G R A D B EN I VESTN IK LETNIK 31, ŠT. 12, STR. 225—264 LJUBLJANA, DECEMBER 1982 Slovenija ceste tehnika n. sol. o„ ljubljana titova 38 tozd nizke gradnje, maribor 62001 Maribor, Koroška 61, p. p. 254 Telefon 29 881 IZVAJA: # ceste # komunalne objekte # letališča # hidrotehnične objekte # druge objekte nizkih gradenj STRANSKE DEJAVNOSTI: # proizvodnja in iprodaja asfaltnih in betonskih mešanic # proizvodnja in prodaja gramoz­ nih agregatov # 'izvajanje zemeljskih in asfalter- skih del P0DJET1E ZA NIZKE GRADNJE n. sol. o.n.icgra.cl M A R I B O R , S T R M A U L I C A 8 TEL. (062) 23-351 — DIREKTOR (062) 23-696 — P. P. 138 tozd nizke gradnje n. sol. o. Maribor, Strma ulica 8 telefon (062) 23-351 tozd kanalizacija n. sol. o. Maribor, Vita Kraigherja 10 telefon (062) 26-991 Specializirano gradbeno podjetje nizkih gradenj za iz­ gradnjo cest im vseh vrst kanalizacije. Opravljamo vsa asfaiterska dela na prostem in v zaprtih prostorih. Delo opravljamo kvalitetno in v dogovorjenih rokih. Za cenjena naročila se priporočamo. GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE Št. 12 • LETNIK 31 • 1982 YÜ ISSN 0017-2774 V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Adolf Derganc: Articles, studies, proceedings O DELU MARIBORSKEGA DRUŠTVA .............................................. 226 Ludvik Trauner: NAVPIČNI PREMIKI V ELASTIČNEM POLPROSTORU, OBTE­ ŽENEM NA POVRŠJU Z GIBKO MNOGOKOTNO OBTEŽBO . . 227 VERTICAL DISPLACEMENTS IN THE ELASTIC HALF-SPACE DUE TO THE FLEXIBLE MULTANGULAR SURFACE LOAD Vitodrag Kumperščak: UPOGIB SREDNJE RAVNINE V TEORIJI ZMERNO DEBELIH PLOSC ........................................................................................................ 231 THE BENDING OF THE MIDDLE PLANE IN THE THEORY OF MODERATELY THICK PLATES Mirko Pšunder: DILEME IN PROBLEMI OBLIKOVANJA CEN V USMERJENI STANOVANJSKI G R A D N J I ............................................................... 238 DILEMMAS ÄND PROBLEMS OF PRICES’ FORMATION AT GUIDED HOUSING CONSTRUCTION Franc Gačnik: GRADNJA KOMPLEKSA SNG V M ARIBORU................................243 CONSTRUCTION OF THE SLOVENE NATIONAL THEATRE OF MARIBOR Marko Pediček: IZDELAVA IN MONTAŽA STREŠNIH NOSILCEV ZA OBJEKT TELOVADNICE OSNOVNIH SOL V M ARIBORU............................... 246 Franjo Cižek: IZGRADNJA NOVEGA POKOPALIŠČA V MARIBORU . . . . 249 Branko Rosina: ZAGOTOVITEV KAKOVOSTNE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE 251 Janez Bojc: KAKOVOST GRADBENIH D E L .................................................. . 252 An^3i Oblsk-Rosinä' ODLAGALIŠČE POSEBNIH ODPADKOV V METAVI PRI MA­ RIBORU .........................................................................................................253 Franc Avšič: POHORSKA VODA V G R A M O Z N IC O ................................................. 254 Branko Rosina: OBREMENITEV STRESlN S SN EG O M ................................................. 255 Vesti in informacije IN MEMORIAM — FRANJO G ASPERIC.............................................256 News and informations VIII. PROIZVODNO TEKMOVANJE GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE....................................................................................................256 VEČJA VLOGA GRADBENIKOV...........................................................257 DAN GRADBENIKOV 82 .................................................................... 257 ZBOR JUGOSLOVANSKIH GRADBENIKOV NA KOSOVU . . . 258 Informacije Zavoda za raziskavo PREPREČEVANJE DVIGA KAPILARNE VLAGE V ZIDOVIH materiala in konstrukcij Ljubljana Z USTVARJANJEM VODOODBOJNIH PLASTI — drugi del . . 261 Proceedings of Institute for material Janez Kržan in Vera Apih and structures research Ljubljana Glavni in odgovorni ured n ik : SERGEJ BUBNOV L ektor: A LEN K A RAIČ Tehničn i uredn ik : DU ŠAN LAJOVIC U redniški od bor: NEGOVAN BO ŽIC, VLADIM IR CADEZ, JOŽE ERZEN, IV A N JECELJ, ANDREJ KOMEL, DR. MILOS M ARINČEK, STANE PAVLIN , ROM AN STEPANČIČ R ev ijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, L ju bljana, E rjavčeva 15, te lefon 221 587. Tek. račun pri SDK L jubljana 50101-678-47602. T iska tiskarna Tone Tom šič v L ju b ljan i. R ev ija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 250 din, za študente 90 din, za podjetja , zavode in ustanove 2000 din. R ev ija izhaja ob finančni pod pori Raziskovalne skupnosti S lovenije . O delu mariborskega društva Mariborsko društvo gradbenih inženirjev in tehnikov je med naj starejšimi tovrstnimi društvi v Sloveniji, istočasno pa je na glasu, da je tudi v vrsti najdelavnejših. Pri dosedanjem delu je društ­ vo zato prejelo vrsto priznanj, pohval in odliko­ vanj. Ker je tudi današnja številka Gradbenega vestnika plod dela članov društva, je prav, da seznanimo bralce z delom društva v tekočem letu. Načrt za delo društva v letu 1982 je bil spre­ jet na občnem zboru konec preteklega leta, podrob­ neje pa je bil obdelan na delovnih komisijah in v upravnem odboru. Iz bogatega programa dela za letošnje leto navedimo ile dvoje področij, ki sta poleg ostalih dejavnosti zajeli veliko število članov društva. To sta področji predavanj in strokovnih ekskurzij. V letošnjem letu je obsegal program preda­ vanj naslednje teme: hišne gobe in sanacije, grad­ beno regulativo, protipotresno gradnjo in tehnične normative za armirani beton. Razen navedenih pre­ davanj, ki so jih vodili najvidnejši strokovnjaki s posameznih področij, je v okviru aktiviranja stro­ kovnega iznanja in izkušenj vključen tudi sistem okroglih miz. Na teh se obdelujejo pomembnejša tehnična in družbenoekonomska vprašanja, ki z gradbenega stališča zadevajo mesto Maribor in tudi širšo regijo. Tako se mariborski gradbeni strokov­ njaki aktivno vključujejo pri reševanju ključnih gospodarskih vprašanj, ki so odprta v okolju, kjer žive in delajo. Velika udeležba na predavanjih dokazuje, da je zastavljeni program pravilen in življenjski. Omeniti moramo še intenzivne priprave za po­ svetovanje o sanciji objektov, ki je predvideno v prihodnjem letu. Organizirano bo na jugoslovanski ravni, saj je vprašanje sanacije obstoječih, pred­ vsem starejših objektov, povsod aktualno. Pokro­ vitelj tega posvetovanja bo Zvezno združenje grad­ beništva in industrije gradbenega materiala Go­ spodarske zbornice Jugoslavije in Skupščine me­ sta Maribor. Naštejmo še načrtovane in v glavnem že opravljene strokovne ekskurzije v letu 1982: — ogled stanovanjske in komunalne izgradnje ter proizvodnje prefabriciranih betonskih elemen­ tov v Novi Gorici, gradnje HE Solkan in cemen­ tarne Anhovo, — ogled stanovanjske in komunalne izgradnje v Osijeku, Novem Sadu in Subotici, rečnega pri­ stanišča v Osijeku, kanala Donava—Tisa—Donava, avtoceste v gradnji Novi Sad—Subotica ter avto­ ceste Zagreb—Beograd, tovarne prefabriciranih be­ tonskih elementov v Bački Topoli, — ogled gradbišča hitre ceste v Mariboru s pripadajočimi objekti, — ogled stanovanjske gradnje v soseski Nova vas II v Mariboru s pripadajočo komunalno izgrad­ njo, — ogled gradnje objektov v zvezi z izvajanjem programa stanovanjske gradnje in gradnje kme­ tijskih objektov na področju Pomurja, ogled ob­ mejnega prehoda v Kuzmi z rekonstrukcijo ceste ter melioracijskih del v Pomurju. Navedeni področji udejstovanja mariborskega društva ata le del vsestranske aktivnosti, ki jo čla­ ni društva izvajajo v okviru nalog, določenih v statutu društva, v sklepih letne konference in dru­ gih nalog, ki se odpirajo na področjih, kjer delajo člani društva. Tudi sodelovanje društva z mariborsko univer­ zo zasluži, da ga omenimo, saj je pristno in vse­ stransko. Profesorji univerze so člani društva in delajo v njegovih organih, odborih in komisijah ter so v glavnem tudi predavatelji na strokovnih predavanjih, ki jih organizira društvo. Tudi pre­ davanja so v prostorih univerze. Omeniti moramo še povezovanje društva s številnimi drugimi strokovnimi društvi gradbenih inženirjev in tehnikov v Sloveniji in zunaj nje, kar poglablja medsebojne strokovne in družabne odnose, povečuje strokovnost in poklicno poveza­ nost z vsemi gradbeniki v Jugoslaviji. Poleg strokovnih dejavnosti društvo priredi vsako leto družabno srečanje za svoje člane v obli­ ki Gradbeniškega plesa. Društvo sodeluje prek svojih organov, komisij in posameznih članov tudi pri vsakodnevnih druž­ benopolitičnih in strokovnih vprašanjih v Mariboru in širši okolici. Zaradi tega je prav, da zapišemo še to, da je prejelo društvo za svoje dolgoletno de­ lo visoko priznanje, namreč Listino občine Mari­ bor kot posebno družbeno priznanje za uspehe pri razvijanju družbenopolitičnega sistema socialistič­ nega samoupravljanja, gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki so pomembni za razvoj občine, dela in življenja v njej ter njen ugled. Adolf Derganc Navpični premiki v elastičnem polprostoru, obteženem na površju z gibko mnogokotno obtežbo LUDVIK TRAUNER Uvod Znane Bussinesqove rešitve [1] (podajajo na­ petosti, premiike in volumensko deformacijo v po­ ljubni točki homogenega, izotopnega in elastične­ ga polprostora, ki je na površju obremenjen :s koncentrirano silo. Z integracijo teh rešitev po raz­ lično oblikovanih ploskvah (po trikotniku, pravo­ kotniku, krogu, kolobarju itd.) je vrsta avtorjev doslej podala relacije, ki jih s privzetimi aproksi­ macijama pogosto uporabljamo v gradbeništvu pri reševanju najrazličnejših aplikativnih nalog, pred­ vsem pri projektiranju temeljev. Osnovne značil­ nosti integracijskih postopkov Boussinesqovih enačb, ki jih sestavljajo v splošnem težko integra- bilne transcedentne funkcije, je avtor že predhod­ no podal v Gradbenem vestniku [3], [4], [5] in [6], V citiranih delih so prikazane tudi integracijske rešitve, primerne za numerično računanje nape­ tostnega in deformacijskega stanja v elastičnem polprostoru, ki je na površju obremenjen z gib­ kim bremenskim pasom (nasipom) oz. pravokotno oblikovanimi gibkimi obtežbami (temelji). V pri­ čujočem članku bo podan kratek opis popolnejše numerične rešitve za določevanje navpičnega pre­ mika poljubne točke elastičnega polprostora, obre­ menjenega na površju z gibko vertikalno obtežbo v obliki mnogokotnika. Podana rešitev bo aplicira­ na pri računanju usedkov plastovitega zemljin- skega polprostora, ki bo na površju obremenjen s poljubnimi poligonalno oblikovanimi temelji. Numerična rešitev Na sliki 1 je prikazan mnogokotnik z oglišči (1; 2, .. ., j, j + 1, ..., n), ki deluje z enakomerno in zvezno obtežbo q na površju (X, Y) homogene­ ga in izotropnega elastičnega polprostora. Ako si izberemo kartezijev koordinatni sistem (X, Y, Z) tako, da leži poljubna točka Tz na koordinatni osi Z v globini z polprostora, potem lahko podamo navpični premik wz te točke, ki ga povzroča mno­ gokotno oblikovana gibka obtežba q, z naslednjo vsoto: Al - 2 { ^ ) - ( i ) k'* (A w z)i pomeni, glede na orientirano stranico i v usmerjenem in zaključenem poligonu mnogokotni­ ka, pozitivni ali negativni delni navpični premik točke Tz, ki ga povzroča obtežba q, razvrščena po trikotniku z oglišči (0, j, j + 1). Vrednost delnega premika je podana z izrazom (izpeljavo glev v do­ datku B): Avtor: Mr. Ludvik Trauner, dipl. gradb. inž., Kersnikova 11, 62000 Maribor - ifR.»»KiTEf ^ (J-v) [ > i : y w - V fi - ( * M ' i - i % } (2) E in v sta elastičnostna parametra polprostora: deformacijski modul in Poiskonov količnik; p, in ßi sta geometrijska parametra, prikazana na sliki 1 oz. podana v dodatku A; [(A Ii1)̂ i]z/Pi hi [(d I21)/Ji]z/P. sta integracijski vrednosti: = ] + (3) r * j n obremenjen z gibko in mnogokotno oblikovano obtež­ bo g Integracijski vrednosti (3) in (4) določimo z numeričnim integriranjem ali grafično z uporabo diagramov, ki b o prikazani v dodatku C. Uporabnost rešitve Numerična rešitev (1) je primerna za sestavo programa, ki nam omogoča hitro in kompleksno preračunavanje navpičnih premikov v elastičnem polprostoru z uporabo računalnika. Z upošteva­ njem zakona superpozicije, ki je veljaven pri li­ nearni teoriji elastičnosti, lahko hkrati računamo premike, ki jih povzročajo podigonalno oblikovane obtežbe qk (slika 2). Vsaka izmed obtežb qi: (indeks k pomeni zaporedno številko obtežbe) ima lahko drugačno intenziteto, v njej pa so lahko poljubno oblikovane mnogokotne odprtine. Morebitne odpr­ tine v obtežbi qt upoštevamo v računu tako, da zaključene poligone njihovih robov orientiramo v nasprotni smeri, kot je orientiran zaključen poli­ gon zunanjega roba obravnavane obtežbe. Slika 2. Z vzporednimi premiki lokalnih koordinatnih sistemov (x;, y;, z;) od globalnega koordinatnega si­ stema (X, Y, Z) računamo navpične premike poljub­ nih točk T7i elastičnega polprostora, ki jih povzročajo poljubne poligonalno oblikovane obtežbe qb z odprti­ nami Opisane rešitve je mogoče uporabiti tudi za računanje navpičnih premikov v plastovitem zem- ljinskem polprostoru in [4], zadovoljujoč se z apro­ ksimacijo, da je skrček posamezne plasti enak raz­ liki premikov mejnih točk plasti, kot bi se ti dve točki premaknili v homogenem polprostoru z last­ nostmi obravnavane plasti. Kadar so kontaktne na­ petosti v dnu temelja neodvisne od trdnosti temelja oz. od trdnosti celotnega objekta in od deformacij oz. reoloških isovisnosti tal, lahko podane rešitve z zadovoljivo natančnostjo uporabimo za račun po- sedkov gibkih temeljev, kot bo to prikazano v pri­ meru rešitve. Pri preračunavanju medsebojnega vpliva med tlemi in objektom oz. med tlemi in temeljem po metodi izenačevanja posedkov slojevitih tal in pre­ mikov objekta oz. temelja [11] in [12], kjer ob­ jekt oz. temelj diskretiziramo v končne elemente in na podlagi določene mreže višje rednih konč­ nih elementov v dnu temelja določujemo podaj- nostno matriko tal [T], uporabimo zgornje rešitve za preračun podajnostnih koeficientov a;k matrike [T], kot bo to prikazano za neko temeljno ploščo z odprtino v drugem primeru rešitve. Primera rešitve V prvem primeru, prikazanem v tlorisu in na­ risu na sliki 3, smo v petih preračunskih točkah iz­ računali posedke temelja nekega objekta. Temelj je sestavljen iz treh delov: prvi del predstavlja mnogokotnik z oglišči 1 do 8 in je obremenjen z obtežbo qi = 3 • 105 Pa, drugi del ima oglišča 9 do 16 in obtežbo q2 = 1,5 • 105 Pa, v tretjem delu z ob­ težbo qs = 4 • 105 Pa in oglišči 17 do 28 je pravo­ kotna odprtina z oglišči 29 do 32. Temeljna tla ome­ jene debeline sestavljajo tri različno stisljive pla­ sti: glina (CI), pesek (SU) in lapor. Geometrijske in deformacijske karakteristike obravnavanega primera so podane na sliki 3. Izra- t * ] - [ - > — 1 @ © © © © © i - i 0.68G32E -02 G.26874E-Q2 C.76113E-02 G.42202E-02 0.1d446E-02| © |v.u i>0jlE -'J2 ■j. I l4o?c~02 0.94215E-Ö2 0.17458E-Ö2 0.107506-021 © p , 0.47/?3E-v>2 G. l'i'döüL-Ol C .13943E-01 G.86649E-C2 0.4G738E-02| © »0» ü. ■iOüdoC.'Oj ö .1 öU 5 E -ö2 0.40212E-Q1 Ü.3Ö196E-02 ö.29087c-Ö2 © ö.iryI 0.1o43uE-02 O .U ili5 E -o 2 C.63359E-Ö2 0.29183E-01 10.846971-02 I © K v,;" ,0r v . 142J/C -02 G.122Q3E-02 0.90685E -02 Ö.10753E-O1 0.24451E-01 1 — 1 (5) , ___ čun posedkov smo izvršili na računalniku ISKRA DATA 18—20 z uporabo programa ELPOST, ki ga je na podlagi predhodno podanih rešitev sestavil Miran Jeler, gradb. inž., tehnični sodelavec v la­ boratoriju za mehaniko tal na Visoki tehniški šoli v Mariboru. Rezultati posedkov so podani v tabeli 1. Tabela 1. Posedki temelja, podanega na sliki 3 Preračunska točka Posedek [cm] 1 5,48 2 8.15 3 7.56 4 8,25 5 6,20 V drugem primeru bomo prikazali izračun po­ daj nostne matrike tal [T]. V 'tlorisu na sliki 4 je prikazan del mreže končnih elementov, ki so gru­ pirani ob odprtini v dnu nekega temelja. Ploskov­ ni končni elementi, ki so označeni s številkami 21 do 26, imajo tipične trikotne, pravokotne, trapez- ne in mnogokotne oblike. Ako obtežimo ploskve končnih elementov z enotno obtežbo q = 1 • 105 Pa in upoštevamo v narisu na sliki 4 podano sestavo in deformobilnost tal, predstavljajo v središčih končnih elementov izračunani posedki podaj nostne koeficiente aik matrike [T]: SLOVSTVO 1. BoussLnesq, J., 1885, »-Applications des po- tentiels ä l’etude de l’eguilibre et du mouvement des solides elastiques«, Gauthier — Villars, Paris. 2. Suklje, L., 1967, »Mehanika tal«, Univerza v Ljubljani, 480. 3. Trauner, L., 1972. »Določevanje napetostnega stanja v zemeljskem polprostoru z uporabo elektron­ skega računalnika«, Gradbeni vestnik, Ljubljana, št. 10, str. 177—184. 4. Trauner, L., 1975. »Določevanje deformacij­ skega stanja v zemeljskem polprostoru, ki je obreme- Slika 3. Geometrijski, obremenilni in deformacijski podatki za izračun posedkov temelja nekega objekta 1.5 1.5 1,5 i— ,------------- i i i 1 -------- 1--------11111 1 ! i :i i— *------------- i S © 1K 1111 11 i i @ 11111 1.0 1. 0 Slika 4. Diskretizacija nekega temelja v mrežo konč­ nih elementov ter geometrijski in deformacijski po­ datki za sestavo podajnostne matrike tal [T] z uporabo programa ELPOST * * V - ( v xi ) / ( y i " - y i ) I* /« (A/2) (A/3) b = X j - Jk V. J /i ^ H A ) 1----- _____ i____ u______________ m m m m m m CH E = 30* 10 Pav=Q.3S J .6- LTI Ml F=7----!----P—1-----1 i & E = 5 5 * 10 Pr. j*- ~ t = 0.42 7—r-*i— i— n— i— r (A/4) (A/5) (A/6) njen z brezkrajnim gibkim bremenskim pasom«, Grad­ beni vestnik, Ljubljana, št. 11—12, 297—301. 5. Trauner, L., 1976—1977. »Določevanje defor­ macijskega stanja v zemeljskem polprostoru, ki je na površini obremenjen z gibkimi pravokotnimi obtežba­ mi«, Gradbeni vestnik, Ljubljana, št. 11—12/76 in na­ daljevanje v št. 1/77, 243—244, 2—6. 6. Trauner, L., 1976. »Premiki v elastičnem pol­ prostoru dobljeni z integracijo Boussinesqovih enačb«, Magistrsko delo, FAGG — Ljubljana, 70. 7. Trauner, L., 1977. »Računski programi na os­ novi integracij Boussinesqovih rešitev«, Raziskovalna skupnost Slovenije, Ljubljana, 78. 8. Trauner, L., 1978. »Kontaktni tlaki ob dnu poljubne temeljne konstrukcije«, XIV Savetovanje i skupština JDMTF, Sarajevo, 189—197. 9. Trauner, L., 1978. »Uporaba metode končnih elementov pri geomehanskih računih — II. faza«, Raz­ iskovalna skupnost Slovenije, Ljubljana, 81. 10. Trauner, L., 1978. »Diagrami za določevanje navpičnih premikov v elastičnem polprostoru«, Grad­ beni vestnik, Ljubljana, št. 1—2, str. 30—33. 11. Trauner, L., 1980. »Preračunavanje plitvih te­ meljev po teoriji elastičnosti«, Seminar »Novo v grad­ beništvu«, DGIT in VTS Maribor, G3 :1—21. 12. Trauner, L., 1981. »Račun temeljnih konstruk­ cij z aproksimativnimi rešitvami po Boussinesqu«, Raziskovalna naloga RSS, VTS, Maribor, 77. Dodatek A: Relacije za določitev geometrijskih pa­ rametrov • V = )]d^drt 'M j r.„ + I i Lr z7 f (rS a*)*] ̂ { I +1 { Y=Jj r-.o 1 J (B/6) I t - * f J r d r / f O r M * ) ' « f - ' i r-o - - U * 7 f 0 [ * f V * ~ ! r ' i = " 2 ^ A] (B/7) (B/8) - j « r" 2(4-V) J f r d r / f ( r S i 1) = = «l; r-or - i r i ' (B/9) Dodatek C: Diagrami za določitev integracij­ ske vrednosti [ (A Ii1)^ ]^ ̂ Diagrami za določitev integracijske vrednosti [ ^ % i ] z /Pl UDK 624.042 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1982 St. 11, str. 227—234 Ludvik Trauner NAVPIČNI PREMIKI V ELASTIČNEM POLPROSTORU, OBTEŽENEM NA POVRŠJU Z GIBKO MNOGOKOTNO OBTEŽBO Z integracijo Boussinesqovega nastavka je izpe­ ljana numerična rešitev za določevanje navpičnih pre­ mikov v homogenem in izotropnem elastičnem polpro­ storu, ki je na površju obremenjen z gibko in mnogo- kotno oblikovano vertikalno obtežbo. Podana rešitev je primerna za sestavo računalniškega programa, ki omogoča tudi aproksimativno računanje navpičnih premikov v plastovi tem zemlj inskem polprostoru. Uporabnost podane rešitve je prikazana na dveh praktičnih primerih: v prvem primeru je prikazan izračun posedkov temelja nekega objekta, v drugem primeru pa določitev podajnostne matrike tal za neko temeljno ploščo z odprtino. V dodatku članka je podana izpeljava rešitve ter relacije za določevanje geometrijskih parametrov in diagrami za grafično ovrednotenje parcialnih integra­ cijskih vrednosti. UDC 624.042 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1982 No. 11, p.p. 227—234 Ludvik Trauner VERTICAL DISPLACEMENTS IN THE ELASTIC HALF-SPACE DUE TO THE FLEXIBLE MULTANGULAR SURFACE LOAD By integrating the Boussinesque equation one can deduce a numerical solution for the computation of the vertical displacements in the homogenous and iso­ tropic elastic half-space subjected to the flexible and multangularly shaped vertical surface load. The sugge­ sted solution is appropriate for the computer program­ me which can also be used in the approximative com­ putation of vertical displacements in the layered soil half-space. The applicability of the suggested solution has been exemplified by two cases. The first case demonstrates the calculation of the foundation settlements of a building; the second illustrates the definition of the soil deformability matrix for a foundation plate with a hole. The appendix of the article presents the derivation of the solution, the relations for the determination of geometrical parameters as well as diagrams for the graphically evaluation of partial integral values. Upogib srednje ravnine v teoriji zmerno debelih plošč VITODRAG KUMPERŠČAK 1. Uvod Osnovo za reševanje elastostatičnih problemov predstavlja 15 diferencialnih enačb: tri ravnotež­ ne enačbe, šest enačb Hookeovega zakona, ki po­ vezujejo komponente napetostnega tenzorja s spe­ cifičnimi deformacijami in šest enačb, ki povezu­ jejo specifične deformacije is pomiki. V teoriji tan­ kih in zmero debelih plošč se zadovoljimo z line­ arnim Hookeovim zakonom in z malimi deforma­ cijami. To pomeni, da v Taylor j evi vrsti, s katero povežemo pomike dveh bližnjih točk, upoštevamo le linearne člene. Če omejimo obravnavo na ho­ mogene izotropne plošče in privzamemo, da je teža edina volumska sila, potem so osnovne enačbe te­ orije zmerno debelih plošč naslednje: a) Ravnotežne d ax enačbe: d 7xy , d Txz d x + dy ■v - 0Oz d Ley , d Oj S Tyz d x + dy + dz ~ ° Avtor: dr. Vitodrag Kumperščak, dipl. ing., Viso­ ka tehniška šola Maribor, Smetanova 17, 62000 Maribor d T/x d T/y d Oz b) Hookeov zakon: 0X = X @0 + 2 fA, SX, O j = X 0 0 + 2 /J, £y, Lxy — fl /xy, T.xz — /J- sz, Ijz /A J jz c) Beltrami-Michellove enačbe: 1 d2 @i 1 d2 0 i d ox + 1 + v dx2 = 0 A d y + 1 + v dy2 = 0 A Oj + 1 d2 0 i = 0 A Txy 1 1 d2 0 i = 0 1 + v dz2 1 + v d x d y A Txz + 1 d2 0 i = 0 A X y z "f- 1 d2 0 i = 0 1 + v d X d z 1 + v d y d z (3 ) V teh enačbah je v Poissonovo število, 1 in /j, sta Lame j evi konstanti, q je gostota materiala iz katerega je plošča, g je pospešek prostega pada, ostale označbe pa so: d u d v d w d u d v fX = AO X £y = a £z -° y d z d X d u d w d v d w (4)7xz d z d X 7yz — d z d y d2 d2 d2 A — 4“ dx2 dz2 0o == £x 4“ £y £z i 01 = °x + °y + °z V zadnji enačbi je D upogibna togost plošče: 2 E h2 kjer je E elastični modul, 2 h pa je debelina plošče. Enačba (5) je torej osnovna enačba v Kirch­ hof fovi teorije in problematika računanja plošč se v tej teoriji zreducira na problem reševanja dife­ rencialne enačbe (5). Oceno za natančnost Kirch­ hof fove teorije lahko zato ugotavljamo tudi tako, da analiziramo veljavnost enačbe (5). Komponente napetostnega tenzorja smo ozna­ čili s: 0X, oy, Txy,Txz, Tyz, komponente vektorja po­ mika v smeri koordinatnih osi x, y, z, pa z: u, v, w. Pri tem ravnina x, y ileži v srednji ravnini plo­ šče, as z pa je usmerjena v nasprotno smer kot sila teže. Pri reševanju zapisanih enačb moramo še upoštevati obtežbo plošče in robne pogoje. Reševanje osnovnih enačb teorije zmerno de­ belih plošč je precej zapleteno in zato so vse re­ šitve, ki se uporabljajo v praksi (npr. Kirehhoffova teorija, Reissnerjeva teorija) le približne. 2. Kirehhoffova teorija tankih plošč Kirehhoffova teorija plošč, ki se v tehniški praksi največ uporablja, predstavlja le približno rešitev osnovnih enačb teorije zmerno debelih plošč. Zaradi predpostavk, na katerih je zgrajena, je primerna le za tanke plošče in njena uporabnost pri zmerno debelih ploščah je vprašljiva. Osnovne predpostavke Kirchoffove teorije plošč so nasled­ nje: — komponenta napetostnega tenzorja az, ki na zgornji površini plošče uravnoveša zunanjo obtež­ bo q (x, y), je majhna v primerjavi s komponenta­ ma ox in oy 'in jo zato zanemarimo; — komponente napetostnega tenzorja ax, ay in rXy se porazdelijo linearno po debelini plošče; — komponenti napetostnega tenzorja txz in ryz se po debelini plošče porazdelita pairabolično; — pomik točk v smeri osi z (torej pomik w) je neodvisen od koordinate z; — pomika v smeri osi x in y (torej pomika u in v) sta linearni funkciji koordinate z, tako da za točke srednje ravnine velja: u = v = 0. Z omenjenimi predpostavkami in še ob dodat­ nih zanemaritvah lahko iz osnovnih enačb teorije plošč dobimo enačbe za komponente napetostnega tenzorja in pomike, iz enačb za komponente nape­ tostnega tenzorja pa izvedemo še enačbe za enotine sile in momente [3]. Rezultat je tak, da se vse te ko­ ličine izražajo s pomikom w, ki pa je rešitev enač­ be: q 2 g gh z f id iw = d i2 w = — — , d 2 d 2 3. Eksaktna rešitev osnovnih enačb teorije zmerno debelih plošč Mnogi avtorji (glej npr. [5]) so iz osnovnih enačb teorije zmerno debelih plošč izpeljali natanč­ nejše rešitve kot jih daje Kirehhoffova teorija. Ven­ dar so vse te rešitve eksaktne (v okviru teorije (zmerno debelih plošč) le za konkretne primere in niso splošne. A. C. Stevenson [4] je našel eksaktno rešitev osnovnih enačb teorije zmerno debelih plošč ob predpostavki, da je prečna obtežba plošče har­ monična funkcija, v [1] pa je izdelana rešitev, ki je eksaktna v primeru, ko je prečna obtežbo bihar- monična funkcija. S predpostavko, da je debelina plošče konstant­ na in da je prečna obtežba večkrat harmonična funkcija (to pomeni, da velja: dimq (x, y) = 0; m = 1, 2, 3 ,...), je 'avtorju uspelo najti splošne (in s tem eksaktne) rešitve osnovnih enačb teorije zmerno debelih plošč; to je ravnotežnih enačb, enačb Hookeovega zakona in Beltrami-Michellovih enačb. Celoten potek iskanja eksaktne rešitve je podrobno opisan v [2]. V tem članku bomo navedli le nekaj osnovnih izhodišč in nekaj končnih re­ zultatov. Rešitve, ki jih želimo dobiti iz osnovnih enačb teorije zmerno debelih plošč so enačbe za kompo­ nente napetostnega tenzorja in pomiki. Vse te ko­ ličine so v splošnem funkcije koordinat x, y, z in splošne rešitve zanje lahko pričakujemo v obliki konvergentnih vrst: 0i,i = 2 Aij, k zk (7) k = o U = (u, v, w) = {2 Uk zk, 2’ Vk zk, 2 Wk zk) (8) k = 0 k = 0 k = 0 Koeficienti Aij, k, Uk, Vk, Wk so funkcije spre­ menljivk X in y in morajo biti odvisni od prečne obtežbe in robnih pogojev. Reševanje osnovnih eniačb teorije zmerno debelih plošč nadaljujemo tako, da problem prevedemo na področje funkcij kompleksne spremenljivke. Pri tem se pokaže, da se da vseh petnajst diferencialnih enačb eksaktno rešiti, če prečna obtežba zadosti enačbi: q (X, y) = 0; m = 1, 2, 3 , . . . (9) Končni rezultat, ki ga dobimo za komponente napetostnega tenzorja in ipomike je tak, da se vsi koeficienti v enačbah (7) in (8) izražajo s prečno obtežbo (oziroma njenimi odvodi na x in y) in s štirimi analitičnimi funkcijami (imenujejo se na­ petostne funkcije), ki jih določimo iz robnih pogo­ jev. Za primer zapišimo samo enačbi za kompo­ nento napetostnega tenzorja rxy in za pomik w: n + 1 n Txy = 2 Ak zk, w = 2 Wk zk; n = 2 (m + 1) [10) k - o k = 0 V teh enačbah je: m — i d2 Ak — 2 Sk, r A T~ (d ir q) + Sk (11)r = f dx dy m — 1 Wk = A Wk, r d+ q + Wk (12) r = A Sk, m in Wk,m so konstante, funkcije Sk in Wk pa se izražajo z napetostnimi funkcijami in jih torej določimo iz robnih pogojev. Posebno zanimiva je enačba za upogib (pomik w) srednje ravnine, ki jo dobimo iz enačb (10) in (12) tako, da postavimo k = 0. Enačbo, ki jo do­ bimo, lahko zapišemo na naslednji način: A9 _ q 2pgh “ - 1 rdi2w0 = --------------------+ 2 pr Air q, D D r = i v ' kjer so pr konstante. Zapišimo samo pi in p̂ : (8 — 3 v) h2 (454 — 314 v)h4 P l = 10(l — v) D P2 ~ 8400 (1 — v) D (14) Eksakten upogib isrednje ravnine v teoriji zmerno debelih plošč je torej rešitev enačbe (13). Primerjava enačb (5) in (13) pove, da je upogib srednje ravnine, izračunan po Kirchhoffovi teoriji, natančen le tedaj, ko je prečna obremenitev har­ monična funkcija (z+ q = 0). Iz enačb (14) še sledi, da bi sumo v enačbi (13) lahko zanemarili pri zelo majhnih debelinah (plošče in v takih primerila bi iz enačbe (13) dobili enačbo (5). To pa zopet potr­ juje, da je Kirchioffova teorija dober približek le za tanke plošče. Rešitev enačbe (13) lahko zapišemo na nasled­ nji način: wo = wo’ + w’, (15) kjer je wo’ rešitev enačbe (5) in predstavlja torej upogib srednje ravnine izračunan po Kirchoffovi teoriji, pomik w’ pa je rešitev diferencialne enačbe: m — 1 di2w’ = 2 p t AiTq (16) p = i Omenimo še, da se enačba (13) ujema z enačbo za upogib srednje ravnine v Reissnerjevi teoriji, če v sumi upoštevamo le prvi člen. Torej je upogib srednje ravnine, izračunan po Reissnerjevi teoriji, eksakten le takrat, ko je prečna obtežba bihar- monična funkcija (zli2 q = 0). 4. Rešitev konkretnega primera Za zgled izračunajmo upogib srednje ravnine iz eksaktne enačbe (13) in po Kirchoffovi teoriji za konkretni primer. Za primer vzemimo okroglo plo­ ščo s polmerom R, ki je vzdolž roba togo vpeta in obremenjena z radialno simetrično obtežbo: ( v°' Vq = A 11— — I ; A = const. (17) Ko na enačbi (17) večkrat uporabimo operator Ai, dobimo: A i q = ■ 8 A R2 di2 q = 64 A R4 (18) di3 q = 0 Iz enačbe (9) sledi: m = 3, tako da sta v sumi (13) od nič različna le prva dva člena. Ker je plo­ šča vpeta, moramo enačbi (5) in (13) reševati z upoštevanjem naslednjih robnih pogojev: w0 (r = R) = 0, dwo r = H (19) Enačbi (5) in (13) rešimo z enostavnim inte­ griranjem in za upogib srednje ravnine dobimo naslednji rezultat: a) s Kirchhoffovo teorijo: AR4 w — w0’ = — 2304p- (23 — 52 a2 + 36 a4 — 8 a6 + Q gh a8)- 3 7 D (1- a2)2; a =' R ( 20) b) z eksaktno teorijo: wo = wo’ + w’, kjer je: (8 — 3 v) AR4 ( h ) 2 720 (1 — r) D [ R J (— 5 + 12 a2 — 9 a4 + + 2 a6) + (454 — 314 r) AR4 8400 (1— v) D (1 — a2)2 (21) Funkcija w ’ predstavlja torej dodatek k upo­ gibu srednje ravnine, izračunanem po Kirchhoffovi teoriji. Iz enačbe (21) je razviden vpliv debeline iplošče, ki z debelino plošče narašča, pri majhnih debelinah pa je zanemarljiv. Izpustimo člene, ki vsebujejo vpliv teže, in iz­ računajmo za koliko odstotkov je upogib srednje ravnine v točki r = 0, izračunan po Kirchhoffovi teoriji, nenatančen. Želimo torej izračunati koli­ čino: wo (r = 0) — wo’ (r = 0) w’ (r = 0) w0’ (r = 0) w0’ (r = 0) ^ V zadnji enačbi upoštevamo enačbi (20) in (21) in ko vstavimo v = 0,3, dobimo: w’ (r = 0) /r h'|2 w0’ (r = 0) = 7,04 [ R J (23) Pri debelini h = 0,1 R je torej upogib srednje ravnine, izračunan po Kirchhoffovi teoriji, za 7®/o premajhen, pri debelini h = 0,15 R pa že za 15,5®/». Pri debelini h = 0,05 R je razlika samo še 1,76®/», kar je v praksi verjetno zanemarljivo. Na koncu še ponovno poudarimo, da je v Kir­ chhoffovi teoriji pomik w neodvisen od koordi­ nate z, eksaktna rešitev za ta primer, ki bi jo do­ bili iz enačb (10) in (12), pa bi v tem primeru bila: 8 w = 2 Wk zk (24) k = o Koeficient wo (upogib srednje ravnine) smo zapisali z enačbami (20) in (21), preostale pa bi dobili iz enačbe (12). Ker je namen tega članka predvsem obravnava upogiba srednje ravnine, pre­ ostalih koeficientov ne bomo izpisali. Vsi napotki za računanje preostalih koeficientov, za računanje komponent napetostnega tenzorja ter pomikov u in v, so podrobno opisani v [2], Končne rezultate, ki jih dobimo, lahko zapišemo kot vsoto dveh de­ lov. Prvi del se ujema z rešitvijo po Kirchhoffovi teoriji, v drugih delih, ki se izražajo z višjimi po­ tencami koordinate z, pa je razviden vpliv debe­ line plošče, ki z rastočo debelino narašča. Podobne rezultate dobimo tudi za enotine sile in momente. Literatura 1. V. Kumperščak: Posplošitev Stevensonovega modela upogiba ravne homogene plošče z aplikacija­ mi, Visoka tehniška šola Maribor, 1981. 2. V. Kumperščak: Splošna rešitev osnovnih ela- stotatičnih enačb teorije plošč z analitičnimi funkci­ jami, Visoka tehniška šola Maribor, 1982. 3. E. Prelog: Mehanika konstrukcij. Fakulteta za strojništvo, Ljubjana, 1974. 4. A. C. Stevenson: On the Equlibrium of Plates, Phil. Mag., London, 1942. 5. S. Timošenko, S. Vojnovski-Kriger: Teorija plo­ ča i ljuski. Građevinska knjiga, Beograd, 1962. GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1982 št. 11, str. 234—237 Vitodrag Kumperščak UPOGIB SREDNJE RAVNINE V TEORIJI ZMERNO DEBELIH PLOŠC V V članku obravnavamo upogib srednje ravnine homogenih izotropnih plošč s teorijo zmerno debelih plošč. V okviru teorije zmemo debelih plošč je na­ kazana izpeljava natančne enačbe za upogib srednje ravnine in enačb za komponente napetostnega tenzorja in za pomike. Enačbo za upogib srednje ravnine upo­ rabimo na konkretnem primeru in rezultat primerja­ mo s Kirchhoffovo teorijo. GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1982 No. 11, p. p. 234—237 Vitodrag Kumperščak THE BENDING OF THE MIDDLE PLANE IN THE THEORY OF MODERATELY THICK PLATES In this article the bending of the middle plane of a homogeneous and isotropic plate is treated by the theory of moderately thick plates. The derivation of the exact equation for the bending of the middle plane and the equations for the components of the stress tensor and for the displacements are indicated. The equation for the bending of the middle plane is applied for the particular case and the results are compared to the results of Kirchhoff’s theory. Dileme in problemi oblikovanja cen v stanovanjski gradnji 338.523.1:69:643 MIRKO PŠUNDER Problemi in dileme na področju oblikovanja cen v stanovanjski gradnji so prisotni že od tre­ nutka, ko smo leta 1965 prešli na tržno gradnjo stanovanj in so prisotni tudi po letu 1974, ko smo z ustanovitvijo samoupravnih stanovanjskih skup­ nosti osvojili družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Delovanje tržnega mehanizma, ki je povzročal vrsto problemov, smo leta 1974/1975 nadomestili z drugimi mehanizmi — družbenimi dogovori (o na­ činu oblikovanja cen v stanovanjski graditvi, o ra­ cionalizaciji stanovanjske graditve, o usmerjanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje stano­ vanj, itd.) in samoupravnimi sporazumi o gradnji stanovanj v občinah. V letu 1980/1981 pa smo do­ datno k temu 'sprejeli še dva pomembna zakona: zakon o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/1980) in zakon o sta­ novao j;skem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/1981). Vsi ti novi mehanizmi našega samoupravnega socialističnega sistema, ki so v globalu opredelje­ ni tudi z ustavo in zakonom o združenem delu pa (zahtevajo v marsičem bolj poglobljene pristope in deloma nove teoretične pojasnitve ter na tej pod­ lagi ustreznejšo operacionalizacijo aplikativnih re­ šitev. Takšna potreba se kaže še zlasti v zvezi z opre­ delitvami Družbenega dogovora o načinu obliko­ vanja cen v stanovanjski graditvi (Uradni list SRS, št. 6/1975 in št. 8/1978). V tem prispevku obravnavamo najprej teore­ tična izhodišča in nato praktično aplikacijo obliko­ vanja cen v družbeno usmerjeni .stanovanjski grad­ nji. 1. Tričlenska razlaga vrednosti stanovanjskih objektov Delovno vrednost kot osnovo oblikovanja cen smo obravnavali že v prispevku, ki je objavljen v 3. številki letošnjega Gradbenega vestnika. Ugo­ tovili smo, da se po teoriji delovne vrednosti vred­ nost zgrajenega stanovanjskega objekta določa z družbeno potrebno količino tekočega dela, ter z družbeno potrebnim potroškom sredstev kot druž­ beno potrebnega minulega dela. Posebnost na stanovanjskem področju pa je ta, da se kompleks družbenega minulega dela, ki ga absorbira stanovanjska gradnja, ne pojavlja sa­ mo v stroškh izvajalca gradbenih del, tmeveč — da se precejšen del minulega dela pojavlja v družbe­ nih stroških zunaj gradbene operative za pripravo urbanistične dokumentacije, za odkup in pripravo zemljišč, za komunalno ureditev zemljišč in za vr- Avtor: Dr. Mirko Pšunder, dipl. grdb. inž. SGP Konstruktor, Maribor sto drugih stroškov, ki niso zajeti v gradbeni ceni izvajalca stanovanjskega objekta. Zaradi te posebnosti družbenih stroškov je po­ trebna tričlenska razlaga vrednosti stanovanjskih objektov, kar pomeni, da substanco vrednosti sta­ novanjskih objbktov tvorijo: — družbeno delo v fazi priprav, — potrebno tekoče delo izvajalcev gradbenih del in — miinulo delo, ki je vloženo v družbeno po­ trebno porabo gradbenega materiala in delavnih naprav. 2. Normalna cena stanovanjskega objekta Kategorija normalne (ravnotežne) cene teme­ lji na dveh predpostavkah: na predpostavki svo­ bodne konkurence in na predpostavki izenačenosti ponudbe in povpraševanja. S funkcionalnega vidi­ ka mora normalna cena odražati produktivnost de­ javnikov, ki sodelujejo v proizvodnji blaga in zago­ toviti seveda tudi razširjeno reprodukcijo teh de­ javnikov. Z enim delom mora torej biti normalna cena v sorazmerju s količino tekočega dela, v dru­ gem delu pa v sorazmerju s količimo minulega dela. Načelne opredelitve takšne normalne cene so podane tudi v ustavi SFRJ in v zakonu o združe­ nem delu z določili o pridobivanju dohodka v od­ visnosti od proizvodnosti tekočega dela in uspeš­ nosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot s svojim in družbenim minulim delom ter od prilagajanja proizvodnje tržnim potrebam. Kot eno od možnih oblik operacionalizacije teh na­ čel lahko povzamemo naslednjo enačbo 'kratkoroč­ ne ravnotežne cene:1 f D — Da NC = ms • e + am . izk + td • k • p • “ + s •u Da 1 + 1 d _ - “ š ” J NC = normalna cena pri uravnovešeni po­ nudbi 's povpraševanjem; ms = materialni stroški na enoto proizvo­ da; e = koeficient gospodarnosti materialnih stroškov; am = amortizacija po normalnih stopnjah; izk = koeficient izkoristka zmogljivosti in gospodarnosti naložb; td = tekoče delo za proizvod; 1. Mirko Jamnik: Sistem robne privrede, tržište i cene. Centar za ekonomska istraživanja, Beograd 1980, stran 160. k = koeficient kvalificiranosti tekočega dela in pogojev za proizvodnjo; p = raven produktivnosti živega dela; D — Da = celoten dohodek v gospodarstvu (D) minus del dohodka (Da), ki ga mora gospodarstvo izločati v poslovne sklade; Z = tekoče delo v celotnem gospodarstvu (število delavcev ali delovnih ur); ^ _ poprečni znesek dohodka na delavca Z v gospodarstvu za vse vrste porabe; s --------= vrednost angažiranih poslovnih sred- ^ štev na delavca v panogi; u = koeficient učinkovitosti izkoriščanja osnovnih in obratnih sredstev; S = angažirana osnovna in obratna sred­ stva v celotnem gospodarstvu. To je precej posplošeni opis normalne cene, ki pa odseva objektivne zakonitosti oblikovanja cen in reprodukcijsko funkcijo cene, kar je skladno z bistvenimi opredelitvami v zakonu o združenem delu, po določilih katerega je pridobivanje dohod­ ka odvisno od tržne realizacije in od kakovostnih ravni gospodarjenja. Te ravni gospodarjenja se v enačbi normalne cene kažejo v kvantitativnih do­ ločevalcih stroškov za material (ms), amortizacijo (am), tekoče delo (td) in poslovna sredstva (s) ter v kvalitativnih določevalcih za gospodarnost ma­ terialnih stroškov (e), izkoristek zmogljivosti in gospodarnosti naložb (izk), za kvalificiranost teko­ čega dela in pogojev dela (k), produktivnost živega dela (p) in učinkovitost izkoriščanja poslovnih sredstev (u). Vidimo torej, da poleg družbenih dejavnikov vplivajo na normalne cene v največji meri prika­ zani kvantitativni in kvalitativni določevalci, ki dela. Cena za stanovanjski objekt oz. stanovanje je kot normalna cena jasno višja, ob večjih potroških predstavljajo v bistvu integralno produktivnost ms, am, td in s, ki jih narekujejo lokacijske in pro­ jektne zahteve in tudi ob nižji skupni produktiv­ nosti faktorjev e, izk, k, p in u. Tako formuliranim teoretičnim zahtevam pa morajo normalno slediti vse v praksi osvojene me­ tode oblikovanja cen, razen v primerih, ko želimo z metodami oblikovanja cen slediti tudi delovanju rente. Dejstvo je, da se pri prostem oblikovanju cen za stanovanja renta pojavlja kot gradbiščna renta (diferencialna renta), če so za to izpolnjeni pogoji. Izhaja iz naravnih karakteristik zemljišča (diferencialna renta I) in vlaganj v ureditev grad­ benega zemljišča (diferencialna renta II). V družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji se nam ponuja priložnost, da to rento zajamemo v prodajni ceni m2 stanovanja in tako cene stano­ vanj pravilno diferenciramo. 3. Struktura prodajne cene stanovanjskih objektov Iz načelnih opredelitev vrednosti stanovanj­ skih objektov izhaja to, da moramo pri stanovanjih razlikovati: — polno družbeno ceno, ki ustreza navedeni tričlenski razlagi vrednosti stanovanjskega objek­ ta in — dejansko prodajno ceno stanovanja, ki je lahko iz socialno-političnih razlogov nižja od pol­ ne družbene cene stanovanja (za del družbenega dela v fazi priprave). V vseh družbenih skupnostih, kjer obstaja tr­ žišče stanovanj (lastniška stanovanja) je prisoten interes, da se polna družbena cena zniža ter tako približa možnostim nakupa. V nekaterih zahodno­ evropskih državah obremenjujejo prodajne cene stanovanj le s tolikimi družbenimi stroški, da te za dvoinpolsobna stanovanja ne presegajo pet popreč­ nih letnih osebnih dohodkov zaposlenega. V splošnem lahko zapišemo, da je prodajna cena stanovanja sestavljena iz naslednjih prvin: PC = Cg + Ckoz + Cds PC — prodajna cena stanovanjskega objekta, Cg — gradbena cena stanovanjskega objekta, Ckoz — cena komunalno opremljenega zemlji­ šča, Cds — cena drugih stroškov, ki bremenijo sta­ novanjski objekt. Vseh teh prvin cen in tudi prodajne cene sta­ novanjskega objekta pa običajno ne prikazujemo za ves stanovanjski objekt, temveč preračunano na m2 stanovanja in jih bomo v nadaljevanju oz­ načevali s črtico (’), ko se bodo te nanašale na m2 uporabne (neto) stanovanjske površine. 4. Možnosti oblikovanja cen za stanovanjske objekte Izhajajoč iz teoretičnih izhodišč normalne ce­ ne in upoštevaje strukturo prodajne cene iz pred­ hodne točke se nam v družbeno usmerjeni gradnji stanovanj ponujajo naslednje možnosti oblikova­ nja cen: — z zbiranjem večjega števila ponudb, — z odprto kalkulacijo stroškov in — s parametričnim oblikovanjem cen. 4.1. Gradbena cena stanovanjskega objekta Cg = Cgd + Cod + Cid Cg — gradbena cena stanovanjskega objekta, Cgd — cena gradbenih del, Cod — cena obrtniških del, Cid — cena instalacijskih del. Gradbena cena stanovanjskega objekta pred­ stavlja za sedaj v strukturi cene ca. 75 odstotkov prodajne cene m2 stanovanja. Oblikujemo jo lahko na vse tri nakazane načine. Vprašanje pa je, ka­ teri od nakazanih načinov uspešneje zagotavlja približevanje normalni ceni. Če v nadaljevanju našega razmišljanja poleg teoretičnih izhodišč upoštevamo še merila ,za obli­ kovanje cen po novem zakonu o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/1980), lahko ugotovimo, da se gradbena cena kot normalna cena stanovanjskega objekta oz. m2 sta­ novanja v naših razmerah ne zagotavlja ne z zbi­ ranjem večjega števila ponudb niti ne z odprto kalkulacijo stroškov. To velja seveda za primer, ko želimo v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji oblikovati gradbeno ceno 'kot izhodiščno ceno pred izdelavo projektov za pridobitev gradbenega do­ voljenja — torej na podlagi lokacijskih pogojev in projektnih zahtev (programa) stanovanjske skup­ nosti. In le takšne primere oblikovanja gradbene cene bomo obravnavali v nadaljevanju. Zbiranje večjega števila ponudb za oblikovanje gradbene cene stanovanjskega objekta oz. stano­ vanja, ki kot način oblikovanja cene ustreza prve­ mu kriteriju oblikovanja cen po zakonu o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (razmerja med ponudbo in povpraševanjem na notranjem trgu) ne more zagotoviti normalne cene. Tržni mehani­ zem namreč ne nudi izenačenosti ponudbe in pov­ praševanja in so zato razmerja med ponudbo in povpraševanjem nestabilna, poleg tega pa imamo na strani ponudbe pogosto opravka z omejenim številom ponudnikov, kar je še posebej značilno za ponudbo gradbenih storitev v manjših občinah oz. v manjših mestih. Normalne gradbene cene tudi po drugem na­ činu oblikovanja cene, to je z odprto kalkulacijo stroškov ni možno zagotoviti. Odprta kalkulacija stroškov sicer ustreza tretjemu merilu za oblikova­ nje cen po zakonu o temeljih sistema cen in druž­ beni kontroli cen (gibanje poprečne proizvodnosti dela in smotrne uporabe sredstev za proizvodnjo), ni pa v času oblikovanja cene na razpolago osnov za odprto kalkulacijo, to je popisov del za grad­ bena, obrtniška in instalacijska dela, pa tudi ne družbeno verificiranih normativov. Normalno gradbeno ceno stanovanjskega ob­ jekta (m2 stanovanja) lahko kot izhodiščno obliku­ jemo s parametričnim oblikovanjem cene. Ta način ustreza v celoti tretjemu kriteriju oblikovanja cen po zakonu o temeljih sistema cen in družbeni kon­ troli cen (gibanje poprečne proizvodnosti dela in smotrne uporabe sredstev za proizvodnjo) pa tudi zahtevam družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji. Ta način, ki nam edini omogoča oblikovanje normalne gradbene cene pred izdelavo projektne dokumentacije temelji na predpostavki, da je med normalnimi cenami stanovanjskih objektov, ki se razlikujejo po lokacijskih in projektno-program- skih zahtevah (ali samo po lokacijskih zahtevah) neka določena soodvisnost, ki jo lahko izrazimo z vrsto lokacijskih in projektno-tehničnih paramet­ rov. Torej: Cg = Cgš + Cgs (Eg — Fgs) Cg; — gradbena cena m2 stanovanja, Cgs — normalna gradbena cena m2 sorodnega ob­ jekta (bazna cena), Fg — vsota lokacijskih in projektno-tehničnih parametrov objekta za katerega ceno išče­ mo, Fgs — vsota lokacijskih in projektno-tehničnih parametrov objekta, za katerega nam je cena znana. Iz teoretičnih izhodišč izhaja, da so lahko lo­ kacijski in projektno-tehnični parametri odvisni izključno od kvantitativnih določevalcev (ms, am, td in s) normalne cene, saj so logično ti različni za različne objekte, ki go grajeni po različnih urba­ nističnih zahtevah (lokacijskih zahtevah) in po raz­ ličnih projektno-programskih zahtevah (ali samo po različnih lokacijskih zahtevah), medtem ko so kvalitativni faktorji skupne produktivnosti (e, izk, k, p in u) različni pri različnih proizvajalcih, če­ tudi so objekti enaki in na lokacijske in projektno- tehnione parametre ti ne morejo imeti vpliva. Tem izhodiščem ustrezajo lokacijski in pro­ jektno-tehnični parametri iz Metodologije za izra­ čun vrednosti stanovanj.2 Izhajajoč iz načelnih opredelitev normalne ce­ ne pa je upravičeno postaviti vprašanje uporabe nekaterih parametrov. Vprašanje je, ali je pri obli­ kovanju izhodiščne cene dopustno priznavati tiste projektno-tehnične parametre, ki se nanašajo na ekonomičnost projekta in na katere vpliv nimajo niti lokacijske zahteve niti projektno-tehnične (pro­ gramske) zahteve stanovanjskih skupnosti, temveč zgolj projektanti in tehnologi. To so parametri funkcionalnosti zasnove (razmerje med gradbeno in uporabno stanovanjsko površino), porabe armature in porabe betona. Fo našem mišljenju nam ti pa­ rametri lahko koristno služijo le za interno pre­ sojo ekonomičnosti projektne dokumentacije in pa v primerih, ko se oblikuje gradbena cena na pod­ lagi že izdelane projektne dokumentacije, ki je ni izdelal ponudnik gradbene cene niti ta ni imel mož­ nosti vpliva na izdelavo projektne dokumentacije. 4.2. Cena komunalno opremljenega zemljišča Ckoz = Cz + Ck + Cuz Ckoz— cena komunalno opremljenega zemljišča, Cz — cena zemlje, Cuz — cena ureditve zemljišča. Cena komunalno opremljenega zemljišča pred­ stavlja za sedaj okoli 15 odstotkov prodajne cene stanovanjskega objekta. Sicer pa je ta odstotek ze­ lo različen in variira v posameznih občinah od ob­ jekta do objekta, še bolj pa med občinami, kar je posledica tega, da v nekaterih občinah prodajne ce­ ne stanovanj razbremenjujejo s cenami komunalij in zemljišč, v drugih pa ne. Zaradi takšne neenot­ 2 Biro gradbeništva Slovenije: Metodologija za iz­ račun vrednosti stanovanj. Ljubljana 1976. nosti nastopajo velike razlike v prodajnih cenah stanovanj, in to celo v istih občinah. Zato bi bilo pravilno, da bi se cena komunalno opremljenega zemljišča določala sporazumno in ne­ odvisno od vsakokratnih konkretnih stroškov ko­ munalnega urejanja in priprave zemljišča. V sistemu družbenega dogovarjanja in samou­ pravnega sporazumevanja se nam ponuja prilož­ nost, da to prvino cene določimo v odvisnosti od gradbene cene stanovanja s pomočjo indeksov za posamezno mestno cono: Ckoz = Cg • ic ic — indeks cone. Indeksi cone (ic) bi morali biti določali tako, da bi v poprečju zagotavljali sredstva za komunal­ no urejanje in pripravo zemljišč oz. pravilneje, da bi bilo z zbranimi 'sredstvi možno pokriti primanj­ kljaj sredstev komunalnih interesnih skupnosti, ki za namene komunalnega urejanja zemljišč razpo­ lagajo še z drugimi viri sredstev. Tako bi preprečili pojave velikih razlik v ce­ nah stanovanj, če se le-ta gradijo na različnih mestnih lokacijah. S pravilno izbranimi indeksi pa bi ostale le razlike, ki bi sicer nastopile v primeru prostega delovanja gradbiščne rente. To pa pomeni, da cene komunalno opremlje­ nega zemljišča ni možno oblikovati po načinih zbi­ ranja ponudb večjega števila ponudnikov za po­ samezne vrste storitev in nato s seštevkom vseh najugodnejših ponudb, niti ne z odprto kalkulacijo, temveč s takšnim parametričnim oblikovanjem, ki v največji možni meri upošteva zakonitosti delo­ vanja gradbiščne rente. Z raziskavami se da ugotoviti poprečni indeks cone za vsako občino posebej, za slovensko po­ prečje pa znaša 0,083 (brez upoštevanja komunal­ nih cen za kolektivno porabo, ki so jo zakonsko dolžne f inancirati komunalne skupnosti.4 Zastavlja se vprašanje, kako oceniti zemljišče v 'občini in ga razdeliti v cone tako, da bo indeks cone znašal v poprečju npr. 0,08. Po našem mišljenju je za ta namen uporabna metoda E. Panchauserja, ki s sistemom točkovanja vrednoti zemljo in s tem tudi njeno diferencialno rento.5 Prilagojeno našim ugotovitvam lahko s siste­ mom točkovanja ocenimo diferencialno gradbiščno rento tako, da bo znašal: ic = (0,08 + Fp) Fp — Panohauserjev koeficient diferencialne grad­ biščne rente 3 Izračunano iz podatkov Splošnega združenja gradbeništva in IGM pri GZ Slovenije (Obvestila, št. 8 (1979). 4 Uradni list SRS, št. 7/1977, stran 334. 5 Čanak Mihailo: Funkcionalna koncepcija i upo­ trebna vrednost stana. Centar za stanovanje, Beograd 1976, stran 386. Diferencialno gradbiščno rento je možno točko­ vati za: — poprečne razmere Fp = 0,000, — nadpoprečne razmere Fp = 0,000 do + 0,08, — podpoprečne razmere FP = 0,000 do — 0,08. S točkovanjem se ocenjujejo razmere oddalje­ nosti stanovanjskega objekta od trgovin, od javne­ ga prometnega sredstva, od šole in vrtca, od centra mesta, od področja za počitek, od možnosti parki­ ranja ob objektu, od možnosti zaslužka v naselju Na podlagi takšnega točkovanja je soseske (na­ selja) oz. mesta možno razdeliti v posamezne cone tako, da faktor ic variira od 0,000 do 0,16 (v našem primeru). Z upoštevanjem gornjega razmerja za ic se gla­ si enačba cene komunalno opremljenega zemljišča takole: Ckoz = Cg ■ ic (0,08 ± Fp) 4.3. Cena drugih stroškov Med druge stroške štejemo ceno dokumenta­ cije stanovanjskih objektov (Cd) in ceno ureditve okolja (Cuo): " Cds = Cd + Cuo Cd — cena dokumentacije, Cuo — cena ureditve okolja. Cena dokumentacije stanovanjskega objekta zajema stroške urbanistične in tehnične dokumen­ tacije (projekti) stanovanjskega objekta ter razne stroške soglasij, dovoljenj, prispevkov in taks. Cena ureditve okolja stanovanjskega objekta pa zajema stroške neposredne ureditve stanovanj­ skega objekta (ureditev dovoznih poti, parkirnih prostorov, zelenic, otroških igrišč itd.) in stroške komunalnih priključkov. Obe ceni se 'običajno prosto 'Oblikujeta na trgu z zbiranjem ponudb (razen za stroške soglasij, do­ voljenj, prispevkov in taks) in jih kot itafci lahko štejemo kot normalni. Tudi s temi cenami je treba Obremeniti ceno m2 stanovanja. V tem primeru je potrebno seštevek vseh teh cen deliti iz uporabno površino stanovanj­ skega objekta (Pk): ' , Cd CuoCds = --------+ -------- Pk Pk 4.4. Prodajna cena m2 stanovanja Upoštevajoč vse tri prvine prodajne cene sta­ novanjskega objekta lahko kot eno izmed možnih oblik zapišemo enačbo prodajne cene m2 stanova­ nja v obliki: PĆ = Cg + Ckoz + Cds = Cgš (1 + Fg — Fgs + + ic) + Cdš Posamezne oznake in relacije za izračun vred­ nosti posameznih členov končne enačbe so obraz­ ložene v prejšnjih točkah. Strokovna literatura 1. Baumol W.: Economic Theory and Operations Research, London 1977. 2. Biro Gradbeništva Slovenije: Metodologija za izračun vrednosti stanovanj, Ljubljana 1976. 3. Burhhardt G.: Kostenprobleme der Baupro­ duktion. Bauferlag, Wiesbaden—Berlin 1973. UDK 338.523.1:69:643 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1982 St. 11, str. 238—242 Mirko Pšunder DILEME IN PROBLEMI OBLIKOVANJA CEN V USMERJENI STANOVANJSKI GRADNJI Ugotovimo lahko, da je poznavanje problematike cen in še posebej oblikovanja cen v usmerjeni stano­ vanjski gradnji zelo zapletena zadeva. Brez poznavanja teorije delovne vrednosti in iz nje izpeljane teorije normalne cene te problematike ni možno niti obravnavati niti pravilno razumeti. Zato smo se odločili obravnavati najprej teoretič­ ne osnove in šele nato probleme oblikovanja cen, ki so prisotni pri nas. Spoznali smo, da je v našem samoupravnem socia­ lističnem sistemu možno cene stanovanj pravilno ob­ likovati le na osnovi parametričnega oblikovanja cen, ki edini zagotavlja normalne cene in je v celoti pri­ lagodljiv tudi sistemu samoupravnega sporazumevanja. Pomembno pri tem je, da se cene stanovanj kot izho­ diščne cene določijo vnaprej na podlagi programskih ali ideno programskih zasnov zato, da s tem spodbu­ jamo ekonomsko projektiranje, racionalizacijo gradnje in razvoj sodobnih tehnologij gradnje. Zavedamo se, da vseh problemov nismo pojasnili, niti ni bil to naš namen. Želeli smo le odgovoriti na najbolj aktualna vprašanja in podati hkrati tudi enega izmed možnih načinov oblikovanja prodajnih cen za stanovanja. 4. Čanak Mihailo: Funkcionalna koncepcija i upo­ trebna vrednost stana. Centar za stanovanje, Beograd 1976. 5. Jamnik Mirko: Sistem robne privrede, tržište i cene. Centar za ekonomska istraživanja, Beograd 1980. 6. Triebei W.: Produktivität im Bauwesen. West- deuscher Verlag, Hamburg 1969. UD C 338.523.1:69:643 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1982 No. 11, p. p. 238—242 Mirko Pšunder DILEMMAS ANDi PROBLEMS OF PRICES’ FORMATION AT GUIDED HOUSING CONSTRUCTION We can establish knowledge of prices’ problems, particularly formation of prices at guided housing construction, as very complicated. It is not possible to treat or understand correctly the a. m. problems without the knowledge of work’s value theory and, derived from it, the theory of normal price. So we decided to treat first of all the theoretical basis and after the present problems in our country concerning the prices formation. We realize that in our selfgoveming socialist system it is possible to form the apartments prices correctly only basing on the parametric formation of pricesl which the sole assures the normal prices and is completely suitable to the selfgoveming system. At this matter it is very important that the apartments prices which the sole assures the normal prices and the basis of planned or concieved planned projects so that the economical planning, rationalization of civil- engineering works and development of modem con­ struction technologies are stimulated. We are aware that we did not explain all the problems, not even this was our intention. We wanted only to answer to the most actual questions and at the same time present also one of the possible methods for formation of the selling prices for the apartments. DO za urejanje stavbnih zemljišč Komunalni inženiring Maribor v ustanavljanju MARIBOR, JADRANSKA CESTA 28 Razen navedenega opravlja še naslednje dejavnosti: TEL. 062/301 181 1. Projektiranje nizkih gradenj — hidrotehnika — komunalna energetika — komunalno urejanje okolij in prometa 2. Investitorski inženiring komunalnih objektov in naprav 3. Organizacijo pridobivanja gramoza na območju občine Maribor Gradnja kompleksa Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru UDK 624:725.82 FRANC GAČNIK 1.0. Uvod Sedanja zgradba Slovenskega narodnega gleda­ lišča v Mariboru je bila zgrajena leta 1852 in praz­ nuje letos spoštljivo starost 130 let. Danes zgradba ni več funkcionalna, saj mora 'kot zgrajeni avstroogrski oficirski kazino nuditi streho in delovne pogoje kolektivom Drame, Opere in Baleta. Da je bila odločitev o pričetku gradnje novega gledališkega kompleksa nujno potrebna, smo se lah­ ko prepričali graditelji novega kompleksa. V tem članku bomo zabeležili samo majhen del strokovnih problemov, 'ki jih je bilo potrebno rešiti, da je bila zagotovljena varnost obstoječega objekta in nemotena gradnja novih objektov I. in II. faze. 2.0. Zasnova objektov 2.1. Etapnost gradnj e Da se omogoči »nemotena« gledališka dejav­ nost v obstoječem objektu, so novi objekti projek­ tirani tako, da je mogoča fazna izgradnja celotnega gledališkega kompleksa. — I. faza — porušitev provizorijev na kom­ pleksu med zgradbo starega odra, Slovensko ulico in poslovno stanovanjsko zgradbo na Slovenski ul. 31—35, izkop in sanacijo terena in okoliških ob­ jektov ter izgradnja objekta do kote ± 0,00. — II. faza — izgradnja objekta graderob, pro­ storov za vaje in delavnic. — III. faza — adaptacija kazinskega dela sta­ re zgradbe. IV. faza — izgradnja nove gledališke dvorane za približno 1000 sedežev. — V. faza — adaptacija starega odra in ob­ stoječe gledališke dvorane. V smislu etapnosti gradnje in finančnih mož­ nosti se sedaj končuje gradnja I. in II. faze. 2.2. Objekti I. in II. faze Objekti I. in II. faze so zasnovani v treh klet­ nih etažah, pritličju in šestih nadstropjih, in si­ cer v obliki podkve, ki tvori v sredini odprtino — stolp — novega odra, ki bo tehnološko opremljen šele v IV. fazi gradnje. Od važnejših prostorov naj omenimo: garde­ robne in sanitarne prostore za igralce oziroma soli­ ste, zbor, orkester, balet in tehnično osebje, pro­ store za vaje za orkester in balet, ranžirski in ton­ ski studio delavnice, razkladalna rampa in skla­ dišče kulis, stranska odra novega gledališča, za- Avtor: Franc Gačnik, gr. inž., GIP GRADIS TOZD GE MARIBOR. Foto: Franjo Štromajer, elektro tehnik, GIP GRA­ DIS TOZD GE MARIBOR. Slika 1 klonišče in potrebni prostori za instalacijske na­ prave. 3.0. Potek gradnje 3.1. Roki Pričetek del I. faze je bil junija 1979 in pred­ viden zaključek del II. faze je konec leta 1982. Pri sami gradnji so bile občutne finančne te­ žave investitorja in nadaljnja gradnja je odvisna predvsem od možnosti financiranja. 3.2. Izkop gradbene jame Zaradi izrazite »mestne plombe« je bil izkop in zavarovanje gradbene jame strokovno zelo za­ htevno delo; o tem je dr. Štefan Fajth objavil čla­ nek v Gradbenem vestniku št. 11-12/80. Kakšna je bila kakovost temeljev stare zgradbe gledališča, nam najlepše kaže slika 1. 3.3. Gradnja objektov I. in II. faze Gradnja v tistem delu gradbene jame, ki jo je zavaroval Geološki zavod iz Ljubljane, je pote­ kala normalno, velike težave pa so bile ob obsto­ ječem objektu, kjer je bilo reševanje problemov mogoče le skupinsko (konstrukterji statiki, tehno­ logi in neposredni izvajalci del). Na sliki 2 je vidna zaščitna stena proti Slo­ venski ulici z žerjava in edinim prometnim dosto­ pom na gradbišče. Slika 3 prikazuje del zgradbe ob obstoječem odru in dvorani z dostopnim hodnikom za nasto­ pajoče, pod njim pa je zaščitna betonska stena, ki je sidrana pod obstoječo gledališče s sidri Dywidag. Slika 4 prikazuje gradnjo novega odrskega stolpa višine 40,40 m (od kote —13,40 do +27,00). Slika 5 — Nosilna konstrukcija strehe nad no­ vim odrom je bila zaradi velike višine zmontirana iz elementov, ki so bili med seboj povezani s pred- Slika 2 Slika 3 Slika 4 Slika 6 Slika 8 Slika 7 napetimi kabli in prek montažnih opažnih beton­ skih plošč zaliti v armiranobetonsko ploščo. Pogled na Slovensko ulico pred rušitvijo in po končanih delih kažeta sliki 6 in 7. 4.0. Posebnosti pri gradnji 4.1. Sanacija stropa nad obstoječo gledališko dvorano Pred posegom pod temelje obstoječega objekta je bilo ugotovljeno izredno kritično stanje pritrdit­ ve 'okrasnega stropa na nosilno konstrukcijo, zato je ZRMK predpisal način sanacije in dodatno to­ plotno izolacijo stropa, kot je to razvidno iz Skice št. 8. 4.2. Potresno zavarovanje zahodne strani obsto­ ječega objekta V zidovju obstoječega objekta so bile v fazi gradnje narejene vertikalne in horizontalne potres­ ne vezi in s tem objekt delno pripravljen za V. fazo gradnje. 4.3. Sanacija strehe nad gledališko dvorano Pri priključku stare strehe na nov objekt smo ugotovili, da je del nosilne konstrukcije — ležišče Slika 10 strehe, ki je bil prekrit s pločevino, popolnoma pre­ perel, način sanacije pa je viden na sliki 9. 4.4. Sanacija severozahodnega vogala Kazinske dvorane Zaradi nestrokovnega fundiranja dela zahodne stene Kazinske dvorane in večje obtežbe objekta (začasna preselitev iz dvoriščnih provizorij ev) je prišlo do premikov glavnega stopnišča in razpok nosilnih sten. Sanacija tega stanja je bila izredno nujna, saj je grozila zapora delovanja gledališča. Izvršeno je bilo delno injektiranje pod temelji in obdajanje kritičnega vogala (v kamniti izvedbi) z novim armiranobetonskim plaščem. Začetna faza teh del je vidna na sliki 10. 5.0. Zaključek Izgradnja I. in II. faze objektov je predstavlja­ la trd oreh, ki ga je bilo potrebno skupinsko streti in sicer združeni strokovnjaki Geološkega zavoda, ZRMK, projektanti in izvajalci. Sam poseg v stare objekte je pokazal, da je bil skrajni čas, da se poskrbi za varnost izvajalcev in uporabnikov kulturnih dobrin. SDK 624.725.82 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1982 št. 11, str. 243—246 Franc Gačnik GRADNJA KOMPLEKSA SNG MARIBOR Zaradi nemotenega dela obstoječega gledališča in finančnih možnosti se je investitor odločil za etapno dograditev gledaliških objektov. Dokončuje se I. in II. faza gradnje, kar predstav­ lja nove garderobne prostore za kolektive Drame, Ope­ re in Baleta ter ustrezne prostore za vaje. Prikazane so tehnične rešitve in sanacijski po­ stopki pri priključitvi novega objekta k 130 leta stari zgradbi Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. UD C 624:725.82 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1982 No. 11, p. p. 243—246 Franc Gačnik CONSTRUCTION OF THE SLOVENE NATIONAL THEATRE (SNG) OF MARIBOR Having in mind the financial possibilities and the undisturbed work of the existing theatre, the Investor decided for the stepwise construction of the theatre objects. At the moment, the I. in II. phase of construction are being completed — new dressing — and rehearsal- rooms of the Drama, Opera and Ballet. Here we have represented the technical solutions and reconstruction methods used when attaching the new object to the 130 years old building of the Slove­ ne National Theatre of Maribor. Izdelava in montaža strešnih nosilcev za objekt telovadnice osnovnih šol v Mariboru UDK 624.91 MARKO PEDlCEK Uvod Po projektni dokumentaciji GIP GRADIS tozd Biro za projektiranje Maribor in Inženiring biro Maribor je bilo potrebno izdelati tri nosilce dolžine 57,3 m, v prečnem prerezu ovalne škatlaste oblike, višine 4,60 m in širine 3,0 m. Debelina sten je zna­ šala 30—40 cm, zgornje pasnice 60 cm ter spodnje 37 cm. Na ležišču ise je 'spodnja plošča ojačila za 40 cm, itako da je znašala debelina betona ležiščne pete 77 cm. Trije nosilci v medsebojnem razmaku 14,0 m, osnega razpona 54,0im predstavljajo glavno nosilno strešno konstrukcijo. Nosilci so bili projektirani v lepljeni izvedbi in prednapeti s štirinajstimi 2500 kN kabli (5207) sistema BBR-V. Izdelava je zahtevala posebne teh­ nološke rešitve za: — izdelavo posameznih segmentov dolžine 2,0 m (2,65 ležiščni segment in 2 kosa dolžine 1,0 m), — medsebojno lepljenje prefabriciranih mon­ tažnih segmentov v nosilec, — tako zlepljeni in prednapeti nosilec lastne teže 7800 kN (780 t) je bilo treba dvigniti med dve­ ma dvojnima stebroma 12,9 m visoko in skozi od­ prtine v stebru montirati ležiščno gredo nosilca. Izdelava segmentov Izdelava posameznih dolžinskih odsekov no­ silca je potekala po načinu kontaktnega betonira­ nja. Avtor: Marko Pediček, dipl. gradb. inž., Maribor. Slika 1. Izdelava nosilcev v obratu SGP Stavbar Ma­ ribor Slika 2. Poizkusna obremenitev nosilca s segmenti drugega nosilca Vsak predhodni segment je s svojo čelno ploskvijo rabil za opaž naslednjemu. Za 'ta namen je bil konstruiran opaž z razstavljivimi vertikal­ nimi okviri, pritrjenimi na podnice z vijaki ter no­ tranjega drsečega tunelskega opaža, ki je prek raz- por omogočil tudi hitro razopaževanje. Podnice so bile izdelane v enakih dolžinah kot segmenti, za­ radi kasnejšega izvlačenja elementov iz hale med­ sebojno demontažo spojene in postavljene na tir­ nice. Na tako postavljeni progi v obratu montažnih izdelkov smo vsakokrat izdelali segmente za polo­ vico nosilca. S tem je bilo omogočeno popolno ujemanje stičnih ploskev posameznih segmentov, zagotovljena je bila ravnica nosilca, popolna kon­ trola nad potekom linije vgrajenih rebrastih cevi (0 80/86) za kable ter kakovostno vgrajevanje beto­ na in postavljianje mehke armature. V segment dolžine 2,0 m je bilo vgrajeno 10 m3 betona MB 60 (MB 50) in poprečno 2000 kg mehke armature. V krajne elemente so bili vgrajeni še si­ drni tulci za pomične (B), nepomične (D) in podalj­ šani tulci za izvedbo sidrnih glav B-B (možnost po­ daljšanja kablov s spojnicami BK-II. faza gradnje). V ležiščne pete krajnih segmentov sta bili vgrajeni po dve sidrni glavi D-300 s 5,3 m odsekom 3000 kN (3001) kabla za kasnejši dvig zlepljenega in predna­ petega nosilca. Pri betoniranju pete nosilca je bil Slika 3. Zlepljen nosilec vgrajen beton MB 60 granulacije 0—16 mm zaradi izredno goste armature, saj je v času dviga nosilca znašala sila v dvižnem kablu 2000 kN (200 t). Po izdelavi polovice nosilca (14. septembra) smo posamezne elemente na podnicah izvlekli iz hale in jih transportirali na gradbišču. Lepljenje segmentov Za progo za lepljenje elementov smo uporabili žel. tirnice im UNP profile, na katere smo postavili elemente nosilca. Zaradi zmanjšanja trenja med tir­ nico in profili so bile tirnice premazane. Lepljenje je potekalo k obema ležiščnima seg­ mentoma, postavljena na temelj med oba dvojna stebra. Za ležišče je rabilo neoprensko ležišče 700 X 800. S projektom je bilo predpisano lepilo SIKA- DUR 31, švicarskega proizvajalca. Lepilo je dvo- komponentno na bazi epoksidne smole (epoksidna smola + strjevalec) .z volumenskim razmerjem me­ šanja 3:1. Ker je uspešnost lepljenja odvisna od temeljite priprave podlage, so bile površine pred lepljenjem obdelane s peskanjem. S 'tern je bila dosežena po­ trebna čistost (umazanija, mastni madeži in od­ stranitev cementnega mleka) in hrapavost podlage. Neposredno pred nanosom lepila na obe stični plo­ skvi (debelina nanosa 1—3 mm) je bilo potrebno še s sesalcem odstraniti vse prašne delce. Potrebni tlak v stiku 25 N/cm2 v času vezanja lepila smo ustvarili s šestimi DYWIDAG sidri, vsako prek je­ klenih konzol elemente, napetih na silo 200 kN (201). Tako je znašala skupna sila, s katero smo medsebojno stisnili dva elementa 1250 kN (125 t). Po zlepljenju celotnega nosilca se je srednji del v dolžini 2,0 m zabetoniral na licu mesta. Sledilo je uvlačenje, napenjanje in injiciranje kablov. V prvi fazi gradnje, ko nosilec prevzame lastno težo in obtežbo strehe, je bilo uvlečenih in napetih po­ lovico od skupno 28 kablov 5207, kakovosti žice öm/oor = 1700/1500 N/mm2. Vsak kabel je bil napet s silo 2325,2 kN (232,5 1). Kasneje, v drugi fazi Slika 4. Montirani nosilec gradnje, fco bi nosilec prevzel tudi obtežbo stropa, bo sledilo še postavljanje in napenjanje preostalih štirinajstih kablov. Med napenjanjem nosilca je ZRMK — Ljub­ ljana izvršil obremenilno preizkušnjo (4, 8, 12, 14 kablov), kjer so se merile deformacije nosilca za različne stopnje obremenitve. Celotna računska ob­ težba strehe je bila v zadnji fazi obremenitve po­ večana za 16 '°/o. Za obtežbo so nam služili elementi drugega nosilca. Izmerjni dvig nosilca na sredini razpona pri napetih štirinajstih kablih je znašal 20,8 mm, upogib pri maksimalni obremenitvi pa 19,4 mm, kar se je ujemalo z računskimi deforma­ cijami. Dvig nosilca Vertikalni dvig nosilca je potekal s štirimi, na vsakem koncu po dvema 3000 kN (3001), kabli sistema BBR-V (61 žic 0 7 mm, = = 1670/1470 kN/mm2), skupne pretržne trdnosti 4000 kN (4001). Dvižni kabli so bili prek vlečnega vretena (vijaka 0 90 Č 4732 poboljšano), dolžine 1600 mm, spojeni s hidravličnimi dvigalkami, ki se uporabljajo za prednapenjanje kablov. Nameščene so bile na jeklenih prekladah na vrhu vsakega pa­ ra stebra. 1,75 m pod zgornjo gredo je bila skozi odprtine v stebru montirana spodnja jeklena greda z odprtino za prehod dvižnega kabla. Ta je rabila za začasno sidranje kabla. Dvižni kabel je bil se­ stavljen iz posameznih dolžinskih enot dolžine 745 mm, medsebojno spojenih s specialnimi spoj­ nicami (notranji in zunanji navoj). Dvigovanje je potekalo etapno. Vsakokrat, ko se je dvižni kabel in s tem nosilec dvignil za dol­ žinsko enoto 745 mm) kabla, je prišla spojnica v po­ ložaj nad zgornjim robom spodnje grede. Takrat se je kabel prek matice začasno sidral na spodnjo gre­ do, dolžinska enota kabla med obema gredama pa se je odstranila. Vijak preše se je ponovno spojil z dvižnim kablom in dvigovanje se je nadaljevalo. Ker je hod preše znašal 100 mm, je bilo potrebno tudi vsakokratno vsidranje vlečnega vretena na vrhu dvigalke, da se je ta vračala v prvotni polo­ žaj. Ko je bil nosilec dvignjen nad ležišče, se je skozi odprtine dvojnega stebra montirala jeklena ležiščna greda z dvema neoprenskima ležiščema. Po montaži grede se je nosilec spustil na ležišče. Izva­ jalec in dobavitelj opreme za dvig nosilca kot tudi prednapenjanje kablov je bila zagrebška GEOTEH­ NIKA, ki je delo uspešno opravila. Izgradnja novega pokopališča v Mariboru UDK 624:726.8 FRANJO ClŽEK Izbrana lokacija novega pokopališča Maribor- Dobrava je bila določena z urbanističnim progra­ mom mesta Maribor, sprejetim leta 1966 ter obsega 63 ha veliko območje v jugovzhodnem delu Mari­ bora, v trikotniku med Ptujsko cesto, kanalom Dra­ ve SD-1 ter naseljem Miklavž, oddaljeno od mest­ nega središča 6 km. Ta površina zadošča za potrebe 30 let — do leta 2010. Predvidena jpa je tudi mož­ nost širitve pokopališča južno od Ptujske ceste za potrebe po tem obdobju, ker bi naj po prognozah oziroma izračunu, ki je bil narejen iza 75-1 etno ob­ dobje (1970—2045) mesto Maribor doseglo okrog 450.000 prebivalcev. Tako je torej nova pok-opa- liščna površina ob mariborski Dobravi na območju pretežno gozdnatega predela severno in južno od Ptujske ceste. Sedanja akcija izgradnje novega po­ kopališča je omejena izključno samo na severno področje Ptujske ceste. To je v glavnem gozdno področje, dopolnjeno na severovzhodnem delu z nižjo teraso travnate površine. Aktivnosti za izgradnjo novega mariborskega pokopališča segajo torej kar celih 17 let nazaj v leto 1966, -ko je bila z novim urbanističnim pro­ gramom mesta Maribor določena njegova lokacija. Nio, do današnjega dne, ko teče I. faza izgradnje pokopališča, je bilo storjenega dosti okrog samih priprav, programiranja, izdelav raznih študij in raziskav do končnega projektiranja izvedbenih pro­ jektov potrebnih gradbenih objektov in komunal­ nih ureditev vseh površin. . Kot pri marsikaterih komunalnih objektih je bilo tudi tukaj osrednje vprašanje financiranja iz­ gradnje novega pokopališča, is katerim se je in se mora še vedno ubadati investitor — Samoupravna interesna skupnost za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost za območje občine Maribor. Lokacijsko dokumentacijo je izdelal Zavod za urbanizem Maribor v sodelovanju z Urbanističnim inštitutom SRS in PTB Komunapnojektom, ki sta glavna projektanta komunalnih in gradbenih ob­ jektov. Urbanistični inštitut je izdelal dispozicij- ski načrt I. -etape za območje severno -od Ptujske ceste, pred tem pa še leta 1976 študijo urbanistično prostorske in programske opredelitve projektne na­ loge za glavno pokopališko stavbo na novem po­ kopališču v Mariboru ter -anketno raziskavo o po­ kopališču Maribor-Pobrežje z utemeljitvijo po no­ vem pokopališču po sedanjem programu izgradnje. Anketa je bila izvedena v času od oktobra 1976 do januarja 1977 in je dala kopico koristnih po­ datkov o obstoječem stanju na pokopališču Po­ brežje ter mnenja občanov io izgradnji novega po­ kopališča v Dobravi. PTB Komunaprojekt je izde­ lal vse potrebne izvedbene projekte za obdelavo površin, ureditev vseh potrebnih komunalij in iz­ Franjo Čižek, dipl. inž. arh., SGP Konstruktor Ma­ ribor, PTB Komunaprojekt gradnjo vseh pripadajočih gradbenih objektov, ki obsegajo naslednje: — ceremonialni objekt, — zaklonišče in trafopostaja v sklopu cere­ monialnega objekta, — tehnično gospodarski objekt s centralno kot­ larno, — uprava in sprejemni center, — objekt vrtnarije, — glavni vhod pokopališča. Izgradnja I. etape novega pokopališča se je pričela v letu 1981. Najprej so bile položene vse potrebne komunalne instalacije, postavljena ograja okrog celotnega kompleksa ter zgrajena glavna do­ stopna ter posl-ovitvena avenija do glavnega cere­ monialnega objekta. Jeseni so se pričela sama grad­ bena dela glavnega objekta — to je poslovilne dvo- Slika 1. Maketa ceremonialnega- kompleksa novega pokopališča Maribor-Dobrava s pokritim predprosto­ rom, poslovilno dvorano in dvema skupinama mrliških vežic (Fotoarhiv PTB Komunaprojekt) Slika 2. Urbanistična zasnova novega pokopališča M a­ ribor-Dobrava (Fotoarhiv Komunaprojekt) rane z mrliškimi vežicami in najnujnejšimi pripa­ dajočimi deli. Za vse ostalo v danem trenutku ni bilo denarja. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je bil investitor že ob samem pričetku gradnje prisiljen zmanjšati predvideni prepotrebni program I. eta­ pe izgradnje z omenjenimi gradbenimi objekti. Pri tem je izpadel iz izgradnje tehnično gospodarski objekt s centralno kotlarno, upravno sprejemni center, sam ceremonialni objekt pa se je okrnil na poslovilno dvorano z mrliškimi vežicami. Iz nje­ govega sklopa so odpadli zaklonišče v kleti s pri­ padajočimi skladišči ter pritlični trakt s sprejem­ no in informativno pisarno, prodajalno cvetja, iz­ dajo vrtnega orodja, skladišče 'krst s hladilnimi boksi. Tako je ostal za izgradnjo le del ceremonial­ nega objekta, ki predstavlja osrednji objekt zad­ njega bivanja pokojnika in njegove poslovitve. Po­ leg tega objekta je predvidena tudi izgradnja po­ trebne trafopostaje, vrtnarije in glavnega vhoda. Projektirani objekti so priključeni na obsto­ ječe komunalne naprave, dopolnjene z novimi, ki so funkcionalno potrebne. Ceremonialni objekt, zaklonišče, tehnično gospodarski objekt s centralno kotlarno in uprava s sprejemnim centrom so loci­ rani na glavnem in zaključenem pokopališkem arealu, medtem ko je objekt vrtnarije postavljen zunaj pokopališkega prostora, onstran glavne do­ vozne poti na površini nove vrtnarije. Objekti so zasnovani tako, da jih je možno poljubno etapno graditi ter so med seboj povezani z energetskimi vodi, razen vrtnarije, ki je ločeno ogrevana z last­ no manjšo kotlarno. Kot že omenjeno, je zaradi pomanjkanja de­ narja v izgradnji le tisti del ceremonialnega ob­ jekta, ki predstavlja poslovitev od pokojnika, med­ tem ko pripadajoči tehnični del, ki je delno tudi podkleten, ni predmet v sedanji fazi izgradnje. Ceremonialni del, ki je v izgradnji, obsega naslednje prostore: dva ločena vhoda — glavni vhod ter vhod za ožje svojce, sprejemno dvorano s širokim predprostorom k mrliškim vežicam, pro­ stor za svojce, 10 mrliških vežic, poslovilno dvora­ no, veliko 158 m2, z enako velikim pokritim zuna­ njim prostorom. V poslovilni dvorani je prostora za 100 oseb, in sicer 30 sedežev in 70 stojišč ali 100 sedežev — brez stojišč. Za ta namen sta ob po­ slovilni dvorani dva prostora za shrambo stolov. Posebej dostopni so prostori za pogrebce in pevce, ki imajo svoje sanitarije ter prostor secirnice s svo­ jimi funkcionalnimi prostori. V okrnjenem progra­ mu ta prostor v sedanji fazi ne bo dograjen po za­ mišljenem programu in bo zaenkrat uporabljen kot skladišče. Poleg osnovnih prostorov so še sanitar­ ni prostori, prostor za duhovnika, ozvočenje, atrij ter notranje ločene komunikacije. Celotni objekt je zasnovan po enotnem kon­ struktivnem principu iz nosilnih armiranobeton­ skih prečnih in vzdolžnih masivnih sten, stebrov in slopov s prav tako masivnimi armiranobeton­ skimi stropovi. Polnilne stene med nosilno struk­ turo so iz bele silikatne opeke. Notranjost strešin poslovilne dvorane je obdelana z lesenim opažem kritina poslovilne dvorane in vseh strmih streh je iz bakrene pločevine. Ceremonialni kompleks se navezuje na osred­ njo ploščad križišča vhodne in glavne avenije. Na to ploščad so naravnani dostopi in vhodi ter izhodi pogrebnih sprevodov. Zaradi posebnega poudarka je v osi izstopa postavljen vodnjak življenja, plo­ ščad pa je opremljena z večjo ploskvijo za cvetlice in sedežnimi elementi za počitek. Osrednji element je poslovilna dvorana, ki je arhitektonsko koncipirana kot »hiša slovesa« s pol­ no čelno in hrbtno steno ter steklenima bočnima stenama s pogledom v zeleni atrij na eni in na cvetlično gredo na drugi strani. Svetlobni pas daje poseben osni poudarek položaju krste. Podaljšanje svetlobnega pasu v »zunanji hiši slovesa« je na­ kazovanje v smeri pogreba. Ta zunanji nadkriti prostor je kot objekt enako arhitektonsko konci­ piran kot notranja »hiša slovesa«, vendar z odprti­ mi stenami. Odmaknjeno od te dvojne plastike je nekoliko manj poudarjeno izoblikovan nadstrešek in sprejemna dvorana. Podobno kot pri poslovilni dvorani je tudi tukaj dan poudarek k povezavi z zunanjim prostorom in zelenjem. Vhod za svojce je od poslovilne dvorane diskretno ločen z večjo ploskvijo okrasnega cvetja v prostoru. Na poslovilno dvorano se navezuje poseben trakt z mrliškimi vežami, ki so grupirane v dve skupini. Zaradi izvora svetlobe nad streho in di­ fuznega odboja je arhitektonsko oblikovanje dalo celotni kompoziciji poseben poudarek. Novo pokopališče je v glavnem v gozdnem predelu, delno pa na odprtem travnatem prostoru. Do posameznih grobnih polj so speljane asfaltira­ ne poti, ki so navezane na glavno avenijo. Glede na način pokopavanja imamo tukaj posebno žarno pokopališče, področje z družinskimi grobovi, enoj­ nimi in dvojnimi grobovi, otroškimi ter anonimni­ mi grabovi. Predvideno je tudi posebno partizan­ sko obeležje, tab katerem se bodo lahko odvijale razne spominske proslave. Zagotovitev kakovostne projektne dokumentacije V zvezi z obravnavo zadnjega osnutka zakona o investicijski dokumentaciji in graditvi objektov je ponovno prisotna dilema, kako zagotoviti za vsak posamezni objekt projektno dokumentacijo, po katerih bo možno izvajati neoporočene objekte tako za samo gradnjo 'kot tudi za zagotovitev iz­ polnitve namena oziroma funkcionalnosti, za kate­ ro je objekt zgrajen. Že z uveljavitvijo bivšega temeljnega zakona o graditvi Objektov z vsemi dopolnitvami od leta 1961 do leta 1971 je bil odpravljen dotedanji način tehnične kontrole zunaj projektivne organizacije, ki jo je izdala. Tako stališče je prevzel tudi sedaj veljavni republiški zakon o graditvi objektov iz leta 1973, ki pa naj bi bil nadomeščen z novim besedilom. V trenutku, iko celotna naša družba ustvarja napore za čim smotrnejšo planiranje in izvajanje investicij, je v prvi vrsti postavljeno vprašanje, kako zagotoviti take investicije, ki bodo prinesle predvidene rezultate. Pri tem ni zanemariti dej­ stva, da doslej te stvari niso povsod potekale po načelu dobrega gospodarjenja. Na posameznih ustavljenih ai celo opuščenih gradbiščih je bila družbi povzročena velika materialna škoda. Dej­ stvo je, da take investicije povzročajo velike fi­ nančne težave naši republiki, pa tudi združeno delo ni več sposobno prevzemati teh bremen. S prej navedenimi zakoni je 'bila projektna or­ ganizacija, ki je izdelala projektno tehnično do­ kumentacijo dolžna z notranjo kontrolo zagotoviti brezhibnost tehničnih rešitev, računsko pravilnost in popolnost tehnične dokumentacije. Upoštevati je morala vse na obravnavani objekt nanašajoče se veljavne tehnične normative, predpise, standar­ de in skladnosti z investicijskim programom, loka­ cijskim dovoljenjem, soglasji prizadetih organov in organizacij ter ostalih predpsov, ki se nanašajo na gradnjo takega objekta. Organizacija združenega dela, ki je izdelala projektno dokumentacijo, je dolžna vložiti v pro­ jekt potrdilo o opravljeni notranji kontroli ter vo­ diti evidenoo s pripadajočo dokumentacijo po na­ činu oz. postopku, predpisanim s splošnim aktom. Dosedanje izkušnj e pri preiskavi raznih škodnih primerov in pregledih o opravljeni notranji kontro­ li pa dokazujejo, da se je pri nekaterih projektnih organizacijah »postopek notranje kontrole« izvajal le z izdajo potrdila o opravljeni notranji kontroli. Postopek je bil opravljen neodgovorno in le v med­ sebojni odvisnosti oz. zaupanju med posameznimi projektanti. Rezultati takega odnosa do te samou­ pravne pridobitve se potem odražajo na problemih, ki se pojavljajo med gradnjo kot tudi pri uporabi posameznih objektov. Ne povzročajo samo višjih finančnih stroškov, večdel, ampak tudi škodo, anga­ žiranje preiskovalnih in sodnih organov. Avtor: Branko Rosina, v. g. t . gradbeni inšpektor SUIN Nekateri investitorji so kljub notranji kontroli projektne ‘organizacije obdržali sistem pregleda pro­ jektne dokumentacije po posebni komisiji (RSC, RSPTT idr.). To je prispevek k večji usklajenosti in tehnični brezhibnosti projektne dokumentacije za samo izvajanje gradnje. V Mariboru smo v okvi­ ru društva gradbenih inženirjev in tehnikov ob­ ravnavali uvodoma navedeni osnutek. Predstavniki izvajalskih organizacij so predlagali, da se v novem zakonu poleg notranje kontrole projektne doku­ mentacije opravi tudi zunanja kontrola. Gradbe­ na operativa ne more niti finančno niti rokovno prenašati posledic, ki se pojavljajo zaradi nekako­ vostno izdelane projektne dokumentacije. Ta pred­ log gradbene operative ni razumeti kot obujanje »bivših revizijskih komisij«, ampak kot izziv in­ vestitorju, da ho ob oddaji del razpolagal s tehnič­ no obdelano in dognano projektno dokumentacijo. DGIT Maribor je zato dne 11. 9. 1982 na pod­ lagi zbranih pripomb na navedeni osnutek zakona predlagal med drugim tudi nasldnji varianti: I: Ko je izdelana tehnična dokumentacija, inve­ stitor imenuje posebno komisijo, da izdelano teh­ nično dokumentacijo pregleda, preuči (ter oceni in da svoja strokovna mnenja. Ocene morajo vsebo­ vati predvsem ugotovitve, ali je tehnična doku­ mentacija izdelana v skladu z investicijskim pro­ gramom in določili tega zakona. II. Ko je izdelana tehnična dokumentacija, je in­ vestitor dolžan preveriti, če je ta izdelana v skla­ du z investicijskim programom in določili tega za­ kona. Če investitor za preveritev dokumentacije ni­ ma za to usposobljenih strokovnih delavcev, poveri pregled dokumentacije organizaciji, registriram za tako dejavnost. Organizacija združenega dela, (ki je izvršila pregled dokumentacije, je dolžna investi­ torju podati pismeno poročilo, in je odgovorna za izvršen pregled dokumentacije. Pregled tehnične dokumentacije ne more op­ ravljati organizacija združenega dela, ki je izdelala tehnično dokumentacijo ali posamezne dele doku­ mentacije. Republiški organ, pristojen za gradbeništvo, lahko po potrebi izda podrobnejša navodila v zvezi s pregledom tehnične dokumentacije. Podobna določila so zajeta tudi v novem hrva­ škem zakonu o graditvi objektov, ki je -bil sprejet v letu 1981. Zato se ibo tudi lažje ‘Opredeliti za eno od predlaganih variant. Res je, da povsod veljajo izjeme in tako so tudi pri nas nekatere projektivne organizacije zagoto­ vile način opravljanja notranje kontrole v smislu intenoij zakona. Praksa je pokazala, da je žal malo takih organizacij. Zato je tembolj upravičena zah­ teva, -da se to področje v času, v katerem sedaj smo, stabilizacijsko uzakoni. Vsak tak predlog oz. stališče bo dobrodošel. Pozivam člane naše organi­ zacije, da se glede tega vprašanja pravočasno ogla­ sijo v Gradbenem vestniku. Kakovost gradbenih del UDK 69:658.562 V pričujočem sestavku bomo obravnavali ka­ kovost izvedbe gradbenih del, ki se kaže v primer­ nem videzu, trajnosti in odpornosti zgradbe proti poškodbam, ki jih lahko povzroči trajno učinkova­ nje okolice (izvzete so poškodbe zaradi kratkotraj­ nih, a uničujočih učinkov, kot so naleti predmetov, močna neurja, izlitjia kemikalij in podobno). Pred­ vsem bomo poudarili tiste dejavnike, ki lahko pri­ pomorejo k boljši kakovosti oziroma ki z nevest­ nostjo in brezbrižnostjo povzročajo stalno družbe­ no škodo, ker je potrebno slabo zgrajene zgradbe predčasno popravljati. Ne bomo pa se spuščali v dobro načrtovanje zgradb niti v izbiro boljših ma­ terialov, ki so seveda praviloma dražji. Pogovarjali se bomo torej o dobri izvedbi zgradb. Poglejmo, kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na kakovost gradnje. Odločujoč je vsekakor teh­ nični kader in delavci izvajalca ter nadzorni inže­ nirji. Močno lahko pripomorejo k dobri kakovosti zgradbe ustrezno sestavljene tehnične zahteve, teh­ nična zakonodaja, pravilni pristop in organizacija gradnje (tehnologija) ter razni drugi ukrepi. Zasnova projekta naj bo prilagojena krajev­ nim razmeram, okolici, navadam ljudi, da bo zgrad­ ba tvorila s prostorom, v katerem stoji, enovito in usklajeno celoto. Z dobro strokovno in estetsko iz­ delano zasnovo se lahko vnaprej izognemo raznim gradbenim napakam. Načrtovati moramo skladno s principi grad­ bene fizike, izbrati moramo take materiale, ki so tea določeno okolje primerni (predvsem v pogledu podnebja), detajli morajo biti tehnično in estetsko ustrezni. V načrtu morajo biti določene lastnosti izbranih materialov. Osnovni materiali, ki se uporabljajo pri grad­ nji, morajo biti preiskani in morajo imeti atest, ki spremlja material na poti od dobavitelja do izva­ jalca. Če material nima ustreznega atesta, ga je treba preiskati pred uporabo. V naših razmerah, ko primanjkuje vsaj občasno večino vrst gradbenih materialov, je to mnogokrat težko izvesti. Opu­ stitev preiskave pa se često kaže pri uporabljanju zgradbe, ker pride mnogo prezgodaj do obrabe, po­ škodb in izrabljenosti. Prvi pogoj za dobro zasnovano in ustrezno iz­ vedeno zgradbo je dobro poznavanje temeljnih tal. Za območja, ki bodo v prihodnosti zazidana, je po­ trebno vnaprej izdelati podrobne geotehnične kar­ te. Pri gradnjah na nenaseljenih področjih pa je treba predhodno preiskati nosilna tla v primerni meri. Pri načrtovanju temeljev mora imeti projek­ tant popolnoma določene podatke o nosilnih tleh. Izbira temeljenja mora biti taka, da se da v določenih okoliščinah in z razpoložljivimi sred­ stvi zanesljivo izvesti. Avtor: Janez Bojc, dip. inž. GIP GRADIS TOZD Nizke gradnje Maribor, Lavričeva ul. 3 JANEZ BOJC Pred začetkom izvajanja gradbenih del mora biti projektna dokumentacija praviloma gotova. Po potrebi se izdelajo dopolnilni načrti, če se med gradnjo pojavijo zato utemeljeni razlogi. Čas izgradnje mora biti določen v odvisnosti od gospodarskih ali družbenih potreb za uporabo objekta, vendar pa mora biti v soglasju s splošni­ mi tehničnimi in tehnološkimi možnostmi izvajal­ skih podjetij. Izvajalec pa naj postavi roku izgrad­ nje primerno močno organizacijo gradbišča in izde­ la podroben časovni načrt del. Ta naj bo izdelan tehnično neoporečno. Naj bo kot železniški vozni red, brez zamud seveda. človeška narava je pač taka, da v sili poišče bližnje izhode, če je pravi predaleč. Smo subjektiv­ na bitja, ki jih je treba na razne načine prepričati, da vlagamo napore v določeno delo. Zato je po­ treben nadzor nad delom, nad kakovostjo in skupno delo ter vzgoja. Nadzorni-inženirji morajo imeti primerne delovne izkušnje, pa +udi primerne zna­ čajske sposobnosti, da obvladajo delo in koristijo izgradnji. Strokovni delavci izvajalca morajo poleg de­ lovnih izkušenj uporabljati tudi sposobnost prena­ šanja navdušenja in zavesti za dobro delo na gra­ ditelje. Graditelj lahko v istem času s primernim trudom opravi neko delo dobro, če pa se ne potrudi dovolj ali celo dela malomarno, izdelek ni kako­ vosten, čeprav je bil uporabljen neoporečen ma­ terial. Volja in zavest graditeljev (prvi pogoj je se­ veda znanje) je bistven dejavnik kakovosti in po­ sredno tudi gospodarske uspešnosti izvajalca. Graditelji morajo biti za gradnjo primerno op­ remljeni, poznati morajo način (tehnologijo) grad­ nje, na razpolago morajo imeti kakovosten gradbe­ ni material. To so trije pogoji za uspešno gradnjo tako glede kakovosti kot tudi denarne uspešnosti. Poglejmo nekatere najpogoistejše napake, do katerih prihaja pri izvajanju gradbenih del, ki pa so skoraj povsem posledica (strokovne) neosvešče­ nosti ali pa tudi malomarnosti graditeljev. Pri betonu dodajanje vode, nezadostno (vibriranje) zgoščanje pri vgrajevanju, segregacija pri prena­ šanju betona, slaba zaščita med transportom, pre­ počasna vgraditev (čas od zmešanja do vgraditve), nezadostna nega vgrajenega betona. Pri armiranem betonu: nezadostno pokrivanje armature z betonom (neustrezni distančniki, pre­ velika odstopanja palic), premočno zarjavela ar­ matura. Pri prednapetem betonu: nekakovostno zali­ vanje kablov s cementno malto, ki je preredka. Za­ radi visoke strokovne izobrazbe vodje napenjanja in injiciranja običajno ne prihaja do napak glede vnašanja potrebne sile. Pri zemeljskih delih: nujna je kontrola vgra­ jevanja z izotopi (gostota). Ta kontrola je hitra in objektivna in primerno pogosta, da odkrije even­ tualna slabafjmesta. Pri jeklenih konstrukcijah: zvari, antikorozij- ska zaščita. Pri asfaltiranju: temperatura pri vgrajevanju, zadovoljiva zbitost (votljavost), ravnost pri pola­ ganju slojev. Pri lesenem gradivu: izbira zdravega lesa, bio­ loška zaščita, točnost lesnih zvez. Pri industrijskem načinu gradnje: delovni pro­ ces poteka tako, da se večina napak onemogoči sa­ ma po sebi, kontrola mora biti vgrajena v delovni proces oziroma je del delovnega procesa. UDK 69:645.562 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1982 St. 11, str. 252— 253 Janez Bojc KAKOVOST GRADBENIH DEL Kratek sestavek ima namen poudariti potrebno ravnanje gradbenih strokovnjakov, da bodo dosegli čimboljšo kakovost izvedbe gradbenih objektov in grad­ benih del. Obravnavanje problematike je zelo splošno, in sicer s pomočjo naslednjih dejavnikov: gradbeni strokovni delavci, primernost projekta, preiskava te­ meljnih tal, kakovost gradbenega materiala in pripra­ va na izvajanje del. Navedenih je tudi nekaj najpo­ gostejših napak pri izvajanju gradbenih del. Zakon o ravnanju z odpadki (Ur. list SRS, št. 8/78) zavezuje proizvajalce odpadkov, da zagoto­ vijo možnosti in sredstva za smotrno in neškodlji­ vo ravnanje z nevarnimi snovmi, ki jih ni možno več uporabiti. Ti odpadki se sedaj nekontrolirano kopičijo po tovarniških dvoriščih. Raznaša jih veter, voda pa izpira v podtalnico. Nekateri pa jih odlagajo na raznih divjih odlagališčih. V Mariboru je skupščina občine Maribor za­ dolžila SIS za komunalne dejavnosti in cestno de­ javnost, da začne postopek za ureditev odlagali­ šča posebnih odpadkov za potrebe mariborske in­ dustrije. Zavod za urbanizem Maribor je po te­ meljitem preučevanju našel v bližini mesta primer­ no lokacijo, ki ustreza večini pogojev. Žal pa se s to lokacijo niso strinjali lastniki zemljišč. Po treh Avtor: Anka Oblak-Rosina, Komunalni inženiring Maribor Naštete napake so le naključno izbrane, ki pa so zelo pogoste in se tudi ponavljajo na pretežnem številu objektov. Pisec članka je imel namen, da opozori na potrebo, ki jo terja gospodarstvo in na­ ša družba, da bi izvajali čimboljše objekte in s tem pomagali našemu narodnemu gospodarstvu. Članek naj bo tisti motiv, ki bo v naših gradbeni­ kih sprožil razmišljanje o teh zadevah in gradbe­ nik sami bodo z razmišljanjem, s strokovno litera­ turo in prakso odkrili podrobne rešitve za čimbolj- šo kakovost izvedbe najrazličnejših gradbenih ob­ jektov. UDC 69:658.562 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1982 (31) No. 11, p. p. 252— 253 Janez Bojc QUALITY OF CIVIL-ENGINEERING WORKS This brief article intends to point out to civil- engineering experts the necessary managing to achieve the best quality of executing the civil-engineering ob­ jects and works. The subject is treated generally by means of the following: civil-engineering experts, ob­ ject’s purpose, examination of the foundation of soils, construction material quality and preparation for works perfomance. Few frequent dificiencies af civil-engi­ neering works execution are also stated hereabove. AN KA OBLAK-ROSINA letih nam je končno uspelo prepričati prizadete lastnike, da so podpisali kupoprodajne pogodbe. Pri tem so sodelovale družbenopolitične organiza­ cije in krajevna skupnost. Na podlagi izvedenih anket med proizvajalci odpadkov je bilo ugotov­ ljeno, da prevladujejo na tem področju odpadki iz galvanik, lakirnic, kalilnic, čistilnih naprav in žlinder. Za te odpadke je SMELT Ljubljana izde­ lal tehnološko-ekološki projekt. Njegovo delo je spremljala in sproti dopolnjevala strokovna revi­ zijska komisija, sestavljena iz predstavnikov upo­ rabnikov odlagališča, Visoke tehniške šole Mari­ bor, Vodnogospodarskega podjetja Maribor, SIS za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost, Geolo­ škega zavoda in Zavoda za zdravstveno varstvo. Na sejah revizijske komisije sta redno sodelovala vod­ nogospodarski in sanitarni inšpektor. Investicijo vodi Komunalni inženiring Mari­ bor. V začetku je bil osnovan iniciativni odbor, ki Odlagališče posebnih odpadkov v Metavi pri Mariboru UDK 711.8 je spremljal delo Komunalnega inženiringa. Sedaj pa je to funkcijo prevzel izvršilni odbor uporab­ nikov. Sredstva za izgradnjo združuje 20 uporab­ nikov oziroma proizvajalcev posebnih odpadkov. Ti so z referendumi v svojih delovnih organizaci­ jah oz. TOZD potrdili pristop k podpisu samou­ pravnega sporazuma o izgradnji odlagališča. Višina prispevka je bila določena na podlagi prijavljenih količin. Letno ho odloženo ca. 4500 m3 posebnih odpadkov. Velikost odlagališča je 6 ha. Odpadki bodo odlagani v celice ca. 80—100 m2 višine 1,00 m. Celice 'bodo sproti zapirane z glino. Odlaganje bo izvedeno v terasah. Prostora je za 50 let. Odlagališče bo ograjeno z ograjo višine 2,00 m, da bo onemogočen dostop živalim in lju­ dem. Terase bodo zatravljene. Trava se bo sproti kosila in sežigala. Izcedne vode iz celic se bodo po posebnem drenažnem sistemu zbirale v kontrolnem bazenu, kjer bodo stalno kontrolirane. Kontrolo 'bosta iz­ vajala vodja odlagališča, ki bo dipl. inž. kemije in Zavod za zdravstveno varstvo. Izcedne vode se bo ob suhem vremenu razprševalo nazaj po odlagali­ šču. Tako bo preprečeno onesnaževanje potoka. Pohorska voda v gramoznico Ob severovzhodnem vznožju Pohorja imamo sorazmerno slabo urejeno odvodnjo kljub precejšnji poseljenosti in številnim prometnicam, za katere take razmere niso primerne. Na to območje med Perkami in Radizlom pri­ teče kar precej vode s Pohorja po številnih potokih. Njihove struge postajajo vse manjše, kolikor bolj se oddaljujejo od vznožja proti Dravskemu polju in se na koncu povsem razgube. Ob nalivih nasto­ pajo težave, saj potoki prestopajo bregove, poplav­ ljajo vasi, polja, zamakajo ceste in železnico. O zasnovi urejanja njihove odvodnje smo pred leti pisali že v Gradbenem vestniku, vendar je pri­ mer tako poseben, da ga do danes še nismo povsem razrešili. Upamo, da smo zasnovo toliko dodelali, da je zrela za uresničenje. Razmere v prizadetem območju in zanimanje za njegovo uporabo terjajo, da bi bilo to čimprej. Naravna posebnost teh obravnavanih potokov je torej ta, da se ne izlijejo površinsko v kakšen večji vodotok, pač pa njihove vode poniknejo v tla Avtor: Franc Avšič, dipl. gradb. inž., Vodnogospo­ darsko podjetje n. sol. o., TOZD Projektivni biro, b. o., Maribor. Atmosferske vode bodo zajete posebej in odvajane v bližnji Žitečki potok. Izdelan je bil poslovnik odlagališča, kjer je natančno določeno, kako morajo biti .posebni od­ padki pripravljeni pri proizvajalcu (dehidrirani, razstrupljeni), način odvoza in samo odlaganje. Do­ ločeno je število in način kontrole izcednih voda. Ker nimamo izkušenj, kako se bo odlagališče Ob­ našalo, bo njegovo delovanje opremljala še dve leti revizijska komisija in po potrebi ukrepala sku­ paj z inšpektorji in Zavodom za zdravstveno var­ stvo. Projektno dokumentacijo PGD in PZI izde­ luje Komunalni inženiring Maribor. Uporabniki so se sporazumeli, da kot investitor nastopi komunal­ no podjetje Snaga Maribor, ki bo z odlagališčem tudi upravljala. Cena za m3 odloženih odpadkov bo določena sproti za vsako leto. Izvršni svet mesta Maribor bo v kratkem sprejel odlok o odlaganju posebnih odpadkov. Investicijski program je potrjen pri regional­ ni komisiji za oceno investicij. Predvidoma bo odlagališče zgrajeno do junija 1983 in bo začelo poslovati v drugi polovici leta 1983. FRANC AVŠIČ in izhlapijo v atmosfero. Del vode, ki ponikne, bo­ gati podtalnico Dravskega polja, ki je zelo pomem­ ben vodni vir za bodočo vodno oskrbo širšega ob­ močja. Da ta delež ni zanemarljiv, lahko ocenjuje­ mo po velikosti prispevnega območja, ki obsega blizu 50 km2 pohorskih pobočij. Pri 1200 mm pov­ prečne letne višine padavin dobimo okrog 1 m3/s srednjega letnega odtoka. Ob upoštevanju izgub ocenjujemo, da se pojavi od tega kroga 0,7 m3/s dotoka v podtalnici, to pa presega današnjo zmo­ gljivost mariborskega vodovoda. Zato so nova vo dovodna zajetja predvidena v Dobrovcah, prav na območju, ki ga bogatijo pohorske vode. To pomeni, da voda ne moremo kar zajeti v regulirane struge in jih nekam odvesti — na primer v Dravo. Poiskati smo morali rešitev, ki bo omogočala .poleg zagotovitve ustrezne poplavne varnosti, mož­ nosti za izvedbo melioracij in kanalizacij tudi ohra­ nitev bogatenja podtalnice. Odločili smo se zbrane vode napeljati v ponikalnik, ki bo nastal z izkori­ ščanjem velike gramoznice v Hočah. Predvideva­ mo, da bo imel ponikalnik v obliki jezera s površi­ no 50 ha tudi rekreacijsko in estetsko vrednost. Za primer odstopanja od predpostavljenega poteka po­ nikanja (preseganje račimskih intenzivnosti pada­ vin, premokemo zablatenje ponikalnika, hkratnost nastopanja visoke vode in visoke lege podtalnice in podobno) je predviden varnostmi odvodnik proti do­ vodnemu kanalu hidroelektrarne Zlatoličje. Opisane rešitve žal ni mogoče uskladiti z že­ ljenim pozidanjem industrijske cone med železni­ ško progo in avtomobilsko cesto. V najmokrotnejši predel naj bi naselili gradbeno industrijo, ki naj bi se v neposredni soseščini hranila z gramozom ob čim bolj racionalni porabi, čim daljšo dobo. Gradnja zahteva poprejšnjo ureditev odvodnje, odvodnja pa ponikalnik — gramoznico. Zato še moramo lotiti urejanja v nasprotnem vrstnem redu. Najprej bomo zgradili odvodnik iz Hoč proti dravskemu kanalu HE Zlatoličje. S tem bo dana možnost osušitve zemljišč za gradnjo in melioraci­ jo ter za nadaljevanje urejanja odvodnje proti Zgornjim Hočam, Bohovi, Razvanju in Betnavi. Ob tem bo nemoteno teklo pridobivanje kako­ vostnega gramoza do izpraznitve gramoznice, ko bo ta prevzela vlogo ponikalnika. Začasen odvod voda Obremenitev strešin s snegom 624.024:624.045 Po še sedaj veljavnem začasnem tehničnem pred­ pisu PTP za obremenitev zgradb (Urani list FLRJ, št. 61/1948), je predpisana računska obremenitev strešin s snegom glede na naklon strešine od 60 do 20 stopinj od 350 do 750 N/m2. Ko se je leta 1956 v SR Sloveniji zaradi preobre­ menitve s snegom porušilo več srešnih konstrukcij, je takratni republiški upravni organ, pristojen za grad­ beništvo, izdal priporočilo, naj se v bodoče računa ob­ remenitev s snegom s 1250 N/m2. Ta akt je bil — kot že navedeno — izdan le kot priporočilo projektantskim organizacijam, PTP do danes pa še ni spremenjen oz. dopolnjen. Projektanti v SR Sloveniji sicer to priporočilo do­ sledno upoštevajo, projektanti iz drugih republik pa se ravnajo po že navedenem PTP in upoštevajo v sta­ tičnih računih obremenitev s snegom le s 750 N/m2. Izvajalci, nadzorne in inšpekcijske službe zato pri op­ ravljanju svoje funkcije naletijo na težave in težko uveljavijo obremenitve po že navedenem priporočilu, ki pa tudi ni pravni vir. Da v PTP določena računska obremenitev s sne­ gom s 750 N/m2 glede na spremenjene klimatske raz­ mere pri nas ne zadošča več, potrjuje v letu 1981 za SR Hrvatsko izdelan predlog obremenitve s snegom. Ta predlog je znanstveno delo prof. dr. Vuka Milčiča iz Gradbenega instituta fakultete gradbenih znanosti iz Zagreba in je objavljen v 2. številki Gradjevinarja iz letošnjega leta. Navedeni avtor ugotavlja, da je zakonsko določe­ na obremenitev po PTP s 750 N/m2 po opravljenih štu- zunaj zbirnega območja podtalnice je mogoč le do takrat, ko bo črpanje v bodoči vodarni v Dobrov­ cah doseglo 2001/sek, kolikor je sposobnost obnav­ ljanja podtalnice v lastnem območju. Po aktivira­ nju ponikanja bo začasni odvodnik prevzel prvotno namenjeno vlogo varnostnega razbremenilnika. Dobra stran take rešitve je v tem, da bomo lahko dovolj dolgo dobo merili količino in kako­ vost dotoka, ter s temi podatki utemeljeno določili pogoje za ureditev ponikanj,a, upoštevajoč stanje odvodnje v zaledju in podtalju. Uporabili bomo lahko najsodobnejše metode za matematično mode­ liranje biokemičnih dogajanj v predvidenem siste­ mu. Previdnost za tovrstne posege je prav gotovo umestna. Vsi potoki tečejo po tem, ko zapustijo goro, skozi naselja, ceste, železnico. Ob njih nastajajo in­ dustrijske in skladiščne cone. Polno je obstoječih in mogočih onesnaževalcev. Ali bomo uspeli ohrani­ ti primemo kakovost voda za .ponikanje in uporabo? V tem pogledu ne bomo smeli dopuščati kompro­ misov. Voda je vir zdravja, vendarle, če je zdrava. dijah in analizah na šestih lokacijah v SR Hrvatski (Zagreb, Varaždin, Slavonski Brod, Osijek, Gospič in Ogulin) pod potrebno računsko obremenitvijo s sne­ gom in ki bi morala znašati od 810 do 2000 N/m2, in to za masivne konstrukcije in jeklene konstrukcije s težko kritino (nad 1000 N/m2). Za konstrukcije manjših lastnih tež in z lažjo kri­ tino (do 1000 N/m2) pa bi bilo po ugotovitvi avtorja potrebno izvesti še korekcije s faktorji od 1,10 do 1,30. Avtor še posebej obravnava objekte na lokacijah nad 500 m nadmorske višine po modificirani formuli iz PTP-2 (tč. 2135) ob upoštevanju že ugotovljenih obre­ menitev. Res je, da področje SR Hrvatske klimatsko ni identično z našo republiko, vendar lahko navedeni predlog in ugotovitve avtorja štejemo kot izziv, da tudi pri nas to področje študijsko obdelamo in ugo­ tovimo, kolikšno obremenitev s snegom je dejansko potrebno upoštevati v statičnih računih. Taka analiza pa naj bi bila tudi podlaga za spre­ membo že uvodoma navedenega PTP-2 in sestave pred­ loga Jugoslovanskemu zavodu za standardizacijo za izdajo ustreznega pravilnika glede obremenitev streš­ nih konstrukcij s snegom. Branko Rosina Literatura »Prijedlog računskog opterećenja snijegom u SR Hrvatskoj« — UDK 624.042.4:624.04 Gradjevinar 2/1982. VESTI IN INFORMACIJE In memoriam V prvih dneh meseca novembra lani smo se mariborski gradbeniki poslovili od spoštovanega kolega Franja GAŠPE- RIČA, gradbenega tehni­ ka. Če se je pokojni »Ga­ si« odločil za delo na gradbeniškem področju, je potrebno ob tej pri­ ložnosti poudariti, da ni projektiral in gradil sa­ mo gradbenih objektov na ožjem in širšem pod­ ročju naše domovine, ampak je pripadal tudi naši strokovni gradbeni­ ški organizaciji inženir­ jev in tehnikov. Bil je med ustanovitvenimi člani upravnega odbora Zveze inženirjev in tehnikov v Mariboru. Kot pripadnik napredne družine je bil že zelo zgodaj seznanjen s tegobami malega človeka, kamor je takrat spadal tudi gradbeni delavec. Najdemo ga v prvih dneh po osvoboditvi v štabu za obnovitev na­ šega mesta, kjer je z vso prizadevnostjo pomagal ce-. liti rane vojne. Takrat je bil Maribor ena sama velika VIII. PROIZVODNO TEKMOVANJE GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE Stavbar, Konstruktor, Gradbinec Gradbeno podjetje Stavbar Maribor je bilo letos organizator osmega proizvodnega tekmovanja gradbe­ nih delavcev Slovenije. Na letošnjem tekmovanju, ki je bilo v soboto 5. junija v Mariboru, je sodelovalo okoli dvesto gradbenikov iz štirinajstih gradbenih de­ lovnih organizacij. Letošnje proizvodno tekmovanje se je prvič pri­ čelo drugače kot ostala leta. Udeleženci tekmovanja so se najprej pomerili v disciplinah splošne ljudje ob­ rambe in družbene samozaščite. V disciplinah strelja­ nja z zračno puško, metanja bombe v cilj, teka na sto metrov, skoka v daljavo in v poznavanju protipožar­ ne zaščite so ob zaključku zbrali največ točk tekmo­ valci mariborskega Stavbarja pred Primorjem iz Aj­ dovščine in ljubljanskim Gradisom. Do konca razpre­ delnice pa so se v tem tekmovanju razvrstili Gorica iz Nove Gorice, Tehnik iz Škofje Loke, Obnova iz Ljub­ ljane, Stavbenik iz Kopra, SCT iz Ljubljane, Kograd iz Dravograda, Ingrad iz Celja, Gradbinec iz Kranja, Grosuplje, Pionir iz Novega mesta in Konstruktor iz Maribora. Samo osmo proizvodno tekmovanje pa je bilo le­ tos na Stavbarjevem gradbišču stanovanjske soseske Nova vas II a. Na odlično pripravljenih tekmovali­ ščih, vse priznanje gre številnemu organizacijskemu odboru v gradbenem podjetju Stavbar, so se pomerili ruševina. In prav tu je pokojni Gaši s svojim znanjem in organizacijskimi sposobnostmi vodil in tudi izpeljal posamezne obnovitvene akcije. In še kako je bila nje­ gova organizacijska sposobnost in domiselnost takrat potrebna. Ni bilo materiala in sredstev za obnovo. Go­ loroki, z najprimitivnejšimi sredstvi, pač pa z izredno mero navdušenja in vero v lepšo prihodnost smo re­ ševali in obnavljali objekt za objektom, od prometa do šolstva, zdravstva in osnovne preskrbe. Gašija sre­ čamo v obnovitvenih zadrugah na vzhodnoštajerskem področju pri obnovi. Ko se je vključil v projektivno dejavnost, je bil kot sodelavec sposoben vključiti se v velike projekte za zgraditev družbenih in industrijskih objektov tako doma in širom po Jugoslaviji. Čeprav je človeško življenje nvnljivo, pa bodo za kolegom Gašijem ostajala njegova dela, izražena v po­ sameznih gradbenih objektih. Vse to je zmogel zaradi stanovske pripadnosti naši stroki 'im 'kot domoljub z veliko vero v boljšo bodočnost, kar je prvi pogoj za razvoj, urejeno in dognano gradbeništvo kot tudi za stabilnost in varnost objektov tako v načrtovanju oz. projektiranju in izvajanju. In prav v tem je bilo bist­ vo in smisel njegovega življenja. Huda bolegen pa mu je v zadnjih letih preprečila, da bi užival vsaj del sadov svojega dela in si tako nadomestil vse odpove­ dovanje v prvih letih povojne izgradnje in obnove. Branko Rosina Slika 1. Zanimivost letošnjega tekmovanja je bila ta, da je organizator pripravil tekmovalne naloge tako, da se vsi izdelki uporabijo v normalnem proizvodnem delu, kar je še en pomemben prispevek prav na po­ dročju varčevanja zidarji, tesarji, odrarji, železokrivci in žerjavovodje. Posebnost letošnjega tekmovanja je bila ta da so tek­ movalci — gradbeniki naloge izvedli neposredno na objektih, torej ne na posebej pripravljenem terenu. Slika 2. Ekipa Stavbarjevih delavcev - tekmovalcev je bila letos najboljša med slovenskimi gradbeniki, in to prav na svojem terenu in skorajda bi lahko rekli v svoji organizaciji Slika 3, Gradbišče nove mariborske stanovanjske so­ seske Nova vas II a je bilo prizorišče letošnjega tek­ movanja Med zidarji so bili najboljši delavci ljubljanskega Gradisa pred mariborskima delovnima organizacijama Konstruktor in Stavbar, med tesarji pa so bili najboljši tekmovacli ljubljanske Obnove pred kranjskim Grad­ bincem in mariborskim Stavbarjem, Odrarji celjskega Ingrada so bili najboljši v svoji panogi pred odrarji kranjskega Gradbinca in mariborskega Stavbarja, med železokrivci pa so bili najboljši tekmovalci maribor­ skega Konstruktorja pred tekmovalci mariborskega Stavbarja in Grosuplja. Žerjavovodje mariborskega Stavbarja so bili pred žerjavovodji celjskega Ingrada in koprskega Stavbenika. V skupni uvrstitvi letošnjega osmega proizvodne­ ga tekmovanja gradbenih delavcev Slovenije je prvo mesto zasedel mariborski Stavbar pred mariborskim Konstruktorjem in kranjskim Gradbincem. Ljubljan­ ski Gradis je četrti, Grosuplje peto, celjski Ingrad še­ sti, škofjeloški Tehnik sedmi, novogoriška Gorica osma, dravograjski Kograd deveti, koprski Stavbenik deseti, Primorje iz Ajdovščine je bilo enajsto, ljubljanska Ob­ nova je bila dvanajsta, ljubljanski SCT trinajsti, na zadnjem, štirinajstem mestu pa je bil ob koncu pro­ izvodnega tekmovanja novomeški Pionir. Najboljši tek­ movalci z mariborskega tekmovanja bodo letos zasto­ pali Slovenijo na zveznem tekmovanju, ki bo v sep­ tembru v Djakovdci v SAP Kosovo. Za letošnje proizvodno tekmovanje lahko rečemo, da je v celoti uspelo. Predvsem gre velika zasluga za to mariborskim gradbenikom v Stavbarju, ki so več­ mesečni trud nagradili z uspešnim tekmovanjem — celo več — z velikim zborom slovenskih gradbenih delavcev, ki so tako imeli priložnost ponovno za prija­ teljsko in tovariško srečanje, ki nam bo ostalo v spo­ minu. Še posebej pa gredo vse čestitke najboljšim z željo, da bodo na tak način zastopali našo republiko tudi na zveznem tekmovanju. VEČJA v l o g a g r a d b i n c e v Maribor — V Mariboru je bila v pričetku tega me­ seca skupščina sindikata delavcev v gradbeništvu Slo­ venije, na kateri sta bila tudi predsednik republiškega sveta ZSS Marjan Orožen in predsednik zveznega od­ bora sindikata delavcev gradbeništva Jugoslavije Jovo Nikiinovič. Na skupščini je bilo pregledano delo v pre­ teklem obdobju, sprejete pa so bile tudi programske smernice za delo v prihodnjem mandatnem obdobju. Na skupščini je bil za novega predsednika republiške­ ga odbora sindikata delavcev gradbeništva Slovenije izvoljen Milan Šinkovec iz novomeškega Pionirja, za podpredsednika pa Mirko Primorac iz mariborske te­ meljne organizacije Gradisa. DAN GRADBENIKOV 82 Svečano v Mariboru V Mariboru je bila v pričetku tega meseca sve­ čana akademija ob dnevu gradbenikov 82. Svečanost sta organizirala ZSS — republiški odbor gradbenih de­ lavcev Slovenije in gradbeno podjetje Stavbar Mari­ bor. Svečani govor je imel predsednik slovenskih sin­ dikatov Marjan Orožen. Na svečanosti v mariborski dvorani kina Union je predsednik slovenskih sindikatov poudaril v svojem govoru pomen, ki ga ima danes gradbeništvo v zdru­ ženem delu, predvsem na področju ustvarjanja razmer za zaposlovanje in delo mlade gradbeniške generacije in na področju dela v tujini. Marjan Orožen je po­ sebej poudaril, da ima slovensko gradbeništvo tako kadre kot tudi zmogljivosti, da se lahko uspešno pred­ stavi ob močni konkurenci na tujem trgu. Predsednik slovenskih sindikatov Marjan Orožen je na svečani akademiji ob dnevu gradbenikov 82 pred­ sedniku delavskega sveta delovne organizacije grad­ benega podjetja Stavbar izročil red dela z zlatim ven­ cem, s katerim je predsedstvo SFRJ odlikovalo mari­ borski Stavbar. To visoko odlikovanje je še toliko bolj pomembno za več kot 1700 Stavbarjevih delavcev letos, ko slavi Stavbar 35. obletnico obstoja, dela in razvoja. Stavbar je v svojem dosedanjem razvoju postal po­ memben člen v stanovanjski in investicijski gradnji ne samo v okviru občine ali regije, marveč je postal pomemben izvajalec del tudi v ostalih republikah in v zadnjem času tudi v tujini. Na svečanosti ob prazniku slovenskih gradbenikov so bile v Mariboru podeljene tudi plakete republiške­ ga odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Pla­ kete so letos prejeli GP Stavbar Maribor, SGP SCT Ljubljana, IMP Ljubljana, SGP Gradbinec Kranj, SGP Konstruktor Maribor, SGP Stavbenik Koper, Zvez­ ni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev, Vinko Hafner, občinski odbor sindikata delavcev grad­ beništva Koper, Željko Humar, Štefan Praznik, Dra­ go Mencin, Franc Šket, Fani Pahor in Janez Hambroš. Podeljene so bile tudi tradicionalne Kavčičeve nagrade za leto 1981, ki so jih prejeli Darinka Battelino, Janez Duhovnik in Lojze Cepuš. Slovenija šesta ZBOR JUGOSLOVANSKIH GRADBENIKOV NA KOSOVU V Djakovici v SAP Kosovo je bilo 24. in 25. sep­ tembra štirinajsto srečanje gradbenih delavcev ,ugo- slavije, na katerem so sodelovale prvouvrščene ekipe republiških in pokrajinskih proizvodnih tekmovanj gradbenih delavcev. Slovenijo so zastopali delavci Gra­ disa (zidarji), Ingrada (odrarji), Konstruktorja (železo- krivci), Obnove (tesarji) in Stavbarja (žerjavovodje), priključili pa so se jim tudi monterji centralne kurjave ljubljanskega IMP. Djakovica, na zahodnem delu socialistične avto­ nomne pokrajine Kosovo, mesto z okoli sto tisoč pre­ bivalci, je dva dni gostila kakšnih tristo gradbenikov iz vse države. Dva dneva v pokrajini, kamor nas pot zaradi njene oddaljenosti od Slovenije le redkokdaj zanese, sta hitro minila, saj sta bila izpolnjena z med- besojno izmenjavo izkušenj, s spoznavanjem kosovske­ ga gradbeništva in pa predvsem same pokrajine. Osred­ nji dogodek letošnjega srečanja pa je bilo proizvodno tekmovanje v gradbeniških poklicih, v partizanskem mnogoboju in poznavanju protipožarne zaščite. Med zidarji je Slovenija zasedla četrto mesto, po peto mesto so zasedli tesarji, železokrivcii in žerjavo- Slika 4. Celotno slovensko zastopstvo na proizvodnem tekmovanju v Djakovici je ekipno zasedlo šesto mesto vodje, šesto mesto je pripadlo slovenskim odrarjem, monterji centralne kurjave pa so zasedli sedmo me­ sto. Ekipno je Slovenija v partizanskem mnogoboju zasedla četrto mesto, drugi pa smo bili v protipožarni zaščiti. Končni vrstni red letošnjega srečanja je pri­ čela Srbija s 77 točkami, druga je bila Bosna in Her­ cegovina s 67 točkami in tretja Hrvaška s 66 točkami. Kosovo je bilo ob koncu letošnjega srečanja s 54 toč­ kami četrto, peta Vojvodina z 53 točkami, šesta pa je bila Slovenija z 39 točkami. Ob tem pa je potrebno poudariti, da naša republika ni imela predstavnikov med keramičarji in pleskarji. S 36 točkami je bila Ma­ kedonija, sedma Črna gora pa je brez predstavnikov med žerjavovodji, pleskarji in monterji centralne kur­ jave dosegla 18 točk in je bila zadnja. Srečanje v Dja­ kovici se je končalo z izredno prijetnim družabnim večerom, s plesi vseh narodov in narodnosti in pred­ vsem z obljubo in željo, da se prihodnje leto, čeprav verjetno v drugih proizvodnih poklicih gradbeništva, srečamo na jubilejnem, petnajstem srečanju v Črni gori. DRUŠTVO GRADJEVINSKIH INŽENJERA I TEHNIČARA OSIJEK Osijek, dne 28. 10. 1982 DRUŠTVO GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV MARIBOR M A R I B O R Vetrinjska ul. 16 DRAGI PRIJATELI, nemamo riječi da Vam se zahvalimo na nezaboravnom dočeku, gostoprimstvu i pažnji koju ste nam pružili prilikom naše posjete Va­ šem lijepom gradu i Pohorju. Vrlo smo zadovoljni svim onim što ste nam po­ kazali, što i kako radite u struci i u Društvu i to će nam biti putokaz u našem daljnjem radu. Sretni smo da smo našli u Vama iskrene prijatelje, da nas ne veže samo rijeka Drava, nego i isti pogledi, a nadasve prijateljstvo. Kao što smo se i dogovorili, želimo da ovi naši susreti budu tradicionalni, pa Vas u proljeće očekuje­ mo u našem gradu, gdje ćemo pokušati barem djelo­ mično da Vam se odužimo za sve ono šte ste za nas učinili. Na kraju još jednom puno hvala i dovidjenja u Osijeku. ZA DGIT: Predsjednik društva građjevinskih inženjera i tehničara Osijek Stjepan Pavić dipl. ing. grad. Zastopnik miinchenskega sejma v SFRJ OZEHA Delovna organizacija za marketing in ekonomsko propagando Zagreb, Trg Republike 5, Telefon: 277 333, Telex: 21-663 YU OZEHA SVETOVNA RAZSTAVA GRADBENE OPREME IN STROJEV ZA PROIZVODNJO GRADBENEGA MATERIALA 8,—14. APRIL 1983 I n f o r m a t i o n : — . • ' Münchener Messe- und Ausstellungsgesellschaft mbH, Messegelände, Postfach 12 1009, D-8000 München 12, Tel.: (089Y51 07-0. Telex: 5 212086 a m m d Informacije: MÜNCHENER MESSE- UND AUSSTELLUNGSGESELLSCHAFT mbH. MESSEGELÄNDE, POSTFACH 121009, D-8000 MÜNCHEN 12 TEL: (089) 51 07 0, TELEX: 5212086 AMEG D. r&ne LJUBLJANA GREGORČIČEVA ULICA 25A KNJIGOTISK OFSETNI TISK ROTOTISK KNJIGOVEZNICA IgjJgJ v S i® □ □ P R O J E K T M A R I B O R PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE VISOKIH IM NIZKIH GRADENJ TER INŽENIRING p. o. 62001 MARIBOR, SVETOZAREVSKA 10 TEL.: (062) 29-161, TELEX: 33279 YU PRO MB - SEKTOR PROJEKTIVA MARIBOR, GREGORČIČEVA 37 TEL.: (062) 29-581 SOZD ZPS LJUBLJANA Poslovni predmet: izdelava tehnične dokumenacije za vse vrste objektov visokih in nizkih gradenj ter kompleksnih investicijskih objektov, instalacij, naprav in opreme; izdelava investicijske dokumentacije, študij, tehnoloških postopkov, eks­ pertiz, načrtov opreme, geodetskih elaboratov in urbanistične dokumen­ tacije; izvajanje investitorskega in izvedbenega inženiringa; industrijska lastnina, transfer tehnologij. i n Ž E n R i n G B R O ro. H l i H i 3 0 R MARIBOR, ULICA VITA KRAIGHERJA 10 T E L E F O N I: C E N T R A LA : 26 561 D IR E K TO R 25 940 IN V E S T IC IJE 26 584 P R O JE K T IV A 26 340 ' 1 Izva ja m o s to r itv e s ve to va ln e g a in iz v e d b e n e g a in ž e n ir in g a p ri k o n c ip ira n ju , d e fin ira n ju in iz v e d b i p ro je k to v in v e s tic ij: a) V fa z i k o n c ip ira n ja in v e s t ic ije : — iz d e la v a a li o rg a n iz a c ija iz d e la v e š tu d ij m ožn o s ti, — o rg a n iz a c ija in p o s re d o v a n je za iz v rš ite v p re lim in a r­ n ih ra z iska v in p re iska v , — iz d e la v a p ro s to rs k e g a ra z v o jn e g a p ro g ra m a in id e jn o p ro g ra m s k ih reš ite v , — iz d e la v a p re d h o d n e in v e s t ic ijs k e d o k u m e n ta c ije . b) V fa z i d e f in ira n ja in v e s tic ije : — d e f in ira n je e le m e n to v v k lju č e v a n ja in v e s t ic ije v p ro ­ s to rs k e — u rb a n is tič n e , e k o lo š k e in o b ra m b n e p o ­ g o je , — iz d e la v a id e jn ih p ro je k to v , — iz d e la v a n a č rta f in a n c ira n ja , f in a n č n e k o n s tru k c ije in d o k u m e n ta c ijs k e o sn o ve za zd ru ž e v a n je s red s te v , — o rg a n iz a c ija izd e la ve in v k lju č e v a n ja ra z iska v te h n o ­ lo g ij in izd e la va te h n o lo š k ih e la b o ra to v , — posredovanje in organizacija izvedbe geoloških, geo­ mehanskih in ekoloških raziskav, — posredovanje in organizacija izvedbe raziskav trga, izdelava analiz gospodarnosti naložbe, — izdelava kompletnih investicijskih programov z izde­ lavo kazalcev o družbenoekonomski primernosti in usklajenosti investicije z razvojnimi kriteriji, dogovori o temeljih družbenega plana, — izdelava in organizacija izdelave tehnične dokumen­ tacije, — izvedba vseh pripravljalnih del za operativno izvaja­ nje investicije. c) V fazi izvajanja investicije: — vodenje postopkov za razpis in oddajo del, — koordinacija izvajalcev in dobaviteljev ter projektno vodenje v faze izvajanja investicije, — tehnični, ekonomski in finančni nadzor, — organizacija in izvedba predaje objektov in naprav, testiranje, tehničnega in kvalitetnega pregleda, — končni obračun in sestava zaključnih poročil. d) Projektno vodenje investicij. GIP GRADIS n. sol. o. TOZD Gradbena enota Maribor TOZD Nizke gradnje Maribor TOZD Kovinski obrati Maribor TOZD Projektivni biro Maribor 0 Projektiramo in gradimo industrijske objekte, mostove, bidroobjekte, objekte družbenega standarda in stanovanja za trg 0 Projektiramo, izdelujemo in montiramo vse vrste montažnih hal 0 Izdelujemo gradbeno mehanizacijo, asfaltne baze, finišerje, betonske mešalce ter izvajamo Iključavni carska, kleparska in krovska dela % Izdelujemo gradbene elemente ter razne vrste betonskih elementov 9 Izvajamo investicijska dela v tujini iSp» GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE LETO XXXI Revijo izdaja: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v Ljubljani Glavni in odgovorni urednik: Sergej Bubnov Lektor: Alenka Raič: Tehnični urednik: Dušan Lajovic: Uredniški odbor: Negovan Božič, Vladimir Čadež, Jože Eržen, Ivan Jecelj, Andrej Komel, dr. Miloš Marinček, Stane Pavlin, Roman Stepančič Tiskala: Tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Ljubljana 1982 KAZALO ČLANKI, STUDIJE, RAZPRAVE Avšič Franc: Pohorska voda v gram oznico....................... Berce Stanislav: Model veJikega projekta v Irak u .................. Bubnov Sergej: Evropski predpisi za gradnjo v seizmičnih območjih ........................................................... Bubnov Sergej: Novi predpisi za gradnjo v seizmičnih ob­ močjih ............................................................... Bojc Janez: Kakovost gradbenih d e l ................................ Cirman Jože: Izkušnje pni gradnji premosititvenih objektov na zahodni obvozni cesti v Ljubljani . . . Cižek Franjo: Izgradnja novega pokopališča v M a r ib o r u ........................................................... Derganc Adolf: O delu mariborskega dru štva ...................... Di Batista Metod in Jakše Martin: Izgradnja zahodne mestne obvozne ceste v L ju b l ja n i ............................................................ Gačnik Franc: Gradnja kompleksa Slovenskega narodnega gledališča v M a rib oru .................................... Goršek Martin: Uporaba instalacijskih sanitarnih sten v raz­ ličnih gradbenih sistem ih................................ Gruber Miro: Problematika transportov na oddaljena grad­ bišča .................................................................... Ivanc Marijan: Deponiranje, sortiranje in uporaba komu­ nalnih odpadkov ............................................. Kalan Janez: Podajnostna matrika elastično vpetega te­ melja .................................................................... Kerin Andrej: Organizacijski vidiki prodora DO na tuje tr­ žišče .................................................................... Kumperščak Vitodrag: Upogib srednje ravnine v teoriji zmerno de­ belih p lo š č .......................................................... 234 Lapajne Svetko: Porušitev in obnova mostu čez Loiro v Toursu 59 Lapajne Svetko: Svodastd m o s to v i............................................. 62 Lapajne Svetko: Statično dimenzioniranje zasutih cevovodov 138 Marinček Miloš: 4.-letno zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije .............................................................204 Megušar Maks: Titov most na otok K r k .................................... 38 Oblak-Rosina Anka: Odlagališče posebnih odpadkov v Metavi pri Mariboru ............................................................. 253 Pediček Marko: Izdelava in montaža strešnih nosilcev za ob­ jekt telovadnice osnovnih šol v Mariboru . 246 Pšunder Mirko: Ekonomičnost načrtovanja stanovanjske gra­ ditve ..........................................................................32 Pšunder Mirko: Dileme in problemi oblikovanja cen v us­ merjeni stanovanjski g r a d n ji ...........................238 Rosina Branko: Zagotovitev kakovostne projektne dokumen­ tacije ........................................................................251 Rosina Branko: Obremenitev strešin s snegom ...........................255 Roš Vitko: Delovne enote in naši delavci na tujem . . 168 Savel Jože: Strojegradnja SCT tudi v tu jin i ...................... 180 Sever Alojz: Raziskovalna in kontrolna dejavnost pred pričetkom in med izvajanjem projekta v I r a k u ....................................................................169 Škulj Saša: Gradbeništvo včeraj, danes, ju t r i ..................194 254 163 102 197 252 130 249 226 126 243 86 175 83 102 158 Stanič Ciril: Slovenija in evropske avtoceste..................134 Sliber Franjo: Meritve napetosti na elementih pri obreme­ nilnih preizkušnjah stebrov za daljnovod 2 X 400 kV in ocena dosežene varnosti stebrov 103 Stular Pavel: Letna skupščina mednarodnega inštituta za v a r je n je ............................................................... 208 Tomaževič Miha: Zidane zgradbe v novem pravilniku o teh­ ničnih normativih za grajenje objektov vi­ soke gradnje v seizmičnih področjih . . . 12 Trauner Ludvik: Navpični premiki v elastičnem polprostoru, obteženem na površju z grobo mnogokotno o b te ž b o ............................................................227 Umek Anton: Sestav sveže mešanice za betone, ki rabijo različnim nam enom ................................. 2 Vedlin Boris: Novi cestni most čez Savo v Kranju . . . 54 Zabret Franc, Rejc Velena in Blažič Suzana: Planiranje velikih projektov z obdelavo na ra ču n a ln ik u ...................................................122 Zajec Borut: Splošen prikaz nastopa DO na tujem . . . 156 Zupan Franc: Gradimo hidroelektrarno Mavčiče na Savi . 78 IZVLEČKI V SLOVENSKEM JEZIKU Bojc Janez: Kakovost gradbenih d e l ................................253 Bubnov Sergej: Evropski predpisi za gradnjo v seizmičnih območjih ...........................................................107 Bubnov Sergej: Novi predpisi za gradnjo v seizmičnih ob­ močjih ...................................................................202 Gačnik Franc: Gradnja kompleksa SNG Maribor . . . . 246 Kumperščak Vitodrag: Upogib srednje ravnine v teoriji zmerno debelih p lo š č .......................................................... 237 Lapajne Svetko: Svodasti m o s to v i................................................... 66 Lapajne Svetko: Statično dimenzioniranje zasutih cevovodov . 143 Pšunder Mirko: Dileme in problemi oblikovanja cen v us­ merjeni stanovanjski g r a d n ji ......................... 242 Tomaževič Miha: Zidane zgradbe v novem pravilniku o teh­ ničnih normativih za grajenje objektov viso­ ke gradnje v seizmičnih področjih . . . . 18 Trauner Ludvik: Navpični premiki v elastičnem polprostoru, obteženem na površju z gibko mnogokotno o b t e ž b o ................................................................... 234 Umek Anton: Sestava betonov.................................................. 11 Zupan Franc: Gradimo HE Mavčiče na S a v i ...........................82 IZVLEČKI V ANGLEŠKEM JEZIKU Bojc Janez: Quality of civil-engineering works . . . . 253 Bubnov Sergej: European earthquake resistant regulations . 107 Bubnov Sergej: The new regulations for earthquake resi­ stant d e s ig n .................................................. 202 Gačnik Franc: Construction of the Slovene national theatre of M aribor.......................................................246 Kumperščak Vitodrag: The bending of the middle plane in the theory of moderately thick plates . . . . 237 Lapajne Svetko: Vault bridges .............................................................66 Lapajne Svetko: Statical dimensionning of endamed tubes . 143 Tomaževič Miha: Built structures in the new regulations for construction of Buildings in seismic zones . 18 Pšunder Mirko: Dilemmas and problems of prices’ forma­ tion at guided honsing construction . . . . 242 Trauner Ludvik: Vertical displacements in the elastic half­ space due to the flexible maltangular sur­ face l o a d ...........................................................234 Umek Anton: Designing con cre tes ......................................... 11 IZ RAZISKOVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE Račun zgradb v potresnih področjih .................. 21 Vpliv potresa na armirano betonske konstrukcije 21 Mestna renta in cena stavbnega zemljišča . . 22 Vplivi in učinki ekonomskega razvoja procesa urbanizacije in stanovanjskega okolja . . . . 22 Lokacijska problematika katastra zgradb . . . 46 Vzdrževanje in obnova geodetskih načrtov od merila 1 : 1500 do 1 : 2880, prvi d e l .................. 48 drugi del . . . . 71 tretji del . . . . 147 Nelinearni problemi v teoriji konstrukcij . . . 218 Dosegljiva točnost sile prednapetja v jeklenih vijačnih s p o j i h ...................................................... 218 IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Gradbeni vestnik: št. 1 -2 ....................... Gradbeni vestnik: št. 3 ...................... Gradbeni vestnik: št. 4 ....................... Gradbeni vestnik: št. 5 ...................... Gradbeni vestnik: št. 6 ...................... Gradbeni vestnik št. 7 - 8 ...................... Gradbeni vestnik: št. 9 -1 0 .................. Gradbeni vestnik: št. 1 1 ...................... VESTI IN INFORMACIJE Diplome II. in I. stopnje VTO Gradbeništvo na Visoki šoli v M a rib oru .............................................. 23 50-letnica izhajanja Elektrotehničnega vestnika 41 Počastitev spomina na prof. dr. Goljevščka . . 45 2. jugoslovanski sejem gradbeništva in gradbenih m a te r ia lo v ....................................................................183 Našemu kolegu v slovo — Kamilo Hilbert . . 186 7. evropski kongres za seizmično gradbeništvo v A t e n a h .................................................................... 212 Evidenca znanstvenega, kulturnega in tehničnega sodelovanja s t u j i n o ..................................................217 Inozemska dejavnost japonskega gradbeništva . 217 In memoriam — Franjo Gašperšič...................... 256 VII. proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev S lo v e n ije ........................................................................ 256 Večja vloga gradbenikov.............................................257 Dan gradbenikov ’82 ............................................... 257 Zbor jugoslovanskih gradbenikov na Kosovu . . 253 INFORMACIJE ZRMK Kakovostni v ognju obstojni glinični materiali . 35 Modelni materiali za raziskave seizmične odpor­ nosti zidanih z g ra d b ..............................................49 Protipožarna gradnja v Sloveniji — trenutno stanje in vzroki ter posledice takega stanja . . 73 Jeklene in armiranobetonske konstrukcije z vi­ dika preventivne protipožarne zaščite . . . . 97 Preiskave armiranobetonske prekladne konstruk­ cije mostu po ojačitvi z lepljenjem armature . 121 Projekt in izvedba ojačitve armiranobetonske konstrukcije z dolepljenjem jeklenih lamel prvi d e l ............................................................... 149 drugi del ................................................................139 Preprečevanje dviga kapilarne vlage v zidovih z ustvarjanjem vodoodbojnih plasti, prvi del . . 221 drugi d e l ...........................261 JUBILEJI Uspešen razvoj Konstruktorja.................................30 SGP Stavbenik praznuje 35 let uspešnega dela . 72 SGP Primorje Ajdovščina — 36 l e t .......................... 114 35 let DO Slovenija ceste — Tehnika...................... 154 MNENJE IN KRITIKA Bubnov Sergej: Odprto pismo Skladu Borisa Kidriča . . . 67 Lapajne Svetko: Naši potresno varnostni predpisi..................116 Lapajne Svetko: K članku Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij L ju b lja n a .................................... 187 Rosina Branko: Osnutek zakona o graditvi objektov . . . . 39 IZ INOZEMSTVA Manj pogodb za gradbena dela na srednjem vzhodu in v Severni A fr ik i.................................... 187 18—20 42—45 68—70 94—96 118—120 144—146 184—185 212—216