\
Izhaja v«ak četrtek. Cena mu Je a K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in drugo tuje države 6 K). Posamezne številke bo prodajajo
S prilogami:
po 10 vinarjev.
Haš kmečki dom, Društvenik, Maša gospodinja
Spisi in dopisi se pošiljajo : Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, rcklainacije in in-serati pa: Upravništvu „Domoljuba", - Ljubljana, Kopitarjeva ulica--
Štev. 29.
V Ljubljani, dne 18. julija 1912.
Leto XXV.
Brez nas ne orel
Državni poslanci so na počitnicah. Zadnja soja državnega zbora je bila v petek, dne 5. t. m. Dela je bilo veliko. Bedno so bile teden za tednom od torka do potka — štiri dni — zbornične sejo, ki so večkrat trajale dolgo v noč. Polog njih pa dopoldne in zvečer nešteto odsekov. Prav mnogo dni jih je bilo naenkrat po deset in še več. To delo se v javnosti ne vidi, dasi je utrudljivo in v marsičem pomenljivejše, kakor zbornično. V zbornici je že vse navadno določeno, kako se bo glasovalo. Govori so namenjeni le bolj za zunaj. V odsekih se pa dela, posvetuje; tam te zvrše najvažnejše bitke.
Volivci cenijo zborovanje državnega zbora po uspehih. Naši so lahko zadovoljni. Poslanci, ki jih je poslala Slovenska Ljudska Stranka na Dunaj, so tudi v tem zasedanju pokazali svojo Pridnost, zvestobo, edinost in neupogljivo odločnost. Bili so težki časi. Ik>-Ijaki, svobodomiselni Nemci in Čehi so se pripravljali, da vzamejo vajeti v državi v roke. Sebičnost je zmagala tu-(li pri Čehih, da so delali politiko na svojo roko brez nas. Sami so bili naši Poslanci in ravno zato so tem jasnej-Ke pokazali svojo moč. Pojmo lepo po vrsti!
1. Šlo je v prvi vrsti za novi vojni zakon. Nihče ne more tajiti, da prinaša (a zakon z dveletno vojaško službo in ^ drugimi važnimi določili, ki smo jih j* .»Domoljubu« že povedali, mnogo po-lajsav za ljudstvo, posebno za kmečki stan obenem pa tudi pomnožuje število vojakov in s tem daje moč državi proti Praznikom in utrjuje cesarsko hišo.
in ,-V,clike stranke — Nemci, Poljaki Lohi — so hotele ob ti priliki od dr-
žave izsiliti zase raznih ugodnosti. Zlasti je bil njihov namen namostu sedanje vlade postaviti novo, v kateri bi sedeli ministri, vzeti izmed poslancev imenovanih strank. To kupčijo so preprečili naši poslanci, ki so v zbornici proglasili to-lc načelo: Mi damo vojni zakon državi, in sicer zastonj, toda le pod pogojem, da to store tudi vse druge stranke. Če bi se pa ob ti priliki hotele delati politične kupčije, ne bo vojnega zakona. To je pomagalo. Sebična gladovnost jc bila s tem podrta v blagor državi, nam in vsem manjšim narodom naše države.
2. Uradniški zakon je strašil dolgo časa v zbornici. Liberalni poslanci vseli narodov, ki so pri volitvah odvisni od uradniških glasov, so licitirali navzgor in če bi šlo po njihovem, bi bili uradniki dobili za veliko milijonov zvišane plače, poleg tega pa še na vse strani take pravice, da bi bila država popolnoma v njihovih rokah. Izmed vseh poslancev so sc edino naši temu uprli in venomer zahtevali, da se mora število uradnikov zmanjšati, da mora uradnik pred vsem zvesto delati svojo službo in sc vedno zavedati, da je on zavoljo ljudstva, ne pa ljudstvo zavoljo njega. Ko bi bili drugi poslanci tudi tako mislili in delali, bi bil danes lahko uradniški zakon že potrjen; tako pa zdaj počiva v pododseku gosposke zbornice in se bo moral znatno izpremeniti, preden bo zrel za cesarsko potrjenje. Stranke, ki so s svojimi obljubami uradnikom zavezane, so v velikih škripcih. Uradniki so nejevoljni in se po shodih kregajo ter odpovedujejo zvestobo poslancem, ki so jih izvolili. Naši poslanci so ob uradniškem vprašanju tudi vedno povdarjali, da prej ni misliti na nobeno zvišanje njihovih plač, dokler se ne dobe novi dohodki. Novih davkov bo treba. To pa vedo, da so mo-
goči le taki novi davki, ki zadenejo bogatejše stanove: višji dohodninski davek za velike dohodke, davek na divi-clende velikih družb, na tantieme, na ogromne kartelne dobičke. Liberalni poslanci bi radi zvalili vse breme na ljudstvo, pa so morali spoznati, da ne pojde. Morali se bodo sprijazniti z davki na bogatejše sloje in z davkom na žganje, ki prinese deželam od države nove dohodke. Po Kranjskem sedaj liberalci vpijejo o deželnih financah. Naši poslanci so pa med tem na Dunaju tako zasukali reč, da sc bo moral jeseni skleniti davek čia žganje, ki bo naši deželi prinesel krog enega milijona dohodkov in s tem postavil naše finance na novo podlago.
3.	Poljaki in Čehi bi bili radi iz državnega zbora prinesli s seboj kanale in milijone za uravnavo svojih rok. Svojim volivcem so se zaprisegli, da se bo to zgodilo. In zdaj prihajajo praznih rok. Tudi to so dosegli naši poslanci s svojo odločnostjo in neupogljivostjo. Jasno so namreč povedali, da no bo nič iz poljskih in čeških zahtev, če sc obenem južnim deželam za vodne potrebe ne zagotovi primerna svota. Tako so tudi delali in vodovodni odsek državnega zbora tiči v blatu ter ne more nikamor naprej. Naprej tudi jeseni ne pride, če se ne ugodi našim zahtevam. Država mora prispevati več nego doslej za vodovode, uravnavo rek in hudournikov in sploh za gospodarsko povzdi-go naših dežel. Po ti poti se razbreme-ne tudi izdatki kranjske dežele in pola jša jo njene finance. Liberalci vpijejo, naši pa delajo. Liberalci kriče o bankrotu v deželi, naši pa s svojo politiko napeljujejo iz državnih sredstev milijone'za povzdigo dežele in ljudstva.
4.	Za brate Hrvate so se edino uspešno dvignili naši poslanci. Dosegli so da se je vlada in ž njo vsa zbornica
U
izrekla, da ne more mirno gledati, če se na Hrvaškem nasilno uničuje vsa politična svoboda. Prvič je avstrijska zbornica vsled nastopa naših poslancev priznala ogromni pomen južnih Slovanov za celo državo. Vidnih uspehov v tem oziru žalibog še ni, toda pridejo brez vsake dvojbe. V politiki je treba potrpežlijvosti, zlasti pa tu, ko ?re za to, da se stre ogrska nasilnost. Toliko se je doseglo, da danes ni v celi naši državni polovici nobene stranke in nobenega lista, ki bi držal z Ogri in ne obsojal njihovega nasilja proti Hrvatom. Tudi Hrvatom zašije lepše solnce.
Dr. Šusteršič je v zbornici izrekel besede: »Cehi pravijo: Brez nas ne gre; Poljaki pravijo: Brez nas ne gre; Nemci pravijo: Brez nas ne gre. — Gospodje, razodenem vam skrivnost: Brez nas tudi ne gre.« Te besede so se izkazale in si bodo ohranile svojo veljavo tudi za prihodnjost.
"rTnaanaananoDD^™
jj| Političen pregled
anabnnanoannaaanp
SKUPNI MINISTRSKI SVET.
Zadnji ponedeljek se je zbral skupni ministrski svet. Vodil je sejo zunanji minister grof Berchtold. Vojni minister je v triurnem govoru poročal o potrebi, da se nabavijo novi trdnjavski in poljski topovi. Naglašal je, da so naši topovi nasproti topovom drugih držav manj vredni, ker bron ni tako trden kakor jeklo. Iz naših topov izstreljene krogle dosežejo 500 metrov brzine, oni drugih držav pa 600 metrov. Predvsem so manjvredni gorski topovi, a jeklene topove smatrajo za neobhodno potrebne tudi za poljske in gorske ter za težke havbice, medtem ko ostanejo 1. 1908. in 1909. nabavljeni topovi. Za trdnjavsko topničarstvo potrebujejo možnarje s 30 5 cm kalibrom. Zastareli so tudi trdnjavski topovi iz leta 1887. Glede na vojno mornarico zahteva vojna uprava, da se nadomeste leta 1890. zgrajene ladje tiste vrste, kakor je ladja »Monarch«, češ, da niso več dovolj sposobne za hitro plovbo.
Za zahteve vojnega ministra se je zavzel zunanji minister grof Berchtold, ki je poudarjal, da je položaj na. Balkanu čisto nejasen in da se lahko vsak čas izcimijo resni zapletljaji. Tudi podmaršal Schemua, načelnik general štaba se je zelo zavzel za zahteve armade. Nato pa sta govorila finančna ministra, ki sta se pa morala seveda izjaviti proti tolikim koncesijam armadi. Nabava novih topov bi namreč stala 250 miljonov; tega pa drž. blagajne ne zmorejo. Že brambna reforma, ki je sedaj bila sklenjena, bo naložila 75 milijonov novega bremena obema državnima polovicama, povišajo se pa tudi redni izdatki. S tega stališča sta morala finančna ministra odkloniti vojne zahteve, ki so bile potem odložene. Prišlo pa bo vDrašanje o novih 2'
topovih in zračnem brodovju kmalu zopet na površje.
NEMIRI V ALBANIJI.
Omenili smo že, da je v razpravi o novih topovih poudarjal naš zunanji minister, kako nejasen je sedanji položaj na Balkanu. Nekaj smo pojasnili že zadnjič o pomenu Albanije, sedaj pa prihajajo vedno nova poročila o uporih te dežele in kako Turke skrbi, ko se morajo bojevati z zunanjim sovražnikom in domačimi uporniki. Kakor vse kaže, je sedanji upor delo Italijanov, ki dobivajo v Albaniji vedno večji vpliv. Italijanska zunanja politika gre za tem, da bi dobili Lahi v roke vse dežele ob Jadranskem morju, predvsem pa Albanijo. Iz tega je razumljivo, zakaj poželjivo gledajo na naše primorske dežele, ki bi jih raje danes spravili pod se kot jutri. Za Albanijo jim je tem več, ker če to dobe, zaprta je Avstriji pot do Soluna in prost izhod iz Jadranskega morja, s tem pa bi bila Avstrija kot velesila pri koncu. Ker mora tudi naša monarhija težiti po tem, da se okrepi na jugu, ob morju, bije se med Lahi, Turki in med Avstrijo že par desetletij tih, a nevaren boj, ki more vsak hip dati povod armadi, da reši čast in korist monarhije. Ta tihi boj je v tem, da Avstrija in Italija skušata pridobiti Albance zase. S šolami jih hočejo vzgojiti v svojem duhu, v trgovini jih zopet navezati na svoje dežele. Žalibog se Avstrija, oziroma njeni zastopniki ne izkažejo vedno na pravem mestu. Sedanji upor je tedaj Lahom dvakrat prav. Turke zadržuje v boju za Tripolis, Albance pa odtujuje vedno bolj Turčiji. Ker so tudi Lahi v boju proti Turku,»čutijo se naravno Albanci za nekake laške zaveznike.
Vstaja sama se, kakor poročajo listi, vedno bolj širi. Zapleteni so v boj skoro vsi rodovi v deželi. Celo take rodbine, ki so pri prejšnjih vstajah bile na strani Turkov, so sedaj pristopile k vstašem, ker Turki niso izpolnili skoro nobene lani dane obljube. — Poročila o posameznih bojih so včasih precej nezanesljiva, toda iz številnih, četudi manjših prask, se razvidi, da je upor zelo hud. Za Turke je položaj tem žalostnejši, ker je nered med vojaštvom samim. Z mladoturško vlado je zašla politika med častnike, ki se sedaj dajo sami med seboj. Mnogo jih zahaja celo k vstašem.
Zaradi vstaje v Albaniji in posebno radi upora in nereda med oficirji, pričakovati je tudi v ministrstvu krize. Odstopil je že vojni minister Šefket paša, da bo mogel njegov naslednik, ki ni še nikamor vezan, prav nastopiti proti neredu. Tudi nekateri drugi ministri baje odstopijo, vendar za enkrat še vodijo posle, da ne nastane popolna anarhija.
SESTANEK DVEH CESARJEV.
Nemški cesar Viljem in ruski car Nikolaj sta se sestala zadnji teden že četrtič v finskih gorah. Prvič sta bila
skupaj leta 1905. v Bjorkoju, potem 1, 1907. v Swinemiindu, predzadnjič pa v, Potsdamu. Sedanji sestanek se je vršili v Baltischportu, to je v malem ruskem mestu ob Baltiškem morju.
Razumljivo je, da vzbudi tak sestanek zanimanje cele Evrope. Ne snidota se vladarja samo k prijateljskemu se, stanku, ampak s seboj pripeljeta svoje vodilne ministre, ki se dogovore o važnih svetovnopolitičnih vprašanjih. Za nas je pa ta sestanek tem pomembnejši, ker je Nemčija naš zaveznik, Rusija pa sosed, s katerim išče naša država zadnji čas prijateljstva. Naše državniki je ta sestanek tako skrbel, da so sklenili, da morajo pred njim pokazati notranjo moč naše monarhije, in zato izpeljati brambno reformo. Kakor znano, se jim je to posrečilo; drugo vprašanje pa je, v koliko je to vplivalo na razgovore nemškega in ruskega cesarja. O razgovorih in dogovorih ni nič znanega, ker drže take stvari tajno, toliko se pa razvidi, da se je prijateljstvo med Rusijo in Nemčijo spet utrdilo. Pravo vsebino dogovorov bomo spoznali šele iz posledic.
PORTUGALSKI NEMIRI.
Na Portugalskem še vedcio ni miru. 21 mesecev že obstoji republika in še do danes ni ustvarila nič pametnega in trajnega. Edino kar so ustvarili je, da so pometali v ječe vse ljudi, ki so se jih bali radi vpliva pri ljudstvu, vse pristaše monarhije, duhovnike itd. Ječe so v Lizboni vse prenapolnjene iti to postopanje portugalske vlade obsojajo celo liberalni listi izven Portugalke. Storili pa niso sedanji voditelji Portugalske tudi za svoje pristaše ničesar. Gospodarsko gre portugalsko ljudstvo vedno bolj v propad in četudi govore svobodomiselni prekucuhi o kulturi, prosveti in omiki, ne store za uniski napredek dežele ničesar. Da, proti svojim najboljšim prijateljem revolucionarnim delavcem v Lizboni so nastopili. Radi nekega štrajka so poslaii na te nahujskane reveže vojaštvo, kakor mesece poprej nad pristaše starega kralja.
Kaj čuda, da vzbuja tako postopanje vedno večjo nevoljo. Splošno nejevoljo, ki je nastala v teh razmerah, porabili so monarhisti, ki so začeli boj za starega kralja čisto znova. Iz sosednje Španije, kjer žive pregnani z doma, prišli so voditelji monarhistov v deželo, nabrali kmalu precejšnje čete in začeli boj. Republikanci so morali odposlati proti njim velike vojaške čete, ki pa še vedno niso dosegle uničenja monarhistov. Kolikor se da presoditi podjetje Conceirovo, ki je vodja monarhistov, nima prave bodočnosti, kajti redne vojaške čete bodo gotovo dosegle vsaj počasi uspehe nad prosio» voljci monarhistov, vendar pa kazej zopetni boji, kako gnile so razmere v tej deželi svobode in da je »luč od /<a-pada« le blesk, ki ga kaže trhloba v nočnem času.
nao^i
or~ o

a:- ■
"'J	iS;;...3S3C3S3D
Salomonovi rudniki.
u nngiciifine po Rider IIa||ardu prevel I. M.
□ D
ŠESTO POGLAVJE.
Vodal Voda!
\ dveh urah, okrog štirih, sem se vzbudil in zopet se je pojavila mučna ».'h Nisem mogel spati dalje. Sanjalo
se mi i«, da scm se kopal v vcliki reki' z zelenimi bregovi, in ko sem se zbudil, vidim, da se nahajam v oni suhi divjini in sc spomnim, kako jc Umbopa rekel, ako ne najdemo vode do tega dne da moramo vsi žalostno umreti. Nobeno človeško bitje ni moglo dolgo živeti v tej strašni vročini. Vsedel sem sc in drgnil svoj obraz s svojimi suhimi in trdimi rokami. Moje ustnice in trepalnice so se sprijemale in samo z drgnjenjem sem jih z nekolikim naporom mogel odpreti. Ni bilo več daleč dn dneva, vendar ni bilo nikjer čutiti zore v zraku, ki je bil napolnjen z žalostno vročino, katere ne morem popisati. Ostali so še spali. Ko se je toliko zdanilo, da je bilo mogoče čitati, sem izvlekel iz žepa izvod svetega pisma, ki sem ga vzel seboj in začel čitati. Kmalu so se zbudili tudi drugi in tudi oni so začeli drgniti svoje obraze in odpirati svojo kakor z lepom zaprte ustnice in trepalnice.
Kakor hitro smo bili vsi zbujeni, smo sc začeli pomenkovati o položaju, ki je bil dovolj resen. Niti kapljice vode nam ni ostalo. Obrnili smo steklenice narobe in lizali vratove; vendar smo se zmotili, kajti bile so suhe kakor kosti. Toinič, kj je nosil žganje, ga je izvlekel iz žepa in poželjivo gledal. Toda Sergij mu ga je na mestu vzel, kajti pili surov špirit, bi samo neznansko pospešilo konec.
Ako ne najdemo vode, moramo umreti,« jc rekel.
Ako smemo zaupati zemljevidu starega Dona, se mora nahajati voda ll('kje tukaj v bližini,« sem rekel; vendar ni bil nikdo posebno zadovoljen s to opazko. Bilo jc vendar tako očito, da ni mogoče zaupati zemljevidu. Sedaj jc bil docela dan, in ko smo sedeli tamkaj in srepo pogledovali drug dru-sem opazil, da je Hotentot Vent |stal in začel z očmi pregledovati tla. Kmalu se je nenadoma ustavil, nekaj zamolklo zaklical in pokazal na zemljo.
»Kaj je to?« smo vzkliknili; in naenkrat srno bili vsi na nogah in skočili tja, kjer je stal in kazal na tla.
»No,« som rekel, »to je precej sveža «ozlova sled; kaj za to?«
»Kozli ne gredo daleč od vode,« je °dgovoril.
. .j sam odgovoril, »na to sem potega« 10 B°g b°di zahvali<m zaradi
To malo odkritje nas jc navdalo z novim življenjem; čudovito je, kako se človek v obupnosti oprime vsake bilke in prične zopet upati. V temni noči je ena sama zvezda boljša vodnica kakor nobena.
Vent pa jc med tem dvigal svoj ploščati nos in na vso moč volial po zraku kakor oven, ki voha nevarnost. Kmalu je zopet izpregovoril:
»Vodo duham,« je rekel.
Po teh besedah smo bili nad vse veseli; kajti vetieli smo, kako čudovit voh imajo v ti divjini vzrasli ljudje.
Ravno v tem trenutku se je prikazalo solnce v vsem svojem svitu in razkrile tako veličasten razgled našim začudenim očem, da smo za nekoliko trenutkov pozabili svojo žejo.
Kajti tamkaj, komaj štirideset do petdeset milj daleč od nas so se v raznih žarkih jutranjega solnca kakor
Mi
»Vodo duham,« je rekel.
srebro svetile Sabine gore, na obeli straneh pa se je na stotine milj daleč raztezalo veliko Sulimanovo gorovje. Ko sedim sedaj tukaj in poskušam popisati nenavadno veličastvo in krasoto razgleda, me zapušča moj jezik. Ne morem storiti tega, dasi sc na vse to živo spominjam. Tamkaj ravno pred nami sta se nahajali dve orjaški gori, kakor se, mislim, ne vidijo nikjer drugje v Afriki niti drugje na svetu; merili sta vsaka najmanj petnajst tisoč čevljev, bili sta pa komaj nekoliko milj vsaksebi in zvezane po strmem grebenu skalovja in strmele v grozni, belkasti svečanosti naravnost v nebo. Njihovo vznožje se je dvigalo počasi iznad ravnine in se jc videlo v tej daljavi popolnoma okroglo in gladko; na vsakem pa se je dvigala ogromna gora, pokrita na vrhu s snegom. Skaloviti greben, ki ju je vezal, se je zdel nekoliko tisoč čevljev visok in popolnoma strm; na
oboli straneh pa so se raztezale kolikor daleč je seglo oko, enake proge skalovja, le semintja pretrgane z gorami, s ploščatimi vrhovi, tako kakor je na primer svetovnoznana gora pri Kap-skem mestu; ta oblika je, mimogrede povedano, v Afriki zelo navadna.
Popisati veličastje celega razgleda, presega moje moči. Bilo jo nekaj tako neizrekljivo veličastnega in prevlada-jočega na teh orjaških ognjenikih — kajti brez dvoma so to ugasli ognjeniki — da se skoro dihati nismo upali. Nekoliko časa se jo jutranja svetloba igrala po snogu in po rujavem in visokem skalovju spodaj, potem pa so se začele zbirati okoli njih čudne megle in oblaki, kakor da bi hoteli našim očem zakriti veličastno lepoto.
Komaj se je gorovje skrilo v oblakih, žc se jc zopet oglasila naša žeja — prav pekoča žeja.
Bilo jc vse lepo, ko jc Vent dejal, da voha vodo; četudi pa smo gledali, kamorkoli smo hoteli, nikjer nismo mogli najti najmanjšega znamenja o njej. Kolikor daleč je moglo seči oko, ni bilo drugega kakor vroči pesek in grmičevje. Šli smo okoli griča in se skrbno ozirali na vse strani, toda povsodi je bilo isto, niti ene kapljice vode ni bilo videti, nikjer ni bilo opaziti niti najmanjšega znamenja mlakuže ali studenca.
»Ti si norec,« som dejal Ventu, »tukaj ni vode.«
On pa jc še vedno vihal svoj nos in vohal.
»Duham jo, gospod,« je odgovoril, »nekje v zraku se nahaja.«
»Da,« sem rekel, »brez dvoma se nahaja v oblakih in čez kaka dva meseca bode padla doli in izpirala naše kosti.«
Sergij se je zamišljeno prijel za brado. »Morebiti se nahaja na vrhu griča,« je opomnil.
»Preklicano,« je rekel Tomič, »kdo je vendar že kdaj čul, da se voda nahaja vrh griča?«
»Pojdimo in poglejmo,« sem svetoval in brez upanja smo začeli lezti po peščenih straneh griča navzgor. Umbopa je hodil prvi. Naenkrat se je ustavil kakor okamenel.
»Tukaj jc voda!« je zavpil na ves
Hiteli smo k njemu in tamkaj se je v globoki globini na istem vrhu peščenega griča v resnici nahajala mla-kuža vode. Nismo se ustavili, da bi razmišljali, kako je prišla na ta čudni prostor, in tudi se nismo ustavljali, ker je bila tako črna in nevabljiva. Bila je voda ali vsaj nekaj mokrega in to nam je zadostovalo. Planili smo naprej in v hipu smo vsi ležali na tleh in srkali ne-vabljivo tekočino, kakor bi bila božanski nektar. Sveta nebesa, kako smo pili! In potem, ko smo se napili, smo si začeli močiti izsušeno kožo. Cenjeni čitatelj, ki ti je treba zavrteti ročaj m poklicati »vročo« ali »mrzlo« vodo iz nevidnega kotla, si ne moreš predstavljati razkošja te blatne kopeli v črnikasti topli vodi.
Cez nekoliko časa smo se čutili v resnici okrepčane in padli smo nad posušeno meso, ki se ga skoro 24 ur nismo mogli dotakniti. Prižgali smo pipe in polegli ob tej blaženi mlakuži v senci viseče skale in kmalu spali notri do poldneva.
Ves ta dan smo počivali pri vodi in hvalili Boga, da smo našli vodo; nismo tudi pozabili izkazati primerne hvaležnosti davno umrlemu da Silvestre, ki jo je tako natančno narisal na koscu svoje srajce. Edino čudo za nas jc bilo, da je obstajala toliko časa, in edini način, po katerem si moremo to tolmačiti, je misel, da jo mora napajati kak studenec globoko v pesku.
Napolnili smo sebe in svoje steklenice, kolikor je bilo mogoče, nato smo pri mesečnem svitu mnogo boljše volje zopet odrinili naprej. V tej noči smo prehodili skoro petindvajset milj, vendar nismo našli več vode, česar ni potreba omenjati, bili smo pa tako srečni, da smo našli nekoliko sence za visokimi mravljišči. Ko je solnce izšlo in pregnalo za trenutek skrivnostne megle, se je videlo, kakor bi se Sulimanovo gorovje in veličastne Sabine gore, ki so se nahajale sedaj samo kakih dvajset milj daleč, dvigale ravno pred nami; videli so se veličastnejši kakor kedaj. Ko se je približal večer, smo zopet korakali naprej, in da povem na kratko, v svitu naslednjega jutra smo bili na najnižjih višinah leve Sabine gore, kamor smo bili vedno obrnjeni. Sedaj nam je zopet zmanjkalo vode in zopet smo trpeli hudo žejo, a videli smo, da nimamo nobenega upanja potolažiti jo, dokler ne pridemo do snežne črte daleč gori nad nami. Težko smo hodili po žgoči vročini po lavi navzgor, kajti našli smo, da je obstojalo orjaško vznožje gore edino iz lave, ki jo je ognjenik v davni dobi izbruhal.
Ob enajstih smo bili zelo vtrujeni in s-j nam je, na kratko povedano, zelo slabo godilo. Lava, po kateri smo morali hoditi, je bila precej gladka, vendar pa še toliko hrapava, da je zelo mučila naše noge; in to nas je obenem ž drugimi križi in težavami zelo utrudilo. Nekoliko sto čevljev nad nami se je nahajalo nekoliko velikih kosov lave, in proti njim smo obrnili svoje korake z namenom, da se vležemo v njihovi senci. Dospeli smo do njih in na naše začudenje — kolikor smo bili zmožni čuditi se — smo na majhni planoti tik blizu opazili, da je bila lava pokrita z gostim zelenjem. Očividno je zemlja, ki se je naredila iz lave, tamkaj obstala in tekom časa jc iz nje pognalo seme, ki so ga zanesli vetrovi in ptice. Vendar se nismo dalje zanimali za zelenje, kajti človek ne more živeti ob travi. V to je treba posebnega dovoljenja usode in posebnih prebavnih organov. Posedli smo torej, pod skalovjem in težko sopli, in jaz sem srčno želel, da bi se ne bili nikdar podali na to blazno pot. Samo Umbopa je stikal okrog in se podal proti mali zelenici, in čez nekoliko časa sem v svoje veliko začudenje opazil, da ie ta sicer mirni in do-41
stojanstveni človek začel plesati in skakati kakor da bi bil blazen in mahati z nekim zelenjem v roki. Z naporom smo hiteli k njemu, nadejajoč se, da je našel vodo.
»Kaj pa je, Umbopa, sin norčev?« sem zaklical v zuluškem narečju.
»živeža in vode imamo, Makuma-zan,« in zopet je mahal z zelenjem.
Nato sem videl, kaj je našel. Bila je melona. Naleteli smo na divje melone, na tisoče jih je bilo in popolnoma zrele.
»Melone!« sem zaklical Tomiču, ki je bii prvi za menoj in v trenutku je imel svoje umetno zobovje v ustih.
Mislim, da jih je vsak pojedel kakih šest, predno smo prenehali, in ako-ravno je bil boren sad, dvomim, ako se mi je kedaj kaj drugega zdelo boljše.
Vendar melone niso posebno tečne, in ko smo zadovoljili svojo žejo z njih
Na koncu jame je sedela neka druga postava, čegar glava je počivali na prsih in čegar roke so visele nizdol.
sokom in jih nekoliko položili na stran, da se ohlade na oni preprosti način, da smo jih prerezali na dvoje ter jih postavili na solnce, kjer se ohlade vsled izhlapevanja, začutili smo grozno lakoto. Imeli smo sicer še posušenega mesa, toda naši želodci ga niso marali, in poleg tega smo morali zelo štediti z njim, ker nismo mogli vedeti, kedaj dobimo kaj več hrane. Bavno v tem trenotku sem opazil tropo velikih ptic, ki so letele naravnost proti nam.
»Ustreli, gospod, ustreli!« je zaše-petal Hotentot in se vrgel na obraz in njegovemu zgledu smo vsi sledili.
Spoznal sem, da so bile ptice neke vrste droplje in da bodo letele kakih trideset metrov nad nami. Vzel sem v roke repetirko, čakal, da so prišle ravno nad nas in skočil na noge. Ko so me zagledale, so zletele skupaj, kakor sem pričakoval in tedaj sem dvakrat ustre-
lil naravnost v tropo in sreča je hotela, da sem zadel enega, ki je padel doli iri ki je tehtal kakih dvajset funtov. Vj pol uri smo s suhimi meloninimi stebli zakurili ogenj in ptica se je pekla nad njim in mi smo imeli tako kosilo, kakor ga nismo imeli že več kakor teden dni. Jedli smo okusno pečenko; niče-sar drugega ni ostalo kakor kosti in kljun. Vsi smo bili zadovoljni.
Naslednjo noč smo zopet hodili pri mesečini in nosili s seboj toliko melon, kolikor smo jih mogli. Čim višje smo plezali, tem hladnejši je bil zrak, kar je bilo zelo dobro za nas in proti jutru smo bili — kolikor smo mogli soditi — komaj dvajset milj od snežene črte. Tukaj smo našli še več melon in tako nas sedaj ni več skrbelo radi vode, kajti dobro smo vedeli, da jo kmalu dobimo v snegu dovolj. Gora pa je postala sedaj zelo strma in prišli smo le zelo počasi dalje, ne več kakor eno miljo na uro. V tej noči smo tudi pojedli zadnji košček mesa. Do sedaj nismo na gori videli nobene živali, razun onih dropelj; tudi nismo našli niti enega studenca ali reke, kar se nam je zdelo zelo čudno, ker je bil nad nami sneg, ki se mora vendar včasih topiti. Kakor smo se pa pozneje prepričali, tekle -o vse reke po severni strani gore navzdol; zakaj, tega Si pa nisem mogel raztolmačiti.
V skrbeh smo bili radi živeža, Utekli srno smrti od žeje, sedaj pa je kazalo, da umrjemo od lakote. Dogodke naslednjih treh dni popišem najbolje, ako navedem zapiske, ki sem jili one dni napisal v svoj zapisnik.
21.	maj. — Odrinili ob enajstih predpoldne, ko smo se prepričali, da je zrak dovolj hladan za hojo po dnevu. Seboj smo nosili melone. Cel dan smo hodili, vendar nismo več videli melon. Nobene divjačine ni bilo nikjer. Ob solnčnem zahodu smo se ustavili, da prenočimo; več ur že nismo jedli ničesar. Ponoči smo mnogo trpeli od mraza.
22.	maj. Ob solnčnem vzhodu smo bili zopet na nogah, zelo slabi in utrujeni. Tekom celega dneva smo prehodili samo pet milj; našli smo nekoliko snega, ki smo ga jedli. Prenočevali smo pod robom velike planote. Mraz oster. Vsak je pil nekoliko žganja; nato smo se zavili v svoje odeje in se stisnili skupaj, da smo se greli. Strašno trpimo vsled lakote in naporov. Mislil sem. da bode Vent ponoči umrl.
23.	maj. — Napotili smo se dalje, kakor hitro je izšlo solnce in smo si1 nekoliko otajali svoje ude. V strašil« sili smo in bojim se, da je to naša poslednja hoja, ako ne dobimo živeža. Kapitan, Sergij in Umbopa se drže čudovito, Vent pa je zelo slab. Kakor večina Hotentotov, ne more prenašati mraza. Bolečine vsled lakote niso taj<0 hude, vendar mu nekaj tišči okoli želodca. Ostali pravijo, da čutijo isto; Za nami valuje velika žareča puščava daleč notri do obzorja, pred nami pa 1(!* že milje in milje gladkega trdega snega, ki je skoro raven in se le počasi vzdiguje navzgor; v sredi pa se dvig»Je
n
nora, ki se zdi, da ima več milj v obsegu kakih štiri tisoč črevljev visoko v zrak. Živega bitja ni videti. Bog nam nornagaj: bojim se, da se bliža naša
zadnja ura.
Sedaj pa opustim dnevnik, deloma, ker branje ni zelo zanimivo, deloma iia, ker je treba sledeče morebiti nekoliko bolj natančno opisati.
Ve k ta dan (23. maja) smo lezli po sneženi strmini počasi navkreber in se seniinlja vlegli, da se odpočijemo. Čudno nas je moralo biti videti, ko smo ,se taki; obloženi z veliko težavo vlekli preko bliščeče ravnine in se lačnih oči ozirali naokoli. To oziranje nam je pa malo koristilo, kajti ničesar ni bilo, kar bi mogli jesti. Tega dne nismo pre-hodili več kakor sedem milj. Ravno pred solnčnim zahodom smo dospeli prav pod vrh leve Sabine gore, ki se je dvigal nad nami kakih tisoč črevljev kakoi ogromna gladka gora zmrznjenega snega. Bili smo zelo slabi, a nismo si mogli kaj, da ne bi občudovali krasnega prizora, zahajajoče solnce s svetlimi žarki, ki so semintja rdeče barvali sneg in venčali gromado nad nami z zlatim vencem.
i.laz pravim,« se je oglasil Tomič, »da moramo biti nekje blizu jame, o kateri je pisal stari gospod.«
»Da,« sem rekel, »ako je ta jama.«
»Pojdite, gospod Borovski,« je hro-pel Sergij, »ne govorite tako; jaz se popolnoma zanesem na Dona; spomnite so vode. Kmalu bomo našli oni prostor.«
»Ako ga ne najdemo, predno se stemni, poginemo, to je vse,« se je oglasil moj folažljivi odgovor.
Naslednjih deset minut smo lazili molče dalje; poleg mene je hodil Um-bopa, zavit v svojo odejo in s pasom tako močno prepasan okoli pasu, »da zmanjša lakoto,« kakor je rekel, da je bil njegov jopič podoben dekliškemu.
»'i loj te!« je rekel in pokazal navzgor.
Pogledal sem tja in zapazil kakih dvesto korakov od nas nekaj, kar se je zdelo, da je nekaka luknja v snegu.
»farna!« je rekel Umbopa.
Hiteli smo tja in v resnici našli, da jc bila luknja vhod v neko jamo, brez dvoma v ono, o kateri je pisal da »Silvestre. Nismo prišli prekmalu, kajti ravno ko smo dospeli v zavetje, je zašlo s.olnce z veliko hitrostjo in tema .ie zakrila vse. V tej zemljepisni širini .le le malo mraka. Zlezli smo v jamo, ni bila videti zelo velika, se stisnili skuijaj, da se ogrejemo, popili žganje, kolikor ga je ostalo — za vsakega ko-roaj požirek — in skušali v spanju po-zabiti križe in težave. Vendar je bil niaz prevelik, da bi mogli spati. Pre-Jlrican som, da toplomer v tej veliki , f1 ,m "i kazal manj kakor 14 ali 15 sto-.1'mj pod ničlo. Kaj je vse to pomenjalo a nas, ki smo bili onemogli vsled na-orov, pomanjkanja živeža in vsled ve-'kc vročine, ki smo jo pretrpeli v pu-linir \ S1 more čitatelj lažje predstav-smn\ 0r morem jaz popisati. Sedeli 0 tamkaj uro za uro v mrzli noči.
Zaman smo se stiskali vedno tesneje in tesneje; nobeno toplote ni bilo v naših slabotnih, izstradanih telesih. Včasih je eden ali drugi za nekoliko minut nemirno zadremal; vendar ni bilo mogoče dolgo spati, in morebiti je bila to sreča za nas, kajti dvomim, ako bi se kedaj zopet zbudili. Prepričan sem, da smo se samo radi sile in svoje volje vzdržali žive.
Ne dolgo pred dnevom sem čul, kako je Hotentot Vent, katerega zobe sem celo noč slišal šklepetati, globoko vzdihnil, in potem so zobje prenehali šklepetati. Tedaj nisem mislil, da je to kaj posebnega, in sem sklepal, da je zaspal. Njegova rama je slonela ob moji in zdelo se mi je, da postaja vedno bolj mrzla, dokler ni bila navsezadnje mrzla kakor led.
Sčasoma se je začelo svitati; hitri zlati žarki so začeli švigati po snegu in kmalu se je iznad stene lave prikazalo solnce in pogledalo na naše napol zmrznjene postave in na Venta, ki je sedel tamkaj med nami — mrtev. Ni čuda, da je bila njegova rama mrzla, ubogi človek. Umrl je, ko smo slišali njegov zadnji vzdih. Nad vse presunje-ni smo se vlekli od njegovega trupla v stran — čuden je strah, ki ga imamo vsi pred bližino mrtvega trupla — in ga pustili sedeti tamkaj z rokami okoli kolen.
V tem času je razlivalo solnce svoje mrzle žarke naravnost v vhod jame. Naenkrat sem začul, kako je nekdo prestrašen zakričal, in obrnil sem svojo glavo po jami navzdol.
Zagledal pa sem sledeče: Na koncu jame, ki ni bila več kakor dvajset čevljev uolga, je sedela neka druga postava, čegar glava je počivala na prsih in čegar roke so visele nizdoli. Pogledal sem jo in sem opazil, da je bil mrtev človek, in kar je bilo še več, bel človek.
Tudi ostali so jo ugledali in ta prizor je bil prehud za naše onemogle živce. Drug za drugim smo zlezli iz jame, kakor hitro so nam naši napol zmrz njeni udje to dopuščali. (Dalje.)
V objemu pitonke.
To, kar bomo sedaj popisali, se je resnično zgodilo 27. aprila leta 1907. Prigodilo pa se je to nekemu Južno-afrikancu po imenu Koklin, ko se je nahajal na lovu v okolici Sekanija.
Vesela lovska družba se je podala na lov na divjo perutnino, in sicer precej daleč v notranjost dežele. Ker ni bilo na razpolago psov ptičarjev, so lovci sledili bolj svojemu — nosu, in Koklin je moral imeti ali posebno dober nos, ali pa zjutraj, ko se je odpravljal z doma, ni srečal nobene stare ženske, že čez dobro uro je spodil par per-link ali pegatk, neke vrste divjih kokoši. Dobro je pomeril in res ustrelil petelina, kokoš pa je urno zginila v gošči»
Ker je petelin padel onstran malega griča, jo Koklin hitro ubere tja in drvi s tako naglico po nekem bregu navzdol, da se ne more ustaviti, ko v istem hipu velikanska zvita kača pi-tonka sikaje puhne pred njim kviško in se z neverjetno hitrostjo ovije okoli njegovega telesa. To vrste kače spadajo med udave, ki sicer niso strupeni, pač pa po več metrov dolgi in v svojih zadrgah silno močni. V prazgodih preže na drevesih na mimoidoče živali, se ovijejo okoli njih, jim stro kosti in jih potem počasi pogoltnejo. Zastonj se Koklin skuša izviti iz tega strašnega precepa ostudne živali. Kakor v kleščah ga stisne in za Koklina tako nesrečno, da je njegova levica, v kateri je držal puško, kakor z železnim obročom prikovana k telesu.
S silnim naporom se skuša težko sopeči mož, katerega je oblil mrzel pot,
zavaliti zdaj sem zdaj tja, da bi tako nekoliko zrahljal in polajšal neznosni pritisk groznih kačjih obročev, ki so se ga vedno tesneje oklepali. Pa če tudi napne vse moči, vendarle čuti, da ne more ustaviti vedno tesnejega zadrga-vanja svojih prsi. Ves obupan glasno zaječi, ker mu je vedno bolj jasno, da se bo težko izkopal iz te žive zanjke, v katero je zašel vsled svoje neprevidno-, sti in naglice.
Končno začne — kar bi bil že prej moral storiti — <na ves glas vpiti, v na-di, da bi utegnil tako priklicati prijatelje, ki morajo biti gotovo kje v obliž-ju. Toda tudi to upanje ga goljufa, ker ne čuje drugega odgovora, kot sikanje strašne kače. Sicer je vse tiho daleč na okoli; nobenega živega bitja ni ne videti, ne slišati. In vedno ožje in ožje se ga oklepa kot stegno debelo telo zoprne polzko gladke pošasti. Prsi so tako stis-nene, da že rebra pokajo.
Na srečo je Koklin še pravočasno iztrgal svojo desnico objemu pitonke.
Od bolečine, groze in obupa ves iz sebe pograbi z desnico za njen vrat in posreči se mu, da ga s pestjo objame in stisne. To pa seveda pošasti ni všeč, zvija se semintja in se skuša izviti iz klešč krepkega lovca. Ta pa združi vso svojo moč v svoji pesti, ker ve, da se more rešiti le, če se mu posreči, tako krepko stisniti kačji vrat, da bo prisiljena odnehati s svojimi ovoji. Potem bo dobil toliko duša, da bo mogel dovolj glasno kričati in tako priklicati svoje tovariše. Skoro četrt ure traja ta boj na življenje in smrt. in Koklinu, kateremu se zdi to že cela večnost, začno pojemati moči in z grozo čuti, da se bliža trenotek, ko bo po njem. Vendar še enkrat napne zadnje moči; še enkrat se kot struna nategne njegova roka in krepkeje objame njegova železna pest mrzli polzki kačji vrat. Četudi zver s svojimi malimi ozkimi očmi še tako potuhnjeno zre na pogumno se borečega nasprotnika, če tudi še tako po bliskovo sika s svojim preklanim jezikom, kakor bi ga hotela z njim smrtno zadeti, če tudi še tako napihuje vrat, — nič ji ne pomaga. Ne posreči se ji, kar očividno namerava, namreč da bi še en obroč ovila okoli vratu svoje žrtve in jo tako zadušila.
Toda pitonke so tako ustvarjene, da morejo svojo strašno moč šele tedaj popolnoma razviti, če se morejo kje z repom dobro oprijeti. Tudi naš udav to spozna, da bo treba take opore, če hoče nasprotnika končati. Zato začne poskušati, kako bi Koklina privlekla do nekega drevesa, ki je stalo kakih deset metrov daleč od bojišča.
Toda tudi Ivoklin spozna namen kače in ker čuti, da jc potem gotovo po njem, če se kači to posreči, se seveda z vso silo temu ustavlja. Toda obenem pa čuti, da ne bo mogel več dolgo zdržati v tem neenakem boju; če tudi jc bil nenavaden hrust, je v strašnem na-
poru prišel vendar skoro ob vse moči. Sedaj se spomni, da v žepu njegove suknje tiči njegov lovski nož. S premikanjem komolca skuša nož dobiti iz žepa, ker z roko ne sme spustiti kačjega vratu. Če se mu to posreči, potem sme tudi upati, da bo mogel z nožem, ki se da z eno roko odpreti, kači prerezati vrat. Toda gorje! V svojo grozo spozna, da en obroč kačjega telesa sega ravno čez žep, v katerem se nahaja nož.
»Ker sem spoznal,« tako je pripovedoval pozneje, »da ne bom mogel dobiti noža iz žepa, in tudi sicer ni bilo nobenega upanja na rešitev, ker vkljub mojemu neprestanemu kričanju me moji tovariši, kakor sem takrat mislil, niso slišali, sem sklenil, da če že moram umreti, sam nočem poginiti. Cev od puške je molela ravno še za eno colo izpod pazduhe moje levice in je ležala tako, da sem smel upati z drobnimi svinčenimi zrni, s katerimi je bila nabasana, razdrobiti kači glavo — seveda obe.iem pa tudi svojo!
Zdaj se je pa šlo za to: ali mi bo mogoče, levico, ki je bila kakor v precepu, toliko zasukati in premakniti, da bo vsaj en prst dosegel sprožilo pri puški? Najprej sem skoro obupal, ker ni šlo pa ni šlo. A naposled jc pa vendar šlo. In s tem sem dobil novega poguma in novega upanja. Morda sc mi pa vendarle posreči, kačjo glavo, ki je bila seveda ves čas na moji desni strani, tako daleč zasukati na levo proti cevi, mojo glavo pa tako daleč na desno, da bi me svinčena zrna pri strelu kvečjemu nekoliko oplazila, pač pa razdrobila kačjo glavo. In res se mi je posrečilo z naporom vseh moči priti v tak položaj. In tedaj sem sprožil — in en del streliva je zadel ne sicer glave, pač pa vrat ostudne živali, mene pa ni oplazilo prav nobeno zrno.
Kačo pa sem tako dobro zadel v vratno hrbtenico, da so takoj začeli po. puščati njeni obroči, s katerimi bi bila skoro strla moje prsi. Samo ob sebi s0 razume, da sem se kar najhitreje izmotal iz strašnih klešč.
Ko sem naposled zopet stal na svojih nogah, bi bil storil najbolj pamet-110, ko bi bil kar s puškinim kopitom razdrobil glavo grde pošasti. Toda ne vem, zakaj mi to ni prišlo na misel; pač pa sem se začel ozirati okoli sebi' po primernem kamenu, s katerim bi izvršil ta posel. Toda to obotavljanje bi se mi bilo kmalu slabo sponeslo, ker kača vendarle ni bila toliko poškodovana, kakor sem si domišljal. Kaji i ko nisem mogel nobenega primernega ka-mena najti in sem zato hotel kači stopiti na glavo in ji z nožem prerezati goltanec, šavsnila je po meni in res za-grabila moj desni rokav ter me je vrgla na en mah zopet na tla. Takoj me jo hotela zopet oviti, kar sem k sre-či mogel še v zadnjem hipu preprečiti. Rokav je pa tako trdno držala med zobmi, da ji ga nisem mogel iztrgati.
Med tem sem sc pa zopet spravil na noge in tudi toliko prišel k sebi. da sem ji z vso silo stopil na vrat. Na ste-žaj je odprla svoje žrelo in jaz sem ji iztrgal rokav izmed zob, ki so bili kakor pri trneku zasukani nazaj. Vmes sem pa neprestano klical svoje tovariše; končno me jc eden izmed njih slišal in jc pribite!, da bi videl, kaj mi je. Takoj je spoznal ves položaj, nameril puško in raztreščil z dobro pogojenim strelom glavo pošastnega udava.
Tako sc jc končal moj dvoboj z eno največjih kač, ki so bile ubite v onem kraju. Razen raztrganega rokava in razburjenih živcev, ni bilo večje škode. Pozabil pa tega ne bom, dokler bom živ.«
Pozor nabiralcil Doba za nabiranje novih naročnikov še ni potekla. Lahko nam pošljete še enkrat toliko novih naročnikov, kot ste jih že doslej. Tudi po prvem avgustu bomo rade volje sprejeli vsakega novega naročnika v naše vrste; zaključili bomo s tem dnem samo zaznamek pridnih naših nabirav-cev, da se bo moglo vršiti žrebanje in razdelitev daril. Do konca tekočega meseca naj se torej v svojo lastno korist požuri vsak naš agitator, da ga bomo mogli uvrstiti v častno gardo naših prijateljcv-nabiravcev.
V pojasnilo! Novi naročniki in na-biravci novih naročnikov so nejevoljni, če takoj drugi ali tretji dan po plačilu zneska po položnici ne prejmo zaželje-nih številk. Ta nejevolja pa ni upra-
vičena; denar po položnicah roma tri do štiri ali včasih tudi pet dni, predno pride odrezek v naše roke. Pri najboljši volji torej uprava ne more prej odpo-sh»ii lista. Zelo pametno store oni, ki obenem z odpošiljatvijo zneska na kratko sporoče po dopisnici, koliko so odposlali in v kakšen namen. Tudi naj naročniki in posredovalci ne bodo nejevoljni, če prejmo novo naročene izvode ločeno že od prej naročenih. Vedeti namreč treba, da uprava pripravlja za odpošiljatev že več dni naprej in v tednu, ko izide številka, ne more več spreminjati števila pri prvotnem naslovu. Sploh je najbolje, če v takih izrednih razmerah, kot so pri »Domoljubu« sedaj, vsak malo potrpi, pa bo vsem ustreženo. Po preteku meseca ju-
lija sc bodo pa naslovi za pošiljanje novim naročnikom lahko kmalu n stalno uredili in se bo list pošiljal vsa; kemu tako, kakor to zahteva red pri ekspediciji.
Deželni glavar želi ožjega stika z ljud' stvom. Deželni glavar dr. Š u s t e r š i č je naznanil v zadnji seji deželnega odbora, da bode po sorazmerju razpoložljivega časa izvršil uradno nadzorstveno potovanje p-1 celi kranjski deželi, da se osebno natančno poduči o željah in potrebah prebivalstva m stopi v svoji lastnosti kot deželni glava v neposredni stik z ljudstvom. Kakor ču* jemo, bo spremljal na tem potovanju deželnega glavarja deželni komisar dr. I 0 * m a ž i č. Začetek tega potovanja se morebiti izvrši še ta mesec. Vendar še ni nic gotovega glede podrobnosti.
Baron Schwegel odložil mandat.
nar0n Schwegel je radi visoke starosti in oslabelega zdravja odložil mah-■lat kranjskega veleposestva v kranjskem deželnem zboru. Klub ustavo-vernib veleposestnikov v kranjskem deželnem zboru je na njegovo mesto izvolil za predsednika kluba grofa Barbota, za namestnika grofa Marghe-vija.
Oče državnega poslanca Gostinčarja
umrl. V soboto, dne 13. julija zjutraj je umrl v Beričevem blizu Ljubljane Jurij G o s t i n č a r , oče državnega poslanca g. Jos. Gostinčarja. Naše najiskrenejše so-
žalje!
Nova cesta od Kokrice na Tenetiše.
Deželni inženir je začel vnovič meriti cesto od Kokrice po travnikih proti Tenetišam.
Nesreča. Koncipijent dr. Malnerič v pisarni c!r. Žitka v Novem mestu se je peljal s kolesom dne 10. t. m. zastopat svojega šefa k okrajnemu sodišču v Žužemberk, Na potu je zavozil v kolesnico, ta pa ga je vrgla ob cestni kamen, da si je zlomil sklepno kost in na glavi ter životu težko poškodoval. Pripeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo.
Vojaški nabori. Letošnji nabori bodo šele v času od 12. avgusta do 5. septembra, ker državni zbor tako dolgo ni rešil vojaškega zakona.
Zopet ogenj v Šenčurju. 11. julija t. 1. je udarila strela v kozolec Jožefa Erzar; pogorela so tri okna. Na polju je pa ubila strela Ivano Terdan, 38 let staro kajžarico, ki zapušča moža in sedem otrok.
Lepa prireja. Posestnik Peter Grašič v Slrahinju je prodal na sejmu v Kranju dvoletnega žrebca in triletno kobilo za 2<M0 K. Od kobile je dobil vsa tri leta zapored premije, tako da je skupni znesek nad 3000 K.
Utopljenca je našel v Krki 26. junija ribič Lukšič iz Irčjevasi. Iz delavske knjižice je razvidno, da je bil to Miha Pibernik iz Sv. Križa pri Kamniku. Opazilo se ni na njem nič nasilnih znakov.
V apnenici utonila. Dne 29. pr. m. je padla v Vrbi, občina Prevoje pri Kamniku, dveletna posestnikova hči Ana Šterban, ko se je igrala za hišo na travniku, v napol odprto z vodo napolnjeno apnenico ter utonila.
Zadnji obisk. 72 let stari Anton Zore z Bovškega na Goriškem je te dni obiskal svojega sina Franceta, ki služi pri sekanju gozdov poleg Kranja za hlapca. Ponoči je jozil starček, da mu je slabo. Ko je pa zju-I J starček vstal, zgrudil se je mrtev. Za-a ga je srčna kap. Prišel je k sinu umret.	;
o t rod utonili. V soboto, dne M, m. popoldne se je igral en in četrt leta stari franc Leve na Bizoviku pri Ljubljani P" domači hiši. V neopaženem trenutku Pa je padel v potok, ki teče mimo hiše, ter ln j ~~ Ana PavIin iz Polhovce je pu-s »a dne 8. julija t. 1. svojega 18 mesecev ar_ega sina Janezka brez varstva, sama Popravljala kosilo. Otrok je zašel v , ' korakov od hiše oddaljeno irilako ter del1 Utonll — Štiriletni'Viktor Kambič, sin je bil pri Lončarjevi žagi v Šent-vod • nad Tržičem in je hotel piti
' P" tem se je preveč nagnil in pre- 1
vrnil v vodo. Nesrečo so sicer zapazili in otroka potegnili iz vode, a je bil že mrtev.
Ustrelil je na daljavo pet korakov dne 8. t. m. na Kozjeku France Bernik 26 letnega Janeza Kržišnik od Sv. Ožbalta; strel •mu je šel skozi zapest in mu predrl nogo v stegnu; težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico, Kržišnik je bil vinjen, kamenjal je Kozjekovega lovskega psa, izruval je neko smreko in sploh izzival.
Nesreča. Dne 4. t. m. sta kopala pesek 18 letna Franc Škedelj in Janez Medle iz Gabrja za mrtvašnico, katero zida občina blizu pokopališča v Gabrju na Dolenjskem. Hipoma se je gornja plast odtrgala in padla na glavo Francetu Škedlju ter mu jo zdrobila, Počila mu je lobanja na več krajih in odtrgalo mu je levo uho. Uro pozneje je Škedelj umrl.
Neverjetna kačja zalega straši po Beli Krajini. Županstvo občine Vrh je nabralo dosedaj 420 glav samih modrasov.
Strela ubila 59 ovac. Minole dni je strela udarila v čredo ovac, ki so se pasle na nekem bregu blizu Prozora, ter ubila 59 ovac. Škoda znaša 900 kron.
Gorelo je v minulem tednu na več krajih Kranjske. Večinoma je zažgala strela. Tako sta (lne 10. julija pogoreli vsled strele dve hiši v Klenku pri Št. Petru. Zgorela je tudi krma in vsi pridelki. Živino so rešili. — Isti dan je udarila strela v Čudetov hlev v Srednji vasi pri Poljanah. Gasilci so rešili živino in omejili ogenj samo na to poslopje. — V Spodnji Idriji je dne 9. julija strela užgala Rupnikovo hišo. Zgorela pa je le slamnata streha, drugo so rešili. — V Očadovljah nad Kranjem je dne 12. julija zgorela šupa posestnika Pezdirca z vozovi, dalje pod s senom, del strehe na hlevu in velika skladovnica drv. Gospodinja se je pri reševanju konj nevarno opekla. Baje je zažgala zlobna roka. Zavarovano je bilo pri naši domači zavarovalnici. — Dne 11. julija je treščilo v Šmajdovo hišo v Predosljih, kjer je oplazilo gospodarja po eni strani, in v Golčev kozolec, ki je bil napolnjen z žitom in senom. Zgorelo je vse.
Umrl je dne 3. t. m. v Št. Rupertu pri Velikovcu v starosti 75 let po dolgem bo-lehanju vzoren mož Tomaž Novak, p, d, Ravnik Nad Dravo. Pokojni Ravnik je bil pravi mož starega kova, vzoren katoličan, vnet Slovenec in vselej zvest pristaš naše katoliškonarodne stranke. Bil je velik dobrotnik »Narodne šole«.
Strela na Koroškem. Dne 2. t. m. proti vcčerlt se je hlapec lesnega trgovca Martina Harilia, p. d. Plaznika na Vovberskih gorah vračol s praznim vozom iz Veli-kovca. Blizo Hoprijana nad Mlinskim grabnom je udarila v voz strela. Konja sta bila pri priči mrtva, hlapec pa je k sreči bil samo omamljen in se je kmalu zopet zavedel, ko so ljudje prihiteli na pomoč. Konja sta bila vredna 2000 K. — Dne 9. t. m. popoldne ob tretji uri je udarilo na Bistrici po domače pri Kumru v hlev in je ubilo dva pitana bika in eno kravo. Škoda se ceni na 1500 K. — V istem času je udarilo tudi v električno centralo g. Ivana Krauta po domače SveteC na Bistrici. — Dne 11, julija popoldne je treščilo v pohištvo sestre Martinove p. d. Hofečinje v Dješči-čah, Upepelila je gospodarska poslopja in
hišo. Strela je ubila dve kobili. Nekaj tre-nolkov nato trešči v gospodarsko poslopje Martina na Trebinji, ki je pogorelo; hiša je ostala. Ogenj se je razširil tudi na stranska poslopja.
Smrtno ponesrečeni rudar. Rudar Štefan Štebernak je padel v rudniku v Rad-niški vasi blizu Konjic vsled neprevidnosti v globočino, kjer je obležal z razbitimi udi na tleh. Ko so prišli do njega, je bil že mrtev.
Konj usmrtil hlapca. Andreja Cenesa, hlapca pri posestniku Kozjeku na Zg. Kapli, je v hlevu udaril konj s kopitom v trebuh. V mariborski bolnišnici je tretji dan vsled zadobljene poškodbe umrl.
Utonil je v ptujski okolici Vilčnikov hlapec 60 letni Matija Jerenko. Revež je prišel iz bolnišnice. Na cesti ga je najbrž prijela slabost. Padel je v jarek, v katerem je bilo vsled deževja precej vode, in utonil.
Mrjasec umoril otroka. 11 letnega sina kmeta pri Sv. Vidu pri Pongavi na Zg. Štajerskem, Ruperta Gruberja je te dni na pašniku napadel mrjasec. Dasiravno je na klic dečka takoj priletela v bližini se nahajajoča mati, je vendar dečka mrjasec že tako poškodoval, da je par minut nato umrl.
Hudobna otroka napadla očeta. Posestnik Jože Verstovšek v Mir ju pri Kozjem na Štajerskem je te dni vozil seno s travnika, Pri tem delu sta pomagala njegova dva otroka Jožefa in Karol; ker sta pa bila površna, ju je oče večkrat okregal. Zato sta se zmenila in očeta napadla z senenimi vili. Tolkla sta ga tako dolgo po glavi, dokler se ni oče ranjen zgrudil na tla. Proti otrokoma je naznanjena ovadba.
Požar. Te dni je na podu posestnice Katarine Mlaker v Slovenjivasi pri Ptuju nastal ogenj, ki je uničil vsa poslopja razen kleti. Zgorel' je tudi ves živež in orodje. Škoda znaša najmanj 10.000 K, zavarovalna vsota pa komaj 2000 K. — V Slovenje-graški okolici je strela užgala gospodarsko poslopje posestniku Desetniku. Zgorelo je tudi 40 voz sena in veliko orodja. Živino so rešili.
Zastrupila se je v Dravčah pri Vuze-nici na Štajerskem žena nekega tamošnjega posestnika in umrla. Žalostno je, da je to že tretje zastrupljenje v tej fari tekom dobrega pol leta.
Strela ga je ubila na češnji. Dne 11. i. m. je ubila strela v Kanjucih, župnija Sv. Rupert na Štajerskem Alojzija Zupane. Šel je ravno s češnje in stal na zadnjem klinu lestvice. Zapušča ženo s štirimi nepreskrbljenimi otročiči.
Utonil je 6. t. m. Anton Bogataj, uslužbenec na kolodvoru v Kanfanaru v Istri. Šel se je kopat blizu nekega »bajerja« in po nesreči vanj padel. Rajni je bil naročnik »Slovenca«, katerega je zelo rad bral. Bil je svojčas Orel in ud katoliškega delavskega društva.
Zgorel v peči. V Veprincu je zgorel štiriletni Miklavž Bernejčič, ki je bil sam doma in se preveč približal goreči peči. Ko se je vrnil oče domov, je našel mesto sinčka — ogljen skelet. '	'
Deklica zgorela. Pri Lovcu nad Trstom je te dni desetletna deklica Justina Grahonja bila sama v kuhinji in je naprav-ljala ogenj. Da bi hitreje zakurila, je vlila
7'
«a oglje petrolej. Vžgala se je deklici obleka. Na njeno vpitje so prihiteli ljudje, katerim se je nudil strašen prizor. Deklica je bila ena sama velika rana. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer jc pa kmalu v strašnih bolečinah izdihnila svojo dušo.
Strela na Goriškem. V noči na 11. t. m. je ob 9. uri zvečer strela udarila v hišo Tomaža Torkar v Kalu v Baski dolini. Nastal je grozovit požar, ki je uničil štirim posestnikom vsa poslopja in vse, kar so imeli v njih. Nesrečni pogorelci prosijo pomoči. Škoda je ogromna. — V četrtek, dne 11. t m. okoli 6. ure zvečer je strela udarila v senik blizu Tolmina in omamila tri osebe; eno dekle je bilo hudo omamljeno, eno je bilo ranjeno na glavi in na levi nogi. Po dolgem času so jih spravili zopet k zavesti. Neki mladenič pa je bil v omedlevici več ur. Pravijo, da je strela udarila v senik zaradi tega, ker so kosci pustili dve kosi pred senikom.
Slovenski poroki v Ameriki. V Forest City, Pa., se je poročila dne 24. junija Ivana Carli iz Logatca na Kranjskem s Franom Janežičem, doma iz Višnje gore. — V Canonsburgu, Pa., se je poročil rojak Ivan Kirn z Marijo Celar. Mladi soprog je doma iz Koritnice na Notranjskem, ona pa iz Kamnegorice na Gorenjskem.
V Ameriki umrli Slovenci. V Valley, Wash., je umrl rojak Ivan Mrak, star 40 let, doma iz sorske fare; zapušča 4 otroke. -- V Jolietu je umrl rojak Josip Gartner, doma iz Škofje Loke na Gorenjskem. — V Caluinetu je umrl eden najstarejših slovenskih pijonirjev v Ameriki g. Matija B. Wer-tin. Rojen je bil v Dobličah v črnomaljski fari na Belokranjskem leta 1847. Prišel jc leta 1864. v Ameriko, bil je torej v Ameriki 48 let. Zapušča vdovo Nežo Wertin in pel sinov. — Umrl je v Clevelandu, O., rojak Anton Slavec v 27. letu svoje dobe. Bolehal je dalj časa za sušico. Pokojnik je bil doma iz Knežaka na Notranjskem, kjer zapušča starše, v Clevelandu pa brata.
Hotel »Trabesinger« v Celovcu. Trd, hud boj bijejo koroški Slovenci za svoj narodni obstanek. Nemci jih hočejo na vsak način uničiti, gospodarsko in narodno. Središče vsega življenja koroških in celovških Slovencev je sedaj v slovensko-narodnem hotelu Trabesinger v Celovcu na Velikovški cesti št. 5. Hotel Trabesinger je edino slovensko narodno podjetje in zasluži, da ga Slovenci izdatno podpirajo, bodisi s svojim obiskom, bodisi da drugim znancem in prijateljem svetujejo, da ob priliki, ko se mudijo v Celovcu, to narodno gostilno posečajo.
Predavanje o elektriki in njenih gospodarskih koristih v Češnjici pri Železnikih bo imel v tamošnjem zadružnem poslopju inž. V. Remec, ravnatelj zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem, v ne-i deljo, dne 21, t. m. ob 4. uri pop. Ker grad sodar. zadruga v Češnjici večjo turbinsko napravo, s katero se bode proizvajala gonilna sila za strojno napravo in poleg tega tudi še električna sila, ki se bo lahko porabila v prid sosednjim vasem, utegne zanimati predavanje predvsem bližnjo okolico Češnjice in Železnikov.
Semenj za pletenine v Krakovu priredi Galiciška liga za obrtno pospeševanje v Lvovu, ulica Panska 11, v eksportnem 8»
muzeju od 10. do 25. avgusta t. 1. Prireditev ima namen sumarično predočiti skupno produkcijo raznih pletarskih izdelkov Galicije domačim in tujim interesentom. Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani.
Tečaj za čevljarje v Žirih priredi »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem« v poletnem času. Tečaj bo vodil strokovnjak, odposlan od obrtno-pospeševalnega urada na Dunaju in se bo vršil pouk vsaki dan celodnevno. Prijave naj se vlože na naslov: »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22« ali pa pri tamošnji čevljarski zadrugi. Poduk je brezplačen.
Tečaj za krojače, ki ga priredi, kakor že objavljeno, tukajšnji »Zavod za pospeševanje obrti« v Ljubljani, se bo pričel v ponedeljek, 22. t. m. in bo zaključen proti koncu meseca avgusta. V tečaj se more sprejeti le še par udeležencev in naj se vlože prijave pismeno ali ustmeno v pisarni »Zavoda za pospeševanje obrti« ali pa potom pristojne obrtne zadruge najkasneje do 19. t. m., ker se na poznejše prijave ne bo moglo več ozirati.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/2% brez kakega odbitka.
Uradne ure od 8. zjutraj do i. popoldne.
Glejj inserat!
g Iz št. Vida nad Ljubljano. Evha-rističnega kongresa na Dunaju se nas bo iz Št. Vida udeležilo okrog 35 oseb, ne vštevši Zg. Šiško in Koseze. — Prvo sv. obhajilo otrok jc bilo preteklo nedeljo. Presrečnih prvoobhajan-cev je bilo 100, in sicer 48 dečkov in 52 deklic. — Šolskoletonatuk. šo-1 i se je končalo v soboto, dne 14. t. m. s sv. mašo. Vseh šoloobiskujočih otrok je bilo 488. — Šentviškega okrožja Orlov javna tel. min. nedeljo v Šmartnem pod Šmarno Goro jc sijajno izpadla. Bil jc zopet vesel dan za našo mladino. Dasi je ob začetku telovadbe deževalo, so telovadci vztrajali do konca. Po telovadbi je požrtvovalnemu okrož. načelniku br. M. Babniku gdčna Sirnikova iz Zg. Gamelj poklonila šopek, ovit s slovensko trobojnico. Ker je potem ves čas lilo kakor iz škafa.
se jc veselica vršila v no.tranjih pr0. storili Botarjeve gostilne: viška godba je proizvajala svoje komade, pevci so nas zabavali, br. Terseglav je pa v dveh govorih lepo orisal moč in napredek orlovstva. — Zopet ogenj. 11. t. ni. je na Poljainah pogorel kozolec posestniku Antonu Bremcu. Zažgali so otroci. Koliko gorja na svetu so že povzročile vžigalice v otrokovih rokah in ljudje še ne pridejo do tega, da je vžigalice pred otrokom skriti. — Popolnoma prav. Gospod urednik! Prečitali smo zadnjo »Listnico uredništva« in se bo. mo tudi mi kolikor mogoče po nji ravnali. Le to naj povemo, da smo zvedeli iz zanesljivih virov, da vse osebne napade na našega župnika Zabreta in župana Belca, piše po liberalnih listih Krovčova Manca iz Vižmar, to je tista Manca, ki je leta 1902. poslala po-sem »Domoljubu« za »Novo leto«, kjer pravi med drugim: Liberalci se jeze, žugajo ti in groze, ker resnice prapor dvigaj Za njih jezo se no brigaš, svojo pot pogumno hodiš, K pravi sreči narod vodiš l »Domoljub« le tak ostani, krepko nam svetinje brani, v novem letu stari bodi, i n priljubljen boš po v s o di!
Manica K., kmečko dekle.
g Iz Poljan nad škof jo Loko. Dne
10. julija zvečer je po hudem treska n ju udarilo v gospodarsko poslopje A. Čudeža, p. d. Čadcta v Srednji vasi. Pogorela je skoraj vsa pravkar pokošena mrva ter mnogo drugega orodja. Zavarovan je bil za 5000 K. — Škrlatinka še vedno gospodari. Vzela je že precej otrok. Ravno prav, da se bliža šolsko leto h koncu.
g Požar na Trsteniku. V kranjski okolici so zadnji čas čudovito pogosti požari. Dne 12. julija jc gorelo pri nas pri Pezdircu v Čadovljah. Zgoreli so hlev, pod, šupa, posebno poslopje za vozove in drvarnico. Z velikim naporom se je moglo rešiti svinjak in hišo in sosednjo Grcgčcvo hišo. Ljudje so res — delali! Na pomoč sta prišli požarni brambi iz Kokrice in Naklcga, za kar se njima ne moremo dovolj zahvaliti. Pogorelec ima veliko škodo, ker so niu zgoreli vsi vozovi, vse orodje, komat.', škoporeznica za gepel. Priporoča sc domačinom, da mu čvrsto pomagajo.
g Kropa. Dne 4. t. m., pred praznikom sv. Cirila in Metoda, so pri m>s ob slavljenju 25 letnice »Domoljuba« zažgali njegovi bralci in naročniki velikanski kres na najvišjem mestu v tuk. gori. Ker je bilo delo težavno in zraven še deževno vreme, vsa čast zavednim »Domoljubovim« bralcem.
g Tržiške novice. Huda nevihta j« divjala minolo sredo, dne 10. t. m. M?" silno ploho je deževalo, kakor da bi so bil utrgal oblak, med bliski in gromom je padala toča, ki je potolkla mnogo sočivja po vrtovih. Mnogo potov je b| » po dežju poškodovanih in raztrgam •— Volitve v krajni šolski svet tržiSKi
T
bodo vršile dne 19. t. m. v srenjski nisarni. Zadnje so bile vsled male pomanjkljivosti razveljavljene. Pri zadnjih volitvah so'zmagali Slovenci s par elasovi večine. — Število »Domoljubov« ■e je ob njegovi petindvajsetletnici pri nas precej pomnožilo. Marijina družba sama jc nabrala 26 novih naročnikov, število naročnikov jc narastlo nad 150. ^ g Bohinjska Bela. — Veliko nevihto smo imeli pri nas pretekli torek. Grmenje, treskanje, dež, toča: vse se je polotilo našega gorskega kotla in jc toča napravila veliko škodo. Zlasti so prizadeti Slamniki, kjer so opustošena polja in uničeni pridelki, pa tudi gorenje polje na Beli je precej oškodovano. Nevihta je bila omejena na zelo malo razdaljo in ni bilo niti na bližnjem Kupljeniku niti v sosednjih šten-„ah takega neurja in škode. — V kratkem času se bodo regulirali naši hudourniki: Belca, Suha in Potok. Skrajni čas je že in smo kaj čakali, da se kaj ukrene, da ne bo treba ob vsakem količkaj močnem nalivu paziti in varovati, da voda ne trga in ne odnaša zemlje in nam ne potegne mežnarije v Bohinjko. — Na Marjetno nedeljo smo imeli prisrčno šolsko slavnost: blagoslovila se je nova zastava za tukajšnjo dvorazrednico. Nad vse velika udeležba je dokaz, da to ni bila samo slovesnost šole, ampak je bil to praznik tudi za starše, ki so pazljivo in z veseljem poslušali petje in deklamacijc pri primerno prirejeni veselici v šoli. Novi zastavi je kumovala gospa K. Olifčič, blagoslovil pa jo je preč. g. prof. L. Arli ob asistenci koprivniškega in domačega župnika.
g Boh. Bela. Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo se tem potom še enkrat prav iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je dobila naša šola tako krasno zastavo. Pred vsem srčna hvala veleč. g. župniku Karolu Cerinu, ki je sprožil misel, naj se nabavi šol. zastava in ki je pokazal svojo ljubezen do šolske mladine s tem, da jc na svoje stroške oskrbel krasni križ vrh zastave. Iskrena zahvala gospe K. Olif-eič, ki sc jc odzvala prošnji, naj bi bila kumica, z veledušnim darom. — Ko-nečno lepa hvala Bclanom, Kupljenča-nom in sploh vsem, ki so drage volje >'adi prispevali k stroškom za zastavo, kar je njim in celi občini v čast. — Jožica Arhova, učit., zač. vod.
gpcgaiacaaanananaciag
nouice
1D n
lo

. d Vače. Naša ljudska hranilnica "i Posojilnica čimdalje lepše napreduje, kar jo razvidno iz zadnjega računskega zaključka, ki za leto 1911 izka-
o- ..UJY1JUI,1VU, ii.1 Z.cl ItJlU lOiJ. J1..1U
p1!® med drugim 692 kr(m čistega doteka, ki se je seveda pripisal reaerv-"pmu zakladu in se ne sme nič pora-S čistim dobičkom bo zanaprej ^e'hla, da pride v doglednem času lastno streho. Ker ni pri naši hra-
nilnici nikoli nobenih zmešnjav in ne-prilik, zato si med trezno mislečim delom prebivalstva pridobiva vedno več zaupanja. Poleg tega jc naša hranilnica kot članica »Zadružne zveze« v Ljubljani deležna deželnega varstva in nadzorstva, kar seveda ni vsakemu jasno. — Za evharistični shod na Dunaju se jc priglasilo sedem oseb, kar je za naše razmere že lepa številka. — V gasilnem domu na Vačah se v poznih urah med tednom pripravljajo zapeljani fantje za izlet k otvoritvi »So-kolskega doma« v Litiji, v čemur vsi naši starokopitneži ne morejo ali ne upajo videti nič slabega. Mi pa samo pribijemo: Kam je padla vsa zadeva nekdanjega gasilnega društva?
d Št. Jernej na Dolenjskem. Dne 2. julija 1912 je vpepelil ogenj Francetu Turku na Mokrem polju pri Št. Jerneju hišo in vsa druga gospodarska poslopja. Zgorelo je tudi 13 prešičev, troje goveje živine in 1 konj. Gospodar sitni se je pri gašenju hudo opekel. Zavarovan je bil prav za majhno vsoto pri banki Slaviji. Ogenj so zopet zanetili otroci. Slariši, pazite vendar na svoje otroke, da jim ne pridejo užiga-licc v roke! Ravno ta teden je bilo v Št. Jerneju premovanje konj. Izredno veliko lepih konj in kobil je bilo prignanih k premovanju. Letos so bili ljudje tudi bolj zadovoljni s premova-njem, ker se jc vršilo pravilno in nepristransko, ne pa kakor lansko leto, ko so dobili premije le gotovi ljudje. — Grozen zločin v Št. J c r n e j u. V petek popoldne okrog 4. ure je poslala Jenškovčeva gospa svojo trinajstletno sestro na pošto in v trgovino. Ker je pa le ni bilo nazaj, so jo začeli iskati. Celo noč so jo iskali, a brez uspeha. Drugi dan jo pa dobi okrog 11. ure gospod organist na podu gospoda Sa-jeta umorjeno. Umoril jo je pri belem dnevu sredi Št. Jerneja s kladivom 16 let stari uslužbenec nckč tukajšnje trgovine, ki je že prišel pravici v roke. Tako mlad in žc morilec! Kam privede človeka slaba vzgoja!
d Iz Št. Ruperla. Vračilnica jc doma pri liberalcih! Pred 11 leti je dal neki župan oklicati pred cerkvijo, da Št. Rupert ne potrebuje hranilnice, ampak vračilnice. Sedaj pa je tisti moz res odbornik liberalne vračilnice, ko mora'o po volitvah ubogi ljudje, ki so obresti že naprej plačali, vračevati posojila! To je tudi krščanski liberalizem, kaj ne dragi liberalci! — Šola dela preglavice liberalcem. Najprej so hoteli imeti novo šolo v Št. Rupertu in staro bi rad kupil g. Lunaček. Dobro bi bilo in šlo bi, če bi ne bilo naših vrlih mož, ki so pregledali liberalne račune in našli, da tako sedaj ne bo slo. Liberalci zložite denar skup — in potem vas bomo pa pohvalili. — Šolo hočejo tudi na Cirniku. Mi Cirničanom šoh> privoščimo, ali vprašati pa smemo tiste liberalce, kje so bili takrat, ko še je delala šola na Kalu? Takrat je bil čas ofpreti usta, ne pa zdaj po toči nergati nad enim odbornikom! — Nekaj novega! Dopisnik »Slovenske-
ga Doma« gre iz Mirne. Adijo, pa zdrav ostani!
d Turjak. O priliki birmovanja v turjaški župniji je napravil Presvetli izlet na Sv. Ahacija in si ogledal to zgodovinsko zanimivo podružnico.
d Iz Žužemberka. Predavanje o živinoreji, ki ga je priredila naša hranilnica in posojilnica ob priliki svojega občnega zbora jc bilo na vso moč poučno in zanimivo. Gospod župnik iz Dobrniča nam je važne nauke o izreji mlade živine podajal v tako šaljivi in prikupni obliki, da bi ga kar naprej poslušali. Tudi živinorejski inštruktor g. Krištof, ki je za njim povzel besedo, nam je povedal marsikatero tehtno o napakah naše živinoreje. Mnogobrojni poslušalci so se razšli silno zadovoljni s tem, kar so slišali in z željo, da bi se kmalu zopet priredilo kaj sličnega. Upamo, da se bo to zgodilo, ker sta oba gg. predavatelja obljubila, da se še večkrat vidimo. — Zdravnika nimamo že celi ta mesec in ga najbrže ne bomo še kmalu dobili. Dr. Churain se je po komaj enoletnem bivanju v žužember-« ku preselil na Brdo pri Lukovici, semkaj pa hodi sedaj vsak torek dr. Kon-valinka iz Toplic, bivši tukajšnji zdravnik, ki je bil tu silno čislan in priljubljen. Najraje bi videli, ko bi se ta gospod zopet naselil v našem trgu. — Naše izobraževalno društvo je prele-po proslavilo spomin sv. Cirila in Metoda. Na predvečer njunega praznika jc priredilo krasno razsvetljavo »pri fari«, kjer je vse žarelo v neštevilnih lučih in krasnem umetnem ognju; na sosednjem Golem vrhu pa je gorel kres, gromeli so topiči in krasne rakete so švigale proti temnemu nebu. Nad vse pa je povzdignila slovesnost večera tukajšnja društvena godba, ktera je med razsvitljavo proizvajala več komadov, ki so silno mogočno in ubrano doneli raz višave. Da je bilo v trgu in pa tudi v sosednjih vaseh vse pokoncu, se razume, saj kaj takega se ne vidi in ne sliši zlepa.
d Cerklje na Dolenjskem. Ogenj. V petek 12. t. m. okrog pol osme ure zvečer je začelo goreti gospodarsko poslopje pri Pevcu v Račji vasi. Ljudje so krepko posegli vmes in potem, ko je prihitela na pomoč požarna bramba iz Cerkelj, je bila večja nesreča preprečena. Poslopje s senom, snopjem in kupom ječmena je sicer do tal pogorelo, vendar so vrli rateški vaščanje ostali razen strahu brez druge škode. Posestnik je zavarovan in bo imel vsaj del škode pokrite. Zažiga dolže nekega dečka-siroto.
d Iz Škocijana pri Turjaku. Župno cerkev je slikal gospod Božič, slikar v Ljubljani. Slikana je v baročnem slogu, v lahkih, svetlih barvah, ki tvorijo pravo lepoto. Ornamentika je lahka in plastična, zlačenje je po malem, a umetno razdeljeno, okraski so na primernih mestih in no prepogosti. V ceh slikariji je izražena umetnost in sveta priprostost. O priliki birme 1. julija t. 1 je Presvetli pohvalil to delo, g. kiparja in g. župnika Jereba, ki neumorno
82
zida v božjo čast. Ob tej priliki je kne-zoškofa sijajno sprejela škocijanska in šentjurska godba na Gradežu (30 fantov) Marijina družba, šolska mladež itd. Zvečer je priredilo izobraževalno društvo in cerkveni zbor (30 pcvcev) pod vodstvom vrlega učitelja Primožiča serenado, pri kateri se je proizvajala nova krasna pesem g. A. Svetka »Pozdrav vladiki«. Pri škofovi maši je svirala na koru domača orlovska godba.
d škocijan pri Mokronogu. V ponedeljek dne 8. julija t. 1. so škocijan-ski liberalni fantje pobili štiri posle graščaka Ulma. V Zburih v šmarješki fari je bila svatba, kamor so šli vogla-rit. Zjutraj so našli potolčene grdo razrezane. Niti gospodar, niti znanci jih niso mogli spoznati radi razmesarjenih obrazov. Škocijanski junaki so bili Dulc, Rabzel, Urbinov Rudi, kovač in poštni hlapec. Eden izmed napadenih je že umrl. V petek dne 12. julija so gnali naraščaj liberalne stranke ukle-njen v Novo mesto. Žalostni sadovi liberalno vzgoje.
d Sodražica. V nedeljo, dne 7. julija, je bila pri nas kanonična vizita-cija in birma. Za ta dan so se trg Sodražica in vasi, skozi katere se je imel voziti Prevzvišeni, oblekle v praznično obleko. Številni slavoloki in zastave so pozdravljale višjega pastirja, ki se je že v petek pripeljal v našo župnijo. Na meji fare, v Zapotoku, ga je v spremstvu dveh podružničnih ključarjev in obilo zbranega ljudstva v prav krepkih in navdušenih besedah pozdravil ključar Sv. Magdalene g. Anton Lov-renčič. Glavni sprejem pa se je vršil na mostu v Sodražici, kjer so se zbrali občinski zastop, Orli ter obe Marijini družbi. Gasilci, ki so se tudi napovedali, so »umanjkali«. Tu je knezoškofa pozdravil v imenu občine naš deželni poslanec in župan g. Bartol, za Orle in Marijini družbi pa načelnik Orla brat Anton Stupica. Pred šolskim poslopjem pa je čakala šolska mladina z učitelji in učiteljicami. Ljubko ga je pozdravila neka šolska učenka ter mu podala šopek duhovnih cvetlic. Kratko rečeno, bil je prav čeden sprejem. V soboto je presvetli maševal in pridi-Soval pri Novi Štifti. Zvečer pa se je so-draško izobraževalno in pevsko društvo »Glas« napravilo pred župniščem krasno razsvetljavo in podoknico, za kar se je vladika lepo zahvaljeval. Bir-mancev je bilo nad 420. Skoro ni treba omenjati, da so se sprejema in okraše-nja svojih hiš udeleževali le naši somišljeniki, ter s tem pokazali, kako ljubijo in spoštujejo svojega nadpastirja, nasprotniki pa niso niti dovolili, da bi se mlaji stavili pred njihove hiše. Hvala za odkritosrčnost! Naj pa še eden reče, da niso liberalci. Od nog do glavo!
d Mirna ped. Po naključju sem dobil v roke »Slov. Narod« z dne 28. mala t. 1., po naključju pravim, ker te smeti so pri nas zelo redke. V tem listu neko človeče napada našega župnika, češ, da ne gospodarijo prav z na-72
branim denarjem za novo župno cerkev. Prismoda še ne ve ne, da ima vso zadevo zidanja nove ccrkve občinski odbor v rokah. Pa take so liberalne čenče sploh. Kar zinejo, je laž. Zato se pa pameten človek za take ljudi toliko briga kot za lanski sneg.


n Knežak. V nekem dopisu »Slov. Doma« iz Knežaka, se je dopisnik v svojem na metre dolgem dopisu, zopet tudi vame obregnil. Med drugimi neslanimi lažmi, stoji dobesedno sledeče: »Kakšna modrost in pravičnost vlada pri nas, kaže tudi razdelitev državne podpore. — Ali ni naravnost škandal, da sta dobila to podporo bogati Uhan in še bogatejši župnik, dočim jo drugi, v resnici revni in zadolženi občani niso prejeli nič.« — (Te besede so debelo tiskane, menda zato, ker je to silno debela laž.) Ali ni vas sram, g. dopisnik, tako podlo lagati in me obrekovati. Ce mi g. dopisnik dokaže, da.sem jaz le za en vinar vrednosti prejel od zadnje državne podpore, ki se je razdelila, bodisi otrobe, tropine ali koruze, dam Vam na razpolago vse svoje bogastvo. Delilo se je, kolikor mi je znano, — pri delitvi otrobov sem bil tudi jaz navzoč — ne po liberalnem receptu: »liberalcem groš, klerikalcem pa knof«, ampak po resnični potrebi, ne oziraje se, je-li do-tični liberalec ali klerikalec. Da pa je dobil Uhan dve vreči tropin, je resnica; pa zato, ker jih liberalci, kakor se je eden izmed njih izrazil, da cementa ne mara — tako je imenoval tropine — niso hoteli. Da jih ni bilo treba nazaj pošiljati, kakor se je v nekaterih krajih pripetilo, so jih torej dobili tudi taki, kterim niso bile prej namenjene. Kako sem pa jaz bogat — to je pa menda iz-rodek Vaše, morda vsled zadnjega »Domoljubovega« dopisa izvanredno razburjene domišljije, da vidite tisočake, kjer jih ni. Po Vašem mnenju, tako si vsaj jaz mislim, mora župnik, ki je bogat, imeti vsaj nekoliko tisočakov krone. Jaz pa nisem gospodar niti šestih sto krone. Ali je morebiti pa to bogastvo? Ena kravca, trije prašički, nekaj kokoši, pa če hočete še dva psa in tri mačke povrh, potem pa nekaj skromne hišne oprave. Pa kaj ne, g. dopisnik, kaj zato, če ni res, le debelo se lagati in obrekovati, da ga spravim le ob ugled pri občanih ter ga razglasim kot bogataša, kteremu ni mar druzega kot »farška bisaga«. To potrjujejo daljne besede v vašem dopisu, ki se glase: »Ali vas uči sv. vera, da je treba reveže zatirati in bogate podpirati? Ob volitvah še vam gre vedno za sveto vero, kadar pa je trebi sv. vero dejansko pokazati, pa Vam je vera deveta briga! Iz teh besedi je jasen vaš Zlobni namen. Kaj ne, sedaj bodo zopet volitve, znto lagajmo kar se da fl«M duhovne, morda bomo kakšnega
volilca preslepili in vjeli. — Kako jaz reveže zaliram, bi lahko pričali vsi ti. sti, katerim sem od svojih bornih krone, kolikor sem mogel pomagal v stiski ter jim posodil, pa nikdar nohe-nih obresti jemal ne tirjal, kar menda pri liberalnih oderuhih ni navada, z Vašimi lažmi o mojem bogastvu hi me radi spravili ob ugled in zaupanje pri faranih in ovirali moje pastirsko de, lovanje. Poživljam torej Vas, g. dopis, nik, da mi dokažete vaše laži, dokler pa tega ne storite, ste nesramni laž-nik in podli obrekovalec. Na vse druge neslane laži v vašem dopisu, kar se mene tiče, se mi ne zdi vredno odgovarjali, ker doslej ni bila moja navada se po časnikih prcklati. — Al. Polurni, župnik.
n Stari trg pri Ložu. Po dolgem času zopet nekaj novic. 14. junija nam je ugrabila smrt okrožnega zdravnika g. dr. Neu-bergerja. Služboval je v naši dolini 20 let. Bil je eden onih redkih izobražencev, ki ne mislijo samo nase, temveč sa zanimajo res za to, kako pomagati ljudstvu. Z.ito je pa bil ves čas svojega tukajšnjega službovanja na strani onih, ki so se trudili, da rešijo kmeta raznih oderuhov in ga osamo-svoje. Bil je tudi član naših organizacij, Zamudil ni nobenih volitev in vedno volil s S. L, S. Pri izvrševanju svojega poklica si je nakopal dolgotrajno bolezen, kateri je končno podlegel. Bil je vešč zdravnik, ki je imel zaupanje daleč izven svojega okrožja. Težko ga bomo pogrešali. Kot svojemu odkritosrčnemu prijatelju mu naše ljudstvo gotovo ohrani hvaležen spomin. — 20, junija je bil oddan na javni dražbi lov starotrške in ložke občine, Starotržki lov, gotovo eden najlepših na Kranjskem, je šel za letnih 3000 K, ložki za letnih 2O0 K. — Pretekli mesec je dobila naša župna cerkev tri nove spoved-niče, ki so ji res v kras. Napravil jih je mizarski mojster Arhar iz Vižmarij nad Ljubljano, katerega moremo za taka dela vsakemu priporočati, — Dne 23, junija je priredilo izobraževalno društvo prolialko-holno predavanje, katerega uspeh jo bil nad 30 novih popolnih abstinentov. Tudi v drugo stopinjo jih je pristopilo mnogo, Odkrito pa povemo, da smo pričakovali za popolno abstinenco več deklet in žena, zlasti mater, katerim napravlja nezmer-nost gotovo največ skrbi in žalosti. Upamo, da se jih še mnogo priglasi. Čas je še vedno. Oglase se lahko vsak dan v kapla-niji. Stroškov ni nobenih, — Dne 7. t, m, je priredila šolska mladina starotrške šole šolsko veselico v društveni dvorani naše posojilnice. Udeleženci so bili jako zadovoljni. Žal, da je bila udeležba malo skromna. Mogoče je sedaj čas malo manj ugoden za take prireditve, ker smo ravno v košnji. Marsikdo si je pa tudi mislil: kaj bodo otroci napravili? Če bi bil prišel gle-dat, bi se bil gotovo prepričal, da je napačno sodil,
n Iz Spodnje Idrije. Dne 9. julija je divjala huda nevihta okrog Spodnje Idrije, Strela je udarila pri Rupniku v hišo in užgala. Da niso ljudje in gasilno društvo na glas zvona hitro prihiteli na pomoč, bi bila nesreča neizogibna in bi vse pogorelo. Zvonovi so le ena potrebna reč, čeprav se
iT
nad zvone
ZliilUl.
ciljem jeze v mokraškem kon-Dne 12. julija so našli že stroh-i, truplo neznanega možaka v Krnicah DCkoliko od steze v grmovju. Imel je pri nj • koš in harmoniko. Kdo bi bil, kdaj je 5<rmesrečil — ni nič znanega. Mogoče bo P »niiko poizvedovanje izvedelo za ne-
nfOZni2>lvw tr	i
lanelia ponesrečenca. — »Slovenske Straže podružnica je priredila dne 7. juri, mnogoobiskano veselico na župnijskem rtu Predvečer 7. julija so naše gore za-] ele v kresovih, vas je bila velik del krasno razsvetljena, iz zvonika je odme-* [0 po dolini ljubeznivo potrkovanje, coremljano z živahnim pokanjem neškodljivih topičev v čast sv. Cirilu in Metodu. Vsem je ta lepa cerkvena slavnost do-nadla, samo socialnodemokraška sovražnost in nevoščljivost ni mogla tega pretrpeti Zgodilo se je, da se je ob koncu pripetila našemu delavcu-rudarju mala ne-prilika pri topiču. Nobeden se ni zmenil za to, ker ni bilo nič hudega, kakor to, da je moral omenjeni delavec-rudar vzeti bolniški listek za par dni. Socialnodemokraška škodoželjnost je pa šla tako daleč, da so naznanili svojega sodelavca-trpina, češ, da ne sme dobivali plače v bolniškem stanju, ker se ni ponesrečil pri delu. Naznanjen je bil od socialnih demokratov v Spodnji Idriji celo zato, ker je nosil nebo na dan sv. Rešnjega Telesa! K temu nimamo drugega pripomniti kot: Sram bodi takih ničvrednih ljudi, ki svojega sodelavca naznanjajo zaradi takih malenkostij! I Saj imate socialni demokratje sedaj škan-; dale, ki se jih lahko sramujete pred vsem svetom. Sicer pa o tem nismo še obračunali!
n Iz Idrije. V navedbi produkcije idrijskega rudnika od leta 1910. se je pripetila pomota v zadnjem dopisu. En milijon kubičnih metrov izkopljejo pač v 20 letih, ne pa v enem letu. Dotična množina bi se morala glasili pravilno 1,000.000 kvinta-lov, kar je že tudi lepo število. Da se je rudnik zadnja leta tako povzdignil, ni najmanjša zasluga g. dvornega svetnika Jos. Billeka, ki je kot rudarski strokovnjak in predstojnik mož na svojem mestu. Čeprav visok dostojanstvenik, je vendar prijazen proti vsakomur ter ima vedno srce in roko odprto svojim podložnim. Bog ne odtegni svojega blagoslova idrijskemu rudniku, ki ni samo za rudarje, marveč kolikortoliko tudi za gorato okolico skoraj edini vir dohodkov! — Tretji avtomobil bo začel v kratkem voziti iz Logatca v Idrijo in nazaj. Napravil ga bo logaški špediter gosp. J. Sicherl. Če se bo napravila zveza dopoldne k brzovlaku v Ljubljano in poštnemu vlaku v Trst, odnosno Reko, ter ob 10. uri Ponoči v Ljubljano, potem ni dvoma, da tudi ta avtomobil ne bo prazer. vozil. S 'em bo potujočemu občinstvu vsekako ustreženo, čeprav nimamo železnice do Janje. Ko bi avtomobili le tako silno ne resi i, bi je prav nič ne pogrešali. — oniolo imajo naši mokrači povsod. Na sv. • nacija dan so napravili ples v pivarni, Pa )e bil jako slabo obiskan. Baje je bilo z Sodci vred komaj 50 udeležencev na plesu, stotako se je tudi obisk gledališke predrt.6 'Jernej Turazer« pod režijo tržaške-W igralca Valentina Bratina na predvečer paznika sv. Petra in Pavla enako slabo
obnesel. Dvomimo, da bi bilo na obeh prireditvah toliko izkupička, da bi zadostoval za plačilo godcem. — Vest o odpustitvi skladiščnikarja J. Podobnika iz službe idrijskega mokraškega konzuma je resnična. Smešno, da mokrači svoje prepire za in proti konzumu zanašajo na cesto ter branijo ponoči svojo čast z dežniki, Pod streho naj poravnajo nesporazurnljenja, ker širnega občinstva prav nič ne žulijo njihovi čevlji! V nedeljo, 7. julija, je prišel iz Ljubljane znani revež Anton Kristan flikat, kar se bo še dalo. Menimo pa, da je že vse prekasno, ker je luknja že prevelika. Tega bodo tudi preklicani klerikalci »uržah«, kaj ne da? — Ogled nameravane nove ceste iz Spodnje Idrije čez Kanomljo na Oblakov vrh se je vršil v čelrtek, dne 4. julija. Poleg idrijskega okr. cestnega odbora sta se ogleda udeležila tudi zastopnika deželnega odbora in c. kr. rudniškega ravnateljstva: gg. nadkomisar J. Kraje in rud. svetnik Jar. Šotola. Sklep ogleda je bil, da se cesta zgradi nekoliko izpremenjeno po sedanjem načrtu. S to cesto se bo svoječasno zvezala nova cesta iz Vojskega in Šebrelja. Na ta način se bo našim gorjancem odprla tako potrebna pot proti Idriji in Sv. Luciji. Pa še pravijo stari prijatelji liberalcev, da že zadostuje sedanja cesta iz Idrije v Sv. Lucijo. Seveda, če bi kmetje iz Gorenje Kanomlje in Šebre-ljev mogli znositi svoje vozove na hrbtu na to cesto. Potem bi že zadostovala!
n Ustje. Občinske volitve bodo tu dne 21. t. m. Agitacija se vrši v znamenju vročine, ker še senca ni, kakor je bila pred prvimi volitvami. — Vročina je zadnje dni neznosna, hude ure do zdaj še ni bilo, bojimo se je pa vsak dan. Bog nas varuj ioče! — Za ples je kljub vročini in slabi letini vedno veselo razpoloženje. Bratci veseli vsi! -Glede vodnjakov je dobilo županstvo pred tremi tedni strog ukaz od deželnega odbora, da naj sc že enkrat uredi vpis v zemljiški knjigi — pa županstvo se ne gane: No, se bo pa deželni odbor k
njalc jc polomij stori nič; bomo videli, doklej?
n Črni vrh nad Idri(o, Ker stremi naš petindvajsetletni »Domoljub« za tem, da bi bil dobrodošel gost v vsaki katoliški in slovenski hiši, kjer bi minil stanovalcem koristen poduk ter jih obenem kratkočasil s povestimi, novicami itd., bi še tudi rad videl, da bi prihajal v naše hiše, kamor do sedaj ne prihaja. Ker pa mora več kot polovico črnovrških »Domoljubovih« naročnikov hoditi po list še več kot eno uro daleč na pošto, sc je reklo, da to vendar ne gre, saj ima »Domoljub« trdne noge, bode pa sam hodil v hiše: v Treb-čah, Zadlogu, Idrijskem logu, Gornjih in Spodnjih Predgrižah ter Gornjih m Spodnjih Lomeli samo pod pogojem, ako si ga vse hiše v imenovanih vaseh naročijo. Ponosen pa je že »Domoljub« tudi toliko, saj ima pri nas še čez 130 naročnikov, da bode kljub temu dohajal če si ga tudi liberalne hiše ne naročijo — te izjeme se lahko naredijo! — »Domoljubovi« naročniki iz imeno-
itvo se ne gane: .no, se no pa uciam ulbor počasi zganil in županstvu po-cazal pot preko Čavna! Tudi en vod-ljak je polomljen, pa županstvo ne
vanih vasi, delajte na to, da se s par izjemami naročijo vaši sosedje na list in potem boste lahko vi in vaši sosedje prejemali »Domoljuba« na dom. Obenem z »Domoljubom« boste lahko prejemali ob petkih i i sobotah — morda tudi oh četrtkih, ako boste želeli, tudi drugo, za vas došlo pošto na domu. —-To vam želi dati »Domoljub« kot — nagrado!
aca^gr3g3E3RSE3aK3capag3CTC3a
D □
D
Hrušica pri Podgradu (Gornja Istra). Premovanje govedi, katero smo imeli dne 21. junija na prostoru mlekarne, je prav lepo uspelo. Prignanih je bilo 270 glav živine, med njimi največ lepih molznih krav. Premovana je bila le gornjeinodolska pasma. To premovanje je pokazalo, da je v zadnjem času živinoreja pri nas mnogo napredovala. In ravno to je dobro in veselo znamenje, ker je tudi pri nas živinoreja glavna panoga gospodarstva. Ob priliki premovanja je kupil deželni kulturni svet šest plemenskih bikov, katere bodo razposlali po Istri. Žalostno pa je dejstvo, da se deželni kulturni svet v Poreču za nas tako malo zanima in razpiše tako malo nagrado, četudi vidijo tako krasen napredek v živinoreji. — Požar v P o d -b e ž a h. Minuli ponedeljek, 8. julija, je upepelil ogenj štirim posestnikom vsa gospodarska poslopja, kratko rečeno vse. Ostalo jim je golo življenje in obleka, katero so imeli na sebi. Vsi štirje pogoreli posestniki so prav pridni gospodarji z drobnimi, nedoraslimi otročiči in povrh tega malo zavarovani. Škoda je cenjena nad 40.000 K, kar je za naše gospodarske razmere v Istri ogromna vsota. Nesrečneži so v veliki stiski in vsega usmiljenja vredni. Dobrohotni milodari naj se pošiljajo na župni urad v Hrušici pri Podgradu (Istra).
mi
D
oaasassiCTcaKagaggscaga ^gg-rserscag
NAPOVEDANE PRIREDITVE: Koroška Bela. V nedeljo, 21. julija, se še enkrat priredi igra »Revček Andrejček«. Tisti, ki so zadnjič imeli vstopnice in so morali radi dežja iti domov, imajo v nedeljo prost vstop, če se izkažejo z vstopnicami. Za druge pa jo vstopnina, kakor stoji na vabilih.
Iz Mekinj. V nedeljo, dne 21. julija t. 1. se bo vršil v društvenem domu ob 3. popoldne občni zbor izobraževalnega društva. Na sporedu je: 1. Govor našega priljubljenega e. g. dr. Guido Kanta; 2. prememba pravil. Pridite vsi, ki priznavate korist in potrebo društva, da se ga nanovo poživljeni oklenete tem tesnejše!	.
Logaško krožje »Orlov« priredi v nedoljo, dne 21. julija t. 1. Slomškovo slavnost, združeno z javno telovadbo v Gorenjem Logatcu. — Spored: Popoldne ob četrt na 3. uro zbirališče vseh Orlov in društev na kolodvoru v Dol. Logatcu. Pohod z zastavami m oi ovsko godbo po državni cesti v Gor. Logatec, lu snreiem prod župno cerkvijo m nato ve^er-nicn- Po večernici ljudski tabor pred župno rerkviio- govorijo razni gg. govorniki.- Ub i. javna® telovadba »Orlov« na grajskem
travniku. — Velika ljudska veselica, pri kateri sodeluje orlovska godba iz I). M. v Polju. Odsek »Bogomile« preskrbi pijačo — tudi za abstinente — in jedila, prodajo Šopkov in drugo. Vstopnina: Sedeži 1 K, stojišča 30 vinarjev.
Podružnica S. D. Z. za Gorenjsko ima svoj redni občni zbor dne 24. julija 1012 na Brezjah v prostorih g. Gabrijelčiča ob pol 11. uri popoldne po sledečem sporedu: Poročila odbora in preglednikov; volitev novega odbora in preglednikov; slučajnosti. Popoldne ob 2. prijateljski sestanek društvenih članov; predava tov. Anton Leskovec: »Kako naj gremo na socialno delo med ljudstvo«.
Okrožje »Orla« Dobrepolje - Velike Lašče priredi v nedeljo, 18. avgusta v Velikih Laščah okrožno javno telovadbo. Vabijo se zlasti odseki iz Dolenjske, da se prireditve v kolikor mogoče velikem številu udeleže. Natančni spored se pravočasno objavi. Na zdar!
POROČILA O PRIREDITVAH:
Iz Cerkelj na Gorenjskem. Kaj takega pa še ni bilo v Cerkljah — so govorili stari ljudje v nedeljo in ponedeljek. In res se je slavnost otvoritve ljudskega doma na vse strani izvrstno obnesla. Cerklje vse v zastavah — cesarskih in narodnih — tudi Hribarjeva vila je bila okrašena. Pred domom pa vse v mlajih in zelenju in cvetju, da res zaslužijo polivalo fantje in dekleta, ki so se toliko trudili, da so ves prostor tako okusno ozaljšali. Vse je težko pričakovalo 7. julija, bali smo se tudi slabega vremena — ker letos je malo lepih dni. — In kakor nalašč: vreme je bilo jako ugodno — ni deževalo — ni bilo prevroče, da so ljudje na prostem lahko sedeli pri mizah. Okoli 8. ure začno prihajati množice od različnih strani. Pred slavolokom pri Bendovih kozolcih so se zbirali Orli in vsa društva. Okoli pol 10. ure se začne sprevod z domžalsko godbo na čelu, Orli, izobraževalna društva, članice Marijine družbe v narodnih nošah, lepili belih pečali, bilo jih je nad 80, kar se je posebno lepo podalo. Pred domom so pozdravljali društva: g. župnik, g. župan, zastopnik izobraževalnega društva in Marijine družbe. V cerkvi je imel vlf. g. dekan Koblar lep, slovesnosti primeren govor. Po sv. maši, pri kateri sta stregla dva Orla, je bil obhod po vasi pred dom, kjer so govorili: g. Jarc, državni poslanec, g. Pod lesnik, g. Demšar in tudi g. Petrič, šentpeterskf župnik, je navduševal svoje rojake za pravo omiko in izobrazbo. Popoldne ])0 litanijali se je razvila prosta, ljubka narodna veselica, pri kateri je bilo ljudstvo jako veselo in zadovoljno. Zvečer ob 8. uri se je veselica pred domom nehala; ljudje so se razšli, nikjer ni bilo najmanjšega nereda. — Bog blagoslovi dom, da prinese Cerkljanom veliko koristi za dušo in telo!
Iz Ambrusa. Praznik sv. Cirila in Metoda smo praznovali bolj slovesno v nedeljo, 7. julija. Orli so se udeležili sv. maše v kroju, društvo in obe Marijini družbi pa korpora-tivno z znaki. Popoldne je društvo priredilo gledališko predstavo s tombolo. Dekleta so igrale »Čašico kave«, fantje pa so navrgli »Kmet in fotograf«. Obe igri sta zbudili veliko .smeha, vmes so bile deklamacije in petje. Bilo je prav živahno in veselo. Društvo je pokazalo, da ima še veliko življenja v sebi.
Iz Borovnice. Na praznik sv. Ja!neza Krstnika so imeli otroci iz Marijinega vrtca izlet na prijaznem gričku pri novi kapeli na Drašici. Ob 3. popoldne so prišli otroci, ki so se zbrali v farni cerkvi na Drašici, kjer je imel č. g. Fr. Nastran, domači kaplan, poduč-Ijiv govor za otroke in tudi za odrastle, ki bi jih bilo lahko več zraven, a za tako reč se ljudje tako ne brigajo kakor za kakšne sokol-ske veselice. Vendar ni manjkalo poštenih mladeničev in tudi mož, ki so se veselili in bolj zabavali z nedolžnimi otročiči, kakor so se naši nasprotniki na sokolskem balu. Ob 4. so bile v kapeli pete litanije, pred kapelo pa je deklamirnlo pet dečkov in pet deklic »Ce-ščena Marijr«, potem pa je bila še na znani Brencetovi Kr.sniei pod drenom veselica s kratko gledališko igro »Požigalec« in potem deljenje črešenj in žemelj, za kar sta skrbela domača duhovnika. Najbolj pa je razvedrila otroke in tudi odrastle tekma otrok v vrečah.
Prav veseli smo se zvečer razšli. Le imejte vi liberalci svojo zabavo na plesih, mi se ne brigamo za vas!
Novi Kot (Draga). 7. t. m. je pri nas priredila Kmetska zveza za kočevski okraj podučilo predavanje. Predaval je živinorejski inštruktor g. Krištof. Govoril je o vzreji mlade živine, o ureditvi hlevov po navodilih umne živinoreje, drugi del predavanja je pa obravnaval prašiCorejo. Predavanje se je vršilo pri imejitelju zadružnega bika Juriju Lipovec. Večjo udeležbo je zavrla preteča nevihta, ki je veliko ljudi spodila k senu.
Kmetska zveza za kočevski okraj je priredila preteklo nedeljo shod v Dolenji vasi pri Ribnici. Poročal je poslanec g. Jaklič o delu kmetskih zastopnikov v državnem in deželnem zboru. Omenjal je novo brambeno postavo, uradniško predlogo i. dr. Za njim je govoril tajnik K. Z. g. K. Skulj o pomenu in potrebi kmečkih organizacij v gospodarske kot tudi politične svrhe. Po govoru je pristopila večina navzočih kmetovalcev h Kmetski zvezi. Nato so se stavila na poslanca razna vprašanja, na katera so se podajala potrebna pojasnila; sklenilo se je, da K. Z. tu priredi večji shod in predavanje o živinoreji; slednje se vrši prihodnji mesec.
□j Dogodki Križem soeta g
annaaaaniiPQnaDan°
Zopst ponesrečen zrakoplovec. Na
letališču v Dunajskem Novem mestu je dne 12. t. m. padel poročnik Venczl z Etricliovim monoplanom iz višine 30 metrov na zemljo. Poročnika, ki je bil v aparatu privezan, jc zagnalo 8 metrov daleč ter je obležal nezavesten. Pretresel si je možgane ter je dobil številne manj nevarne poškodbe. Letalni stroj se je pojiolnoma razbil.
Grozna t?ča. V okrajih liostinskem in bistriškem na Moravskem je dne 10. t. m. strašna toča vso žetev uničila. Škoda je ogromna.
Morilec svoja žene. V Topo j i na Ogrskem so izpustili iz ječe 341etncga Antona Lorinta. Meseca februarja letos je poročil 221etno Marijo Foth. Pred 14 dnevi je zapustila žena moža. Ker se ni hotela vrniti k njemu, jo je Lorint zaklal. Morilca so zaprli. Lorint je, ko je služil pri vojakih kot pešec, zabodel nekega narednika, ko je prestal kazen, je pa v Szegedinu zaklal svojega gospodarja in bil obsojen v 12-letno ječo. Po devetih letih so ga po-milostili.
Svojo srečo prodal. Neki rododel-ski pomočnik je nedavno prodal v sili neko avstrijsko državno srečko za tri marke nekemu krošnjarju, kteri je dne 10. t. m. zadel nanjo 60.000 mark.
Vročina in mraz. V Ameriki vlada največja vročina, kar jo od 30 let sem pomnijo. V New Yorku je dne 10. julija vsled vročine umrlo 6, v Filadelfiji 14, v Bostonu 3 osebe. — V Čikagi je umrlo dne 12. t. m. 42, v Filadelfiji 36 oseb za solnčarico; vode je jelo primanjkovati. Nasprotno pa vlada sedaj velik mraz po raznih krajih Azije. Dne 12. t. m. je v okraju Erzerum visoko zapadel
sneg. Sneg je visok pol metra. Mnogo oseb in živine je zmrznilo.
Parnik se je potopil. V Buenos Ai-resu se je potopil dne 10. t .m. parnik »C.ordoba« družbe »Hamburg -.lažna Amerika«, ki je zadel v neki drugi )>ur. nik družbe »Hamburg—Južna A mori, ka«. Mornarji so se rešili.
Iz strahu pred Turki sta se ustreli.
la. V Centonu pri ltimu bi bila morala v Tripolis na vojsko kmeta Betu <leito Carolis in Augusto Bernardi. Moža .sta se tako bala Turkov in Arabcev, da sta se dne 10. t. m. ustrelila.
Nazadovanje francoskega prbi. valstva. V prvi polovici letošnjega leta je umrlo v Parizu 25.758 oseb, porodilo se je pa le 24.629 otrok.
Strašno divjanje znorelega mesar, ja. V Eibiswaldu na Štajerskem je znorel 231etni mesar Franc Brenner, Napadel je na ulici sodnega slugo Ju. rija Deutschmanna in ga zabodel blizu srca, nato pa je sunil z nožem v desno stran prsi neko Terezo Gutmann. Nato je norec zbežal v bližnji gozd; ko se je pa dne 11. t. m. vrnil, je napadel neko Ivano Nickel, katero je 18krat \ prsi in hrbet zabodel, da jc na mestu mrtva obležala. Naposled so orožniki norca ukrotili in ga v norišnico spravili.
Strašna nesreča v Denabyju. y
premogokopu v Denabyju sta bili dne 10. t. m. dve eksploziji. Ko jc drugič počilo, jc delalo v rovu 160 delavcev, Pok jc bil tako močan, da so ga štiri kilometre daleč čuli. Z rešilnimi deli so takoj pričeli. V rov so se podali po-gumni možje, da rešijo, če jc še mogoče kaj rešiti, a kmalu so se prepričali, da je izgubilo veliko ljudi življenje. Iz rova so spravili že 30 strašno razmesarjenih mrličev. Sodijo, da je izgubilo življenje 40 do 50 rudarjev. Tisti, ki so jih žive rešili, so strašno opečeni. -Naslednji dan so dognali, da j< bilo skupno ponesrečenih 75 oseb. Nit svetlo so prinesli doslej 70 trupel. Ko bi delavstvo radi navzočnosti kraljeve dvojice ne bilo praznovalo, bi bilo usmrče-nih do 140 oseb. Požara še niso mogli pogasiti. Skupno so našteli pet cks|>lo-zij. Uničene so večinoma vse varnostne naprave.
Velika nesreča v rudniku na West-
falskem. V Osterfeldu so se dne 3. ju< lija v rudniku vneli plini, ki so povzročili veliko nesrečo: 16 mrtvili, šest težko ranjenih; med mrtvimi sta tudi dva Slovenca. Vsi razen enega so bili oženjeni, ki torej zapuščajo vdove in nepreskrbljene otroke. V nedeljo, dne 7. julija se je vršil velikansk pogreb-
panaaanaDnmjncaaPS
narodno gospodarstoo
DananaaaoDnnpgaafl
Za ajdino gnojitev!
Za ajdo kupujejo naši kmetovalci že kaj radi umetna gnojila, ker so spoznali, da brez gnoja tudi ajda slabo uspeva. Ve-
f| 1
jqna naših kmetovalcev pa, ki gnoji ajdi z letnimi gnojili, stori to napako, da gnoji mo s superfosfatom. Nikdo ne more trditi, da bi bil superfosfat slabo gnojilo, ampak ravno narobe je res; gnojiti ajdi samo s superfosfatom, je le zaradi tega napačno, ker je takšno gnojenje enostransko in dobi zemlja ali pravzaprav rastline s superfosfatom edino le fosforno kislino. Ta pa ne zadošča vsem rastlinskim potrebščinam, ker one rabijo za svoj razvoj šc kalija in dušika. Kmetovalci, ki že umetna gnojila dobro poznajo, vedo, da se mora gnojiti travnikom, detelji, okopavi-nam, vinogradom itd. ne le samo s fosfor-nimi gnojili, ampak tudi s kalijevimi in dušičnatimi gnojili, ker nadalje tudi vedo, da je uspeli umetnega gnojenja le tedaj docela povoljen, ako dobe rastline vse tri liranilne snovi. Obžalovati moramo pa, da ravnajo pri gnojenju ajde tudi takšni kmetovalci napačno, ki so v obče umni gospo-larji in se držijo pri drugih delih točno lačela: Daj rastlinam popolne hrane«; le samo ajdi dajo tako radi samo superfosfat. \ko je kdo mnenja, da ima zemlja še dovolj kalija v sebi, tedaj se isti prav gotovo noti, kajti ni je zemlje, ako se še smatra iudi tako za bogato na kaliju, na kateri bi Jnojcnje s kalijem ne pokazalo nobenega jspelia. Kdor je nekoliko neveren Tomaž, naj napravi na svoji njivi najprej en majhen joizkus na ta način, da pognoji en del ajde iamo s superfosfatom, drugi del pa s superfosfatom, kalijevo soljo in čilskim sobnim. Potem bo šele videl, kako zelo je Jrešil, ker je gnojil prej samo s superfos-iatom, Na 1 hektar, to je 13/4 orala, je potrebno 150 -200 kg kalijeve soli, 300—400 kilogramov superfosfata in 100 kg čilskega solitra. Merodajne osebe, kakor na primer potovalne učitelje, načelnike kmetijskih podružnic in druge prijatelje našega kmetijstva, ki lahko na kmeta vplivajo, uljudno prosimo na tem mestu, da .opozarjajo z 9zirom na obči blagor naše kmetovalce na nepravilnost gnojenja s samo fosforovo kislino, kajti prilika k temu se nudi pogosto.
Ako je mogoče, naj se potrosi kalijeva 5ol pomešana s superfosfatom že 14 dni ali vsaj en teden pred setvijo; ako pa to ne gre, tedaj se pa naj ta zmes pred setvijo podorje. Od čilskega solitra se potrosi le polovica pri setvi in se naj povlači — obenem z zrnom; — druga polovica pa se potrosi pozneje, ko so rastline približno 3-— 4 prste visoke. Tedaj se pa naj trosi čilski soliter le ob času, ko so rastline suhe.	F. M.
Divjo potepuh beži, policaj za njim drvi. Prav gotovo, Če ga vjame. ga v špelikamro sabo vzame.
IL
„Ne boš, Jaka!" d<5 falot, urno smukne v prazen sod. Policaj pa premišljuje in naklepe črne kujp.
Mož postave je komod, da počijo, hajd' na sod! Truden potno čelo briše, a falot obupal ni še . . .
IV.
-Mislil si, boš mene vjell Jaz bom tebe v žakelj ddll" Nogo zgrabi policaja, sod privzdigne, proč odhaja ..
BsbsS&bbi® li io našli?
ISCemo gospodinjo, ki Se ne oporaNia Sdiichtauega mila? Hočemo ji pojasniti, da Je zapraulimost, £e se perilo s slabim, iorei dragim mliom unlCuJe.
travniku. — Velika ljudska veselica, pri kateri sodeluje orlovska godba iz I). M. v Polju. Odsek »Bogomile« preskrbi pijačo — tudi za abstinente — in jedila, prodajo Šopkov in drugo. Vstopnina: Sedeži 1 K, stojišča 30 vinarjev.
Podružnica S. D. Z. za Gorenjsko ima svoj redni občni zbor dne 24. julija 1912 na Brezjah v prostorih g. Gabrijelčiča ob pol 11. uri popoldne po sledečem sporedu: Poročila odbora in preglednikov; volitev novega odbora in preglednikov; slučajnosti. Popoldne ob 2. prijateljski sestanek društvenih članov; predava tov. Anton Leskovec: »Kako naj gremo na socialno delo med ljudstvo«.
Okrožje »Orla« Dobrepolje - Velike Lašče priredi v nedeljo, 18. avgusta v Velikih Laščah okrožno javno telovadbo. Vabijo se zlasti odseki iz Dolenjske, da se prireditve v kolikor mogoče velikem številu udeleže. Natančni spored se pravočasno objavi. Na zdar!
POROČILA O PRIREDITVAH:
Iz Cerkelj na Gorenjskem. Kaj takega pa še ni bilo v Cerkljah — so govorili stari ljudje v nedeljo in ponedeljek. In res se je slavnost otvoritve ljudskega doma na vse strani izvrstno obnesla. Cerklje vse v zastavah — cesarskih in narodnih — tudi Hribarjeva vila je bila okrašena. Pred domom pa vse v mlajih in zelenju in cvetju, da res zaslužijo polivalo fantje in dekleta, ki so se toliko trudili, da so ves prostor tako okusno ozaljšali. Vse je težko pričakovalo 7. julija, bali smo se tudi slabega vremena — ker letos je malo lepih dni. — In kakor nalašč: vreme je bilo jako ugodno — ni deževalo — ni bilo prevroče, da so ljudje na prostem lahko sedeli pri mizah. Okoli 8. ure začno prihajati množice od različnih strani. Pred slavolokom pri Bendovih kozolcih so se zbirali Orli in vsa društva. Okoli pol 10. ure se začne sprevod z domžalsko godbo na čelu, Orli, izobraževalna društva, članice Marijine družbe v narodnih nošah, lepih belih pečali, bilo jih je nad 80, kar se je posebno lepo podalo. Pred domom so pozdravljali društva: g. župnik, g. župan, zastopnik izobraževalnega društva in Marijine družbe. V cerkvi je imel vlč. g. dekan Koblar lep, slovesnosti primeren govor. Po sv. maši. pri kateri sta stregla dva Orla, je bil obhod po vasi pred dom, kjer so govorili: g. Jarc, državni poslanec, g. Podlesnfk, g. Demšar in tudi g. Petrič, šentpeterski župnik, je navduševal svoje rojake za pravo omiko in izobrazbo. Popoldne po litanijah se jc razvila prosta, ljubka narodna veselica, pri kateri je bilo ljudstvo jako veselo in zadovoljno. Zvečer ob 8. uri se je veselica pred domom nehala; ljudje so se razšli, nikjer ni bilo najmanjšega nereda. — Bog blagoslovi dom, da prinese Cerkljanom veliko koristi za dušo in telo!
Iz Ambrusa. Praznik sv. Cirila in Metoda smo praznovali bolj slovesno v nedeljo, 7. julija. Orli so se udeležili sv. maše v kroju, društvo in obe Marijini družbi pa korpora-tivno z znaki. Popoldne je društvo priredilo gledališko predstavo s tombolo. Dekleta so igralo »Čašico kave«, fantje pa so navrgli »Kmet in fotograf«. Obe igri sta zbudili veliko smeha, vmes so bile deklamacije in petje. Bilo je prav živahno in veselo. Društvo je pokazalo, da ima še veliko življenja v sebi.
Iz Borovnice. Na praznik sv. Janeza Krstnika so imeli otroci iz Marijinega vrtca izlet na prijaznem gričku pri novi kapeli na Drašici. Ob 3. popoldne so prišli otroci, ki so se zbrali v farni cerkvi na Drašici, kjer je imel č. g. Fr. Nastran, domači kaplan, poduč-ljiv govor za otroke in tudi za odrastle, ki bi jih bilo lahko več zraven, a za tako reč se ljudje tako ne brigajo kakor za kakšne sokol-ske veselice. Vendar ni manjkalo poštenih mladeničev in tudi mož, ki so se veselili in bolj zabavali z nedolžnimi otročiči, kakor so se naši nasprotniki na sokolskem balu. Ob 4. so bile v kapeli pete litanije, pred kapelo pa je deklamirnlo pet dečkov in pet deklic »Ce-ščena Marij.-«, potem pa je bila še na znani Brencetovi Krsnici pod drenom veselica s kratko gledališko igro »Požigalec« in potem deljenje črešenj in žemelj, za kar sta skrbela domača duhovnika. Najbolj pa je razvedrila otroke in tudi odrastle tekma otrok v vrečah.
Prav veseli smo se zvečer razšli. Le imejte vi liberalci svojo zabavo na plesih, mi se ne brigamo za vas!
Novi Kot (Draga). 7. t. m. jc pri nas priredila Kmetska zveza za kočevski okraj podučilo predavanje. Predaval je živinorejski inštruktor g. Krištof. Govoril jc o vzreji mlade živine, o ureditvi hlevov po navodilih umne živinoreje, drugi del predavanja je pa obravnaval prašičorejo. Predavanje se je vršilo pri imejitelju zadružnega bika Juriju Lipovec. Večjo udeležbo je zavrla preteča nevihta, ki je veliko ljudi spodila k senu.
Kmetska zveza za kočevski okraj je priredila preteklo nedeljo shod v Dolenji vasi pri Ribnici. Poročal je poslanec g. Jaklič o delu kmetskih zastopnikov v državnem in deželnem zboru. Omenjal je novo brambeno postavo, uradniško predlogo i. dr. Za njim jc govoril tajnik K. Z. g. K. Škulj o pomenu in potrebi kmečkih organizacij v gospodarske kot tudi politične svrhe. Po govoru je pristopila večina navzočih kmetovalcev h Kmetski zvezi. Nato so se stavila na poslanca razna vprašanja, na katera so se podajala potrebna pojasnila; sklenilo se je, da K. Z. tu priredi večji shod in predavanje o živinoreji; slednje se vrši prihodnji mcsec.

Dogodki križem sueta
□caaaapaaaaaanaaP"
Zopet ponesrečen zrakoplovec. Na
letališču v Dunajskem Novem mestu je dne 12. t. m. padel poročnik Venczl z Etrichovim monoplanom iz višine 30 metrov na zemljo. Poročnika, ki je bil v aparatu privezan, je zagnalo 8 metrov daleč ter je obležal nezavesten. Pretresel si je možgane ter je dobil številne manj nevarne poškodbe. Letalni stroj se je popolnoma razbil.
Grozna toča. V okrajih liostinskem in bistriškem na Moravskem je dne 10. t. m. strašna toča vso žetev uničila, Škoda je ogromna.
Morilec svoja žene. V Topoji na Ogrskem so izpustili iz ječe 3-iletnega Antona Lorinta. Meseca februarja letos je poročil 221etno Marijo Foth. Pred 14 dnevi je zapustila žena moža. Ker se ni hotela vrniti k njemu, jo je Lorint zaklal. Morilca so zaprli. Lorint je, ko je služil pri vojakih kot pešec, zabodel nekega narednika, ko je prestal kazen, je pa v Szegedinu zaklal svojega gospodarja in bil obsojen v 12-letno ječo. Po devetih letih so ga po-milostili.
Svojo srečo prodal. Neki rododel-ski pomočnik je nedavno prodal v sili neko avstrijsko državno srečko za tri marke nekemu krošnjarju, kteri je dne 10. t. m. zadel nanjo 60.000 mark.
Vročina in mraz. V Ameriki vlada največja vročina, kar jo od 30 let sem pomnijo. V New Yorku je dne 10. julija vsled vročine umrlo 6, v Filadelfiji 14, v Bostonu 3 osebe. — V Čikagi je umrlo dne 12. t. m. 42, v Filadelfiji 36 oseb za solnčarico; vode je jelo primanjkovati. Nasprotno pa vlada sedaj velik mraz po raznih krajih Azije. Dne 12. t. m. je v okraju Erzerum visoko zapadel sneg. Sneg je visok pol metra. Mnogo oseb in živine je zmrznilo.
Parnlk se je potopil. V Buenos Ai. rosu so je potopil dne 10. t .m. parnik »Cordoba« družbe »Hamburg—J užna Amerika«, ki je zadel v neki drugi par. nik družbe »Hamburg—Južna Atneri, ka«. Mornarji so se rešili.
Iz strahu pred Turki sta se ustreli, la. V Ccntonu pri Rimu bi bila morala v Tripolis na vojsko kmeta Benedetto Curolis in Augusto Bernardi. Moža sta se tako bala Turkov in Arabcev, da sta se dne 10. t. m. ustrelila.
Nazadovanje francoskega pr bi. valstva. V prvi polovici letošnjega leta je umrlo v Parizu 25.758 oseb, porodilo sc je pa le 24.629 otrok.
Strašno divjanje znorelega mesar-ja. V Eibisvvaldu na Štajerskem je znorel 231etni mesar Franc Brci mer, Napadel je na ulici sodnega slugo Jurija Deutschmanna in ga zabodel blizu srca, nato pa je sunil z nožem v desno stran prsi neko Terezo Gutmann. Nato je norec zbežal v bližnji gozd; ko so je pa dne 11. t. m. vrnil, je napadel neko Ivano Nickel, katero je 18krat v prsi in hrbet zabodel, da je na mestu mrtva obležala. Naposled so orožniki norca ukrotili in ga v norišnico spravili.
Strašna nesreča v Denabyju. V
premogokopu v Denabyju sta bili dne 10. t. m. dve eksploziji. Ko je drugič počilo, je delalo v rovu 160 delavcev. Pok je bil tako močan, da so ga štiri kilometre daleč čuli. Z rešilnimi deli so takoj pričeli. V rov so se podali pogumni možje, da rešijo, če je še mogoče kaj rešiti, a kmalu so se prepričali, da je izgubilo veliko ljudi življenje. Iz rova so spravili že 30 strašno razmesarjenih mrličev. Sodijo, da je izgubilo življenje 40 do 50 rudarjev. Tisti, ki so jih žive rešili, so strašno opečeni. -Naslednji dan so dognali, da jc bilo skupno ponesrečenih 75 oseb. Na svetlo so prinesli doslej 70 trupel. Ko bi delavstvo radi navzočnosti kraljeve dvojice ne bilo praznovalo, bi bilo usmrče-nih do 140 oseb. Požara še niso mogli pogasiti. Skupno so našteli pet eksplozij. LTničene so večinoma vse varnostne naprave.
Velika nesreča v rudniku na West-
falskem. V Osterfeldu so se dne 3. julija v rudniku vneli plini, ki so povzročili veliko nesrečo: 16 mrtvili, šest težko ranjenih; med mrtvimi sta tudi dva Slovenca. Vsi razen enega so bili oženjeni, ki torej zapuščajo vdove in nepreskrbljene otroke. V nedeljo, dne 7. julija se je vršil velikansk pogreb.
□□□aaaaaDatJUonDPS
narodno gospodarstvo
DononaaancaaaaaDaD
Za ajdino gnojite v!
Za ajdo kupujejo naši kmetovalci ze kaj radi umetna gnojila, ker so spoznali, da brez gnoja tudi ajda slabo uspeva. Ve-
fina naših kmetovalcev pa, ki gnoji ajdi z umetnimi gnojili, stori to napako, da gnoji samo s superfosfatom. Nikdo ne more trditi, da bi bil superfosfat slabo gnojilo, ampak ravno narobe je res; gnojiti ajdi samo s superfosfatom, je le zaradi tega napačno, ker je takšno gnojenje enostransko in dobi zemlja ali pravzaprav rastline s supei fosfatom edino le fosforno kislino. Ta pa nc zadošča vsem rastlinskim potrebščinam, ker one rabijo za svoj razvoj šc kalija in dušika. Kmetovalci, ki že umetna gnojila dobro poznajo, vedo, da se mora gnojiti travnikom, detelji, okopavi-nam, vinogradom itd. ne le samo s fosfor-nimi gnojili, ampak tudi s kalijevimi in dušičnatimi gnojili, ker nadalje tudi vedo, da je uspeh umetnega gnojenja le tedaj docela povoljen, ako dobe rastline vse tri hranilne snovi. Obžalovati moramo pa, da ravnajo pri gnojenju ajde tudi takšni kmetovalci napačno, ki so v obče umni gospodarji in se držijo pri drugih delih točno lačela: Daj rastlinam popolne hrane«; le <amo ajdi dajo tako radi samo superfosfat. \ko je kdo mnenja, da ima zemlja še dovolj kalija v sebi, tedaj se isti prav gotovo noti, kajti ni je zemlje, ako se še smatra ludi tako za bogato na kaliju, na kateri bi gnojenje s kalijem ne pokazalo nobenega jspelia. kdor je nekoliko neveren Tomaž, naj napravi na svoji njivi najprej en majhen poizkus na ta način, da pognoji en del ajde samo s superfosfatom, drugi del pa s superfosfatom, kalijevo soljo in čilskim so-itrom, Potem bo šele videl, kako zelo je grešil, ker je gnojil prej samo s superfos-iatom. Na 1 hektar, to je 13/4 orala, je potrebno 150—200 kg kalijeve soli, 300—400 kilogramov superfosfata in 100 kg čilskega solitra. Merodajne osebe, kakor na primer potovalne učitelje, načelnike kmetijskih podružnic in druge prijatelje našega kmetijstva, ki lahko na kmeta vplivajo, uljudno prosimo na tem mestu, da .opozarjajo z oztrom na obči blagor naše kmetovalce na nepravilnost gnojenja s samo fosforovo kislino, kajti prilika k temu se nudi pogosto.
Ako je mogoče, naj se potrosi kalijeva Sol pomešana s superfosfatom že 14 dni ali vsaj en teden pred setvijo; ako pa to ne gre, tedaj se pa naj ta zmes pred setvijo podorje. Od čilskega solitra se potrosi le polovica pri setvi in se naj povlači — obenem z zrnom; — druga polovica pa se Potrosi pozneje, ko so rastline približno za 3—4 prste visoke. Tedaj se pa naj trosi diski soliter le ob času, ko so rastline suhe,	F. M.
Divje potepuh beži, policaj za njim drvi. Prav gotovo, čo ga vjame. ga v špehkamro sabo vzame.
II.
„Ne boš, Jaka!" d6 falot, urno smukne v prazen sod. Policaj pa premišljuje in naklepe črne kujp.
Mož postave je koinod, da počije, hajd' na sod! Truden potno Celo briše, a falčt obupal ni še ... .
IV.
i
y K
-Mislil si, boš mene vjell Jaz bom tebe v žakelj dšll" Nogo zgrabi policaja, sod privzdigne, proč odhaja .,
Bodstno li jo našli?
iščemo gospodinjo, ki Se ne oporabSja Sdiicftlouega mila? Hočemo II pojasnili, da Je zaprauljluost, če se perilo s slabim, torej dragim milom uničuje.
■ i
rt
v.
ds m.
Do Ljubljance pot petja, kamor s sodom trešči ga. Policaj kriči in psuje, ptiču srce poskakuje!
D
a
D
; £75 n kt? ra r?. es r..i czi n

OS
______________D
Eno k drugemu. A (v gostilni svojemu so-icdu): »Kadil bi rad, kakšne so tukaj smodke?« — R: »So že še. če se pivo zraven pije!« — A: »In kakšno je pivo?« — B: »Ce sc kadi vmes, je že še!«
Oče in sin (ribniška). Fant zajaše konja, pa je kmalu na tleh. Oče: Preteto ne bodi, kako more vunder člouk s kojna past'?« — Sin: »Kaku ste čudni! Kaj majn'te, de bom v Itift' obvisu!«
Čudna enakost. Anže in France sta tako neumna, da nihče ne vi, kateri je bolj zabit.
SKRIVALNICA.
Kje je medved?
Uganke ali zastavice. Kraljev izprehod.
1 v	e	i X 1 c e		d	u	a|t	
I 6	r	i	V	a	r	a	i
1	n	r	u j d		a	m	z
d | a		C	e	k	n	e.i j	
o | m		a	a	o i a		t	u
Zastavica.
	a i	a	a	šivarsko orodje
g	i li	1»	h	
i	i	1	1	zvezda.
n	t	u	u	drevo.
II.				
1 a	a !	i !	i	pijača. .
n	n~ !	0 '	0	grenčica.
0	0	p	P	?
T	Tf	V i	ž	cerkveni dostojanstvenik.
Zastavica.
Izstriži si iz papirja tri takšne obrazce, kakor je št. 1, potem po enem, kakor kaze st. -in 3 in sestavi iz tistih papirnatih koščkov kriz.
št. 1
št. 2
št. 3
REŠITEV UGANK V SLAVNOSTNI ŠTEVILKI.
Trozložna beseda:
Zvestoba.
Starokrščanski napis: Spominu petindvajsetletnice »Domoljuba« postavil I. R.
Mnenje gospoda dr. A. Iv n i z e k a, priniarija za notranje bolezni v Štefanovi bolnišnici
R e i c h e n b c r g.
Gospod J. Scrravallo
T r s t.
Z veseljem Vam poročam o poizkusih, narejenih z Vašim Serravallo-vim Kina-vinom z železom. Rabim ta pomoček z dobrim uspehom, odkar so ga iznašli, v mnogih slučajih malokrvnosti, šibkosti prebavljanja, težki kon-valescenci po prestani bolezni, kakor tudi v mnogih živčnih nerodnostih organizma, ki se pokažejo posebno pri malokrvnili osebah in dosežem skoro brezizjemno zaželjene uspehe. Pripomoček jemljejo vsi radi; vsi ga lahko prenašajo; more sc ga tudi podali več tednov zaporedoma, 110 da bi povzročil nikakih nadlog,' ne subjektivnih, ne objektivnih in uporablja se ga lahko toliko pri dečkih, kakor pri ženskah in moških. Smem ga smatrati na podlagi svojih raziskovanj kot eno izmed najboljših železnatih krepil, brez katerega ne morem biti.
R e i tf h e n b e r g, 23. sept. 1906. _ Dr. A. K n i z e k.
i. Hi si
Ali hočete vsaj 10 vinarjev žrtvovati ^a svojo, oziroma za prihodujost svojih otrok-«
Potem pišite „Slovenski Straži" v Ljubljani p0 knjižico gosji, župnika llaaseja o ljudskem za. zavarovanju, ki so vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.	2150
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 10. julija: 74. 28. 50. 53. 80, Line, 13. julija: 78. 83. 13. 84. 8. Trst, 13. julija: 5. 63. 78. 58. 28.
MOJA STARA
izkušnja mo uči. da moram za nego kože ral.iti le Steckenpfcrd lilijno mlečno milo Borgmanna & Co., T.-in ob Labi. Komati po 80 vin. sc dobiva povsod, 41.' 11/12
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, 10. julija 1912.
	Cena	
riP7Plnl or i del KI:	K	V
3 UClOIIM JM luoini t		
| Pšenica.....	23	20
Rž.......	22	20
		«0
	10	—
1 Oves......	23	20
J Proso belo . . .	20	40
1 1'roso rumeno . .	IH	«0
| Koruza stara . ■	20	50
1 Koruza nova . .	1 —	—
LeCa......	—	
	28	80
Laneno seme ■ .	39	00
	' 20	
DoniaCn detelja . .	—	—
Hizol Ki bil i Ca 11 . .	37	—
Fižol 1'repeliCur	37	40
Fižol A\a:idalon	37	10
Čebula . . . .. •	17	-
Krompir ....	8	
Zelje sveže • .	| —	—
Zelje kislo brez		
soda.....	I —.	—
Ripa gorenjska .	104	—
Repa sveža . . .	—	—
Repa kisla brez		
soda	—	—
	—	—
	74	20
	—	—
Gobo sulie ...	300	—
Ježice......	—	—
Želod......	—	—
Smrekovi storži	—	—
Seno......	4	50
Slamu .....	3	40
Stelja......		00
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana . 1 eleta težita . . Teleta mala . , .
Prašiči.....
Košlruni ....
Kuretnina in drugo:
Maslo kuhano od K 200'- do . . . Maslo surovo od
K 2so-— do . . Slaninasveža^špeh) Slanina prekajena . Mast svinjska . . Lo|..... Jajca 100 komadov
lisanci.....
Golobi.....
Raca......
Gos......
Kolonijalno blago na dobelo:
Riž Rangon od
K 28 — do . . • Kava Santos 01 K 276 - . . . Sladkor .... Helrolei ....
Cena
K »
63 . no 104 135
10C -
2C0'
3S0 -IC4 174 166 -04
7 !(' 1 li
S S« 5 60
290 -93 -30 M
I
i^sppi^rsSsa zmza y UmMmmi
priporoča
svojo veliko zalogo wm
trgovcem na deželi. V zalogi ima pristna domača vina.
J^P3^ 4 tedne
Iprfp p«hwi
na ogled
pišjljam ceno moja preizkušena kolesa oziroma «Uolte-nilfi» pneutnutiko in po sa-mezne dele koles. Zmerni plačilni pogoji. I ustrovanl cenik zastonj 1 F. DuSek, tov rna, OpoCno, St. U. Nr. 2109, Ccško.
Kuverte s M
- mm itd'
izvršuje nataiičnopo : naročilu : : Katoliška: : tiskarna v Ljubljani
|219
Vabilo.
Nameravana
»aliiiea za
sklicuje svoj
na
ustanovni občni zbor
dne avgusta 1912 ob 4. uri popoldne v prostorih Fr. Brajdih naVrabčah 26.
Vljudno se vabijo vsi že podpisani živinorejci in tudi drugi iz te občine.	Predlagatelj pravil:
Franc Brajdih.
I|B V
ali če komu Iz ušes teče, ali ,labo sliši m vsako neprlrojeno eluhosl odstrani v najkrajšem •	času • 217a4
SV.
Cena 4 K. Pošilja: Stadtapoteke Pfaffenhofcn a Iim F Bavarsko.
3 Istno jamstvo
Naivečja in najboljša trrdk a Bakolo^tr. šivalne stroj o ter njihovo dele.
Najboljši izvor
Eft koles, šivalno stroju, pne-umatiko in 'Irugo potrebščine. Janus koles s 3 letnim jamstvom oii 05 K naproji runanja pnnimatika (Man-tel) od K 4*20. notranja pno-omatika (LuMsohlauch), pr-vfkavosti.nesrfsiti.odK 2<£Q, tfcotilinsko8\«• t ilkood K 2'—, od K i-20 ročni zvonci in dr-od 20 h, prvovrstne verižico od K 2*7<>, pedali prvo vrsteN, od K 2-5(1, posta h prostim-tekom (Fn-ilaufnabe) od K 12-60 naprej. Sedla, torbico, Dsi itd , za vse sisteme, amlj. cevi v vseh merah Itd., najceneje. Lastno popravo. zavod za ponikljanjo . inemnj liranie. Pošilja vsak dan po pošti.
Zahtevajte cenik 1012 zastonj in poštnino prosto.
Uvozna tvrdka za kolesno obrt Maks Skutezkg .
fluna.) I. Stubenring 8. I
Eastotij
kljub splošni draginji dobi lepo uporaben predmet, kdor naroči 5 kg-zavoj	g
ržene kave* »^robat".
'poštnizavoj stane' samo K 3*70 poštnine prosto.
da sam brez drage zrnate kave zdravo m okusno kavo.
'Tišino samo če je
Ca.®.2nara-
Bernsdorf. žilna pra-zaPna: BernsM 29 Pf Trutnova, Ceiko.
detel vrat žleze
odstavlja naglo in temeljito
HOLLERDAUER |a balzam za fioiso
" Steklenica k 4 —
Stadtapothcke Pfaffenho en a/ Um 192 (Bavarsko .
za poskušnjo za lOdnevni ogled. Puška enocevka I.ankastcr K20 dvocevka I.ankastcr K 30-, Hanitnerless-puška K 70--, Flo-bert K 8 -; samokres K 6 -, pištola od 2 K naprej IluMro-van cenik' zastonj. F. DUŠEK, tovarna orožj , Opočno At. 2137, ob drž. želez , Če ko.
500 kron
Vam plačam, oko'VaSih kurjih očes, bradavic in trde kote lekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Bia-mazilo. Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. <>92
Kemeny, (Kaschau) I.
Poštni predal 12/161, Ogrsko.
in vsake vrste
prodaja«
Frid.0gris,"3
Si. Mariala i Soji, Iiiiil«.
Prvovrstne puSk« za Sajbo In lov, vsak zlstem, dvotčvke, flinte, iste za kozle, tftojke, Stucnl za lov, Itd, s petelini aH brez nj-h.
Popravila, prenaredbe. Nova naročila se v najhitrejšem {asu Izborilo iz-vrSe. Zlasti se priporočajo Werndl-infanterlj. puške, modri 67177, prenarejene za Lancastre-Srnt-palrone, kn-llber I komad z zavojem samo 14 K. - Ako se vznme lOkomaflov, se dobi t zaslonj. Prazni patronl se vsaki puški zastonj dodajo. Garantirano IZboreu strel.
KiJttlJSe Id najcenejše orožje 2a domaČe varitvo. ~ t
Naročiti tako) In opozarjajte svoje prijatelje na ta Inserat. HIKJer vam ne pestrežejo bolje!
Naročajte sobotneaa .Slovenca'
Mri lovske pse
za brakiranje. Isti morajo biti čedne postave, in morajo prav pridno iskati zajce. — Starost 2—4 let. Obvestila in ponudbe do sv. Jakoba na naslov: P. VIŠNJAN, p. Višnja gora Dolenjsko.
Proda se posestvo v Golišah,
obClna Kresnice okraj Litija. Setve 20 mernikov, 6 glnv živine in 5 prašičev se lahko redi. Sadja vsake vrste. Več pove flnton Ostrež, GoliSe, poŠta Kres-2013	niče. Cena 4000 K.
■ Edino slov. narodno podjetje ! ■
" Hotel Trabesinger "
- v Celovcu, Velikovška cesta št. 5.-
Podpisani voditeljici Hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu so dobe lepe snažne sobo po primerni coni. nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih gorio. Na razpolago jo tudi kogljiščo poleg sončnatega vrta. V hotelu Trabesingrer dobite vsak dan. posebno pa y sredah, prijetno slovonsko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvori? gostov domači omnibus. Slovenski romarji in romarioe, ustavljajte se samo v edino slovenski g-ostilnl ,, Hotel Trafoesinger" V Celovcu, ^Jer boste vedno dobro postreženi. Za mnogobrojen obislc so toplo priporočata voditeljici hotela	I.6jzika in Pepca LEON.
m ho one i
Pozor!
Pozor!
A. ŠVARA, zastopnik za moko in prave pše-nične otrobi, Ljubljana, Dunajska cesta 32, v hiši »Zadrdžne zveze«, kupuje po najvišji ceni,
vsako, množino suhih gob, rakov, čebule, zelje y glavah, lirinjevega olja, jabolk za mošt krompirja, storžeV. Naredite ponudbe in se Vprašanje takoj.reši.. .	21-90
Hovozidana hiša
z vrtom in 6 btrrtov polja, pol ure od postaje Podrožčica je na prodaj. Po-jasnitadaje FRANC SMOLE, kovaški mojster v Podgorjl v Rožu, Koroško. 2200
Pomočnika
sprejme takoj v trajno delo FRANC TRPIN, krojač, Volča, p. Poljane nad školjoloko. 2210
koji je vajen konjem in tudi dober gozdar, preden in trezen, dobi službo pri Josipu, Brlvšeku, trgovcu, Trnovo, Notranjsko,
Plača po dogovoru.	2213
Vodno sesoilia (pmor)
od 17 metrov globokega vodnjaka se takoj po cent proda. L0VR0 ŠEBENIK, Sp. štška 220.
Zaradi bolezni proda FRANC PEČAR, nadučitelj-prl sv. Marjeti pošta Rlrtske toplice na štajerskem,	2208
lepo kmetijo
z dvema zidanima hišama in z velikimi gospodarskimi poslopji. Kmetija obsega 7 ha njiv in travnikov 1 >/, ha vinogradov in 5 ha gozdov ter se vse posestvo skupaj drži. Vinograd, ki ima krasno lego, je zasajen s cepljenimi trtami najboljših vrst in daje do 150 hI mošta. Na travnikih, kateri se trikrat kosijo, je čez 300 sadnih dreves. Posestvo z vso posodo, z vsemi pridelki ter z bogato trgatvijo in z vsemi premičninami vred stane 40.000 K.
V Ameriko
za tistega, ki naroči turško srečko v korist „Slovenski Straži" na mesečne obroke po i K 75 v in ž njo zadene glavni dobitek
40.000 zlatih frankov.
Za nameček pa zamore tudi zadeti še dne 15. novembra 1. 1. 5000 K vreden dobitek s srečko „Slovenske Straže" v korist revnim otrokom, ki se vsakemu naročilu popofaoma zastonj priloži. — PojaSriila daje g. Valentin Urbančič, Ljubljana.	1950
zložna, cena
in varna
£££• Cuuard Line
Bližnji odhod Iz domače luke Trsta: Ivernia 26-/7. Carpathia 6./8. Saxonia 20./8. 1912.
Iz Liverpola: Lusitanija, (najhitrejši največji in nat lepši parnik sveta), 27./7. 17./8. 7./9. 26./10. „ 19)2, Mauretania 10./8., 31.,8. 21./9. 12./10. 1912. Pojasnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca lezusov. Cena vožnji Trst-New-]ork 111. razred K 220'— za odraslo osebo vštevši davek in K120.— za otroka pod deset let vštevši davek.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, prlpo-: roča :
Prva borovska	llfaruilw 1 om,l'<
oroinotovar- PJJTfiP IN ROTI HI *. v Borovljah olika družba 1 U1UI II Ul IIIIJ) na Koroškem Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
1740
popolne obleke
vstbujcjd moji 40 metrov dgigl ostanki ta 20 K. In
streh: i moderna obleka iz raševine ali listra, 1 praktična obleka za hišna opravila in t krasna poletna oblek«. Ostali ostanki se lahko porabijo za predpas-" , .	nike/ bluze itd.
popolnih srajc
vsebujejo moj. 40 metrov dolgi rumburški ostanki tkanine lepo, dobro blago za 22 K. Oslall ostanki so pripravni za najboljše opreme.
..— Razpošilja »c po povzeti«. ==
Prvovrstna tovarniika razpoSIIJalnloa
Josip Frankenslein, Joromer 91,
Od ostapkov sc ne jjoSIljnjo vzorci. -Gd vseh dnig h predmetov vzorči iia željo franko Vtorcl se morajo vrniti.
j\[aročajte naravnost iz £iubliane od prve razpošiliateljske trgovine razno blago in obleke.
Izvleček iz cenika.
Bela kotenina
močna, bela kotenina . . . meter	40	vin.
fina, bela kotenina.......47	„
posebno fina, bela kotenina . „	50	„
amerikansko platno.......56	„
čisto mehka kotenina ... „	48	„
fina „	„ ..........53	„
Kotenina za rjuhe,
140 do 150 cm široka
prve vrste . . . flnejš<y vrste . . najmočnejše vrste
Koltri (odeje)
rudeči, veliki........
satenasti s pisano podlogo . . satenasti s satenasto podlogo ,
Flanelaste odeje
■-enejše vrste, tigraste . . , . finejše, lopo rožaste .... zelo fine, lepo rožaste , . . .
1-10 1-35 1-45
K 6-60 „
„ 10-50
K 2-
„ 2-50 „ 3-80
Konjske plahte
cenejše vrste.........K	2-—
boljše .............2-60
debele in težke vrste........4-KO
fine, suknene...........(j'j0
Izgotovljene slamnice
navadne velikosti in vrste .... K 2'20
Cvilh za blazine
po kakovosti blaga, 120 cm široko po 90 vin, K 1-20, K 1-50, K 1-70.
Ženski pasovi
Pasovi komad K 1-10, K 150, K 1-80.
Modrci
K 1 SO, I( 2-30, K 2-70, K 3 —, K 5 —.
Klotasti predpasniki
od K 1-20 do K 3-40.
661
Perilni predpasniki
od K 1*12 do K 140.
Ženske srajce iz bele mehke kotenine
lepo opisane K 2-40 do K 3-—.
Moške srajce, bele in pisane
od I< 2-— naprej.
Kambrikasti ostanki
25 metrov skupaj zavitek 25 metrov „	„
K 10' -„ 12-50
Hlačevine za moške obleke
120 cm široka, meter od K 1-70 do K 3-20. Sukneni ostanki za moške obleke
3-20 m dovolj za obleko celi ostanek K 9 —, K 12-—, 14-50 svitlo in temno.
Ostanki ženskega blaga
v različnih barvah široko, m od 85 v naprej.
Naročajte toraj tu navedeno blago v Vašo zadovoljnost, ker se pošilja proti povzetju, čez K 20— poštnine prosto.
tritarjeva ulica št. 5
Hir»iffw
S 1038, 14kar. zlato K13,-Š, 038. Novo zlato K 6.40 Š. i064, Z lato na srebro K 2.70
se je dosedaj še vsak, ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivi in bogato ilustrovani cenik
uttner
Šr
1046. 14 karat zlato K 9,-
v Ljnbliaiii, Mestni trsi št. 25
ker se je inorul prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ccni. Zahtevajte toraj predno se odločite zi kak nakup cenik, ki se
Šr. 1046. Novo zlato K 4.70 Vam dopošlje takoj, pošt Šr, 1068, Zlato na srebro	nine prosto
K 2.50
Si. 748. K 13.50
meslsii črg št. 25
Največjo eksporlna tvrdka ur, zlatnine in sreDrnine.
Lastna protoholirana lama ur v Švici.
Tovarniška znamka
,IKO"
Št 1*09. »4-kar. zlato z opal-kam. K 9.70
H. Suttnerjev
velezanimivi in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje'
5 vinarjev
za dopisnico na tvrdko
H. Siiffner
v Ljubljani, Mestni tro št. 25.
Predno se odločite za na- Št 1149. Srebrna broška kup ur, zlatnine in srebr-	K 1.50
nine zahtevajte cenik. Zlato na srebro
K 3.-
Št. 873.
*	854.	Srebrna verižica s srcem trivrstna „ 5.70		
»	854.	»	97	„ „ 4 vrstna „ 7.50
99	854.	»f	9t	» V ® 1» V ""**
99	853.	i>	J*	„ „ s Šestimi srci
				6 vrstna K 12.20
ti	853.	P	99	99 9t S „ „ 15.80
99	861.	n	99	„ „ 10 „ „ 26.—
9»	860.	»	99	SI 99 IS ff f, 42.—
Izdaja konzorcij „Domoljuba".
št. 735. K 13.
Odgovorni urednik: Ivan Rakoveo.
# ,1