Spominski dan 27. jnnij. 27. junija obhaja Cerkev spomin 2e< ne, ki je z našo domovino v ozki zvezi^ spomin blažene Heme. Izhajala je Hema iz rodu Pilštanjskih grofov. Starši Engelbert in Tuta sta jo zelo skrbno vzgojevala in preživela je svojo mla« dost v pobožnosti ter sveti resnosti in je bila po resničnem krščanskem živ« ljenju še bolj plemenita ko po svoji rod bini. Po želji staršev je stopila v zakon z Breškim grofom Viljemorn. Živela ja z njim v pravi krščanski zastopnosti in Ijubczni. Kazala je pa to posvečeno za« konsko Ijubezen pred vsem tako, da ja svojcga moža, ki je bil že itak dober, a besedo, posebno pa Se s svo.jim vzgledom vodila h krščanski popolnosti. Ravno tako je s prav krščansko modrost« jo vzgojila svoja dva sinova Viljema in Ilartviga. Kakor je bila Hema tako zvesta v izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti tako se je pa odlikovala tudi po dru gih čednostih. Bila je vzgled velike in iskrene liu]:ezni do Boga, nosila je v svoji duši veliko ljubezen in usmiljenje do bližnjega, veliko je molila in sa združevala z Bogom, zaničevala je svet in njegove mikavosti, potrpežljivo in junaško je prenašala križe in težava življonja. In teh ji ni manjkalo. Še mlada je izgubila najprej srčno ljubljenega moža. Ne dolgo potem pa so ji zlob* ni in brezsrčni rudarji na grozovit na* čin umorili oba cvetoča sina. V pravem' krščanskem duhu je zločincem odpustila, nato pa je sklenila, da hoče svet' popolnoma zapustiti in da hoče svoje: veliko premoženje porabiti v čast božjo in za dela krščanskega usmiljenja. Leta 1042 je sprenjenila svoj grad T, Krškem na Koroškem v samostan, r. katerega je vstopila ona sama in še 70j redovnic. Tudi je še poskrbela za zadostne dohodke 20 duhovnikom, ki so okrbovali redovnicam službo božjo itt izvrševali dušjeskrbje za mestne pre| bivalce in za okolico. S pomočjo teli| posestev in dohodkov je solnograšk| nadškof Gebhard leta 1071 ustanovilj krško škofijo, ki obsega današnjo Kck^ roško. Druga svoja posestva je izročila( za razne dobrodelne ustanove in za podporo revnim cerkvam. In kakor j«i bila v zakonu svojemu možu in sinoma^ voditeljica na potu v nebesa, tako j« bila tudi v samostanu vsem svojim re« dovnim sestram učiteljica, kl jih je ¦ opomini, 8e bolj pa s svojo gorečnostjo; in svetostjo učila krščanske popolnostL' Pa le nekaj nad dve leti je živela mecj| njimi in jim bila prava dvihovna matij dne 29. junija leta 1045 Je izdahnila! svojo dušo. Ker so se na njenem grobu zaCeli goditi razni čudeži, je dal škol Henrik njeno truplo prenesti v stolnico, kjer še danes počiva. Življenje blažene Home temeljito ovrže ono mnenje, ki ga je toliko med judmi, mnenjo, da je svetost samo za redovnika ali k večicmu Se tudi za svetne duhovnike, drugim da se ni treba truditi za svetost ali do popolnosti, gvetosti sploh ne morejo doseči. Hema ni bila svetnica samo dve leti v samogtanu, ne, bila je svetnica v svoji vzorni mladosti, bila je že svetnica tudi kot žena in mati. Tako lahko postane vsak jglovek v vsakem poklicu popolen, svet. Samo da si ne smemo svetosti napačno predstavljati. Ni svetost v kakih izreduostih, ne že v teiu, da se človek čisto jimakne svetu, ne že v tern, da bi čloivek zelo strogo živel, se strogo postil, •Jbičal itd. Ne smemo si misliti, da se mo ra svet človek kislo in čemerno držati, 'da se ne srne nikdar nasmehniti, nikdar spregovoriti vesele, prijazne besede. Ne, vse to ni svetost. Popolnost, sve tost je v tem, da se človek z vsem svojim srcem uda Bogu, da hoče z vsakim delom, vsakim korakom biti božji služabnik, da skuša iz svojega življenja odpraviti vse, kar ima ime greha, da sa skuša v svojem življenju kolikor le mogoče približati božjemu mišljenju. Ta svetost pa je zapovedana vsem, ki hočejo biti kristjani. »Bodite popolni kakor je vaš Oče nebeški popolen«, so bessde Kristusove. Sv. Pavel pa pravi: »Nismo poklicani k nečisotsti, temveč k svetosti«, in ko piše kristjanom, jih vedno imenuje »svete«. Tudi se ne moremo in ne smemo izgovarjati, da ne morerao biti sveti. Saj je bil dan Sv. Duh, ki človeka vodi k svetosti, pri krstu tudi nam. Vsak izmcd naa ima molitev, s katero si za posvecenje in zveličanje lahko vse izprosimo. Cerkev tudi nam pogrinja vsaki dan mizo, pri kateri se dcli oni kruh, ki rodi svetost. Če nismo popolni, je največji vzrok ta; da se ne povzpnemo do odločnega sklepa, da bi hodili res za Kristusom, da bi fustili razne navade in napake, lci so se zajedle v našo dušo. A to je le v našo škodo. Sv. pismo pravi: »Nič omadeževanega ne more pred božje obličje.« Če se ne trudimo v tem življenju, da bi postali sveti, to je po svoiem mišljenju Bogu kolikor mogoče podobni, nas čaka vse delo za naše posvečenje po smrti v očiščevalnem ognju. Iz katoliškega gifeanja v Zagreba tar Eelgradu. Dne, 1. julija bo začel v Zagrebu izhajati rrov katoliški dnevnik: »Hrvatska straža«. V Beogradu bodo začeli zidati še to jesen katoliško katedralo. Katoličani v beograjskern predmestju Čukarica so kupili zemljisče, na katerem bodo zgradili ccrkev. V Dorčuli ob Donavi se bo tudi zidala mala katoliška cerkcv. Tisočletnica sv. Veeesiava. Češki narod obhaja letos tisočletnico smrti svojjega velikega kneza, ki je pa ob enem tudi svetnik in mučenik katoliške Cerkve: sv. Večeslava. Za ta jubilej jc poBlal sv. Oče češkim škofom pismo, v katerem slavi sv. Večeslava kot izvrstnega vladarja in povdarja svetost njegovega življenja, radi katere je moral pretrpeti mučeniško smrt. Polaga če3kim katoličanom tudi na srce, naj se tudi oni zvesto držijo svoje vere, naj jo branijo tudi v javnosti in iiaj jo predvsem kažejo v vsem svoiem živJjenju !¦ delu. Prireiaio se na (VsV*tti ra:»7!«» svečanosti. Pred kratkim je bila posvečena za. letošnji jubilej popravljena in dogotovljena staroslavna cerkev sv.Vida v Pragi. Slovesnostl, ki jo je opravil praški nadškof Kordač, so se udeležili vsi češki cerkveni dostojanstveniki. V začetku meseca julija pridejo na Ceško katoliške telovadne organizacije rasinih narodov, med njiml tudi slovens&i in hrvatski Orel. Eongres katoiiških novinarjev v Rlmn. Na dan sv. Janeza Krstnika ss bo začelo v Rimu zborovanje katoliških časnikarjev. Katoliški novinarji iz vse ga sveta se bodo posvetovali, kako bi bilo mogoče, tako velesilo kakor je tisk še bolj postaviti v službo Kristusove stvari, kako bi bilo mogoče s tiskom §e bolj širiti versko prepričanje, cerkveno mišljenje in versko življenje. Da tudi papež pokaže svoje zanimanje za to velevažno apostolsko delo našega časa, bodo udeloženci kongresa sprejeti v slovesno avdijenco. 2a verouk v šoli. Katoliški škofje naše države so na merodajnih mestih razložili zahtsve, ki jih Cerkev stavi po božjem pravu glede poduka v krščanskem nauku. Isto so storili tudi pravoslavni škofje. Mišljenje škofov je podprlo na Slovenskem okoli 1000 občin, ki so v svojih spomenicah izrekle iste želje kakor cerkveni zastopniki. Na Hr vatskem, v Bosni in Dalmaciji se pobirajo za verouk v šolah podpisi, katerih število raste v tisoče. V zadnjem času so se tudi cerkveni zastopniki protestantov izrokli za podučevanje verouka v šolah na isti način kakor katoliški in pravoslavni škofje. Zahtevo nsmških katoliških uciteljov plsde šoL Koncem meseca majnika je zborovala v mestu Saarbriicken na Nemškem zvcza nomških katoliških učiteljev. Zborovanja se je udeležilo okoli 25.000 članov. Zborovalci so se eno glasno izrekli za versko Solo in povdarili, da je treba, »da imajo katoliški otrocl katoliške žole s katoliškimi učitelji.« Katollško glbaaje na Francoskera. Dne 7. junija so v Parizu položili in bla goslovili temeljni kamen za novo baziliko sv. Device Orleanske, dne 4. junija so imeli v Parizu velik katoliški dan, katerega se je udeležila ogromna množica IJndstva. Na zborovanju S8 je obravna.valo stališče katoličanov napranj šolam in raznim socialnim vprašanjem Pred zborovanjem so udeleženci biB pri slovesni službi božji v cerkvi Srca Jezusovega. Po službi božji so se vsl posvetili presv. Srcu. Posvetilno molltev je prebral general Castelnau. — 23. maja je bilo v Parizu zborovanje svetnih katehetov. Ker na Francoakem prfmanjkuje duhovnikov, ne morejo vsega dela sami izvršiti, posebno ne morejo podučevati mladine, kakor bi bilc potrebno. Zato imajo za pomoč požrivovalne ljudi svetnega stanu, ki se bavijo posebno s podukom krščanskegm nauka. Zveza teb. svetnih kateh^ov 4ma sedaj 300 udov, ki delujejo z vehkih mi uspehi. Bl bilo tvdi pri nas tieba! Italljansld poscstnik mnogih fabrik Ernesto Lodj> bardo je izdal za svoje tovarne strogt naredbo, da se nima varovati s&mo t#lesno zdravje nastavljencev, temTeč ta di dušno. Vsako protiversko in razu«dano govorjenje in obnašanje s« strogo kaznuje in sicer je kazen tem večj*, čim višji čin ima nastavljenec