem zelo zadovoljen, ker sem doma za Bežigradom. Zato mi je pri srcu, da se obČina razvija, v tem razvoju je tudi moj delež, zato sem na kraj navezan. Prostorsko je Bežigrad utesnjen, zato moramo vsak kvadratni me-ter zemlje pametno izkoristiti, pa bomo tako dosega-li še vefije uspehe."
STANE DROUC